Poštnina plačana * gotovini.
Leto XVI., štev. 4
Ljubljana, sobota s. januarja 1935
Cena 2 Din
upravuistvo wjuoijana K.nalljeva ulica i — reieion It 3122 3123, 3124 312.V 312b nseratni Kiaeiea: L>juDi)ana Selen-ourgovt» Ol a - Tei 3492 2492. (-'oaruznictj Maribor Josposka ulica
4t 11 - reieton St 2455 'ouružnica -eije Kocenova ulica St.
2. - TeietoD *t l»0 i-tačuni pn pošt ^ek zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga fttslo 78.180, Wif»p «t »n«> 241
Naročnina znaša meseCnc Din 25<— Za inozemstv« l)tt> 40.—
Uredništvo-LJubljana tCnafijeva ulica 6 relefon 3122 3123. 3124 3126. 3126 Manbor Gosposka ulica 11 Telefon št 2440 Celje. Str-ssmaverjeva ulica it. 1. Telefon št 65
Rokopisi se ne rraCajo. — Oglasi po tartfu
Poljska politika
Nad vse interesanina je politika Poljske kakor se odkriva prav v teh časih. Malo je sicer govora o njej, saj se ime poljske republike skoro ne imenuje že tedne ali celo mesece pri razmotrivanju evropskih kombinacij. Ali pozornejšemu opazovalcu niso mogli ostati neopaženi neki prav značilni dogodila in pojavi, ki tvorijo skupaj nad vse instruktivno sliko; iz nje se zrcali verna podoba poljske zunanje politike.
Ta čas, ko se je domala vsa Evropa razburjala nad morečo mednarodno politično napetostjo, ki sta jo prožila pred vsem dva velika problema, posledice marsejske katastrofe in ves nevaren kompleks vprašanj, ki se je nanizal okrog izvedbe saarskega plebiscita, se poljsko zanimanje ni posebno stopnjevalo. Na ženevsko zasedanje, ki se je imelo pečali s tema dvema problemoma in ju je zares z izredno spretnostjo in enako velikim uspehom uredilo, Poljska niti ni poslala svojega zunanjega ministra, s čimer se je pač dokumentirala njena nezainteresiranost nad ženevskimi problemi. Saj ie že precej časa, odkar današnji predstavniki Poljske porabljajo razne prilike, da dajo izraza svojemu majhnemu spoštovanju do Ženeve, kažoč naziranje, da Društva narodov ni institucija, ki bi mogla za Poljsko pomeniti nekaj važnega. To omalovaževanje se je pričelo kazati od onega nesrečnega pakta štirih, ki je prinesel v evropsko poiitiko samo zlo, pa prav nič koristnega. Še posebno pa se je stopnjevalo, odkar je izstopila Nemčija in odkar je slepila tako rekoč na njeno mesto Sovjetska unija, pa se je vrh tega z desetletnim paktom Berlin pobotal z Varšavo.
Poljski interes se tudi ni izr>remenil. odkar so se pričele realizirati težnje t>o francosko-italijanskcm sporazumu. Da ne zanima Varšave, kako se bosta Pariz in Rini dogovorila o afriških zadevah, je povsem umljivo. Toda mnogo bolj preseneča, da kaže Poljska prav tako nezanimanje tudi za ona pogajanja, ki se tičejo garancij za avstrijsko samostojnost in stabilizacijo razmer v srednjem Podunavju. Odločujoči krogi kažejo na nedvoumen način, da jih ti problemi ne zanimajo ter da jih mirno prepuščajo ostali Evropi v brigo. Ko je bil skrajen ncmSto - poljski sporazum, so se trdovratno vzdrževale vesti da se je Poljska napram Nemčiji zavezala, da bo za naprej glede avstrijske samostojnosti povsem nevtralna ter nezaintere-sirana. Ali je to resnica ali ni, kdo ve. Dejstvo pa je, da odtlej Varšava ni prav nič prikrivala, da se je avstrijski problem ne tiče, kakor je tudi niti najmanj ne zanimajo politični odnošaji v srednjem Podunavju, da o balkanskih nvi ne govorimo. Pravično pa je, da pri tem naglasimo kako je vsa ta politika povsem v skladu z idejo politične samostojnosti, če ne naravnost izolacije, ki ie metala vodiina težnja poljske vnanje politike.
Na osnovi vsega tega se ni čuditi, da na Poljskem za prizadevanja, ki jim je cilj francosko - italijanski sporazum, ni posebnega zanimanja. Saj je nad vse značilno, da je prav ta čas porabil poljski vnanji minister Beck za veliko potovanje po državah onstran Baltiškega morja. Posetil je Dansko, prav poseben vtis pa je napravila njegova pot v Stock-holm, ki je prestolnica gotovo daleč najpomembnejše skandinavske države. Ker je vrh tega Švedska v toku zgodovine imeia važne zveze s Poljsko, pomeni Beck ov a pot nekako uravnavanje sodobnosti po sledeh historične tradicije. Vendar na tem historičnem področju prav gotovo ni tekati poglavitnega tolmačenja za popotni program poljskega vna-njega ministra. Vidi se marveč določno, da se je Varšava odtegnila splošnoev-ropskim političnim brigam z računom, da se nje tičejo le tiste zadeve, s katerimi ima opravka neposredno. Med nje pa spada vse, kar tvori kompleks baltiške politike in razmer med baltiškimi državami. Oni činitelji, ki vodijo danes poljsko politiko, so mnenja, da napravijo svoji domovini največjo u?lugo s tem. da črtajo tako rekoč iz svojega diplomatskega besednjaka vse, kar nima neposrednega stika s poljskimi interesi, Tako da ostanejo v njem samo še: od-nošaji do Rusije in Nemčije, pa baltiško področje, v katerem se hočjo primerno aktivno uveljaviti. Saj se je pokazalo več ko enkrat, da želi Poljska tu imeti neko vodilno vlogo in danes računa očividno, da se ji morejo ti načrti posrečiti tem bolj, ker so tudi baltiške države v položaju, da bi se rade povsem izločile iz ob^esra splošnih evropskih težav in zapletljajev.
AH že tu prično komplikacije. Baltiške države, ki so se dokopale do samostojnosti po zaslugi ruske revolucije, kažejo sicer nekaj razumevanja za poljske težnje, toda ne zanesejo se popolnoma nanje. Dobro se zavedajo, da se ne morejo vezati samo na eno silo., dokler sc v njihovem sosedstvu tudi mnogo večje države, stare velesile Rusija in Nemčija, ki sta. zlasti prva, za mihovo bodočo usodo še mnogo večjega pomena. Zato se posebno rade ozirajo po prijateljstvu in pokroviteljstvu še mogočnejših velesil in zato bo vpliv Francije in Anglije v baltiškem oodročju vedno mnogo teh-
Kaj bosta sklenila Laval In Mussolini v Rimu:
Splošen podunavski pakt
ob sodelovanju Francije, Italije, Male antante, Avstrije in Madžarske naj sta-jamči nedotakljivost vseh teh držav in prepreči vmešavanje v notranje zadeve
Praga, 4. januarja, d. Kakor se doznava v tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krofih, je bilo Lavalovo potovanje v Rim izredno skrbno pripravljeno. O najvažnejših spornih vprašanjih med Francijo in Italijo jc prišlo že prej do sporazuma, zaradi česar ima sestanek italijanskega diktator ja z zunanjim ministrom francoske republike bolj demonstrativen značaj. Gre za prijateljski razgovor med obema državnikoma o vseh problemih, ki se tičejo obeh vlad in končno bo podpisan dogovor ali pa protokol med Mussolinijem in Lavalom. Vladi v Rimu in Parizu sta se sporazumeli tako o kompleksu kolonialnih vprašanj, kakor tudi o srednjeevropskem problemu Pri zadnjem vprašanju je bilo treba premagati še nekaj težkoč, ki izhajajo z Dunaja. Zaradi nekakšne občutljivosti je hotela avstrijska vlada skleniti samo z velesilami jamstveni pakt, s čimer pa ni soglašala Francija, in sicer zaradi ozirov na Malo antanto. Ta problem pa je po oficl-oznih poročilih rešen sedaj na ta način, da ne bo samo zajamčena avstrijska neodvisnost, temveč si bodo vse države srednjeevropskega področja jamčile medsebojno neodvisnost in nevmešavanje v notranje zadeve. Zato ne bo šlo več za čisto avstrijski problem, temveč za podunavski pakt ali za nekakšno podunavsko konvencijo. Tako se bo tudi oficielno imenovala mednarodna pogodba, ki bo sklenjena v Rimu.
V	središču kolektivnega jamstva podu-navske pogodbe je seveda Avstrija. Pritegnjene bodo ne samo njene sosede, marveč tudi oddaljenejše države, kakor Francija, Poijska in Rumunija. Avstrijske sosede so Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Italija, Švica in Nemčija. Prve štiri omenjene države so se že izjavile pripravljene za podpis podunavske konvencije. Švica se sklicuje na večno internacionalnost in ostaja v sporazumu z vsemi prizadetimi državami na strani. Z Nemčijo, ki je najbolj kočljiva soseda Avstrije, ni bilo doslej še nobenih pogajanj. Pozvana bo šele kasneje, naj podpiše to konvencijo. Glede na ponovno izraženo stališče Nemčije proti množtstvenim pogodbam in glede na njeno naklonjenost za dvostranske pogodbe, pri čemer je treba upoštevati pogodbo s Poljsko in ponovne ponudbe Franciji, je za sedaj stališče Nemčiie še zelo težko opredeliti.
Pritegnitev Francije k podunavski konvenciji je potrebna že zaradi tega, ker se morata smatrati Francija in Italija v gotovem pogledu kot pobudnici tega pakta. Pritegnitev Rumunije je potrebna zaradi določb pakta Male antante, ki združuje Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo v pogledu zunanje politike v enoten blok. Kot protiutež proti strnjenemu vstopu Male antante v podunavsko konvencijo je zahtevala Italija pritegnitev Poljske, ki meji prav tako malo kakor Rumunija na Avstrijo. Na to sta pristali Francija in Mala an-tanta.
V	zvezi z vsemi temi vprašanji se zatrjuje, da bo češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v kratkem odpotoval v Rim kot zastopnik Male antante. Pri tej priliki bi imel razgovore z Mussolinijem o vseh spornih zadevah med Italijo in državami Male antante. Na merodajnem mestu izjavljajo, da bi bilo potovanje dr. Beneša po Lava-lovem obisku v Rimu povsem mogoče, da pa rok še ni določen. V teku januarja bo zunanji minister dr. Beneš potoval v Ženevo, kjer bo zasedal svet Društva narodov. Če bo do takrat prišlo do povabila za obisk v Rimu, bi mogel dr. Beneš direktno iz Ženeve odpotovati v Rim. Za sedaj pa ni bilo o tem še nobenih razgovorov.
Nemško stališče
Berlin, 4. januarja, \v. Službena »Deutsche diplomatische Korrespondenz« je označila stališče nemške vlade napram francosko-italijanskim pogajanjem takole:
Nemčija spremlja razvoj francosko-ita-iijanskih pogajanj z veliko pozornostjo,
tal. Prav tako bo te istih vzrokov tamkaj vedno Društvo narodov ohranilo simpatije, saj se morejo male republike na to mednarodno korporacijo vendarle neprimerno bolj zanesti nego na poljsko zaščito, ki je in ostane ipak problematične vrednosti. Spričo tega se zdi, da bo Beckovo potovanje vendarle ostalo samo dogodek, katerega pomen ne sega dosti preko običajnih diplomatskih formalnosti. Tudi če Beck svoj povrn-tek usmeri skozi Helsingf j<rs, pa morda še skozi druge balliške prestolnice, se učinek njegovega pota ne bo mogel bistveno predrugačiti.
Danes je splošna situacija v Evropi še taka, da se mure Poljska dobro počutiti s svojo siplendid isolation, toda njena pozicija ji nikakor ne more garantirati, da se ne bodo razmere že v biižnji bodočnosti tako spremenile, da se ji bo treba znova ozirati po čisto drugačnih vidikih ter se temeljito pobrigati za prijateljstva in zveze. Njena zgodovina opozarja, da se je treba iz preteklosti kaj učiti. Tega ji tudi mi prav sedaj, ko se je tako zelo oddaljila od naše usode in naših potov ter kombinacij. od srca želimo, zavedajoč se. da pri tem nimamo v evidenci samo svojih, marveč tudi njene interese.
vendar pa pri teh pogajan jih sama ne želi sodelovati. Nemško stališče se opira na sklep nemške vlade, da se imajo posamezna srednjeevropska vprašanja urediti vsako posebej, kar velja zlasti za avstrijsko vprašanje Spričo tega so bile neutemeljene vesti nekaterih francoskih listov o neki nemški demarši.
Razgovori v Rimu bodo še preveč nestvarni. da bi mogla zavzeti Nemčija napram njim kakršnokoli pozitivno ali negativno stališče. Ker se že od nekdaj vse težave in neprilike v Evropi običajno valijo na Nemčijo, je jasno, da se noče vmešavati v potek in razvoi podajanj med Rimom in Parizom.
Madžari niso posebno navdušenk
Budimpešta, 4 januarja. J. Tudi madžarski listi se intenzivno bavijo z Lavalovini posetom v Rimu. za katerega pa se nič kaj ne navdušujejo, ker bi mogel dovesti do tega. da bi se ohladile- italijansko - madžarsko prijateljstvo. Vladni listi se večinoma omejujejo na obširna poročila o letovanju in pogajanjih, opozicijski tisk pa je objavil tudi nekaj kratkih komentarjev.
Tako pravi >Pesti Kurir«. da od Lavalo-vega poseta v Rimu ni pričakovati važnih rezultatov, v nobenem primeru pa ne kakih neugodnih posledic za Madžarsko. Mussolini namerava ustvariti blok šestih držav, namreč Anglije. Francije. Italije, Nemčije. Poljske in Rusije, ki naj bi predstavljal najmočnejšo garancijo za pacifistični razvoj evropskih političnih zadev. Socialno - demokratski list »Nepszavac je mnenja, da so nasprotja med Italijo in Francijo še vedno tako velika, da do prakiičnega sporazuma med obema državama ne bo moglo priti. Tudi, če Laval v Rimu doseže načelni spo-
razum o izvestnih vprašanjih, ga konkretno ne bo mogoče izvesti. Ves svet vd, da Francija nikoli ne bo popustila napram Mussoliniju
Dunaj zadovoljen
Dunaj, 4. januarja, d. Tudi »Neuigkeits \Veltblatt«, ki ima tesne zveze s Schusch-niggovo vlado, pozdravlja z velikim zadovoljstvom potovanje Lavala v Rim in ugotavlja. da so bila pod vtisom tragičnih dc godkov poslednjih let v Avstriji, Jugoslaviji in Franciji vprašanja revizionizma in proglasitev avstrijske neodvisnosti v gotovi meri osredotočena na skupno točko, ki jo označujejo kot nevmešavanje. Bolj kakor skrb za mejo brez revizije pa mora biti v ospredju prizadevanje za spoštovanje samostojnega življenia vsake posamezne države. Nobenega dvoma ni, da Avstrija v svoji zadnji politični aktivnosti ni zamudila postaviti v ospredje prav to misel o nevmešavanju. V zvezi s tem gotovo ni samo slučaj, da je imel istega dne, ko je kon-fcriral v Parizu avstrijski poslanik v Ženevi baron Pfliigel z Lavalom, finančni minister dr. Buresch razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešeir
Zanimanje Rusije
ruriz, 4. januarja- w- Novi ruski poslanik Potemkin je dane« posetil ministrskega predsednika Flandina. Oba državnka sta razpravljala o francosko • ruskih odnošajih-o pogajanjih za vzhodni pakt in o poteku gospodarskih podajanj, ki se trenutno vršijo med obema državama v Parizu. Prav teko je bilo govora tudi o sedanjih francosko-italijanskih pogajanjih in o ve^h srednjih in vzhodno-evropskih problemih, ki so s tem v zvezi in t> kater* k* že RiHja velikn zani-manjr
Polovičarska rešitev podunavskega problema
Predlagani pakti predstavljajo po mnenju „Matina" samo polovičarsko rešitev srednje evropskega problema, ker ostane vpraSanJe revizionizma odprto
Pariz, 4. januarja r. Današnji »Malin« objavlja informacije iz Rima glede pogodbe, ki naj bi jo sklenila Laval in Mussolini na svojem rimskem sestanka. V stvari gre za dve pogodbi. Prva pogodba se nanaša na jamstvo neodvisnosti Avstrije. To pogodbo bi podpisale Francija in Italija ter poleg Avstrije vse njene sosede ki bi si obenem medsebojno zajamčile svojo neodvisnost in nedotakljivost svojega ozemlja. Druga pogodba bi predstavljala poseben pakt o nevmešavanju, ki bi ga poleg podpisnikov prve pogodbe podpisale tudi še Rumunija in Poljska. Ta pakt naj bi ustvaril neke vrste modus viven-di v srednji Evropi. Vsi podpisniki tega pakta bi se obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve drugih držav ter da ne bodo podpirali nikake akcije, ki bi bila naperjena proti narodnemu in državnemu edinstvu katerekoli države, članice tega pakta. »Matin« opozarja nato. da predstavl jata ti dve pogodbi nekako kompromisno formulo
med francoskim in italijanskim stališčem. Nobena teh pogodb teoretično ne priznava meja, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami, in tudi ne onemogočata revizionizma. Edini cilj obeh pogodb je le ta, da se napravi konec agresivnemu terorizmu. Zato bi bila taka pogodba sprejemljiva tudi /a Madžarsko. Id pa kljub temu postavlja še posebne pogoje in izrecno zahteva, da se v pogodbi navede člen 19 pakta Društva narodov, ki govori o postopku za revizijo državnih meja, vrhu tega pa zahteva še posebno pogodbo v pogledu madžarskih narodnih manjšin. »Matin« kritizira to kom-promisarsko politiko in izraža bojazen, da bo tako postopanje Francije ohladilo njeno prijateljstvo do Male antante. Dočim n. pr. Jugoslavija s tako pogodbo ne bo nič pridobila, bi se morala odreči vsaki zaščiti svojih narodnih manjšin v Italiji in \ Avstriji. Vsaj tako se bo pogodba o nevmešavanju v notranje zadeve druge države v praksi tolmačila in izvajala
Sprejem Lavala v Rimu
že po poli so mu prirejali sprejeme, v Rimu pa ga je osebno sprejel in pozdravil Mussolini
Rim. 4. januarja, b. M;niatrski predsednik Laval se je davi z rimskim ekspresom pripeljal v Turin. Fašistične ohla«ti so improvizirale na postaji svečan sprejem- Zbrala se je velika množica ljudstva, ki je vzkl kala Lavalu, Franciji in Mussoliniju. Francoskega zunanjega ministra sta pozdravila turin-ki prefekt in Mussolinijev posrbni odposlanec Gasparelli. ki sla ni" izrazila dobrodošlico na italijanskem ozemlju.
Velik sprejem je bil prirejen Lavalu tudi v Genovi. Na postaji so če zbrali vsi zastopniki lokalnih oblasti. Laval je izjavil novinarjem. da bodo rimski r;:7.«ovori velikega pomena no lo z.i franeosko-italiianske odnosa ip in evropski iviložai. marv.»č za ves svet. V Rmti jo nameraval potovali že pred tremi leti. ko je bil še ministrski predsednik, a je moral svoio namero zaradi raznih političnih okolnosli opustiti.
Tu li v drugih večjih mostili so fašisti prirejali Lavalu burne ovacije.
Pred posfaio Ternrni v Rimu se je že doI"o nred 10 50 kn ie imel priti v Rim pariški eksnres. zbrala velika množica ljudstva. Na peronu so pričakovali Lavala: dr-žnvni podtnuiik j\\ ti«k in pronagando. Mus-solhiijev zet C;?no. tpinik r>'i mi^strskpm predse''-*vu Rocini. italijanski stalni dele-"al v 2pn»»vi Alo-si. francoski poslanik v Rimu Ho f-nmlirHn mno-rn (lr'»'TiVi r>nIM'-
l-nt» »p ^inlnmnlMr 10 ,,,«,-,.«+ n^p'1 nlin'1 nm vlnt-* io ur!?"'	M-v..«-„i:n: v ar.poin»*vM
Hr*->vnp«T«	v ministrstvu za zu-
nanje zadeve Suvicha-
Vlak je prispe! v Rim z neznatno zamudo-Prvi sestanek oholi državnikov je b;l zelo prisrčen. Po pozdravih na peronu postaje sta se ministrski predsednik Mussolini in zunanji minister Laval podala na trg pred postajo. Množica ju je sprejela /. viharnimi ovacijami. Aklamacije so se še nadaljevale, ko se je zunanji minister Laval s «vojim spremstvom odpeljal v hotel vEvcelsior', kj^r se jp nastanil.
7. francoskim zunanjim ministrom so prispel' v Rim generalni tajnik francoskega 7«nanif»ga ministrstva Le«er. referent z;t afriška vprašanja de Saint Quentin. Scf La-valovega kabineta Rocat in ministrova hči J-s" Laval, ki je obenem njegova tajnica.
Ital*?a?«stci listi o pomenu Lavalovega poseta
Kini. 4. januarja, c. Liat »11 R»»sto del Car-lino' iz Bologne piše o novooživlienem prijateljstvu latinskih držav v službi civilizacije. da pozdravlja Italija francoskega zu-nanjega ministra z največjo prisrčnostio Liv.il ne more imeti nobenih dvomov glede italijanskih čuvstov do Francije. V zgodovini ni nobenega primeia. da bi bila dva nnroda tako t*-sno pove7ai»a skoraj več kot li-oč let po «voii slavni tradiciji skupne klasične humaniste Obj^k francoskega 7iina-n;cga ministra v Rinri io dni v srcih Ttali-innnv 5n Frj»nro7ov «p.»t oživeli ndo da so tiod« -^"'"'ivi •*< »pvarnl npcno"-!i»iinit ter n^^ontnnip	»H	niPrleohoj-
nemu zaupanju ter odkritemu sodelovanju,
kar bo na marsikaterem področju nadvse dragoceno.
>Giomale d' Italia^r podčrtava pomen rimskega srečanja, hkrati pa obžaluje, da prihaja to pot šele prvič po vojni francoski zunanji minister v Rim.
»Popolo d* Italias beleži govorice o za-strupljenju ozračja, ki ga je skušala v zadnjem hipu doseči nemška diplomacija, vendar ni nobenega povoda za pesimistična razmolrivanja. Rimski razgovori bodo približali Francijo in Italijo v akciji, ki je usmerjena na pomirjen je Evrope. Zaradi tega izreka italijanski narod svoje najboljše želje I^ivaloveniu delu v interesu obeh velikih narodov in za blaginjo celotne Evrope.
»Corriere dela Sera« izjavlja, da prihaja zastopnik pariške vlade v Rim skoraj v zgodovinskem trenutku, in sicer zgodovinskem za življenje Evrope, ki je bilo zaradi dramatičnih dogodkov, ki so skoraj grozili s hudimi pretresljaji, večkrat skaljeno. Evropa še ni našla svoje moralne stabilnosti in zaradi tega gledajo na rimski sestanek, ki se ga udeležujeta dva realna politika, po vsem svetu z največjim zanimanjem.
Kaj pričakujejo v Parizu
Pariz, 4. januarja. AA. Havas poroča: Današnji »Journal« piše o odhodu g. Lavala v Rim in pravi med drugim:
Bodočnost je mnogo bolj cavisna od dobrega vzajemnega razumevanja kakor od pisanega protokola, ki ni dejansko nič drugega, kakor menica, podpisana na podlagi bodočega sodelovanja.
»Excelsior<r pravi, da je tekmovanje med Francijo in Italijo zmerom podpihovalo še druga tekmovanja v ostali Evropi. Ce se sedaj ne pokaže nič drugega kakor samo to. da vlada med Francijo in Italijo zaupanje, bo to učinkovalo pomirjevalno pri omenjenih tekmovanjih in nasprotstvih. Če se leto 1935. začne v znamenju zaupanja, bo to res srečno leto.
»Petit Parisien« parafrazira besede iz La-valove izjave o francosko-italijanskem prijateljstvu, da mora prijateljstvo služiti Za temelj skupnemu delu za ohranitev evropskega miru. Francija ne bo ničesar storila, kar ne bi bilo v skladu z mirovnimi pogodbami.
Gospodarski sporazum med Francijo in Italijo
Parit. 4. januarja. w. Francosko-italijan-ska gospodarska pogajanja, ki so se te dni vršila v Parizu, so bila danes uspešno zaključena. Pogodbe o kontigentiranju glavnih vrst francosko-italijanskega izvoznega blaga, ki so bile sklenjene v lanskem aprilu in maju, so bile za leto 1935 deloma spremenjene. deloma pa podaljšane. Nova pogodba je bila danes parafirana in bo po povratku italijanskega poslanika, ki je odpotoval skupno z Lavalom v Rim. ratificirana v Parizu.
Zasedanje fašističnega nacionalnega sveta
Turin, 4. januarja, č. V Turinu se je včeraj sestal nacionalni svet fašistične stranke, ki ga sestavljajo vrhovni direkto-rij, pokrajinski tajniki, generalni štab mladinskih borbenih organizacij in pokrajinski poverjeniki fašističnih strokovnih organizacij. Zasedanje se je pričelo baš ob obletnici Mussolinijevega govora, ki ga je imel 3. januarja 1925 in ki je pomenil popolno osamosvojitev fašističnega režima od sodelovanja drugih desničarskih strank v rimskem parlamentu.
Prva seja se je vršila včeraj dopoldne in sta bili sprejeti dve resoluciji, ki odobravata delovanje fašističnih organizacij v inozemstvu in uspešno socialno politiko režima.
Popoldne so si fašistični voditelji ogledali razne socialne ustanove v Turinu, zvečer pa so sc odpeljali v piemontski smučarski center Sestrieres. kjer so danes prisostvovali športnim prireditvam. Nesreča je horda. da si je glavni tajnik fašistične stranke Starace pri smučanju zlomil nogo. Prepeljali so ga v turinsko bolnišnico.
Turčija za maloazijski pakt
Ankara. 4. januarja, d. Turška vlada je započela pogajanja i zunanjima ministro-ina Perzije in Iraka, ki sc mudita v turškem glavnem mestu. Pri pogajanjih gre /a /aključitev predazijskega pakta med štirimi samostojnimi muslimanskimi državami: Turčijo, Perzijo (ali Iranom). Irakom in Afganistanom. Za sedaj sicer uresniče nje tega načrta zaradi obstoječih obmejnih sporov med Perzijo in Afganistanom na eni ter Perzijo in Irakom na drugi strani še ni mogoče, upajo pa, da bo imela posre dovalna akcija Turčije uspeh
Poljski zunanii minister na Švedskem
Stockholm. 4. januarja. AA. Poljski zu-nani' minister Beck ie snoči odpotoval \% StooVb<Mma V ^vedski prestolnici se Je mudil štiri dni. Bil je tudi v avdijenci pri kralju Gustavu.
Rusija ob prehodu
v novo leto
Pričetek novega kurza v zunanji in notranji politiki Umor Kirova — znak že dalje časa trajajoče latentne
krize režima
Pariz, 2. januarju
Med vprašanji, ki Jih etavlja političn-»vet ob prestopu v novo leto, je brez dvo uia eno najpomembnejših: kaj bo z Rusijo v bližnji bodočnosti. Država 6ovjetov n; več svet zase, kakor je bil v prvih letih pe Ljeninovi zmagi, svet, ki ni imel z zapa dom m njegovimi idejnimi smernicami n, česar »kupnega, ki se je zanimal za »bur žujsko« oblastno sfero le v toliko, da zane ti v nji svetovno socialno revolucijo V zadnjem času in posebno v minulem letu ee je sovjetska zunanja politika povsem preokrenila, iskala je naslonitve ua Evropo in postala važen, odločujoč činitelj svetovne politike.
Komisar za zunanje zadeve Litvi nov je korak za korakom pripravljal novo pot, k bi se z vidika Leninovega doktrinarstva morala obsojati kot pregreha proti duhu socialne revolucije. Kajti ta pot je vodila v tabor zagovornikov ohranitve onega mi rn, ki ga Rusija ni nikdar priznala, vodila je k skupni mizi s predstavniki »zapadnja ške reakcije«, v Društvo narodov, ki je bi lo za t »četa boljševiškega prevrata ved m predmet uničujoče kritike. V lanskem januarju je Litvinov prvič pred javnostjo iz javil, da bi se morda utegnilo ekskluzivnc stališče sovjetov napram ženevi revidira ti; spomladi je to razvojno smer še bolj podčrtal z svojo aktivnostjo v glavnem od boru razorožitvene konference, v jeseni pa je že zase«el stalni sedež v svetu Dru štva narodov Med tem so se pletle nit-med Moskvo in Parizom in proti koncu leta vidimo predstavnika sovjetov ramo ob rami s Francijo graditi mirovno organlza cijo evropskega vzhoda.
Skoro v enakem koraku Je šel ruski notranjepolitični razvoj. Boljševiška partij ska diktatura Je začela popuščati, policija, se ni več posluževala skrajnih terorističnih metod, razširila se je volilna pravica, politični in gospodarski ukrepi so razodevali Hberalnejšc tendence in končno se je likvidirala GPU, naslednica grozo razšir JaJoče čeke. V tiskn ln sploh v javnosti so se vedno bolj ponavljali že skoro pozabljeni pojmi o domovini in rodni zemlji. Pozorni opazovalec ni mogel prezreti znakov, ki so napovedovali rojstvo novega nacio nalizma, ki se je sicer še nekako sramež ljivo zakrival za socialistično kuliso, pa vendar vnemal vedno širše kroee. Evolucija — tako je Izgledalo, bo likvidirala revo-lucijsko dedščino.
Tako se Je lansko leto pričelo, njegov krvavi konec pa je bil s tem začetkom v
kričečem nasprotju. Atentat na Kirova je bil signal za obnovo najkrutejšega teror
Ja. O tem atentatu so se razširjale najdi vergentnejše govorice Službeni krogi so ga proglasili za delo belogardijcev, organi zirano v protirevolucionarnem inozemstvu, drugi so zopet zatrjevali, da gre za ak' zasebnega maščevanja, bodisi zaradi iz gubljene materialne eksistence, bodisi za radi neke tajinstvene ljubavne afere Po polnoma se zavesa izpred krvavega deja nja in njegovega ozadja morda ne bo ni kdar dvignila, nekaj več svetlobe pa ven darle že prodira skozi zamrežena okna boljševiške cenzure. Zdi se, da vse prvotne verzije o atentatu ln protirevolncionarn' zaroti niso bile točne. Danes se sme ven dar toliko reči, da so teroristične posledi ee umora — morda bolj kot umor fam, k je le njihov zunanji povod — nenadni iz bruh že dalje časa trajajoče latentne krize režima.
Zinovjev in Kamenjev sta bila — take se sme sklepati iz partijskega tiska — voditelja in organizatorja opozicije, ki je Stalinu ln njegovim zvestim zamerila »oportunlstično« spremembo zunanjega in notranjega kurza Mlada generacija, ki je vzrasla že v dobi zmagovite revolucije, pr kateri sama še nf sodelovala, je nezaupm motrila ustaljenje razmer Ni dvoma, da so igrale vlogo tudi prevarane nade na zasedanje vodilnih mest, kjer so se trdn> držali »stari« in si Jih s spremenjeno po litiko utrjevali. Geslo o »Izdaji revolucije, je zbiralo nezadovol.ineže, med katere so tudi spadali mnogi funkcionarji depo^edl-rane čeke Izgleda, da opozicije niso vod' li zgoll Ideološki, marveč v veliki meri tu di osebni in materialni motivi.
Kakor se more dosedaj presoditi, borba med ob^ma strugama v stranki še ni kon č-ana. Za sedaj še vlada obnovljeni teror, ki pa po vsej priliki ne pomen ja povratka v stari revolucijski elstem, nego izvaja »čiščenje« in Je torej prehodnega značaja Evropa ima dovolj povoda, da s pozornost jo zasleduje dogodke v ruski notranjost', ker bi utegnila biti po njih močno priza deta Rusija je danes tako važen čin'telj v evropski politiki, da bi njen povratek v rad'kalne počet ke, ki bi pomen '"al konec njenega sodelovanja utesm'1 imeti usodne posledice. že zdaj je recidiva v krvavi teror neugodno odjeknila na zapahu če pa bi zopet zmagala politika svetovne revolucije. bi bili pokopani mnogi načrti z« bodoči novi me^na^odni red. za ohranitev in organizacijo miru
Italijansko - abesinska
napetost vedno večja
Abesinija obtožuje Italijo, O sporu bo razpravljal
Ženeva, 4- januarja, d. Svet Društva na- , rodov, ki se bo sestal 11. januarja in bo za- ] sedal permanentno ves čas plebiscita v Po* saarju, čegar končni izid bo njegova najvažnejša odločitev, se bo ob tej priliki znašel pred novim zelo težavnim problemom.
Abesinija je včeraj poslala tajništvu Društva narodov novo brzojavko, v kateri so sklicuje v svojem sporu proti Italiji na čili pakta Društva narodov, in sicer na njegov prvi odstavek, ki je po svoji vsebini mnogo r<*nejši, kakor pa drugi odstavek, na podlagi katerega je utemeljevala Jugoslavija svoio pritožbo proti Madžarski. Dočim govori dru<ri odstavek omenjenega člena sa-tno o okoliščini, ki more motiti mirovne od-nošaie med narodi, se sklicu ie Abesinna na prvi odstavek, ki govori izrecno o voini in grožnii i vojno V takem primeru niora Društvo narodov izvesti rse ukrene za učinkovito ohranitev miru med narodi.
Abe«;n«ka brzojavka navaia izrecno ta odstavek in sklicuje na to. da Italiiani zbiraio svoie čete pri Gerlo"ubiju in da so nodvzeli naoad proti abefinsk' posadki, nri čemer sta bila ubita dva Abosinca. dva druga na raniena Italijanska letala so tudi pre-letpla ta krai. ki f>c mu na drugi »Irani pri* bH*nteio ital'ianski tanki. Generalni tainik DmStva narodov ie odgovoril, da bo ab^sm-sko hrzoiavko snoro^l člunom sve»* riruštv« narodov, ki se bo sestal 11 t m Nobenega dvoma ni. da bo ob priliki Lavalovega obi-
da ima vojne namene — svet Društva narodov
ska v Rimu govora tudi o abesinskeni vprašanju.
Odgovor Italije
Italijanska vlada je poslala kot odgovor na poslednje sporočilo abesinske vlade Društvu narodov izjavo, v kateri trdi, da italijanske čet«? niso na nikakršen način prodrle na abesinsko ozemlje. Tudi v Gerlogubi-ju nt prišlo do nobenega obstreljevania. Poizvedovalni poleti so bili z italijanske strani potrebni ker so se zbirale v bližini krajev, kjer se nahajajo italijanske posadke, oborf>7<»ne čele Abesincev.
Ženeva v skrbeh
London. 4- januarja, č. Agencija Reuter ie objavila vest iz Ženeve, da je zavladala v tamkaišniib odgovornih krogih velika bojazen. da ne bi protest, ki ga ie poslala abesinska vlada zaradi incidentov pri Ualualu. zaradi katerih zahtevajo Abesinci posredovan ie sveta Drtistvn narodov v smislu čili pakta I>N. povzročil /anietliaip v no<raia-niih med Franci io in Ttaliio- Ab^sin^ka vlada ie v s vo i i poslednii brzoiavki. ki io 'S poslala tain;3tvu Pru&tva narodov zahtevala, n-ai se akcija za ureditev soora čim boli no* snpSi Generalni tsiniV Avpno' ie nb»«insUi vladi brzoiavno odgovoril da ie nos'*' vsem vladam di-*av. ki so ^"nice svet* Društva narodov. nren'« *hesir«k*»<Ta proton r. 7.a-Mevo. pa i predloge n^f^o^e zaradi sklica* nia posebne seie sveta DN-
Pred odločitvijo v Posaa^u
Saarbriicken, 4. januarja. AA. »Neue Saarpost« prinaša članek, o katerem pravi, da je brezimni avtor diplomat neke nevtralne države. Pisec prihaja do tegale zaklju" ka:
.Va/ bodo uradna vprašanja, na katera bo treba pri plebiscitu odgovoriti, kakršnakoli, dejansko bo šlo le za to, da se izve. ali se prebivalstvo Poštarja želi ali ne želi vrniti k Nemčiji. Sklep o tem mora biti tedaj izpovedan z veliko večino, ker ne gre, da bi velika manjšina zoper svojo vrlio prišla pod suverenost druge države Zato bi Društvo narodov, če ne bo velike večine. ostalo pred kočljivo nalogo razdelitve Posaarja
Proces o umoru IJndhercrhoveira otroka
Nswyork. 4, januarja. AA. Iz Flemingto-na noročajo, la je razprava proti llauptm--i-nti nrivah:'a v mesto ogromne množice Ijn-ii Vsi hoteii in privatna stanovanja so pre-nanolnieni. V mnogih restoranih je pošel ves ž""ež Sodni pts1o*"c oblega na stotin«; liudi. ki ne dobe nro^ora v dvorani.
7a""*"orr?,< obtoženega Hanntmanna mi* ali. lf>lfnr frdMo v nfft^ov' okolici. z<rrad;ti obrambo obtožpprn v prvi vrsM na tem. da o T indh-.Mi.nvpnH otroka u^rpbiln nair ",f " f?»Hi 4dvnVat nravi da nožna imenu teh ''udi. na '»b bo nb'»v<t 5<«'p v n*»dal;niem
'"I- Kimriv« Vpit -Jrti<Ti»n m'«" v "hram hn	Hsii^lmunn« noQ«*»nn nnid.T
In	nftpi; no e»onn'i«afc 'Inl 'll
n o	o'* t'	-» boVa
Vimi lw>t"!*imi VaVnr frd' obtožni«- tGJaj Midi poročilo na 6. strani.)
Vprašanje češkoslovaških in madžarskih manjšin
Budimpešta, 4. januarja, d. »Az Est« ie objavil med drugim:
Ker so se v političnih krogih pa tudi v inozemstvu veliko bavili z novoletnimi izjavami češkoslovaškega poslanika v Budimpešti Miloša Kobra, smo vprašali poslanca Eckhardta, kaj mu je dr. Beneš ponudil v Ženevi glede rešitve vprašanja manjšin.
Dr Eckhardt jc očrtal tedanjo izmenjavo naziranj ter je izrazil svoje obžalovanje, ker so ostala pogajanja brez praktičnega uspeha. Madžarska vlada bo vedno rada pristala na pobude dr Beneša pod pogojem reci proč i tete. V tem pogledu se veseli izjav češkoslovaškega poslanika, ki kažejo na duha spravijivosti. V taki atmosferi bi bila uspešna pogajanja mogoča.
Praga, 4. januarja, d. Glede na komentarje madžarskih listov o novoletnih izjavah češkoslovaškega poslanika v Budimpešti, ugotavlja »Pragcr TagblatK da je dr. Beneš 22. septembra izjavil v politični komisiji skupščine Društva narodov naslednje:
V kolikor gre za slovaško manjšino na Madžarskem, bi bil zadovoljen s takimi razmerami, v kakrs.iih se nahaja madžarska manjšina na Češkoslovaškem. Prepri čan sem, da vodi prava pot k tozadevne mu dogovoru z absolutno rectprociteto tn na tej podlagi sem pripravljen v potrebi sporazumeti se takni jutri z Madžarsko in vsemi državami.
Kupujte domače blago!
URAN KREMA
Vu napravi lepv io mlado. — itgladi ura|«vo Koto. Oiiatram likajo. Priporoča k« smučarjem, moškim pred iii po britju ia za ougovanl«- otrok. — Mala ikatla •tone 5 Dio velika pa Li Wn	90*1
Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze
Atene, 4 januarja. AA. Delegacije, ki sodelujejo pri zasedanju gospodarskega sveta balkanskega sporazuma, so takole sestavljene:
Jugoslavija: Vodja dclcgacijc Stanoje Pelivanovič, načelnik zunanjega ministrstva, Savo Obradovič, šef odseka trgovinskega ministurva, in tajnik dclegacne Mi-lenkovič, tajnik zunanjega ministrstva.
Grčija: Vodja delegacije Kiriakos Varva-reos. bivši finančni minister in sedanji vi-ceguverner grške narodne banke, g- Šfiro-koronis, bivši prometni minister.
Turčija: Vodja delegacije Hasan Saka. podpredsednik turškega parlamenta Saik-kurtoplu, tajnik gospodarskega ministrstva.
Rumunija: Vodia Tabacovici. predsednik avtonomne reži prometnega ministrstva in Todorescu, podpredsednik dcicgacije in glavni delegat v industrnskih vprašanjih
Atene, 4. januarja. AA. Na današnjem sestanku so izvolili sekcije za trgovinsko politiko, za promet, za gospodarstvo in za turistiko. Razprave so tajne. Vladni list •Tvpos« pravi, da žele nekatera odposlanstva ohraniti razna prometna vprašanja in vprašanja trgovinske izmenjave v taj osti. Sklepe hočejo predložiti najprvo prizadetim vladam. Listi pripisujejo prvemu sestanku gospodarskega sveta balkanske zveze izredno velik pomen. Naglašajo, da bo treba zdaj začrtati temelje obsežnega programa, ki ga bodo v podrobnostih izpopolnili šele na sejah v Ankari in v Bukarešti.
Nova Narodna skupščina pred dovršitvijo
Beograd. 4. januarja, p. Danes so si predsednik Narodne skupščine, rtiiniMer za zgradbe dr. Kožulj in minister brez port-felja dr. Hasanbegovič v spremstvu inže-njerjev ogledali novo poslopje Narodne skupščine ter določili, kaj vse je še potreo-no za po()olno dovršitev. Na podlagi komisijskega ogleda bo minister za zgradbe v najkrajšem času razpisal licitacijo, tako da bi se niogla Narodna skupščina iz sedanjih začasnih prostorov v bivšem gledališču preseliti spomladi v novo poslopje.
Še ni sporazuma v našem nogometu
Beograd. 4. januarja, p. Danes se je na poziv ministra dr. Auerja sestala v .nini-strstvu za telesno vzgojo konferenca zastop nikov jugoslovenskega nogometa, da razpravlja o sanaciji prilik, ki so zavladale v tej športni panogi. Konferenci so prisostvovali poleg članov komisariala -INS zastopniki vseh nogometnih podsavezov in člani bivše uprave JNS. Na konferenci so obrazložili posamezni zastopniki svoje stališče v pogledu ureditve sedanjih razmer. Zastopniki bivše uprave JNS so predlagali, uaj stara uprava skliče redno skupščino, ki naj kmalu nato skliče izredno skupščino, ki naj sprejme nova pravila. Člani komisariata so se temu protivili in predlagajo, baj to izvede koniisariat. Do konkretnih sklepov ni prišlo. Na podlagi današnjih razprav bo minister dr. Auer izdal svoje odluke.
Likvidacija pančevske Kreditne banke
Novi Sad, 4. jaguarja č. Pančevska kreditna banka je zahtevala od sodišča, odri osno od ministrstva za trgovino Ln industrijo na podlagi § 46. zakona o bankah tiho likvidacijo. Banka je že več let v likvidaciji. Zaradi tega je ministrstvo vprašalo za svet njene upnike, ki so sedaj soglasno izjavili, da zahteve bančne uprave nikakor ne morejo sprejeti, ker so vse njene rezerve in tudi delniška glavnica docela izčrpane, tako da ni mogoče dobiti ni-kakih jamstev za poravnavo, poleg tega pa so nekateri člani uprave zavoda tudi pod obtožbo. Direkcija zavoda je vložila priziv in prosila ministrstvo, naj določi komisa-rijat za likvidacijo. V Novem Sadu, kakor tudi drugod po dunavskl banovini pričakujejo sedaj z velikim zanimanjem odredbo ministrstva.
Sarajevski me«tni pror^Čnn
Sarajevo, 4. januarja č. Proračun mestne občine za prihodnjo poslovno dobo znaša 30,593 000 Din. Proračunski deficit je dosegel 4.932.000 Din in ga nameravajo kriti z občinsko doklado na državne neposredne davke.
Meja kliče!
Ob apelu Družbe sv« Cirila in Metoda na naše občine
Velike go%fiie z lesom
Skofja Loka, 4. januarja Škofjeloške preiskovalne oblasti so prišle na sled velikim manipulacijam, ki so se vršile na gozdnih parcelah puštalskega barona g. Avgusta \VoIkenspcrga. Sicer se je o tej nečedni zadev' že dalje časa govorilo, toda šele te dni so pričeli stopati krivcem pošteno na prste
Koliko in na kakšen način so barona goljufali, bo natanko dognala sodna razprava, toliko je pa že danes dognano. da segajo malverzacije v težke tisočake, saj so posekali v \Volkenspcrgovih gozdovih preko 1000 dreves. Padlo jc okrog 250 bukev, nekaj manj ko fi00 hrastov, do 100 kostanjev in pravtako lepo število smrek in iclk.
Ker ima baron precej posestva v najemu, bodo kakopak morah na zagovor tudi najemniki, da izpovedo, kako sc je moglo takorekoč pred očmi vse javnosti krasti. Baje so goljufali barona celo tako. da so mu nekateri plačevali najemnino z njegovimi lastnimi drvmi. ki so jih posekali v sežnjc v njegovih gozdnih parcelah in mu jih vozili potem kot plačilo v njegov grad v Puštalu. Čestokrat je bilo v gozdu po ve* delavcev, ki so les podirali in ga predelavah v sežnje, katerih izkupiček jc pa šel le malo v žep lastnika.
Pogled na nekatere komplekse baronovega sveta je sedaj res žalosten, ker nudijo sliko brezobzirnega izsekavanja. Trajalo bo leta in leta, da bodo sečine snet »krbno vzgojene.
Potres na Daljnem vzhodi
Tokio. 4. Januarja w. V mestu iti okolici so v pretekli noči čutili močan potres 't! pa na srečo ni povzročil nohenp %kodo
jTccnn. i Innuarta w. Davi ob % 07 sr ; čutili v. rorubrhi krfttoV T»otr«sn: =ru«oV '<1 pa je	izviral odtod, ker so se
pogreznile odprtine v opuščenem rudniku. I
Meja kliče. Ne kliče zaman, to lahko ugotavljamo po izkušnji, ki nam jo daje slučaj Gradišča. Naša slovenska družba ob meji ne ostaja mrtva spričo dejstva, da ob skrajnem severnem mejniku naši primitivni kmečki graničarji zbirajo svoje sile za zgraditev svoje nacionalno-kulturne postojanke. Pa je prišel k temu Maribor, mariborska mladina, ki je zbrala potrebna sredstva za božičnico naših obmejnih otrok. Vzgled mariborske realne gimnazije daleč presega pomen materialne vrednosti, ki je bila zbrana; mnogo višja je idealna dobrina, katera priča o tisti tradicionalni zavednosti, ki je bila steber našega obmejnega dela v težkih časih.
Primer požrtvovalnosti slovenskega malega človeka navaiamo kot razveseljiv znak naše narodne aktivnosti, ki bi jo lahko z mnogo večjim pridom uporabili za izpopolnitev našega nacionalnega dela, ko bi zmogli obnovo onega dela. ki so nam zanj dali signal in tudi vzgled naši voditelji izza avstrijskih dob.
Slovenci smo v skromnih razmerah zapo-čeli pred petdesetimi leti veliko delo. Morali smo sc omciiti seveda na najpotreb-neiše. Ustvarili smo za naše razmere impo-nujočo protiutež proti germanizatorični ofenzivi Schulvcreina in Siidmarke. Bili smo takrat navezani zgolj na zasebno požrtvovalnost. Iz javnih sredstev nismo smeli pričakovati ničesar, niti iz avtonomnih blagajn, kajti vsak prispevek naših občin — drugih svojih korporacij nisino imeli —, sc ie smatral za demonstracijo proti državni rezoni, ki je bila kljub papirnatemu členu XIX. avstrijske ustave smatrana tako rekoč za protidržavni akt.
Takrat, pod Avstriio. bi bila marsikatera občina rada storila svojo narodno dolžnost. toda nad njo je visel Damoklcjev u.eč višje kontrole. Vemo. da niti Ljubljana ni imela prostih rok in da je v deželnem zboru kranjskem igrala postavka za nemški pouk — v deželi, kjer je bilo komaj pet odstotkov nemške manišine — naravnost usodno politično vlogo.
Po pravilih normalne logike bi človek mislil, da bo sproščeno slovenstvo po osvo-bojenju iskalo svoj point de honneur baš v izpolnitvi one narodne dolžnosti, ki je bila pod tujim gospostvom prepovedana in anatemizirana. Med največja razočaranja starih rodoljubov, ljudi predvojne nacionalne borbene šole spada brez dvoma padanje smisla za narodno obrambo. V tem oziru smo Slovenci ostali svojstveni. Naši nemško-avstrijski sosedje so svoje delo podvojili, naši vzorniki Čehi so ostali vsaj na svoji stalni višini. Naj govorimo v tej zvezi o češkem vzgledu podrobneje. Letos stopa v svoje petdeseto leto z našo CAID vred češka »Narodni jednota severočeska«. Češkoslovaški tisk že zdaj pripravlja tla za jubilejno proslavo. Iz tega vira vemo. da imajo češke obrambne organizacije, ki jih je devet združenih v skupni zvezi, nad pol milijona članov, da tudi po rojstvu svoje nacionalne države niso odložile orožja, marveč so samo spremenile svojo delovno bazo primerno novim razmeram in zdaj skrbijo za višje organizirano vzgojo, ker jim jc skrb za osnovno šolstvo bistveno olajšana. Na Češkusiovaškcni pa so ie od nekdaj spoznali, da ni šolstvo edino polje, r kjer mora zastaviti narod obrambno delo. Skrbeli so tudi sicer za življenjske možnosti svojih ljudi ob meji in v nacionalno ogroženih krajih. Naše slovenske razmere sc nc dajo primerjati s češkimi. Niti se niso mogle v avstrijskih časih, niti se ne morejo danes. Vendar pa smo storili vse, da smo v preteklosti rešili najnujnejše. Morali srno svojo organizacijo omejiti na šolsko polje, ker smo še tam komaj zadostili svojim najbolj perečim potrebam. Danes se je list obrnil, šolske pritožbe lahko usmerjamo vsaj deloma na drugo pot. Treba pa nam je drugih sredstev, da ohranimo svoio
Novi sreski šolski nadzorniki
Beograd, 4. januarja b. Za sreske šolske nadzornike v dravski banovini so postavljeni z ministrskim dekretom: Anton Ra-dinja za srez Črnomel i Metlika. Fran Ber-netič za Brežice Josip Korban za Gornji grad. Anton Arrigler za Kamnik. Ivan Horvat za Krško: Matej Mikuž za Dolnjo Lendavo, Josip Velnar za Mursko Soboto, Ciril Vizjak za Novo mesto, Rajko Gradnik za Radovljico in Anton Fink za Šmarje pri Jelšah
Pogreb dr. Viktorja Gregoriča
Sovo mesto, 4. januarja Danes dopoldne so pokopali v Novem mestu pokojnega zdravnika dr. Viktorja Gregoriča. Pogreb je bil naravnost impo-zanten. Že zjutraj pred 11. uro se ie zbrala velika množica ljudstva pred njegovim domom Sprevod je vodil ob veliki duhovniški asistenci kanonik Kek. Pred sprevodom so nosili mnogo vencev. Za krsto jc stopala užaloščena soproga s hčerko ter ostalimi sorodniki. Sledili so zastopniki oblasti in organizacij, njim na čelu sreski načelnik g Loger, predsednik občine dr. Rezek, komandant mesta kapetan Nikič, predsednik okrožnega sodišča dr. Kavčič, starešina sreskega sodišča g. Kacijan, šef železniške prometne službe Kavsck, ;ef sekcije inž. l?rbas, šef katastrske uprave Verbič, direktor kmetijske šole inž. Zupa-nič in starosta novomeške sokolske župe dr. Vašič
Po blagoslovitvi krste na starem pokopališču je sprevod kreni' na novo pokopališče, kjer sta se od pokojnika poslovila z ganljivimi besedami priznanja v imenu ban-ske uprave in sreskega načelstva načelnik Friderik Loger in v imenu zdravniSke zbornice primari« genske bolnice dr. Milan Čer-vinka.
Swko sodišče v Kola«W nocorele
Iteneratl 4 ianuaria p Iz Kolašina je lirispela dane« ve«t da ie «noČi do tal ro-Torolo ooc'onjp	irookega <odi
Zgorel' tudi vi arhiv'	*iini
da !?re	n>»ml požig. Posebna kouii- ,
sija vodi preiskavo:
še vedno ogroženo mejo trdno in odporno. Družba CM je vodila o tej spremenjeni situaciji račun in je spremenila svojo formalno zakonito bazo v tem smislu, da danes ni več izključno šolska organizacija, marveč ustanova, ki ima na skrbi vse potrebe naše narodne meje, ki je obenem državna meja, po mednarodnih pogodbah legaliziran zid proti germanski ekspanziji na jug. In proti romanski z juga.
Nosili bi vodo v £>avo, ko bi ponavljali nepobitno rcsnico, da bramba naših mej ni niti lokalna, niti regionalna zadeva. \ e-ino pa, da so državna sredstva omejena po imperativni štednji in da rešitve perečih obmejnih problemov niso mogoče z enostavnim apelom na dolžnosti nacionalne države. Kar prištedi naša dr/.avna skupnost na javnih dajatvan, zapušča vrzeli, ki jih mora izpolniti nacionalna in regionalna požrtvovalnost. Temu plemenitemu namenu služi nasa stara organizacija nacionalnega drobnega dela. Ni pa zadosti, klicati po-cdinca, treba jc misliti tudi na korporadje. ki so v malem reprezentacija naših nacionalnih interesov in ki na koncu upravljajo naše narodne dohodke.
To so v prvi vrsti naše občine. Občinska uprava je siccr omejena po mnogoterih drugih potrebah in končno tudi po državni kontroli. Toda obstoji še vedno občinska avtonomija, ki ima možnost, v okviru po zakonu normiranih narodno-kulturnih prizadevanj razodeti pravi nacionalni smisel in podpreti narodno pridobivanje našega obmejnega pasu.
Ne bomo stavijali našim občinskim upravam pred oči vzgleda iz Avstrije ali i/, bratske Češkoslovaške. Mnenja smo, da smemo od narodne zavednosti naših občinskih mož upravičeno pričakovati razumevanja za naše obmejne potrebe. Do zadnjega časa jc bilo morda težavno, spričo številnih lokalnih potreb obračati pozornost na splošne narodne potrebe. Tej oviri in nc morda pomanjkanju narodne zavesti, pripisujemo nevšečno dejstvo, da smo morali v povojnih letih pogrešati gmotnih prispevkov iz naših občinskih blagajn. Poslej smo prepričani, da bo nastopil obrat. Občinski proračuni razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da lahko prispevajo vsaj drobtinico za domovinsko skupnost. In že te drobtinice bi pomenjale velik napredek linamo pa tudi velike občine z miljonskimi proračuni. V to skupino po pravici štejemo naša mesta. Ljubljana, Maribor, Celje, l'tui zavzemajo v zakonodaji privilegirana stali šča. Noblesse oblige! Zdi sc nam, da bi morala prednjačiti tudi v narodni požrtvovalnosti, ne le iz gmotnih, marveč predvsem iz moralnih, vzgojnih vidikov. Vemo, da se troši iz javnih sreds'cv mnogo za re-prczentacijo, za lokalne želje. Po pravici. Toda najlepša reprezcntacija ostaja vendarle izpolnitev obvez — moralnih seveda, ne zapisanih — napram narodni skupnosti. Vzgled našega mestnega patricijata gotovo ne bo ostal brez odmeva v našeni podeželju, tudi ne tam, kjer ni neposrednega interesa za nacionalno ohranitev.
Pred nami leži okrožnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se obrača na občinske uprave s prošnjo, da je ne pozabijo vsaj letos, ob njenem petdesetletnem jubileju. Listina, ki v kratkih hcsednh razodeva vso resnost našega narodnega položaja ob mejah. Nahajamo sc v času proračunov, kjer pa so že sklenjeni, je v njih še vedno dovolj možnosti, da se odzovejo vabilu, ki mora učinkovati kakor kategorični imperativ. Pridružujemo se z vsem srcem pozivu k nacionalni solidarnosti in ne borno nehali trkati na srca in vest zastopnikov naše samouprave, dokler nc bomo našli pravega razumevanja.
Slovenske občine! Naša meja vas kliče, ne pozabite na njo, ker varstvo in obramba meje je varstvo naše skupne Jug^slav!-je, katero smo ob grobu kral ja-mučenika obljubili čuvati.
»Braniborcc za zaščito naših narodnih manjšin
Društvo »Branibor« je sklenilo na svoji včerajšnji seji naslednjo peticijo, ki jo je poslalo telegrafično ministrskemu predsedniku g. Bogoljubu Jevtiču v Beograd: Narodno obrambno društvo »Branihor* budno zasleduje potek pogajani med Rimom in Parizom ter v tej skrbi prosi kr. vlado, da brezpogojno vztraja na tem, da se našim bratom Slovencem in Hrvatom v Italiji in Avstriji kot narodnim manjšinam zajamčijo Vse narodne in človečanske pravice. čuvajmo Jugoslavijo! — Za »Brani-bor«r: dr. I. C. Oblak.
Okrajna organizacija JNS za Poljane v Ljubljani
priredi drevi ob 17. uri v telovadnici II. državne realne gimnazije na Poljanski cesti božičnico z obdaritvijo najrevnejših in brezposelnih rodbin tega okraja. Na programu je: pozdravni govor, deklam arije, prihod Božička, petje in klavirske točke. K prireditvi vabimo vse somišljenike in prijatelje.
Sneg prihaja
Trst, 4. januarja w. V Trstu je začelo zvečer močno snežiti ter sneži še dalje.
Sarajevo. 4. januarja č. Od včeraj zjutraj v sarajevski kotlini n opre staro sneži. Sneg je suh
Vremenska napoved
Vremensko stanje 4. t. m.: Ciklon nad severno Evropo, visok pritisk v dnijrih delih. Prevladuje oblačno vreme z dežjem in snejrom v vsej Evropi. Padec temperature v srednji Evropi. Najnižja temperatura v evropski Rusiji —37. nad Poljsko pa —21. — V Jugoslaviji je snežilo v večini vzhodne polovice ln v Gorskem kotam, vedro v Primorju. drugod delno oblačno. Hladen val prihaja nad vso državo Minimum temperature: Veliko Gradi&te — m«k«lmum Sipanl -Ml
Zagrebška vremenska napoved ia danes: Precei vedro ponekod oblačno, nekoliko boli hladno vreme.
Novoaadska vremnska napoved za soboto: Pretežno oblačno, od časa do časa «nee
Dunajska vremenska napoved za «ohoto.
7,'ifacno po=ebno na zanadii npkoliko top lejfe Sneg V dveh ali treh dneh najbr* hud padec temperature.
Naši kraji in ljudje
Ptuj zgradi Dom kralja Aleksandra
Ptuj. 4. januarja Tudi Ptuj sc je odločil, da postavi dostojen spomenik blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I Uedinitelju • tem, da zgradi na eni izmed najprometnejših ulic Dom kralja Aleksandra I. V najkrajšem času bo pod predsedstvom predsednika mestne občine g. Jeršeta seja vseh prizadetih faktorjev, ki bi prispevali k gradbenim stroškom.
Nov most na cesti Dravograd-Črna
Prevalje, 4. januarja Na novega leta dan popoldne sta se izvršili blagoslovitev in otvoritev tako zva-nega Ladinekovega mostu na banovinski cesti Dravograd-Prevalje-Črna med Mežico in Žerjavom. Z zgradbo novega, modernega mostu se je izpolnila dolgoletna želja prebivalstva zgornje Mežiške doline. Nov železobetonski most je zgradilo ljubljansko gradbeno podjetje inž. Dukič in
k" otvoritvi mostu so se zbrali sreski podnačelnik g. Milač Ivan, načelnik sre-skega cestnega odbora Lahovnik Franc s tajnikom Spetičem Francem, zastopnik rudnika TTie Central European Mineš Limited iz Mežice inž. Fettich Viktor, zastopniki občin Mežice in Črne in mnogo občinstvo iz bližnje okolice.
Po lepem nagovoru je župnik g. Horn-bock Janez iz Mežice opravil molitve in blagoslovil novi most. Zatem je povzel besedo sreski podnačelnik g. Milač Ivan, ki je naglašal med drugim, da so neugodne gospodarske razmere, katerih težo občuti predobro tudi uprava banovinskih cest. zakrivile zakasnitev izvršitve tega prepo-trebnega mostu. Premagala pa se je tudi ta največja ovira spričo spoznavnosti odločilnih faktorjev m se je zgradil namestu sedanjega trhlega, lesenega, trden most, ki mu v vsem okraju ni enakega. S prereza-njem belega traku, ki je zapiral prehod čez most, ga je izročil svojemu namenu.
Omeniti bi še bilo, da je most zgrajen za nosilnost 25 ton, tlakovan je z granitnimi kockami, širine je 5 m. dolžine 21 m. Veljal je blizu 140.000 Din. H gradbenim stroškom prispevata banska uprava in sreski cestni odbor v Prevaljah, vsak polo-
vico.
Zimska podporna akcija Rdečega križa
Ljubljana, 4. januarja Da nekoliko odipomore veliki bedi. k« vlada v Ljubljani, je sklenil ljubljanski Rdeči križ priskočiti na pomoč najrevnejšim družinam s tem, da jim preskrbi za zimo nekaj premoga. Ker ni bilo za to akcijo razpoložljivih dovolj sredstev, so šle vse odbornice in vsi odborniki na delo in zbrali pri dobrosrčnih slojih ljubljanskega prebivalstva zadostno denarja, da je bilo mogoče naročiti štiri vagone po 10 ton premoga. Trboveljska premogokopna družba je dala Rdečemu križu velikodušno za to akcijo en vagon premoga brezplačno na razpolago. Za to lepo umevanje človekoljubne akcije in velikodušno pomoč se odbor najiskreneje zahvaljuje
Premog se je delil 38.. 29., 31. decembra in 2. januarja, in sicer vsak dan po en vagon Izmed neštevilnih prošenj je mogel odbor upoštevati 200 najrevnejših družin, katerim je bil premog dostavljen na dom. Posamezne družine so dobile od 150 do 300 kg premoga. Prevoz premoga sta izvršili snedicijski tvrdiki A. Ranzinger in Raj-ko Turk, in sicer je vsaka razvozila po en vagon po znižani ceni, po en vagon pa brezolačno Za to naklonjenost in pomoč jima bodi izraženo javno priznanje in iskrena zahvala. Hvaležen je odbor tudi
L judje, ki so bolni na želodčnih-Ied-vičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
vsem dobrosrčnim ljubljanskim daroval-kam in darovalcem, ki to s svojimi večjimi in manjšimi prispevki omogočili našo zimsko akcijo. Iskreno hvalo vsem in vsakomur, ki je pomagal, izreka Rdeči križ, pododbor za Ljubljano. .
Beda zagorskih brezposelnih zahteva nujno odpomoc
Zagorje, 3. januarja.
Zagorska občina je v težavnem položaju, ker ne ve, kako naj preživlja brezposelne, posebno one, ki so se vrnili od cestnih del domov in imajo večje družine. Za božične praznike se jim je nakazala moka in so prejeli na račun občine pri trgovcih tudi druge življenske potrebščine. Sklenilo se je, da se otvori kuhinja, ki bi kakor v preteklem letu skrbela vsaj za najpotrebnejše.
Osrednji pomožni odbor in sresko načel-stvo v Litiji priporočala ustanovitev krajevnega pomožnega odbora za oskrbo brezposelnih. Načrt, ki je zamišljen tako, da bi pomožna akcija sama zbirala prispevke do-
ma, je neizvedljiv, zakaj zaradi hudih Za-sov, ki jih preživlja prebivalstvo v revirju, ni misliti na to, da bi se pri nas zbralo dovolj sredstev. Predstavniki raznih društev so na svojem sestanku izvolili štiričlanski odbor, ki naj sestavi odgovor ban-
ski upravi.
V tem odgovoru bo obrazloženo, da obubožano prebivalstvo nafte občine ne zmore sredstev za podpiranje brezposelnih. Zato 6e bo naprosila banovina, da iz sredstev bednostnega sklada votira zagorski občini potreben znesek Najmanj potrebuje ena brezposelna oseba, odnosno svojec brezposelnega, 4 Din za dnevno hrano Kakršno je stanje pri nas, bi morali dobivati mesečno najmanj po 256.000 Din, in sicer vsaj skozi štiri mesece. Dalje se bo naprosila banovina za posredovanje pri centralnem skladu borze dela in pri izseljenskem skladu v Beogradu, ki naj dasta na razpolago sredstva za potrebe, za k a tere so namenjena.
Položaj v naši občini je resen in zato pričakujemo, da bodo odgovorni činitelji storiti vse za omiljenje bede, ki v njej žive naši brezposelni.
Odkritja policije o početju Joška Bevca
Ljubljana. 4. januarja Preiskavo o velikem moralnem škandalu, sredi katerega stoji 321etni zobni tehnik Jožko Bevc z Gosposvetske ceste in ki je bil v zadnjem času deležen že vsake vrste razburljivih komentarjev, so na policiji te dni zaključili. Komisarja gg. Lo-vrenčič in Jovanovič sta imela vodstvo
preiskave v rokah. Mimo njiju je za dognanje dejstev potrošil mnogo uspešnega truda zlasti podnadzornik policijskih agentov g. Merhar. Danes dopoldne sta ponovno, tokrat že petič, poročala državnemu tožilstvu o uspehu zasliševanj in poizvedb.
Problem velike moralne in gmotne škode
Ogromno gradivo, ki ga je policija s skrbnim, intenzivnim delom spravila na dan, v celoti seveda nikoli ne bo moglo priti v javnost, ker so podrobnosti preveč delikatnega značaja. Ne more biti dvoma, da morajo biti krivci v vsakem primeru Kaznovani. Toda med osebami, ki so zapletene v afero z Gosposvetske ceste, je tudi veliko število povsem nedolžnih žrtev perverznosti in izsiljevanja. Če bi hotele poklicane instance, policija in sodišče, iznašati vse gradivo do podrobnosti na dan, bi s tem prizadejale ogromno moralno in gmotno škodo celi vrsti ljudi, ki so prišli z Bevčevimi dejanji v stik samo pasivno in neprostovoljno Zavoljo tega je policija prvotno tudi nameravala, da raznoliki, težki material, ki ga je o tej stvari zbrala v zadnjem času, zadrži zase. Na zahtevo državnega tožilstva, ki odločno vztraja, da se škandal razjasni do dna, pa je danes izročila s svojim poročilom tudi celo množico corpora delicti, zaplenjenih ob priliki nedavnih hišnih preiskav. Seveda pa je državno tožilstvo obenem dalo zagotovilo, da javnosti gradivo ne bo na vpogled, da bodo tako zavarovani interesi nedolžnih, že itak hudo prizadetih žrtev. Prav tako bo seveda po zaključeni sodni preiskavi tudi obravnava tajna.
Da mora imeti mladi, v vseh boijših družbah upeljani zobni tehnik opravka z nekimi sumljivimi, nemoralnimi zadevami, o tem je bila policija prvikrat obveščena že pred leti. Takrat ji je dospela ovadba, da je Jožko Bevc hotel v svojem stanovanju napraviti nekemu dekletu silo. Toda družba, ki je bila tedaj z dekletom pri njem, je ob pravem času vlomila vrata
in preprečila dejanje. Prijatelji Jožka Bevca in prizadetega dekleta so tedaj prepro-sili policijo, naj ustavi poizvedbe, da ne bo škandala. In policijska uprava je tej želji ugodila
Plaz se fe sprožil
Po tistem pa so imeli policijski organi seveda na mladega sumljivega elegana vedno pozorno oko. Ves ta čas se je po Ljubljani mnogo šušljalo o skrivnostih njegovega ateljeja in tudi policijski agenti so od časa do časa poizvedeli mnogokaj, a kakšne konkretne prijave, da bi mogla policija nastopiti, ni bilo. Plaz, ki je zdaj zasul Jožka Bevca in zadel tudi njegove sodelavce, se je sprožil po golem slučaju.
V neki družbi je nanesel pogovor na Bevčev atelje. Nekdo je omenil njegovo manijo, da fotografira vsakogar, ki pride k njemu, in da rad potem uganja s slikami kakšne neslane komedije. Družba se je pri tem zgražala, da je nekoč fotografiral v svojem stanovanju celo neko družbo, v kateri je bil tudi duhovnik, ki bi mu lahko s fotografijo delal kdo ve kakšne neprili-ke. Neka mlada dama je tedaj izjavila, da fotografira Joško Bevc v svojem stanovanju še vse bolj strašne stvari. Sama da je videla pri njem sliko, ki ga kaže v ljubezenskem aktu z žensko. Družba, v kateri je tekel ta pomenek, je nato mlado damo pregovorila, da je javila vso stvar policiji.
Hišna preiskava, ki se je vršila 26. novembra, je odkrila v stanovanju Jožka Bevca sicer mnogo zanimivih zgovornih predmetov. A uprav fotografij, o katerih je govorila ovadba, ni bilo najti. Detektivi so našli mnogo krvavih robcev, ženskih las ter izredno mnogo pornografskih knjig listov in slik. Ker so vsa znamenja kazala, da je osumljenec težji materiial v pravem času poskril, ga je čez tri dni polici fa iz-nenadila z novim obiskom. Tedaj je v pisalni mizi in v blagajni v njegovi ordina-ciiski sobi našla še več kompromitiralo-čih predmetov m je Jožka Bevca aretirala.
Bevčeve fotografije
Ko je nato začela zasliševati prizadete osebe, so prihajala zmerom nova presenečenja na dan. Skoraj vse ženske po vrsti ki so postale njegove žrtve, so se seznanile z njim v njegovi ordinaciji. Mladi zobni tehnik, ki ženskam nikakor ni bil odvraten — saj so sc celo tiste, ki jih je najgr-še izrabljal, pretresljivo zaljubile vanj in so mu ostale zveste še vse do danes — je vsaki mladi pacijentki, tudi manj lepim, pričel dvoriti, jo vabil v svoje stanovanje, ji ob igranju radia ali gramofona .ponudil čašico likerja aH konjaka, jo opil in potem razpolagal z njo. Policija ni mogla ugotoviti, ali je Bevc stregel damam na divanu v svojem stanovanju samo a kakšnim izredno močnim alkoholom, ali pa jim je v pijačo nasipal kakšnega hujšega mamila. Vsekakor pa kažejo vse fotografije, na katerih je ovekovečeval svoje randevuje. zraven divana mizico in na nji zmerom po dvoje steklenic in dvoje čaš. Jožko Bevc sam nikdar ni pil iz iste steklenice kakor njegov ženski gost.
Se večjo radost kakor nad erotičnim doživetjem samim pa je imel Jožko Bevc
Express britje
1 BREZ ČOPIČA, BREZ MILA, BREZ VODE
BREZPLAČEN VZOREC DOBI NA ZAHTEVO VSAKDO PRI TVRDKI :
Novi Sad: »Soa«, drogerija Split: Ant. Stanbuk, drogerija
Ljubljana: Gregorič, drogerija Zagreb: »Laokon«, drogerija, PraSka
ulica 4 m Ilica 35 Beograd: »Ita«, Kr. Alberta 6 Sarajevo: Parfumerija »Venus«
Skoplje: Vlad. Sokov, drogerija Maribor: Ivan Pečar, drogerija
PO POSTI VZORCEV NIKOMUR NE POŠILJAMO.
očitno nad fotografiranjem. Seveda je mnoge izmed slik lahko pozneje uporabil za orožje pri izsiljevanju. Se več posnetkov v budoarju njegove perverzne ljubezni pa je vendarle služilo samo za obnavljanje njegovih bolestnih radosti. Tudi dekleta. ki so se spominjala podrobnosti izza svojega obiska pri njem, nikdar niso vedela, da bi jih bil tudi fotografiral. Spominjale so se samo, da se je nekaj izne-nada zabliskalo, a njihov ljubeznivi gostitelj je razlagal to reč, da je najbrž v radiu ali pa v gramofonu spet kakšen defekt.
V	resnici pa je Imel v gramofonski omarici instaliran skrit fotografski aparat, ki je bil z razsvetljavnim bliskom vred zvezan z gumbom na mizici pri divanu. Tako je Jožko Bevc lahko vsakokrat sam fotografiral svoja dejanja v najraznovrstnejših pozah in negližejih in je tako polagoma sam zbiral vsa dokazila za svojo sodbo.
V	tem pogledu je Bevc v seksualni kri-minalistiki brez dvoma izreden fenomen, kakršnega medicinska literatura najbrž sploh še ni zabeležila.
Ljubezen in denar
Kar pa Jožka Bevca v luči javnega mnenja in justice še posebej obremenjuje, je vloga, ki jo je v vseh njegovih dejanjih igral denar. Od svojih pacientov je po navadi zmerom zahteval, da mu plačajo ordinacijo naprej. Potem je delo pogostokrat zavlačeval kar cela leta in je delal samo reči, za katere ni bilo treba trošiti nobenega dragocenega materiala, ki si ga je dal plačati že naprej. Tako je živel prav za prav na račun dela, ki ga še ni opravil.
Ordinacijo je imel zadnji čas očitno samo zato, da je na lahek način prihajal do deklet. In katero je enkrat imel v svojem budoarju, je bodisi iz ljubezni, bodisi iz strahu pred maščevanjem ostala trajno njegova in mu je zmerom iznova prinašala sebe in denar. Nekaj časa je imel hkratu tri dekleta, ki jim je vsem trem dajal precej upanja, da jih bo nekoč poročil. Vse tri so mu zdajale vse, kar so imele. Ena mu je vsakega prvega prinašala vso svojo plačo, druga mu je darovala vse svoje težko prislužene prihranke, tretja je v pisarni svojega šefa na tihem poneverjala denar in mu ga nosila, tako da je primanjkljaj v njeni službi nazadnje znesel 70.0G0 Din.
Čeprav je bil, kakor smo ga poznali s ceste in iz kavarn, vendarle precej povprečna, vsakdanja figura, je imel Jožko Bevc na ženske vendarle neverjeten, nezaslišan vpliv. O tem nam zgovorno priča dejstvo, da so se celo barske plesalke do ušes zaljubljale vanj in mu nosile ves svoj zaslužek. Bil je seveda stalen gost nočnih lokalov. Na mizi, za katero je on sedel s svojo družbo, se je točil šampanjec in vse mlade ženske so bile vabljene zraven. Pri takšnem razkošnem življenju seveda ni čudno, da je vkljub donosnosti njegovih ljubezenskih relacij moral delati dolgove in je šel v pormnavo. Dekleta, ki so ga zvesto ljubila, pa so mu zmerom pomagala iz zadreg. In če sama niso imela, so mu s svojimi jamstvi iskala posojil.
Nad sto žrtev • • •
Kakor smo dejali, je policija proti njemu zdaj že petič zaključila preiskavo, a zmerom nove ovadbe so spravljale na dan zmerom nov materijal. Najbolj dramatična je zgodba o tem, kako je policija izsledila kovčeg, poln fotografij hi nerazvitih plošč. O tej najdbi smo pred dnevi že na kratko poročali. Iz strahu pred preiskavo je Jožko Bevc o pravem času skril ta kovčeg pri nekem svojem dobrem prijatelju. Na podlagi izpovedi zaslišanih prič je policija polagoma prišla temu dragocenemu kovčegu na sled, čeprav še ni mogla dognati njegovega skrivališča. Naposled je Bevčev prijatelj, ki bi se bil že rad odkri-žal nerodnega bremena, hotel skriti kovčeg nekje drugje. Iz bojazni, da ga morda prav .ia cesti zasačijo z njim, je kovčeg deloma s tramvajem, deloma z avtotaksijem prevažal po dolgih ovinkih po mestu, da ga je naposled skril nekje drugje. Prav to njegovo prižarjenje pa je padlo policijskim agentom v oči in je bil tako kovčeg zaplenjen.
Razen številnih zanimivih pisem in drugega gradiva je policija našla v njem obsežno zbirko fotografskih posnetkov, ki kažejo nad sto različnih žensk v vsake vrste negližejih v Bevčevem stanovanju. Na podlagi tega novega materiala je policija zaslišala celo vrsto novih prič in je vzela na zapisnik nič manj kakor 60 izjav. Razen tega je aretirala poleg Jožka Bevca še nekega drugega znanega mladega Ljubljančana, cigar afera pa nima neposrednega stika z Bevčevim ateljejem. Osumljen je krvoskrunstva.
Mlada žrtev tihotapske strasti
Lendava, 3. januarja Ne mine mesec, da ne bi padla kaka žrtev tihotapske strasti. Pred dnevi je postal žrtev komaj 19ieten fant, Pal Jožef, iz Lipe, občina Odranci.
V soboto zvečer je prišlo čez mejo iz Madžarske več tihotapcev, težko obloženih z madžarskim tobakom Ker je bila tema, graničarji niso takoj opazili tihotapcev, ti pa ne graničarjev. Tako so se tihotapci napoti'i naravnost proti stražarju. Ko so ga šele v neposredni bližini zagledali, so se spustili v divji beg, ne meneč se za stražarjeve klice. Graničar je uporabil orožje, kakor mu to predpisuje služba, in je ustrelil za bežečimi, izmed katerih eden se je s krikom zrušil na zemljo.
Drugega dne se je napotila na lice mesta komisija, ki je ugotovila, da je bilo več tihotapcev, mrtev pa je obležal, kakor že navedeno, Pal Jožef. Pobegli tihotapci so delno odvrgli vtihotapljeno blago, delno pa ga odnesli s seboj. Pal, ki mu je šel izstrelek skozi pljuča ter močno poškodoval notranje dele, je imel na sebi nahrbtnik, poln tobaka. Bil je sezut in je nosil čevlje v rokah. Ubiti Pal je bil znan kot zelo strasten tihotapec.
Ako bi našteli vse nesrečne žrtve tihotapstva, bi jih bila dolga vreta. Med njimi je več družinskih očetov. V6e številne
dosedanje žrtve pa niso dovolj resen opomin strastnim tihotapcem, da bi pustiii ta nevaren posel.
Po nesreči ustreljen
Maribor, 4. januarja
Včeraj je prišlo v bližini Ormoža do tragičnega dogodka, ki se je končal s smrtjo Ivana Fioka iz Brebrovnika. Ficko je bil v gostih pri svojem svaku in prijatelju vini-čarju Bolfenku Borku, zaposlenem v neki pristavi blizu Ormoža. Ko sta se pomenila o svojih poslih in opravkih, se je Ivan Ficko poslovil, toda še pred slovesom je bil Borko mnenja, da naj vzame s seboj kako orožje, ker so se v okolici Ormoža zadnje čase ponovno pripetili različni napadi. Zato je poiskal star samokres, da ga izroči Ficku. Ker pa samokres ni funkcioniral, je začel Borko razstavljati posamezne dele. Pri tem je nenadno odjeknil strel, ki je zadel Ficka v prsi. Ficko se je zrušil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ormož, kjer so mu takoj nudili pomoč, ki pa je bila brez uspeha, ker je bila poškodba prevelika. Ficko je čez nekaj ur podlegel.
Tragični dogodek je v vsej okolici izzval med ljudstvom veliko sočutje s pokojnim Fickom, zlasti ker sta bila z Borkom zelo dobra prijatelja. Borko je ob dejanju za-plakal in je kakor brezumen taval po hiši okoli.
KULTURNI PREGLED
ii Nemirovič—Dančenko
Oaaes praznuje slovanski kulturni svet izreden jubilej: Ruski pisatelj in goreči zagovornik slovanske misli Vasilij Ivanovtč Nemirovič - Dančenko slavi 901etnico življenja in 751etnico literarnega delovanja.
Pričel je pisati 23 let po Puškinovi smrti, njegovi prvi spisi so bili napisani prej ko Tolstega »Vojna in mir« m prej ko vsi veliki remani Dostojevskega In vendar ta sodobnik Dostojevskega Se živi ta Se piše, saj je prav za devetdesetletnico izšel v Pragi, kjer častitljivi Nestor biva že dolga leta, njegov novi roman »Ona«. Ta spis so listi označevali za slovansko »visoko pesem« Novo delo devetdesetletnega starca je mladeniški slavospev ljubezni. Roman Je takšen, pravi o njem neki literarni list, »kakor bi ga bil spisal mlad mož v naj-omamnejši opojnosti strasti in življenjske radosti.« Ne vemo, ali ni ta hvala nekoliko pretirana, vendar je izreden pojav že to, da devetdesetletni starec napiše roman o ljubezni tn mladosti! Kdor pozna življenje ta delo tega pisatelja ve. da je bil zanj vedno značilee življenjski optimizem Niti v oča-kovski starosti ga ni zapustila dobra volja in duševna širina ruskega človeka.
Vasilij Ivanovič Nemirovič • Dančenko se je rodil (po našem koledarju) 5. januarja 1845 v Tiflieu iz starega dvorjanske-ga rodu. Njegovi pradedi so bili Zaporoftct, mati pa je bila Armentka. Bivanje v Kavkazu, kjer se čar južne prirode srečuje z mogočno scenerijo visokogorskega sveta in kjer je vsemu okolju dajala poglaviten ton vzhockia civilizacija Je zapustilo v njem nepozabne vtiske. vse življenje mu je ostala posebna želja po spremembah ta dogodivščinah, zato je mnogo potoval ta še več doživljal. Narava ga je obdarila z bistro inteligenco, živahnim temperamentom, močno voljo ta žilavim, odpornim telesom, ki mu celo daleč za svetopisemsko mejo človeške starosti, na pragu desetega desetletja, dopušča duševno delo ta vliva veselje do življenja. Literarno - umetniško si' cer ni bil nikdar zvezda prve vrste, zato se njegovo ime ne imenuje med predstavi-telji ruske literature 19. stoletja Bil pa je izredno plod ovit ta mnogoetranski pisatelj, odličen žurnaliat, eden najbolj čitanih ruskih publicistov. Napisal Je nad dve ste knjig; če M pa »teli še neponatlsnjen članke, U njegovi zbrani spisi dali lepo b: bUoteko.
Njegova prva pesem je izšla 1. 1860. v »žurnalu dlja čtenija«. Takrat je bil Vasilij Ivanovič kadet. Tri leta pozneje je objavil »Modnyj magazta« njegovo prvo povest »Kaj je hotela?«, ki mu je odprla vra-
!
ta vseh časopisov ta časnikov. Toda poskus, da bi živel samo od literature, je moral v tedanjih razmerah plačati dokaj drago. Ob koncu šestdesetih let je šel na prvo veliko potovanje. Prehodil je najsevernejše pokrajine Rusije, živel dalje časa na So-lovki, v znamenitem samostanu Solovjecke obrite! j i, ki so ga boljševiki spremenili v eno najokrutnejših ječ. Prepotoval je tudi Norveško. Tako je nastala njegova prva potopisna knjiga »Za severnjrm polarnym krugom«. V poznejših dolgih letih jih je sledilo še mnogo: postal je eden najznamenitejših ta najpriljubljenejših ruskih potopise ev. L. 1874. je objavil odlično knjigo o Solovjecki obštelji. Potem so ga poslali v vzhodno ta južno Rusijo. To potovanje je obrodilo tudi več pripovednih spisov, med njimi roman »Planinski orli«, zbirko povesti »Reka belih gozdov« itd. I* 1877. je bil kot dopisnik »Novega vremena« na rusko - turški fronti in je tako ena izmed redkih živečih prič bolgarskega oevoboje-nja Opisoval je danes že legendarne boje na Plevni, Ul ranjen na Sipki. Poročila z balkanskih bojišč ao dala pozneje tri debele knjige z naslovom »God vojni. Dnevnik ruaricago korrespondenta, (1877—78). Ta vojna ga je vzpodbudila k celi vrsti romanov in povesti, izmed katerih imenujmo Plemo ta Sipko«, »Vpered«, »Grozo«, »Bogdan ftipkta« itd. Spisal je tudi življenjepis generala Skobefteva. V osemdesetih
letih je bil Vasilij Nemirovič - Dančenko večidel na dolgih potovanjih; dopisi in feljtoni s teh so polnili mnoge ruske hste in revije. V devetdesetih letih je bil zopet izreckio plodovit kot pripovednik. Iz te dobe je treba omeniti nov roman iz turško-ruske vojne »V ognje«, knjigo o polarni zimi »Na bezljudje«, »Polarnoe ljeto«, zgodovinski roman >Zabytaja krjepoot«, potopise >Lazurnyj kraj«, »Pod afrikanskim nebom« itd.
Tudi v novem stoletju ni mirovalo njegovo pero. Pisal je povesti ta romane, potopise in članke. V rusko - japonski vojni je ta neumorni in vzorni reporter pošiljal svoja poročila z daljne fronte dnevniku »Russkoe slovo«. Zbrana so v knjigi »Slje-paja vojna«. Tudi svetovna vojna ga je zvabila na fronto, poročal je z galiških bojišč, prisostvoval je kot vojni poročevalec strahotnim bitkam za Verdun v Franciji. Ko se je vrnil v domovino, ga je presenetila boljševiška revolucija. Ob neki priliki je pisal: »Boljševiki so mene, kakor tod' mnoge druge, oplenili tako rekoč do golega NI tako hudo, če postaneš berač v mladih letih. Pred teboj je še vse življenje, v tebi polna moč. Toda ostati berač v teh letih, kakor sem postal jaz, to je pač udarec, spričo katerega mora človek izgubiti vero v pravičnost usode...«
Beraško življenje je prenašal Vasilij Ivanovič polnih pet let — in še ni zlomilo nje-
Domače vesli
*	Zveza kulturnih društev Ljubljana
priredi jutrišnjo nedeljo ob 9. uri svoj redni občni zbor ter opozarja vse delegate na ugodnost polovične vožnje (odobreno pod Br. 25). Delegat je naj kupijo celo vozno karto do Ljubljane in naj je v Ljubljani ne oddajo, ker bo veljala za povratek.
•	Odprte planinske koče SPD: Za smučarje sta ugodni postojanki Dom na Krvavem in koča na Veliki Planini — snega okrog 60 cm. Dom v Kamniški Bistrici vabi nedeljske izletnike. Ob Bohinjskem je zeru vabita Sv. Janez in Zlatorog planince na nedeljski oddih. Dom n». Vršiču ie odprt ob nedeljah in praznikih, dostop lahek smuka ujcodna. Valvazorjeva koča ooo Stolom je odprta in oskrbovana vso zim« Koča na Ljubniku Je prijetna izlotna točka iz škofje Loke Tomazinova koča na Sv. Gori vabi izletnike. Dom na Mrzlici je lahko dosto;>en iz Trboveli ter vse leto oskrbovan. Koča na Smledniku je stalm odprta. Dom na Mirni gori je stalno odprt, prijazna dolenjska postojanka. V Logarski dolini so odprte postojanke SPD.
♦	žalostna mestna statistika. Osijek. ki šteje danes preko 40.000 duš in je pomembno središče industrije in plodne Sla vonije, že nekaj let nazaduje v pogledu prebivalstva. Lanska statistika spet izkazuje porazen rezultat: bilo je 381 porodov, umrla pa je 401 oseba. Torej namesto prirastka žalostno nazadovanje za celih 20 duš.
•	150 delavcev zaradi požara na cesti.
V Lividragi, občina Gerovo v Gorskem Kotam, je pogorela velika parna žaga. Zgrajena je bila šele 1925 in opremljena z najmodernejšimi stroji. Kdor se je kdaj vozil * avtom na Sušak. jo je videl. Pole« velike škode je hudo prizadetih 150 delavcev, ki so sredi zime brez kruha.
♦	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnic' je umrla gospa Ana L u č o v n i k o v a, soproga železniškega uradnika v pokoju. Po-
DANF.S PREMIERA
GRETE GARBO
v sijajni velefilmski drami
Kakršno me želiš
po istoimenskem komadu od Piran-della
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina 4.50, 6.50 ter 10.— Din
greb bo daues ob 16. — V mestni hiši na Polja nski cesti 15. je umrl v visoki starosti 82 let K- Henrik Z a d n i k a r, bivši zlatar in meščan ljubljanski. Pogreb bo danes ob pol 15. — V Petrovčah je umrl v 85. letu g. Franc Ježovnik, znan in spoštovan po v«ej Savinjski dolini. Pogreb bo jutri ob 16. — V Subotiei je umrl vojak .Toško B e n k o v ! č, doma iz Ljubljane. — Pokojnini blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Dva požara v viničarijah. Na Strmcu v Kuharičevi viničariji je v eni zadnjih noči nastal požar. Ogenj je menda podtaknila maščevalna roka. Požar je uničil vse gospodarsko poslopje in klet z vinsko posodo, stiskalnico in raznim gospodarskim orodjem škoda je delno krita z zavarovalnino. — V Vinskem vrhu pri Ormožu pn je ogenj uničil posestniku -Ivami Ivanuši viničarijo in hlev. Ogenj je prvi opazil vini čar Zadravec, ki mu je zgorel tudi ves živež škoda ni povsem krita z zavarovalnino. Gasilci (*1 Sv. Miklavža so prihiteli na pomoč, pa se ni dalo dosti rešiti. Kako je ogenj nastal, ni znano.
♦	Strašna nesreča na razburkanem morju se je primerila v noči na četrtek v bližini Slatine na čiovu. Dva Kaštelanca sta se z ribarsko ladjico podala na lov, pa ju je dohitelo neurje. Naslednje jutro so naši! njuno ladjo ob bregu razbito. Anto Radnič jo ležal blizu tam mrtev, ves krvav z obrazom na zemlji, njegov tovariš Britvič pa pod razbito ladjo z glavo v morju. Tragedija je bila očitna: ribarja nista mosla obvladati valov, ki so ju neusmiljeno vrgli «ia breg. v pnirt.
♦	Rokovnjač z Boča prijet. Pišejo nam iz Poljčan: Orožniki so naposled prijeli zloglasnega rokovnjača Franceta z Boča, o katerem eno že poročali. Aretiran je bil 30. decembra v Novi vasi pri Slovenski Bistrici od tamošnjih orožnikov. Priznal jc skesano vse tatvine, ki jih je izvršil s pomočjo še dveh pajdašev.
♦	Najdene človeške kosti. Orožmiška postaja v Šenčurju pri Kranju je prijavila ljubljanskemu državnemu tožilstvu, da so bile 29. decembra na posestvu Josipa Sodnika v Hotemažah najdene človeške kosti. Posestnik Sodnik je omenjeni dan kopal na vrtu drevesne korenine. Ko je izkopal prst kakih 20 cm globoko, je naletel na kosti. V razdalji pol metra sta ležala dva
okostnjaka. Kosti so bile že močno pre-perele Okostji utegneta biti stari 35—40 let. Kdo naj bi bil zakopal oba okostnjaka pod drevo, niso mogli dognati. Tudi najstarejši ljudje se ne morejo spomniti, da bi bila kaka domača oseba izginila in postala žrtev kakšnega večjega zločina.
♦	Hudo obsojen tihotapec saharina. Carinsko sodišče pri finančni direkciji v Ljubljani Je izreklo prav hudo kazen proti tihotapcu saharina Vinku JavonPku. V začetku decembra lani ga je graničar Kr-stič zalotil 2 km od avstrijske meje, ko je nosil 4 kg saharina. Graničar ga Je ustavil, preiskal in nato odvedel na jeseniško carinarnico. Vinko se je izgovarjal, da je šel v Avstrijo po saharin zato, da bi si pomagal iz revščine. Carinsko sodišče ga je obsodilo na 95.000 Din globe, ob neizterljivosti pa na leto zapora Vinko je seveda rajši takoj romal v zapor
•	Na Islandsko, pri nas tako malo znano, svojevrstno deželo visoko na severu, popelje čitatelja prvi islandski roman v slo venščini Gunnarja Gunnarsona »Ljudje na Borgu« (v prevodu Juša Kozaka) Ali ste že čitali ta roman? Vsi ga hvalijo: tudi v: 6i ga nabavite! Izdala ga je »Tiskovna za druga« in stane broš 85 Din. vezan v plat no 100 Din. v polusnje 115 Din Po pošt'
Jod Hrt krvne tile, taaajta tlak
lurvl, redči In flitl kri, uravnava izmeno hormonov ln krvi.
Madensiea
vsebuje jod v najprimernejši količini. Jod najboljše deluje v malih količinah tn takSna primerna količina Joda se nahaja prav v RADENSKI!
Razen Joda ima RADENSKA Ae ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce. ledvice seč, žolč, hormone tn živce. Zato je RADEN8KA tako dobra, pitna ln zdrava!
harmonična celota G. Lajovic je vsdkakoi med »črnimi umetniki« še posebej umet ni k.
u— Francoski institut opozarja, da bo odslej društvena čitalnica odprta vsak to rek od 18. do 21 ure namesto od 16 do 19. Ta sprememba se je izvršila na proš njo on:h. ki niso mogli posečati čitalnice v popoldanskih urah.
u— V društvu »Soči« bo predaval drev v salonu pri »Levu« g dr Stanko Jug našemu občinstvu že dobro znan po svojih radijskih predavan.iih. o temi »Tradicija in
pajo škratje, palčki in gozdni molički. Igrica se srečno in veselo s petjem konča u— Aplavz pri odprti aceni je doživel
včeraj popoldne film »Muzej živih lutk«, ki so ga predvajali v Elitnem kinu Matici
V	prizoru, ko je policija po budi borbi obvladala in ustieliia blaznega zločinca, ki je v svojem laboratoriju pod zemljo poli val z voskom žive ljudi, da jih upodablja v zgodovinske osebe, in potem, ko je tre ščil v vrel tekočI vosek, Je tako navdušil gledalce, da so ploskali.
u— Sestra nameetu brata tri leta v kadetnici v Dunajskem Novem mestu! In zopet se boste lahko nasmejali do solz. kajti »Ljubavni regement« je najboljši, najzabav-
nejši, najveselejšj film. Vsak, kdor je film že videl, nima besed, da hi mogel dovoli pohvaliti vsebino, isralce muziko šlagerje zabavne dovtipe itd itd Opereta z na? boljšimi šlaizerji in očarljivo muziko najpo pularnejšega komponista Roberta ^tolza
V	glavnih vlogah znani Ijubimri Dollv Haas, Gustav FWilich, Tibor v. Halmav Vstopnina ie pa nainižja Din ^ 50 » 50 5.50 in 6.50. Predstava danes ob četrt na 3 popoldne.
u— Nikomur ne bo žal, če se bo udeležil lanes 11 Obrtniškega pleea, ki bo v veliki dvorani Kazine v Ljubljani.
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za Dvorski okraj priredi dne 6. t. m
v gostilni pri Birku, Borštnikov trg 2, kegljanje za dobitke Ker so dobitki prav le-
DANES PREMIERA ZA JUGOSLAVIJO
ob 4*9 7.15 in 9.15 url
MONUMENTALNEGA FILMSKEGA VELEDELA
V NARAVNIH R A R V A H
KAKRŠNEGA LJUBLJANA SE NI VIDELA
Slavni svetovni režiser Michael Kertez nam je ustvaril umotvor, ki ga mora vsak videti!
MUZEJ ŽIVIH LUTK
Vsled ogromnega zanimanja preskrbite si vstopnice v predprodaji od 11.—VfelS ure!
ELITNI
KINO
Telefon 21-24
MATICA
3 Din več. Pišite na naslov: Knjigarna Ti skovne zadruge v Ljubljani.
• Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobijeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Linoblfane
u— Prvi sneg je sno6i po dolgem pričakovanju prinesel tudi Ljubljani in okolici pravo sumsko obeležje. nekaj dni so meteorološke postaje vztrajno napovedovale snežno odejo vsej »rednji Evropi. V četr tek ponoči je močno snežilo v notranjosti države, posebno v Bosni, ves včerajšnji dan pa se je snežna fronta pomikala Iz notranjosti in alpskih grebenov na zapad in nizdol v Slovenijo. Okrog 18. je droben pr-šič pobelil Ljubljano, smučarski armadi pa vlil mnogo vere, da bo končno vendarle tudi zanjo prišel čas razigranega zims-kega športa. Zaenkrat Je sneženje še prav skromno, vendar začetek je tu in v sredo zime bo dobre smuke povsod na izbiro.
SNEŽI!! SNEŽI!.*
Nabavite smuči
SPORT-KMET z o. z.
ALEKSANDROVA 7 967
u— Umetniški dogodek prve vrste bo komorni koncert po vsej Evropi znanega Zagrebškega kvarteta v ponedeljek 7. t m v dvorani kina Dvor. Vsako leto pridejo dragi zagrebški umetniki k nam, da nas navdušijo s svojo dovršeno, temperamentno iu vsestransko kvalitetno igro. Njihov koncert je vsakokrat večer pobožnega navdušenja in občudovanja. I^etos nam predstavijo v Ljubljani prvič hrvatskega skladatelja Brkanoviča z njegovim kvartetom v enem stavku. Nato nam podajo Dvofa kov kvartet op. 106. Člani kvarteta gg Miranov, Graf, Arany in Fabbri, vsi profesorji glasbene akademije v Zagrebu, so si izbrali za tretjo točko, Scbubertov kvintet Kot tovariša ljubljanskega čelista g. Gusta va Miillerja. Tako bomo v zadnji koncertni točki imeli priliko čuti kvintet za dvoje posli, violo in dva čela. Matična knjigarna prodaja vstopnice po prav nizki ceni. Slo Ka vabi ljubitelje komorne glasbe iskreno na obisk tega znamenitega večera, ki Je hkrati njen otvoritveni komorni večer te sezone.
u— častna diploma, ki je razstavljena v izložbenem oknu trgovine Magdič na Aleksandrovi cesti, je delo talentiranega samouka, stavca Učiteljske tiskarne, gospoda Janeza Lajovica. Diplomo bodo tovariši iz svetovne vojne pri D. M. v Polju pokloni li svojemu agllnemu častnemu članu udru-ženja, g. Tonetu Hladmkn. Ustvarltelj diplome je na sliki nakazal boji&va, na katerih se je Hladnik kot častnik boril in bil ranjen. Slika je uokvirjena s španskimi jezdeci in trnjevo žico. Diploma je lepa.
revolucija v politiki« Predavatelj poKaže, kako se borita v zgodovini človeške družbe dve osnovni načeli, načelo indivldualiz ma ali svobodne konkurence In načelo združevanja, ki se pojavlja v močnejši ob liki vedno tedaj, ko je pretirani individu-alizem pripeljal našo družbo v zagato Podoba je zlasti, da živimo danes v prehodu take dobe in da si išče človeška organi za e.ija namesto skrajnega individualizma 1W veka nov življenjski okvir. Začetek preda vanja ob pol 21. Vabljeni vsi Sočani in pri jatelji društva. Vstop prost.
u— Ciril-Metodov zbor v novi cerkvi pri Sv. Krištofu, razume se, ne bo imel svoje ga koncerta ob 10. uri kakor smo včeraj zabeležili, temveč drevi ob 20. na kar vse ljubitelje lepe cerkvene glasbe še enkrat opozarjamo.
u— Obrtniški ples Druitva Jugoslovanskih obrtnikov bo nepreklicno v soboto 9 februarja v Kazini
u— Dve Marički, pravljično igro s petjem. godbo in plesi v 6 dejanjih bo igraio društvo »Tabor« Jutri v nedeljo ob 10.30 dopoldne v dvorani »Delavske zbornice. Vstopnina neznatna. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. Vsebina? Nagaji-vo in poredno kraHično Maričko obišče tajln«tveni duh PreVuctih in Jo poprosi milodara. Toda kraljična Je neusmiljena In
SMUČARSKI ČEVLJI
SPORT-KMET d z o z
ALEKSANDROVA 7	967
ubožca zapodi. Zato ji duh zagrozi in pre nese v borno čevljarjevo kočo, od tli pa odnese na kraljevi grad čevljarjevo hčerko Maričko, ki je kraljičini po zunanjosti m las podobna, le srce ji je polno dobrote in miline. Naslednjega dne se zbudita v nov' okolici, čevljarjeva hčerka zaživi v lep< brezskrbr.o življenje, kraljična na se v tr dem delu pri čevljarju Kopitarju izpokor In poboljša Tn Jo vso skesano najde duh in jo vrne očetu Kralj dobi tako dve Ma rički, ker sprejme tudi čevljarjevo hčerko «a svojo. Delanje oživljajo plesi družic na kraljevem dvoru, petje in rajanie Nnsto
Davčne zavezance-obrtnike
opozarja »Obrtniško društvo« v Ljubljani, da ae poslužijo v davčnih zadevah društvene pisarne, ki se nahaja v Beethovnovi ul. štev. 10, pritličje levo. Odbor.
JAVNA SODNA DRA2RA
se vrfil do 6. januarja 1935 dnevno od » do 12 tn od ^15. do 18. v trgovini »Jugo-šport« prej A. Raaberger. Miklošičeva cesta 34 Gramofoni plošče, radijski aparati, zvočniki, radijske potrebščine veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd
pi in dragoceni, zato obisk prav toplo pri poročamo.
u— Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola vabi članstvo na letni sestanek, ki bo danes ob 20. v restavraciji »Zvezdi«.
u— Obupani mladoletnik podlegel rani.
Pred dnevi smo poročali o poizkušeneiu sain< moru 181etnega Franceta Samca iz Radeč pri Zidanem mostu, ki ai je v po-boljsevalnici ljubljanskega sodišča zabodel dleto v prsi. Ko so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, se je ob skrbni negi zdravnikov njegovo stanje iz-prva vidno izboljšalo. Danes dopoldne pa je Samec podlegel svoji hudi poškodbi. Bil je miren, priden fant in k obupnemu dejanju ga Je najbrž zavedla žalost, da se o božiču, ko vsi jetniki prejemajo voščila in darila od svojcev nihče ni spomnil nanj. Bil je brez staršev in je imel samo brata v mariborski kaznilnici.
Vse športne opreme
nudi specijalna športna trgovina
SPORT-KMET d. z o. z.
ALEKSANDROVA 7 »67
u— Puške so se vrnile lastniku. V četr tek je »tražnik v neki gostilni v Florijan skj ulici aretiral 20letnega pekovskega po močnika Ferdinanda K iz Logatca, ki je bil osumljen, da je pred dnevi izpred go stilne Jakoba Jesiha na Rudniku ukrade, dve lovski puški z voza Po kratkem okle vanju Je aretirancc priznal tatvino Pol) cijski agenti so puški našli pri nekem po sestn'ku v okolici Grosuplja, ki ju je kupu od tatu, ter ju vrnil lastniku
u— Vlom v planinsko kočo. Na zimo. ki so planinske koče precej poredkein deleint gostov, se k njim pogostokrat zatekajo ne povabljene!. Tako so pred dnevi neki ne znanci vlomili v planinsko kočo na Dobrč nad Begunjami ter odnesli nekaj živil in posteljnine, med drugim koce. «-juhe. odeje prevleke za blazine, preproee. pregrinjal« itd. škoda znaša okrog 3200 Din.
u— Skrivnost Petra Pirca — v zaporu Petra P'rea. ki ca je policija v tako zaso netnih okoliščinah pobrala v sredo zvečer v jarku ob železniškem tiru pod Tivoli-jem. so včeraj dopoldne v bolnišnici ront-genizirali, da doženojo, kaj je z njegovim! vlml bolečinami v desni ključnici. Rent eentski 'zvld pa n? pokazal nobene poftkod bo in Peter pire Je bil zato včeraj opoldne odpuščen iz bolniške oskrbe Ker pa Je afera o n'ei?ovl najdbi in njetrov'h izpove dih medtem Ze narasla do majhne ljub IJanske senzacije, ga Je v bolnišnici prevzel zastopnik policije In ca prepeljal v zapor. Popoldne so ca hoteli na policiji vnovič zaslišali, da bi razvozl.ial! skrivnostno dogodivščino A ker je Peter Pire v resnici živčno precej zbit, so zaslišanje
^sssisapn^n
V soboto ob 8., v nedeljo ob 3., 5.,
7.	in 9., v ponedeljek in torek ob
8.	uri Cecll B. de Mllle, monumen-talno filmsko veledelo v nemščini
ftK L E O P A T R A"
V glavni vlogi Claudctte Colb^rt. FIlm je zgodovinski dokument moči in vladavine največje ženske tedanjih časov.
Dodatek: zvočni žumal.
odgodili. Javnost vsekakor prav radovedno pričakuje zaključka te zanimive preiskave
»Kavarna CENTRAL"
Vsak večer prvovrsten danruki koncert.
Vsako soboto in nedeljo odp/to do štirih zjutraj.	971
u— Svetovna olimpijada v bridgeu. New-yorški komite za bri-dge priredi letos svetovno olimpijado v bridgu, ki se je bo udeležila tudi Jugoslavija. Vabilo je prejela tudi Ljubljana in je bil imenovan za poverjenika g. Josip Dolenc. Olimpijada bo po vsem svetu na dan 1. februarja. V Ljubljani je prostor določen v igralni sobi kavarne Kmone. Pričetek turnirja bo ob 20. Prijavnina za osebo znaša 1 dolar (30 Din) Igra se po posebnih določiTh komiteja, ki ga dobi vsak Interesent. Da se ljubljansk' igralci Rezrian'jo s turnirsko metodo, bodo vsak petek ln torek ob 20 20 v kavarni Emoni poizk»i«ni turnirji. Za poizkusne turnirje ni treba plačati prijavnine, pač pa se interesenti naprošajo, da tudi tozadevne prijave pošljejo g. Dolencu na na slov: Kavarna Emona. Prvi poizkusni turnir je bil že STioč.l in je pokazal veliko zanimanje ljubljanskih prijateljev bridgea. ki so v precejšnjem številu prisostvovali večeru.
2 uri smeha
vzbujata slavni komik Wallace Beery in Marija DressleT
v filmu polnem smeha, zabave, veselja
JUNAK — SLAPA
Mauren O' Sullivan in Robert Voung
Danes ob 4.. 7. in 9. uri zvečer
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina Din 4.50 in 6.50
u— Svileni robčki z obrtniškimi grbi so lep okras in se dajo porabiti na prav različne načine. Oseba, ki Jih bo imela pa največ, ta dobi lepo darilo na 11. Obrtniškem plesu, ki bo danes 5. t. m. v veliki dvorani Kazine.
Tz Celja
e— Odlikovanje najboljših strelcev. Minister za vojsko in mornarico Je odlikoval člane Strelske družine v Celju gc. mestnega računskega revidenta Janka Wagner-ja, posestnikoveea eina Karla Samca z Ložnice pri Celju in tovarniškega delavca Avgusta Kebriča z Ivožnice z medaljo dobrega strelca. Odlikovani so pri streljanju ua tarčo Strelske družiue na vojaškem strelišču v Peoovniku na razdaljo 200 ni dosegli nad 80 odstotkov zadetkov Izročitev odimovanj je bila sinoči v strelski sobi hotela »HuU'itm=af čestitamo!
a— Pevsko odlikovanje. Južnoslovanskl pevski savez je na predlog mariborski lpavčeve žtipe podelil odlikovanje ornrm pevcem pevkam mariljorskc Glasbene Matice za njihovo 2<>letno pevsko udejstvo-vanje Odlikovani so bili: J. Novak, upokojeni poštni nnravitelj, Marija Prelčeva. zanebnira. profesorjeva soproea Lizika Mravljakova, soproea pisarniškega ravnatelja Tilka Planinškova. ea Te-ezlja švar-cova in ravnatelj jetnišnice Anton Hoh-njec.
e— Naši državljani, ki uživalo in dobivajo Iz Nemčije kako pokojnino, rento ali drnsro socialno podporo in ž!vijo v celjski okoliški občini, se morajo javiti brezpogojno do 10. t. m. v občinskem uradu na Bregu Sličen poziv je izdalo tudi mestno poda varstvo za svoje območje.
e— Pisarna okoliškega občinskega urada na Bregu bo v ponedeljek 7. t. m. zaradi Miaženja prostorov zaprta.
e— »Cvrček za pečjo«. To znano Dicken-sovo komedijo bo uprizorila ljubljanska drama v torek 8. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v režiji e. C. Debevca. Predstava fe za abonma. Neabonentom svetuiemo. da si takoj nabavijo vstopnice v prednr«-daji v knjigarni ^Domovini« na Kralja Petra cesti
e— Brezplačen tečaj za travniške pomočnike bo prirediila kr. banska uprava proti konru meseca marca na kmetijski šo II v št. Juriju. Tečajniki bodo dobili hrez-plačo oskrbo in polovica voznih stroškov
govega zdravja. Naposled je zopet vzel v roke popotno palico in se iztihotapil iz sovjetske Rusije. Zapustil je ljubljeno domovino, da je ne vidi več nikdar. Prijatelji so ga povabili v Prago in tu je stari slova-nofil, ki je tolikokrat zastavil svojo besedo za zbližanje slovanskih narodov, ostal do danes.
V	emigraciji je pridno pisal. Do bega iz domovine je izdal nekako dve sto knjig, v Pragi jih je spisal še petnajst. Samo na češki jezik je prevedenih nad šestdeset knjig V. Iv Nemiroviča - Dančenka. Prevajali so jih že dolgo pred vojno, ko častitljivi avtor ni niti slutil, da bo na stara leta našel zavetišče v zlati Pragi!
V. 1 Nemirovlč - Dančenko je vnet prijatelj Južnih Slovanov. Z Bolgari ga vežejo trdne vezi že izza sedemdesetih let, s Plevne ln Sipke. A tudi Srbe je čislal ln pisal o njih Dolgo pred vojno ga je zanimala usoda avstrijskih Slovanov. Veroval Je v naše osvobojenje. Kot častitljiv starec je pred leti obiskal Jugoslavijo ln našo prestolnico Beograd.
V	patriarhu slovanskih pisateljev pozdravlja »Jutro« svojega sotrudnika. Leta 1930 nam je poslal dve svoji črtici, spisan) nalašč za naš list. Ob devetdesetletnici pošiljamo Vasiliju Ivanovlču Nemiroviču -Dančenku v Prago pozdrav tn čestitke smo-venske Javnosti Naj b* mu ostalo do skrajnih mej*, človeškega življenja zdravje in dnievna čilost;	o.
Mariborsko gledati' k * pismo
L
Na slaretfa leta dan popoldne je bila premiera 1'. Golievega »Jurcka;, vesele pravljice v štirih slikah. Avtor grehe s to snovjo in takšno obdelavo globoko PO otroški duši. Ves la drobiž, ki je gledališče čisto nai>oloil, je s presrčnim doživljanjem sprejemal vtise, ki so prihajali z odra. Na drugi strani pa je slo prizadevanje režiserja Pavla Rasbsrgerja ter v?eh ostalih sodelujočih zu tem, da s svojim podajanjem in prikazovanjem čiui bolj primaknejo pravljično vsebino mladim dušam. Skrbnost v lej težnji je šla do slednjega detajla, kar je predvsem zasluga režiserja, ki je spravil delo na oder s toplim smislom za svet otrokovega dojemanja. Sodelujoči so z ubrapo skladnostjo pričarali pred oči mladih gledalcev pravljičnost Jurčkove zgodbe, ki pričenja v bornem siromaštvu in končuje v svetli sreči. Barbičeva io v vlogi srečnega Jurčka izkazala vse vrline, ki jih zahteva upodabljanje osrednjih likov v mladinskih delih: prisrčna neposrednost v tolmačenju vloge, prepričevalno^ v besedi in obnašanju ter prefinjen čut za vglabijanje v otro ško miselnost in pričakovanje. Sočutje sta zbujala pri malih gledalcih v svoji pretresljivi revščini Rashergeniev Jurčkov oče Matevž in S. Gorinškove Jurčkova mati Me ta. Obilo smeha so povzročali originalni tri je muzikant! OorlnSkov Trobenta Harasto vičev Piščalka in Medvenov Meh Silovit v svojem pojavu ie bil Skrbinškov Veter, ča rovniško grozna Nevihta E. Starčeve in mo-
gočen F. Blažev SneŽak. Dobro pretuhtan Gromov krčinar ie stal ob strani postavni dekli Urši S. Dragutinovičeve in hlapcu Petru. Ljubkost ie sevala s pojava treh gozd nih možičkov v drugi sliki z malim Mohor jem na čelu. Temeljito so opravljali ?voj posel trije divji možje D Turka. Blatnika in Filipčifa Tovomikova. Marica Križajeva in Perkličeva pa so s slikovitim nastopom pomnoževale bajno pravljičnost vsega tega okolja bednih ljudi, hudobnih krčmarjev in počlovečenih zemeljskih elementov. »Jur-ček< se bo mariborski otroški mladini hudo priljubil
11.
Siivesterski večer je repertoarno izpolnila letošnja premiera U F a 11 o v e »ft t a m-bulske rofec. V vrsti 22 najbolj znanih opernih in operetnih del Len Falla zavzema »Stambulska roža« vidno mesto. Ves ta onentalni amhient. ki sla mu dala libre-tista J. Brammer in A. GrQnwald konkretno snov in vsebino, obdajajo pestri zvoki razgibane glasbe Lea Falla. ki stoji zaradi gracije. melodične domiselnosti in svojsko-sti skladateljih tehničnih prijemov, v ospredju sodobnih dunajskih operetnih smeri. V dirigentu Lojzetu H e r c o g u je dobila ta čudovito lepa muzika. ki je v .ijej veliko orientalne folklorne glasbenosti kon atraktivnega tolmača In veatnegn zdrul« valea solističnih, zborovskih in orkestral nih nalog. Vm la glasba je tesno In orga nično poverana s tem, kar se dogaja ter razvija na odra. in sicer v prvem In dragem dejanju v haremu Kemala pate v Stam bulu, v tretjem delanju pa v ivirar«fceni hotelu >Pri treh medenih tednih. Libreti-
stično je obdelava o|>eretno šablonska. dasi bi bilo možno dati orientalir slikovitosti izvirnejše razvojne linije. Prvi duet: K«*-mal pašina hčerka Kondja (iti) in Ahmed Bev Udovičeva in S a n c i 11. Oba sla prekosila svoj lanskoletni uspeh. V Ahme-du Beyu je Sanrin ustvaril na mariborskem odru |>oj.iv, ki je med njegovimi najmočnejšimi. Ob znanem solističnem spevu v prvem dejanju je uioral naš odlični in ,x>-pularui tenor, burno aklamiran, ponavljati. Z L* do vi če vo sta nudila stvaritev, ki je možna na vsakem odru. Duet II.: Vlidili Mamini in Fridolen Miiller. Barbičeva in Harastovič. S silvestrsko razmahnje-nostjo sta v spevu, prikazu in pokretu žela odličen uspeh in priznanje. Od temena do pela ves ekselenčen je bil Kemal paša P. Rasbergerja, ob strani simpatična mu Kondjina družabnica Desire E. Starčeve. Tretja okretna vzporednost. Gorinškov Mbller starejši pa je bil v malomeščanski komiki in dobrodušni naravnosti pozitivna postavka v celotni silvestrski bilanci. V "vi-carskem kotu, kjer se v dobro Iztekajočem zaključku spajata Orient <*n Hamburg, kraljuje hotelski direktor Bojana Med v ena. ki se mu * poslušno in manj poslušno »io-kornostjo pokoravajo natakarji (Furijan. Nakrst), lifthovi in druga hotelska služin-Čad »Stambulski roŽU Želimo v zoranih gredah mariborskega teatra Živahnega razcveta.	—
Nov avscek »Življenja in «veta< se je zaradi preobloženo«ti tiskarne »ekobko zaks-■nil vendar je ež dotlck»n Na uvodnem mestu prinaša zanimiv članek o mimikriji
»Posnemanje — zaščita slabotnih«, nadaljnji naravoslovni prispevek pa razpravlja o spominu mravelj. I>r. Anton De beljak nadaljuje svoje živahno |>otopisno kramljanje z naslovom ^Skozi Črno goro in črno-gorico«. O oduosu med temperamentom in znn^ajem razpravlja nadaljnji članek, njegov .sosed« pa premotriva starost vesolj-stva. Nadaljujeta se; novela Cvetka Gola rja »Zgodba o Krevsovem Jurju« in izredno zanimivi spis Essada bega •»Zarota zoper svet*, razprava o delovanju GPl". strahotne teroristične ustanove, ki v najnovejšem času kosi tudi glave znanih bolj-ftevikov. č ene trobijo z »rdečim carjem' Stalinom. Nadalje imaš v tem zvezku poleg drobiža članke »Kako sanjamot in »Kara-modžongi«. rubrike »Tehnični obzornika, >Clovek in dom-!.. >§ahc, »Humort ter obilo ilustracij, vživljenej in svet« stane polletno (zaključena knjiga) samo 40 Din. posamezna številka pa dva dinarja _ cena. ki je ludi za sedanje razmere rekordno nizka.
Današnjemii jubilantu V. I. Nemiroviču-Dančenku je posvečen nainov^jši (1.) zvezek sofijske revije »Slavjanski glase Uvodno besedo je napisal »apostolu slovanskega edinstva« prof S. S Bobčev. najzaslužnejši bolgarski -dovanoljuh in urednik »Slavjan-skega Glasu« Življenjepis slavljenca je prispeval Nikola Savov. ostali članki pa so It peres O F Vr.lošina (v ruščini), dr Niko-le Bobčeva. A M Feodorova In D Božko-va. Odlomek if spominov Nemiroviča-Dan-čenka in rarni krajši prispevki zaokrožain v°Abino tefffl »verki
Miroslav Ambroiif. Metodika sokolskog va«pitanja. V založbi Jugoslovenske Sokol-
j;m bo povrnjena. Interesenti naj se Javijo do četrtka 10. t. m v okoliškem občinskem uradu na Bregu pri Celju
e— Majski hrošči v januarju. Včeraj je prinesei Franc Fuchs, sin tovarnarja in dimnikarskega mojstra v Celju, v naše celjsko uredništvo živega majskega hrošča. ki ga je našel doma na vrtu.
u— Društvo »Tabor«. Drevi nujna pevska vaja in razgovor o poklonitvi na Oplencu.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Zvoki mladosti« in zvočni te<lnik.
Iz Maribora
a— Da se lajša beda brezposelnih. Društvo mariborskih stanovanjskih najemnikov
je izdalo razglas: »Apeliramo na vse stanodajalce. ki niso že po svojih strokovnih in stanovskih organizacijah prispevali za Pomožno akcijo, da po svojih močeh pripomorejo k vzdrževanju brezposelnih in njihovih družin Dolžnost vsakogar, ki je v teh težkih Fesih v položaju, da ne spada med brezposelne. je. da podpre olemenito akcijo, ki jo je pokrenila mariborska mestna občina s sodelovanjem humanitarnih in drugih društev, da se lajša beda brezposelnih Naj ne bo nobenega stanojemalca. ki bi siromašnim prebivalcem našega mesta odrekel svojo pomoč! Kakor prispevajo hišni gospodarji po Društvu hišnih posestnikov, trgovci po Trgovskem gremiju in obrtniki in gostilničarji po svojih zadrugah, tako nai prepevajo tudi vsi ostali sloji, in sicer preko inka-santov ki jih ie mestno poglavarstvo oziroma vodstvo Pomožne akcije določilo sporazumno z našim društvom. Stanojemalci, darujte za Pomožno akcijo!
Mojstrsko diplome je 'zdala zbornica za TOI za kandidate mojstrskih izpitov, velikost diplom 50 : CG. Ker se pa te diplome težko unorabliajo kot priloge k prošnjam in prijavam, bo vsak novi mojster prejel poleg diplome še overovljen prepis izpričevala-Tisti moistri, ki so opravili mojstrski izpit v Mariboru v času od 1. septembra 1932 do 31 decembra 1934. si lahko nabavijo naknadno diplome i overovljenimi preoisi, moraio pa vrniti preieto moistrsko izpričevalo in plačati potrebno vsoto za kolekovi-no. poštne pristoibine in tiskovino. Prijave se bodo zbirni do konca tekočega meseca in se nai pošljejo predsedniku moistrske izpitne komifiie v Mariboru g. Založniku na sreskem načelstvu- Po pojasnila naj si in-te resen ti iz. Maribora pridejo osebno, z.una-Tiii pa jih lahko dobijo tudi pismenim po-
•	•	T?
a_ Zanimive zgodovinske na!dbe. V Rušah so odkrili nr; kopan iu med tvornico za duš k in že!<jzn;ško p(v»taio preostanke h'še iz j13u*>tf>»tcke dobe in so jih odpravili v mariborcVi nvzej-
a_ 400 milijonov M delia se je rnzljlo v
preteklem letu nad našim mestom. M>rhor-ska meteorološka postaia navaja nekatere znninvve podatke, ki označuieio zanimivosti mariborskega vrf»mori-=ke<Ta stan m- Vsega skunai >e p«dlo lan? 988 6 mm d->?ia ali prekr> 400 niiliionov hI vode Naimrzlej?; dan ie bil 5. februar z 11 R C pod n'Mo. najbolj vroč oa '21 iulii z 28 6 C nad ničlo. Naimrz-leiš; mesec ie bil februar, naitopleiši na julij Naimokrejši mesec je bil junij s 167.1 mm dr-žja. najbolj suhi mesec je bil februar s koma j 1.7 mm padavin- Največ snega je padlo lani meseca januarja, največ dežja pa 16 oktobra Mokri meseci so bili junij, av-:ust. oktober, november in september, zelo suhi m<-seri pa februar, april, januar, marec maj in julij.
a— Marija v predmestju — pretresljiva socialna letrenda o usodi ubogih o božiču 9 nasrFh slik o hlapcu Jožefu in dekli Mariji. Tsra oder Zveze mlad h intelektualcev v nedeljo. f>. t. m. ob 20. v »Zadružni banki. T'r**dpr<>daja vstopnic pri Zlati Rnišni-kovi.
a_ Ve«eli kmetif. Uprizoritev te znane operete se pripravlja v mariborskem gledališču. Režija ie v rokah A- Harastoviča.
a— Zi azil jetifniin bolnikom je namenie-na zbirka PTL. Koncem decembra je dosegla vsoto 139 937 dinarjev.
a — Polarni potr.pljač. iiralska sova in velika bobnarica. K nam so se zatekli zaradi hude zime na severu. Tukai jih je dohitel konec. Uralsko sovo je v bliž:ni Gornje Radgone ustreli] neki lovec, pri Vuzenini so ustrelili lepe?a polarnega potapljača, pri Cmštaniu veliko bobnarico. Belemu fazanu. k; se je piva vil blizu Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, je napravil konec ravnatelj S!ergar. posebna nimrndska sreča se ie nasmehnili tudi primariju dr. Demovšku. ki je ustreli] v Slovensk!h goricah belega poljskega zajca, ter g. Glaserju, ki je pr; Sv. Troiici v Slovenskih goricah ulovil belo ve-ver to.
a— Peliroletni spori. Med lastniki nekote-rih tukajšnjih tvornic onstran Drave ter m®d stanovalci v bližini teh tvornic se že "koz1 leta sem vršijo spori zaradi dima. slabega zraka in drugih neprijetnosti, ki so v zvezi s tovarn:5kim obratom. Pred nedavnim so pritožitelji, stanovalci prizadete uli-re. fisto napoln'li uradno sobo pr>stoinega oblastva Reševanje takšnih spornih primerov je eeveda silno težavno, ker je morro-'•f posamezne neprijetnosti kvečjemu zmanjkati oz;roma omejiti, nikakor pa popolnoma
fko Matice je pravkar izšla srbskolirvaška izdaja znanp knjige sokolskepa načelnika Miroslava Ambrožiča »Metodika sokolske vz»oje.. Srbskohrvaška i/.daja je iz.popol-
i jena z nekaterimi dodalki načelnega zna-
čaja. ki se odnašajo samo na jugosloven-
sko sokolstvo, medtem Uo je bil slovenski original spisan Splošno za vse slovanske narode. Z lično opremljeno knjigo (oprema in/., arh. J. Omahna, tisk Delniške ti--knrne). ki je posvečena starešini SSJ Nj. Vel kralju Petru II.. je dobilo tudi neslovensko sokolstvo naše domovine Ambroži-<evo odlično metodiko, ki naj bi bila vade-mecum vsakega sokolskeira delavca in člana
Razpravo prof. Murka o dalmatinskih pevkah epskih pe«mi. ki ie prvotno izšla v rehoslovačko - jugoslov. reviji t, je pri-občila v nemščini prva številka prasko-lip-sl;rga dvomespčnika »Slavische Rundschau«
»Zdravniški restnikt prinaša v pravkr.r i/išlem dvanajstem zvezku razprave dok-toriev Fr. Minafa. Fr. Kogoia. Slavka Ra-kovf-a. Ivana Peršiča. A. Koširja. Arturia Schweitzeria. B. Skerlia. P. Popenoea. Fr. <'č,stla ter razne referate iz zdravniških društev, iz socialnega zavarovanja, iz medicinskih časopisov in dr Splošno zanimiv je prispevek doc. dr. B ftkerlja »Antropologovi vti«i v Varšavi in Krakovu-s, kakor tudi gradivo v rubriki evgenike*. ki io urejuje dr ^kerlj prav tiko bo tudi laiik / zanlmaniem '"ital dr Fr Goslla »Spomine na svetovno voino* S tem zvezkom ie strokovno gla«ilo slovenskih zdravnikov usi>eš-«o zaključilo šesti letnik
odstraniti. Stanovanjske hiše v bližini ee ne bodo zaradi lena podirale, pa tudi tovarniški obrati ue. Najenostavnejša in najpametnejša rešitev, ki bi neprestane sporne možnosti odstranila, bi bila v tem, ako bi prizadete tvornice kupile sosednje stanovanjske objekte ter jih v svoje svrhe uporabile. S tem bi bila dolgotrajna sporenja izločena.
a— Novi nasadi. Jutri ob 9. bo v vinarski in sadjarski šoli poučno predavanje ravnatelja Priola o napravi novih nasadov z ozirom na oplodbo cvetja pri sadnem drevju, šolski nadzornik Močnik pa bo govoril o vrtnarstvu.
a— Najmlajša neresta. najpogostejši vzroki smrti in drugo. Ob zaključevanju vsakoletne življenjske bilance prihajajo zanimive stvari na dan. Tako je bila najmlajša mariborska nevesta 6tara 14 let! Poročila se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi. — Kot najpogostejši vzroki smrti v vrstah mariborskega meščanstva so se ugotovili rak. jeti-ka in kap. — Mariborsko sonce je zagledalo v preteklem letu 620 nezakonskih otrok.
a— Mladi in stari legajo ? grob- Na Poljanah -r>6 \ Studencih je umrl v starosti 70 let uradni* drž. žel. Štefan Huber — V splošni bolnišnici ie preminila 6">letna vdova Alojzija Korenova. — V cvetu mladosti 20 let ie izdihnila v bolnišnici uradnica Anica MlekuŠeva Žaluio*im naše so/alie!
a— Iskra lokomotive ie nanetila ogenj. Na dvorišču sodarskpga mojstra Josipa Ram-šaka v Plinanvšk' ulici so nenadoma pričele goreti sodarske do^e. ki so b'-1e zložene ob dvor š^ni o^raii. Prva ie onaz.ila dvigajoči <>e dim dplavkn Eln Canh^rl ki je ta-koi alarmirala Hudi. da «o prčeli 7 gaše-njem o^nia. k' b; b'l lahko nsodpn. »ko bi »e pričetek o^n-a n« onnzil tako? sroč"tl-n. Oceni ie zanetila iskra lokomotive iz, b1;ž-njih trajnic.
a— Neuspel poizkus. 301efni breznoselni Franc Šuštar z Dola pri Litiji je nrvzknsil izvrš'ti roparski nanad na ®ospo E1:zabeto Krambemerievo v Čonovi ul'e?. Kl;c: oo-mo* «o onororil? sosede, nakar ie Šuštar zbežn]. vendar ga je uiela polic i in Ta zmria. Niti vinarja se mu ni posrečilo izsiliti.
a— Sumo mor^k«> ribe so b;1e na vVnl-5n >em r:h'pm fr™it SnrdeVcp «o nr^dajale po 12., očade po 18, sipe po 22 Din ke-
Iz življenja na dežel?
Iz Ptuia
j— SresKa organizacija JNS v Ptuju priredi potovanje na Oplenac, kjer se pokloni spominu kralja Uedinitelja. 1'otovanje bo s posebnim vlakom, ako se prijavi najmani 400 udeležencev. Potni stroški za vožnjo tja in nazaj so preračunani na okrog 180 dinarjev za osebo. Občinske organizacije ptujskega sreza se pozivajo, da takoj začnejo zbirati prijave in jih pošljejo do konca t. m. tajništvu sreske organizacije. Nadaljnja navodila slediio
j— Odbor za splošno in strokovno na-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja priredi predavanje v soboto 5. t. m. ob 20. v prosvetni dvorani v Mladiki. Predaval bo profesor Alič o zgodovini Ptuja. V nedeljo pa bo pod njegovim vodstvom ogled ptujskih znamenitosti. Vstop je vsakomur prost
j— Ptujska podružnica Čebelarskega društva za Slovenijo bo imela redni občni zbor 6. t. m. ob pol 10. dopoldne v Podgorškovi kavarni na Bregu. Razpravljalo se bo tudi o pomanjkljivosti naredbe o prevažanju čebel in ajdovo pašo, o zakonu o če-belnih kužnih boleznih in o uspešnem pobijanju bolezni. Obravnavalo se bo tudi poslovanje društvene čebelarnc. Čebelarji, člani in nečlani, vabljeni!
j— Proračun mestne občine ptujske za proračunsko leto 1935./36. je sestavljen in javno razgrnjen pri mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami od 9. do 12.
BLfcD. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 20. uri in jutri v nedeljo ob pol 16. in ob 20. uri dvojni program, in sicer »Njegova prijateljica«, v glavni vlogi kathe von Nagv, in pa »Balkanska vojna«.
JESENICE. Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo 5. in 6. t. m. ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) filmsko opereto *Bil nekoč je muzikant« z V. de Ko\vo, E. Verebesom in Szokc Sza-kalom v gl. vlogah. Dodatki običajni (tudi barvana Sillv-Simfonija). Sledi nacionalno zgodovinski film »Balkanska vojna« in nov film o pogrebnih svečanostih.
TRŽIČ. Kino predavaja film »Tarzan«, tednik in Mikv Miško. Predstave v soboto
5.	t. ni. ob 20.15, v nedeljo 6. januarja ob 14..50. 16.30, 18.30 in 20.45.
LAVERCA. Sokolska četa priredi v nedeljo 6. t. m. ob 15. ljud&ko igro »Na dan sodbe«. l.'godna železniška zveza. Vabljeni!
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto 5. t. m. ob 30. uri in v nedeljo
6.	t. m. ob 15.15 in 20. uri senzacionalni
velefilm z Greto Garbo v naslovni vlogi: »Mata Hari«. Za dodatek nov Foxov zvočni žurnal.
Polževo in kako tja pridemo«. V tem članku najde smučar, pa tudi izletnik vse, 'kar rabi za orijentacijo, če ga pripelje pot v kraje med Žalno in Stično, članek poživljajo lepe slike cerkvice pri Sv. Duhu, doma na Polževem, dva zimska motiva. Višnje gore z Gradiščem v ozadju, stiškega samostana portala cerkvice Sv. Duha. Krke in prizor z letošnjega Miklavža na Polževem. Zaključuje se brošurica s kratkim pozivom Dolenjcem in prijateljem Dolenjske. naj stopijo v vrste onih. ki so začeli orati ledino, da se tudi Dolenjska zdrami iz svoje zaostalosti
Dovoljena je polovična votnlna na progi Ljubliana-Višnja gora. veljavna za vožnjo tja danes in jutri, za nazaj pa jutri in v ponedeljek. Na odhodni postaji je treba kupiti cel vozni listek in legitimacijo za 5 Din in s tem voznim listkom in legitimacijo se lahko pelješ nazaj. Praktično pomeni to, da se plača od Ljubljane do Višnje gore in nazaj namestu 30 samo 20 Din. Olajšava velja za vse postaje med Ljubljano in Višnjo goro. Zal je pa proga prekratka in tako je za druge postaje razen Ljubljane olajšava skoraj bre^ pomena.
Jutri na Polževo!
Jutri bo torej dom na Polževem svečano otvorjen. Snega do snoči nebo niti pokazati ni hotelo, snoči je pa naenkrat začel naletavati in tako ni izključeno, da bodo Polžarji pričakali poleg doma še dobro smuko za nedeljo. Ne bo torej čuda, če pohiti jutri k Sv. Duhu nad Višnjo goro. toliko Dolenjcev in prijateljev Dolenjske, da tako velikega zbora predstavnikov naših oblasti in športnih društev, podeželskega ljudstva in meščanov Dolenjska ni kmalu videla Za jutrišnji praznik na Polževem vlada veliko zanimanje tudi po dolenjskih krajih, odkoder se pripelje mnogo udeležen cev svečane otvoritve z jutranjim vlakom do Višnje gore, kjer bodo počakali na prihod rednega dolenjskega vlaka iz Ljubljane, da odidejo skupno na Polževo. Iz Ljubljane odpelje redni vlak ob 7.32 in priključeni mu bodo posebni vagoni z napisi za izletnike na Polževo. V Višnji gori bo svečan sprejem gostov, pozdravijo jih pa tudi prebivalci vasi med Višno goro in Sv. Duhom.
SK Polž je izdal k prazniku svojega plo-donosnega dela lično brošurico »čez Polževo na Dolenjsko«. Na naslovni strani, tiskani v belo-modro-rdeči barvi, vidimo nekoliko idealiziran dom na Polževem s cerkvico Sv. Duha v ozadju, n-t drugi strani je precizno izdelana karta smuoališč in potov okrog Višnje gore. dalje sledi uvodna beseda in Manek nagega priznanega stro- j kovniaka g. Rudolfa Badiure »Kaj nudi !
Gospodarstvo
Svetovna konjunktura ob koncu pret* leta
Za razvoj svetovne gospodarske konjunkture v preteklem letu je najznačilnejše dejstvo, da se je gospodarska konjunktura v državah z več ali manj devalvirano valuto splošno zboljšala, čeprav ponekod le v manjšem obsegu, dočiin je opažati v državah zlatega bloka, zlasti v Franciji, šc vedno nazadovanje. Francija, ki skoro do leta 1^33. ni občutila gospodarske krize, mora sedaj s časovno zakasnitvijo preboleti vse ono, kar je gospodarstvo v drugih državah skoro že prebolelo Produkcijski indeks v Fianciji je lani nazadoval za 12 odst. in je s tem v zvezi narasla brezposelnost, ki sicer v primeri z drugimi industrijskimi državami ni tako znatna (brezposelnih je okrog 400.000 delavcev, t j. 25 odst več nego 1933), vendar pa se sedaj že močno občuti, zlasti, ker v tej državi preje niso poznali brezposelnosti in so bili do nastopa krize navezani na dotok inozemskih delavcev Z velikimi napori skuša Francija prilagoditi svoje cene nižjemu svetovnemu nivoju cen, ker more le na ta način ohraniti nespremenjen zlati standard in se izogniti potrebi devalvacije valute. Dejansko je Franciji uspelo v teku lanskega leta v trgovini na debelo doseči znižanje za 12 odst., vendar je bil ob koncu leta indeks življenjskih stroškov Sele za 1 odst. manjši, nego ob koncu prejšnjega leta. Obseg zunanje trgovine v Franciji je skoro vse leto nazadoval in šele ob koncu leta so ae pojavili ugodnejši znaki, ki se kažejo v tem, da se jc precej skrčil deficit trgovinske bilance in da se je prvikrat v novembru izvoz dvignil po vrednosti preko izvoza v ust reza jočem mesecu prejšnjega leta.
Slično kakor Francija trpi tudi Italija kot članica zlatega bloka zaradi previsokega nivoja cen. Italijanska trgovinska bilanca se je lani ponovno poslabšala in ker jc bilo nazadovanje izvoza občutnejše nego nazadovanje uvoza, se je deficit trgovinske bilance, ki je prejšnja leta občutno nazadoval, znova precej dvignil, kar je povzročilo občuten odtok zlata. V zadnjem času je italijanska vlada napravila številne ukrepe, da potisne navzdol nivo cen in s tem omogoči italijanskim izdelkom zopet konkurenčnost na svetovnem trgu. Notranja konjunktura pa ne kaže znakov splošnega nazadovanja, temveč beleži v nekaterih panogah celo zboljšanje nasproti lanskemu letu.
Po podatkih berlinske statistične revije »Wirtschaft und Statistik«, ki se nanaša na 56 dežel, zaznamuje po stanju v jeseni 1934 le še v 9 odst. držav, ki jih obsega statistika, nazadovanje konjunkture in 19 odst. držav stacionarno stanje depresije, dočim je ostalih 72 odst. držav v stanju zboljšanja konjunkture odnosno v stanju ozdravitve. Med državami, kjer se stanje gospodarske delavnosti vidno zboljšuje, je v prvi vrsti omeniti Anglijo. Angleška vlada se je izogibala vsem umetnim sredstvom za zboljšanje gospodarske konjunkture in ni v večji meri posegala v razvoj gospodarstva. Zato je tam konjunkturno zboljšanje prišlo časovno pozneje nego v Ameriki, ni pa pokazalo takih reakcij, ka-
Gospodarske vesti
— Četrtletno plačevanje telefonskih pristojbin. Poštna direkcija v Ljubljani razglaša: Gospod minister za promet inž. Dimitrije Vujič je s svojim odlokom št. 370 od 4. januarja t 1. odredil, da se od 1. januarja t. 1. plačujejo telefonska naročnina in pristojbine za vzdrževanje četrtletno vnaprej in ne polletno. Naročnino za prvo četrtletje je treba plačati najkasneje do 15. januarja, za drugo do 15 aprila, za tret je do 15. julija in za četrto četrtletje do 15. oktobra. Vse druge določbe glede plačevanja naročnine in neplačanja naročnine ostanejo nespremenjene.
Hešitve pročelij za odlaganje plačil denarnih zavodov. Kakor znano, ao morali vsi denarni zavodi, ki so »e ie v letu 1933. poslužiii zaščite, zaprositi do konca marca 1934 v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov od 22. novembra 1933 za odlaganje plačil ali za sanacijo ali »a izvenkon-kurzno likvidacijo. Na podlagi teh proflenj je v teku lanskega leta trgovinsko ministrstvo pregledalo poslovanje teh zavodov. Novi minister za trgovino in industrijo dr. Milan vrbanič je te dni izdal prve rešitve teh proSenj. tn sicer Srpski banki d. d. v Zagrebu iii Gradski štedionici v Zagrebu. Srpski banki v Zagrebu je na proSnjo od 2. marca 1934 in na dodatno prošnjo od 6. decembra 1934 (glede na novo uredbo zaščite denarnih zavodov) dovoljeno odlaganje plačil do 6 let in znižanje obrestne mere za stare vloge na knjiiice ln tekoče račune na 2 5 odstotka letno, počenSi 2. marca 1934. Gradski itedionici v Zagrebu pa je na proSnjo od 28. februarja 1934 dovoljeno odlaganje plačil do 5 let in obrestna mera za stare vloge na knjižice in na tekoče račune v vt&ini 4 odstotkov letno, počenši l. januarja 1935.
= Plačevanje razlike po odmeri prldob-nine za leto 1934. Glede odmere pridobili-ne za davčno leto 1934. je prišlo od davčnih obvezancev nenavadno mnogo pritožb. Večji del se te pritožbe nanašajo na izvajanje čl. 7. februarske davčne novele, zlasti pa na minimalno osnovo na podlagi najemnine za stanovanje ln lokal. Da zaščiti te obvezance pred eksekutivnimi ukrepi zaradi višje davčne razlike, dokler se ne popravijo fiskalne pretiranosti, ki bi se eventualno ugotovile v pritožbenem postopku, je finančni minister izdal podrejenim ob-lastvom tole navodilo; 1. s pobiranjem davčne razlike je treba počakati do konca marca 1935, ko se bo v konkretnem pritožbenem primeru pokazala prava razlika v davku za leto 1934. nasproti zadolžitvi leta 1933., če je davek odmerjen po uradno zbranih podatkih. 2- če je davek za 1934 odmerjen po višini najemnine (za stano-
kor v Zedinjenih državah. Konjunktura se počasi, toda stalno dviga Po relativnem zastoju v poletnih mesecih je v zadnjem času nastopila nova faza vzgona, ki so jo pričakovali šele na spomlad. V nasprotju z običajnim sezonskim pojavom se brezposelnost v novembru ni več dvignila in je bilo v tem mesecu za četrt milijona delavcev več zaposlenih nego v istem mesecu leta 1933, ko je bilo zabeleženo že bistveno zboljšanje zaposlenosti nasproti letu 1932. Za razvoj gospodarske konjunkture v Angliji je značilna velika privatna gradbena delavnost, ki ji pripisujejo ves ugoden razvoj zadnjih let in jo smatrajo kot glavno oporo splošnega gospodarskega oživi je-nja. Tudi izvoz je bil letos po vrednosti višji nego v prejšnjem letu. Bombažna industrija, ki jc v jeseni leta 1933 zabeležila znatno zboljšanje konjunkture, je bila lani jeseni nekoliko manj zaposlena. Zato pa beležijo nadalje ugoden razvoj zlasti v železarski industriji, v elektrotehnični, strojni in avtomobilski industriji.
Nemčija je zaznamovala v preteklem letu izboljšanje konjunkture zgolj v notranjosti in na domačem trgu, dočim je obseg zunanje trgovine nadalje nazadoval. Ofi-cielna statistika brezposelnih delavcev je zabeležila v začetku decembra le 2,350.000 biezposelnih. dočim se jc to število v času najtežje depresije držalo na višini preko 5 milijonov. Oficielna statistika pa nam ne daje docela točne slike, ker ne upošteva onih številnih delavcev, ki so v raznih oblikah zasilnega dela le deloma zaposleni. Vsekakor pa je treba priznati, da je nastopilo precejšnje oživljenje notranje gospodarske konjunkture. Neugodno pa jc še v naprej stanje izvozne industrije, ki trpi zaradi previsokega nivoja cen v Nemčiji in ni zmožna konkurence. Vrhu tega je treba upoštevati težkoče pri nabavi sirovin in razne prisilne ukrepe za uporabo nadomestnih sirovin. Notranje oživljenje gospodarstva v Nemčiji sloni na širokopoteznih javnih delih in številnih ukrepih za olajšanje in za podpiranje privatne investicijske in gradbene delavnosti.
V Zedinjenih državah, kjer so leta 1933 z devalvacijo dolarja in številnimi drugimi ukrepi izzvali naglo povečanje produkcije in zboljšanje zaposlenosti, se je dviganje konjunkture lani ustavilo. Brezposelnost se ni zmanjšala, kakor je bilo ponovno napovedano, in se je nasproti koncu leta 1933 menda celo nekoliko povečala, ker je bil tudi splošni produkcijski indeks ob koncu ieta 1934 za nekaj odstotkov nižji nego ob koncu prejšnjega leta Šele proti koncu pret. leta so postali znova vidni nekateri znaki, ki bi se iz njih dalo sklepati, da se ameriško gospodarstvo nahaja zopet v po časnem dviganju Indeks splošnega gospo darskega poslovanja (»New Vork Times«) se je dvignil od 76.5 ob koncu novembra na 82.1 sredi decembra, kar je očividno v zvezi z oživljenjem poslovanja o božiču Znaki počasnega dviganja, ki se op^žijo v zadnjem času, pa vzbujajo gotovo več zaupanja zu bodoči razvoj, kakor viharno dviganje, ki je bilo zabeleženo V letu 1933
vanje in lokal), čeprav so konkretno zbrani zadostni uradni podatki, ki bi upravičili nižjo odmero, se bo v primeru pritožbe do konca marca 1935 pobral samo tisti del razlike, ki ustreza davku, če bi se le-ta odmeri) po uradnih podatkin. ostanek razlike se bo pobral šele tedaj, kadar bo pritožba rešena, če pa bo pred koncem meseca marca, se bo izvršila dc konca marca leta 1935 3 če Je bil davek za leto 1934 odmerjen po višini na jem.line, pa v konkretnem primeru ni nikak<h. ali ne dobrih ali ne zadostnih uradnih podatkov, ae bo s plačilom višje razlike nasproti zadolžitvi leta 1933 v pritožbenem primeru počakalo do rešitve pritožbe če se reiitev pritožbe uredi pred koncem marca, ae bo ta razlika pobrala do konca marca.
= Davčne karte za sluiinčad, uvedene z zakonom o spremembi zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934, veljajo samo za tisto leto, ki je na njih odtisnjeno ter se ne morejo uporabljati za prihodnje leto. Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal nalog finančnim direkcijam, da se morajo neprodane karte za služinčad, ki se nahajajo pri finančnih direkcijah, pri davčnih upravah ali pri prodajalcih monopolskih predmetov na drobno, vrniti davčnemu oddelku najkasneje do dne 20. januarja vsakega leta. Neprodane karte za hišno služinčad se bodo zamenjale z.a nove, ki bodo veljale za leto 1935.
Borze
4. Januarja.
Na ljubljanski borzi je danes deviza New-vork ponovno nekoliko popustila, nižje no-tira tudi London. Drugih bistvenejših sprememb ni bilo. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 — 8.20 (v Zagrebu promet po 8.15). V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v španskih pezetah po 5.50. v srikih bonih pa po 30.75, dočim so notirali angl" ški funti le v Beogradu 223.45 - 225.05.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje Čvrsta in je prišlo do prometa pri višjih tečajih, in *ieer za kaso po 342 in 343 (v Beogradu po 844 in 342).. za februar po 344 in 845 (v Beogradu po 345) in za marc po S45. Tudi dolarski papirji so nadalje čvrsti in je bil za beležen zaključek v 7*'» Blairovem posojilu po 08 50 (v .Beogradu ie bil promet v 8 Blairovem posojilu po 67) V ostalem so biH zabeleženi še zaključki v 7"investicijskem posojilu po 7<l in v delnicah Priv agrarno banke po 281
n»vti#
Ljubljana. Amsterdam 2306.86 — 2318.21,
Herlin 1 Sfifi «0 _ t?"7 »<•	.>•' 7<»7 3S -
801.27, Curih 1105.85 — 1111.35, London
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Vofe zoSe	Za ugodno
boste obvarovali z	britje upombffajtt
ERASMIK	ERASMIK
ML0M IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE
1&6.54 — 168.14, Newyork	—3389.i>8,
Pariz 225.09—226.21, Praga 142 143.05. Trst 291.24 — 293.64 (premija 2«.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem klirinpu 8.10 do 8 20.
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.3550. London 15.0750, Newyork 30(3.3750, Bruselj 72.10. Milan 26.39, Madrid 42.15, Amsterdam 208.5750. Berlin 123.90. Dunaj 57.4o, Stockholm 77.70, Oslo 75.70. Kobenhavn H7.30. Praga 12.8650. Varšava 56.25. Bukarešta 3.05
Dun;ij (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 12.29. London 26.38, Milan 45.99, Nevvvork 534.35, Pariz 35.58, Praca 21.82, Curih 174.35, tOO S v zlatu 128 S pao.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 343 _ 34Cj, Za februar 344 — 346, za marc 341 _ 346. T!* investicijsko 70.50 — 71. 4'->« agrarne 41 den., 7"/• Blair 58 — 50. 8*/• Blair 67.50 den., 7•/'• Drž. hipotekama banka 67 — 71, Narodna banka 4600 den., Priv. agrarna banka 231 — 233. Trbovlje 103 denar.
Beograd. Vojna škoda 343.50 _ 344 i344, 342), za januar 344.50 den. (345), za Ih-bruar 345.50 — 346..V1 (347, 345), 7"/» investicijsko 09.50 — 71.50. 4' » agrarne 42 do 42.75, 6°'o begluške 59.50 _ 60 (59.75, 58.30). za januar — (50.50). 8»/» Blair 66.50 do 68 (67), 7•/• Blair 57.50 — 58, 7V* Drž. hipotekama banka 67 den.. Narodna banka 4750 den.. Priv. agrarna banka 229 do *>.Sl (232. 230).
Ounaj. Dunav-Sava-.ladran 12.95, Trboveljska 13.70. Alpine-Montau. 10.2«
Blagovna tržišča
21T0.
+ Chicago, 4. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 99.875, za julij 93.75; koruza: za maj 89.3750. za julij 85.75.
+ Winnipeg, 4. januarja. Začetni tečad: Pšenica: za julij 84.25 za september 83.75.
+ Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito je bila mirna. — Nudi se (vse fco nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, gornjebanatska, 77/78 kg in srem-ska, 78/79 kg 109 _ 111: dolnjebanatska, 77/78 kg 107 - 109. slavonska, 76/77 kg 115 - 117. potiska 78/79 kg 117-119: ko-ra«a: baška 60—62. sušena 68—70. banat-ska 58 - 60 sušena 65 — 67; moka: baška ali banatska »Ot brez prometnega davka 175 - 195: baška >2« 160 — 175: >5« 140 do 156
+ Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšeniea: baška okolica Novi Sad, okolic 1 Sombor, srednjeba^ka in gornjebaska i',6 ik) 107; baška ladja Tisa 116 _ 118. iadia Begej 115 — 117: slavonska 106 — 108; gornjebanatska 106 - 107; južnobanatska 105 — 106 — Oves: baški in srem^ki 76 — 78; slavonski 81 — 83. baški Iadia K4 _ 8« - B« baška 105 -107 _ Je<-inen: baški. sremski. 65/<i6 ke 105 - 107 V) lari. 67'68 kg 125 - 127 50 - Koruza: baška in sretnska 57—59 za |anuar 59—60: sušena 63 64 banatska 54 —55. sušena dO do 62. sreiii.. ladja 72— 73 Moka: baSka in oanat (v oklepajih srem.. slavon.) >0g< in »0<>K« 170 - 190 (167.50 - 177-50) .2« 150 - 170 (147.50 - 157 50); >5« 130- 150 127.50 - 137.50). >6« 112.50 - 122.50 ■110 - 120) »7« 100 _ 105 (100 - 105); .8« 90 - 96 (90 - 9i) - »»trobi b^kt sremski 68 — 70; banatski 67 - 69; baški, ladja 78 — 80. — Fižol: baški. sremski. beli 127.")0 - 130.
+ Budimpeštanska terminslta borza (4. t ni.) Tendenca stalna, promet srednii. Pšenica: za marc 16.24 — 16.26. za maj 16.67 — 16.69; koruza: za mai 11.40—11.41 BOMBAŽ.
+ Liverpool, 3. januarja. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za januar 6.91 (6.92), za maj 6.87 (6.88).
•f Newvork, 3. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: loko 12.85 (12.85). za mai 12.76 (12.771_
Sokol
Sokol / Ljubijana-Tabor sporoča članstvu, da je dospela nova pošiljka sokol-skih src ter poziva članstvo, da sega po njih v čim večjem številu. Dobijo se v društveni pisarni med uradnimi urami.
•Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja, da se vrši predsestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste za bodočo društveno upravo v ponedeljek 7. t. m. ob 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu; društveni redni občni zbor pa bo v četrtek 10. t. m. ob pol 20. uri v istih prostorih.
*r»CBT0AR
DRAMA.
Začetek ob 20
Sobota. 5.: Orli«, b.
Nedelja, 6. ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Matiček se ženi. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol OPER 4.
Začetek ob 20. Sobota. 5.: Dežela smehljaja. Opereta. Gostovanje tenorista Ada Dariana. Izven Nedelja, 6. ob 15.: Pri belem konjičku. Opereta Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol, _ Ob 20: Tosca. Gostovanj«« ga. AnČice Mitrovič. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 2015 Sobota, 5.: Hčerki njene ekscelence. Nedelja, 6.: Hčerki njene ekscelence. Zadnjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob M Sobota. 5.: Izgubljeni valček C. Nedelja. 6 oh 15 ■ Jurček Otroška pred 9tava. Znižane cene. _ Ob 20.: Sta tu bulska roža. Znižane cene
Neznani Grfinland
Ali ]e ta dežela pripravna za kolonizacijo? — Najglobokejsi fjord na svetu — Moderen način raziskovanja tujih dežel — »četveronoga riba"
Pred kratkim se je vrnila na Dansko velika ekspedicija pod vodstvom znanega polarnega raziskovalca dr Laugeja Ko-ena. ki je po triletnem načrtu raziskovala doslej neznane predele severovzhodnega Grenlanda. Po sporu za posest vzhodne obale te dežel- ki se je zanjo potegovala Norveška, a brez uspeha, je imela Danska dovolj povoda, da bi dala raziskati tudi nje najbolj neznani del, in dr. Koch je izdelal načrt za to raziskovalno delo ki je imelo v glavnem tri smotre: 1. natančno lrartografiranje dežele, 2. njeno znanstveno raziskavo v vseh drugih pogledih, med drugim tudi v gospodarskem 3. dognanje, da-li je pripravna za kolonizacijo z domačini. Velika so bila sredstva, ki so jih dali danska vlada in privatniki ekspediciji na razpolago tako da se je lahko opremila z najmodernejšimi pripomočki in izvedla svoje naloge po vzornih in v marsikak-fenem posrledu za takšne vrste odprav epo-halnih metodah
Z dvema izvrstno opremljenima parniko-ma je ekspedicija odrinila na pot. V dru-gpm poletju (1932 > je prodrla z njima do Scoresbv.ievega sunda, o katerem je izmerila s 1400 m naisrloblii fiord na sv?tu. Po starem načinu bi moralo sedaj skušati, da
dospe z ladjama in kopnimi prehodi skozi 25 do 200 kra debelo ledno pregrado ob obali do cilja. To bi vzelo dosti časa, čakati bi morala v sundu najmanj dva dragocena tedna, da bi se v ledu odprla pot, a še potem bi jo lahko vsak na videz nedolžni »ledni zamašek« prisilil do novega čakanja, ne glede na nevarnosti. Kochova ekspedicija pa je imela letalo, ki se je dvignilo takoj za pozvedovalne polete, in dokler ni ugotovilo proste poti, je ekspedicija v posameznih skupinah v okolici Sco-resbyjevega sunda že delala s polno paro. Potem pa je odrinila takoj na svoje mesto, kjer se je razdelila v 22 oddelkov s specialnimi nalogami. Tudi v tem se kažejo sadovi modernega načina znanstvenih raziskav. V prejšnjih časih je moral biti namreč polarni raziskovalec, ki se je odpravil na pot s pičlim številom sodelov-cev, sam zase cel univerzalni znanstvenik, hidrograf. paleontolog geograf, geolog, fol-kloriist, arhpolog, botanik, zoolog meteorolog, astronom in kar še hočete v eni osebi.
Tu se je pa delo vršilo povsem po sistemu vojaške strategije Posamezni oddelki so bili v brezžični zvezi z glavnim stanom. ki je bil poleti na ekspedicijski lad-
Naravni čas spanja
Spanje pred polnočjo dvakrat zaleže
Stara ljudska resnica je, da spanje pred polnočjo dvakrat zaleže. In to resnico je potrdil nemški pedagog Stockmann s poskusi spočetka na saincm sebi, pozneje z obilico oseb obeh spolov in vseh starosti.
Stockmann je dognal, da ima narava neki spalni čas, ki se precej razlikuje od našega običajnega spalnega časa. Ta naravni čas je od 19. do 23.30 in kdor ta čas spi, se zbudi ves svež in sposoben za novo, tudi najtežje duševno delo. Vrhu tega pa so Stockmannu poskusi pokazali, da ima to naravno spanje izrazit zdravilni značaj, po-
sebno pa pri boleznih, ki izvirajo iz preutrujenih živcev.
Človek, ki se navadi že ob 19. legati k počitku, se med 23. in 24. zbudi sam od sebe in spočit. Seveda pa si je treba delo urediti tako, da si ob 19. truden in željan spanja. To je pa nedostatek tega naravnega spalnega časa, da kolidira z navadami, ki jih ima vsaj civilizirano človeštvo glede razdelitve svojega časa za delo in spanje. Osebam, ki si lahko privoščijo, posebno pa bolnikom. Stockmann toplo priporoča, da bo v svojo korist upoštevale posledke njegovih poskusov.
Sloni proti vlaku
Bn^ko-rontaRtičca dogodivščina
V afriški državi Ugandi so otvorili novo železniško pro^o. Te dni je puhal brzovlak proti mestu Nairobiju. ko je sredi proge hipoma obstal. Potniki so prestrašeni stopili iz vagonov ,da vidijo, kaj se je zgodilo. čreda ve-kih slonov je zasedla progo in r.i prav ne kazalo, da bi re hoteli umakniti železni pošasti. Nasprotno, v nekem trenutku so sloni z glasnim trobentanjem prešli v napad.
še hitreje, n^go so izstopili, so potniki planili v vozove, c'trojrvodja pa je smatral za pametneje da se z vsem vlakom hitro
Ehspresni čoln
V Rusiji so po načrtih inženjerja Nikolajevima zeriadili ekapresnl čoln za 24 potnikov. V čolnu je pol* >g kabin za posadko ln potnike tudi salon za goste. Pri dosedanjih poskusih je čolr. dosege! brzino 90 km na uro Akcijski radij drsilnega čolna pa znaša 550 kir, na uro. posePnost tega izuma je. da se čoln vsak čas lahko spremeni v sant s propelerjem.
Tvortrica vitaminov
V Leningradu so pričeli graditi prvo rusko tovarno za izdelovanje vitaminov. Pridobivali jih bodo v zgošT-eni obliki zlasti iz zelja ter storžev iglatih dreves.
proti
v Ugandi
najbližji postaji. Sloni so
umakne zmagali.
Toda ne za dolgo. Na postaji je stopila v vlak policija s strojnicami. Vlak je šel svojo pot in se na kraju prvega poraza
spet ustavil, kajti sloni so šc zmerom držali progo Tedaj so začele regljati strojnice. Štiri živali so se zgrudile, ostale so pobegnile in vlak j? nadaljeval pot. Z a sedaj bo na vsakem vlaku te proge oddelek s strojnicami, ker se boje rovih napadov slonov, ki so znani kot zelo maščevalne živali.
Znamka v spomin Kisova
Ruska poštna uprava jc sklenila izdati znamko po 20 knpcik 5 podobo umorjenega Kirova, razen tega izda še dve znamki v spomin dveh drugih rcvolucijskih vodij.
Maharadža je ni vzel s seboj
Svoj čas se je seznanil rangpurski maharadža v Pieštanih z 221etno arti.stinjo Olgo Rohmovo. Artistinja mu je bila tako všeč, da jo je obsipal z darili. Obljubil ji je tudi, da jo vzame s seboj, ko se bo vračal domov. Pred kratkim pa je maharadža natihem odše? in prepustil Rohmovo njeni usodi, ženska si je vzela to stvar tako k srcu. da je skočila v vodo in utonila.
Kamela z mladičem


Ki«*

I



>g
'"*± """L ^
ji, m tja so pošiljali svoja poročila, od tam so prejemali povelja in navodila za svoje delo. Radio, motorka, izredno žilavi islandski konjiči, vsi mogoči instrmenti, delovno m kuhinjsko orodje ter ljudje so delali po točno določenem načrtu in so se izkazali.
Gradivo, ki ga je nabrala ekspedicija. Je tako ogromno, da bo treba mesecev in let, preden bodo vsi rezultati prišli v javnost. A že doslej znani rezultati, ki se tičejo zlato- in srebronosnih zemeljskih plasti, morskih in lednih globin, severne meje določenih rastlin, odkritja »četveronoge ribe«, ki je dopolnilo in korigiralo dosedanje teorije o sorodstvu med vretenčarji, m še mnogo drugega je zelo pomembno. Po starih metodah bi nobena, še tako požrtvovalna znanstvena odprava ne dosegla toliko in taksnega uspeha.
Telesni detektiv
angleškega kralja
V Londonu je stopil v pokoj višji policijski častnik \Villiam George Cole, ki je v zadnjih 14 letih spremljal angleškega kralja na vseh njegovih poteh in skrbel za njegovo osebno varnost. Ob upokojitvi ga je kralj sprejel v avdienci in ga odlikoval z Viktorijinim redom.
Državnik in športnik
igsMtfta:
V londonskem zoološkem vrtu je kamela skotila mladiča, ki so ga z materjo vred fotografirali kmalu potem, ko Je priftel na svet
Romunski zunanji minister Titulescu 8 svojo soprogo v smučarskem St. Morltzu
PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET"
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: Filmska igralka Tony van Eyck Naslovna slika: Roko ko v breclavskem gradu
POSNEMANJE. ZAŠČITA SLABOTNIH (Dr. E. T.) — ČASOVNI SPOMIN (Mravlja imajo boljši spomin od čebel - dj> — Dr. Anton Debeljak: SKOZI ČRNO GORO IN CRNOGORICO (2) — TEMPERAMENT IN ZNAČAJ (P-us> — STAROST VE-SOLJSTVA (B. Gl.) — Cvetko Golar: ZGODBA O KREVSOVEM JURJU (2) — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (2) — KAKO SANJAMO <bge> _ KARA-MONDŽONGI (K) — NEKDANJA ROMANTIKA (k) — TEHNIČNI OBZORNIK (Umetno planinsko sonce - tma — ŽERJAV NA TRACNICAH - tmai — KO NAM PRIDE NAPROTI TELEFON - tma) — RADIO — ČLOVEK LN DOM (Tehnikovl nasveti gospodinjam — Negovanje podov — Omara za perilo na vratih) — PERISKOP NA AVTOMOBILIH — SAH — ZA MISLECE GLAVE — ZANIMIVOSTI — Na platnicah: HUMOR — KRI2ALJKA (Crassus) — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi. Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in stan« na leto (dve knjigi) 80 Din. za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Nova zvezda na nebu
Kakor smo že poročali, ho astronomi sredi decembra odkrili novo zvezdo med ozvezdjem Lire In Herkula. Na tem mestu je bila prej kvečjemu kakšna zvezdica 10. ali 11. reda, ki je pa eksplodirala in zažarela tako, da Je vidna že prostemu očesa kot zvezda tretjega, odnosno drugega reda. Prej ali slej bo spet izginila. Slika nam kaže posnetek nočnega neba, na katerem je s puščico označeno mesto nove zvezde- Levo od nje je bleščeča se zvezda prvega reda Vega, v ozvezdju Lire.
Roman ruske knegtnje
Pustila je baltskega grofa in se zagledala v francoskega aristokrata; šla je za njim v Siam, imela z njim otroka — nato pa jo je mož pustil na cedilu
Ena najlepših dam ruskega visokega plemstva je kneginja Nadežda Nikolajev-na Ščerbatova. Nje rod poteka naravnost od Rurika. V prvem zakonu je bila poročena z nekim baltskim grofom. Revolucija je pregnala njo in njene starše iz Rusije, a ker so ti utegnili rešiti del svojega ogromnega imetja, jim je šlo v Parizu dobro.
Pred nekoliko leti se je kneginja zagle-
Hanptmannovo življenje
Domnevni ugrabitelj Lindberghovega otroka je bil v Nemčiji ponovno obsojen zaradi tatvine in je celo
pobegnU iz ječe
Bruno Haiiptnvann, osrednja oseba senzacionalnega procesa, ki zanima Ameriko in ves svet, ker vidi v njem obtožnica ugrabitelja in morilca Lindberghovega prvorojenca, ima za seboj zelo pestro živ-lierje. Zdaj mu jc pet in trideset let. Ro dil se je v kamer.cu na Saškem in dve leti po izbruhu svetovne vojne je moral pod zastavo. Pomagal je pri nekem oddelku za strojnice ter je bil ves čas do konca vojne na bojišču. Imel je srečo, da
ni bil ranjen
in po vojni se je vrnil domov živ in zdrav. Toda vojna in to, kar je videl na bojišču, sta že zastrupili njegovo dušo. Kmalu po premirju se je pridružil nekemu zločincu in z njim je začel kariero, ki ga je kmalu izročila pravici v roke.
S tem pajdašem sta najprej vlomila v stanovanje župana v Bernbruchu in ukradla uro in 300 mark gotovine; naslednjo noč sta odnesla nekemu strojarju v Ka-mencu 300 mark in uro; par dni pozneje sta vlomila v neko hišo, kjer sta uplenila 400 mark in zopet uro. Zatem sta napadla na cesti dve ženski ter sta jima
z revolverji v rokah izsilila živila in krušne nakaznice. Nekaj dni po tem dogodku sta prišla oba policiji v roke. Obsojena sta bila na pet let ječe. V zaporu pa se je Hauptmann tako vzorno obnašal, da je bil predlagan v pomilostitev. V marcu 1923 je bil že zopet prost, a čim je bil na svobodi, je iznova začel svoje tatinsko delovanje. Zaradi tatvin so ga drugič prijeli in obsodili, to pot pa je ušel iz ječe.
Medtem ko jc policija poizvedovala za njim, se je Hauptmann pretihotapil v Hamburg, kjer se je hotel
skriti na neko ladjo, ki je odhajala v Ameriko. Tik pred odhodom ladje pa so ga odkrili v skrivališču ter ga izkrcali. Hauptmann pa je izjavil kapitanu, da bo o prvi priložnosti ponovil poskus, priti zastonj čez morje. To je takoj storil. Tudi zdaj so ga odkrili, čeprav je osem ur stal v vodi in prežal na priliko, da bi ladja odplula z njim v Ameriko. Tretji poskus pa se mu je posreči!.
Ukradel je namreč vozovnico, ki mu je dala pravico do izkrcanja na ameriški celini. Tako se je povsem v redu izkrcal v novem svetu ter takoj po izkrcanju dobil delo v neki tvornici za barve. To je bilo v New Jerscyu. Od tam je obiskoval New York, kjer je kmalu zbral okolu sebe venec prijateljev in znancev. Pri tej priliki se je tudi seznanil z Ano Schaffler-jevo, prodajalko v neki pekarni, ki je imela priključeno restavracijo Njej je
kazal samo svoje dobre strani solidnost in marljivost. Ko je ženska videla. da je ženin pameten, se ni branila vzeti ga za moža. Ko sta se pa vzela, je Hauptmann spremenil način svojega življenja Dejal je. da je sit dela s tesarskim orodjem. Rajši se je ukvarjal z borznimi špekulacijami. o katerih je zatrjeval, da mu ne-aeio dovolj za življenje.
Potem je prišla kriza in Hauptmann je moral marsikdaj
stisniti pas pri hlačah, ker nista z ženo zaslužila dovolj za preživljanje. Šele v poletju po ugrabitvi Lindberghovega sinčka so se razmere pri Hauptniannu obrnile na bolje. Medtem, ko je prej zvečer ostajal doma, je zdaj zahajal stalno v veseljaške družbe ter je vabil prijatelje in znance na piknike na Hun-ters Island. V jeseni tega leta pa si je celo omislil lovsko obleko in opremo ter je odpotoval v državo Maine, da bi tam križaril po gozdovih. Naslednjo spomlad je šel z ženo na jug, kjer je
preživel tri mesece v najodličnejših
kopališčih Floride. Potem je poslal ženo domov »na odmor«. Vse kaže, da je bila to zgolj pretveza, kajti Hauptmann je želel ostaviti Ameriko ter je poslal svojo ženo v Nemčijo samo zato, da bi se uverila, kaj meni o njenem možu saška policija. Po odhodu svoje žene v Nemčijo je Hauptmann, ki je prejel medtem poročila, da so njegovi kazni doma zastarele ter ga ne bodo zaradi njih več preganjali, če se vrne v stari kraj, jel pripovedovati prijateljem, da se je
naveličal Amerike. V pozni jeseni se je hotel vkrcati na ladjo ter jo popihati na varno. To se mu ni posrečilo, kajti medtem je že segala roka pravice po njem. Kmalu ga je tudi prijela, da ji ni več mogel uiti.
*
Zanimanje za proces v Flemingtonu je slej ko prej ogromno. V razpravno dvorano ima dostop le omejeno število občinstva in še med temi so v pretežni večini novinarji. Obtoženca so pripeljali pred porotnike v lisicah. Šele v dvorani so mu razklenili roke. Obravnava se je začela z iz-bero porotnikov. Prva je bila izžrebana neka starejša ženska, ki pa je takoj odstopila, ker je nasprotnica smrtne kazni.
Nekaj korakov od Hauptmanna sedi njegova žena, ki skuša možu dajati poguma z nasmeški. Blizu obtoženca ima prostor polkovnik Lindbergh in tik njega tudi njegova žena. Lindberghova se tukaj prvič pojavljata pred javnostjo. Med pričami je ena najvažnejših Betty Gow, pestunja ugrabljenega otroka. Hauptmann napravlja vtis velike pobitosti. Obravnavo vodi 72-letni sodnik Trenchard, obtožnico pa zastopa državni tožilec \Vilentz.
Prvi dan obravnave je prinesel senzacijo, ker je izjavil izvedenec Hudson, da je pregledal izsiljevalno pismo ter ugotovil na njem okolu sto prstnih odtisov, med katerimi pa ni mogoče najti odtisa Haupt-mannovih rok. Najbolj obremenjuje Hauptmanna izpoved bivše pestunje pri Lind-berghovih, ki je dala važno izjavo glede obleke, v kateri je ugrabitelj odnesel otroka V tej zvezi ima važno vlogo tudi Lind-berghov posredovalec dr. Condon. ki je izročil banditom denar v imenu polkovnika, za kar je prejel od njih v zameno otrokovo srajco, ki pa menda ni bila pristna, kar uatvarja t procesu nove komplikacije.
dala v francoskega grofa Louisa de Brand-ta. Tri leta sta živela v neskaljenem razmerju, a grof se je kneginje končno po priliki naveličal in je izginil. Čez nekaj časa je kneginja zvedela, da leži v Bang-koku na smrt bolan. To je bilo v času, ko so njeni starši zaradi ponesrečenih špekulacij izgubili vse imetje. Navzlic temu je kneginja našla sredstva, da se je z letalom nemudoma odpeljala v Siam in v njeni požrtvovalni negi je grof kmalu ozdravel. Začela sta svojo ljubezen znova in nekoliko mesecev pozneje, ko sta se vrnila v Pariz, je kneginja rodila hčerko.
Toda grof de Brandt se je v drugič odvrnil od kneginje. Tedaj se je izkazalo, da je bi! v resnici zaročen z Angležinjo lady Moiro Forbesovo, dedično ogromnega imetja. Kneginja jc nato proti njemu vložila tožbo zaradi preloma obljube zakona in ves Pariz čaka z napetostjo, kako se bo iztekla ta ljubezenska in sodna zgodba.
Dijaki in volkovi
Pod vodstvom dveh profesorjev je napravila skupina Ivovskih visokošolcev izlet v gozdove pri vasi Krisnowi v bližini polj-sko-rumunske meje. Sredi gozda jih je napadla tolpa kakšnih 30 volkov. Nekoliko dijakov jc imelo pri sebi samokrese in so ustrelili eno izmed zverin, druge pa se niso hotele umakniti. V boju proti živalim sta bila en dijak in en profesor hudo ranjena, več dijakov pa je dobilo lažje poškodbe. Na strele so prihiteli lovci, ki so ubili enajst zverin, ostale pa pregnali. Oba ranjenca so spravili v Ivovsko bolnišnico.
Opice so krive
Neki raziskovalec iz Paaanga na Sumatri poroča o čudnem načinu, kako si neki rod domačinov v notranjosti tega otoka preganja kužne bolezni. Sam je bil priča, ko so prebivalci neke okužene vasi prijeli tucat opic, češ da so krive te kuge, in jih sežgali na grmadi HolandsKe oblasti m že dolgo trudijo, da bi iztrebile takšno mučenje živali, toda njih uspehi so doslej še prav majhni.
ANEKDOTA
Schleiermacherjeve pridige v Berlinu so bile zelo privlačne. Nekoč ga je nekdo pohvalil zaradi velikega obiska. Schleier-macher je odgovoril: »K mojim pridigam prihajajo zlasti študentje, ženske in častniki. študentje prihajajo zavoljo pridig, ženske zavoljo študentov, častniki zavoljo žensk.«
VSAK DAN ENA
»TI, kakSen klobuk pa imafi? Saj Je vendar prevelik za tvojo glavo!«
»Kaj misliš, da človek vedno lahko ukrade po meri?«
Nove žrtve fašističnega nasilja
Dva grozna umora
Na Vojskem pri Idriji so finančni stražniki umorili dijaka Srečka Likarja — Občinski sluga v Materiji v Istri ustrelil Franca Fabjančiča
M'ma gcreka vasica Vojsko nad Idrijo je bila za božične praznike pozorišče groznega političnega umora. Prišla je od tam nenadna vest, da so na dan božiča, ki je praznik miru in sprave, finančni 6tražmki brez vsakdira povoda in na prav zverinski način pognali svinec v clavo 171etnemu Sreiku Likarju, gojencu petega razreda škofijske gimnazije v Gorici, ki je prišel za praznike domov na počitnice- O tragičnem dogodku, ki j<? vznemiril celo okolico, e.iio prejeli to-le podrobno poročilo:
Kdor je bil kdaj na Vojskem, ki leži nad 1000 m visoko v bližini Idrije in kamor so tnko radi zahajali prijatelji prirode iz bližnjih in tudi boli oddaljenih krajev bi dane« te prijazne vasice ne spoznal več. V kraju, kjer je vladal prej patriarhalni mir naših liubk;li gorskih vasic, ki ca je le tu pa tam zmot la naša lepa pesem, sta zavla-da!^ naenkrat strah in groza.
V vasici, ki šteje komaj 92 raztresenih hiš. ima že od 1- 191$. dalje 6edež močna orožniška t>cwslaia. ki šteie stalno osem mož. Kakor da bi ta oborožena sila ne zadostovala se je v vasi nastanila pred dvemi leti fašistična milica z devet;mi miličniki. V zadnjem času na so namestili na Vojskem še mo"nn pntni'io finančne straže. d>asi je Voisko daleč od meje in visoko v hribih-Tako ie ta hribovska vas postala v kratkem prava trdnjava .. Povsod so izgrebli rove, kaverne. z<?rad'li vojaške ceste in dru^o na-pr?ve Skoro n;k;er pp ne smeš več ustaviti, ftaif' sicer ti nret'ta kazen in — zapor.
Edina "ostilna v tei gorski vasici ie b:1a sta-a T.ika^ova rrostilna. ki io ie po moževi smrti 1 19°6 vodila vdora Strnila- Vdovi je ianes 40 lr>t Po mo?°vi smrt' se ie drugič poro^;'n z nekam Kacinom, k< ie njvd dvemi leti tragično preminul pod vinskimi sodi na noti iz Gorice Tz prvega »nkona ie imel^ J :V^rieva 4 ot^O^e- cerla' ?31pfno Va-Teriio.	Znfiio. 19'etno JnlV-o ;n 17-
letnesa Srečka: ;z drugega pa malo Marijo,
t ; »rt parili V tret 'On,
Likarjeva mati v k on fina d j i
Pri njih je meti drugimi, vedno prenočeval neki Srečko Bajt iz Idrije, kadar se je po svojih poslih mudil na Vojskem- Ko so lani spomladi pričele varnostne oblasti preganjati Bajta, so tudi Likarjevim prepovedale. da bi mu dali še nadalje prenočišče v 'iiih hiši. Pred kakimi šestimi meseci je bil Srečko Bajt konfiniran in odgnan na Ponzo. Likarjeva je imela od tedaj neprestano sitnosti z oblastmi. Lani 4. novembra r=e je pripeljal na Vojsko policijski ko-mi^sr z mnogimi policijskimi agenti. Pva-Tu-mt orožnikov ie obkolilo Likarievo hišo. r katere in v katero ni smel tedaj nihče-V hiši pa je policijski komisar izvršil pre-
Spet Marijin kip ^red sodiščem
<>re to p.»i za kip Matere Božje iz cerk-e v Hreiovicah pri Postojni Iz Trsta iam poročajo, da se je pred tamkajšnjim kazenskim sodiščem zaključil pred dnevi proces, ki v marsičem spominja na lanski proces zaradi Marijinega kipa iz goriške stolnice Tudi v tem procesu na6topata starir;ar Jakob Zeni iz Benetk in njegov posredovalec Leban. Zadeva pa je v kratkem sledeča:
Starinar Zoni se je s posredovanjem Le-bana pogajal že s pokojnim hrenoviškim župnikom Pipanom za nakup Marijinega kipa v hrenoviški cerkvi. Pogodila sta se za 3000 lir, od katerih je starinar Zen' takoj deponiral v Posojilnici v Hrenovlcah 2500 lir. Kip je iz 13. stoletja in predstavlja veliko artistično vrednost Za prodajo umetnine je bilo zato potrebno dovoljenje nadškofijske kurije v Gorici, kar je že pokojni župnik Pipan stavil kupcu kot pogoj za kupčijo Pipan je med tem timrl in njegov naslednik župnik Lavrenčič Je v prodajo privolil pod enakimi pogoji Starinar Zeni pa je s pomočjo nekega Podija kip že odpeljal v Benetke in od tu skrivaj — kakor že preje Marijin kip iz goriške stolnice — v Švico, ne da bi to prej javil posebnemu izvoznemu uradu in ne da bi plačal predpisane takse Oblast je prišla zadevi na sled in javila vse prizadete sodišču: Zenija, Lebana in župnika La-T-pnč'ča zaradi prila«titve in prodaje historično važnega predmeta, ki ee po zakona o zaščiti umetnin ne sme odstraniti. Zenlia pa Se posebej zaradi tihotapstva artističnih del brez predhodnega dovoljenja in plačila takse.
Proces se je vršil 20. t. m. pred tržaškim kazenskim sodiščem. Zeni, ki se je prvovrstno zagovarjal, da je v Švico poslal <r>pljo originalnega kipa, je pred sodnik' priznal svoje dejanje. Sodišče ga je obso-!; lo zaradi tihotapstva na 3200 Mr denarne ' ;tzni. na povrnitev stroškov in plačilo
ks. obenem pa mu je naložilo povrnitev ipa cerkvi v Hrenovicah oz. plačilo 50 ti--oč lir odškodnine
žiinnik Lavrenčič. Leban in Zeni so bili oproščeni kaznivega dejanja samovoljne priia«titve na škodo cerkve zaradi pomanjkanja dokazov: kazensko postopanje zaradi prodaje neodstranl.iivih predmetov pa je bilo ustavljeno vsled amnestije Proce« je vzbudil veliko zanimanje, ker je bil že drugi te vrste
Nove konfinacije
Pred dnevi «ta bila za let konfinira-nt 'e«ni trirover Josin Manfreda od Sv. Linije in Josip Kovači*, trgovec iz Idrije n'» p^j Trdi se. da tiči vzrok o'»eh kon-f narij v nekem sooru z ita1iian«kinii žoler nioarji ki so oba konfiniranca prijavili o'>l!isrfm r namenom d;« «<■ ji znebijo, ker bi iim sicer utegnila zelo škodovati.
p_ v Trsto je umrl po«lednjo nedeljo r''d božičnimi prazniki Vladimir Gasper-" f ki ie bil pred 'eti znan in dober vrst ' po^iednie generar-iie naših mladih tria*
h intelektualcev Pokojnik je dovršil • dnin trgovako šolo v Trstu ter nekaj Sa
Študiral tudi na tamošnil visoki *oli za 'o^nodarafvo in trerovino Sodeloval je ■ »no * naših nekdanjih diiaških društvih doMei ko -<o iib 'nši«tl*ne oblssH raz l"N»il,. t? nr«'d npl»n> leti «e is nnrn*H * i;r>7anf?r Ondinovo ki mu ie 'odlla hfc»r ko <ilvo Tovarišu naj bo lahka zemlja pri Ani. niegovi soprogi In ostalim sorodnikom naše sožalje!
iskavo, ki je trajala do pozne večerne ure-Štefanijo Likarjevo so policijski agentje odvedli s seboj v Idrijo, da jo zaslišijo. Njene hčere so Sele naslednjega dne zvedele v Idriji, da so mater odpeljali v Gorico. Hitele so v Gorico, a z materjo niso smele govoriti Cez teden dni so zvedele, da so mater konfinirali na otoke, in sicer za dobo ^etib let
Gostilniške prostore so zapečatili in so emeli otroci prebivati odslej le v treh sobah lastne hiše Dejansko so bili vsi pod strogim policijskim nadzorstvom- Hčerke niso smele zvečer iz hiše. ki je bila stalno zastražena
Za praznike se je pripeljal domov, kjer je bilo vse v žalosti in joku. 171etni sin, ki obisku ie neti razred škofijske gimnazije v Gorici Tudi on ie imel zadnje čase sitnosti s svoiimi nredstoiniki. ki so ga po nalogu proslulega 6edanie"a goriškega nadškofa Margottii« s silo hoteli obleči v črno fašistično sraico
27 decembra zvečer s© je odigrala straS-na traeediia. ki je zahtevala življenje mladega. nadarjenega diiaka. Ko je mladi Srečko L;kar stal na pragu svoje hiše. |e nadel zad°t od fašist;čne«a svinca Dva finalna «fV; efa Rtala nred bi«n. «ta brutalno končala živfenie mladeniča, ki se ie zgrudil smrino radet na tla.
0 groznem zločinu ni bilo seveda nikjer poročila, ker je fašističnemu časopisju objava sleherne vesti o dogodku prepovedana. Iz strahu pred puško molči celo domača vas..
★
Iz Materije v Istri prihaja druga, nič manj
strašna vest:
Pred tednom se je dogodila v naši mirni vasi krvava tragedija, ki je globoko odjeknila po celem našem okraju- Ljudje so zbegani in preplašeni in ekoro brez besede iz strahu pred novimi grozodejstvi- Prosluli Josip Babuder iz Materije št. 12, ki opravlja že več let službo občinskega eluge in pri-ganjača črnosrajčnikov. je hladnokrvno iz-palil na svojega sovaščana Franca Fabjančiča, starega 32 let. družinskega očeta štirih otrok. 3 strele iz revolverja in ga na mestu usmrtil. Morilec Babuder ni mogel že dolgo prenašati, da je pokojni FabjanČič vzgajal svoje otroke v materinskem ieziku in odkrito in povsod graiftl odpadništvo in izdajstvo na splošno, a Babudrovo še prav posebej
Babuder se mirno sprehaja še nadalje po naši vasi in priraVuiemo zaman, da ga doleti roka pravice- Sodnija je sicer, tako vsaj pravijo, uvedla preiskavo, vendar je morilec še vedno na svobodi in se z umorom nokojnega Fabjančiča celo baha!
p_ V Volfah pri Tolminu so karabi-
njerji že pred tremi tedni aretirali več naših mladeničev in mož, med njimi tudi mesarja Bukovca, Valentinčiča i. dr. Vzrok tako številnih aretacij ie neznan, aretirance pa še nadalje drže v zaporih, ne da bi domači vedeli, zakaj prav za prav gre.
p_ Strog opomin z najstrožjim policij
skim nadzorstvom je te dni izrekla tržaška kvestura proti župniku Križmanu Nazariju iz Kontovela pri Trstu. Lateranski sporazum se, kakor vse kaže. pridno izvaja, predvsem v naših krajih... Število naših župnikov, ki so jih zadeli strogi ukrepi političnih oblasti, je že zelo naraslo in bati se je, da, v kratkem ne bo več slovenskega duhovnika, ki bi ne bil imel opravka s policijo.
p_ Dve smrtni nesrefi. Stare, zarjavele granate, ki jih je še vedno vse polno na nekdanjih bojiščih na Goriškem, zahtevajo vedno znova svoje žrtve. Na stotine ljudi in zlasti otrok je že podleglo poškodbam, ki so jih dobili zaradi njih nenadnih eksplozij. Oblasti so si z raznimi oklici in opozorili sicer prizadevale, da bi vsaj omejile to zlo, toda zaman, saj je staro razstrelivo posebno v zadnjih letih postalo vsaj neznaten vir dohodkov najrevnejših kmetskih slojev. Poslednji taki dve nesreči sta se pripetili prav o božiču. V Grgaru je na božični dan umrl 13 letni Anton Humar, ki ga je vsega razmesarila granata, katero je našel v bližnjem gozdu, pa mu je malone v rokah eksplodirala. Na Cerovcu pri Plaveh pa so našli karabinjerji truplo 14 letnega Stanislava Pičulina, doma iz Karbonarjev pri Trnovem, ki je pravlako postal žrtev eksplozije stare granate.
p_ Pristno spričevalo o laški kulturi.
»Popolo di Trieste« — navajamo ga kot najbolj verodostojen vir, je objavil pretekli petek med dopisi svojih čitateljev tudi kratko, a zato nič manj pomembno poro-čilce o snagi in drugih takih dobrih lastnostih laških intelektualcev (!), da ne govorimo o »proletariatus, kakor sam grenko ugotavlja. Blizu centralnega kolodvora ob gosposki Cesti kraljice Jelene je podjetje ICAA1 pred leti zgradilo kompleks modernih stanovanjskih hiš, v katerih so se nastanile same laške uradniške družine. Veliko skupno dvorišče, ki meri okrog 3000 niJ, je bilo prvotno urejeno za dečje igrišče. Posejali so ga s travo in zasadili na njem tudi nekaj drevesc. Zgodilo pa se je, da so civilizirani privandranci z daljnega juga, ki ima 2000 letne kulturne tradicije, ta sicer skromni park v nekaj letih spremenili v veliko skupno smetišče. Neglede na to so ljudje prepregli vse dvorišče z vrvmi, na katerih sušijo svoje perilo. List se seveda zgraža spričo take higijene in predlaga vse mogoče, ko da bi ne vedel, da je tudi tržaška občina že pred vojno uredila redni odvoz smeti in drugih odpadkov, po katerih smrdi poleg perila menda tudi vse ostalo na listih laških civili-zirancih.
p— Učitelj Caliva v Sv Križu na Vipavskem, ki je obenem podesta (mest. načelnik) in je bil do zadnjih dni tudi politični tajnik fašistične stranke, je te dni odložil funkcijo političnega tajnika. Na njegovo mesto je bil imenovan za komisarja sveto kriškega fašja Viktor Maffei. Pokrajinski tajnik se je pri tei priliki zahvalil učitelju Caiiv^ju za njegovo vneto in marljivo delo v izvrSevaniu visokih nalog.« Pripominja mo da je učitelj Caliva Sicilijanec. ki je pripeljal v lepo vipavsko mestece skoro vso svojo družino (tri njegove sestre so učiteljice v isti občini) in si ustvaril tam iz žuljev naših ljudi pravi pašaluk.
S P
Nogometni turnir SK Ilirije
Jutri ob 14.30 na Stadionu In na igrifcču Hermesa
Klubi so se sporazumeli omejiti zaradi negotovega vremena število sodelujočih na pokalnem turnirju SK Ilirije na štiri klube, da se more turnir izvršiti v dveh nedeljah. žSK. Hermes razpiše svoj vsakoletni turnir za zimski pokal posebej, čim bo končan turnir Ilirije.
V I. kolu se srečata jutri na Stadionu Ilirija in Jadran, na igrišču Hermesa v Šiški pa Hermes in Sloga. Obe tekmi se pričneta ob 14.30. v primeru neodločenega izida sledi podaljšek 2X10 minut, nato po potrebi žreb. Jutrišnja zmagovalca bosta odigrala prihodnjo nedeljo na Stadionu finale. Boljše šanse za to bo pripisovala velika večina športne publike pač Iliriji in Hermesu — toda »žoga je okrogla« in nikoli se ne ve ... Prvak H. razreda SK Sloga že celo ni brez šans proti Hermesu: kar je n& praznik uspelo Slovanu, utegne doseči tudi Sloga! pa tudi Jadran postaja pod trenerjem Ermanom uvaževanja vreden protlvnik, ki igra dober nogomet in se zna boriti.
Službene ohjave LNP
(Seja p. o. 2. januarja 1935.)
Navzoči gg.: dr. Kosti. Novak. Jančar, Juvan. šalamon. Trpin. Odsotni gg. Kuret, rav. Setina. Skuhala, Bergant, Zupane.
Odobrita se prijateljski tekmi v nedeljo b. januarja 1935. Mladika ; Grafika na igrišču Mladike in Slovan : Mars na igrišču Slovana. Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: Slovan : Hermes 1. januarja 1935. na igrišču Slovana, Mladika : Mars 1. jan. 1935. na igrišču Mladike, Pri-morje : reprezentanca II. razr. 30. decembra 1934. na igrišču Primorja in turnir Slavile s sodelovanjem klubov Slavi ie, Jadrana. Marsa in Ilirije 30 decembra 1934. na igrišču Jadrana. V moštvu Slavi je ae dovoljuje nastop igralcev košmerla Bogomila (Reka), Košmerla Jožeta in Derende Vladimir-ja (oba Hermes) 30. decembra 1934, kakor tudi na turnirju dne 25. in 26. decembra 1934.
Prošnja Rapida za sodelovanje na pokalnem turnirju SV. Donawitz dne 20. in 21. aprila 1935. v Donawitzu se odstopi JNS.
Po pismeni prijavi SK Ptuja št. 16/160. od 23. novembra 1934. se poziva Drava, da v roku osmih dni izroči SK Ptuju pripadajoči znesek 88.75 Din od prvenstvene tekme SK Ptuj : Drava, odigrane 18 novembra 1934. v Ptuju, ker Drava ni upravičena, da si zadrži celotni inkaso.
Pokalna tekma Dobrna : SK Trbovlje, določena po O. O. Trbovlje za 16. december 1934. se po prijavi Dobrne in zapisnika O. O. Trbovlje od 17. decembra ni odigrala. ker jo je odpovedal predsednik O. O., češ da je igrišče nasposobno za odigranje tekme. Zaradi tega se opozarja O. O. Trbovlje, da je ta sklep predsednika nepravilen. ker o sposobnosti igrišča odloča glasom pravil samo določeni sodnik ob prisotnosti obeh kapitanov na licu mesta pred pričetkom tekme. Naroča se O O^ da določi nov termin za odigranje te tekme.
Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov gg.: Malovrha, Kralja, Ko-sirnika, Mayerščaka, Uovaria
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Zupane Franc, Perko Danijel. Pavlica Alojzij (vsi Mara) in reditelj Slovana Mahko-vec star., vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Mars ; Sloga, 9. decembra 1934 v Ljubljani, Močnik Stanko (Hermes) zaradi prestopka na prijateljski tekmi Hermes II. : Ilirija II. 23. decembra 1934. Ber-goč 2ane (Mladika) in Aljančič Oto (Sla-vija). oba zaradi prestopka na prijateljski tekmi Slavija :Mladika 25. decembra 1934. Doberlet Miodrag (Ilirija) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes 23 decembra 1934.
Vzamejo se na znanje dopisi: Korotan, Kranj št. 251 od 19. decembra 1934, Reka od 21. in 29. decembra 1934, 2elczničar od 17. decembra 1934, Gradjanskega SK Čako-vec br. 151 od 29. decembra 1934, SK Domžale št. 129 od 30. decembra 1934. Cakcv večki SK br. 497 od 21. in br. 502 od 22. decembra 1934. nadalje zapisniki O. O Maribor od 10. in 17. decembra 1934 in O. O Trbovlje od 17. decembra 1934.
Dopisa Hermesa od 27 decembra 1934. in g. Ludvika Kariža, člana Hermesa od 23. decembra 1934 se deneta a. a„ ker ni priložena predpisana taksa 20 Din.
Vzame se na znanje brzojavka SK Radovljice od 21. decembra 1934, s katero od poveduje prvenstveno tekmo s Soro 23. decembra 1934. Preda pa se SK Radovljica u. o., ker je odpovedala prvenstveno tekmo prepozno.
Upravnemu odboru se odstopi poročilo službujočega odbornika g. Kralja od tekme Državna reprezentanca : Podsavczna reprezentanca 9. decembra 1934. v Ljubljani.
Naproša se OZDS poverjeništvo v Celju, da ponovno pregleda igrišče SK £alca v Žalcu.
Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za Gradjanski SK, Čakovec, Vrba-nec Franjo: s pravom takojšnjega nastopa za mednarodne. 27. marca 1935. za prijateljske in 27 junija 1935. za prvenstvene tekme se verificirata za Primorje Loboda Franc in Cmobori Dragutin.
Pozivata se kluba Sora in Hermes. da takoj pošljeta izkaznici z odjavnico za igralca, in sicer Hermes za Lobodo Fr„ Sora za Crnoborija Dragutina.
Vzame se n« znanje lajava Vahna Stanislava. da preklicuje prijavo za Svobodo. Ljubljana, ter da ostane še nadalje član Primorja
Popravila jo se objave p. o. t seje 19. decembra 1934.. da se prvenstvena tekma ladran : Grafika ne verificira, ker ie nI re šen protest Grafike
Verificirata se prvenstveni tekmi Ilirija : Svoboda 13 : 1. Rapid : SK Maribor 5 • 0. Tajnik II. Novak.
R T
Ljubljanski nogometni podsavez se je
začasno preselil iz IV. v 1. nadstropje nebotičnika.
Plng-pong turnir za prvenstvo Dravinjske doline, ki se je vršil v Poljčanah 30. decembra in za katerega je daroval g. P. Pristonik prehodni pokal je vzbudil veliko zanimanja in so se turnirja udeležili poleg domačinov tudi izvrstni igralci iz Maribora in Celja. Zlasti so dominirali igralci SK Jugoslavije iz Celja, ki so odnesli tudi zmago. Čeprav so bili Mariborčani boljši v tehniki, vendar proti rutiniranim igralcem iz Celja, ki imajo s strani domačega kluba večkrat možnost udeležbe na raznih večjih turnirjih, niso uspeli, izid turnirja je bil: Zmagovalec v singlu je <5oh (Jugoslavija, Celje) Sledili so Senekovič (SSKM). Reg-ner (Jugoslavija. Celje! in Tišler (SSKM). V doublu je zmagal par Coh - Regner (Jugoslavija, Celje), kot druga pa par Senekovič - Korenčan (SSK Maribor).
Slalom klub 54. Obveččamo članstvo ln prijatelje kluba, da je smuAki dom Slalom kluba 34 na Mošenjski planini (1312) od sobote 4. januarja naprej stalno oskrbovan. Dostop iz Radovljice preko Kamne gorice je dobro in zadostno markiran. Snega je 50 cm, temperatura stalno pod ni£to, tako da je sneg suh in prav dober za smuko. S planir.e so izleti na Visoka vrh, Kotlič, Javorov vrh, Nemški rovt in Ratitcrvec. V soboto je skupen odhod iz Ljubljane ob 12. z gorenjcem. Podrobne informacije glede doma dobite v klubovem lokalu. — (Tehnični odsek). Tekma v slalomu na Rakitni, razpisana za 6- januar, se zaradi neugodnih »nežnih razmer odpove.
Razpis klubske tekme. SK Tržič razpisuje za 6. t. m. obvezno klubsko tekmovanje v slalom-smuku na Zelenici. Tekmuje se po pravilih JZSS. Start ob 13. Za člane smučarje obvezno;
SK Ilirija, nogometna sekcija. Juniorji igrajo jutri ob 13.30 ob povoljnem vremenu prijateljsko tekmo s Slavijo na Stadionu. Moštvo, ki je igralo na praznik na igrišču Jadrana, naj vrne opremo danes popoldne v garderobi.	iV
SK Reka. V nedeljo ob 9.30 naj bodo v Jadranovi garderobi: Zore, Laznik, Ko-kolj, Rožmanc, Pikič, Česnik. Mrzlikar, Cimperman, Ciuha, Tomažič, Lovrenčič. Igra se trening-tekma z rezervo Jadrana. Opremo naj si preskrbi vsak sam pri gospodarju ali pri soigralcu.
Mars : Slovan. Jutri popoldne ob 14.15 se srečata v prijateljski tekmi Mars in Slovan. ~"ba kluba se nahajata v dobri formi, kar velja zlasti za Slovana, kateri beleži zadnji čas same zmage. Tekma se vrši na igrišču Slovana ob minimalni vstopnini.
SK Slavija. Danes ob 19-30 strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Kdor ima opremo, naj jo vrne gospodarju poravnajte članarino.
Kolesarsko društvo »Ljubljanica«, Do-b run je, ima svoj redni letni občni zbor jutri v nedeljo, ob 14. v prostorih gostilne Selan v Dobrunjah z običajnim dnevnim redom članstvo in prijatelje društva vabimo k čim številnejši udeležbi.
Kofce, 4. januarja. Temp. —8, 100 m nad kočo 5 cm novega pršiča na trdni podlagi. Smuka prav dobra!
Vremensko poročilo od 4. t. m. Z Bleda poročajo: Na Bledu je že popoldne zapadlo 5 cm snega. Sneži še vedno dalje.
Na Voglu zopet nov snegl Telefonič-no sporočilo, ki smo ga prejeli iz Bohinja, se glasK da v planinah sneži. Vsi obiskovalci Vogla so imeli doslej izredno lepo smuko, posebno z vrha Sije na Spodnji Vogel, ki je višek smučarskih doživetij v naših Alpah. Pričakovati je. da bo sneg zapadel tudi nižje v dolino, tako da bo mogoče uporabljati novo izvedeno smučarsko traso čez Kratke plaze v Malo Suho. ki je
za smuk najugodnejša in ki je bila šele pred nekaj tedni dovršena. Ležišč je na Voglu še dovolj na razpolago. Kumpov tečaj na Voglu je zaključen.
Radio
Sobota, 5. januarja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. __ 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Kadio-orkester. — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). — 18.30: Radio - orkester. — li>: Zunanjepolitični pregled. — 19.20: Cas, jedilni lict, program za nedeljo. — 19.W: Nacionalna ura: Bana Jelačiča prihod v Budimpešto I. 1899. (iz Zagreba). _ 20: Oktet »Ljubljanskega Zvona« |>oje božične pesmi. — 20.33: Kadio • orkester. — 21.15: I. Evropski koncert iz Beograda. — 21.45: Cas, poročila. — 22 Kadio - orkester
BEOGRAD 17: Pesmi — 20: Violinski koncert. — 21.15: Evropski koncert orkestra in solistov. — 22: Lahka in plesna mu-zika. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni tria. — 20.15 Poje Anica Mitrovi-čeva. — 21.15: lz Beograda. — PRAGA 19.25: Iz Brna. _ 20.15: Operetni večer. — 21.15: Pesmi iz Beograda. — 21.45: Plošče.
—	22.30: Orkester. — BRNO 19.25: Glasbena reportaža. — 20.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Lahka glasba. — 21: Konceft solistov. — 22: Lahka in plesna muzika. _ DUNAJ 12: Beethoven na ploščah. — 15.45 Pester program. — 17.15: Orkester mandolin. — 20: Violinske skladbe. — 20.40: Igra. — 21.15: Evropski koncert iz Beograda. — 21.55: Orkester. — 23.45: Biedermeierski kvartet. _ BERLIN 20.10: Glasba iz južnih krajev. — 22.30: Ples. — KONIGSBERG 20.13: Mešan program. — 22.30: Plesna uiuzika. — STUTT-GART 2015: Zimsko slavje letalcev. — 21.15: Igra. — 22.30: Zabaven program. — 24: Nočni koncert — RIM 17.10: Orkester.
—	19: Plošče. — 21: Prenos iz gledališča ali koncert.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo 1. čae opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 4. januarja Ljubljana 7, 768.0, 0.0, »2, SE2, 10, iz megle 0.2; Ljubljana 13, 764.7, 0.8, &6. SSW2, 10, —, Maribor 7, 766.8, —1.0, 70, N2, 10. — ZagTeb 7, 767.7, 0.0, 70, BSE2, 8, —, —; Beograd 7, 765.6, —3.0, 80, NNW2, 4, —, —; Sarajevo 7, 767.0, —5.0, 90. 0, 6, sneg, 4.0; Skoplje 7, 762.8, 0.0, 80, Wl, 10, —, —; Kumbor 7, 760.5, 5.0, 40, NE, vihar, 4, —. Split 7, 763.7, 3.0, 50, NE vihar, 4, —; Rab 7, 765.0, 2.0, 70, NE4, 5, —, —: Rog. Slatina 7, —, —1.0, 58, 0, 10, dež. 0.3.
Temperatura: Ltubljana 1.1. —0.2: Maribor 5.0, —1.0; Zagreb 7.0, 0.0; Beograd 3.0, —4.0; Sarajevo 3.0, —5.0; Skoplje 3.0. 0.0; Kumbor 13.0, 3.0; Split 10.0, 2.0; Rab 8.0, 2.0; Rogaška Slatina 6.0, —1.0
RODITELJEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »E n e r g i n« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35.
Reg. S. br. 4787-32.
Pazite -----
na svoje zdravje In obutev!
ruristi, lovci, smučarji in vsi oni, ki imajo bodisi ooklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu, naj uporabljajo mazilo »HEVE-AX«, za katero jamčim, da napravi vsako obutev nepremočljivo. Dobiti jo je v vseh specialnih trgovinah ali pri glavnem založniku: »LEKARNA MR M. LEUSTEK. Ljubljana. Resljeva cesta št. 1.
Id krepi lo idravl
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBEN1H Ljubljana VB
Upravitelj-gozdar
SE IŠČE ZA TAKOJ
za 4500 oralov veliko gozdno posestvo v Podravini (Slavonija). Zahteva se večletna praksa v gozdarstvu in lovstvu, poleg' znanja našega državnega jezika tudi nemščina v govoru in pisavi. Prošnjam je priložiti vse ina dokazila, kakor prepisi spričeval, po katerih po stoji mogočnost samostojne gozdne uprave; celi Curriculum vitae in reference, ter poslati preporočeno na Direkciju dobara Ivana grofa Draskovicha, Podravska Slatina, Savska banovina.	960
Umrl nam je na! dobri oče, ded, praded, tast, svak, gospod
?r<mc Jeic vnS/e
4. januarja popoldne ob 3. uri, previden s tolažili sv. vere, v 85. letu starosti.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo 6. januarja ob 4. uri popoldne iz hise žalosti v Petrovčah na farno pokopališče v Žalcu.
Maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji Marijini cerkvi v ponedeljek ob 8. uri.
V Petrovčah, dne 4. januarja 1935. Rodbine: Ježovnlk, Vodenik, dr. Marinlč, Lcrber.
POZOR KRZNARJI!
Krznarska trgovina in delavnica sredi Slovenije v lepem letoviškem kraju dobro vpeljana s samo boljšimi strankami se radi prevzema večje trgovine s celim inventarjem takoj proda. Potreben kapital Din 50.000.—. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Krznarstvo«. 952
O
Marcelle Hoajrei
102
Upornica
Kuiuan
Noe! jo je opazoval s čuvstvom, ki je bilo na pol prizanesljivo^.; na pol sočutje... Zala je bila zelo. Njena >zaletelost« je bila srn prctvara. Nemara da se jo skrivalo v njeni duši zrnce sanjave nežnosti, ki mu ni bilo usojen/), da bi kdaj \zkaiilo, in ki ga sama ni slutila ... Kakor že toliko žensk, se bo tudi ta trkljala od ljubimca do ljubimca, nežno, oskrunjeno telo; uazadnjc bo postala ena tistih »bivših« krasotic, ki do petdesetega ali šestdesetega leta razkazujejo svoje vole mike in zašminkane obraze na vseh pariških slovesnostih... Zdaj še »mala Floryjevka«, bo postala »stara Floryjevka< ... Ubogo bitje!
^Torej g res te ?<
»Ne, ne grem ... Oditi moram.c
»In veseloigra?«
»Ze prva mi zadostuje!... Kako sodite o njej?«
»Sodim, da sta bila gospod in gospa, ki sta se ubila zaradi take neumnosti... dokaj prostodušna!... A nekaj resnice je v tem vendarle.«
»Torej mislite, da ženska nikoli ne pozabi prvega, ki...«
»Dragi prijatelj,« je resno odvrnila Florvjevka, »to je nn drugem.«
Potegnila jo naramnico svoje obleke kvišku in si zataknila čipkasto rutico nad bujnimi nedri nekoliko globlje.
»Do svidenja... Tecite! Tamle prihaja stari, Izidor gospe Foucartove, z malim Bersierjem. Ne bo je več izpustil... ona bo pa
čakala!... Nič kaj vesela ga ne bo!«
»Jeziček opravljivi!« je smeje se rekel Noel.
Položila je prst na ustnice, kakor da bi rau hotela zatrditi svojo molčečnost, mu pokimala in odhitela. Njeno gibko, leske« oče se telo je smukalo med skupinami moških kakor kača s črnimi luskinam in belo in pozlačeno glavo... »Mala Floryjevka od ,Ženskega sveta',« se je glasno in tiho oglašalo za njenim hrbtom... Doig dedec z brki in monokljem je stekel za njo-.
»Hej! Floryjevka!«
In drug človek, tik zraven Noela, individij z bledim obrazom, dvomljivim ovratnikom in ogoljeniin smokingom, je jel pripovedovati pohujšljivo zgodbico ...
»O da, Floryjevka!... Pravijo...«
Nagnil se je k sosedu in mu šepnil nekaj na uho; grde oči so rau vzplapolale.
Noel je slišal dva, tri odlomke zgodbe in ujel nečastno psovko; zamikalo ga je, da bi stopil k bledoličniku in ga oklofutal. A z« 6ta stala Foueart in Bersier pred njim.
»Kaj pa vi tukaj, Delvsle?... Prenašanje generalnih izkušenj in premijer drugače ni vaš poklic!...«
»Pisateljev prijatelj sem, vdani, dobrodušni prijatelj, ki n-rešeta in je bil celo tako strahopeten, da je ploskal, zdaj pa pobira šila in kopita.«
»Tudi jaz pojdem z vami, da popijeva kozarec piva.«
Sedla sta v kotiček gledališke kavarne. Foueart se je rad kazal, glasno govoril, silil v ospredje in povsod odkrival ljudi, ki so baje bili ali vsaj želeli postati njegovi sodelavci in so se za zdaj ogibali, ta iz prevelike skromnosti, oni iz prevelike ljubeznivosti. Mali Bersier, gladko obrit in rožnat, ponosen na svojo brezhibno prečo in svoj hamletovski koder, se je zdel samemu sebi
zelo imeniten, ker je padal nanj odsev šefove osebnosti.
»Ta vrli Popinel,« je rekel Foueart. »StaviJ bi bil, da ga bodo izžvižgali... Nu, za začetnika stvar ni tako slaba... aproim prizori, dialog še nekam duhovit, situacije dobre, ln tudi igrajo dobro... Nu, konec je malce neumen, a vendar toliko spretno narejen, da ni takoj opaziti... in pa te tirade zoper svobodo v ljubezni, to poveličevanje čednosti in čistosti, veliki prizor v drugem dejanju... To je učinkovalo!... Ali vam nisem rekel, Bersier, da je spisanih že kar preveč dram o svobodni ljubezni, o svobodnem zakonu, o svobodni ločitvi!... Keakcija se oglaša . Imejte to pred očmi, Bersier. Morda bi kazalo objaviti kaj o reakciji in prirediti med imenitnimi pisatelji anketo... Kako menite?«
»Lepo,« je dejal Bersier. »Za interviewe sem navdušen ... Inter-viewanci imajo vse delo! Mi samo pišemo za njimi...«
»Ali ste si že ustvarili kako mnenje o tem?« je vprašal Noel.
»Jaz?... Filozofirati niti ne utegnem, niti se mi ne more... Žensko gibanje... in moško gibanje... zakon, ločitev, ljubezen in vse to!... Snov za pisanje — nič drugega ...«
Foueart se je zasmejal.	o v
»Vrlo, Bersier!... Kako pa vi mislite, Delysle ?...«
»O drami ali o ideji?«
»O ideji.«
»Vaša izvrstna sodelavka Floryjeva jc pravkar izrekla glo-bokomiselno besede. Vprašal sem jo-' ,Ali mislite, da ženska kdaj pozabi prvega ljubimca?' In ona mi je odgovorila: ,To je na drugem.' Dejala je bila namreč, da sta gospod in gospa v tej drami nekoliko prostodušna, ker se ubijeta zaradi take reči! In reči moram, da sem popolnoma njenega mnenja.«
»Ker niste čuvstveni,« je menil Foueart in ponudil cigarete. »Občinstvo, ki je zmerom ču ve t veno, misli pa tako kakor Popinel!«
: C N £ MALIM OGLASOM
Po 50 pai za OeneUo, L)in Z.— davna za vsas oglas in enKratoo pristojbino Din 3.— za Sitro aH dajanje naslovov plačaj« oni, ki iščejo «lužb Najmanjši znmk za enkratno objavo oglasa Oio 12.—. Dopisi in Zenitve ne zaračuna jr. po IMn t.— za vsako besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje aastovov Najmanjši ene»ek za enkratno objavo oglaNa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ne /»računajo po Din I.— za hesedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din ft.— za ftitro ali dajanje naslovov Najmanjši r.nemeb nt enkratno nhjsv« nel«M Oln 17.—
MaUoglasi
Ponudbam na fttrre ne orflaealte znamk! l>e. če zanrevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« odenvnr nri1nWte
Din V- v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase le plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Liubljana.
i h j t rn t j
Beseda I Din. davek 2 Din ta iitro ali dajanje naslova
5 Oio Naimanjši me«ek 17 Oio.
Prvovrstno
kuharico
ta restavracijo, sprejmem takoj ali 6 15. januarjem, llutel »Novi svete, .Vari K>r, Jurčičeva 7. 505-1
Prodajalko z dežele
ne pod 30 let staro, polteno, ki hi pomagala tudi pri ostjlih liišnili delih — sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb m oclas. oddelek -nI litra* pod »l'od 1'ohorjem«. !«>7*1
Perfektno sobarico
(pole? kuharice) z dobrimi »pričevali, iščem !; majhni H nižini nn deželo. Nastoo 3.". jan. Pomtdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Slovenija«.	323-1
Frizerko
d'>l>ro izurjeno v vsej dam-ski stroki, posebno vodni ondalaeiji. sprejme s 15. jan. Oton Heimgartner v F1 nv. Bistrici. " MM
Plačilnega natakarja m D'kolo
r^rejme kolodvorska rr-ftavracija Prairersko. Pismene ponndbe!	^"VV1
Zobotehnika
ra takoj išče zdravnik t Celin kot nadomestilo obolelega. Perfefcten v zlatu ln kavčuku. Nastopiti je v ponedetjek 7. januarja za t teden. Naslov v podružnici »Jutra v Celju.
msmtfffv
Beseda 1 Din. davek ? Oio. *a Šifro aH daianie naslova 5 Din Na!n>anišl znesek 17 Din.
Zastopstvo
Pokoli de in keksov — Ljubljano in okolico oddam ngilnrrnit gospodn. — Potrebna kavči ia za zalojro Pnnndbe na orlns. oddelek ».tutrn« pod fifro »Dober »aslužek«
Potrča
Joeeerijske stroke, verzira-Pr-2a, ag:lne<n in dobro vpeljanega, avtovotafa — iščemo za »akoj^.-n nastop Prednost imajo gospodje z lastnim avtom. Ponudbe na ojlas. oddelek -Jutra« pod mačko »Potni':*. ŽT7T-5
WSBBM9
Beseda 1 Din. davek ? Din. *a š»fr0 ali daianie naslova 5 Din Nai-nanjJI znesek 17 Din
Vsako prepisovanje na stroj
pr"v»smem na dom. Naslov pustiti v oglas. oddelku »Jutra -.	3"'-3
Prodaht
Beseda 1 Dm. davek 2 Din ra 51fro aH il;iian> naslov? 5 Din VaimaniSI mesek 17 Din
Površnike
obleke, perilo itd., dohre lo cenene kupite najbolje
pri Preskerln Ljubljana. Sv Petra e. 14
91-6
Natakar ali jekvnoša
išče službo s 1."». januarjem v boljši restavraciji ali kavarni. — Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra*.
337v?
Brivski pomočnik
dober delavec, vojaščine prost, zmožen slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, išče odgovarjajoče mesto za takoj. — Josip Sclneider, Celje, Cesta na Grad M.	306-3
It najem
0 e seda 1 Din. davek 2 Din it šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Din
3 lepe prostore
z balkonom, v I. nadstr. hišo na Gosposvetski cesti št. 4 oddamo v najem s 1. februarjem r.a stanovanje, pisarno, zdravniško ordinacijo ali slično. E'onudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ceutrum mesta«.
lč£M7
Gostilno
r mestu ali na deželi vzamem v najem ali na račun Ponudbe na naslov: Miha Žagar, trgovec. Draga pri Cabru.	76-17
Stanovanje
Beseda I Din. davek 2 Dlo. r.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio
Enosob. stanovanje
s februarjem oddain 3 odrasli"! oseham za lOi Din v Linhartovi ulici št. 33.
Lil1-31
Beseda t Din. davek 2 Din. ta šifro ali dajanje aaslova i Din Naimanjšl znesek 17 Dio.
Dvosob. stanovanje
parketirano, s pritiklinami iJfern za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra [tod »ToCen plačnik IftilV.
331-31,'a
JcsrUii . Uiti javek t Otn e» iitrv lil dajanje aaslova i Dtn Najmanjši eoeaek 17 Din
Bapčne vložne knjižice
vrednostne papirje kupujemo. prodajamo, — jemljemo v zalogo naj. povoljneje. — Bankovno Komercljalnl zavod »Fi-nanciei«. Zagreb, Illca 9. Tel. 44-09	4-16
Cca. 60.000 Din posojila
i 5 f e m proti prvomestni vknjižbi na novo vilo — vredno pol milijona. Vračila in obresti po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hipoteka — obroki«.
Družabnika (co)
sprejme zelo rentabilno veliko podjetje. Soudeležba predpogoj. Potreben kapital 300.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno'.	1TO-1«
Vlogo
Mestne hranilnice ljubljanske tlO.lKM Din) kupim. — Dopise na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Plačam takoj«.	3iM6
Separirano sobo
z električno razsvetljavo
oddam solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 341-SS
Vlogo Kmečke pos. Separirano sobo
v Ljubljani (15.000) prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Denar 10-J5«.	3Mh'C
Hranilno k;."žico
Zadružne gospodarske banko v Ljubljani, z vlogo 300—100.000 Din prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Banka«.
■srr,-1«
Vložne knjižice
Kmetske posojil, ali Mestne hranilnice do zneska i^JO.OOO, kupimo takoj po najvišji eeni. Ijistnik knjižice naj pošlje svojo ponudbo ali naj se osebno zglasi v specerijski trgovini v Florijanski ulici 1.
37-4-16
Hranilne knjižice
podeželskih zavodov. Din SO.Ofn.1 kupim po najvišji ceni. Ponudbe na naslov: »Pekar slad«, poštni predal 150. Ljubljana. 2C3-16
Beseda 1 Din. davek i Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Nalmanjgl znesek 17 Pin.
Airedaleterriera
par mesecev starega psa. i rodovnikom, kupim Naj nižje ponudbe pod značko »Airedale« na oglasni od dolek »Jutra«.	HO-37
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje aaslova i Din Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrczljiv, s okroglim čol-ničkom. ki Stopa itd., poceni naprodaj v Dvora ko-vi ulici štev. S/I — levo.
318-:»
s souporabo	kopalnice, v centru mesta	oddam. Naslov v vseh	poslovalnicah »Jutra*.	t0tf-33
Separirano sobo
v bližini pošte kaj poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
354-23
Kot sostanovalko
sprejme samostojna gospa
hofjšo gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	3i3-33
Sobo
lepo opremljeno, oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. Naslov v vseh pošlo valnicab »Jutra«. 340-3;!
Sobo
z zajtrkom oddam 1 ali ? gospodoma. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«.
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Dlo za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanjil znesek 17 Oln
PREMOG DRVA in K A R R O PAKETI
pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Britje 2 Din
striženje 4 Din
UbtSčile	najcenejSo pre
uovljeno	i i 11 o bnvnieo
»Rapid«	oa Sv. Petra e.
6t 25.	34800 30
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanle naslova 5 Din Naltnanjši znesek 17 Din
»Kveco«
(stiskalnico' rabljeno » do bro ohranjeno kupim Na »lov v vseh poslovalntcan »Jutra«	107 7
Službe išče
Dobra šivilja
•« priporoča In prosi delo na 1«m Izvršuje vsa dela Vpratati prodajalko sadia v v«ti (Irbasove hiše na Starren trm	310-2
PRI IIRIP1, INFLUENC1. PREHLADU
priporočajo navadno tudi masažo, — za masažo je dobra »Alga«. Pri hri-pi. influenci, prehladu, namočite rutico z >Algro« in nalahno masirajte bolniku prša. hrbet. roke. no^e. vrat in čelo Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi In osvežuje bolnika Po masaži pride mirno in zdravo spanje.
»ALGA« se dobiva v lekarnah, drogerl-iah in špecerijskih trgovinah, steklenica Din 14.—.
Reg. S br 18117-8'/

V J
SKRBI?
Potem zahtevajte analizo rokopisa m obrnite se na znanega grafologa
KARMAHA
hotel »Soča« Ljubljana. Odgovarja na dopise.
946
t
ZA ŠPORT
in
promenado
so najnovejši vzorci prispeli pri
Lenasi & Gerkman
V	neizmerni žalosti naznanjamo tfsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
ANA LUČOVNIK
soproga želez, uradnika v pokoju
dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 5. januarja 1935 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 4. jan. 1935.
962	Globoko žalujoči ostali
Obftšna L.io4>:'an* M»»t.o- ooe-otttv u>v«o
Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE iN SVET"
m; m

*je oo oglaševat ne? ve. da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom mase kupnomočnih čitateljev
Kurja očesa
NajbM^e »re<torv<> prost kurjim oin^oro »daven« je "»«*!
1
i
Dobite t lekarnah <vro*wt jak tU o»ravoo»t Ii vvor oio ti glavnega «klaii>S{« Oovajte »e pooajedtil
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin oziroma brat
Benkovič Joško
redov 34. peš. puka
v Subotici umrl dne 3. t. m.
Naj mu bo lahko jugoslovanska eemljica.
Ljubljana, dne 4. jan. 1935.
Ivan, oče; Marija, mati; Ivan, Ciril, Franc, Minka, Silva in Zvon-
ka, bratje in sestre. 964
Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znanee, da je Vsemogočni v četrtek ob 21.30 rešil trpljenja našo dobro in nepozabno hčerko
ANICO MLEKU2
ZASEBNO URADNICO
ter jo v 20. letu starosti, prevideno s tolažili sv. vere odpoklical v večnost.
K večnemu počitku jo položimo v soboto, dne 5. januarja 1935 ob 15. uri iz mrtvašnice na Frančiškansko pokopališče v Pobrežju.
Maribor, dne 4. januarja 1935.
970	Žalujoča rodbina MLEKU2.
Vsemogočni je rešil zemeljskega trpljenja in poklical k Sebi v boljše življenje, previde-nega s tolažili sv. vere v visoki starosti 82 let blagega soproga, skrbnega očeta in starega očeta, gospoda
Zadnikar Henrika
bivšega zlatarja in meščana ljubljanskega
kateri je danes v petek ob	uri zjutraj
boguvdano zatisnil svoje trudne oči.
Na poslednji poti k počitku ga bomo spremili v soboto popoldne ob Va3. uri izpred hiše žalosti Poljanska cesta 15 (Mestna hiša). Ljubljana, dne 4. januarja 1935.
963	GLOBOKO ŽALUJOČI.
Beseda I Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din NaimanjSl znesek 17 Din.
V Streliški ulici 10
se najvljudneje priporoča na novo otvorjena dobra
meščanska kuhinja
Prvovrstna hrana in postrežba. — Previema tudi stalne mesečne in tedenske ahonente. Gospodinja Ma-rolt Ana. soproga, železniškega uradnika.
Sobo odda
rieseda I Din, davek 2 Din. ca Šifro ali dajanie naslova i Din NaimanjSl znesek 17 Din
Sobo z 2 posteljama
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3atl<3
Kabinet
s posebnim vhodom, oddam v novi vili poleg cerkve sv. Krištofa. M4I
2 opremljeni sobi
8 centralno kurjavo — in event. eno prazno
oddam v Coatovi ulici 7, Sv. KriJtof.	M8-33
Sporočamo, da je preminul naš večletni predsednik, gospod
Franc Vedernjak
dvorni svetnik v p.
Pogreb zaslužnega gospoda dvornega svetnika bo v soboto, dne 5. januarja ob 4. popoldne.
Uprava Pokojninskega zavoda
v Ljubljani.	985
C . ;	V. £gj
.s •<• vj
J-r. ... J.i
•r mM
reiuje Davorin Ravljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikai. — Za Narodne tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. — Za inaeratnl del Je odgovoren Aloji Novak. — Vsi v Ulubljani.