THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Z« vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P- DRUŽBE SVr MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH., (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Ste V. (No.) 69. CHICAGO ILL., TOREK, 10. APRILA — TUESDAY, APRIL 10, 1928. LETNIK XXXVII. al smith porazil nasprotnika z rezultatom 6 proti 1.—dickenson pravi, da je lowden v stanu premagati smith a.—demokratski voditelji v texasu hočejo prijatelja prohibi-cije. Omaha, Neb. — Mornariški tajnik Wilbur zagrovarja mornariški program in odgovarja pacifistom, ki so proti povečanju mornarice in sploh proti vsakemu oboroževanju. V O-mahi j«> govoril na shodu A-merican Legion postaje in zatrjeval, da ni pametnega človeka v deželi, ki bi nasprotoval mornariškemu programu. Močna mornarica je potrebna za p ros p e rit eto naroda .Namigoval je tudi na druge narode, ki gradijo velike bojne ladije. I-menoval je Anglijo in Japonsko. Des Moines, la. — V soboto zvečer je bilo poročano od devetdeseti! okrajev države Iowa <> rezultatih glasovanja za kandidate .Država se deli v devet in devetdeset okrajev. Gov. Alfred E. Smith iz Newyorka je imel večine sest proti eni. Njegov nasprotnik je Edwin T. -Vleivdith. Demokratska okrajna konvencija se je vršila v Des Moines. Od 1,332 delegatov, ki se bodo udeležili državne konvencije tukaj 20. aprila, jili je bilo v soboto navzočih 1,2 1 o, od teh bo 533 na konvenciji glasovalo za Smitha. le okrog 0<> za Mereditha. Washington, D. C. — Senator t;off iz West Virginije je najnovejši kandidat za predsedniško nominacijo na republikanskem tiketu. V svoji izjavi trdi, da je bil prisiljen pristopiti v krog kandidatov za nominacijo, po westvirginskih republikancih in z odobrenjem republikanske delegacije. Dallas, Tex. — Texaski demokratski voditelji so na konferenci zahtevali suhaškega kandidata .delegatom so naročili, da morajo glasovati za takega. Več govornikov, med njimi tudi guverner Dan Moody iz države Texas, je v govorih napadalo Smitha, ker je proti prohibiciji. Washington, D. C. — Poslanec, republikanec iz države I owe, Dickinson zatrjuje,da je republikanski stranki uspeh zasiguran, če bi bil nominiran Frank O. Lowden, ker je gotovo. tako trdi, če bo Herbert Hoover nominiran, ga bo Al Smith premagal. Poslanec Dickenson deluje za Low d en a in ta teden bo v državi Indiane govoril. POJASNJEN UMOR. zračna zveza med evropo in ameriko. Pariz, Francija. — Koncem minulega meseca je prispel a-meriški letalec kapitan Ponck v Pariz. Ponck je izjavil, da si je za realizacijo načrta za stalno zračno zvezo med Evropo in Ameriko, zagotovil podporo ameriškega finančnega konzorcija, ki mu je za to dal na razpolago 40 milijonov dolarjev. Izvedba načrta bo trajala dve leti. Vmesne postaje bodo na otokih. Prvi otok bo odddaljen od Newyorka 200 milj, ostali otoki pa bodo oddaljeni med seboj 300 do 325 milj. Za zgraditev prvega otoka je že dobila naročilo neka francoska tvrdka. . v Molitev Slovenke obdolžene umora svojega soproga v Pittsburghu uslišana. — Pravi storilci v rokah pravice. — Naš rojak položil varščino, da je bila žena izpuščena na proste noge. % Pittsburgh, Pa. — Umor Johna Špeliar-ja, starega 35 let, 1520 Stanton ave., 4. marca t. L, je pojasnjen in Mr^. Špehar, ki je bila obdolžena, za katero je spodaj podpisani položil varščino, da je bila izpuščena na proste noge, je spoznana nedolžnim, njena molitev je bila uslišana in pravi storilci so prišli v roke pravici. Policijski poročnik David Corbett in njegovi ljudje so bili na delu in se jim je posrečilo priti do živega storilcem, ki so: Anthony Marino, star 20 let, Eugene Gray, star 30 let, in Michael Ward, 28 let star. Ti so izpovedali, da je bil z njimi v zvezi tudi četrti tovariš z imenom Moore, ki pa je pred kratkem bil aretiran in vržen v ječo radi nekega roparskega napada. Marino je priznal, da je on tisti, ki je oddal strele iz revolverja na Špeharja. kateri je za zadobljenimi noškodbami dve uri zatem v St. Margaret bolnišnici podlegel. Špeharjeva žena, Marija, stara 28 let, je bila osumljena in obdolžena umora svojega soproga in aretirana ter zaslišana od velike porote. Ko pa je bila položena varščina, v znesku $10,000, je bila izpuščena. Storilci, tako je prišlo na dan. so imeli načrt za napad na Špeharja pripravljen že več dni poprej. Natančno so vedeli, kdai se bosta z ženo pripeljala domov in so čakali za Špeharjevo garažo ter ga napadli. Prva je stopila iz avtomobila Mrs. Špehar in šla proti hiši, medtem je Šnehar odklenil vrata garaže in zavozil s karo v garažo, kjer so napadalci planili na njega. Marino in Gray sta z revolverjem zagrozila Špeharju. ostala dva roparja pa sta zagrabila Mrs. Špehar in io držala za usta, da ni vpila. Ker Špehar ni dvignil roke kviško, temveč se dvignil, da bi stopil iz kare, ga je Marino ustrelil in zbežal ter tudi tovarišem ukazal, naj bežijo. ITmor je bil pojasnjen na sledeči način. V okrajni ječi se je neki jetnik izrazil, da on ve, kdo so morilci Špeharja. Sramota je, tako je rekel, da bi soproga morala na električni stol, dočim je pri tem nedolžna. Corbett je to zvedel in takoj storil potrebne korake za aretacijo storilcev. Bili so člani organizirane tolovajske družbe, ki imajo na vesti več drugih zločinov, za katere u-pajo, da bodo zdaj pojasnjeni. Mrs. Špehar ima hčerko staro pet let. Izpovedala je, da ni \ Iz Jugoslavije, Slika nam pokazuje, vkoliko je že napredovalo * delo "Lincoln Memorial" mostu, ki bo vezal narodni Kapitol z Commonwealth of Virginia. En konec zgradbe je pri Lincolno-vem spomeniku, drugi pa pri Arlington narodnem pokopališču. ZALESKI PRI MUSSO-LINIJU. Poljski zunanji minister pri Mussoliniju. — Zaleski kon-feriral z romunskim poslanikom. — Romunija vabi Cehoslovaško in Jugoslavijo na konferenco. —o— Berlin, Nemčija. — Poljski zunanji minister August Zaleski je te dni obiskal italijanskega ministrskega predsednika Benito Mussolinija v Rimu. Spremljal ga je plokovnik Beck, načelnik maršal Pilsuo-skijevega štaba. Beck je najboljši poljski vojaški organizator in nasprotuje Zaleskijevi mirovni smernici pri ligi narodov. Pri tej priliki je imel Zaleski tudi dolg razgovor z romunskim poslanikom, slednji je prosil Zaleskija, naj posreduje med italijansko - romunskimi odnosa ji, ki so se zadnje čase poostrili. Nekateri opazovalci sklepajo iz raznih sedanjih dogodkov, da se snuje nova grupa evropskih sil v prizadevanju najti bazo za skupno delovanje Poljske, Romunije. Italije, Jugoslavije in Francije. J. G. Duca, zunanji romunski minister je povabil Cehoslovaško in .Jugoslavijo v Romunijo na konferenco. Razpravljalo se bo na konferenci o Mussolinijevi smernici iz vidika za varstvo interesov male antante v centralni Evropi in na Balkanu. --o- GOZDNI POŽARI. V West Virginiji divjajo gozdni požari, ki so povzročili Že ogromno škodo. — Nad tisoč mož je zaposlenih pri gašenju. Charleston, W. Va. — V West Virginiji je naznanjenih sto šest deset gozdnih požarov. To poročilo prihaja od P. M. Browninga, glavnega "fire wardena". Browning poroča, da je nad tisoč oseb zaposlenih pri gašenju in škoda storjena po požarih je ogromna. KRIŽEM SVETA. — Detroit, Mich. —Pri General Motors in Ford Motor kompaniji s tovarnami v Ameriki in Evropi, dela nad štiri sto tisoč oseb. l7radniki obeh podjetij pa pravijo, da se bo to število prihodnji mesec znatno povečalo. — Čhieago/iil.'"— Mrs. Že-rilda LaRue, stara i>0 let in Mrs. Ruth Patton. enake starosti, sta se prepirale radi nekega moškega, katerega sta olje ljubili. Med prepirom je pa slednja potegnila revolver I ji svojo tekmovalko na mestu u-strelila. — Washington. I). C. — Senat je potrdil nominacijo Franklina M. Guntherja iz Virgini je, kot poslanika za Egipt. — Ossing , N. Y. — Frank Baldwin, star 22 let, ki je umoril John Dicksona, farmarja v bližini Ovid, Seneca okraj, je bil na električnem stolu usmr-čen. — Sofija, Bolgarija. — Mou-tašiski, blagajničar narodne banke, je bil napaden in ubit. Napadalec, Damianov, po poklicu krojač, je bežal s plenom, v znesku -SI00,000, bil pa je prijet, preduo je prišel do meje. — Belfast, Irsko. — Letalo je padlo iz visočine v vas Du-murrv, kjer so se'igrali otroci. Neka šestletna deklica je bila ubita in pilot je zadobil težke poškodbe. — Mexico City, Mehika. — Med Parral in Chiuahua je skočil osebni vlak s tira in se prekucnil. Nesreča je zahtevala več človeških žrtev. — Gibson City, 111. — Gilbert Jorda, star 89 let, veteran državljanske vojne, je tukaj na svojem domu preminul. — Galesburg, 111. — Jake Brackett, star 26 let, delavec pri Coulter Disc kompaniji, je prišel ob življenje, ko je pri delu padla na njega • železna plošča, 1000 funtov težka. -o- POZOR Č1TATEUI! PITNA VODA ZASTRUPLJENA. NA EVROPSKI FRONTI IMAJO TUDI SLOVENCI SVOJO VLOGO. — O SPORAZUMU Z NEMCI IN O SKUPNI FRONTI PROTI ITALIJI--DRUGE ZANIMIVE VESTS Ahilova peta. j Slovenije! Potem šele j Pod zgornjim naslovom piše j stavljen najtrdnejši profesor Lambert Ehrlich v "Slovencu" št. 71 poleg drugega tudi naslednje: V evropski fronti ima vsak narod svojo posebno vlogo: mi Slovenci vprav evropsko! ]>r-zovlaki London-Pariz-Carigrad švigajo mimo Ljubljane. Vs.-t pota iz severa (od Hamburga do Varšave) na jug ujame Slovenija med Zidanim mostom in Jesenicami kakor v mreži. Križišče, most smo za vse mogoče proge. Na mostu, na križiščih moni biti red in mir. luknje so gotovo na mostovih najbolj nepo po-temelj sporazuma med Nemci in med nami! Stem bo luknja na enem najvažnejših mostov Evrope zamašena. in s tem tudi kouso-lidiraua ena m« jobčutne jših točk evropske proti jugu! fronte, obrn Za povzdigo Maribora — nakup Felberjeve^a otoka. Mariborska občina in 2o oralov obsežni Felherjev .>;<>k v sredini Drave stri tesno /.vezami že iz časo\ pred vojn.'. T« -daj je sklenila mestna občina, da bo zgradila imj zgledu Fale 1 na otoku lastno električno cen- Delavci in družine pri Goldma-novi žagi oboleli. — Zdrav-' niki so ugotovili, da so zastrupljeni. — Izsledili so žensko, ki je pitno vodo zastrupila. Fouke, Ark. — Okrog dvajset družin tabori v okolici -T. 11. Goldmanove žage. kjer so moški zaposleni pri podjetju. Vsi prebivalci pa so oboleli in zdravniki so ugtovili. da je voda v vodnjaku, katero so pili. zastrupljena. Na podlagi dokazov so oblasti aretirale Mrs. Nancy Lynn, staro 70 let in ■ i j -— •■»"«>" • J ■ rejnini i r i jtrebna stvar, varuhi mostu mo-jtralo in so tozadevni natančni [rajo biti zanesljivi elementi. V načrti ohranjeni do danes. Id.-interesu prav vse Evrope je. | ja električne centrale na otoku da je slovenski narod pravi j se bo gotovo prej ali slei ur< ničila. ker ie Fah ala /e izčrpa "noli me tangere" Danes žalibog naš položaj' in je Drava pri omeni? nem utu-z mednarodnega vidika ni ne | kti najbolj sposobna za dobavtf urejen ne zavidljiv. Obtožbo velikih eieklričnih sit. Od m-e-moramo dvigniti pred eelo Ev-j vrata sem je bil otok vodno u = ropo, da je kruto ravnala v na-: prodaj, a *e 'je zahtevalo pr-mi, ohromila nas je. da smo se-; volno ogromno v'.-kdaj zato. Zakaj so veliki na-j vino glede prodaje otoka za rodi. štirideset- in šesidesetmi-' 320.ono Din. D,, kupa lm ;>;•.. lijonski narodi trgali meso iz | šlo. ker bo oiu-inn eksidnatira-našega itak borega felesaV Bo-j )a odvisni smrek..v ies na it »ku gataš je za svojo pojedino za-' in zgradila \eliko in moderno l^al edino ovčico svojega bera-. kopališče. Do ot».ka bo iztis- njenega brata, Roberta škega soseda! Naši računi soj Ijana cesta za avioomnibus dvomila, da bi se zločin ne razjasnil, ker je zaupala v Boga in mplila. Njena molitev je bila uslišana. Frank Cvetic. M or risa. Lekarnar v Fouke j,1 izpovedal, da je Mrs. Lynn kupila v njegovi lekarni precejšnjo množino arzenika. Soprog Mrs. Lynn je pred več leti umrl, gozdove pa je zapustil svojim šestim otrokom, ki pa so kmalu ves les prodali. Starka si je domišljc-vala. tako menijo oblasti, da zdaj, ko so otroci prodali les. bo obubožala . S tem pa, če spravi s pota delavce, drvarje, bi bil les, za katerega si do-mišljuje, da je njena last, rešen. Zakaj so aretirali tudi brata, poročilo ne pove. DRUŽINA NAŠLA SMRT V OGNJU. evropski, naša obtožba bo od-j promet in iz levega brega Dra-zvenela na vseh evropskih to-jve na otok bo zgrajena brv. V risčih. ; tem novem kopališču bodo Veliko se govori zdaj o spo-j igrale veliko vlogo solnčne ko-razumu z Nemci in o skupni j peli in sprehajališča po smre- fronti proti Italiji. Toda-: predvsem Nemcem veljaj popolno ma jasna beseda! Nemci ima- kovih gozdovih. Ko bo stai-i enkrat na otoku kopališče. \><> prišla za njim restavracija in jo od Pontebe preko Maribora,1 drugi olepševalni objekti. S po- zidavo in moderno opremo mičnega Felberjevoga otoka bo Maribor zelo veliko prid >-b1" 1 v poletni sezi.ii. V današnji številki se začenja v podlistku na drugi strani zanimiv detektivski roman "GRBAVEC", Roman je vse skozi napet in nadvse zanimiv. Nikomur, kdor ga< bo čital ne bo žal. Cisco, Tex. — V soboto ponoči je gorelo na farmi, last Boss Jacksona. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, je bilo poslopje uničeno in v plamenih so našli smrt oče. mati in šest otrok. Otroci so bili same deklice, v starosti od enega do dvanajst let. Najmlajši sta dvojčka. Oblasti 'sumijo^ da je bila družina umorjena, nakar so storilci hišo zažgali, da bi izbrisali sled. -o- PREPLAVALA GIBRALTAR-SKD OŽINO. Gibraltar. — Mercedes Glei-ta, tipkarica iz Londona, je v četrtek preplavala gibraltar-sko ožino. Ob 10. dopoldne je začela plavati s španske strani in prišla na drugo stran, ko je preplavala razdaljo 27 milj, v dvanajstih urah in tridesetih minutah. reveža je to tako učinkoval' da ie zblaznel. CeŠke, Poljske 2000 km dolgo mejo s Slovani! Nemcem je predvsem, če hočemo urediti Evropo, treba slovanofilne politike. Naša slovenska teza je jasna kot solnce: Plebiscitna! Radi denarja zblaznel, pogodba nas veže samo do A v-j Iz Amerike se je vrnil v do-strije; kadarkoli pa Avstrija i imovino Milan Kovačevič iz preneha, si stojita nasprotij Nikšiča in prinese! s seboj Nemčija in Jugoslavija neob-| $8000. Banka, v katero jc privezani. Tedaj bo obveljala bo-; hranke naložil je propadla. Na žja in naravna pravica: slovensko koroško ozemlje mora nazaj k Sloveniji. Zato je zame samoobsebi umevno^ da bo katerikoli zastopnik jugoslovanske vlade v kakih razgovorih z Nemčijo edino tako stališče smel in mogel zagovarjati, če noče v Jugoslaviji sami Slovencev nerazpoložiti. Poglejmo si enkrat jasno v oči z Nemci. Nemci so začeli zdaj govoriti o mednarodni morali, o kulturni avtonomiji koroških Slovencev, in sicer zato, kakor je izpovedal velene-mec Angerer v Beljaku, da bodo Nemci, za časa priključitve imeli lažjo igro. Mednarodna morala govori pač za nas! Majhen narod, pošten narod živi tukaj, tam o-gromni 70milijonski narod s 50 velemesti. Kako bi mogel ta velikanski narod oropati nas za naše revne slovenske vasi na Koroškem? Ne! Koroško najprej nazaj v materino okrilje DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitk« izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 510 Din .....................$ 9.35 1,000 Dill _______________18.40 ' 2.500 Din____________ 45.75 5.000 Din____________ 91.00 10.000 Din __________________ 181 00 100 Lir ........_..................$ 5 00 200 Lir..................... 11.50 500 Lir .......................... 27.75 1000 Lir ______________________ 54.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen jc nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. - Nakazila se izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK Sc CESARK, 455 W. 42cd ST- NEW YORK. N. T, -fii. AMERIKLAWSjCI SLOVENEC AMER IKONSKI SUOVENEC Torek, 10. aprila 1928.. fnri in najstarejši iIoTUiki list Z Ameriki, UetaaoTljcn leti IIBL __ < Izhaja vsak du rum ar)delj, po-Mdeljkov in daevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |I49 W. 22nd St., Chicago, IEL Telefon: CANAL Q098 i _ ) Naročnina! g* celo leto___15.00 r> pol leta _ 2.50 Za Chicago, JUnadci in Kvrppo; Za celo leto__$6.00 Za pol leta __3.0C The First said the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. .$5.00 . 2.50 Subscription: For one year _____ For half a year__ Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year______3.00 DOPISI raznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ausdništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 9 tem veliko pomagate listu. ; Entered as second class mutter November 30, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under tbe Act of March 3, 1879. Politika in prosveta. samo v gospodarska in politična vprašanja in jih reševalo v svojo korist. To je edini pravi nauk, ki bo privedel delavstvo do boljših razmer in boljših dni. Vsak drugi nauk, ki seje medsebojno sovraštvo, deli ljudi v razrede, pa vodi družbo v vedno večje prekucije in v vedno večji prepad. Vsa dosedanja preteklost s svojimi številnimi izkušnjami, to na celi črti potrjuje.—n. V času civilizacije, demokracije, nacionalizma in v obče v dobah vseh pokretov, je prosveta igrala vedno vodilno vlogo. Le kulturni narodi so bili vedno na vrhu. nekulturni pa so bili vedno v nižinah in sužnji drugim. Poglejmo samo na Daljni Vzhod. Kitajska šteje nad 400 milijonov duš. Indija nad 300 milijonov," Afrika 175 milijo- j ^ rafii eitajo, ker je v resnici SMRTNA KOSA. Colorado Springs, Colo. Poročam žalostno vest, da je preminula tukaj v starosti 4 1 let. Mrs. Josephine Sarson. Bila je previdena s sv. zakramenti. pokopali smo jo £7. marca. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi, mnogo je bilo vencev. Pokojna je bila rojena na Primorskem. Zapušča soproga in štiri otroke ter sorodnike v Puebli in New Mexico. Naj v miru počiva ! Prizadetim soža-lje. Tudi pri nas je Amer. Slov. pridobil mnogo prijateljev in nov, in drugi manj kulturni narodi, vsi so v gospodarski in politični sužnosti kulturnih zapadnih narodov, ki so številčno desetkrat manjši. V Londonu, New Yorku in Parizu sedijo načelniki svetovnih korporacij in s svojimi mislimi vodijo ves svet. Res, krivičen je ta sistem, ali na drugi strani nas uči, da pot v boljšo bodočnost, zlasti pot delavstva, vodi edino preko izobrazbe. Ves svet se čudi, kako je mogoče par Židom boljševikom imeti na žnorci nad 140 milijonov Rusov. Toda kdor prouči stališče ruskega naroda bolj globoko, ta vidi, tla je stvar prav lahka. Voditelje so pOzaprli in pobili, židje imajo v rokah ves tisk, rusko ljudstvo je neuko, citati med •kmečkimi mužiki le malo kdo zna, torej.• kako si naj pomagajo? Potom tiska jih ne dosežete, drugače jih pa izobraziti ne morete. Torej boljševikom ni tako težko. Zato pa zlasti delavstvo bi moralo skrbeti, da se izobrazba širi med njimi. Treba je, da širi med seboj delavsko časopisje, ki je pisano za delavce in istega izobražuje. Edino na ta način se bo delavstvu začela odpirali pot v boljšo prihodnost. Delavski .zastopniki bodo lahko branili interese delavstva samo tedaj, kadar se bodo v izobrazbi lahko merili z zastopniki kapitalizma. Delovno ljudstvo je doseglo svoje pravice edino potom lastne inicijative, ki je pa prišla po izobrazbi. Zato je vitalne važnosti, da delavstvo vedno hrepeni po izobrazbi in podpira na vso moč med seboj one, ki ga izobražujejo in se trudijo dati delavcem res jasne, konstruktivne in poštene nauke. Pod peto sedanjega kapitalističnega gospodarskega reda ječi ves svet. Vse je odvisno od par posameznikov, kf slučajno posedajo. Prav urejene razmere bodo samo tedaj, kadar bodo vsi ljudje imeli enake pravice in enake dolžnosti po možnosti svojega znanja itd. Zato je pa treba, da bo delavstvo pripravljeno in sposobno sodelovati v vodstvu in delu, pripravljeno nositi odgovornost in uživati sadove kolektivnega dela : to pa more in je v stanu samo visoko umsko razvito delavstvo. Ni je potrebnejše stvari torej, kakor širjenje izobrazbe med delovno ljudstvo. Delavstvo je treba le izobraziti, pa bo samo našlo pota do gospodarske in politične emancipacije. Kajti skušnje uče, da izobraženi delavci se ne dajo izrabljati, kakor se dajo neučeni in politično nerazviti. Dokaz je n. pr. Kitajska, Indija, Afrika in druge kulturno zaostale države. Kapitalisti jih izrabljajo, kakor živino. Za sužnje jih imajo. Pa poglejte v kulturne države: Ameriko, Anglijo, Francijo, Nemčijo itd., tu je delavstvo že bolj razvito, zato pa si je izvojevalo že več pravic in gre vedno naprej proti kolikor mogoče zadovoljivi gospodarski in politični emancipaciji. Tudi v teh deželah še vlada kapitalizem in tlači uboge delavce, toda leto za letom mora popuščati, prisiljen po upravičenem odporu od strani zatiranih delavcev. Kolikor bolj izobražen pa bo delavec v bodoče, toliko sposobnejši in uspešnejši bo v svoji borbi proti onim, ki ga skušajo izrabljati gospodarsko in politično v svojo korist. Zato, delavci, posvečujte več svojega časa učenju. Ci-tajte dobre delavske liste, ki vam nudijo gospodarsko in politično izobrazbo. Citajte dobre poučne knjige in gledati bote najboljši list za ameriške Slovence. Naj bi ne bilo slovenske hiše, kjer bi ne imeli tega lista. Novice so v njem iz vsega sveta, lepe povesti in dopisi, in veliko drugih zanimivih člankov, kakor tudi evangelij, ki je zlasti za take dobrodošel, kjer ni slovenskega duhovnika, ali pa kjer so od cerkve oddaljeni. To je list. ki se bori za pravico in resnico in se poteguje za delavske pravice. Zelo radi ga či-tamo, zatorej le naprej tako dalje in želim še obilo novih naročnikov. Tukaj so delavske razmere bolj slabe, tolažimo se s tem, da bo poleti mogoče kaj boljše. ; M. Kapsh. -o- KAJ BO NA BELO NEDELJO V NEWYORKU. New York, N. Y. Poživljam rojake in rojakinje v New Yorku in Brookly-nu na zabavo s predstavo in plesom, ki jo priredi tambura-ški klub "Slovenka" na H2 St. Marks Place, N. Yr., dne 15. aprila. Tamburaški klub "Slovenka" bo omenjeni dan vprizo-ril igro "Županova Micka". Igra je bila igrana v ljubljanskem gledališču z velikim uspe- srre jako slabo. Zato se je tek-hom. Sedaj bo prvič igrana v ma za Amer. Slovenca zaklju- ker smo prvi za zadnjimi. Tukaj je nad 400 naročnikov na Amer. Slovenca, vrata temu listu so odprta v vsako hišo, povsod ga radi prebirajo, ker prinaša tako lepe povesti, novice in poučljive članke. Vam pa, dragi naročniki, ki ste mi šli na roko in ste se naročili na list, prav lepa hvala. List pridno čitajte in pomagajte, da bo še bolj razširjen. Dosti jih je naročilo za v stari kraj. da bodo tudi tam čitali ta vrli list. Prav lepo se zahvaljujem vsem. V nedeljo, 1. aprila, smo se peljali 52 milj daleč v Wal-senburg. Naj prvo smo se ustavili pri Mr. in Mrs. Bajuk, kjer so nas prav prijazno in lepo sprejeli ter nam postregli, za kar se na tem mestu prav lepo zahvalim, kakor tudi njihovemu sinu in njegovi mladi ženi. Bog Vas živi! Mrs. Bajuk nam je dala nekaj naslovov, veste pa, ko je štrajk. je težavno delo za agitacijo. Pa vseeno smo dobili tam pet novih naročnikov. za kar se prav lepo zahvalim vsem, ki so se naročili. Težavno je bilo. a vse se prestane za katoliški list. — Prav lepa hvala tudi Mrs. Li-pič. ki je dala svojo hčerko, da nam je kazala hiše. od katerih smo imeli naslove. Bog jim bodi plačnik! Zdaj pa še kar nič ne odnehat, le naprej, dokler je še ve- *', , . • * \t i i p < da Pnpž tra kaj ! \ edno bodimo na stra- -.r, p 4 . , , . Mr. Barret zi m kakor zvesti vojaki delu.j- mo in pridobivajmo listu Am. Slovencu novih naročnikov. Mrs. J. Meglen, zastopnica. -o- ZANIMANJE ZA A. S. V CANON CITY. Canon City, Colo. Ker se nihče od nas ne oglasi v nam priljubljenem listu. Amer. Slovencu, sem se namenila jaz napisati par vrstic o tukajšnjih razmerah. Z delom Newvorku. Upam, da nas rojaki posetijo v obilnem številu. Ker bo to prva nedelja po veliki noči. se bomo zopet enkrat prav po domače pozabavali. Tamburašice bomo preskrbele vse potrebno za lačne ter žejne in plesaželjnje. Zabave in vesela bo dovolj. Josephine Weith, tajnica. -9-— ODMEVI KAMPANJE ZA A. S. IZ PUEBLE. Pueblo, Colo. Cenjeni g. urednik: — Zaključili smo kampanjo. Živio Amer. Slovenec. To pot smo zopet pridobili nad 92 novih sti pa prvi čila, ne da bi naša naselbina odnesla kakšno nagrado. Zelo slabi časi so tukaj in veliko brezdelje. Poprej je bil štrajk, zdaj pa tudi ni nič boljše, ker delajo le po dva dni na teden. Mogoče bo poletje prineslo kaj boljše čase. ^ List Amer. Slovenec nam zelo dopade in ga prav radi prebiramo. Priznanje in čast u-redniku, ki skrbi, da ima list tako zanimive članke in povesti ter dopise iz raznih naselbin. Vsake številke že komaj pričakamo. Zmagovalcem - v tekmi čestitam na uspehu, zla-Mrs. Luciji Gre- marca Mr. John Levstik, kamor so ga prepeljali in ga operirali na slepem črevesu. Imel pa je še neko drugo rano znotraj. Zdravje se mu vrača na bolje, Bog daj, da bi kmalu popolnoma okreval in se vrnil k svoji družini. V petek, 30. marca, je bil nesrečni dan v Canon City. — Vlak je povozil nekega moškega, ki je bil na mestu mrtev. Dva mladeniča, 22, oziroma 23 let stara, so v državni ječi o-besili, ker sta lansko leto ubila nekega moža in mu pobrala denar. Pač nesrečna je taka smrt. Zločin se ne izplača, prej ali slej pride v roko posvetni oblasti, božji pa gotovo ne uide. - • Pozdravljam vse čitatelje. listu pa želim velik napredek. Anna S., zastopnica. -o- CHICAŽANOM! Chicago, 111. Danes v torek dne 10. aprila imamo tudi v Chicagi primarne volitve. Na teh primarnih volitvah bodo nominirani razni kandidat je, raznih strank, za kandidate za končne volitvq. Spregovoriti hočemo to pot državljanom Slovencem v 21. ward i le radi enega našega prijatelja in to je Mr. Charles V. Barrett, ki kandidira zopet za "Ward Committeeman-a" v naši ward i. Mi*. Barrett je pristaš republikanske stranke in eden najuplivnejših republikanskih političnih voditeljev našega mesta. Njegov natančnejši življenjepis najdete v njegovem oglasu, katerega so naročili naši rojaki, da pokažejo Mr. Barrettu, da znajo ceniti njegova dela za naše ljudi. Mi nismo republikanskega prepričanja. Toda vsaka stranka, ta ali ta, ima v svojih vrstah dobre in slabe može. O Mr. Barrettu moramo povdari-ida v vrsto dobrih, ett je odličen katoli-liški lajik. Številnokrat smo ga že čuli na naših prireditvah kot prireditvah Najsv. Imena, na katerih je nastopal kot govornik. Našim ljudem je bil on še vedno naklonjen in mnbinm TO IN ONO. LESENE CVETLICE. Kot prav zanimiva redkost se pojavljajo lesene cvetlice na drevesih, ki rasto po pobočju ognjenika Fuego na Ognjeni zemlji. Majhen zajedalec, ki se nahaja v ekskrementih ptičev, napada drevesa in povzroča izbokline na deblu ali na vejah; velikost zavisi od debeline debla oziroma veje, na kateri se zajedalec pojavi. Cesto napade cela skupina eno drevo, na katerem se v veliki množini pojavijo izbokline v obliki cvetov, ki so čisto pravilno izoblikovani ter dosežejo velikost od 2 do 15 cm v premeru; slični so klasičnemu Akant huso vem u listu. V izjemnih slučajih naraste njih premer celo na 6(> centimetrov, to pa le na starih drevesih, kojih deblo in koža že pričenjata trohneti. V prerezu ne kaže tak cvet prav ni-kake razlike med svojo substanco in lesovino drevesa. — Kakšni so biološki in kemični procesi pri rasti teh cvetov, do sedaj še niso ugotovili. \ -o- ČE URE NE GREDO PRAVILNO. Mestno upravo Durbana v južni Afriki je jezilo, da se množe pritožbe, da niti mestne niti zasebne ure ne gredo pravilno. Da bi tem pritožbam napravila konec, je uprava na mestne stroške nastavila nekega ameriškega inženerja. ki je začel z elektrifikacijo vseh ur. Elektrifjcirati se morajo ne samo vse mestne in javne, ampak tudi zasebne — stenske ure. Prebivalci pa plačujejo odslej poseben davek za ameriškega gospoda inženerja. -o- Proletarec, ala pokomandi-raj doma! — "Proletarec" se je zadnji teden zelo hudo val nad urednikom A. S. češ, da ne piše resnice, to seveda take resnice, ki bi prijala Proletar-čevemu redahtarju. Dan pozneje pa je prinesla tetka "Prosveta" z dne (i. aprila to le izjavo: "Nikdar še nisem či-tal v "A. Slovencu", dajmo pomagati vsak po svoji moči našim štrajkarjem. ki se borijo za delavski položaj. "A. Slovenec" samo priporoča za orgije, mi-sijone in za župnike. . ." — Radovedni smo, kako bo "Proletarec". oziroma njegov urednik vzel to tetkino izjavo na znanje. Je li to resnica, kar pravi "Prosveta"? "Proletarec" zdaj imaš besedo ti! Pa druge uče! — "Proletarec" in njegovi Iajtnanti prav radi druge uče. da lagati ni lepo. Kadar se pa njegovi pristaši očitno in tako debelo lažejo pri belem dnevu, pa zamiže, kakor len in sit maček, ko gre mimo njega miška. "Proletarec". ali bo n. pr. tudi to-le laž, če povemo, da jo "Amerikan-ski Slovenec", odkar je v rokah sedanjega vodstva še vedno prvi dvignil pozivajoči gl:s za stavkarje premogaric. da je vedno prvi začel s pomožnimi akcijami ali pa iste sugerira! ? "Proletarec" ali je to n. pr. laž. če povemo, da je naš list zbiral prispevke za stavkarje pr« d par leti dolgo prej. ko pa jo . ,. , , j vedela za ta zaklad, toda nih- pomagal .Zlasti vedo to tisti,1- ■ , , . . ce m vedel, k]e sta vrča sKri- ki so prejemali pretirane davčne račune, ali so "imeli kake druge težave bodisi z mestno, okrajno ali drugo oblastjo. Mr. Barrett je stal vsem takim vedno v pomoč, neglede kakega prepričanja so bili taki ljudje. Zato smatramo, da ni več kot prav, če povdarimo. da je naša dolžnost, da damo takemu možu, ki je nam v preteklosti stal vsikdar v pomoč naše glasove. Pregovor, da roka roko umije je vsikdar na mestu, pa bo tudi v-tem slučaju. Zato danes vsi na volišče in volimo Mr. Barretta. za zopet-nega predstavnika nase war-de — "Ward Committeeman-a". začeli globlje in globlje v gospodarska'in politična vprašanja, ■ naročnikov. Bum, bum, smo [gorčic. Nobenemu ne bo žal, in kadar bo delavstvo na celi črti razumelo gospodarska in po- streljali, da je odmevalo po I kdor se je na list naročil, litična vprašanja, tedaj bo postalo tudi zavedno, posegalo bo 'vsej naselbini. Živio PuebloJ V bolnišnici se nahaja od 18. Smrtna kosa. V ponedeljek, 12. marca je preminul po dolgi bolezni višji sodni svetnik g. Josip Potrato v Ljubljani. — G. učitelju Ka-rolu Omerzu v Trbovljah je u-mrl 61etni sinček Dušan na škrlatinki. ta. Končno so muftiji proglasili zaklad za nedotakljivo svetinjo. Pred kratkim pa je prišel iz Carigrada neki Turek, ki je predložil muftiju in hodži načrt mošeje z označenim mestom, kjer je skrit zaklad. — Toda cerkveni starešini nista hotela nič vedeti o tem, da bi dvignili zaklad, kajti to je svetinja. Kakor se zdi, pa Turek ni bil istega mnenja, kajti naslednjega dne so našli od tlaka v mošeji odtrganih nekaj plošč, poleg pa dva prazna vrča in star turški cekin za vzorec. Zaklad pa je izginii. kakor tudi carigrajski Turek. -o- PROTI BUDILKAM. Zdravstveni poročevalec na urarskem zborovanju v New Yorku je predlagal, da naj ~e budilke v bodoče opremijo z glasbenimi pripravami, ki bodo na rahel, prijeten način budile speče. Ropot sedanjih budilk je mnogo kriv na splošni nervožnosti sedanjega časa. sedov plot. to prišlo na misel «uiim, ki so ZLAT ZAKLAD V MOŠEJI. zbirali miljonski fond? — V bolgarskih mošejah se po-j''Proletarec" le svoje sklici v gosto nahajajo skrita velika j šolo. potem pa poglej čez sn-bogastva, ki izvirajo še iz časov, ko so Turki vladali v deželi. Tako sta se nahajala v neki mošeji v Varni, kakor je bilo zapisano v starih zapiskih, dva vrča s približno dvemi tisoči turških cekinov, kar predstavlja danes vrednost 1.200,-000 levov. Cerkvena občina je MKiflniiiTOiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Posojilo se vračila veseli. — Skopa ženska je naprosila svojo sosedo, da si sm< skuhati v njenem zelju par jajc. da si sama kurjavo prihrani. Ko se ji je to dovolilo, je rekla skopulja: "Hvala ti. soseda! Kadar boš imela svinjsko pleče, ga boš smela zato kuhati v mojem zelju." Nežen sin. — Kmet je začel umirati. Ker niso imeli pri hiši blagoslovljene sveče, je tekel sin k sosedovim ponjo. Ko so prižgali svečo, a je oče še vedno hropel in bolestno odpiral oči, mu je zaklieal sin: "Oče, napravite brž, sveča je izposojena in jo moram nazaj prinesti!" Dekliška tajnost. - V Kurji vasi je prinesla 1 HI etna deklica na pošto pismo brez naslova. Na uradnikovo vprašanje, komu je pismo namenjeno, se je deklica nekaj časa o-botavljala odgovoriti, končno pa le povedala : "No, če ste že tako radovedni, za mojega fanta je!" Uradnik: "Ljubo dete, to nam še ne zadostuje, povedati morate tudi njegovo ime in stanovanje." ŠIRITE AMER. SLOVENCA! * PODLISTEK * :llliill!llll!llMI!]|IIIJ!ltl!llll!!lililllil;l[l!![;illlll!Ufif Dr. Guthi Loma: GRBAVEC. Detektivski roman.—Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. I. Kaj se je zgodilo v "Belem krokarju"? Deveta ura zjutraj. G. Braun, spoštovani najemnik hotela "Beli krokar", s pre-padlim obrazom, obupno trka semtertje po hodnikih I. nadstropja. Knjigovodjo, ki jga hoče eno in drugo vprašati, surovo odriva, nastavljence v pekel pošilja in strašno kolne. Sedaj izstopi iz sobe št. 8 mlad u- dolgo vrsto let stanuje v "Belem krokarju'. — Kaj je, gospod Braun? Kaj se vam je zgodilo? — Joj. niti ne vprašajte! Konec je mojemu dobremu imenu! Lahko zaprem hotel .. . Kakor že čitam v večernih listih, ki jim je le za senzacijo: "Grozen umor v Belem krokarju!" — "Tajnosti hotela!" — "Strahotna drama v Belem krokarju!" — Oh, moj Bog, kaj takega se še ni zgodilo v mojem hotelu! — Kaj je res kdo umorjen? — 13. je umorjen. Zakaj je prišel ravno k meni stanovat? Uničil me je! fta bera-ško palico me je spravil! Pfvi natakar se je z mehkim glasom vmešal: , . , — Siromak g. Berenyi! On ne more za to . . — Molčite! Vi ste vzrok vsemu! Vedeti mojem spoštovanem hotelu. Kako pridejo noter? Kdo jih pusti v nadstropje? Zakaj ne legitimirate sumljivih ljudi? Da, vaša malomarnost je povzročila to strašno katastrofo. Vse vas odpodim! Lahko greste ! ... — No, no! ki treba tako obupati. En — dva dni se bo razpravljalo o dogodku, potem pa pride kaka novejša senzacija in bo ta pozabljena, kot da se ni nič zgodilo. — •Hm, če bi bil babjeveren, bi rekel, da se skriva vzrok nesreče v št. 13. Vedite, g. Braun da mora lastnik hotela pri numeri-ranju vrat številko 13 vedno preskočiti! — In vi še pravite, da niste babjeverni... Odposlanci oblasti se že pol ure mudijo v šobi št. 13. Krog postelje sedijo: preiskovalni sodnik, kr. pravdnik, mlad prak-tikant in Adalbert Berci, redarni kapitan. Posvetimo tu par besed onemu ne- radnik pravosodnega ministrstva, ki Že bi morali, kake tuje figure hodijo ponoči v srečnemu Berciju, kf si je lastnoročno kon- čal življenje! Umrl je. Pokopali so ga. Razen dveh sinov ga ni nikdo objokal. Njegov spomin hrani le neznaten križ. Pa ni bil vsakdanji človek. Če že drugo ne, gotovo bi zaslužil, da mu kr. državno redar-stvo postavi lep nagrobni spomenik. Ker je zraven napak velika zasluga Adalberta Berci, da se je redarstvo v Budimpešti, ki je bilo pred nedavnim tako zasramovano, dvignilo na evropski nivo. Mnogo še je pisalo zoper njega, hudo so ga obtoževali kot zasebnika in kot javnega uradnika, toda vseeno me ni sram priznati, ko so ga zatožili radi zlorabe uradne oblasti, ker je brez sprejemljivega vzroka aretiral nekega velemešthega odvetnika, me je obiskal v pisarni in me prosil, da prevzamem zagovor. In dasi se\n bil prepričan, da je protizakonito, postopal, se hiti trenutek ni^em obotavljal. Izjavil sem, da sem mu na razpolago. Sploh pa, kam bi tudi prišli, ako bi odvetnik odrekel zagovarjanje v slučajih, ko je tudi že sam prepričan, da je obtožba utemeljena? Po načelu enakosti so v kazenskem postopanju kr. pravdnik, sodnik in zagovornik e-nakovrstni faktorji; ramo ob rami, skupno si morajo prizadevati, da se pravica do-žene. In kakor napačno razumeva svoj poklic kr. pravdnik. ki tudi takrat vloži tožbo, ko je potom pričanja dognano, da je obtožena oseba nedolžna, tako ne stoji na višini svoje naloge zagovornik, ki se proti svojemu prepričanju trudi, da bi rešil obtoženca. Zagovor ima v takem slučaju le vlogo kontrole; vplivati mora, da varovancu ne naložijo večje kazni, kakor jo zasluži. Tako razumevam plemeniti poklic zagovornika in zato sem prevzel tirez obotavljanja zagovor Bergija. Mož, ki je zaslužil boljšo usodo, se je med tem ustrelil. (Dalje prih.) Torek, 10. aprila 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC < Tvoj nedeljski toVariš. h TEDENSKI KOLEDAR. 8. Nedelja — Velikonočna. 9. Pondeljek — Sv. Marija iz Egipta. 10. Torek — Sv. Apolonij. - 11. Sreda — Sv. Leon. 12. Četrtek — Sv. Konstantin. 13. Petek — Sv. Hermenegild. 14. Sobota — Sv. Justin. -o- PRVA NEDELJA PO VELHCINOČI. Velikonočna nedelja: Jezus vstane od mrtvih. (Mk. 16, 1-7.) Berilo je vzeto iz pisma sv. Janeza apostola. Zgodbe stran 1112, na levi v deveti vrstici z besedami . . vse, kar je namreč rojeno iz Boga", naslednjih 19 vrstic, do besed "...ima božje pričevanje v sebi". "Ako bi Kristus ne vstal, prazna bi bila naša vera." Ako bi ne bil s iem največjim svojim čudežem dokazal, da je več kot vse naravne sile, toraj, da ni človek, ampak gospodar stvarstva, t. j. Bog, potem bi bikunaša vera vanj prazna in navadna sleparija. Toda Kristus.je vstal od mrtvih iz lastne moči. Samo njegovo telo je bilo mrtvo. Njegova božja narava, Bog v njem, je pa neumrljiva. Tako je mogel vstati od mrtvih in priti iz groba, ki je bil celo zapečaten in z veliko skalo pokrit. S tc*~i je pa potrjena naša vera in mi moremo z mirno vestjo ver* vati, da nas je Kristus odrešil in da ni smrti, da jc večnost, d:, naša duša ne bo umrla, temveč živela večno. Toda. kako pa vemo, da je Kristus res vstal od mrtvih? Da. mi ga nismo videli vstati. Nismo bili poleg groba na velikonočno nedeljo, ko se je zgodil ta veliki čudež. Ali ga bomo a zato tajili? Ne moremo ga. Imamo priče, katerim mor. io verjeti, tudi ko bi ne hoteli. Te priče so vojaki in vsi Kristusovi sovražniki, te priče so apostoli in njegovi učenci. Vojaki so bili pri grobu, toraj so na svoje oči videli. Zbežali so strahu in šli pravit Kristusovim sovražnikom, kaj se je zgodilo. Tako so tudi ti izvedeli iz prvega vira. Apostolom in učencem se je pa osebno prikazal. Tako moramo spričevanju teh prič verjeti. Vendar pa. i,o i.i tudi tega pričevanja ne imeli, imamo drugo, t. j. božje, "ki je večje". Kristus sam je dokazal v svojem življenju, da je Bog, toraj, da je Sin. božji, da je gotovo vstal od smrti, kakor jo prcdpovedoval. dokler je bi! še živ. Poleg tega je Ii g Oče spričeval o njem posebno pri njegovem krstu v Jor-daiiu in na gori Tabor. Naša človeška pamet ne razume tega čudeža. To je s!- r: -.ost, katero bomo spoznali šele, ko pridemo k Bogu. Zato . . noče verjeli v Kristusa, in zato tudi ne veruje v njegovo vstajenje. Zato pa moramo, ako hočemo imeti vero v Kristusa,■ "premagati ta svet", premagati pomisleke slabe svoje pameti, premagati p-misleke -veta. Zato pa, "to je zmaga, ki premaga svet, naša vera. Kdo je pa. ki premaga svet. kakor tisti, ki veruje, tla je Jezus Sin božji." To je kratki smisel globokih besedi današnjega berila. Sv. evangelij je vzet iz evangelija sv. Janeza 20. poglavje 19. do ol. vrste. V Zgodbah na strani 620. cel odstavek pod naslovom "Jezus pri apostolih". Pripoveduje o dogodkih takoj po vstajenju Kristusovem, kako j C Gospod dokazal svojim učencem, da je res vstal. Ta evangelij je samo nadaljevanje nauka Berila in pove, zakaj moramo verjeti spričevanju apostolov, ko nam pripovedujejo o vstajenju Gospodovem. Niso bili vsi apostoli lahkoverni, da bi bili verjeli vse, kar bi jim kdo liatvezal. Da so bili med njimi tudi možje z jako kritiškim razumom, nam pove ravno današnji evangelij. Tomaž, "eden izmed dvanajsterih", ni bil doma, ko se je Gospod prvič prikazal apostolom. In ko so mu potem pripovedovali, kaj se je zgodilo, ni vsem desetim verjel, temveč se rezko odrezal: "Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega prsta v rane žebljev, in ne položim svoje roke na njegovo desno stran, ne bom veroval!" Krepke besede. Tako se jim je Gospod črez osem dni. na belo nedeljo, zopet prikazal in Tomažu osebno dokazal in ga prepričal, da je res vstal od mrtvih in z njim potrdil ostale apostole v njih veri. In ta vera v Kristusa in .življenje po tej veri, dasi težko, vendar je pa edina pot k večnemu zveličanju, pa tudi edina pot k srečnemu življenju na svetu. Vsa sreča pa je izražena v besedici "mir". Kdor živi v miru s svojim bližnjyn, kdor ima mir v svoji duši, v svoji vesti, ima mir v svojem poželjenju, da je zadovoljen s tem, kar ima, tak je gotovo srečen. Ako živi svet v miru med seboj, svet lahko napreduje in si pomaga k sreči in blagostanju. Zato je gotovo vsa sreča prav dobro izražena v besedici "mir". Zato je Gospod pozdravil svoje učence po svojem vstajenju s to besedico, ko jim je želel miru. Zmagal je peklo in strasti, odprl je vrata v novo. do tedaj nepojmovano srečno življenje premagovanja strasti, slabega poželjenja. Kdor hoče toraj srečno živeti, k Jezusu! Svet noče vere v Jezusa. Z vso silo se upira tej veri in jo peha iz src, iz domov, iz šol, iz javnih poslopij, iz knjižnic in vsega javnega življenja, od povsod. In posledice? Saj jih vidi vsakdo lahko s svojimi lastnimi očmi. Strašna svetovna vojska, nemir in nezadovoljnost na svetu, nove vojske prete, toliko sovraštva, toliko krivic. Zato, o, da bi svet slišal pozdrav Kristusov po svojem vstajenju: "Mir vam bodi!" Slišal in razumel ga bo pa samo, ako se bo oklenil v živi veri Kristusa, ako bo "premagal svet". Ta ih tthč rž šfr&kegA sveta. VINICO ftRBANAS Edini slovenski cvellicar ▼ Čktcmgi Phone: Canal 4340. 1320 tor. 18th St. Chicago, III Vence 2a pogreb«, šopke za tte in vsa V. to stroČb »padaj Lxvri^jem točno po naročilu. Uvn da dom, Obiskujte svoje domače gledališče ''THE &EX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., i da Vidijo najlepše predsta- ve. 21 morske živali in mesec. Že Aristotel je učil, da postanejo jajca morske igle ob času polne lune debelejša. Cicero je menil, da se ostrige in moluski debelijo in hujšajo in se ravnajo torej po mesefcU. Bacon je učil, da rastejo na podlagi sporočila možgani zajcev in telet, kakor mesec. Leta 1667 so mornarji, ki so potovali v vzhodno Indijo, bili naprošeni, naj ugotovijo, če je tudi tam kaj takih pojavov, nakar je odgovoril eden izmed njih, Sprat po imenu: "Po naših skušnjah je to slučaj pri ostrigah in morskih rakih. Še danes imajo prebivalci ob o-brežju Sredozemskega morja, da to drži. Munroe Fox je priredil anketo, ki mu je potrdila to mnenje za omenjene živali. Poskušnja je pokazala še na druge interesantne stvari. Centi echinus Setosus leže jajca vedno pri polni luni in se isto-istočasno redi. Mogoče je ravno na to žival mislil Aristoteles in se je to naziranje nato posplošilo. Leta 1708 je francoski potnik Leguard poročal, da neki rak na vzhodnoindij-skih otokih skače v juliju in avgustu neposredno pred in po polni luni v tisočih in tisočih v morje in tam leže jajčka. Ko je Petterson 1912 v Katte-gatu študiral niveliranje slani-kov, je dognal, da je najbogatejši lov v periodi 13 in pol dni v razdobju 16.6 let, kar odgovarja spremembi mesečnega teka. Nekateri ribiški narodi gredo k morju le, če je noč brez meseca. Drugi, kot na Danskem in v Italiji, si pomagajo s tem, da si med potjo zažigajo ogenj. Posebna riba Leuresthes tenuis pride od marca do junija od drugega in tretjega dne po polni luni k o-brežju Kalifornije, in to je ravno čas za ploditev. L. 1921 je Lotfiel opazil, da se ob mesečnem svitu odpirajo rastlinske kapice in leta 1923 Miss Semenns, da začne življenje kaliti. Živali imajo torej gotove periode v zvezi z mesečnimi prikaznimi. Toda kako ta pojav razlagati? Nekateri ga spravljajo v zvezo s plimo in oseko, drugi, da vpliva mesec na kemično sestavino vode; zopet drugi, da gre za električne in magnetične učinke mesečnih žarkov. Eni pa pravijo, da istovrstni pojavi in živali padejo skupaj, ne da bi bili drug od drugega odvisni. ---o- plemena, ki se žro med seboj. V nizozemski Novi Gvineji deluje neka katoliška misija, ki poroča iz dežele strahotne novice. Papuanci, prebivalci Nove Gvineje, so ljudožrci in jih je nemogoče odvaditi kani-balstva. Med posameznimi plemeni se vrši pravcati boj na življenje in smrt. Papuanci tekmujejo med seboj, katero pleme bo uničilo druga plemena. Misija pravi, da bodo Papuanci v doglednem času popolnoma izginili, če ne poseže v stvar nizozemska vlada in če ne napravi konca kanibalizmu, J" je v zgodovini človeštva tako drastično, da mu ni najti primere. Papuanci se najraje spravljajo nad mlade, močne moške, ker so preverjeni, da preide moč požrtega človeka na istega, ki ga je pojedel/Tako dela eno pleme. Drugo pleme, ki živi bolj v notranjosti dežele, pa živi v veri, da je treba iztrebiti plemena, ki žive pokraj morja. Ti ljudje so namrerč zelo čisti in tudi dobro rejeni. — Papuanska plemena se med seboj neprestano vojskujejo. Ce napadejo in premagajo celo vas, odženo premagance v suženjstvo, kjer jih polagoma "konsumirajo". V nekaterih krajih obstoje cele trgovine s človeškim mesom. Sužnji so tam na prodaj in kdor kupi človeka, ga sme odreti, speči in pojesti ali pa storiti ž njim kar mu drago. -o- po sokratovem vzoru. Na izraelitski meščanski šoli v Budimpešti je pred svojimi učenci izvršil samomor me-ščanskošolski učitelj Leon Bruck. Ko je stopil v razred, je povžil večjo dozo veronala. Potem se je jel poslavljati od razreda. Pripovedoval je u-čencem da trpi strašne muke, ki jih ni več mogoče prenašati. V svetovni vojni je zbolel na obistih. Da bi ozdravel, bi se moral podvreči težki operaciji, za katero pa nima niti poguma niti denarja. In je sklenil umreti sredi pouka, med njimi, ki jim je bil vzgojitelj. Rekel je: "Sklenil sem končati med učenci. Imam vas zelo rad. Oprostite mi samomorilno početje! Saj vam je znano, da je tudi Sokrat umrl daleč od svoje družine, med svojimi učenci." Potem se mu je grlo zaprlo in ni mogel spraviti niti besedice več iz sebe. Padel je na tla. Razred ga je obstopil. Potem so učenci poklicali zdravnika in veleli prenesti učitelja v bolnišnico, kjer je izdihnil 11c da bi zopet prišel k sebi. -o- pasja teta. V precej prometni ulici Na-polja prebiva v podzemeljskem stanovanju neka Filome-na Esposito, ki si je nabavila nič manj nego 45 psov. Srečni sosedje so morali to čudno pas-jerejo občutiti prav gor do grla, kajti te dni so se pritožili pri mestnem oblastvu, da jim zaradi neprestanih pasjih koncertov in smradu, ki se je dvigal iz podzemlja, ni več vztrajati. In oblastvo je odredilo togotna in jim je hotela za-braniti vstop. Morali so ražbiti konjedercem, naj pse polovijo. Ko so ti prišli do Espositinega stanovanja, je postala ta vsa vrata in njo zvezati, preden jim je postalo mogoče poloviti pse. Nato so jih odpeljali, Es-pbsito pa so zaprli zaradi upornosti proti javnim organom. RAČUN ŽIVINOZDRAV-NIKA. Pri neki predstavi cirkusa Gleich v Strassburgu je pobesnel lev sultan. Da bi rešil krotilca, je ustrelil leva v telo ne ki nastavljenec. ŽivinOzdrav-nik Dennler - Hagenau je izvršil operacijo in odstranil levu kroglo iz telesa, a to težko o-peracijo je zaračunal 15,000 frankov. Poleg tega je zdravil še leva Brutusa, belega medveda in slona. Njegov račun je znašal skupno 77,850 frankov. Ko je vložil Dennler tožbo, ker cirkus rii hotel plačati, se je ta nahajal v Nancyju. Prišla je vsa zadeva pred tamkajšnje trgovsko sodišče. Strokovnjak, živinozdravnik Charbonnier je izjavil, da zahtevana vsota ni previsoka. Cirkus Gleich je bil torej obsojen, da mora plačati račun .in poravnati sodnijske stroške. ril dva in/ptol metra globoko v ženiljo. Prebivalstvo G ei s al m a se je seveda takoj potrudilo, da je meteor izkdtialb; vaščani so gk izmerili in ddgftali, da je meteorit dolg 1 m 47 cm, širok fra 84 bm. V obsfegu mferi 1 m 90 cm. Meteorit so prepeljali v. Monakovo, kjer so ga shranili v ondotiiehi dfežfelhem muzeju. ogromen meteor na bavarskem. V noči od 17. na 18. febr. se je utrnil nad Geisalmom blizu Starnberga izredno velik meteor. Padel je na tla in se je za- IŽVfcŠtEiN POLICIJSKI ZDRAVNIK. V Stockholm^ je pronifetni stražnik ustavil nekega šoferja vsled nepravilne vožnje. — Ker je voznik trdil, cU požria predpise in da vozi pravilno, je stražnik sklepal, da možak ni čisto trezen. Pozval ga je na policijo, kjer je policijski zdravnik res ugotovjl, da šofer ni toliko trezen, kolikor zahtevajo policijski predpisi od šoferja, ki je v službi. Sledila je ovadba in pri razpravi je sodnik kot dokaz vinjenega stanja šoferjevega prečital izvid policijskega zdravnika, ki se je glasil, da je obtoženec bil popolnoma pijan, ker njegovo levo oko ni reagiralo na nika-ke dražljaje. Na ta dokaz se je šofer široko in hudobno zasmejal ter z urno kretnjo položil pred sodnika svoje — stekleno oko. Med splošnim smehom je sodnik urno proglasil oprostilno razsodbo. pasjih mo^anov. Saipo velike dovodne žile v glavi, šungatsko in frenijsko živčevje je oštalo zvezano z ftiožgani. Čeprav so bili ti čistb odrčž&hi tfd hrbteničnega možga, vteAdar je ostala žival pri zavesti. Samo če so eksperimentatorji stisnili dovodne žile, tako da se je Ustavil dotok krvi v možgane; je žival izgubila zavest. Po končanih poskusih so psa usmrtili. . f..n7:—fr , v ... , ZDRAVNIKI MpflAJO PISATI RAZLOČNO. Norveška vlada jc znašla nov paragraf v kazehškem zakoniku : Zdravniški recepti morajo biti pisani razločno in poo pisani z imenom zdravnika tako, da se bo lahko bralo tudi ime. Kdor se tej odredbi ne p "ko.bo kaznovan z zaporom do treh mesecev. pozqr slqvenci in hrvatje! NA PRODAJ IMAM okoli 100 farm. z živino ill orodjem, ttirli prazne. Kupite jih lahko proti gotovini a|j na obroke. Farme obsegaj«! od onega akr;i do tri sto. kakor kateri želi. Vse so blizu mest. železnif in šol. Zemlja jc rodovitna. Okrog .W0 slovenskih družin živi v tej okuliti. Imam še kakih 150 cenikov na rokah, pišite polije za Podrobna jiajasyila^ ... ................ anton pauijn, ^g^rcester, New Vork XA PRODAJ 80 AKR.. zemlje, proti gotovini ali zameno. Naslov: P O Box 579. Chicago. 111. . .105 ižOLiRAtoi Možgani. Na zadnji seji berlinske medicinske družbe je predvajal bavarski zdravnik dr. Hernandez zanimiv film, ki kaže poskus s popolnim izoliranjem LESENO POSLOPJE. 2 stanovanja po 4 sobe, 17J0 W. 22tid St., Chicago, II. Pocctii. takoj $500. Vsaki dan pred 10. A. M.v ali pokličite: Roosevelt ,3&shal< p.s.t FARMA 120 AKROV % milj od Chicago. 111. Poslopja v najboljšem stanju.. $3,500. polovico takoj. Pokličite: Roosevelt 3360. Mr. Micha!. pdop SLOVENSKIM bkŽAVLJANOM NA ZNANJE! ^ CENJENI:— Pri letošnjih primarnih volitvah bomo volili tudi tako-zvane "Ward Committeeman-e'\ Tudi v naši wardi imamo ža voliti takega predstavnika naše warde. Predstavnik warde "Ward Committee Man" ima eno najvažnejših funkcij v svojem področju. Zato je treba največje opreznosti, koga izvolimo na to mesto. Doslej je nas zastopal v tem odboru v republikanski stranki iz naše warde ugleden in sposoben mož politik Mr. Charles V. Barrett. Kdo je Mr. Charles V. Barrett? — Mr. Barrett je "bil rojen 19. *iarca 1882 v Chicagi v naši soseščini, na naslovu 1934 W. 22nd Street. Njegov oče je bil 33 let v službi chi-kaške mestne požarne brambe. V ljudsko šolo je pohajal na 21st in Robey Šts., v "Froebel School". Nato je gradui-ral v "Joseph Medill High School" in nato dovršil pravne študije na univerzi države Illinois. Od tistega časa prakti-cira kot dbktor prava in je na tem polju dosegel velike uspehe in postal eden izmed najuplivnejsih odvetnikov našega mesta. Mr. Barrett jfe tudi član šteVilhih katoliških podpornih društev, Rafcbr tudi član mnogih in različnih organizacij. MR. CHARLES V. BARRETT. Vžijte kar največ življenja! Vred 200 leti je William Oldys pisal: "Vžijte kar največ mogoče iz vašega življenja. Življenje jc kratko in hitro mine." Xe dopustite, da vam slab tek do jedi. neprebavnost in zapreka jemlje dobi o \voljo. Rabite Tri-nerjevo grenko vino. ki zanesljivo in hitro odpravi take želodčne nerede. Je prijetno za vživati. Pri vseh lekarnarjih. Pišite na los. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave./Chicago. 111., po BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za pošilja t vehe stroške. Kupon za brezplačni vzorec Naslov .................................................. kfesto ---------------------------------------------______ vsem dekletom mora biti zna-no to. "VaJVAŽNEJŠE za zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne fcaje in navadna hraila ,je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma rtič .rit škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol „lahko jemljete, vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. Mr. Charles V. Barrett ni nikdar pozabil, da je sin delavskega očeta. Vedh'o je bil na strani delavcev in se za interese istih potegoval. Mr. Barrett je bil predstavnik naše warde "Ward Committee Man" lfeta 1012, vsi-Jcdar izvoljen z ogromno večino, kir žnači, da je narod vedno zaupal vanj, ker je Wr. Barrett vedno delal za narod, katerega predstavlja. Mr. Barrett je edini legitimni predstavnik naše warde. On je eden najuplivnejsih politikov ne samo v krogih naše warde, rtiarveč v krogih našega mesta, okraja, države in zveznih krogih iiaše Unije. Mi chikaški Slovenci smo imeli v Mr. Barrettu vsikdar zvestega prijatelja in žaščithika. Leta 1918 je bil Mr. Barrett z ogromno večino izvdljen ža člana "Bč&fd of Review". V tem svojem važnem uradu je Slovencem neštevilnokrat pomagal, zlasti pri zniževanju davkov. Ako je kdo upošteval prošnje in ugovore slovenskih delavcev, jih je, jir. Barrett vsikdar. Kolikim je pomagal pri ražhih sodni j skih težavah. To vedo le tisti, ki so imeli kdaj slične o-pravke in težave. Upoštevajoč vse to, smo podpisani požnavatelji Mr. Barretta, sklenili vsem sloveiiškim volivcem v naselbini to predočiti. Obenem apeliramo na vas kot zaVfednega tiržavlj&rik, da v torek, dne 10. aprila, ko se bodo vršile primatne volitve, oddaste svoj glas za Mr. cfedrfe's V. Barretta kot zopetnega in ponovnega predstavnika naše warde, "Ward Cdmrnittefeman". * VAŽNO Barretta \> ... bo vam tako mogoče voliti za Mi*. Birretta. -Priloženo pošiljamo balot, na katerem se n&haja itrife Mr. CHarleš V. Zahtevajte republ&aAski balot, ker edlito ml rtjem je njegovo ittie, da Ne pozabite narfediti križca poleg njegovega imena! "Ol) BOR: tEO JufeJOVEC, \m : FRANK BANICJJ, , I ANTON. IWtetieEL, 'MATH KREMESEC, AftTbN ttdŠMRL. LOUIS IfULLER, &T. ANT. XJREGfcRlfcH. ST JOfe fcUfcMAN, . ... WILilAM I. iiAURl'CH, FRANK Tb&AŽJCH, JPSEPH ZUPANCICH, J0JJN- GpTJLJSBi MARTIN. LAURfCk, JUEi r&K&u, r KAM n. uKiLL, JUb rAJf AK. JOHN TERSELICH, JOS. E. URSICH, M. D. f Stran AMERtfCANSkl SLOVENEC Torek, 10. aprila 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr, Rudolf Mol«. Kmalu je vse utihnilo in Zbrožek je začel pripovedovati takole: "Gospodi je znano, da sem pozval pri zadnjem posvetovanju Kuklinovskega na dvoboj. Bil sem občudovalec Kmitica, kar je res, zakaj tudi vi, dasi ste njegovi sovražniki, morate priznati, da takšnega dela, kakršno je razstrelitev onega topa, ne bi mogel izvršiti kdor si bodi. Pogum je treba ceniti tudi pri sovražniku, zato sem mu ponudil roko, toda on mi je svojo umaknil in me imenoval izda-jico. Torej sem si mislil, naj stori Kuklinov-ski z njim, kar hoče. . . Šlo mi je le za to, da ne bi padla neslava ravnanja, če bi ravnal Kuklinovski z njim proti viteški časti, na vse Poljake in med njimi tudi ne name. Radi tega sem se hotel na vsak način biti s Kukli-novskim. Vzel sem zjutraj rano dva tovariša s seboj in odjezdil v njegov tabor. Prijezdili smo v tabor. . . Povedali so nam: 'Ni ga!' Poslal se msekaj, ni ga! ... V stanu pravijo, da se ponoči sploh ni vrnil, toda niso bili vznemirjeni, ker so mislili, da je ostal v vaši družbi. Eden izmed vojakov pravi, da je ponoči šel s Kmiticem v skedenj, kjer ga je nameraval peči. Jezdim k skednju, odprem vrata. Vstopim in vidim, da visi na tramu nago telo. . . Mislil sem si, da je Kmitic; ko pa so se oči privadile mraku, opazim nekako mršavo in koščeno truplo, a onile je bil podoben Her-kulu. . . Čudno se mi je zdelo, da bi se mogel tako skrčiti v eni noči. . . Približam se — bil je Kuklinovski!" "Na tramu?" je vprašal Mueller. "Da! Prekrižal sem se. . . Mislil sem si: čari, slabo znamenje ali kaj. . . Šele, ko sem opazil trupla treh vojakov, sem razumel živo lesnico. Ta strašni človek je pobil one, tega pa obesil in spekel prav po rabeljsko, sam pa zbežal 1" "Do sleziške meje ni daleč!" je rekel Sa-dovski. Nastal je molk. Vsako sttmničenje, da je bil soudeležen. Zbrožek, je ugasnilo v Muellerjevi duši. Toda sam dogodek ga je zmešal, preplašil in ga napolnil z nekim nepopisnim nemirom. Videl je okoli sebe naraščajočo se nevarnost, ali bolje njeno grozečo senco, proti kateri ni vedel, kako bi se bojeval; Čutil je, da ga je objela nekaka veriga nesreč. Prvi sklepi so ležali pred njegovimi očmi, a naslednji je zakrival še mrak prihodnosti. Objelo ga je tako čuvstvo, kakor da bi stanoval v razpo-klem domu, ki bi se lahko zvalil vsak hip nad njegovo glavo. Negotovost ga je tako pritisnila k tlom in izpraševal se je, česa naj se loti. Vtem se je Vreščovič udaril po čelu. "Za Roga!" je rekel. "2e včeraj, ko sem bil ugledal tega Kmitica, se mi je zdelo, da sem ga nekdaj poznal. Sedaj vnovič vidim pred seboj ta obraz in se spominjam zvoka njegovega govora. Moral sem ga najbrže kje videti na kratko in v temi zvečer, to mi vse roji po glavi. . Tu si je začel treti z roko čelo. "Kaj mi vse to pomaga?" je rekel Mueller. "Topa ne sklejejo več skupaj, gospod grof, tudi če bi se spomnil; tudi ne oživiš več Kuklinovskega!" Tu se je obrnil k oficirjem: "Komur se hoče, gospoda, naj gre z menoj na mesto nesreče!" Vsi so hoteli iti, ker je vse popadla radovednost. Podali so jim konje in vsi so bliskoma od-jahali, na čelu general. Ko so se približali skednju, so zagledali kakih deset poljskih jezdecev, raztresenih okoli tega poslopja po cesti in po polju. "Čigavi ljudje so to?" je vprašal Mueller Zbrožka. "To morajo biti Kuklinovskega. Pravim vam, da je ta sodrga kar zblaznela. . ." Rekši je začel Zbrožek kimati enemu izmed jezdecev: "Pojdi sem, pojdi sem! Živo!" Vojak je pridirjal. "Ali ste vi vojak Kuklinovskega?" "Da!" "Kje je ostali del polka?" "Razpršili §o se. Pravijo, da nočejo več služiti proti Jasni gori." "Kaj pravi?" je vprašal Mueller. Zbrožek mu je raztolmačil odgovor. "Vprašaj ga, gospod, kam so šli?" je rekel general. Zbrožek je ponovil vprašanje. "Ne vemo," je odgovoril vojak. "Nekateri so šli na Šlesko. Drugi so govorili, da gredo služit samemu Kmiticu, ker enakega polkovnika ni ne med Poljaki, ne med Švedi." Ko je Zbrožek zopet raztoraalčil Mueller-ju vojalcove beaede, se je ta globoko zamislil. Zares, taki ljudje, kakršne je imel Kukli- novski, so bili pripravljeni brez obotavljanja prestopiti pod Kmitičevo povelje. In v tem primeru bi lahko postali grozni, če ne za Muellerjevo armado, pa vsaj za dovoz in promet. * Val nevarnosti je čimdalje više naraščal okoli te zaklete trdnjave. Zbrožku je moralo isto pasti v glavo, zakaj kakor bi hotel odgovoriti na te Mueller-jeve misli, je rekel: "To je gotovo, da se vse punta v vsej lju-dovladi. Naj le tak Kmitic tam zakriči, in stotine in tisoči se zgrnejo okoli njega, zlasti po tem, kar je storil." "In kaj doseže?" je vprašal Mueller. "Vaše visokorodje naj ne pozabi, da je ta človek spravil llovanskega do obupa, IIo-vanski pa je imel, računajoč s Kozaki, šestkrat toliko ljudi kakor mi. . . Niti en transport ne pride k nam brez njegovega dovoljenja, a žitnice so uničene in vrhu tega nas že začenja stiskati glad. Vrhu tega se lalrko Kmitic združi z Žegockim in Kulešo in takrat bo imel nekoliko tisoč sabelj na razpolago. To je težak človek in nam lahko postane zelo nadležen." "In ti, gospod, ali se lahko zaneseš na svoje ljudi?" "Bolj nego na samega sebe!" je odgovoril z rezko odkritosrčnostjo. "Kako bolj?" "Da povem resnico, ker imamo že vsi dovolj tega obleganja!" "Upam, da se kmalu skonča." "Vprašanje je le, kako? Sicer pa, če vzamemo to trdnjavo sedaj, je ravno tako poraz, kakor če bi jo opustili." Vtem so prihajali do skednja. Mueller je skočil s konja, za njim vsi oficirji in so stopili v skedenj. Kuklinovskega so vojaki že sneli s trama, ga pokrili s kocem ter ga položili vznak na slamo. Tri vojaška trupla so ležala drugo poleg drugega. "Te so pomorili z noži," je zašepetal Zbrožek. "A Kuklinovski?" "Na Kuklinovskem ni nobene rane, le bok ima spečen in osmojene brke. Moral je zmrzniti ,ali se je pa zadušil, zakaj lastno čapko še sedaj drži v zobeh." "Odkrijte ga!" Vojak je d,vignil koc in pokazal se je obraz, strašen, zabuhel, z izbuljenimi očmi. Na o-stankih osmojenih brkov zmrzla sapa se je pomešala s sajami in se je zdelo, kakor bi str-čali zobje iz ust. Obraz je bil tako ostuden, da je Mueller, ki je bil navajen vsakovrstnih grozovitosti, strepetal in dejal: "Pokrij ga čimprej ! Strašno! Strašno !" Mračna tišina je zavladala v skednju.- "Čemu smo prišli semkaj ?" je vprašal, iz-pljunivši knez lleski, "ves dan se ne dotaknem jedi." Naenkrat je popadla Muellerja taka raz-draženost, da je že mejila na blaznost. Obraz mu je osinel, zenice so se razširile, zobje so začeli šklepetati. Polastila se ga je taka divja strast po krvi in maščevanju nad katerim-kolisibodi, zato se je obrnil k Zbrožku in zakričal : "Kje je oni vojak, ki je videl, da je bil Kuklinovski v skednju ? Dajte ga sem ! Ta mora biti v zvezi s tem !" "Ne vem, če je oni vojak še tu?" je odgovoril Zbrožek. "Vsi ljudje Kuklinovskega so se razpršili kakor izpuščeni biki." "Torej lovi ga!" je zakričal razjarjeno Mueller. "Naj ga lovi vaše visokorodje samo!" je zakričal ravno tako razjarjeno Zbrožek. In vnovič je obvisel kakor na pajčevini nov izbruh nad glavami Švedov in Poljakov. Ti zadnji so se začeli stiskati okoli Zbrožka, grozno vihaje z brki in rožljaje s sabljami. Vtem se je zaslišal zunaj trušč, odmev strelov in topot konj in v skedenj je planil oficir švedskih jezdecev. "General!" je zakričal, "izpad iz samostana! Rudarji, ki kopajo mine, so pobiti do zadnjega moža! Oddelek pehote je razbit." "Še zblaznim!" je zavreščal Mueller, grabeč se za lasuljo, "na konje!" Črez hip so izginili vsi kakor vihra proti samostanu, da so se kope snega sipale kakor toča pod konjskimi kopiti. Sto ježdecev Sa-dovskega, pod poveljem njegovega brata, se je pridružilo Muellerju in teklo na pomoč. Na poti so videli oddelke pehote, prestrašene, begajoče v neredu in strahu, tako zelo je že upadel pogum nekdaj neustrašenih Švedskih vojakov. Zapuščali sp celo okope, katerim ni grozila jiobena nevarnost. Nekatere • pa.so pomandraii drveči oficirji in konjenica. - o ŠIRITE AMER. SLOVENCA I IŠČE SE gospod. Johan Tenze iz Sv. Križa pri Trstu. Kdor bi kaj vedel o njem, prosim, da bi mi javil, zakar bom zelo hvaležen. Če pa on sam te vrstice čita, naj se oglasi na: LENARD FERLAN, Rečica v Savinjski dolini, Jugoslavija. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom ae priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place. Chicago. I1L Ako se ti "Amerikanski Slo-j venec" dopade, povoj to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga narodi Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmerne. Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik. 1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 4882 in 8740. <>0<>00<>0<><><>CHD<>(>0-0^ ( PISANO POLJE ioooo. Trunk oooooooooooo Tolažil sem ga: potrpi ... 1 bah, vsaj tako si moramo mi-Ivan Naglic mu je bilo ime.isliti, preril iz "ultrakonserva-Doma je bil iz Žirov na No- tivca in bivšega urednika ka-- toliškega "Amerikanskega Slovenca" "v hipersvobodomisel-ca, in. . . Ampak to mora se o-značiti za junaštvo, da mil ni para, in vsakdo, ki je sreč an dosti, da o takem "spreobrne-nju" sliši, mora kar ostrmeti od občudovanja, o kakem gnusu ni niti trohice, ker pri svobodomiselnem spreobrnenju velja golo prepričanje, kako koritco nima ničesar pri takem spreobrnenju opraviti, llrk. . . IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: Cena $l.§0 NAROČA SE PRI: Knjigama Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, Hranite vrednostne papirje! Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd. Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem. NAROČITE JO ŠE DANES! EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa. Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me postpaid one bond box. Name _______________________________________________________________ Address ____________________________________________________________________________ * City or town ________________________________________________________ EICHHOLZER & CO. Inc. FOREST CITY, PA. Phone: CANAL 5903 JOSEPH P A VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois 8e pkiporoča Slovencem ob Sua pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Aotomobili za vse Slučaj«, kakor ženitovanja, krste bi potrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. tranjskem. Bilo mu je 42 let, umrl je v Kravnu, Pa., dne 25. februarja letos, pokopan je bil civilno, udeležba ogromna . . . Bog mu daj pokoj . . .. ne gre, ker . . . Mir njegovi duši tudi ne gre, ker . . ., "lahka zemlja nad Tvojim grobom . . mu vošči prijatelj in s . . ako Xa-glič kaj sliši, in je zemlja šest čevljev debela nad njim. Eh... hudo je na svetu ... in jetika še hujša, na kakršni je civilno pokopani umrl. Pa jra je v bolezni tolažil prijatelj. Lepo je tako delo, drugače bi se reklo: tako delo krščanskega usmiljenja, pa . . . No, prijatelj ga je tolažil. VTolažil sem ga: potrpi: vse se bo še na bol je obrnilo in o-zdravii boš.* Lepo,zelo lepo.ta-ka tolažba je lopa. Tolažil ga je sodrug. Ampak. Recimo, kak duhovnik bi ga bil tako Proti sovjetski Rusiji. Proti je menda mednarodni urad dela pri livri narodov. V-»■adu načeluje "francoski Kristan". kakor ga komunisti imenujejo. socialist Albert Thomas. Ta in še nekaj sodrugov baje pobija s teorijami komuniste in meni, da hoče dokazati. da je sovjetski sistem za nič. Tako vsaj bridko tožijo tolažil, pa bi se bilo pisalo O; komunisti in vsi prijatelji rus-^ duhovniški tolažbi. Stavim, da kega sovjetizma. ri bi bilo poleg tolažbe še zapisa- Čemu je socialist Thomas 'tj i no: F . . . govorijo vedno le o proti sovjetski Rusiji? Komu-l/ I potrpljenju ... nisti kalkulirajo tako-le: \) j Xai bo takim pisačem zem- Sovjetske glave, Kalinin, Ri- lja lahka, bili. ker 1ežka utegne Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. CHICAGO, ILL. Kam naj se človek na^ne? Kam? Naša amerikanska vlada ba-^ j je ni dosti prida. vemo. vemo. i socialisti trdijo, da je prav za 6 j nič. "Kapitalistična oligarhi-$ | ja. . bes naj butne vse stran-a I ke. Socialisti hvalijo* kakor ; Žid svojo robo, svoj program, !/i | svojo stranko. Pa pritisnejo od I vseh strani krvni bratje, komu-i nisti, in kričijo, dabi oglušil,' da so socialisti socialpatrioti.; Jj ' prav za. p'r. se več ko za nič. 7 | in socialisti zopet odgovarjajo, j in vpijejo, da so komunisti za I nič, dvakrat še več za nič. . . ^ H | Stavkokazi so za nič. razumem, delavske unije niso dosti pri-, da. ker jih vodi neki Lewis., 5j? j hlapec kapitalistov, vse za nič je v Jugoslaviji. \ Evropi. . . stoj. Rusija je tudi v Evropi, in f kov, Stalin imajo najvišjo dovoljeno mesečno plačo 220 | rubljev. nekako Silo. kar je i za take glave pravo siromaštvo, socialist in ravnatelj mednarodnega urada dela. Albert Thomas, pa ima nič manj kot j 75n.ooo Švicarskih frankov, toraj črez -S 1 oo.ooo. Ko bi toraj prišel na površje sovjetski • sistem, bi imel socialist Tho-| mas sto krat manjšo plačo, ergo, toraj. . . v očeh Thomn-sovih je sovjetski sistem za nič. Rdeči bratci naj se med seboj poravnajo. Ampak ruske sovjetske glave niso samole slabo plačane, in komunistična argumentacija. da so liiraši nroti sov iet on radi nizke plače, ni osamljena. Kakor znano, so sovjeti ligi narodov predložili načrt za popolno razorožitev. Britanija je proti predlogu. Amerikanski o-pazovalec. Hugh S. Gibson. nespve- ... - pravi, da ie predlog tam menda ni vse za me, komunisti pravijo, celo, da v Rusiji . ... ,. , . 1 .. ..... .. svedski. nizozemski m poljski ni prav ničesar za me. Njih oci ± . -i • t- • i. • ' , „ . . _ .. I zastopniki. Komunisti rephci-se obračajo na m v Rusijo. I zastopniki. Komunisti j rajo. da so to pač imperial isti'"-i ni triki. Pa zopet ni nekaj v redu. 1 ord Cushendun. britanski zastopnik v komiteju za razoro-I žitev po sovjetskem predlogu, je precej trdo prijel sovjetske- .. i. , • i m i i zastopnika. Maksima Litvi-dem zopet nekaj, kar človeka . , ,____. . ... 1 nova. in zahteval, da mora bi- ti Litvinov odkritosrčen. Sum srca jim koprnijo, oh. ah. da bi bila Rusija vsepovsod, posebno še tu v ti Ameriki, ker v Rusijo ne moremo vsi komu-j nisti, in malo se nam nekaj no-i če Tudi nekomunist bi se rad! obrnil proti ti Rusiji. Pa naj-! straši. Dne lt). marca se glasi iz Leningrada. "Mi izdelamo 85.000 parov galoš na dan . . ." Eh . . l(i.000 je delavcev, na vsakega pride pet parov na dan. . . eh.. "Xa leto prinaša naša produkcija 200.000.000 rubljev ali sto miljonov dolarjev . Hm. . to bi bilo nekaj, ampak kam grejo, kdo jih pobaše?? "Dekleta delajo kakor bobri", eh.. oh. . če mora kdo tako delati, kakor bobr. . . "Mnoge ničesar niso imele na nogah in stegnili., ker je tovarna zelo topla in gorka. "Tudi človeku postaja pri tem celo vroče." Gumi režejo dekleta ali delavke. . . V tisti delavnici je tako vroče, da so delavke obl ečene kakor tO-I najkrajša in najbolj ugodna pot za podaj, ko se kopljejo." Tudi V ti ,tovanie na ogromnih parnikih: Rusiji tako delo! In Boga ni, in drugega življenja ni, vse je le strun, humbug, bluff. . . Kam naj človek obrne svoje oči ? Povsod za nič, vse za nič. . . samokres in. . . pufffff. . . * * * Vsak po svoje. Morilec Hickman je postal katoličan, to je znano. Neki Novak piae: "Komu se ta komedija, ne gnusi?" Njemu je dobro znan nek drug Novak, ki se je po hudih dušavnih bor- se je vzbudil, ko so "Izvjestja", uradno glasilo sovjetov. izble-bctala, "that the object of the soviet plan was only to unmask capitalistic states", po domače, sovjetom ni nič resnega ra predlogu, gre jim le za to. da razkrinkajo kapitalistične države .Ligo hočejo toraj sovjeti razdreti, in liga pravi, kakor ti meni, tako jaz tebi, ter se postavlja na no*re proti sovjetski Rusiji. Ako je tako, ne bo razorožitve. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ŠEST DNI PREKO OCEANA PARIS 20. aprila — 11. maja lie De France 27.apr. - lS.maja FRANCE 4. maja — 25. maja. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo ie v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali French Line 213 N. Michigan Ave Chicago, HI.