148. ife». iafcsjE razen nedelj In praznikov v * a k dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu popust. PoStnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v torek 5. Julija 1921. Posamezna Steu. K 1-60. Leto V. Tetetonsks št. 312. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dotn za celo ieto K 288, za pol ‘eta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravništvo e v L nbljani, Glasilo Jugoslov. soclialito • cSomokratffoe stranke. S« mm Zadnji dnevi konstituante. (Od našega posebnega dopisnika.) Zadnji dnevi konstituante so bili zanimivi in to iz več vzrokov. Že sama slika zbornice je zanimivejša, kakor v času ustavnih debat. Zasedene so vse klopi v centru in na levici jako gosto, pa tudi desnica (klerikalci) se polagoma polni. Seja v četrtek dopoldan (prva po atentatu), katere dnevni red je obsegal le eno točko: »Določitev dnevnega reda,« je dobila svoj poseben značaj. Glavni del seje se je namreč odigral pred začetkom dnevnega reda. K seji so po daljšem Času prišli zopet komunisti in to v precejšnjem številu. S svojo abstinenčno politiko so torej prenehali, zavedajoč se, da jim je parlament vendar jedina javna tribuna, ki jim je še ostala, posebno važna v dnevih, ko se je nad njihovimi glavami z/brala nova kopica črnih oblakov.. Početkom seje je predsednik dr. Ribar v kratkem govoru izrazil svoje ogorčenje nad atentatom in veselje zbornice nad rešitvijo regentovega življenja. Zbornica je stoje Poslušala njegov govor, obsedeli so socijalisti. republikanci in komunisti. Za predsednikom je dobil besedo s. Divac. ki je v imenu socijali-stov čital izjavo, ki označuje stališče socijalne demokracije do atentatov sploh. Kratka vsebina izjave, ki jo priobčimo dobesedno, je ta. da soc. demokracija že od nekdaj obsoja vsake vrste atentate, ker se ne bori proti posameznim osebam, pa naj si bodo to tudi kronane glave, ampak njen boj gre proti sistemu društvene ureditve. Atentati so vedno plod nezdravih razmer in nudijo navadno reakciji povod za preganjanje širokih mas. Pred takim preganjanjem našo vlado svarimo! Izjava je s svojim resnim tonom in svojo markantno vsebino vplivala — vladne stranke so videle, kako socijalisti presojamo take dogodke in so si na tihem morale priznati, da so s svojo obznansko politiko morda tirale razvoj na ekscentrična in teroristična pota. Po tej izjav) sq podali tudi komunisti svojo izjavo tikajočo se atentata. Konstatirali so v svoji izjavi. da je njihova stranka nasprotna vsakemu individualističnemu terorju, torej terorju, ki ga izvaja posamezna oseba napram posamezniku. Podali so objednem tudi pridržek k prisegi, nakar so vsi stoje, držeč tri prste desne roke kvišku in za predsednikom izgovarjajoč vsako besedo prisege prisegli. V popoldanski seji zbornice so najprej podali izjavo k atentatu republikanci (izjava je slična socijali-Stični), nakar je prišlo na razpravo poročilo verifikacijskega odbora v zadevi mandata Radičevega poslanca Jana Janečke in več poročil imunitetnega odbora o izročitvi nekaterih pos.lancev sodišču. Pri obeh točkah je govoril s. dr. Korun, ki je zastopal mnenje manjšine. V četrtek zvečer je regent pozval vse poslance na vrt Oficirskega doma na »poselo«. to se pravi na kozarec vina. Socijalisti se »posela« niso udeležili, a udeležila sta se ga oba narodna socijalista. V Jugoslaviji berem ravnokar, kaj je regent s Posl Brandnerjem govoril. Zanimal se je posebno za narodne socijali-ste... V petek zjutraj je bila zanimiva seja imunitetnega odbora. Minister pravde je namreč od zbornice zahteval. da mu izroči tri komunistične poslance in .sicer Filipa Filipoviča, Vladmirja Čopiča (ki sta oba tajnika komunistične stranke) in Nikole Kovačeviča. Dolični sodni akt utemeljuje to zahtevo s tem, da je ateu- t Beograd, 2. julija 1921. tator Stejič izjavil, da sta mu prva dva po naročilu izvrševalnega odbora svoje stranke ukazala, naj atentat »zvrši, glede Kovačeviča pa se je baje utrdilo, da je stai v najintimnejših vezah z atentatorjem. V imunitetnem odseku je bila razprava zelo dolga. Komunistični zastopniki so biii proti izročitvi, češ, da so imenovani trije nedolžni. S. dr. Korun je zastopal mnenje, da se samo na podlagi izjave atentatorjeve poslancev ne sme izročiti; drugi člani odseka pa so glede Filipoviča in Čopiča stali na stališču, da naj se izroče, češ izjava atentatorja, da so mu dali naročilo za atentat zadostuje. glede Kovačeviča pa so bili mnenja, da so navedbe sodnega akta nezadostne. In tako je odbor sklenil z večino glasov, da se prva dva izročita, tretji pa ne. To poročilo je prišlo v zbornico v razpravo v petek popoldan. Seja je začela ob 6. zvečer in je trajala do pol desetih v noči. Bila je burna, prišlo je celo do pretepa. Njen potek je bil v glavnem sledeči: Prvi je dobil besedo izvestitelj odbora radikalec Mihajiovič, ki je —-proti sklepu odbora —- predlagal naj se sodišču izroči tudi poslanec Kovačevič, ker je prišel med tem časom nov dopis od sodišča, iz katerega je baje razvidno, da je Kovačevič tudi vedel za atentat in ga celo pripravljal. Za iz-vestilcem je govoril komunist T. Kaclerovič, ki je v daljšem govoru razložil stališče komunistov glede terorja, izjavil, da komunistična stranka nima z atentatom nikake veze m predlagal, da se poslancev ne izroči, ker so nedolžni in ker je stvar politična. Osumljeni Filip Filipovič. Kovačevič in Čopič, ki so bili na seji navzoči. so tudi govorili. Čopič boli na kratko. Vsi so izjavili, da so nedolžni, razlagali program komunistov in Kovačevič je v precej sarkastičnem govoru izjavil, da bo cela afera končala z blamažo vladinih strank. V imenu socijalistov je govoril proti izročitvi s. dr. Korun, ki Je v kratkem govoru označil stališče svojega kluba. Njegov govor prinašamo po stenografičnem zapisniku. Zanimiv je bil intermezzo v govoru, ki ga je povzročil komunist dr. Lemež. Za vladne stranke povod za ta intermezzo malo časten. H koncu debate je govoril še komunist K. Novakovič. Ponavljal je. kar so njegovi kolegi že povedali. Prekinjeval pa ga je brat ministra Pribičeviča, Valerjjgn Pribičevič z medklici, da so komunisti ubijali žene in otroke v Rusiji. Ko mu je Novakovič nato odgovoril: »Ker me izzivate Vam povem nekaj, nad čemur bodete Vi in jaz zarudelil Tudi srbska vojska je ubijala v Albaniji žensko in deco!« je nastal na vladnih klopeh grozovit nemir. Poslanci iz centra so se zaleteli proti govorniški tribuni in vpili: »Razžalil je vojsko«, mu pretili s pestmi, demokrat dr. Markovič pa je udaril z roko po govoniku in ga z nogo sunil v trebuh, da je omahnil s tribune. Komunisti so z druge strani pritekli, da branijo Novakoviča. Izgledalo je, da pride do občega pretepa, a posrečilo se je treznejšim poslancem to preprečiti. Predsednik je sejo prekinil, v nadaljevanju seje pa pozval Novakoviča, da svoje besede dokaže ali pa obžaluje. Novakovič svoje trditve ni poskušal dokazati, ampak jo je z daljšo razlago preklical, češ, da srpski vojski ne more ničesar očitati, da pa je vojska rodila povsod grozovitosti in da so se njegove besede nanašale na stališče komunistov sploh, ki so proti vsaki vojski (?) in zato obsojajo neizogibne vojne grozovitosti pri vseh. tudi pri sebi. S to Novakovičevo izjavo se je predsednik sicer zadovoljil, ni pa se hotela zadovoljiti vladina večina, tako, da je prišlo do glasovanja o tem vprašanju. Da se je Novakovič dovolj opravičil, zato so glasovali poleg socijalistov tudi komunisti in republikanci ter dva demokrata, večina seveda proti. Večina je tudi sklenila, da se vsi trije komunistični poslanci sodišču izroče. Proti izročitvi so zopet glasovali socijalisti. komunisti, republikanci in dr. Ivanič (rad. disident.) Policija je po seji že čakala na vse tri poslance in jih na ulici aretirala. Dočim traja po pol leta, da pride izročitev kakega drugega poslanca na dnevni re vod, da se Je ustanovila prva domača so« cialnodemokratična organizacija, iz katere se je tekom časa razvilo vse, kar pos;-dujejo danski sodrugi sedaj na političnem gospodarskem in kulturnem polju. In tega ni malo! Povemo samo to, da štele Danska 3,000.000 prebivalcev, med temi 400.000 sooialnodemokratičnih volilcev, to je skoro 35% vseh volilnih upravičencev (na Danskem glasujejo tudi ženske!). Strokovne organizacije so slej ko prej enotne in štejejo 362.000 članov, samostojnih list>v je 15, razen teh pa še 42 podrejenih, kar pomeni’ povprečne dnevne naklade 175.000 izvodov; v samih večjih mestih je 27 so-cialnodemokratičnih konzumnih društev s 55.000 člani, velik del domače industrijske produkcij (Danska je po večini agrarna dežela) je v socialističnih rokah ; da le dansko ljudstvo eno naikulturnejših im svetu, vam bo pa morda znano. Ali ni to dovolj? In to je delo borih 50 let — v letošnjem juliju praznuje danski socializem ■jubilej svojega postanka. Pomnimo, zakaj morejo danski sodrugi z zadoščenjem praznovati to priliko, kaj je sploh vzrok, da ->e Je jutlanski socializem mogel obdržati v tisoč neprilikah 50 letne dobe: organizacija in — tisk! + Zakaj Angleška odlaša obračun z Angoro? V indijskih mestih se vrše velikanski shodi mohamedanskega prebivalstva, kjer zborovalci sprejemajo resolucijo mohamedanskih voditeljev v Indiji, da se ustanov! samostojna indijska republika, čim bi se Angleška udeležila kakih operacij proti Angori. + Kongres komunistične »internati« lonale«. Dne 18. m. m. Ie bil otvorjen v Moskvi IH. kongres komunistične Interna-cijonale. O tem kongresu se dosedaj vč :e malokaj; časopisje je vedno le poročalo o programnem boju med Trockijem in Leninom, t. j. med ekstremno m zmerno komunistično strujo. Značilno za vso stvar je, da inozemsko komunistično časopisje poroča o kongresu v Moskvi v prav ze!o skrajšanih oblikah. Kakor vse kaže, se i* reprezentanco evropskega delavskega gibanja poganja najbolj Karol Radek. Le-t* je razdelil vse glasove na posamezne dežele, oziroma stranko. Njegov Bistem razdelitve glasov sj ni ravnal po moči posameznih strank, temveč po »važnosti dotične dežele za revolucijo«. Komunistični papeži v Moskvi torej ocenjujejo važnost posameznih dežel za revolucijo, zato da morejo samovoljno deliti glasove. C« je torej kaka stranica velika in močna, pa Je 11 dežele, ki ni »važna za revolucijo«, potem more imeti manj glasov, kakot kakšna prav mala komunistična stranka ki pa Je iz dežele, kj je »važna za rev> lucijo«! Iz vsega tega se najbolje vidi. & komunistična »intemacijonaia« oi organ organrizdranega delavskega razreda, pj niti ne organ samega komunističnega de* lavstva, temveč organ neke recimo — »skupine za delanje revoluc... kateri služi delavstvo le kot dobrodošlo sredstva Na kongresu so se vse važne stvari reševale za kulisami. V glavnem s« rešuje vpiašanje odnošajev v nemški in Italijanski komunistični stranki. Del nemške delegacije zahteva odobrenje marčne pučistične akcije v Nemčiji, drugi pa i*> obsoja. Komunis.ična stranka v Nemčiji se bo po tem kongresu gotovo razdrla, — Jugoslovanska komunistična delegacija še ni niti zinila besede, sodeč po vseh dosedanjih poročilih. Imela ie na kongresu 30 glasov, tako da je torej stavljena v drugo kategorijo in so dežele prve kategorije dobile 40, potem 20; 10 in 5 glasov, — Interesantno je omeniti tudi to. da Je. Ste/. 148. - ■ ■ - J ret ji kongres komunistične »Internacionale« poslal prisrčen pozdrav nemškemu »revolucijonarju« Maksu Holzu ob prilike ajegove obsodbe na dosmrtno prisilno delo. Istočasno pa proklinja ta kongres 30 milijonov delavcev, organiziranih v strokovni internacionali, torej 30 milijonov najmodernejših proletarcev na svetu! Za komunistično »Internacionalo« pač ni treba boljše označbe kakor je tal... + Rusko Japonska vojjua. Boljševiki so pričeli ofenzivo zoper japonske čete v Vzhodni Sibiriji. Po kratkem boju pri Ni-kolajevskem so zavzeli mesto Ohotsk. — V tem pa japonska vlada Izjavlja, da ni prejela še nikake vesti v vojni napovedi s Čičerinove strani, V slučaju pa, da je ta jvest resnična, pravi japonska vlada, da r.e namerava voditi kake ofenzivne vojne proti Rusiji, temveč se bo le »branila«. lesa Japonski vladi ni bilo treba, da še po-sebe pove. Da je čisto miroljubna in se le brani, je dokazala že s tem, da je s svolo buržujsko pohlepnostjo po sibirski obali izzvala sovjete, da so ji odgovorili z vojno napovedjo. + Ruska daljnovzhodna republika klice Ameriko na pomoč. Diplomatski zastopnik ruske daljnovzhodne republike v Pekingu je izročil tamkajšnjemu poslaniku Zedinjenih držav noto, s katero protestira vlada daljnovzhodne republike proti temu, da Japonska podpira protirevolucionarce v •Vladivostoku. Vlada daljnovzhodne republike prosi vlado Zedinjenih držav, naj zahteva od Japonske, da se umakne z ozemlja ruske daljnovzhodne republike. + Predsednik Hardlug Je podpisal lep kongresa, s katerim se izjavlja, da preneha vojno stanje z Nemčijo in Nemško Avstrijo. Preiskava se nadaljuje. Beograd. 3. julija. Preiskava o atentatu na prestolonaslednika regenta Aleksandra je prinesla nova odkritja. Na podlagi izjave atentatorja Stejiča je bil prepeljan v Beograd Lazo Csaki, ki je priznal, da je bil določen sodelovati pri atentatu na prestolonaslednika ter da je kasneje dobil nalog, naj ne gre v Beograd in naj ostane doma. Ta ukaz je dobil od začasnega terorističnega odbora v Novem Sadu. Izpovedal je. da sta poslanca Kovačevič in napadalec Stejič tvorila zvezo med terorističnim odborom in izvr-ševalnim odborom beograjske komunistične centrale. Za ta posel so uporabljali več kurirjev, med njimi tudi žensko. Csaki je bil določen, da nabavi in razdeli orožje. Atentata Dnevna ?npan ljubljanski, g. Pesek, ne bo potrjen? Listi poročajo, da se je v krogih Poslancev v Belgradu razširila vest, da g. Pesek ne bo potrjen za ljubljanskega župana. temveč da bo za Ljubljano imenovan kraljtvssi komisar baje dr. Zarnik. »Jutro« k temu še poroča: »Poslanec Brand-ner (NSS) je vprašal ministra Kukovca, zakaj se še n! predložila kroni potrditev Antona Peska /.a ljubljanskega župana. Minister dr. Kukovec je opozoril poslanca Brandnerja na navedbe njegovega lastnega govora v ustav otvorni skupščini, glasom katerega so za Antona Peska glasovale združene tudi stranke, ki so proti edtnstvu države m celo komunisti. Minister dr. Kukovec je pojasnil poslancu Brandnerju, da sicer to vprašanje ne spada v njegovo kompetenco, da W pa v interesu drž tve ne mogel priporočiti kroni tako izvoljenega župana v potrjenje, ampak le osebo, ki Je izvoljena na pozitivnem ustavnem programu.« — Demokratom žilica ne da miru. Z vsemi mogočimi sredstvi zavlačujejo potrditev županov, ki niso njihovi pristaši, dočim so v Celju takoj izposlovali potrditev, ker ie ta njihov pristaš. Napenjajo tudi vse sile, da bi izposlovali, da ne bi bil potrjen ljubljanski župan. Kako nad tako postopanje naših »demokratov« imenujemo, ker vendar proli potrditvi pravilno izvoljenega ljubljanskega župana ne navajajo prav nobenih bistvenih razlogov, razen — globoka užaljenost pogorelih liberalnih — »maherjev«!! S praške delavske olimpijade. Naši delegati so se vrnili iz Prage. Stvari, kJ nam jih pripovedujejo, so skoro neverjetne za vsakega izmed nas, ki živimo v tako skromnih raizmerah, da je vsako gibanje šele v kali. Mnogoštevilne slike, ki so jih s sabo prinesli, pa izključujejo vsak dvom o veličastnem nastopu češkoslovaških sodrugov, o katerem prinesemo v par dneh podrobnejše poročilo. Obenem opozarjamo na to, da se bodo po vseh podružnicah Svobode vršila o delavski olimpijadi v Pragi predavanja in da bo novi družinski list »Kres«, ko; ko dobi potrebne klišeje, če mogoče že v drugi številki, prinesel tozadevni daljši članek s slikami. Deška In dekliška meščanska šola v Tržiču se vsem darovalcem ln dobrotnikom šole za njihovo naklonjenost in pomoč srčno zahvaljuje. Za nabavo učil in samoučil revnim učencem so darovali: gg: dr. Karel baron Born 2000 K; Glazman in Gass-sier 2000 K; Peter Kozina 1000 K; K. B. se ni udeležil, ker se je tega ustrašil. On je ostalih 32 bomb. ki jih je imel skrite na dvorišču novosadske bolnice, kasneje zakopal v bližini Novega Sada. Oblastva so toraj odredila. da se te bombe poiščejo, ki so se včeraj zjutraj tudi res našle. Razen teh bomb se je našlo tudi nekaj drugega orožja. Csaki je pripovedoval o zgodovini atentata, v kolikor mu je bilo znano. Zanimiva^ je naslednja epizoda: Atentator Stejič je prišel nekega večera v beograjsko skupščino _s temi bombami v žepu in jih je nameraval vreči v dvorano. Da bi svoj napad mogel izvesti nemoteno. so se dogovorili, da se za trenotek prekine električni tok. da bi bila dvorana v temi. Na ta način bi se namera mogla najlažje izvršiti. Napadalec bi nemoteno vrgel bombe v smeri, ki bi si jo izbral. Načrt se je natančno pripravil. V skupščini je naenkrat nastala tema. To je bilo za interpelacije o gospodarstvu na Topčiderskem Brdu. Toda Stejič bomb ni vrgel, ker je baš takrat govoril komunistični poslanec Nedič in ie svojo namero opustil, ker ni hotel spravljati v nevarnost enega voditeljev komunistične stranke. Csaki je tudi označil mesto, kjer je bila takrat prerezana električna žica. Včeraj so ugotovili na licu mesta, da je bila električna žica prerezana na onem mestu, ki ga je označil Csaki. Včeraj ob dveh popoldne se je začelo zaslišavanje aretiranih komunističnih poslancev. Prvi je bil zaslišan poslanec Filip Filipovič, zv. pa Čopič. Filipovič se je branil s svojim dosedanjim delovanjem, kjer je veduo kazal miroljubnost in strp-ljivost. Oba poslanca sta zanikala vse. česar so ju dolžili. Danes dop. ie bil zališao tretji prijeti poslanec. Kovačevič, ki tudi vse taji. Popoldne so prijete poslance konfrontirali z atentatorjem Stejičem. ki jih je v zvezi z dijakom Nikoličem največ obremenil. Napadalec Stejič je ponovil vse svoje prejšnje obtožbe, katere pa so poslanci samo zanikali. Zatem so Csakija konfrontirali s poslancema Čopičem in Kovačevičem. Csaki obtožuje samo ta dva poslanca in izjavlja glede Filipoviča, da ga ne pozna. Tudi ta priča potrjuje vse prejšnje poizvedbe. Aretirani poslanci so odločno zanikali njegove trditve. Zdi se. da je njihovo vedenje danes mani samozavestno kakor včeraj. krenili?. Mally 500 K in telovadno blazino: I. Modni 400 K Id dva zvezka risarskega papirja; Mirko Kmet 400 K: ing. Karel Po'ak 400 K; Anton Jelenc 400 K, V. Raitharek 300 K; Ivan Mally 200 K; Karel Globočnik 200 K; Josip Potokar 200 K; Ivan Papuv 200 K; Karel Golmajer 200 K; Deu Franc 100 K; Karel Rueh 100 K; Pollak St. 40 K; neimenovan 40 K; Avgust Primožič 50 K; Verdir Josip 20 K; tržiški fantje 500 K; Fr. Ahačič 100 K; Ankele Ivan, Aman Fr., Dovžan Ivan so darovali les za prireditev šolarske delavnice, Bocak Karel, Markelj Anton Ln Dornig Josip pa so napravili zastonj ali proti mali odškodnini razna uč !a in telovadno orodje. Vsem, tudi obiskovalcem šol. prireditev, srčna hvala! — Ravnateljstvo. Jugoslovanski kondukter, Id vsebuje železniški vozni red vseh prog v Jugoslavija in plovni red rečne In morske plovbe, se dobiva v Tourist Office Dunajska cesta 18. Vesela Ljubljana. Skrbni statističar, ki zelo pazno zasleduje javno življenje Ljubljane, nam poroča, da je bilo minulo nedeljo v Ljubljani 17 raznih prireditev, seveda od teh sedem osmin veselic. Otvoritev postne nablralnlce Jevnica. Dne 16. julija 1921 se otvori v Jevnici (občina Kresnice) poštna nabiralnlca z uradnim nazivom Jevnica (Kresnice). Na-biralnice spada v okraj poštnega urada Kresnice, kateremu je tudi podrejena in s katerim bo imela zvezo 3krat na teden in sicer ob ponedeljkih, sredah ta sctiotah, vsakrat po selskem pismonoši Imenovanega poštnega urada po sledečem redu: 5 km 16.30 odhod Kresnice, prihod 19.25; 18.— prihod Jevnica, odhod 18.10. Na Poti v Jevnico bo sel dostavljal v kraju Kresniške poljane. — V okoliš nabiraloice spadajo sledeči kraji in selišča: Jevnica, Mala Dolga Noga ln Goliše, vsd Iz občine Kresnice. Razširjenje selske službe pri poštnem uradu Begunje Pri Cerknici. S 1. avgustom t. 1. se razširi pri poštnem uradu Begunje pri Cerknici dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši na te-le kraje: Gošič, Krušče, Reparje, Cajnarje, Be-čaje, Hruškarje, Žiiče pri Sv. Vidu, Koro-šče, Koščake, Kranjče in Gora. Dostavila^ lo se bo v teh krajih vsak torek, četrtek in soboto. V krajih Bezuljak, Dobec, Kož-ljek in Brezje, kjer se je dosedaj dostavljalo vsak dan razen nedelj, se bo od Istega dne dalje dostavljalo vsak ponedeljek, sredo ln petek. V krajih Selšček ln Topol bo selskl pismonoša še za naprej dostavljal vsak dan razen nedelj. Dečji dan v Ljubljani. Brutto dohodki dečjega dneva v Ljubljani znašalo 44.069 K, stroški (nabava znakov in od-kupnic) 7110 K, čisti donesek 36.959 K. Društvo zmernosti se je ustanovilo na občnem zboru v Celju dne 29. maja t I. Najvažnejše točke iz društvenih pravil so sledeče: Namen društva je zatiranje Pijančevanja in delovanje na omeiitev alkoholnih pijač, navajanje k varčnosti in moralnemu življenju ter pospeševanje javnega zdravja. Da društvo doseže ta namen, ?c bodo vršila poljudna predavanja Reden član društva »Zmernosti« more postati vsak brez razlike stanu, spola, političnega ali verskega prepričanja ter državljanstva čim je dosegel 16. leto starosti in plača mesečno 1 dinar članarine; ustanovniki pa plačajo enkrat za vselej 100 din. Z ozirom na označene namene društva bi bilo zelo želeti, da bi bil član »Zmernosti« vsak uslužbenec, kajti Sani dobijo tudi člansko knjižico, kjer se bodo potrjevali vsi blagajniku vplačani prihranki, ki se bodo nalagali na obrestovanje. O vsem denarnem poslovanju bo vodilo društvo natančno knjigovodstvo. Sedaj je izvoljen sledeči odbor: predsednik: g. Joško Bizjak, nadučitelj, njegov namestnik je g. Ruddf Zon-tič, čevljarski mojster; tajnik g. Janko Prijatelj, zasebni uradnik; blagajnik: g. dr. Boleslav Barth, zdravnik; odborniki: gg. Ciril Bolim, trg nastavljenec; Stefan Fe-rent, urar; Franc Koštomaj, brivec; Ivo Mikolj, priv. uradnik. Revizorja sta gg. Anton Lečnik in Rafko Marš, oba urarja — Z ozirom na to, da zasleduje društvo »Zmernosti« najboljše namene, se prod mnogoštevilnega pristopa k tej važni ko:-poracijl. Nove člane sprejema vsak Izmed odbornikov. Mi pozdravljamo vsako enako gibanje, pač pa bi svetovali popolno abstinenco. Kulturni vestnik. XIX. umetnostna razstava je odprta le še v torek 5. t. m. do večera. Dr. Hinko Potenc, Izbrani spisi. (Posveti m zabavi, 3 knjiga). Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 146 str. Broš. velja 20 kron. pv pošti 2 K več. Za včlanjena kulturna društvu lb K H., bolenc je bil navdušen ljubitelj narave, strasten lovec, izvrsten družabnik pripovedovalec. Vse te lastnosti se zrcaiijo v njegovih spisih. Pričujoči izbor prinaša tri njegove najobsežnejše in najboljše spise: Spomini o Cerkniškem je?eiu. O go/:du in nekaterih njeji >-vih ljudeh in Črtice o burji. V njih nam odgrinja romantiko notranjskih gozdov z vsemi posebnostmi, ko gozd pri nas še ni tmu določenih postav, ko je bil še bolj skupku gospodarju in številu upravičenju in neopravičenih užitkarjev ter zanimiv z gozdarji posebne vrste, kakor polharji, gobarji in kunarji. Mojstrsko je orisal življenje ob Cerkniškem jezeru in na njem, ki nudi dovolj zabave in radosti v vsakem letnem času, s svojimi originali, kakor le bil oče vrag, Miha Stareč z otroci in stari Anže z otoka, ki ie prepeljaval po jezeru grofe in kneze. Polne življenske svežosti so in ostanejo njegove črtice o kraškl burji Vsakemu prijatelju narave, posebnj pa lovcem in mladini bo nudila knjiga mn> go užitka, zato bodi vsem toplo priporočena. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Poglavje deveto in deseto kazenskega zakonika za kraljevino Srbijo. V Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Str. fi9. Cena 12 K. Po pošti 1 K več. Deveto 'n deseto poglavje srbskega kazenskega zakonika, ki je bilo z ukazom razširjeno na celo državo kraljevine Srbov, Hrvatov .n Slovencev, je sedaj izšlo v posebni krijoči, opremljeno s primerjalno razpredelnico tozadevnih avstrijskega in nemškega kazenskega zakona Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Oreanfzacliskf vestnik. 5š stranke. Vdove in druge žrtve 24. 4. 1921. naj se zglase pri blagajniku R. Čelešniku, Turjaški trg 4—1. v svrho razdelitve podpor. Rabi se podatke o številu otrok, evem. prejemanju pokojnine itd. Oddaljeni se lahko zglase pismeno. V&sfnifc Svobode. Vsem podružnicam »Svobode«! Centralno tajništvo Svobode se nahaja sedaj v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5, v prostorih Spl. kred. društva, pritličje desno. Ravnotam je tudi uredništvo in uprava družinskega lista »Kres«. Družinski list »Kres« izvide v nekaj dneh. Prosimo nujno vse podružnice Svobode, da nam z dopisnico sporoče, koliko izvodov naj pošljemo. — Podružnica Celje ta Maribor naj sporočita tudi glede insera-tov. — Uprava lista »Kres« Ljubljana, Aleksandrova 5. Podružnica »Svobode« Vlč-OUnce priredi v nedeljo 10. Julija s sodelovanjem tamburaškega zbora veliko vrtno veselico v prid zgradbe »Delavskega doma« na Gltacah. Veselica se bo vršila v restavraciji »Amerika« na Glincah ob 4. popoldne. Vstopnina 2 dinarja. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila v notranjih prostorih. Vabimo naše delavstvo, da se z ozirom na namen v čim večjem številu udeleže te prireditve! Iz ergsnizaclje. SeJa ljubljanske podružnice kovinarjev se bo vršila v sredo 6. t. m. po delu. Udeležba nujna. — Načelnik. Savez metalskih (kovinarskih) radnika v Jugoslaviji je priobčil v št. 136. belgraj-skih »Socialističkih radničkih novin« proglas, v katerem je izključil Iz Saveza nekaj komunističnih rušiteljev organizacije v podružnici kovinarjev v Belgradu, ki so hoteli iz te podružnice napraviti komunistično politično orodje in s tem rovariti proti sklepom kongresa zedinjenja kovinarjev v Ljubljani. Savez stoji odločno na stališču, da strokovna organizacija ne sme biti po-prišče političnih razprtij. ZADRUŽNIKOM SLOVENSKE SOCIALNE MATICE IN NAROČNIKOM »NAŠIH ZAPISKOV«. Iz krogov bivšega odbora Slovenske socialne matice smo prejeli dopis, ki ga v Informacijo naših čitateljev priobčujemo. Glede na dogodke na zadnjem občnem zboru Slovenske Socialne Matice, ki se je vršU dne 28. junija t L se čutijo podpisani čiani dosedanjega načeltstva in uredniki »Naših zapiskov« v Informacijo zadružnikov, naročnikov in iavnostl dolžni ugotoviti in objaviti naslednje: 1. SSM Je bila osnovana leta 1917. kot nestrankarska, zgolj kulturna institucija. 2. Zadruga se je pod komunističnim vodstvom leta 1920 neopravičeno polastila imena »Naši zapiski«, ki pa je last 1. 1902. osnovanega ln pozneje izpolnjenega konzorcija. Po intencijah ustanoviteljev nt morejo biti ta niso bili doslej »Naši zapiski« nekaka praktčna šola za strokovne in zadružne funkcionarje katerekoli stranke. 3. Dosedanji la tudi na novo Izvoljeni Magajn Sc SSM Je preteklo leto sabotiral svoje blagajniške dolžnosti, dajaj glede denarnega stanja ostalemu načelstvu netočna pojasnilo ter ni prinesel niti na občni zbor nobene bilance, čeprav je zahtevalo to dosedanje načelstvo na vsaki seji zadruge. Nadzorstvo se vse leto ni niti enkrat se-šlo k seji in noben njegov član nj niti enkrat pregledal blagajniških knjig zadrug. 4. Vkljub temu je predlagal na občnem zboru član nadzorstva dosedanjemu načd-stvu absolutorij in bilanco, ki je bil tudi sprejet. Takemu nezakonitemu postopanju je nasprotoval del zadružnikov, pridržujoč si vse nadaljne korake, 4. Dosedanje načelstvo je glede na blagajnikovo poročilo o pasivah zadruge predlagalo občnem zboru likvidacijo, ki Je bila od sedanjih gospodarjev odklon.ena, ker ie blagajnik brez bilance v rokah trdil, da je zadrugt celo aktivna, dasl je še prejšnji večer poročal načelstvu o znatni izgubi. 6. Glede na te dogodke in na to stanje vlože podpisani na pristojnem mestu poročilo ta ugovor. SSM je sedaj politična institucija In organ JSDS ln v to namerava izpremeniti tudi »Naše ztpiske«, Ce ostanejo last SSM. vkljub pod 2. navedenemu pojasnilu. V tem primeru bodo nadaljevali podpisani takoj z »Novimi zapiski« in vabijo v svoj krog vse dosedanje sotrudniks in naročnike »Naših zapiskov«. Končno ugotavljamo, da Je poročilo o občnem zboru, priobčeno dne 30. junija t i. v »Napreju« netočno, n. pr. slede tegn, da ie odbor hotel preložitev občnega zbora, dočim sta to predlagala dva zadružnika, ali pa, da izkazuje bilanca čisto imetje, ko dejansko bilanca ni bila niti izdelana, še manj predložena, ali pa, da bi pripadata nekdanjemu konzorciju »Na.v:ti zapiskov« samo dosedanji predsednik hi podpredsednik SSM. V Ljubljani, dne 1. Julija 1921. Dr. Dragotin Lončar, Albin Prepeluh, Fran Erjavec. * K temu pripominjamo: Blagajniške knjige so se na občnem zboru predložile, ravno tako tudi bilanca, kj ie izkazovala, da je zadruga aktivna. Radi tega sl večina udeležencev občnega zbora ni znala trditev, da je zadruga pasivna, drugače tolmačiti, kakor tako, da je to samo pretveza, s kojo naj bi se Izsilila preložitev občnega zbora. O ostali vsebini izjave bo sodilo razredno zavedno delavstvo. Pripominjamo Je še, da Naši zapiski s tem, da se bodo ozirali bolj na praktične potrobe delavstva kot dosedaj, še niso postali »pohtična institucija in organ JSDS«. Naše delavstvo naj odgovori na to Izjavo, k' je namen je prozoren, s tem, aa se naroči v največjem številu na Naše zapiske. Pisma za Sl. soc. Matico je naslavljati Ljubljana, Poštni predal 168. Gospodarstvo. — Uredba o državni trošarini na žganje. Na podstavi finančnega zakona za ie-to 1920—21 veljavni predpisi o državni trošarini na žganje so se v nekaterih točkah z »Uredbo o državni trošarini na žganje« z dne 17. Junija 1921, ki izide tudi v Uradnem listu, bistveno spremenili. Po tej uredbi, ki je stopila v moč z dnevom raz« glasitve v »Službenih novinah«, to je 22, junija 1921, se pobira na žganje državna trošarina v pokrajinah, kjer se je pobira« la doslej, za hektolitersko stopnjo po 20 dinarjev. Izjemoma pa se dovoljuje do konca maja 1922 onim, ki kuhajo v državi žganje Iz lastnega proizvoda 25% popusta od bektoliterske stopnje. Doba za trošari, ne prosto kuhanje žganje za lastno porabo se je izdatno povečala številčno (potrojila). Za odmero te dobe je merodajna pro« stornina žgainega kotla 40 litrov, dočim je ta doslej znašala 80 litrov. Spremenila so se tudi določila glede števila družinskih članov, od katerega zavisi čas za troša* rine prosto kuhanje žganje. Uredba pri* znava trošarine prosto kuhanje žganja iz lastnih proizvodov za lastno osebno upa« rabo tudi onim osebam, ki točijo ali prx dajaj alkoholne tekočine (žganje, špirit, vino, pivo) na debelo in na drobno, to je osebam, ki doslej niso uživale te ugodno« stl Drugi dosedanji predpisi so ostali rw« IzpremenjenL — Znižali so cene železu na Češkoslovaškem za približno 6.7 odstotkov. — Kriza madžarske industrije. Iz Bu* ditnpešte poročajo, da madžarska Industrt-ja odpušča delavce, ker madžarski proiz* vodi vsled zboljšanja valute niso več spo« sobni za inozemsko konkurenco. Podjetniki izjavljajo, da more samo znižanje cen re-šltl krizo madžarske industrije. Dopisi. Store pri Celiu, Shod kovinarjev v Štorah se ie vršil v nedeljo dne 19. t. tu, Sodrug Leskošek iz Celja je v dve url trajajočem govoru poročal o socialni za« konodaji ter o tkzv. krščanskem socializmu v Jugoslaviji. Govornik Je žel burno odobravanje. Stvarno v debato so posegli ss, Sever, Jezernik ta Žohar, zlasti pa Čebular Iz Ceija. Ostro se je obsojalo postopa« nje klerikalnih petelinov v plažarni v štx rah. Konstatiralo se je tudi, da novousta« novljena skupina JSZ ni nič drugega, kako* klerikalna politična mahinacija, katero pa ondotni ravnatelj z obema rokama pod pl« ra. Voditelji te črne zveze se pa hvalijo, da jih bo tudi vlada podpirala 1 Seveda ta« krat, ko bodo Imeli klerikalci ln razni Ko« roščevi zavezniki vlado v rokah, da bodo pustili streljati na delavce socialiste! Lepo družbo si je poiskal g. ravnatelj H. Namen pač posvečuje sredstva — v svrho Izkoriščanja proletariata! Zavedal delavci prt kovinarski organizaciji v Štorah smo pa mnenja, da bi bilo boljše če bi gospod ravnatelj izpolnil predvsem obljubo, ki jo Je dal delavskim zaupnikom sa upostavitev: kopališča že pred pol letom 1 Tedaj bj pokazal, da Je veren kristjan ne pa tiran, in da je krščanski socialist no pa egoisti Končno še povemo gospodam: pokažite se v dejanjih, ne pa v frazah! Šmartno prj Paki. Kakor v vsaki ob« čini je tudi pri nas posredovalni urad. Ke* je pa pri nas še vedno klerikalna večina v občini, je tudi ta urad v rokah najbolj raz« upitih klerikalcev. Od poravnav ln glob, ki se tukaj nalagajo strankam, čujte ln strmi« te, se večinoma porabijo za nove zvonove^ čeprav imamo v občini mnogo stroškov z ubogimi, proti katerim se vedno godrnja ia tarna. Mislimo, da bi bilo bolj pametno, ce bi zvonove kupili tisti, ki jih hočejo Imeti, globe, ki se stekajo pri posredovalnem ura-du, naj hi se porabile v boljše ta človeko« ljubneje namene, kakor so novi zvonovi (Oloba spada vsekakor v občinski ubožnl sklad. Zneski, ki se plačajo pri poravnavah^ pa se dajo namenu v smislu dogovora. Vsekakor Pa je potrata, če se določajo za no« ve zvonove.) Po svetu. — Razkrita ponareJevalnlca denarja. Policija na Dunaju je prijela več članov, konzorcija, ki Je ponarejal bankovce ta ka« ter emu se je posrečilo podtakniti nekate« rim dunajskim bankam za 500.000 ponare« jenih češkoslovaških bankovcev po 500 K. Aretirani so MU trgovski potnik 1-udv'j Klein iz Munkacsa, ki se Je v bankah predstavljal kot trgovec Blau iz Bratislave, .a njegova žena, dalje inženir Andrej Gycerfly, iz Železnega grada in vseučilišču! profesor Julij v. Meszaros iz Budimpešte, Po zahte- vi varstvene oblasti sta bila v Budimpešti aretirana trgovca Kastner in Triedinger* Družba ie doslej ponaredila za 5.763.000 češkoslovaških bankovcev, kar odgovarja znesku 57 milijonov avstrijskih kron. Preiskava se še nadaljuje in se policija pred« vsem prizedeva, najti delavnico ponareje« valcev. — Prepoved kajenja za ženske v Ameriki. Zakonodajna skupščina Zedinjenih dr« žav ameriških se peča sedaj s predlogom, ki prepoveduje ženskam kajenje. V spodnji zbornici kongresa je Peter Johnson eh« širno utemeljeval predlog, rekoč med dru-gim, da ženske vsled kajenja postanejo muhaste, nervozne in histerične. Kazen, M jo predvideva predlog, bi bila: ob prvem prestopku 20 dolarjev, za nadalje pa 100 dolarjev. Ce ženska kadi v javnem lokalu, se kaznuje tudi lastnik lokala. — Tudi pri nas bi bil tak zakon potreben, dokler ni še prepozno. Cigank seveda pa noben zakon ne bo mogel odvrniti od tega, da ne bi ka« dile .... Stran 4. Priporoča se f^rdk® V&člelffa garancija. Stev. 148. p Peteline, Ijisbiiaeia, Sv. Petra nasip št. 7, Popravila se sprejemalo. edine tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah, materiJaE in izvrSbE predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Večlefoa garancija steme, IgEe, olje na drobno in debelo. Večletna oaranciia! ~--------- Ugodni plačilni pogoji. I$RKkS P@zor8 | Trg izučil f P©s@r * n i Dular & Fabiani i Jirasek i Fiiozoffska lilstorlja K 30. Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izašao. Narueiti si udmah kod ČeSkoiugoslovanake naklade J. Herojk, Zagreb, hub liia z iiiiiiii v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33, pri »Balkanu* priporoča svojo bogato zalogo angleškega, češkega, francoskega in italijanskega proizvoda po zelo znižanih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Samo na debelo! ŠJ F. BRUMAT LJUBLJANA in tkanine. Mestni trg 25. = Najvetja zaloga == Mm in gianin ¥ IjublianL Tvrdka I. DOLENC. Llubljana, NilScrJeva ulica II. S se priporoča za na-kup najboljžih instrumentov Izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. Električar, zmožen in izurjen v montiranju in popravljanju vsakovrstnih elektromotorjev, zmožen v vseh vrstah električnih napeljav in verziran v vseh varnostnih predpisih. Razen prostega stanovanja, razsvetljave, kurjave in vrta dobro plačo po dogovoru. Nastop po možnosti takoj. — Ponudbe in osebni obisk pri: Šentjanfikem premogokopu And. Ja kil, Krmelj (Dolenjsko). Velika zaloga: žički, Šivalni in razni stroji, pn niatika in vsakovrstni deli. F. BATII dvokolesa, vo- , ------------ ... D„oji, pnev- matika in vsakovrstni deli. F. BATJEL, Ljubljana, stari trg it. 21. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem In poniklanje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni Btroji in deli. Metianiina delavnica Karlovška cesta 4. Unonfnizavod In uredništvo posluje od dne 6. t. m. v ledni ulici St. 5 v prejšnjih prostorih ,Umetniške propagande", katera se z ozirom na njen razširjen delokrog preseli v lastno po-sloplje. Njeno zastopstvo za Ljubljano prevzame stem tvrdka Drago Beseljak & drug. Um A budilke, nf-» " haike, verižice, zlata Ino, srebrni s> o, ocale in porofne prstane kupite najbolje pri H. Lečnik, urar in zlatar, Celje, Glavni trg st. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. Čitajte velezanimivo studijo Or. Oto Bauer - Uratnik Pot k Socijalizmu. Cena K 2*— Naroča se v upravi »NAPREJ*. Ruska književnost. Tražite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Ceškojugosloven8ke naklade": J. HEREJK, Zagreb. 3BF jpTAMPinr S®- ^ -Jant.cernq%-; V ZJU BIJ AN A J lSalafegww1 KOTLARJI, vešči izdelovanja kotlov za žganje, samostojni delavci se Iščejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno nameščenje poleti in pozimi. Nastop takoj pritvornici: Ignacij Jellenc, Karlovac. Trgovci! Obrtniki! Pescr ! Vsled preselitve v lastno hišo na Dunajska cesto it. 11, protiaja od dar-.es H « ■ ■ ■ ■ ii ZALTA & ŽILIC Si svojo veliko zalogo ras no vrstne železnine IS P° Jaho snlianih cenah. g j = Ne zamudite prifiike! = “Z_________ WMH— ■ Pozor, turisti! s Tovarna konserv, salam in klobas ■ I naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene m I Bakreni rve KreusRin usnas z z kakor tudi vse droge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: naj finejše salame (ogrske), krakovske, šunkarice, poletne salame, brunšviške itd. koti za žganje v zalogi. Izdelujem vse vrste po naročilu. Lastni proizvod, prvovrstni materijah Sprejemam popravila vseh vrst. Jamčim za vsako delo. immm m i petrlnjska 95. — . Posiljatve dnevno zeleznici I ogromno posiljatev manufakture narav n i nost iz inozemstva je prejela tvrdka H. Stermeekl v Celju, in sicer volne, cefirje, tiskinine, etamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in Se mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 Hustrovani cenik zastonj! Na debelo samo v 1. nadstropju VELETRGOVINA |> fiTRMFrKT CELJE ST. 314, Razpošiljalo« OlAltllil/JVl Slovenija. i i w CZ S registrovena zadruga z omejeno zavezo. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih 4°l. Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Z3 i 1 Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. Za Z Oa Za v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! DBDD O Jadranska banka mm sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod —;—.....-------- najugodnejšimi pogoji. ...... - Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. l24aiatcl.lt Ivan Mlinar. ’ " ' '' ~ vT Tisk „Učiteljske tiskarne v Ljubljani Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, “............. Trst? wfen- .................... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- ~———■ in inozemstvu. mmm v .tv ’ "* ’ ’ ' '* * Odgovorni urednik: >titiuvsc,