KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA
Dragi gospod Doropoljski!                 kjer je  bila  nekdaj   zibelka naših dedov.
,,...,,            .              ••      Vojna nas je prizadela večinoma   vse;   če
„    .M<y?Ue "P6,,An1«. ^ma mi pa PrRV!l°    ne z izgubcdragih svojcev, pa % draginjo,
Nam al.iNanki.V nasihisi setn najstarejsa    skrbj   gz de,omg in   BtJrah^L   Vsem  m,m
od otrok in hodim 4 leta v solo. Moj dom    .    ^    .           ! t    .     t .       G ,.dji
je   na   Koroskem   pod   visokimi   Roram,    J   d ,-.     ^      .      fe  ZJ    doJmovin0)   ^1 to
na  Brezjah.   Do  Bejaka  imamo dve uri ¦    ^ekoliko lepi kraji   t/ofe  ^e  domovine,
morab  ih  na vojako.   Pa  jih  ne  bo  vec           d, kj,          .   slovenskega Korotana,
in že umem nemško. V 2. razredu se učimo    t0 Je Mnalu'
samo nemsko, le krščanski nauk po našem.                                     *
Po Veliki  noči   pridem v 3.   razred,  moj               Cenjeni gospod Doropoljski!
brat Sime) pa v 2. Simej   tudi   ministrira           _
v cerkvi. Moja sestra Zali je v 1. razredu.           Zalostni   časi   vojske  so   me  prisilili
Zdaj bo začela   hoditi  tudi  Tilda v   šolo,    zapustiti lepo Goriško. Sedaj živim že dve
Nežica pa še ne. V naši hiši   so   še   moja    leli   kot   begunka   v   Radgoni    »Zvonček*
stara mati   in   dve odrasli   decii   (dekleti)    «itam že od šestega leta. Moj oče je učitelj
Barbi in   Urši.   Tudi  enega  Rusa  imamo.    na   Gonškem,   sedaj   pn   vojakih.   Tu   v
Letos so mi naročili »Zvonček." Ga imam    Radgoni je mešcanska šola. .Jaz obiskujem
zelo rada. Posebno povest Bob in Tedi mi    Prvi razred. lmam še sestro Zlatico, Božico
ugaja. Komaj čakam,  da  pride  nova  šte-    in Ivico in bratca Peterčka. Težko pričaku-
vilka. Z veseijem smo že pričakovali vigredi.    jemo povratka v ljubo domovino.
Že se je tajal sneg in veselo so se oglašale           Uljudno Vas pozdravlia
tice. Zdaj pa je padel nov sneg in moramo
ostati večinoma v sobi.                                                                                 Milena Zorne.
Zdaj  Vas  pa  lepo   pozdravim   in   če    n,
bodete kaj prišli na Koroško, pridite tudi    uaS0V01 •
k nam.                                                                                    Ljuba Milena!
Ana Trisnik                      Bolj  redka   so   pisma   v   kotičku   od
Loce pri Beljaku, Koroško.    tVas   «ol;iš,kjh   'zfnance;'.    ™°    S'M . P»
1          '      »»««««'     tvojega toliko bolj veseli. Saj nam v njem
Odgovor:                                                          poveš tako lepo vse,  kar   ti   teži   srce —
seveda   najbolj   hrepenenje   po   ostavljeni
Ljuba Ana.                             domovini. Tolaži naj te za sedaj misel, da
Tvoje pismo  me je  zelo   vzradostilo,   je tisoče  in   tisoče  danes   takih   učencev
ker je došlo s  Koroškega,   odkodar ,je  le    in učenk, ki se ozirajo zvečer za solncem
malo glasu. Veselilo bo tudi vse kotičkarje,    in   ga   zavidajo   za srečo,   da gre v njim
da se je oglaaila nova sotrudnica iz dežele,    znane kraje,  milo  goriško   plan.   Krvavo
—~.   120  «~—
Sočo cvetoea Brda in dišeče hribce, obtože-    Nanosa, kjer že malone slišite, kako   pre-
ne oh — ne ! Tudi meni se je raisel zaletela    klinjajo nezvesti   Lahi,   ker   ne  morejo  z
v nekdanje čase. A zatone tugujmo preveč!    inuziko v Trst. — Veseli me  tudi,  da  se
— Kako že  poje  goriški   slavček  —  naš    učiš marljivo   in   tako   napravljaš  veselje
Gregorčič, ki je tudi ubiral strune po tistih    svojim ljubim  staršem in  sebi.  Danes  je
gričkih:                                                            šola zlasti v mestu draga stvar. O,   da   bi
.   Duh plemeniti  sam bo nosil boli,           to   vedeli   vsi   kotičkarji,   pa   tudi   drugi
a srečo užival sam ne bo nikoli.             učenci in   to   vpoštevali   ter  se  marljivo
To naj bodri   tudi   tebe  in  vse   nesrečne    učili in ne  delali   zaman  očetu   v žep —
izgnance,   da    sočustvuje  z   Vami   vsako    lukeDj. No,  upajva,   da   tvoja  dva   bratca
človeško   srce,   koliko   topleje   šele   srce    nista med poslednjimi ter se skrbno užita.
slovensko, ki  se je biio vedno   svesto, da    S tem boste v ponos domači   hiši,  ki   ne
ima tam na Goriškem svoje orle, ponosne,    nosi zastonj pridevka  »Cesarjeva".   O,  ko
junaške brate. Te zavesli   nara  ne  vzame    bi nam hotela ti napisati zgodbo o tistem
noben sovražnik niti danes. Zato ne  obu-    svojem pradedu,   ki  je  dobil   od   eesarja
pajte, ne obupujmo!                                       Franca I. zlato svetinjo za usluge  in zve-
„    .    .            , „         111                 stobo, bi tudi drugi   kotiekarii   vedeli,  da
CeDjem gospod Doropoljsk,!                 sQ Je pred m ^g ,eU ^ pod   Nfl.
Vsakokrat, kadarcitam Zvoncek, vidim,    nosoni ljudje, ki so se odlikovali v Jjubezni
da Vam piše mnogo  otrok.   Da  bi   se  pa    ,j0 cesarja in domovine.   Radoveden   sem,
tudi jaz lahko pridružila kotičkarjem, sem    kako to izvršiš.  Tvojim   staršem   izvočam
prosila starše, da me naroče na   Zvonček.    pozdrav, a tebi kličem: Na svidenje! Radi so uslišali niojo prosnjo. Dobila sem
že prvo številko   Zvončka, ki jo kaj   rada                     CenJ- S- Doropoljski!
čitam. Doma seni z Vel. Ubeljskecra.  Stara           Sedaj Vam pa hočem izpolniti obljubo
sem   11   let.   Imam   še   skrbne   starše   in    in Vam posljem sliko naših vojakov. Včeraj
polno bratcev in sestric. — Ker je vojska    smo   obhajali  god   mlajše sestriee Milene.
in staneta bratca, ki sta   v   šoli   starše   v    Moj   atek   je sedaj   na dopustu,   da bomo
tej draginji   mnogo  denarja.  hodim   letos    opravili  delo v vinogradu.   Prosirn,   natis-
še v tukajšno vaško 5olo. Obenem me pa    nite mi sliko v Zvonček. poučuje gospodiena učiteljica za 5. razred,           Vas najlepše pozdravlja
ter bom delala koncem leta skusnjo. Učiti                                             Ela Kurbus-ova
se imam precej. Najrajša se učim zemljepis                                        v Slivnici pri Celju.
in petje. Moji starši Vas   poznajo   in  Vas    Odgovor: lepo pozdravljajo. — Bodi dovolj za danes,                             Ljuba  Ela !
pa drugič  več.   —  Hrosim uvrstite   moje           Kakor vidiš, sem ugodil tvoji prošnji:
revne vrstice med druge kotičkarje.              siika vaših vojakov nas gleda iz Zvončka.
Z odličnim spostovan.jem                         r;i(j bi bil to storil že prei, a zavod za slike
Franči.ška 1'remrov, učenka    deia pO("asi iu pa — vsak dan dražje. NaS
V. Ubeljsko, p. Razdrto.      Zvofekbi rad prizvončkljalpod vsakostreho
Odgovor :                           ^                              tako.j pi ve dni meseca, ko bi ga nemudilesli-
Ljuba tranrišku!                        ke. Zavod se izgovarja na prometne razmere
Prav razveselil   sem   se ivojega   lisln,    in delavce. Upajmo, ilaboskoraj bolie. Dotlej
z menoj pa gotovo   ludi   vef   kolifkarjev.    nam pa sporoči še kaj lepega z lepe štajerske
Saj i/.venio Uiko malo lani duleč od sivega    de/.ele.