Zgode in nezgode
1'iSc Iv. Kiferle.
ladini sc jc »Zvončck« jako priljubil.                                       
Radi ga čitajo otroci, ki so se že naučiti iitanja. Vcm, da bi radi čitali vedno kaj novega, sniešnega in vesclega. Ni lahko ustreči takim-le živahnim, mladira radovednežem.
Imel sem tovariša, ki mi je marsikaj povedal iz svojc mladosli. Rad sem ga poslušal in si zapomnil ninogo tega. Ker mislim, da boste radi čitali o zgodah in nezgodali mladili lct, vam jih poveni, kakor sem jih sam slišal.
—=   89
I. Smrtna nevarnost.
Moji  starši so imeli nekaj njiv na barju  ali   na  nialiu,   kakor pravijo
i nas. Nekega dne se napravita oče in mati, da pojdeta na mah orat. Oče
jloži na voz nekaj gnoja. dene na vrh slame in posadi gor mojega brata,
m mu je bilo takrat pet  le!.   Mene pa, ki sem bil tri leta mlajši, je nesla
tnoja tnali na roki.    Moj oče je imel iiavadno po dve mladi kravi, da smo
imeli dovolj mleka. Tndi 1a dan je napregel oče kravi v voz, in Sli smo na
oarje. Moj brat je čvrsto sedel na vozu.  Mene pa je mati težko nesla.   Saj
veste, kako je z otrokom dvehlet! Da bi ga nosili, je pretežak, za vztrajno
hojo pa tudi ni. — Tudt mene se je niati naveličala nesti, pa nie posadi k
bratcu na voz. Bratec me je objel z roko okrog pasu in me držal, da nisem
padel.  Oče in mati sta  šla  zraven   in  se pogovarjala o gospodarslvu.  Pot
je pa bila slaba.    Bilo je po deževju, in na kolovozu so stale nilake.   Kar
poma se kolo vdere do pesta, in kakor bi trenil, se zvrne voz. Oče in mati
ozreta in kaj vidita? Zvrnjeni voz, nekaj raztrcsenega gnoja na kolovozu,
nckaj pa zraven v jarku.
Tedaj pa zavpije nioja mati: »O, Marija! Kjc pa sta otroka ?¦ Očeta je nekaj zbodlo pri srcn. Hitro stopi k jarku in začne z rokatni iskati po umazani vodi med raztresenim gnojem. Zatfuti nekaj, potegne in privleče mojega brata. Da ga hilro materi. Ona pa zdihuje: »Oh, kje pa je Ivan? Oh, Se Ivana poišči! Golovo se zaduji! 0, Bog, ti nam pomagaj!«
Očc jc iskal in brodil po vodi  mcd  gnojem in je slednjič  Uidi mene
"vlekel iz žabievea dotnovja.   Pa kakšen sem bil!   Umazan in črn. V ustih
11 imel polno  črne,   barjanske prsli in dihal  nisem   skoro riič.    Vsa pre-
-trašena me oče in mati tresela,  drgncla in čistita  gnoja in prsti.    Mati je
"d veselja jokala, ko sem zopet začel dihati in pozneje — jokati.
Oie jc voz in gnoj po rnožnosti spravil na njiio. Ma!i pa me je zavila ^uhe cunje in me tolažila, da sem se naposled umiril. Topli solnčni žarki mi dobro deli. Bilo rni jc gorko in dobro.  Knialu sein pozabil na žabjo .irišijo v jarku.