Edini slovenski dnevnik <f Zedinjenih državnik.:*
VetJn n vse leto. • • $3.00 -s Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daflj fat the United States >
Issued every day except -: Sundays and Holidays >
»S52
nujurow raamni i«87 comtjlndt.
01an Matter.
«1, im, at tfe» Port Offlee aft I«w York, M. $mMk the A* cfl
of Marak i, liT»,
WXLXTQK PIIAJtM: 4SCT 0O1TLAJTM
NO. 284. — ŠTEV. 284.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 4, 1914. — PETEK, 4. DECEMBRA, 1914.
VOLUME XXO, m LETNIK Utt
PRI LODZU SE JE UNELA SEDAJ VELIKA BITKA NEMCI NAMERAVAJO PRODRETI SKOZI Rl
Vsa sila Nemcev se koncentrira sedaj proti Varšavi, dočim skušajo Rusi z obkolilnimi gibanji odrezati armado maršala Hindenburga od zveze s Thornom. - Rasi poročajo, da so zasedli kraj Wieliczka, ki se nahaja osem milj pred Krakovom. - Iz ostre kanonade pri Ypres in Nieuport se da sklepati, da so se zopet pričele operacije v večjem obsegu. -• Prodiranje Francozov v Vogezih. - Francoska poslanska zbornica se bo sestala dne 22. decembra v Parizu, kamor bodo došli tudi člani kabineta. - Upor v koncentracijskih taboriščih.
Kakšnega pomena je zavzetje Belgrade?
Budimpešta, Ogrsko, 3. dec. — Zavzetje Belgrada ima za Avstrijo precejšen .pomen, posebno za-raditega, ker imajo sedaj Avstrijci takorekoč prosto železniško pot v Carigrad. Dosedaj se je zainoglo priti iz glavnega mesta Turčije v Nemčijo ali Avstrijo s-amo preko Ruinunske, katera pa ni dovolila, da bi se prepeljavalo orožje ali munieijo.. Iz Belgrada vozi železnica preko Bolgarske v Turčijo. Ker je bila Bolgarska dosedaj se vedno prijateljica dvo-zveze, upata Nemčija in Avstrija, da jima ne bode delala nika-kih neprilik pri transportiranju orožja in municije. Ko so potovali nemški častniki v Carigrad, so jih Bolgari na vseh postajah navdušeno pozdravljali.
Rusija in Penija.
Petrograd, Rusija, S. dec. — Ruske oblasti so aretirale avstrijskega in turškega konzula v Ta-brizu ter zgjpečatU^ konzulate^ Konzula bodo prepeljali v Tiflis odtam pa v Petrograd. Iz Petro-grada se bosta lahko vrnila preko Norveške vsak na svoj dom.
Avstralske čete.
London, Anglija. 3. decembra. V Egipet je dospelo včeraj veliko avstralskih čet. Neka brzojavka pravi, da se bodo vojaki nekaj časa urili v orožju, potem bo-lo ipa odšli na frouto.
Ustaši zasedli trdnjavo ▼ Tripo-lisu.
Rim, Italija, 3. decembra. — Iz Tripolitanije poročajo, da so pred par dnevi navalili ustaši na trdnjavo Karat-Seoo, v kateri se je nahajala posadka domačinov. Po hudem boju so vdrli v mesto in ga zaeedli.
Italija in konzuli
Rim, Italija, 3. decembra. — Takoj v začetku vojne je pridržala turška vlada vse ruske konzule v Mali Aziji kot talce. Italija je (poslala Visoki Porti odločno zahtevo, da mora konzule takoj izpustiti, kar se je tudi zgodilo. Vkrcali so se na križarko "Calabria ki jih bo prepeljala v So-
Turki pognani v beg.
Petrograd, Rusija, 3. dec. — OJltvni stan ruske armade v Kavkazu naznanja, da so bili Turki v dolini reke Eufrat pognani v beg. Pri tej priliki so izgubili veliko svojih vojakov.
Turki v Srbiji
London, Anglija. 3. decembra. Ii Niia poročajo, da so se začeli na jugu dežele zbirati razni romarji in banditi. ki so turške vere. Napoved svete vojne je tako vplivala nanje, da so skleniii pridružiti te Turkom in vdreti v Ma-cedonijo. Zavzeli so neko važno železniško križišče in popolnoma tpobili srbsko posadko, ki ga je čuvala.
Carigrad, Turčija, 3. dec. — Pri Aain Galakka. v francoskem delu Sahare, so napadli Senuzi oddelek francoskih vojakov, ki je stal pod poveljstvom generala * Largenau-a. Francozi so jih po hudem boja premagali in umorili Abdulaha. Pozneje se je vr-
Konji za Francoze.
Ottawa, Canada, 3. decembra. Francoska vlada je nakuJpila v Združenih državah preko 20,000 konj, katere bi imeli peljati po canadskih železnicah v Montreal, česar pa dosedaj canadska vlada še ni dovolila, ker se boji, da bi se ne zaneslo tja živinske kuge. ('anadske transportne družbe odločno protestirajo proti temu vladnemu odloku. Francozi bodo morali skoraj gotovo dolgo časa čakati, predno bodo dobili konje.
Novo poslaništvo.
Rim, Italija, 3. decembra. — Po vzgledu Angleške, bo osnovala tudi Srbija v Vatikanu svoje poslaništvo.
Precejšen plen.
Tokio, Japonsko, 3. decembra. Japonska vlada je izdala uradno poročilo, da so zaplenili Japonci pri zavzetju Tsing-Taua 2500 pušk, 100 strojnih pušk, 50 topov, 1500 ton premoga, 40 avtomobilu v ier. veliko množino pro-vianta. One nemške ladije, ki so se nahajale v zalivu Kiaučau, so Nemci pred kapitulacijo razdejali.
Belgrad z naskokom zavzet.
Budimpešti!, Ogrsko, 3. dee. — Srbsko glavno mesto so avstrijske čete z naskokom zavzele. Avstrijci so prišli z zapadne strani, zavzeli še zadnjo utrdbo in nato vkorakali v mesto.
Dunaj, Avstrija, 3. dec. — Cesar Franc Jožef je podelil osvoji-' telju Belgrada velik križec Leopold o vega reda.
Krakov ni dobro zavarovan.
Petrograd, Rusija, 3. dec. — Nemci na Rusko-Poljskeui še precej dobro prodirajo, toda velikanskemu navali Rusov se ne bodo mogli ustavljati. Vojaški kritiki pravijo, da so napravili avstrijski vojskovodje veliko napako, ker so poslali večji del svojih čet preko Karpatov na Ogrsko in pustili trdnjavo Krakov skoraj brez vsake pomoči.
Položaj v Przemyslu.
Benetke, Italija, 3. dec. — Danes je dospel sem iz Przemysla ta-rnošnji kuezcškof, ki je namenjen k svetemu očetu v Rim. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel, da vladajo v trdnjavi zelo slabe razmere in da se mesto ne bo moglo več dolgo časa vzdržati. Bolnišnice so prenapolnjene, živil je jelo primanjkovati Vsak dan umre za raznimi nalezljivimi boleznimi na stotine in stotine oseb.
Nove nemške čete.
Petrograd, Rusija, 3. dec. — Glavni vojni stan je izdal danes sledeče poročilo: V okolici Lo-wicza se boji še še vedno nadaljujejo. Nemcem je prišlo zadnje dni vec novih čet na pomoč, nakar so stopili pri Strykovu v o-fenzivo. Položaj na Poljskem se ni čisto nič izpremenil.
Posrečen izpad.
Berlin, Nemčija, 3. dec. — Včeraj je priredila posadka iz Przemysla izpad in pregnala Ruae izpred zunanjih utrdb.
Jetniki ▼ Lvovu.
Lvov, Galicija, 3. dec. — Danes so pripeljali sem Rusi kakih 3000 avstrijskih jetnikov. Med njimi je največ Ogrov in Tirolcev. Skoraj vsi so ojiebljeni na rokah in
Mnenje nemškega vojaškega kritika.
Berlin, Nemčija, 3. dec. — Major Morath, znani vojaški kritik, je priobčil v ''Berliner Tagblatt" sledeče:
Fz sedanjega položaja na iztočnem bojišču je razvidno, da se ne bode Nemcem posrečilo obkoliti glavno rusko armado in jo uniči ti, pač pa lahko bojno črto na več mestih prodrejo in potem ne ovirano operirajo naprej. Velikanska ofenziva Rusov, ki sega od Soldau-a do Krakova, je že de loma zlomljena. Rusi so sprva mislili vreči svojo silo v Nemčijo; Nemci bi morali seveda odpokli-cati večji del svojega vojaštva z zapadnega bojišča, kar se pa ni zgodilo. Ruski generalni štab se je nato oprijel svojega prvega načrta. Prišel je do zaključka, da je najboljše, če se najprej uniči Avstrijo in se s tem odvzame Nemčiji dobrega zaveznika. Upamo, da se Rusom tudi ta poskus ne bo posrečil. Avstrijci so dobri vojaki, ki se neustrašeno bore. Edino preglavico jim dela zima in slabo vreme.
Nemški cesar v Vratislavi.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. Včeraj je dospel nemški cesar v Vratislavo (Breslau, pruska Šle-zija), kjer se je posvetoval z nadvojvodom Friderikom, vrhovnim poveljnikom avstrijske armade. Pri konferenci sta bila navzoča tudi prestolonaslednik Karol Franc Jožef in šef avstrijskega generalnega štaba.
Car na Poljskem.
Petrograd, Rusija, 3. dec. — Danes je bilo tukaj uradno razglašeno, da je dospel car Nikolaj na Poljsko.
Nemški uspehi pri Lodzu.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. Onim nemškim četam, ki so obšle rusko desno krilo, preti od strani Rusov z vzhoda in juga velika nevarnost. Po tridnevnem vročem boju so prodrli sovražnikovo vrsto in pri tej priliki vjeli 12,000 Rusov ter zaplenili 25 topov. Nemške izgube so ogromne, toda z velikanskimi izgubami Rusov se niti primerjati ne morejo. Sedaj je vse odvisno od tega, če se bo posrečilo Avstrijcem in Nemcem vreči rusko levo krilo in centrum nazaj.
Srbija pred padcem.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. Z Dunaja poročajo, da so v zadnjih bojih vjeli Avstrijci skoraj 20,000 Srbov. Neko drugo poročilo pravi zopet, da so Srbi izgubili od začetka vojne dosedaj na vjetih, mrtvih in ranjenih skoraj 80,000 mož. Avstrijci prodirajo vzhodno od reke Kolubare. Srbi se jim ne bodo mogli dolgo u-stavljati. S padcem Belgrada jim je pot v vBa severna mesta odprta. Kakorhitro zavzamejo železniško progo, ki vodi proti jugu, so Srbi b»z vsake moči.
Obnovljeni artilerijski boji.
Pariz, Francija, 3. decembra. V oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi, da se je vršil včeraj v Nieuport in južno od Ypres oster artilerijski dvoboj in da se je istotsko obstreljevalo pozicije zapadno od Lens.
V Argonih se je včeraj odbilo več nemških naskokov. Tudi v Woevre-distriktu je kazala nemška artilerija precejšno živahnost,
Poročila o napredovanju v Vogezih.
Pariz, Francija, 3. decembra. Večerno oficijelno poročilo se glasi: "Edina zanimiva novica se tika našega desnega krila. Na desnem bregu reke Mosel smo namreč zasedli kraj Lemmenils. V Vogezih so zavzele naše čete Tete de. Faux, južno od hriba Bonhomme, ki nadvladuje gorsko verigo in kjer so ustanovili Nemci observatorij. Zasedlo se je postajo Burnhaupt.
Poslanska zbornica se vrne v Pariz.
Pariz, Francija, 3. decembra. Dasiravno se ni oficijelno objavilo, da se bo vlada vrnila v Pariz, je bila vendar poslanska zbornica sklicana na izvanredno zasedanje na dan 22. decembra. Clan i kabineta bodo tekom tega tedna odpotovali v Pariz, da so na razpolago finančnemu komiteju poslanske zbornice.
Bombe za Kmppove naprave.
London, Anglija. 3. decembra. Neki tuji avijatik je vrgel včeraj bombe na Kruppove naprave za topove v Essenu. V tem smislu se glasi poročilo brzojavne agen-ture iz Haaga. Bombe se je baje vrglo na posloipja, v katerih se izdeluje topove. Glasi se, da je odšel avijatik nepoškodovan. Obsega napravljene škode se dosedaj še ni ugotovilo.
Izjava italijanskega ministrskega predsednika. London, Anglija, 3. decembra. Iz Rima se poroča, da je pri o-tvorjenju (poslanske zborniee izjavil ministrski predsednik Sa-landra, da se ni pojavil v evropski situaciji noben faktor, ki bi mogel napotiti Italijo, da bi iz-preinenila svojo dosedanjo politiko nevtralnosti.
Pred otvorjenjem poslanske zbornice se je vršilo zelo važno posvetovanje med ministrskim (predsednikom Salandro, bivšim ministrom Giolitti-jem, voditeljem opozicije ter predsednikom poslanske zbornice. Giolitti bo podpiral politiko kabineta in vsled tega je zagotovljen sedanjemu ministrstvu trajen obstoj.
Portugalska je pripravljena na vojno.
London, Anglija, 3. decembra. Portugalska ima sedaj pripravljene štiri ekspedicijske zbore in pričelo se je z mobilizacijo pete divizije. Ministrski predsednik Machado je danes naznanil, da se bo uporabilo te štiri zbore v Afriki, kjer baje ogrožajo Nemci portugalske posesti.
Kralj Haakon ti bo ogledal utrdbe.
London, Anglija, 3. decembra. Glasom poročila iz Kristianije na "Daily Mail" se bo ukrcal kralj Haakon v Trondhjem na krov bojne ladije 'Harald Haarfagre' ter si ogledal na»prave na obali katere je zgradila Norveška v obrambo svoje nevtralnosti.
Uporni vojni jetniki.
London, Anglija, 3. decembra. Glasom poročila Usta 'Het Volk' v Amsterdamu je izbruhnila včeraj v belgijskem koncentracijskem taborišču v Zeist, Holand-ska, ustaja. Holandske čete so streljale na Belgijee ter je bilo pri tem šest ubitih, dočim je bilo devet oseb ranjenih. Posameznosti dogodka niso še znane, vendar se pa glasi, da je bil povod
ni
dovolilo obiska sorodnikov. V Zeist se je odposlalo nadaljne čete, da ojačijo stražo.
V koncentracijskem taborišču v Lancaster je prišlo včeraj do nemirov med tam interniranimi Nemci, tekom kojih so se [>osluži-ii pazniki svojih bajonetov. Nemirov se je vdeležilo več kot tisoč jetnikov. Veliko jih je bilo ranjenih, med njimi eden težko. Poroča se, da jn nastal rfpor med jetniki samimi in da se je paznike pobilo na tla. ko so skušali pomiriti jetnike.
Poklicalo se je rezerve in jetniki so napadli slednje z opeko in palicami. Povzročitelje nemirov se je prijelo ter zaprlo v samotne celice.
Poveljnik taborišča v Lancaster dementira vest. da so se tam vršili nemiri. Govorica o nemirih je najbrž nastala, ker se je oddalo napačen alarm za ogenj in sicer z namenom, da se omogoči beg.
Zatiranje Nemčiji prijaznega časopisja.
Dublin, Irska, 3. decembra. — List "'Sinn Fein"' danes ni izšel, ker so zagrozile oblasti, da bodo stavile urednika pred vojno sodišče radi veleizdaje, ker je priobčil članke gotove vsebine.
To je druga odredba vlade proti irskim časopisom, ki nasprotujejo nabiranju novincev ter pišejo v Nemčiji prijaznem smislu.
Včeraj zvečer je zaplenila »policija vse eksemplare mesečnika •'Irish Freedom'* ter je tudi preiskala uredniške prostore tega lista.
Vlaki z ranjenci ovirajo promet.
Ženeva, Švica, 3. decembra. — Glasom informacij, ki prihajajo! baje iz zanesljivih virov, dohaja v Duesseldorf, Luxemburg, Kcl-niorajn in Colmar toliko vlakov z ranjenci, da trpi vsled tega promet municijskih vlakov v smeri proti fronti. Municijski vlaki morajo namreč na stranskih tračnicah čakati, dokler ne ipridejo mimo vlaki z ranjenci. V Luxem-burgu se je nabralo baje že veliko vlakov z munieijo za infante-rijo in vsi morajo čakati, da bo proga zopet prosta.
Ranjenci pridejo vsi takoj v bolnice. Med njimi se nahajajo tudi Francozi in Angleži.
Nadaljne čete iz New Foundland.
St. John, N. F., 3. decembra. — Pridno se nadaljuje z rekrutira-njem drugega kontingenta, katerega se bo odposlalo iz New Foundlanda angleški armadi v Evropo. Dosedanji kontingent1 540 mož se namerava podvojiti.
General De Wet pred vojnim sodiščem.
Cape Town, Južna Afrika, 3. decembra. — General Christian De Wet, voditelj južnoafriških ustašev, bo stavljen z drugimi u-jetimi voditelji vred .pred vojno sodišče ter bo najbrž ustreljen. De Weta in 52 njegovih pristašev je zajel neki avtomobilski oddelek pod poveljstvom polkovnika Konrada Brits v bližini Wa-terburg. Ustaši so se udali ne da bi izstrelili en strel.
De Weta so prevedli v Vry-burg. S svojimi ljudmi je jezdil 50 milj neprestano da uide zasledovalcem. Konečno so bili konji tako utrujeni, da so ubežnike dohiteli avtomobilisti generala Bo-the.
Liebknecht je bil proti vojnemu kredite. Berlin, Nemčija, 3. decern
da je nemški državni zbor soglas* no dovolil vojno posojilo v znesku petih milijard, se poroča, da je glasoval proti posojilu socija-listični poslanec dr. Kari Lieb-kneeht. Po glasovanju glede vojnega posojila je bil državni zbor odgoden do 2. marca p. 1.
Najvažnejši del govora državnega kancelarja je bila njegova izjava, da je bila Belgija sama kriva kršenja nevtralnosti, kar je razvidno iz dokumentov, katere se je našlo. Teh dokument o v <[>a ni imela nemška vlada na razpolago dne 4 avgusta, vendar pa je bila znana njih vsebina angleškim državnikom. Dokumenti dokazujejo baje. da je opustila Belgija svojo nevtralnost v prid Angliji in državni kancelar je iz tega sklepal, da ni napovedala Anglija Nemčiji vojno radi kršenja nevtralnosti, temveč ker je upala. da bo mogla premagati Nemčijo s pomočjo Rusije in Francije.
Glasom teh dokumentov ni bila ipo mnenju nemškega državnega kancelarja Belgija že dolge nevtralna, ko so nemške čete u-drle v belgijsko ozemlje.
Predsednik državnega zbora Kaempf je izjavil, da se je oglasilo preko 2,000,000 prostovoljcev, od katerih se je dosedaj vpoklicalo le majhen del.
Z združenimi močmi.
El Paso, Tex„ 3. decembra. — Generala Francisco Villa in Emi-liano Zapata se skupno pripravljata na kampanjo proti Carrau-zi. Villa in provizorični predsednik Gutierrez, ki je dospel včeraj iz Queretaro v Taeuba, sta prišla danes v Mexico City ter sta ustanovila svoje urade v Narodni palači. Ljudstvo ju je sprejelo z velikim navdušenjem. Armada 25,000 Zapatistov, pristašev Ville in bivših Carranzistov ju je spremljala iz predmestij. Gutierrez se bo danes nastanil na gradu Chapultapec, dočim si je Villa izbral v mestu samem majhno hišico kot svoje bodoče stano-vališče. V JMexieo City je dospelo tudi 21 generalov, ki so bili imenovani na konvenciji v Aguas Calientes in ki bodo tvorili-provizorični kabinet novega predsednika.
Takoj se bo sklicalo kongres, ki je zboroval v času, ko je bil ubit predsednik Madero. Ta kongres bo oficijelno potrdil sklepe konvencije v Aguas Calientes in imenovanje Gutierreza provizorič-nim »predsednikom.
Washington, D. C., 3. dec. — Villa in Gutierrez se nahajata sedaj v Mexico City ter organizirata novo vlado. Imetje družbe cestne železnice, katero je zaplenil Carranza, se je zopet izročilo korporaciji in pričelo se je z obratovanjem, potem ko se je dovolilo uslužbencem zahtevano zvišanje plače za 25 odstotkov.
Brownsville, Tex.. 3. decembra. — Konjeniki Združenih držav so pri Hidalgo, Tex. po dolgotrajnem zasledovanju ujeli de-
vet Mehikancev, ki so baje pri-fpadali roparski bandi, obstoječi iz 25 mož.
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike."
Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zato zasedaj nikomur ne moramo nstre-& s temi knjigami.
Posestniki premogovnikov so odgovorni.
Denver, Colo., 3. decembra. — "Po mojem mnenju so ediuole posestniki rovov odgovorni za izvršena nasilstva in za vse posledice mobilizacije milice, ker so se branili imeti kaj opravka z zastopniki delavcev", j.- izjavil danes bivši zvezni senator T. .M. Patterson, član zvezne komisije za industrijelne zadeve.
Patterson, ki je bil v pričetkn stavke svetovalec goverm-rja Am-monsa, j*- pobil izjavo governer-ja, da je pripisovati nadaljevanje stavke zahtevi priznanja uuije. Rekel je, da so bili uradniki organizacije pripravljeni opustiti to zadevo, a posestniki rovov se niso hoteli spustiti z njimi v ni-kaka pogajanja. Patterson j.- tudi grajal governerja radi polno-moči, katere je bil dovolil generalu Chase. Naskok na šotorišče Ludlow, — je izjavil — ni prišel popolnoma slučajno, temveč so ga vojaki namenoma vprizorili.
Rovski nadzornik Jamr-, H. Dairyrnple je izjavil, da je pro-centni odstavek smrtnih slučajev v Coloradu večji kot pa v drugih državah in sicer raditega. ker se ne izpolnjuje postavnih predpisov. Izvedba jpostav jn popolnoma odvisna od dobre volje družb.
204,840 jajc uničenih.
Chicago, III.. 3. decembra. — Vladni uradniki so sežgali danes 204.840 jajc, ker so bili na podlagi .preiskave spoznani kot preveč zreli'. Velikanski kup se je na bregu jezera polilo s petrolejem ter zažgalo.
Ljubosumnost.
Ko je spremljal včeraj 19 letni John Goodwin svojo nevesto domov, ga je na Plymouth St., Brooklyn, nekdo ustrelil. Policija je .prepričana, da ga je ustrelil neki njegov tekmec, ki j« že dalj časa zalezoval njegovo nevesto.
Denarje v staro domovino,
Promet s Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo de nar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denai ne mogel izplačati določenim ose bam, bodemo istega vrnili pošilja tel jem.
V sedanjem položaju pa ni ml sliti, da bi denar dospel v roke na slovljenca tako hitro, kakor pre je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 de 25 dni in v približno tem času bo-, de denar v stari domovini tndtf izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več kakor 500 K.
O e n e:
K
6.... 10.... 16.... ao....
26____
30.... 36.... 40.... 46.... 60.... 66,.tt 60....
70.... 75.... 80.... 66....
$
1.10 1.10 3.10 4.10 6.10 C. 10 7.10 8.10 9.10 10.00 11.00 12.00 19.00 14.00 16.00 16.00 17.00 18.00
100..., 110..., 130.... 136.... 140.... 16Q..., 160..., 170..., 180..., 190.... 800... 360..., s6o..., 860. •«, 400..., 460.... 500....
8
2Q.no 22.00 24.00 26.00 28.00 30.00 32.00 34.00 36.00 38.00
40.00 eo.oe €0 00 70.0) 80.00 90 00 100.00
"GLAS NARODA"
(Slovenk: Da3y.)
Owned and published by the
SI o ve ni c Publishing Co.
(« corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treasurer.
J") ace of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Z& re!o leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00
po! leta
P
I« to zii mesto New York.....
r> il leta za mesto New York Kvropo za vse ieto----
1 leta etrtleta......
Bl
I
1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
"(JI \S NARODA" izhaja vsak dan _____Izvzemfii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement cm *ii ntni«nt.
l>opi*i brez podpisa in osobnosti se ne
priobfojejo.	—
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order.	"
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje . bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"v
P2 Cortiandt St., New York City.
Telefon 4C87 CortlandL
K padcu Belgrada.
Z Dunaja j«- prišlo brzojavno poročilo, da so avstrijske čete zavzele Belgrad, neutrjeno glavno mesto Srbije. Ko je koncem julija napovedala Avstrija Srbiji vojno, je bil ves svet prepričan, <la bo Belgrad v par dneh v avstrijskih rokah. Zgodilo se je pa drugače. Prvi vojni napovedi so ledile z mrzlično naglico druge in avstrijski generalni štab je moral rad ali nerad opustiti namero, da navali z veliko premočjo na Srbijo ter jo podjarmi v najkrajšem času. Večji del armade, pr-votno obrnjene proti Srbom, se je poslalo na gališka bojišča, dočim s.- jf udrlo v Srbijo na drngi strani. lielgrad je ostal v srbskih rokah in branila ga je majhna posadka, kateri je poveljeval odstavljeni in radi svojih pustolov-stev znani bivši srbski prestolonaslednik Jurij. Krog Belgrada so se vršili majhni spopadi in avstrijske baterije na ogrskem bregu so sempatam obstreljevale mesto in stare utrdbe, obstoječe še i/, turških časov.
Pozornost sveta ni bila obrnjena, proti Bel gradu, kajti na drugih bojiščih, na Poljskem in v Franciji, so se odigravali vse važnejši dogodki. Usoda majhnega kraljestva je izgubila na važnosti v spričo katastrof, katere so grozile velikanskim državam v slučaj i odločilnega poraza. Sempatam je bilo citati, da se obstreljuje Belgrad, da je mesto podmini-rano ter da bi zletelo v zrak v slučaju, da bi avstrijske čete udr-le vanj.
Osivelemu cesarju Franca Jožefu I. se je hotelo pokloniti ob priliki CG. obletnice vlade poseben dar, in sicer osvojeno srbsko pre-stolico Belgrad, nekdanjo zadnjo postojanko Turčije in večni predmet bojev med Orijentom in Za-padom.
S strategičnega stališča je zavzetje Belgrada manj pomembno, ker ne izpremeni bistveno položaja na južnem avstrijskem bojišču. Pač pa je moralnega pomena, in sieer v bolestno-trpkem smislu za Srbe. Avstrijska armada se s tem činom ne more posebno postavljati, k. r m) bile t« žkoče zavzetja mali-nkostne v primeri z velikansko premočjo Avstrijcev in terensko situacijo krog Belgrada.
Kako se bodo razvile sedaj stvari na južnem bojišču, se bo v kratkem pokazalo. Zavzetje Belgrada pa nikakor ne tvori peresa v lavoriki zmag avstrijske armade.
Villa dela red v Mehiki.
Kljub številnim vznemirja jo-čim poročilom, ki krožijo v Združenih državah glede položaja v Mehiki, kažejo vsa znamenja, da se obrača tam na boljše. Carran-za. trmoglavi stari general, kateremu se ima Mehika kljub temu dosti zahvaliti, se nahaja sedaj v Vera Cruzu ter bo najbrž v par tednih sledil vzgledu Diaza in Huerte ter se podal v izgnanstvo izvar„ dežele. Nasprotno pa je Villa, ako ne lažejo vsa poročila, neomejen gospodar Mehike ter bo pripomogel svojemu možu Gutier-rezu kot provizoričnemu predsedniku do nominebae vlade.
Povsem umevno je, da ni ta razvoj stvari prav nič všeč našim patentiranim "patriotom". Pri tem se gre za iste kroge, k; so leta in leta slikali Villo kot navadnega četnega "oparja iu bandita. Ti krogi vedo namreč čisto dobro, da bo pod režimom Ville težje kot kedaj poprej dobiti koncesije za velekapitalistične korporacije ter uporabljati prebivalstvo nesrečne dežele kot živino v službi izk or išče vain i h podjetij.
Naj piinese razvoj mehiških zadev v prihodnjih letih še toliko razočaranj, nekaj ne bo nihče doživel. Namreč to, da bi postal Villa izdajalec interesov peonov in malih kmetovalcev, katere je vedno zastopal in za katere se je boril.
A tudi delavski razred v Mehiki bo našel v tem peonu zaščitnika svojih interesov, ker sta delavski in kmetski razred v tej deželi malo razvite industrije skoro istovetna. Naša sosedna republika ne pozna še čistega industrijskega proletarijata, ker je komaj mogoče govoriti o kaki mehiški industriji. Edino izjemo tvori rov-ska industrija, pri kateri je zaposlenih kakiii 4U,000 rudarjev v premogovnikih in rudnikih. A celo ti delavci so ponavadi obenem najemniki ali posestniki majhnega kosa zemlje, katero obdeluje družina delavca. "Western Federation r>f Miners je za časa Madera skušala organizirati rudarje v Mehiki, ker je mislila, da bo na ta način preprečila stavkolom-stvo, katero je bilo zapaziti v gotovih zapadnih rudarskih okrajih pri importiranih Mehikancih. Glasom izjave Moyerja, predsednika W. F. of M., pa je morala organizacija kaj kmalu spoznati, da to pol agrarno-industrijelno prebivalstvo še ni zrelo za ekonomsko gibanje te vrste.
To se bo pa sedaj kaj kmalu izpre menilo, ako se Villi v resnici posreči trajno pomiriti Mehiko, kar bi v velikanski meri pospešilo industrijalni razvoj.
Nepravično bi bilo, ako bi se v zvezi s tem ne posvetilo par besed mehiški politiki predsednika Wilscma, katerega ravno sedaj zopet v podvojeni meri napada in psuje takozvano jingo-časopis-je. Trajna zasluga te demokratične zvezne administracije bo, da se ni spustila v pustolovstva, ki bi imela nepreračunljive posledice ter bi zapletla to deželo v vojno, trajajočo več let. In naj se gotovi ljudje še tako posmehuje-jo mirovnemu apostolu Williamu J. Brvarni, smo vendar trdno prepričali, da je bil v prvi vrsti njegov vpliv, ki je napotil predsednika Wilsona, da je ostal nedostopen invazijskim željam vele-kap it al isto v.
Dopisi.
Dober brodnik.
Brodnik reče gospodu in gospe, ki se želita prepeljati Čez reko: "Moj fant va* prepelje!"
Gospa: "Tale fantek! Saj se menda, nima niti deset let, voda pa je tu zelo deroča. Kaj, če bi ne čoln prevrnil t"
Brodnik: "Oj, fant zna pla-
GIiAS NARODA, 4. DECEMBRA, 1914.
Baggaley, Pa. — Čudno se mi zdi, da ni iz te naselbine nobenega dopisa. Delavske razmere so prav slabe. Nekateri premogorovi obratujejo samo po pet dni v tednu, nekateri po štiri ali pa še manj. Vozove, ki so tako veliki, da bi lahko v enem štirje fantje pečlarili, moramo nalagati za 13 grošev. Zasluži se komaj za hrano, na ječmenovec smo pa morali cisto pozabiti. Sem torej ne svetujem nikomur hoditi za delom, ker ga nobeden ne dobi. Dolge večere preganjamo s čitanjem G. N. Želeti bi bilo, da bi bil ta list v vsaki slovenski hiši. Pozdrav! Jožef Kejnčevšek.
Bishop, Pa. — Ker že precej dolgo ni bilo nobenega dopisa iz tukajšnje naselbine, sem sklenil, da jaz nekoliko popišem tukajšnje delavske razmere. Gotovo je mnogim znano, da je v tukajšnji okolici več novih premogorovov, pa vendar zaenkrat še ni treba nikomur hoditi sem za delom, ker je nasi tukaj lepo število brezposelnih. Nekateri delajo v bližnji žev filipinski
naselbini Cecil, pa v tem premo-
gorovu zaslužijo le za potreben živež, za pijačo pa malokateremu kaj ostane. Upamo pa, ko bodo gotovi novi rovi, da se bode delo lahko dobilo in delalo tudi s polno paro. Kadar se to zgodi, bo-dem zopet sporočil. Če ne bode to kmalu, je pa boljši, da grem v staro dmoviuo. kjer se bijejo za posvetno čast, čeravno mislijo, da puščajo za sveto stvar na bojišču svoje ude. Pozdrav vsem rojakom! — F. Vrtačnik.
St. Paul, Minn. — Že preeej časa čitam Glas Naroda, a dpse-daj še nisem našel nobenega dopisa od tukaj. Slov. naselbina v St. Paulu ni ravno velika, toda vštevši otroke treh družin, nas je pa vseeno par ducatov. Kar nas je fantov, živimo bolj meniško življenje, seveda zato, ker tukaj "rožice ne cveto". Zato se pa tudi sedaj eden izmed nas pokori, seveda proti svoji volji, v "luknji'"! Proti volji moža mu je odpeljal družino, toda svojega plena se je veselil samo dobrih 48 ur, potem pa ga je prijela roka pravice in zdaj čaka hočeš-nočeš sodnega dneva. Glede dela se ravno ni pritožiti. Delamo vsi, tudi z zaslužkom smo zadovoljni, ker vemo. da drugi po Ameriki še takega nimajo. Društva ali kluba nimamo nobenega. Mogoče storimo na tem polju kaj spomladi. Potreba je že skrajna. Zdaj imamo, kakor po vseh slovenskih naselbinah, precej opraviti z "neniško-avstrijsko-turško" zvezo. Ta izraz rabim zato, ker sein pred kratkim čital v listniei Glas Naroda, da se neki A. B. (boljše bi mu pristojalo I. A.) kar z vsemi štirimi poteguje za novo trozve-zo. On gotovo pričakuje odrešenja od turškega sultana. Mogoče pa celo dosedaj nI vedel, da Turčija sploh eksistira! Mogoče ne ve, da smo enkrat tudi Slovenci prosili avstrijsko vlado pomoči proti temu dednemu sovražniku krščanstva? Takrat pa ljuba Av-strija ni imela niti desetino onega za nas, kar je dala pred kratkim Albancem. Ako so Slovenci kdaj kaj dobili od nje, so dobili samo s pomočjo beračenja in obštruk cij v deželnem in državnem zbo ru. Na vse to pa se še dobi, žali bog, premnogo slovenskih jani-čarjev, ki bi morda tudi prelili kri za prusko Avstrijo. Če človek vse to premisli, mora nehote od govoriti na vprašanje: — Ali si iz Avstrije? — Da, Slovenec iz Av strije, pa sram me je! — V resnici mora biti človeka sram, ako vsak narod (razen Turkov in Nemcev) zaničuje ter proklinja to deželo. Mi Slovenci pa kričimo: Živela Nemčija, Avstrija in Turčija! Štrik za vrat vsakemu, kdor je proti nam ! Na te besede rečem samo: Žalostna nam maj ka! — F. P. Z.
Fcrt Mills, Philippine Islands. Zopet vam pošiljam dopis s tu kajšnjih otokov. Zadnjih par te dnov smo imeli glavne prejzkuš nje, katere sem prestal z uspe hom, in ker sem bil preveč zaposlen, nisem preje pisal. Kakor je splošno znano, se je vojna razši rila skoro po celem svetu. Tukaj imamo priliko opazovati vojne la-dije, ki čakajo pred pristaniščem na plen. Vsak parnik ustavijo in preiščejo. predr»o ga spuste naprej, nemške in avstrijske pa zaplenijo. V tukajšnjem pristanišču je kakih 20 nemških ladij že od takrat, ko je izbruhnila vojna Naj omenim prizor, katerega sem opazoval z opazovalnega stolpa. Nekako v začetku oktobra se je prikazal na južni strani španski poštni parnik z imenom Fernando Poa". Angleška križarka " Himalaya" ga je ustavila z običajnim strelom in preiskala. Ravno v istem času se je pomikal proti izhodu neki nemški tovorni parnik. Ko je kapitan tega pamika slišal strel, oziroma videl, kaj se godi pred vhodom, je takoj krenil proti malemu otoku in se za njim zasidral ter čakal 24 ur prilike, da bi ušel na prosto morje, pa ni bilo mogoče, ker se je pridružila omenjeni križarki še ena in en torpedni čoln. Drugi dan smo brali v časopisih, da je bilo na tistem parniku z imenom "Elmshorn" 6000 ton premoga, ki je bil namenjen za kako nemško ladijo, in da se je parnik zato vrnil nazaj, ker je imel pokvarjene stroje. Mi smo pa dobro vedeli, kakšne stroje imajo oni v mislih, namreč angleške topove. Takrat je japonska vlada izjavila, da ne bo pustila poslati na filipinske otoke, ako bi ga od tukaj skušali prodajati Nemcem. V splošnem se pa še dobro razumemo z Japonci. Malo po tem dogodke je bil zaplenjen od Angle-;
parnik "Rio Pas-
sig", ker je skušat! dostaviti premog za Nemce. Sedaj se nahaja v Honkongu na Kitajskem. Osobje so poslali sem, kaj bodo pa sedaj storili, mi ni znano. Tukajšnje vojaštvo je dobilo ukaz, da se mora držati v vseh ozirih stroge nevtralnosti, da se ne bi izzvalo sovraštva od ene ali druge strani. Jaz kot Slovenec samo premišljujem, koliko mora sedaj slovenski narod pretrpeti in to samo zaradi par kronanih glav. Mislim, da se bo v bodoče v tem oziru kaj pre-naredilo. V Glasu Naroda opažam, da nekateri rojaki niso zadovoljni z njegovo pisavo, češ, da je na eno ali drugo stran. List mora priobčiti novice kakor pridejo, in po mojem mnenju je list popolnoma nepristranski. Jaz sem že več let naročnik in želim, da ostane list na sedanji podlagi, s katero je večina zadovoljna, na posameznika se pa ni treba ozirati. Pregovor pravi: "Še Bog ne more vsem vstreči!" kako naj list vsem vstreže? Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike! — Jos Marela, slov. vojak. *
Jaz John Prosen, podomače Mi-klov iz Kutežova pri Ilirski Bistrici, iščem FRANKA STEM-BERGAR, podomače Kovačev iz Kutežova pri Ilirski Bistrici. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — John Prosen, JL'amp 15, Box 73, Munessing. Mich.	(4-7—12)
Odlomki iz pisem.
Trst.
.. .Anton mi je pred dvema mesecema zadnjič pisal, od tedaj pa nisem dobila nobenega glasu od njega. Vsa nanj naslovljena pisma so prišla nazaj. Na enem je bilo zapisano, da je ranjen, na drugem, da je vjet, na tretjem, da ga pogrešajo, na četrtem, da je mrtev... Ker je toča vse pobila, ne vem, če bomo imeli kaj ajde in koruze. Fižol smo, hvala Bogu, še pravočasno spravili...
Borovnica.
Matičev oče je umrl. Janez je v Galiciji. Tončkov je pisal z južnega bojišča, da je tam strašno :Mrzlo in da morajo v snegu spati. Ker ga je zadela kroglja, se na haja sedaj v bolnišnici. Pavliček in Modrijan sta tudi ranjena. Sedaj sta dobila kratek dopust, ko ozdravita, bosta morala pa zopet nazaj. Rakičena je na postaji povozilo. Peljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Sedaj bo prišlo v Borovnico kakih štiristo rekru-tov. Tukaj se bodo vežbali, ker nimajo v Ljubljani za vse prostora___
Skofja Loka, Kranjsko.
...Sedaj imamo tukaj veliko Poljakov, ki so pribežali iz Galicije. Kdor ima le količkaj prostora, jih je moral vzeti na stanovanje rad ali ne rad. Na Fari in v mestu je tudi po en poljski duhoven. Draginja je taka, da' ni za prestajati. Mučaradnik je prišel domov, ker je ranjen. Pravi, da nikdo ne ve, kaj je vojna kdor ni bil v njej. Cel dan so morali leže streljati, tako da so bili po obrazih vsi prstneni. Od cele ga oddelka jih je ostalo samo pet, potem so bili pa trije. Skrili so se v neki jarek in v njem prebili tri dni brez hrane. Ko se je sovražnik umaknil, so začeli stikati po polju in so jedli, kar so dobili. Surov krompir, korenje, zelje itd. Že v avgustu so bile tako mrzle noči, da so se zjutraj vsi beli od slane prebudili. Kako iuo ra biti šele sedaj!...
Bmrt vsled eksplozije kotlov.
Komitej Americar Society of Mechanieal Engineering je objavil včeraj rezultat preiskave glede eksplozij kotlov ter vsled teh nastalih nesreč. Komitej je ugotovil, da se vsako leto dogodi najmanj 1300 do 1400 nesreč, mod njimi 300 eksplozij. Povprečno je pri tem ubitih 400 do 500 oseb ter ranjenih od 700 do 800. Ma-terijalna škoda znaša vsako leto kakih milijon dolarjev. Komitej zahteva v svrho preprečenja nesreč enotno postavo za konstrukcijo in obratovanje parnih kotlov ter strokovno izobrazbo pri kotlih zaposlenih oseb.
Iščem svojo prijateljico ANTONIJO BRUDIČ. Doma je nekje na Notranjskem. Pred tremi leti sve skupaj služili v Joliet, 111., in pozneje tudi nekaj časa v Rockdale. Zadnje pismo mi je pisala iz Arkansas, zdaj pa nič ne veni, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake in rojakinje, če kedo ve za nje naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležna, ali naj se mi pa sama javi, ker ji imam nekaj važnega naznaniti. Mary Vodičar, 142 Cor. Moen and Midland Aves., Rockdale, Joliet, 111.	(3-5—12)
Kje je moj prijatelj JAKOB
SERNEL. Prosim cenjene rojake, da mi javijo njegov naslov. Pred nedavno se je nahajal v Harding, Va. Vsa pisma, ki sem mu jih pisal, so mi bila vrnjena. — Joseph Ujčič, 253 Mulberry St., Barberton, O. (3-4—12)
HAKMOMftfe
botilal kakortaakoU vrata lw3el«j«m la popravljam po naJnUjlh cen^h, m. a tla trpelno Is zanesljivo. V popravo — ir» •IJlvo vsakdo pošlje, ker sem fe nad II let tukaj ▼ tem poslu In sedaj t »rojem lastnem domu. V popravek m— kranjske kakor vse drug* barmonfks ter računam po delu kak or*no kdo htm bres nadaljnlfc vpraftanj.
JOHN WENZEL,
lflT m. itnd It OlmlftariL AUa
Rad bi zvedel za svojega brata
AVGUSTA KOCJAN. Doma je iz Žirov. fara Povir na Primorskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, nuj mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi. — PVank Kocjan, Box 3G, Pierce, AV. Va._(3-5—12)
Kje je IVANA LUZNAR? Zadnji čas je bivala v Iron Mountain, Mich. Po njej poizveduje neka njena prijateljica, ki ji ima sporočiti nekaj važnih novic iz starega kraja. Kdor ve zanjo, naj pošlje njen naslov na: Uredništvo Glas Naroda, 82 Cortiandt St., New York City. Najboljše je, če se sama oglasi.	(3-4—12)
Kje je JOHN SKOČIR? Star je 55 let, doma iz Jabljeniee na Primorskem. V Združenih državah biva že več let. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Anton Čatež, Box 48, Utah Mine, Utah.
NOVO!	NOVO I
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne a 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu Tdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari 1 Cena zvezka Naroča M pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(30-10—30-12)
Požar.
V Wilmington, N. C., je začela goreti neka hiša delavca McNeil-la. Zgoreli sta 11-letna in 21-let-na hčerka ter triletni in osemletni sin. Dosedaj ni že nikomur znano, kako je izbruhnil požar.
Kje je FRANK GRAM? Pred enim mesecem j« odpotoval iz Waukegana, 111., proti Forest City, Pa. Ker ga pa do danes še ni semkaj, sodim, da se je morda zapeljal kam drugam; on ne zna dosti angleški jezik. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam ogla si, da ne bom v skrbeh, kam je prešel. — Frank Bezek, Box 575, Forest City, Pa. (2-4—12)
Rad bi zvedel za svojega prijatelja ALOJZIJA ROBIČ. Doma je iz Kranjske gore na Gorenj skem, podomače Kavčev. Svoje-časno je bival nekje v Minnesota Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, za kar bom hvaležen. — Joseph Škrjanec, R. 2, Box 39, Amherst, O.	(2-4—12)
Rad bi zvedel za svoje tri bra trance JANEZA, ANTONA in JOSIPA AFRIČ. Doma so iz Velikega Brguda piy. Volosketu v Istri. Sedaj bivajo nekje v državi Californiji. Prosim cen j. rojake, če kdo ve za njih na slov, da ga mi javi, ali naj se pa sami oglasijo, ker jim imam poročati nekaj važpega. — Frank Gregorič, 3188 E. 80. St., Cleveland, O.	(2-4—12)
Ali ste brez dela?
Ako ste brez dela in si želite ustanoviti svoj dom na farmi, tedaj mi pišite za pojasnila, ne oziraje se na to, koliko denarja ima te. Jaz imam delo za vsakogar, ki si resno želi izboljšati svoj polo žaj. Zakaj biti vse življenje odvisen od drugih, ako si lahko po magate do samostojnosti! Jaz imam na prodaj na tisoče akrov lepe in rodovitne zemlje po jako nizki ceni. Vsak kupec dobi delo v šumi, ako ga potrebuje. Poleg neobdelane zemlje imam tudi nekaj deloma obdelanih farm s poslopji. Ena izmed teh je: 40 akrov, hiša, stala, 5 akrov očiščene zemlje, ostalo lep gozd. Cena $1500; takoj se plača $500, ostalo na lahka odplačila. Pišite ali pridite na:
LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis.
(Nov 21,23,25,27,30 Dec 2,4)
Luč v prodajalno
Dolgi zimski večeri vam^bodo pripomogli prodati več blaga, ako bodo vaša okna in . izložbe dobro razsvetljene. Da privlačno razstavite blago ter napravite notranjost prodajalne svetlo in vabljivo, prekaša elektrika vse druge luči.
Prednosti in ekonomija električne luči je tako velika, da rabi velika večina prodajalcev elektriko. Ali ni tc dober vzrok za vas, da uvede-te elektriko v svoj prostor?
Za nadaljna pojasnila vas prosi
The New York Edison Company
At Your Service
Gtaeral Offices: Irwntj Plicr and 15th Street Telephone: Sl^/veSint SouW Branch Office Show Rooms for the Convenience of the PubiiL 424 Broadway Spring WW i »121 W 42nd St •126 Dela nee y St Orchard 1%0	"151 E ftth St
11» Irvine PI Stuyvesant =63* I »27 E laSth St E 14* t h St Melrose •Open Until Midnight Night and Emergency Call Madiioa Squire 6091
Bryant SU2 Lenox 77x# lLxrIt.ii 4CJt>

POZOR! POZOR!« POZOR! Edino te vrste slovensko podjetje ▼ Ameriki.
Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo importiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
5806 St. Clair Ave.,
Cleveland,
mirarnjii^
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Alfeglienr] N. S. Pittebar*, Pa.
Ruprotl "Hotelu ParHsn — Kar iter. ljL t in 4 varijo j u«n» mol« dt»« -
JBianragra
i i Veli
i
aiMfgigfiiHaragra^^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri 28 palcih.
' jO Cena 15 centov. —i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d-V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope*
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Ilosf je, Nemčije, Francije, Beisrlje in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y*
rmrmimrnmni
— - ....." • .....
Žel im zvedeti za svojega brata FRANKA ARH. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi sTOji sestri: Bose Kocian, Box 234,
Homer City, Pa. (2-4—12)
. ...... ••......----- ..............
Cenjenim rojakom ▼ drfavah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik
kateri je pooblaKen pobirati na-ročnino za "Glas Narodi" in i* davati pravoveljavna potrdfla II ga rojakom toplo S
Redka prilika
aa tajnike raznih društev, trfovce^m droge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti
slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovoBti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času vsakdo. Natančne j a pojasnila daje
Stareflic Publishing Company
82 Cortiandt Street,	New York, N. T.

Uftkil
____
_ . . ,...T-
GI^^NAB«DA,Jl._DECEMBR A, 1914.

Jogislmnski
St
Kiti I. Jedniti
a
Inkorporirana dne 24* januarju 1901 v državi Minnesota.
Sedež t ELY, MINNESOTA.
•L4TMI USADimPJ
fredeedailki J. 'A. GERM, W7 Cherry Way. or bo* «T M
dock, Pa.
Podpredsedniki ALOII BAL A NT, 112 Iterlinf	|tf
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BBQZXCH, Box 424, Ely, Cm. Blagajnik: JOHN GOTJ2E, Box 105, Ely, Minn. Wupmk: LOUIS KA9TELJC, Box »63, Salida, eol*,
TWIOVIII ZD1A7HXX: Dir. CABCTN I. IVKC. 100 N. Chicago it., Joliet, Bi
HADZOlUaXI:
M1U furncft, 4fl—7tl St., Calamet, MUX. FETES ft PEHAR, 422 N. 4th St., £ Ansae City, Km,
JOHN YOG RICH, 444—«th St., La Salle, III. JOHN AP8ECf 6413 Matta Ave., Cleveland, 0. JOHN raflS^TIK, Box 133, Burdine, Pi.
POROT MUL.« FRAN JUSTIN, 1708 E, 28th St., Lorain, O. JOttKPH PISHLAR, 306—6th St., Koek Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od druitva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druitva Štv., 2 , Ely, Minn. JOHN KOVACH, od dreštva itr. 114, Ely, Min«.
Tai dopisi tikajoči se uradnik zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se poftiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* t% na predaednika porotnega odbora.
Na o**baa ali aenradna pisma od strani Članov De nebodc oairalo.
Dreltveno &mk>t '-GLAl NAROETA'-««
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Pismo z belgijskega bojišča.
Slovenski topničar Janez liudie i z Obrežja j»ri Veliki Dolini piše hvoji materi: Draga mati! Zadnji pozdrav od mene ste dobili iz liruselja. Šli smo nato proti Ant-werpnu, kjer je bila srečna zjna-ga. Od tam srno se vrnili nazaj v Kolin na Nemško. Med potjo se nam je pa zgodila velika nesreča. 15. okt. ob 3. uri ponoči, ko smo se peljali v belgijsko mesto Luet-tich, sta naenkrat trčila skupaj dva vlaka Nekoliko vojakov in •'ustnikov se je ranilo, vodja naše kotnpanije, t. j. stotnik, je pa storil smrt. liil je dober mož, cela kompanšja žaluje za njim. V vagonu, v katerem sem se vozil jaz, je enemu zmečkalo nogo, a par drugih fantov se je obtolklo. Jaz. hvala Bogu. nisem dobil ničesar. Bili smo pa taki, kakor bi nas kdo jHHlveznil pod koš. Tukaj v Koli-nu (K«»ln) se nam godi vse drugače, kakor se nam je v Belgiji. Tukaj nimam postelje kje v hosti ali na njivi, tukaj so nas meščani vzeli med sebe. Imamo vsak svojo sobo, js/. jo imam šc v 4. nadstropju. I>o mene pa tudi ne more, kakor bi se kdo zmislil. Mora mi prej telefonirati in če me je ravno dobra volja, mu odprem, da lahko govoriva. No, to je pa tudi m-kaj posebnega za vojaka. Mislil sem, da bom že davno pod zemljo, zdaj pa se gospoda markiram. V Kolin smo pa prišli zato, da si tukaj malo popravimo I svoje orodje; potem gremo spet { naprej. Ne bodite žalostni radi mene, saj jaz tudi nisem. Prosite rajši Boga, da bi se ta stvar kmalu rešila.
V ruskem vjetništvu. Profesor Ludovik Vagaja, praporščak 17. pešpolka, je pisal svoji materi, da se nahaja v ruskem vjetništvu. Bil je ranjen na desni roki in je pismo pisal še z levico, vendar pa se mu rana zdravi dobro.
Ranjen je bil na severnem bojišču dne 18. oktobra Kdinund Komar, knjigovodja v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Granatni drobec ga je zadel v nogo. Zdravi se v rezervni bolnišnici v Novi vasi (Iglo), spiški komitat na severnem Ogrskem.
Vojna posojevalna blagajna je pričela v prostorih filialke Av-stro-ogrske banke v Ljubljani te dni poslovati. Izposoja je se na blago in na vrednostne papirje. Uradne ure za stranke so od 9. zjutraj do 12. opoldne. Poslovni-co vodi načelstvo. Predsednik je Ivan Gregorič, njegov namestnik Oskar Skušek, vlado zastopa c. k. višji finančni svetnik dr. Rudolf Thomann in zaupniki Ivan Knez, Karel Pollak, komerčni svetnik Fran Povge, dr. Anton Schoeppl vitoz pi. Soonwalden.
Odredba ca prodajalce žganja. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je odredila, da v Ljubljani oni
............................fini............
obrtniki, kateri imajo točenje žganja za glavni obrt, t. j. ki pla-1 čujejo 90 K polletnega davka, ne sinejo pradajati žganja ob sobotah ali pred prazniki od 5. ure popoldne pa do ponedeljka ali po prazniku do 5. ure zjutraj. Gostilničarji in obrtniki pa, katerim je točenje žganja kot postranski obrt, tedaj ki ne plačujejo 90 K polletnega davka, pa ne smejo točiti žganih in opojnih pijač le ob nedeljah in praznikih dopoldne. Žganjarne v pravem pomenu besede morajo biti tedaj navedeni čas zatvorjene. Ta odredba je stopila v veljavo dne 1. nov. in zadene kavamaeje in slaščičarje ravno tako, .kakor druge obrtnike. ki prodajajo' (točijo) žgane in opojne pijače. Ako ne bi kaznovanje za pregreške nič odpomo-glo, se doličneinu obrtniku odvzame obrtna praviea za žganjetoč.
Vcdiška. Johanca pridela zopet slepariti. Dne 20. oktobra se je zglasila pri vratarju ljubljanske deželnosodne jetnišnice zloglasna Johana Jerovšek ter zahtevala, da ji pokliče neko v zaporu se na-hajajočo osebo ženskega oddelka. Pripovedovala je, da pride iz severnega bojišea v Galiciji, kjer je sodelovala pri usmiljenkah, katerih je bilo čez 2000, ter bila tam skozi vrat prestreljena. V verodostojnost tega je imela glavo in vrat zavit. Pravila je, da vse to, kar listi pišejo iz tamošnjega bojišča, ne c-dgovarja resnici, ker se tam dogajajo "grozne reči". V njenem spremstvu se je nahajalo neko drugo dekle, ki je na vprašanje nekega navzočega sodnega uslužbenca, če je bila Johanea res v Galiciji za usmiljenko, tega začudeno gledala, nato pa odgovorila: "O ti grdoba, kako laže, nikjer drugje ni bila kakor cel čas v Repnjah." Ko je dotični gospod Johanco okregal, mu je dala par pikrih odgovorov, nakar jo je hitro odkurila. Pripomni se,, da ob času, ko se je nahajala Johanea v ljubljanski jetnišnici, je bila v bolnišnici na vratu operirana, kar se ji še pozna. Brezdvomno hoče s tem Johanca slepariti ali celo kake prispevke nabirati.
Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu umirovljeni župnik Karol Gmajner.
Umrli so v Ljubljani: Marjeta Trepal, gostačeva žena, 39 let. — Karel Kainz, c. kr. poštni oficijal v pokoju, 49 let. Ivan Skumavc," občinski ubožec, 53 let. — Ivan Sedlar, sin mizarskega pomočni ka, 5 tednov. — Jera Rudolf, bivša dninarica-hlralka, 66 let. — Terezija Miklič, rejenka, 5 tednov. — Uršula Sterle, posestni-kova hči, 7 dni.
Pošar je nastal v Begunjah pri Lescah. Pogorelo je gospodarsko poslopje "na Trati", last posojilnice v Radovljici. Zažgal je baje neki pokvarjen mladenič iz Begunj iz maščevanja proti nekemu
- • - - -
tukajšnjemu posestniku, ki je
imel v dotičnem poslopju shranjeno seno ter je baje zločin že tudi priznal. Ogenj je opazila nočna straža. Da ni ogenj uničil sosednih poslopij, je zasluga domače požarne brambe.
Zverinski ljudje. Pred kratkim je iz blazniee pobegnila neka u-mobolna ženska ter zablodila v Mestni log v Ljubljani. Tam so jo neznani ljudje napadli, začeli z njo nečloveško ravnati in jo naposled slekli. Skoraj v Evini obleki in vsa okrvavela je revica potem priblodila na Glinee, kjer so jo v Barski ulici sprejeli milosrčni ljudje in obvestili o tem policijo, ki jo je oddala zopet v zavod nazaj.
Drzne tatvine, v zadnjem času se je v Ljubljani pojavilo več temnih elementov, ki so večinoma vsi tujci. Policija si na vse moči prizadeva jih poloviti, toda menda jih je preveč in ne more biti kos vsem. Komaj polovi ene, že se pojavijo drugi. Naj navedemo nekaj najbolj drznih slučajev. 28. okt., baš nekako, ko so razdelili raznašalci obadva dnevnika, .so prišli v kavarno "Leon7' štirje tujci ter se vtihotapili k shrambi, kjer so razna okrepčila. Ko so zopet vlomili, so bili opaženi. Poklicali so policijo, ki je napravila svojo dolžnost. K prizoru se je bilo nabralo preeej ljudi. — Prodajalki klobas Cuttiarovi je bila pred južnim kolodvorom z vozička ukradena ročna torbica, v kateri je imela 116 K denarja. Ko je pa pred par dnevi peljala zvečer po Dunajski cesti svoj voziček z blagom, ga ji je iz rok iztrgal nek neznanec ter dirjal z njim proti "Slonu". Ko sta ga stražnika prijela, je prizna!, da ga je hotel ukrasti. Pri sebi je imel 300 K denarja. Bil je mlad. preeej čedno oblečen tujec. Stražnikoma bi jo bil rad popihal, a je dobil na roke verigo. — V izkuh Viktorije .Jareeve na Tržaški ee-sti je prišlo nekaj mladih fantov, in ko so ti odšli, sta izginili z mize tudi dve lepi, 28 K vredni šunki. — "V manufakturni trgovini pri "Jelenu*' na Tržaški cesti so izginile s kupci 5 K vredne škarje, za nameček si je pa eden hotel prilastiti tudi zunaj obešeno posteljno odejo, a se mu ni posrečilo, gospodar ga je opazil in mu jo odvzel. — V Vojevičevo gostilno na Tržaški cesti so pa prišli tuji gostje ter bili tako muzikalični. da so s silo odprli gramofon in vzeli iz njega denar. Dva teh mu-zikaličnih radovednežev je policija aretovala, drugi so pa ušli. — Pri mesarju Ivanu Marinšku na Glincah sta med kupovanjem mesa bile ukradene dve palici klobas, po številu kakih 45. Tudi je bil tam ukraden cel kos pljučne pečenke. — V trgovini Marije Bi-zolove na Glincah sta med odsotnostjo gospodinje dva mlada fanta iz predala izpraznila drobiž in odšla. — 28. okt. popoldne je neki neznan fant po Gospodski ulici prodajal pasantom kitaro. Ali jo je spravil v denar ali ne. ni znano. — V Šiški se je v neki gostilni kampa veseljakov napila in najedla, nato pa odšla. — Sploh prihajajo mnogoštevilne pritožbe o raznih nepoštenostih iti dozdeva se. da izvestni elementi hočejo navaliti krivdo na došle vojake novince, a dejstva pričajo, da se je precej fakinaže v Ljubljano in o-kolico priteplo brez opravila, le z namenom, da krade.
Štajersko.
Padel je na se vet'nem bojišču
stotnik 87. pešpolka Maksimilijan Kessler.
Odlikovanje. Iz Celja poročajo: Odlikovan je bil finančni nadpaz-nik Anton Polak za hrabrost pred sovražnikom s srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda. Sedaj leži ranjen v Ormožu. Služi pri 87. peš-polku.
Plitev grob. Na pokopališču v Žalcu v Savinski dolini je dne 25. okt. neka gospa nameravala izravnati grob . nekega sorodnika. Ko je z motiko brskala po prsti, je naletela na neko skrinjieo, v kateri je bilo napol strohnjeno truplo fnalega otroka. "Naznanila je zadevo žandarmeriji. Stvar se bo sodnijsko preiskala.
Vinska letina na Spod. Štajerskem letos ni bila v splošnem tako slaba, kot se je prvotno mislilo. Kjer ni bilo toče, je vinska kapljica še dokaj dobra. Posebno v ljutomerskih, slovenjegoriških, mariborskih, haloških ter posav skih (bizeljskih) vinogradih je v nekaterih legah bflo vino, ki glede kakovosti daleč prekaša prejšnje letnike. Mošt ima do 18 odst. sladkorja, v najslabših legah 13-odstotkov. Cena je najvišja do 46 vin. liter.
i Itttitriri" -iff 11 rifit mmr ■ vir^*^^^
V začasni pokoj je stopil radi živene bolezni Anton Postružnik. kaplan pri Mali Nedelji blizu Ljutomera.
Županstvo je odložil M. Štarkel v trgu Sevnica ob Savi. Na njegovo mesto je izvoljen slovenski trgovec Smole. Bivši župan Štarkel je imenovan za častnega občana.
Za častnega občana je imenovala občina Grušovje prihovskega župnika Karla Knmra.
Imenovan je za predsednika graškega deželnega sodišča dosedanji podpredsednik dr. Kari Pu-eher.
Davčni referat pri konjiškem okrajnem glavarstvu se z 31. decembrom opusti.
Vlcm. V Teharju so vlomili neznani uzmoviči pri Žoharju in od-desli precej jest vin, žganja in vina. £kode je kakih 200 kron.
Rad bi zvedel za naslov svojega strica MARTINA VONČINA. Doma je iz Gor pri Idriji. V A-meriki se nahaja 2 leti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, i(li naj se pa sam oglasi. — Martin Von-čina, R. D. 1, Box 71, McDonald, Pa.	(2-4—12)
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom
tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE",
v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled nvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, "West Virginia, Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stane
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, U,Ah in Idaho.
V naši podružnici Frank 8a-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonn, 0., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesn Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn, se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, naj se ozira na te cene.
Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. « Cortlandt St.. New York Citv
Ne nosite pasa za kilo!
Po tridesetletni skulajt tem pronai«! aparat za može, žen« in otroke, kteri zdravi kilo.
Poiljmi ca za poskuiajo.
Če ste že skoro vse poskusili, pridite k meni. V čem drugi niso dosegli uspehov jaz imam potem največje. PoSJjite spodnji kupon še danes in jaz vam pošljem

Zfonja sBka prahtsrlja g. C. E. Bracks* i* Marshall, Mich.; hI zdravi za kil« bolne še več kot trideset let. če imata kila pilite ai ie dues.
zastonj svojo ilustrovano knjižico o kili in nje zdravljenju v kateri najdete rnoj aparat, cene in imena — mnogo ljudi, kteri so ga skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mogli. Sapomnite, da ne rabim mazil2, pripovedke in ne laži.
Pošljem na poskušnjo kot dokaz, da je resnica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor hitro preberete rnojo ilustrovano knjižico, prepričali se bodete, kakor so se stotine bolnikov, kterih dopise morete čitati. Izpolnite spodnji kopon in ga pošljite še danes. To pa radi tega, ker je potrebno, da žrtvujete malo časa, ako hočete poskusiti moj aparat.
f slovensko-hnraSki koloniji.
Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se na prepričate, kakšna prilika se vam nudi ▼ slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj ie šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
u
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo rasna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist , kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo i vsakemu zastonj, brez razlike, ako Ji kupiti farmo ali ne. Naslovite:
Tho Janes W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
__-___
C
ZASTONJ INFORMACIJSKI KUF0N.
C. E. Brooks 2434 A State St. Marshall, Mich.
Prosim pošljite mi potom poste v običajnem zavitku vašo ilustrovano knjižico in natančna pojasnila o vašem aparatu za zdravljenje kile.
Ime................................
naslov..............................
mesto.............država.......... i
Kadar je kako drultvo namenjeno kupiti bandere, ustavo, legalje todbane inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske prstan itd., na kupite prej nikjer, da tndi mene sacene vprašate. C prati nje Vas stana ie Sc. p« si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat poiiljam brezplačno. Pišite pesj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri ao nameravali potovati ▼ staro domovino ta teden ali na-■wravsjo potov* v prihodnje, naj ostanejo na svo ' jih mestih, ker so vse para ' brodne dražbe prekinile n» ' nedoločen čas s prometom.
Kadar se zopet razmere pre-' drngačijo, bod :mo pravo ' časno poročali na tem me stt.
Tvrdka Truk
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
iz najboljšega grozdja.
Lansko rdeče vino po 45^ gal., staro rdeče vino po 50<i galona, lansko belo vino po 50<J gal. in najboljše staro belo vino po 55^ gal. 100 proof močan tropinjevec 41/u gal. $12.00; 10 gal. pa $25.00.
Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna in distilerija blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel.
Pošljite vsa pisma na: STEPHEN JACKSE, Box 161.	St. Helena. Cal.

Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah«
Delo oko&io. Izvršuje prevode v dnife jezike.
UiuJiko organizirana. Posebtost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti/ eeniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y,
tmz&nmiRasggs

V M 1
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28th St.,	Lorain, OHio.
Concord rudeče vino:
Sod G gal................$ 5.50
Sod 10 gal............... 8.U0
So d 25 gal.............. IC.50
Sod 50 gal... ...........30.00
Catawba belo vino:
Sod 6 gal...............$ 7.00
Sod 10 gal............... 11.00
Sod 25 gal............... 24.00
Sod 50 gal.............. 42.50
Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Scd, 25 galcn $20.00. Sod 50 galon $50.00.
Pri vseh teh cenah je vojni davek že aračunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order,
BianiaiimiHaB^^
BOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatve ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku ▼ roke; pač pa v teku 20 do 24 dni.
100 K je sedaj $20 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.

82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, O.

i	■ '-^A-jMsAk * jl	v. ^

GLASNARODA, 4. DECEMBRA, 1914. —
Doli z orožjem!

^ Za priredil J. T.
«SMae Naseda^
•v

w w w
T 12
v V
A <Sn
^ ^ ^ ^
▲ .a. ^ A__

* * * «
48	(Nadaljevanje).
* Megla je postajala vedno bolj gosta.
—	Friderik, pokrij se, prehladil se boš.
Friderik se pa ni pokril in ga tudi vdrugič nisem silila.
Med navzočimi je bilo veliko častnikov in vojakov. Najtbrže h<» ^ vsi udeležili bitke pri Kraljevem Gradcu in so ta dan priro-tuaii na mesto, kjer leže njihovi tovariši.
Dospela sva tja, kjer je bilo pokopanih največ sovražnikov in prijateljev.
lYostor je bil ograjen. Sem je prihajalo največ ljudi, ker je vsak mislil, da tukaj počiva njegov sorodnik ali prijatelj. Klečali ho in polagali venee na grol>e.
K grobišču je prišel tudi velik vitek mož, zavit v generalski plašč. Ljudje so mu najpravili prostor in slišala sem, ko je nekdo zašepetal:
—	Cesar!___
l)a, bil je cesar Franc Jožef. Na Vseh vernih duš dan je pri «ei obiskat svoje padle sinove vrhovni poveljnik, gospodar Avstrije.
< j lavo je bil sklonil in nepremično obstal.
Dolgo, dolgo sem ga gledala. Niti za trenutek nisem odvrnila od »jt-ga svojih oči. Kakšne misli so se porodile v ujtfgovi duši, kakšna čuvstva navdajajo njegove srce?
Zdelo se mi je in skoraj prepričana sem bila, da je mislil ta-ko-le:
... Umrli ste, moji ubogi... umrli... j:akaj*... Mi nismo zmagali... moja Benečija, moja krasna Benečija... Tako veliko j«- izgubljenega, tako veliko... izgubljeno je tudi vaše ubogo življenje... Zame ste umrli... O, če bi vas mogel zbuditi!... Jaz ni-h«ui hrepenel po žrtvah... zaradi vas, zaradi vaše dežele... so vas peljali na bojišče... Zgodilo se je sicer Lta moje povelje, toda
jaz sem moral zapovedati___ Podložniki niso zaradi mene, ampak
zaradi podložnikov so me postavili na prestol... vsako uro. vsak trenutek sem pripravljen umreti za dobrobit svojega naroda... Zakaj nisem sledil klicu svojega srca, ko je vse okoli mene kričalo: "Vojna! Vojna!"?... Toda — ali sem se zaraogel protiviti?.. Bog mi je priča, da se nisem mogel... Ne. vem, kaj me je pripeljalo do tega... Vi, moji ubogi mrtvi vojaki... Kako žalostno, žalostno, žalostno... toliko ste pretrpeli, toliko ste morali prestati sedaj pa ležite tukaj... Granate, sablje, kolera in tifus so vas uničili... Zakaj nisem rekel "ne"?... Saj si me tako lepo (prosila Elizabeta... Zakaj nisem rekel, zakaj?... Svet je nepopoln, solzna dolina je... preveč je solza, preveč je trpljenja...
To sem toraj premišljevala in neprestano gledala vanj. Da, preveč je trpljenja, preveč gorja!
Cesar si je pokril obraz z rokama in bridko zajokal.
Ta prizor sem videla na Vseh vernih duš dan na bojišču pri Sadovi.	.	i i
I t . k . w
kot zmagal ec. Gotovo ste ponosni na zmago. Kdo kmed nas bi ne bil nanjo ponosen?___ z
—	Oprostite gospod konsistorijalni svetnik---jaz sem.
služil v avstrijski armadi...
—	A tako... jaz sem pa mislil... je odvrnil zmedeno. — No, tudi avstrijska armada je hrabra. Kot levi so se borili.
Po teh besedah je vstal.
—	Nočem Vas dalje motiti... Gospoda se gotovo hoče pomeniti o družinskih zadevah... Zdravstvujte, gospa... Kmalo bom zopet prišel... Do tedaj pa mislite na Onega, brez katerega volje ne pade človeku niti las z glave, ki je edini provieen. Kar On stori, vse prav stori. Ce Vam je vzel sina, je že moralo biti tako...
Teta mu je stisnila roko.
—	IVam, da boste kmalo zopet prišli... Kaj ne, da boste?..
Prosim Vas.
Ko se je tudi nama priklonil, je stopil k vratom.
(Dalj« prihodnji J.)
PETA KNJIGA. *
Mirovna doba.
•
V Berlinu je vladalo silno veselje in zadovoljstvo. Vsakemu postopaču, vsakemu čevljarskemu vajencu je žarel veselja obraz.
To smo jih! To smo jih ! Leta in leta se bodo spominjali ba-tin, ki so jih dobili!
Samo o tem so govorili ljudje, samo o tem razpravljali. Potrte so bile samo družine, katere sva obiskala. Skoraj vsaki je manjkal kak član, ki je padel na bojišču.
Najbolj sem se bala sestanka s Kornelijo.
Ker sem vedela, kako je oboževala svojega sina, sem si v duhu
predstavljala njeno žalost in obup.
Predstavljala sem si, da bi bila jaz na ravnotakem stališču, če bi izgubila sina Rudolfa...
Obisk sva dva dni prej napovedala. Srce mi je močno utripalo, ko sem stqpila v njeno stanovanje. Služabnik je bil oblečen v črno livrejo. V veliki sprejemni sobi so bili vsi naslonjači pokriti s prevlakami, v kaminu ni bilo ognja. Vse slike na stenah so bile zagrnjene s črnim florom.	s
Služabnik je odprl vrata v spalnico, kjer je bila teta. Vsako nedeljo je šla v cerkev, sicer se pa ni ganila iz sobe. Kmalo po sprejemu nama je pokazala pismo, katerega ji je pisal sin iz vojne.
Moja edina ljuba mati! Poslovila sva se sicer, vendar
Ti
moraiu še enkrat pisati za slovo. Ne boj se zame__
vrnil se bom. Usoda ne bo ločila dveh src, ki sta tako trdno navezana drugo na drugega kot sta najina. Prepričan sem, da se bom po vojni vrnil odlikovan domov. Potem boš pa kmalo postala stara mati. Poljubljam Ti roko, poljubljam Tvoje vedro čelo, mati moja, najbolj oboževana med vsemi materami. — Tvoj sin.
Teta Kornelija ni bila sama.
Pri njej je bil neki gospod v dolgi črni suknji. Takoj sem vedela, da je pastor.
Teta je vstala in nama stopila nasproti. Tudi pastor je vstal.
Kar sem pričakovala, se je zgodilo: ko sva se objeli, sva obe zajokali. Tudi Frideriku se je zasolzilo oko, ko je pritisnil teto
na srce.
Par minut nismo izpregovorili nobene besede. Vse, kar ima človek povedati v takih trenutkih, pove najlažje s solzami...
—	Moj nečak, polkovnik baron Tilling---r- gospod nad-
kurat in konsistorijalni svetnik Moelser — je predstavila teta.
Oba sta ae molče priklonila.
To je moj prijatelj in svetovalec — je pojasnjevala teta. — Sklenil je, da me bo potolažil.
—	Dosedaj se mi še ni posrečilo, cenjena prijatelijca. Dosedaj Vas Še nisem mogel prepričati, da mora človek junaško prenašati udarce uaode... 2al mi je, da sem bil navzoč pri tako žalostnem
snidenju...
—	Oprostite, gospod. Ko sem svojega nečaka in njegovo ljubo mlado ženo zadnjič videla, je bil moj sin še...
Naprej ni mogla govoriti.
—	Tedaj je bil Vaš sin izpostavljen vsem skušnjavam in nevarnostim, dočim se nahaja sedaj v naročju Očeta. Umrl je najslavnejše smrti, umrl je za kralja in domovino Kaj ne, gospod polkovnik — je rekel Frideriku — da mi boste pomagali potolažiti nesrečno mater. Tudi Vi ste vojak, tudi Vas navdajajo taka čustva kot so navdajala njenega sina. Povejte ji, da mora njenega sina vsak živeč vojak zavidati. Vedeti morate gospa, s kakšnim veseljem gredo naši junaki ▼ smrt. Misel, da morajo žrtvovati svoje življenje ta domovino, zasenči vso bolest. Niti eden izmed njih se ne spornne žalostne ločitve. In ee pade v vojni vihri ob gromeaju topov, ga as vdaja zavest, da bo kmalu prestavljen k največji &r-
že po preteku par
MAH ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drage v na*o stroko spadajoče posla: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
Sen Francisco, OaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve
in A. J. Terbovc.
Lsadvills, Colo.: Jerry Jam-oik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loais Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant Saf-ich in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bad
in okolice j
O.:
; itflltl okoHeej Set*
Aurora, EL: Jernej B. Verbis, 635 Aurora Ave. Oglesby, HL: Math. Hribernik. Depne, UL: Dan. Badovinas. Chicago, UL: Frank Jnrjovee. La Salle, OL: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laurich in John ZaleteL Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-koviek in Math. O grin. So. Chicago, UL: Frank Cerne Springfield, UL: Matija Bar borič.
Prontenac, Kans. fat okolico:
Prank Kerne.
Hulbery, Kana. In okoUee: Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico-
Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Maniztique, Mich, in okoUeo: B. Kotzian.
So. Kange, Mich, in okoHeo: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone in Jakob Petrich in Frank Žagar.
Dnluth, Minn.: Joseph ghara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. K apse h in Jos. J. PesheL
Sveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL
Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurfn Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh.
St. Lonis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Palls, Mont.: Math. Urieh, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank flakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolico: Pr.
Hočevar.
Kazi Selar
1 Barbcton, O.
Balaxrt.
Collinwood, oik.
Lorain, Ohio in Knmie 1735 E. 33. St Yonngstown, O.: Ant. Kikslj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoUee: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Geni. BridgevilleL Fa.: Budoll Fle-teriek.
Burdine, Fa. In okoUee i Fcfca
Kerfiinik.
Conemaugh, Fa.: Ivan Pajk, Clazidge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: Joka Kok tick.
Bronghton, Pa. tm okoUee 5 'A-Demšar.
Export, Fa. in okoliša* Uohn Proctor.
Forest City, Faj in Frank Leben.
FarreU, Pa.: Antes
OS.
Franklin, Fa, la okoUsa? hu
R. Drasler.
Grcensburg, Pa. in okolica: Vencesla'v Palčič.
Irwin, Fa. In okolico? Frank Demšar.
Johnstown, FaJ: Frank GaWe-nja.
Meadow Lands, Pa. i
iehultz.
Moon Ban, Fa. In Maček.
Pittsburg, Fa.: Ignacij Ped-rasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakie. Unity Sta, Pa.: Joceph Bkerlj. Button, Pa.: Anton M. Pa-pU.
West Newton, Fa. In okoUea:
Josip Jovan.
Wfllock, Fa.: Frank San* Jn
Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Pal$i5. Winterqoarterz, Utah: LoaJs Blaaich.
Black Diamond, Waah.1 0». Porenta.
Bavensdale, Wash.; STakeb
Bomiak.
Davis, W. Va. in okolica: John
Bosich.
Thomas, W. Va. ip okoUea: Frank Kocijan in Frank BartoL
Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton £ta-rieh.
Weal Am« Wis.: Frank Skok
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo,: A. Justin in VaL Stalich.
Kemmerer, Wyo.: Joeip MotoK.
je
lična knjiga s "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naroči li smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska 9a Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je 0-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York City.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je
Mr. M. PAPIG,
128 Frederick St., Steelton, Pa^
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVBOJI SLOVENSKI DNEVNIK X DKSAVAH.
W—■ ■ ■ ■
rm—sr
m
® o <•> e>
NAJBOLJŠA
<s> <9 © <•)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Cm ? plitn^oam $1.00. Rojaki f CMod, 0. M* ST? podrvžairi Fr. Sikser, 1604 St Clair Ave^ N. L
i «
i i i i i t
Po znižani cenit
Amerika in Amerikam
Spisal Rev. J. Mm Trunk
fejdobiti poitnine prosto zrn $2.50. Knjiffs je vezana t platno Ib sb spomin jako priB£na.
Zaloinik je imel veliko stroikov in m nm nikakor a lipličala, ^sato je cena r»iana. ds m vaal dal/na Dokri-Jejo veliki stroUd. DofaitCJe prit
Slovenic Publishing Company,
New York« N*
JAKOB WAHOlO, 1092 E. 64th St., Cleveland, O
Aaeriki ii Anerikuci,
Spisal J. M. TRUNK.
BEV.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bev. J. M. Tranka:
AMEBIKA IN AMEBIKANCL
Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno m odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-drih posestev vseh yelesil
Obsega J 2 raznih zemljevidov. n»^20tih Btraneh in vsaka stran je 10£ pri 13J palca velika
Cena samo 25 centov.
vojni atlas
Cdcret raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov^ Vsi "zemljevidi bo'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Kavno tako je povsod tudiloznačen obsegfpovršine, katero* zavzemajoSposamezne države.
Pošljite 25c. aligpa 16c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjema damo popuBt.
Slovenic Publishing Company,
^^Cortlandt Street,	New York, N. Y.
(wpagnie generale fiansatlantlpe
(Francoska.peu-obrodna družba.)]
Oinktni trti do .Hnre, Pariza, Švica, laomosta la Uabljana
Poštni parniki so:
TASA\
"LA PIANCr
.1
Ekspresni parniki so: Tkka&r, "La Toaruae", '<8oehambeaaM ia ^Hbfan" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner -Pearl St., Chesebrongh Building. Poštni parniki odplnjejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57. N. B.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
IC Denar metete proč!
ako ae podpirate ivejega rojaka. Pri meal dobite
izvrstna demiis vin
galea po 75c, in več.
Pri odjema Ttč kot 10 gsloa dajem pe-paat, ter M posebno priporočam slavnim ■loTenikim droit vam ob priliki kake tni« lice, tudi oalm aa svatbe.
Y salofi imam isrrstae domaie klobase
In »ukomtno rrocarijtko blago, katenp
nai aarod. Pošiljam denar aa rae
ljubi strani sreta
im parobrodne listke sa vse
proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kapn)em avstrijski denar. B tvrdko Frank
Sakaar sem v trgovski ireiL Upravljam posel spadajoče dela. ker 1 (Notary Public.)
v notarski _ javni notar.
FRANK JURJOVBC; USt V.
raONESM
Zastopnik "GLAS NARODA"
K Cortiandt Street; New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Pablic) 718-720 MARKET STREET
WAUKBQAN, ILIn
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke. patentirana zdravila.
PRODAJA robat listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj sanesljivo in podteno.
UPRAVLJA vm v notarski powl spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V LVASL NAROČITE SE NANJ!
4