Za poduk in kratek čas. Poto^anje 7 Rim, Neapol in doinn. XLVIII. Verona je staroslavno mesto pozidano ob sumečej reki Adige, ki iz 7iaokih Tirolskih planin priteka, ter je naslonjeno na visoko in široko goro. Prebi7alcey 7 njem bo kakih 60.000. Verona 8lo7i po svetu kot moSna trdnja^a. In rea, iz brega gledajo številni nasipi, šance in stolpi ali kaateli, kojih je vseb 34. V mestu zanimiva tujca najbolj staro rimsko gledalisče — arena — najbrž za rimskega cesarja Dijoklecijana posta^ljeno. Stopnicam podobno se 7ratijo na višino klopi iz sivega marmorja 7 okrog druga za drugo. Za Napoleona I. se je 7 teh prostorih vrailo zboro^anje ljudst^a. Na^zočih je bilo 60.000 ljudi in ni bilo gnječe. Iz tega si lebko vsak domisli, koliko mora ovo staiodavuo gledališče biti! Toda zob etarosti je sta7 že precej skrbal, da je bolj razvaliui podoben, kakor pa gledališcu. Krasen razgled razveseli tujca, ako se poda na 7rt plemenitaaa Giuati-ja — giardino Giusti. Na ravaui daleč proti južni strani se vidi Villafranca. Taui blizu je bila nesre5na bitka Solverinska in potem shod naaega cesarja z Napoleonom III., pri katerem se je mir sklenol. Avstrija je zgubila Lombardijo. Kako nro od Villafrauca je Custozza, kder so naši vojaki Pijemonteze že dvakrat, prvič 1. 1848. in drugič 1. 1866 popolnem potolkli. Vrt Ginstije^ zasluži tudi zato obiskau biti, ker 7 njem raste kakib 200 prekrasnih dre^ea ciprea. Nekatere so dale5 črez 1000 let stare in po 40 met107 7isoke. Izmed cerkva najlepaa je stolna, res častitljiv sta7 iz 14. stoletja 7 gotiškem ali nemškem 8logu. Cerke7 87. Auastazije je tudi gotiška, toda 7. maimoijem res preobložena. Potrata z raarniorjem je ra.umlji^a. Blizu Verone je namre5 tje proti Tirolskem 7elika ruda, 7 katerej se niarmor lorai. Drugi den sino Verouo zapustili in se z vlakom peljali na Tirolsko. Na meji nasega cesarstva pri železuiški postaji Peii preiskujejo potnike. Vsak mora svojo kložnjo raz^ezati in pokazati. Havadno druga ne najdejo, kakor omazano perilo. Čera bolj je preisko^alec rado^eden, teuaveč omazanega si mora nagledati. Pri tej postaji 5akajo potnika že av8trijan8ki 7agoni in kondukterji, kar človeku silno dobro stori, kateri je več 5asa od dornovina ločen bil. Med zamotanimi gorami in striuim pe5evjeui se pnpeljamo do Tridenta. Spo min na predzadnji občui cerkveni zbor me je zvabil 7 mesto, ki je majhno. Tesno dolino in mesto se najlepše pregleda od lične cerkre na kapuciuskem bregu, kder je tudi saiuostan. Pred cer_7ico stoji velikansk križ. Hitro za samostanom je bogata rnda za marmor. Na znožju bregovem je pozidana kosarna, tudi iz marmorja, tedaj gotovo dragocena ko^aina. Tiident šteje sedaj 17.000 duš in je bil nekdaj piemožniši. Nekdanje blagostanje se skoro nikder 7eč ne pozna. Prebi- 7alci go7orijo aamo laški. Raz^e stolne cerk^e, blizu katere je mo5en 7odomet z 28 podobami, poaebno radi obiskujejo ceike7 Marije De^ice — S. Maria Maggiore. — V tej cerkvi se je vršil glasoviti cerkveni zbor Trideutiuski. Velika slika pri altaiju na levi strani kaže takiat navzoče cerkvene višie paatirje. Med niiuai bilo je 7 kardi nalo7, 3 patriarhi, 33 nadškofov, 235 akofo7. Zbor se je za5el 1. 1545. Večkrat pretrgan se je skončal ae le 1. 1563. Na spomin 3001etnice stoji na stranskem altarju lepa Marijina podoba od 1. 1855. (Konec prib.) SmešniČar 31. Železniškemu čuvaju ali ,,babn7abterju" je žena zbolela; zato je hotel sam kozo izmolsti ali podojiti.^ Toda svojeglavna koza je popoioem odiekla. Cuvaj, zvita buča, se aedaj preobleče 7 obleko avoje žene in srečno opehari kozo za njeno ruleko. Ali sitnostim še ni konec — sedaj prisopiba vlak iu nas čivaj ves kakoršen je bil, biti iz bleva iu .salutiia" v babji obleki od glave do nog! Par dui pozuej se je moral 5u7aj pied svojiin nšefoin" zagovaijati. V sili mu razloži vse, kakor je bilo in dobi — 5 goldiuarje7 kot daiilo za 7 68tno opiavljanje svojega posla.