Katollšk cerkven list«
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljfi. po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., za fetert leta 1 gld. 30 kr. V* tiskarnic-i -sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta t gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.
Liat tO.
Tečaj XXV.
V Ljubljani 10. vel. travna 1872.
Sata , Cerkev, rutieč kar sivo.
Bismarkovo politiko o ločcnji šole od cerkve zdrava švicarska pamet v „Schw. Ztgi." grenko biča. Tako-le sklepa: V našem zveznem zboru je radikalna večina za-vergla brezversko šolo. Prepričana je bila namreč, da čezmerna večina zbistrenega švicarskega ljudstva hoče versko šolo. Knez Bizmark pa skuša po vsem Pruskem ljuško šolo odtergati od cerkve. To ima velik pomen v naših viharnih časih. Ako množice brez Časnega premoženja ne ohranijo žive vere v večno postavo, utegne žetev hitreje zoreti zarudečkarske, internacijonalne ženjce. Te misli so gotovo v vsi njih reznoti prevdarjali nemški konservativci na Pruskem, in oni, ki so dosedaj v vsih osnovah bili Bizmarku očitno vdani, so se v vprašanji ljuško šole nasproti postavili „vsemožnemu kanclerju" nemške deržave. Namesto tčh so se pa okrog Bizmarka zbrali voščeni nacijonal-litera ti in za „deržavne službe tolikanj zmožni judje" (Bizmarkove besede), in so mu pridobili slabo večino —50 glasov. (Takrat namreč, ko so glasovali za odterganje šole od cerkve.) Bizmark, ki se je sicer vklanjal le kroni in prestolu, in ki je leta in leta z železnim čelom večini kljuboval, on preža danes za parlamentarsko večino. (In lučnjaški nemški in nemško-amerikanski „jahnhagel" preža z njim, pristavlja N. Y. Kztg.)
K temu je le to pristaviti, da „živo vero v večno postavo," v neskončno pravičnega Boga je treba imeti ne le takrat, kadar rudečkarji žugajo in nc le zavolj časnega življenja, temuč zmiraj in zarad neutajljivega prihodnjega življenja. Zavolj sitih pa nevernih de-beljakov in tudi meršenjakov res ni vredno peresa v roko jemati, ko bi bilo samo za ta svet, ker te baze ljudje so velik del prečerno-nehvaležni za darove Božje. Tudi „siti" že priznavajo , da „k časni sreči je potreba nekaj malo vere", dasiravno sicer brez števila krati veri, cerkvi in čednosti klofute dajo. Taka vera in taki „verci" niso piškave^a oreha vredni. Kje je možatost, kje značaj ? Ako si ti taki „strauss", da se le samo „za danes" šibice bojiš, pred škorpjonom, ki te za jutri in za vselej čaka, pa glavo v gerra vtikaš, da bi ga ne vidil; potem si ti res naj veči butež na svetu in sam kriv, ako Božja pravica dopusti, da ti hudobneži debeli kožuh malo izprašč in zakajene možgane izbistrijo. Prepričati bi se utegnil takrat, da rudečkarji so čisto druge baze ljudje, kakor pa tisti, ki jih ti zdaj iz sovraštva do katol. Cerkve psuješ po farizejsko s primkom „schwarze Internationale."
Ali veste pa, kaj so Vam rudečkarji zažugali? V Lousanni je 1. 1867 Dupont postavil to-le osnovo: „Mi nočemo več vlad, nočemo več armad, nočemo več nobene vere." Tretji kongres v Bruselju je vravnal delav-
ske kljubovanja („strikes," r. strajks). Da ljudje brez vere hočejo živeti tudi brez zakona, to sami terdijo v svojih govorih, in očetje, kteri imajo še kaj ljubezni do svojih otrok, svojih hčer, imajo pač tvarinc kaj za premislik.
Ni dvomiti, da rudečkarstvo je kazen za grehe in krivice, ki sc počenjajo zoper papeža in sv. Cerkev, iu sploh za nejevero množili in pregrehe narodov, ki so bili premalo vdani Bogu in sv. Cerkvi. Začela se je tu hidrn vstrič s krivicami zopčr Rim in kakor unc krivice rastejo, tako vzmaguje rudečkarstvo.
„IIistor.-polit. Blatter" dokazujejo, da brez ozira na požiganja in morije pariške komune je internacijo-nalstvo nevarno že zavoljo vclicega števila in daljnega razširjenja svojih udov. Nikakor nc verjamemo, da so rudečkarji tako razširjeni; širokoustno se bahajo, kakor * si rogovileži, in strah delajo s svojo prederznostjo, krive so pa neposredoma velik del vlade, ker jim na pete ne stopajo, posredoiua in v viru pa ravno poprej imenovanega zla. Kako tedaj pomagati? V viru.
Rudečkarji nočejo nobene vlade, nočejo nobene armade, in pravijo: „Ker vlade nas z davki zatirajo, armade nas more in mesarijo." Davki in morije v vojskah so biii in bodo, naj berže pri rudcckarjih še naj huje, kakor priča leto 1789 na Francoskem in une mesce kervava mesarica in požigavka : pariška komuna; vender pa vsak pravični mora priznati, da je v obeh rečeh poboljšanja in zlajšanja treba. Naj bi bili pred velikimi prekucijami teh lčt zaperli in dobro izpostili 3 Lahe, 3 Francoze in 3 Pruse: pa bi bili davki na pol ali še za več manjši in na milijone ljudi ne poklanih. Cemu to gerdo človeško klanje zarad nekterih serbo-kožnikov, ki druge k vojski šuntajo.
Rudečkarji nočejo nobene vere, češ, da vere dušijo um! Ta ugovor rudečkarjev jc ravno tako brez-glaven kakor rudečkarji sami. Ako nektere vere in kri-voverstva dušijo um, ga gotovo ne duši tista vera, ktero je učil Bog, čigar um preseže vse ume in vse učenosti. Poprimcjo naj sc Kristusove vere in ne boje se za svoj um. Ce pa ta vera duši in tare mesčnost in sploh pregrehe in hude nagnjenja, jc to le znamnje, da je prava vera; kajti v hram dobrega gospodarja sc ne spravlja ljulika, ampak pšenica.
Spoštovanje sv. veri; pravica narodom; mir med vladami; od tod zmanjšanje števila vojaštva in znižanje davkov in davščin. To so potrebe današnjih časov.
Da se pa spis s tim sklene, s čimur se je pričel, obernlmo se k nemškim škofom. Doveršili so škotje 11. pret. mesca svoj shod v Fuldi. Pomenkovali so se o stanu, v kakoršnega so cerkev spravile nove dogodbe na Nemškem, zlasti v oziru na šolsko nadzorzstvo. Dali so potem pastirski list do svojih vernikov, v kterem
pravijo: »Postava od 11. sveč. t. leta, ktera je deržavi prilastila izločno pravico nadzirati šolo, ktera je bila od svojega začetka po vsih keršanskih deželah hči Cerkvina, ktera jo je ljubila in odgojevala vse do današnjega dne, ta postava je spodbodla podpisane pastirje, kteri so se zbrali na grobu sv. Bonifacija, da te besede odpravijo d<» duhovstva svojih Škoti j. Zarad mnozih razlogov, kteri so s cerkvenega stališča v nasprotji s to postavo, ober-nili smo se bili svoj čas do obeli zbornic, prosivši, da naj ne privolijo v ta predlog. Kadar je zbor brez ozira na naše ugovore predlog sprejel, smo sc obernili s prošnjo naravnost do Nj. veličanstva našega cesarja in kralja, naj bi predložene postave ne poterdil. Kadar je pa vender bilo postavi poterjenje podeljeno, smo skupaj odpravili do slavnega ministerstva pojasnilo, v kterem smo razodeli svoje prepričanje, da se z novo postavo sega v b i s t v e n e C e r k v i u e prava, kterih se o 11 a ne more odreči, in da ta postava žuga veliko nevarnost deržavi in Cerkvi. Tako prepričani tedaj nismo mogli te postave odobriti ali ji priterditi. Ker pa nas priganja naša škofovska čast in ljubezen do Kristusa, da >i prizadevamo, kolikor premoremo, une nevarnosti odvernili, in ker nas nobena sila na svetu ne more rešiti skerbi za keršansko vzgojo od Kristusa nam izročenih malih : toraj smo odločili spolnovati svoje pastirje dolžnosti tudi v ljuških šolah, po novi postavi odcepljenih od svoje matere Cerkve, tako dolgo, dokler sc nam to nemogoče ne stori."
Pastirski list se sklepa z opominom: »Prosite z nami Boga. da obkrajša čas poskuŠnje, da deli Cerkvi za darežljivost (terpljenje) vedno pripravljenih duhovnov, pobožnih učiteljev, vernih delavcev."
Iz tega je očitno, kaj učeni nemški škofje mislijo o novih šolah.
tšeie — rosica.
Vidil sem lepo, oh lepo cvetko, in ta cvetica jc bila poteptena! V blato in zemljo je bil cvetek pomandran, je zgubil vso lepoto. Cvetka je zamcrla, ker ni bilo dobro roke, da bi ji bila stregla, jo varovala, gojila in iz nje rodovitno, lepo drevesce izredila.
Ta uboga, ta zapušena cvetka pa jc bila zanemarjeno dete.
Ni ne človek žival, 011 je naj blagši, naj lepši, naj imenitniši stvar Božja na zemlji. Odrejuj žival vse njene žive dni, imel boš na zadnje le žival, ovco, vola, opico, tico, kačo, komarja, kakor si ga v odrejo vzel.
Odrejuj pa dete, vidil boš, kaj častitljivega, imenitnega, blazega boš iz njega izgojil in odredil.
Oh odreja, preimenitna beseda!
Kako lepe moči in zmožnosti spijo shranjene v otro-čiču, ki se morajo z odgojo razvijati, razplesti, razcvcsti!
Telesne in dušne moči, naravne, umove, verske zmožnosti so, ki se morajo buditi, vaditi, razodevati, vterjevati, lepšati. Kako lepo jc delo, ki tem zmožnostim pomaga, da so kažejo, dvigajo, rastejo, v pravi ravno-meri med seboj poganjajo. Kako lepo je odrejno delo!
Drage, predrage so leta, v kterih se Človek pripravlja, da prihaja koristen sam sebi, svojim bližnjim, domovini in sploh človeštvu!
Drage drage so te leta pred vsim drugim zato, ker se ima človek naučiti in navaditi, da se z oblaževanjem, z lepšanjem sedanjega življenja pripravlja na večno življenje, kakor pravi učeni Dupanloup, ker to je delo, to je končni cilj odreje.
Komu je izročil Bog otročiča? Očetu in materi ga je izročil. Očeta in mater z otročiči vred pa je Bog izročil mat« ri Cerkvi, rek«.č: »Pojdite, učite vse narode."
Očetu iu materi toraj jc Bog izročil tako drage
stvari, da naj jih odrede za neminljivo večno srečo, in ker so starši sami k temu največkrat nezmožni, je oboje materi Cerkvi v naročje dal, starše in otroke. Koliko veliko, imenitno, lepo nalogo z odrejo spolnuje sv. Cerkev po vsem svetu, to vidi slehern, kdor ima oči. To je odgoja v keršanskem pomenu. Odreja mladine je sveto poslanje matere Cerkve, in sicer zmiraj in povsod, pri naj bolj obdelanih in olikanih, kakor tudi pri manj izobraženih in naj manj izurjenih ljudstvih.
Sodelavka pri odreji otrok, pa nikakor ne lastnica otrok, je deržava. Dete ima dušo in telo, je stvarjeno tedaj za duhovni in telesni svet, — za sedanje življenje, najbolj pa za prihodnji svet. Toraj morate tudi cerkev in deržava delati v edinosti za odrejo mladine, za blagor otrok. Kakor uasledva smert, ako se duša loči od telesa, tako je ločenje Šole od cerkve smertna rana, pogin prave in izdatne odgoje, za Cerkev, deržino in deržavo enaka škoda.
Deržava, starši, srenja, očitni in zasebni redniki morajo delati v edinosti s Cerkvijo, da se ves mladi narod odgoj i, izredi. Ne ena sadica se ne sme prezreti, nobena brez odgoje ostati. Kteri nimajo zmožnost za celoto odreje, se odgoje po svojih zmožnostih. Slepi, gluhi, hromotni, mutasti — tudi taki se ne smejo prezreti. Sadice so vsi, njih duhovna vrednost je enaka z vsimi drugimi.
Vsi se morajo izroditi, odgojiti. Kolika sreča, ako bi se to v resnici doseglo! Ce je izreja dobra, to sad pokaže. Ako se reče n. pr.: Odkar je otrok jel v šolo hoditi, je razuzdan in nepokoren, je to slabo znamnje. Ali je spriden v drušini pred naukom in po nauku, ali pa uk in red v učilni ni prav vravnan. Ako se očitno in ne-utajljivo razodeva blagor dekliške šole po hišah, der-žinan celega mesta, cele okrajine, sega celo v daljne kraje; je to gotovo znamnje, da je šola dobra, ker je sad dober. Ako se v mladini zmiraj bolj kaže in pase nečimernost, iz nečimernosti napuh, iz napuha preziranje, celo zaničevanje tega ali tega stanu , višjih, od tod neukrotljivost, zaverženje vere itd.; je to čisto gotovo znamnje, da je pri odreji nekaka skaza, ker tako obnašanje ni napredek v odgoji, ampak rakova pot. Sej tega menda noben umni ne bo terdil, da je človek odrejen, kteri bi si sicer um z nekterimi vednostimi okovaril, v nravnem oziru pa bi nc le zastal, temuč še oslabel, še to zgubil, kar je v začetku imel lepega, blazega in hval-nega v svojem značaju.
Dupanloup pravi: »Intelektuelna, moralična in religiozna (umovna, uravna in verska) odreja je naj viši naloga, ki si jo človek postaviti zamore. To je nadaljevanje božjega dela v njegovem naj bolj velikanskem in naj imenitnišem okrožji, v stvarjauji duš."
Naše dni pa gospoduje ravno zastran odreje velika in močno kužijiva vraža: daje otrok, mladeneč, deklica odrejena, ako se um in spomin z mnogimi in mnogoterimi vednostimi naterpa, če tudi serce prazno ostane. Take domišljevane velikosti so prava nesreča za človeštvo, ker človeško občinstvo gotovo ravno tako in še bolj potrebuje dobrih sere, kakor učenih glav. F. Ma-rechal *) pravi materam: »V našem času se nič bolj ne zanemarja, kakor izreja serca. Viditi je, kakor da bi vso skerbljivost, vso pridnost hotli obračati zgolj samo na oliko uma. Vsak novi dan skazuje svoje napredke v vedah, v umetnostih in v obertniji. Kdo pa se peči z umetnostjo mlade serca odrejati V"
Prav res! Ali se ne godi ravno nasprotno? Od cerkve, od sv. mase, od bogoljubnih opravil, ki se mlademu sercu tako globoko v serce vcepijo in priljubijo,
*) ,,Katligcl»er bei der Kiziehung, 1'aderborn. (Majhna knjižica,
dobiti pri Kleru )
ki serce blažijo, k Stvarniku povzdigajo, se mladina celo odvrača, odterguje. Ali se ne pravi to oliko serca zatirati ?
Se ve, da je potreba že naprejne olike, da se vedč svete opravilu tudi prav ceniti, „s svetimi rečmi sveto delati." „Sancta sancte." Treba je nadzora, da lahko-mišljenost ne pozabi, kje je in kako se ji je obnašati.
Rednik mora imeti serce za mladino vso. Njega mora vsaka otročja napaka tako v serce zaboleti, kakor da bi bilo njegovo lastno serce ranjeno. Kako strahovita pošast je človek, ki se mu iz mesene poželjivosti nedolžnost ne smili! Neki liberalec, kakor se nam piše, je nedavno priprostemu človeku v oči zagovarjal, da ni nič greh ubogo deklino pohujšati. Priprosti pa odgovori učenemu: Kaj pa , ko bi V a š o h č e r kdo tako pokvaril, da bi ne bila ne za ta in ne za uni svet, ali bi bilo prav?... Umolknil je lučnjak na te nepričakovane in pretresljive besede. Povejte pa, kdo teh dveh je bolji, na umu izobraženi liberalec, ali na sercu omikani priprosti katoličan ? Ali ne bo vsak priznal, da taki človek, ki poštenosti bližnjega ne spoštuje, je divjak, je zver, če bi tudi učenosti vesoljnega sveta imel v glavi!
Vse moči tedaj se morajo v edinosti, v pravi razmeri izobraževati, nobena sc ne sme zanemariti.
Fr. Marechal se obrača k materam, jih opominja, kako je Vsegamogočni k materinskemu veselju pridal tudi materinske dolžnosti ter nadaljeva:
,,Ako bi ve zamogle svojim otrokom tudi še toliko časnih dobrot izročiti, ako bi bile še toliko skerbele, da so se od vsega nekoliko učili, ako bi bili izurjeni v vsih zemeljskih jezikih, ako bi poznali vsako liso domovinske zemlje in vsako svitlo zvezdo na višnjevem nočnem obnebji, ako bi vedili. s pravim imenom zvati vsako tico pod nebom, vsako cvetico na polji, — če bi imeli pa spaČeno serce, serce polno mračne nezadovoljnosti, polno lakomnosti, polno nevošljivosti, polno prevzetnosti, polno neukrotljive časti-lakomnosti, polno hi-navšine, polno jeze, serce oropano svojega najimenitni-šega lepotičja — sramožljivosti, — nikakor bi ne mogle z dobro vestjo reči: „Srečo smo otrokom vstanovile."
Koper prostozidarsko kugo
je bila 6. sušca 1872 v parski zbornici oddana prošnja od vredništva časnika „\Vendelstein," ktera gre na to, da naj se na Parskem prepove vdeležcvanje pri skrivnih prostozidarskih društvih.
Vrednik J. M. Forster omenja, da ukljub večkratnih prepovedi se nahajajo na Parskem nekaj doveršene lože, nekaj pa „freimaurer-kranzchen, pa tudi včlike lože, toraj se opira na §. 128 nemškega derž. kaznovalnega zakonika in pravi: Slavna zbornica naj kralja
f>rosi, da naj zapove neutegoma odpraviti sedanje „ve-ikc provincijalne doveršene in bezniške lože, pa tako imenovane ,,freimaurer-kranzchen", in da naj razglasi prepoved, da take združevanja ne smejo več obstati.
Vterjevaje svojo prošnjo pripoveduje, da mavtarska zveza ima svoje lože po raznih krajih, njih naj veči del pa jih je popolnoma podložnih trem ložam v Berlinu, in sicer v taKi podložnosti, kakor so nižji vradnije do naj višjih deželnih gosp o s k." (Te berlinske lože so: „Royal York zurFreund-schalt", „National-Mutterloge zu den 3 Kugeln," in „Grosse Landes-Loge von Deutschland".) Pripoveduje nadalje, da vsak družnik teh skritih bezništev mora nepogojno pokoršino priseči do neznanih svojih višjih, pa molčanje do tacih, ki niso mavtarji, ali ki so na nižjih stopinjah. (To so ti junaki „svobode", da je kaj!! In ti zanikarni sužnji
vsih sužnjev se prederznejo katoličanom našo pošteno pokoršino do papeža in škofov očitati!) Na to citira po besedah prisego za novince tako imenovane „šotske stopinje" v Berlinu.
Tudi nekdanji kraljevi pruski minister gr. Haugwitz, že skoraj 801etni starček, je 1. 1822 pri shodu vladarjev v Veroni izročil prošnjo : naj frajmavrarstvo v svojih deržavah prepovedo. On sam je bil od svoje mladosti pa do starosti v prostozidarski zvezi, vse dobro poznd, pa da vse v svoji edinosti gre na razdjanje der-žav. Hau£\vitz pravi: Terdo sem se skoz ta čas prepričal, da to, kar seje 1788 začelo in j c kmali potem izrojilo, francoski punt, umorstvo kralja z vsi m i svojimi g nju sobami je bilo takrat ne le že sklenjeno, ampak z zvezami, prisegami itd. že vsnovano.
Marsikomu je gotovo še v spominu, kako mično iu nedolžno je ljubljanski Tagblatt pred nekaj časom mavtarstvo popisoval. Te dni pa^ ga je eden graških libera-luhov čitateljem lepo malal. Čudno; pa še precej čudno! — Nemški katoličanje pač vedo, zakaj sovražljivitu prošnjam za zatertje cerkvenih redov nasproti stavijo peticije za odpravljenje veri in deržavi sovražnih prosto-zidarstev.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Nunske šole in Tagldatt. Znano je, da Tagblatt vse pobere, kar čuti, da bi kaj všipnilo, poškodovalo ali ogerdilo Cerkev, njeno duhovstvo, cerkvene redove, če je tudi še tako brezglavno in nespametno.
V št. 102 in 103 je vzel iz „D. Z." spis: Ein Ka pitel iiber die Nonnenschulen," čigar pisatelj, kakor kaže, pozna kloštersko življenje le iz lažnjivih romanov, ne pa tako, kakor je v resnici in nekaj malo več ve o nunskih šolah, kakor japonski Tajko-Sama o ljubljanskem Tagblattu; — ali pa iz hudobije laže in obrekuje, kar je še gerje zanj.
Globokeje in strokovnjaško hoče preiskati, če so redovnice zmožne za vodbo poduka in odreje ženskega spola. Rekel je, se ve, kar naravnost, da ne, in raz-snoval jc nekak teoretiški „humbug" brez kake podlage, povedal pa ni ne enega djanja ali zgleda, s čimur bi naj manjši reč skazal in vterdil. Pisano je prav po tag-blattovski šegi.
Pisavec kar seeloma terdi, da nune niso za nauk in odrejo, ker svoj poklic zgrešč, kajti niso omo-žene, in zato niso srečne, še naturne ne. Redov-niški poklic mu je „frommer Wahn, (las Opfer eines nicht mehr zeitgemiissen Institutes ..." Prav bogokletno kremljii o „wunderglaubige Nonnen;" — „man veredelt das Herz nicht durrh Heiligen- und \Vundergeschichten" (Ne mara pa durch „Liebs- u. Kriegsgeschichten?") itd. S takim gerdenjem kosmatuh naravnost preklinja in za-verže redovniško življenje, če tudi so od cerkve in deržave poterjene naprave in imajo toraj pravico do deržavi ne hrambe. Naj n. pr. kdo v blato mandni po-lieijstvo, vradništvo itd., kakor Tagbl. samostane, kmali bi dobil po perstih.
Spis je ob enem neslan, ker po njegovi doslednji teoriji tudi vsi tisti poklic zgreše, so spački in zanič za učenje mladine, kteri koli niso oženjeni, ali ktere niso omožene. Lepo hvalo mu bodo vedili premnogi učitelji, svetne učiteljice, vojaki, vradniki, župani, tolika nesrečna, nenaturna šara iz vsih stanov, ktera z ljubeznijo ,,druzih ni osrečila!" Bog in Zveličar sam, vse katoliško duhovstvo bi bilo tedaj „brez ljubezni" in nezmožno za kaki nauk pri mladini!
Vera pa uči nasprotno; ravno tisti mora neko posebno, gorico ljubezen imeti, kteri iz ljubezni do Boga
in bližnjega v zatajevanje živi ter se sreči, blagru, poduku mladine daruje.
Spis je lažnjiv in obrekljiv, ker terdi, da se deklice
1>o samostanih le „bigott" (svetohlinsko) in „gedanken-os" (brez misli in razumljivosti) odrejajo, da^ne dobe nič pravega zapopadka o bistvu vere. — Čudo, da o bistvu vere zine, ker tem ljudem za vero veči del še mar ni; sanjarijo le za „brezverskc" ali ,,konfesijonslozne" šole. Redovnice pa priganja vest, da dolžnost na tanko spolnujejo, bodi si nauk v čednosti in spodobnosti, ali pa v druzih »*eč<'h. Sicer je ali nevednost ali pa nalašna zvijača, da spis govori o dekliški odreji in šolah kakor edino v ženskih rokah, akoravno vsak lahko vč, da keršanski nauk po glavnem učijo kateheti, in da tudi v druzih rečeh pogosto duhovni učiti pomagajo. Ne le čednost in domačljivost, ampak vse predpisane tvarine sc učijo.
Izmed tolikih lažnjivih izvodov, kako da so redovnice za učenje mnogoterih tvarin nezmožne, naj pojasnim le nekaj malega. Nekak slepilen videz ima ugovor, da redovnice niso zmožne zemljepisja in zgodovine učiti, ker sc v samostanu in ne poznajo naj bližnjega otroškega okraja, od koder se uk pričenja, češ, tla nuna le malokrat v svojem rojstnem kraju uči. „In na tako podlago stavi rodovniška šola zemljepisne podstavne nauke!*' pisavec s hinavskim začudenjem kliče. Toda h- enega samega geografa naj nam Tagblatt pove, kteri stoteri ali tudi le lOOOeri del krajev in mest po svetu osebno pozna, o kterih se v šoli uči, — pove naj le enega samega zgodovinarja, kteri se je zgodovino od drugod naučil kakor iz bukev in poslušanja: potlej bomo dalje govorili. Kdor se zamore pa po času in kraju oddaljenih reči naučiti, ki jih nikoli ni vidil, se zamore tudi bližnjih, zakaj laž in obrekovanje je , da redovnice nimajo nič poinočkov za nauk, da nimajo nobenega časnika, da se nič ne učijo, ali pa da so ,,za samostanskimi zidovi" tako pokopane, da bi nič ne vidile, ne skusile, nobenega nauka pojasniti ne mogle itd.
„Kako bode „čudoverna nuna" otroke naravstvo prav umevati učila V" praša pisavec... Gotovo saj bolj resnično kakor marsikteri novoŠegni „opičarji", „žaba-človekarji," „malikovavei natore". Tudi ti niso bili ne na solucu in ne na mesecu, kakor nune ne, kterim ne-skušenost očitajo; pa vender vedo povedati o svetovih po vesoljnosti, in če jim je kako moč, tudi radi zoper odenje Božje hipoteze kujejo.
Da bi nune bile zmožne učiti kaj za gospodinjstvo, „den Gebrauch der Naturkorper" — menda krompir stergati, repo lupiti — pa „ljubezen do natore vdi-ln »vati", to se zdi pisaveu „nadčloveške reči nunam prisojati" — ubermenschliches zumuthen! — Namesti zapovedane „ljubezni do Boga in do bližnjega" so nam ti „natoromoljci" jeli pridigati „ljubezen do natore". Vera pa sploh našo ljubezen od zemeljskih reči k nadzt meljskemu obrača. Sicer pa dvomimo, da bi ti grozni „natoroljubci" pri vsi svoji brigi za gospodinjstvo sami imeli odveč djanskega znanja „in dem Gebrauch der Naturkorper." Pusti vse Tagblattove pisatelje v kuhinjo in stavim kaj, da ti še poštenega močnika ne bodo znali skuhati.
„Auswendiglernen und herunterrecitiren" brez prave razumljivosti, to, kakor pisatelj misli, po kloštrih kaj dobro znajo. Nam se pa zdi, da pisavec zna kaj dobro po vetru mahati, in da 011 sam bi ubogemu učencu „dritte" v spričalo zarisal in ga k plačanju nadraerne učninc obsodil, ako bi se ne hotel podati k „aus\vcndig-lernen — und herunterrecitiranju." Kar pa razumevanje naučenega tiče. saj dozdaj Še ni spričano, da bi bili dečki iz novošegnih Šol kaj več sadu kazali v djaiiskem živ-
ljenji, kakor pa deklice iz redovnih šol; skoraj da bi se dostikrat utegnilo nagibati na ravno nasprotno.
O tem bi se dalo še veliko pisati, ali tudi teh ver-stic nismo pisali ljudem, kteri iz znanega sovraštva do samostanov tudi njih šole černijo, ker taki so gluhi in slepi za resnico. Veljajo naj te besede občinstvu, da naj samo sodi in ne verjame izmišljavam hudovoljnih laži-liberalcev. Solsk veljak in učenjak, ki je imel veliko opraviti s šolstvom obojega spola, redovniškim in zunanjim, v poprejšnih in sedanjih časih, ki je veliko delal in dela za šolstvo, ta mož je nedavno ravno v oziru na šolstvo redovni osebi med drugim te-le znamenite besede pisal:
„Bei Ihnen ist die religios-sittliche Bildung noch nicht verpont, in andern Liindern segelt man dem Heiden-thume entgegen. Wir waren um das wahre Wohl der Jugend besorgt; jetzt sueht Jeder--—."
Slovstvo. Biblothek der Kirchen viiter je bila Danica priporočila v 1. listu letošnjega leta, in omenjeno je bilo, da je na svitlem že 24 zvezčičev ; s 25. zvez-čičem pa se je pričela nova versta. Tega prelepega, podučljivega in spodbudnega dela je zdaj na svitlem že 39 zvezkov. V teli zvezkih so spisi iz sv. Ambroža, sv. Cirila, sv. Avguština, iz Evzebija, Efrema Sirskega, Ter -tulijana. Pri tolikih praznih, mesenih in brezverskih spisih, časnikih in knjižurah novega časa je res želeti, da bi se saj umniši in skerbniši verniki raji zatekali v v šolo cerkvenih očetov, kakor pa k suhim rupam brez vode, ali pa le s kalno lužo. —
Z Dolciiskega. Kakor druge leta, tako bomo tudi letos 13. maja obhajali prav slovesno, zjutraj s peto mašo, popoldne s petimi litanijami, v proslavljanje 801etnega starčka Pija IX, ki ta dan obhajajo svoj rojstni dan.
Iz korenskega. Ljuba Danica! Sicer si rada novice iz Železnikov prinašala; zdaj se znamenite reči tam gode, pa molčiš. Po dolgem pripravljanji so se cerkve lotili. S posebno slovesnostjo so ss. zakramente prenesli. Domači in ptuji se le skušajo pri pomaganju, podirajo in zidajo, da je kaj. —
Iz Maribora. S vitli cesar so prečastita gg.: Antona Žuža, kn. vi. duh. svetovalca, nadžupnika in dekana na Laškem, in Antona Rejca, duh. svetovalca župnika in dekana v Vidmu, za čast. korarja lavantinske stolice imenovali.
(iOlioa. Prevzvišeni knez-nadškof bodo delili zakrament sv. birme po deželi: 12. majnika v Sempasu; 13. dopoldne v Černicah, popoldne v Batujah; 14. v Kamnjem; 15. pri sv. Križu; 16. v Ajdovšini. Dalje: 2. in 3. junija v Kanalu; 4. in 5. v Kabo-ridu; 6. in 7. v Bovcu; 8. v Serpenici.
Duhovske preskušnje so bile pri nas 30. aprila, 1. in 2. maja. Prišli so bili k njim čč. gg.: Janez Man-toessi, kaplan v Ogleju; Janez Mondini, namestnik v Strasoldu; Jakob Pušič, kaplan pri sv. Roku v Gorici, in Janez Simuc vikar v veliki Zablji.
Nazarel, 8. mal. travna. (Konec.) — Velikonočni ponedeljek, 1. mal. travna, nas povabi Ratisbon na večerno veselico. V veliki sobani nas pričakujejo. Bilo je zbranih do 70 deklic, sirot in druzih, ktere so v odreji, in čakale so s svojimi voditeljicami. Ljubeznjivo nas sprejme Ratisbon. Deklice so vse enako oblečene, od dietnih do okoli 181etnih. Naj pervo nas je kakih 10 let stara deklica pozdravila v nemškem jeziku, potem pride petje v francoskem, arabskem jeziku, zopet govori in petje. Zadnjič govori še ena deklica v nemškem jeziku, se zahvali za lepo pomoč, ktero vstav dobiva iz Avstrije, priporoči se v imenu revnih sirot, da bi njih tudi zana-prej ne pozabili, hočejo vedno za dobrotnike moliti. H koncu nam malo postrežejo in obdarijo nas s spominki. Jest sem dobil precej velik kamen iz „Ekce-Homo"-
oboka. Pri večerji je bil danes tudi avstrijanski konzul, prinesel je vsakemu lepo pisan pirh. Drugi čas ko smo bivali v Jeruzalemu, smo ogledali imenitne kraje po Jeruzalemu in okolici; samo Emavs-a nismo vidili, nas je dež zaderžal.
4.	mal. travna se pripravimo za odhod iz Jeruzalema, in na daljno popotvanje čez Samarijo v Galilejo. Zdelo se mi je, kakor da bi tudi nam angelj govoril, kakor aposteljnom: Glejte, gre pred vami v Galilejo, tam ga boste vidili. Veselilo me je, da sem mogel še pred odhodom govoriti z gospod Žvegeljnom, general-konzulom v Carigradu. Prišel je v Jeruzalem, da bi po-zvedil in obravnal, kako se bodo te dežele vdeležile dunajske razstave. Ob dveh popoldne zasedemo konjiče, skozi damaške vrata jezdimo proti Nazaretu. Ko jezdimo dobre pol ure in pridemo na grič od kodar se zadnjikrat Jeruzalem vidi, stopimo raz konj , pokleknemo, se v molitvi poslovimo s svetim mestom in z gg. vodjema, ktera sta nas do tukaj spremila. Jezdimo naprej, se vedno nazaj oziraje, dokler se zadnja hiša ne skrije — za homcem. Jezdimo ta dan kakih 5 ur po slabih potih, kakor so večidel v jutro vi deželi, do Betela in tu v šotorih prenočimo.
5.	mal. travna se odpravimo zgodaj naprej, čez hribe in doline in male ravnine pridemo popoldne memo Jakobovega studenca v Sihera, ko smo 10 ur jezdili. Jezdimo skozi celo mesto, unkraj mesta nas sprejmejo pripravljeni šotori. Zraven so tudi Angleži svoje šotore imeli.
G. mal. trav. proti 10 pridemo v Samarijo, ogledamo grob sv. Janeza, Ehzeja; proti poldne se ustavimo v Pentakumiji pod široko smokvo. Veliko mladine se približa, ter nas radovedno ogleduje. Kar naenkrat predsednik napije s svojim „hoch", drugi za njim zakričijo „hoch", in vsa mladina zbeži, kakor bi vrabiče iz prosa zapodil, čez malo časa se pogumijo, in prilezajo zopet nazaj. Ko smo dobre 4 ure popoldne jezdili, pridemo na večer v Dženin, lep prijeten Kraj, s kaktusi obdan. Imeli so že Angleži tam svoje šotore. Po noči so pazno stražili, ker so bili Angleži v Sihemu okradeni, noč poprej pa v Dženinu francoski karavani konj ukraden od poštenoviČa beduina. *) Drugi dan, bila je bela nedelja, ne moremo ne maše vati, ne pri maši biti, odrinemo zgodaj naprej po Ezdrelonski ravnini. To je lepa, silno široka, rodovitna ravnina, žito že precej odrašeno, na enih njivah turčini orjejo, ali njih oranje je tako, kakor da bi se pri nas otroci igrali, plug imajo tak, da bi ga bilo res vredno drugo leto v razstavo na Dunaj poslati. Pridemo nekako v sredi ravnine, na malo zvišanera kraji do starega imenitnega Jezrahel-a, zdaj le revna vas; Nabot, Jezabela mi stopita v duhu pred oči; še jezdimo dalje po ravnini, da pridemo čez 3 malo ure v Sunan. V prijetni senci oranžni se ustavimo ter malo južinamo. Po kratkem počitku nas 6 jezdi v Naim, drugi jezdijo naravnost v Nazaret. Čez pičlo uro pridemo v Naim, eden bere evangelij od naimljanskega mladenča in molimo za odpustke. Iz Naima jezdimo proti Endor-u, blizo smo že bili, notri nismo šli, obernemo se po široki ravnini memo Tabora. V veliki vročini, bilo je okoli ene čez poldan, pridemo v Iksar pod hribovjem, na kterem stoji Nazaret. Čakalo nas je se veliko truda na hrib priti; po takem Božjem potu smo šli, da je bilo strah. En čas jezdimo, ali kmali ni bilo mogoče jezditi, moramo konjiče peljati čez skalo vije, da pridemo na verh hriba, jezdimo še en čas po verhi hriba, in okoli pol 3 popoldne zagledamo ne daleč Nazaret; čez četert ure smo tako srečni, da memo »Marijinega studenca"
•) Pri marasikterih spremljevaveih je potreba previdnosti pri tacih
pritožbah , ker uteguejo biti včasi tudi le potuhujenusti. Vr.
zdravi v Nazaret stopimo. Začudili smo se, da naših tovaršev še ni bilo v Nazaretu; dolgo so počivali v prijetni senci. Hitro se malo osnažim, hitim v cerkev, na kraj kjer je Marija stanovala, ko ji je bil angel oznanjenje prinesel. Kako prijeten, tih kraj! Greki nimajo tukaj nobene pravice, kakor v Jeruzalemu in Betlehemu. Cerkev očetov frančiškanov je lepo ozaljšana. Po stopnicah v sredi cerkve se pride na kraj Marijinega oznanjenja. Kako sem bil vesel, tisti kraj poljubiti, na tistem kraji moliti, kjer je Marija stanovala, tako pobožno molila, delala, kjer je Ježuška pestovala, kjer je sv. Jožef Boga hvalil v prijetni družbi z Jezusom in Marijo! Kake občutke še le človek ima, ko more ravno na tistem sv. kraji, kjer jo Večna Beseda se včlovečila, nekervavo daritev nove zaveze Bogu darovati, ko ravno tako po mašnikovih besedah Božji Sin na altar stopi, in se daruje nebeškemu Očetu.
8. mal. travna jc bil odločen za počitek, in da ogledamo Nazaret in okolico. ObiŠem visočino nad Naza-retora, tisti kraj, tri četerti ure daleč, kjer so hotli judje iz Nazareta Jezusa čez skalo vreči, kraj nekdanje judovske sinagoge, kjer jc Jezus učil, in še druge kraje. Lepo se je vjemalo, da smo ta dan v duhovskih molitvah ravno obhajali Marijino oznanjenje, in naslednji dan nadangela Gabriela. Drugi dan 9. mal. travna nas 14 odrine proti Taboru. Čez dobre dve uri prijezdimo na verh Tabora. Lep razgled na vse kraje, sosebno po ezdrelski ravnini. Eden mašujc na kraji Gospodovega spremenjenja, bere sv. evangeli od spremenjenja, in še druge molitve. Ko se pomudimo dve uri na hribu in se okrepčamo, se obernemo s hriba proti liberijskemu jezeru. Dva tovarša se spod hriba verneta v Nazaret, drugi jezdimo po daljnem potu, 6 ur dolgem, proti omenjenemu jezeru. Med potjo si pojem pesmi Matere Božje in druge domaČe, da si tako kratek čas delam po dolgem potu. Naj lepši je, in naj bolj razveseli peni pogled na jezero in okolico. Ob petih popoldne smo že pri jezeru. Imele ste zraven naših tudi francoska in angleška karavana svoje šotore postavljeno ob jezeru.
10. mal. travna mašujem v Tiberiji v ccrkvi, ki jo na tistem kraji pozidana, ker je stala hiša sv. Petra apostola. Je tukaj samostan očetov frančiškanov. V samostanu je en sam pater in en brat; je pa v celem mestu ena sama družina, devet duš, katoliška. Po maši nam postrežejo z zajuterkom, potem se peljemo po jezeru kake pol ure, med tem časom eden bere svete evangelije, kteri govorijo o genezareškem jezeru. Ob osmih se odpravimo naprej. Ko pridemo na verh hribovja, se nam pokaže kraj, kjer je Jezus pet tisuč ljudi nasitil. Radi bi bili tudi mi okusili ječmenove kruhe, in popraševali smo, ali ima kteri kaki kruhek , da bi ga razdelili; a nobeden ga ni imel, godilo se je nam, kakor množicam o Jezusovem času. In glej, pride mla-deneč, ter prinese ječmenov kruhek, bil je ta mladeneč romar, kije peš z nami hodil; razdelimo kruhek, se spominjamo delitve o Jezusovem času, in zavžijemo vsak mali košček, eden bere sv. evangelij od čudovitnega pomnoženja kruha, odmolimo Oče naš, ter se podamo dalje memo hriba „Zveličanskega", eden bere osem zve-ličanskih čednost po polji grede, kjer so aposteljni »klasje sraukali," jezdimo kake pol ure v dežji; okoli ene popoldne pridemo v Kano Galilejsko. V lepem vertu pod granati se okrepčamo, gremo na kraj kananejske svatbe, bere se tam sv. evangelij od pervega Jezusovega čudeža, pokaže se nam v greški cerkvi nekaj verčev, kteri spominjajo na kananejsko svatbo, zapojem si tisto narodno pesem:
»Na pervo je prosila za tiste ljudi, Ki so v Kan' Galileji na ohceti bli,"
vrežem si še palico iz granata in šlo ie naprej proti Nazaretu, kamor ob 5 popoldne srečno aospemo. Drugi dan je bil odločen za odhod. Ko zjutraj zgodaj odma-šujemo, se vzdignemo Se pred šesto uro proti Kar-melu. Večkrat se ozrem na prijetni tihi Nazaret, še enkrat odmolim angelovo češčenje , in zgine lepo mesticc spred mojih oči, ali ne iz serca.
Hazgleci po zvetu*
Na Dunaju so se o začetku t. m. zbrali katoliški škofje v posvet zavolj duhovske plače.
IVliiNka nedopolna zbornica se je tosla 2o. aprilu. Treba bi bilo 241 zbornikov, bilo jih je pa samo 149, ker konservativcev ni bilo. Še dveh tretjin svojih udov tedaj nimajo. Karol Aucrsperg je deželni maršal, budč-joviški župan Claudi pa namestnik, oba ,,verfassungs-treuerja."
katoliška reč na Ogerskem v sedanjih politiških raz-djanjih s strankama vred terpi, kterih nobena se za vero dosti ne meni. Deakovci ali vladna stran se gledajo vterditi na sedanjem stališu. Levica rogovili za veči samostojnost dežele in noče ne delegacije in ne s Cizlaj-tanijo skupne vojne; ona pozna le svoj „Mag\ arorszag" in svojega kralja. Obe stranki ste edini v tem, da naj se n« madjarskim narodnostim in katoliški Cerkvi dopusti, kolikor je naj manj mogoče. Škofje ogerski se derže bolj vladine strani, ker levica je še neprijazniši do Cerkve. Sem ter tje se slišijo glasovi, naj bi se od deakovcev zahtevalo, da naj se izreko v korist katoliške Cerkve, kakor piše „Ceh." Ali bi ne mogli pa v kraljestvu sv. Štefana katoličani obuditi določne katoliške stranke? ,.Ceh" svetuje, da naj bi se kat. stranka zcdinila s Slovaki, in meni da bi nič nc kazilo, če tudi >o nekteri Slovaki protestantje. Upajmo, da bode oger-ske katoličane sila prignala bolj določno in serčno na noge stopiti za sv. Cerkev.
Na Nemškem svobodnjaškim deržavnikom groza kosti pretresa — pa ne le pred jezuiti, kapucini in drugimi redovniki, kakor piše eden amerikanskih listov , ampak tudi pred katoliškimi redovnicami in usmiljenimi sestrami. Se ve, zdaj ni več vojske! Takrat pa niso bili redovniki nič ,,staatsgcfahrlich", ko so deržavi v korist toliko darežljivost skazovali in tudi od deržave priznanje dobivali. Badcnski in saksonski deržavni poslanci so se zbali uršulinaric in druzih redovnic, ki mladino učijo. Na Saksonskem je bila edina redovniška naprava za dekliško mladino v Draždanih (N. B. sedežu katoliškega kralja!); pa spodnjica in gornjieaste se na predlog nekega liberalca" stresle ,,vor der Staatsgefahrlichkeit katholiseher Orden" in niste jenjale, da se je tudi una naprava prepovedala. Zdaj še le sc bode „Ncmški Miha" odahnil. — Tudi Bailensko se utegne pogrezniti, kakor nekdaj Lisabon, ako ne bodo nekterih šolskih >estcr iz dežele iztirali— ti „velikodušni" svobodnjaki! Ni pa pozabiti, da „aus lauter Humanitiit" ravno huj--karji zoper redovništvo skor ob ravno tisti sapi mogočno oznanujejo načelo svobode: „Freie Mcinungsausserung fiir jede I "eber/.eugung."
Znamenito je, da v Ameriki, kjer sc po vsih večih nustih redovni ljudje po cestah vidijo, deržavni možje ne trepe«'e jo pred njimi, kakor junak Bizmark in njegovi „zvešti." Je pač v Ameriki res nekaj svobode, na Nemškem pa ravno ,.vitezi svobode" zdaj še njeno senco preganjajo. Ke« so tudi v Ameriki vsakteri krivoverski vekači, časniški sovražniki miru, ki deržavo dražijo, ktera jih pa do zdaj še ni poslušala in sc ne udala, .,um die Frcilcit zu knebbcln." Tudi amerikansko ljudstvo, kakor piše ..Volksztg." se ne meni za take hujska-rije: šc celo veči del sovražnikov katoličanstva in ne-
vernikov pri pohlevnih katoliških sestrah ne nahajajo nič deržavi nevarnega. Sej vidijo, da redovništvo v svojih tihih celicah zveznih deržav še nikoli ni v pogin pahnilo. — Vsak pametni vidi in jasno spozna, da „li-beralismus" Ca „non liber", kakor „lucus" a „non lu-cendo") za take in enake potuhe hoče le svoje ostudno sovraštvo in preganjavstvo katoliške Cerkve skrivati.
Vojaško. Nenavadno vojaško gibanje po vsih krajih in konceh nemške deržave kaže, da se na mir ni odveč zanašati, pravi eden amerikanskih listov. Tudi darila, ki so jih iz cesarjevih rok prejeli naj glavniši vojaški velikani, niso brez pomislika. ro 300.000 terdnjakov so menda dobili Roon, Moltke, princ Friderik Karol, pl. Manteuftel, pl. Werder in pl. Goben. (Meklenburški veliki vojvod in saksonski dedni princ sta se boje darilu velikodušno odpovedala.) Po 200.000 in po 100.000 je dobilo veliko število druzih.
Vstrič tem velikim darilom, pravi ravno ta list, je kakor prava berači j a, da sc zdaj pri ljudstvu zbira za spominek, ki ga hočejo postaviti v Frankobrodu nemškim zmagam in vstanovljenju nemške deržave. Se celo pri Nemcih v Ameriki so vradno prosili za „šerflein" k temu spominku. Amcrikanski nemški list (Ktzg. v novem Jorku) pristavlja k temu: „Mislil bi Človek, da v cesarski kasi je sedaj dosti denara za to lišpavo, zlasti odkar jim morajo Francozi tako debelo plačevati, ne da bi s pušico hodili po nemški domovini, in celo še čez morje v Ameriko." — Se vč, nova era to tako obrača, da je neznanska čast le človeku samemu, kteri smč k takemu delu kaj dati. Ce bode spominek res boljši čast doživel kakor „Vandomski steber" v Parizu, to ima zgodovina določiti. Katoličana pa saj serce boli, kadar vidi, da se s človeškimi trupli zidajo in z mladenško kervjč sklejajo „slavini stebri," bodi si kteri koli narodnosti.
Po Ameriki sc tudi govori, da Nemčija brez ovinka zagovarja na Francoskem republiko kakor naj bolji po-moček zoper „bonapartiško-legitimiško-orleanske početja."
Ako je res vse to, pravi omenjeni list, potlej utegne še deleč priti na Nemškem in za naše liberalne in ru-dečkarske nemško-amerikance cvete še veliko pšenice.
V	Berlin u je zginil vodja ene novih pruskih bank, zmanjkalo je enako njegovega tasta, ki je bil denar-ničar, in šla je vsa kasa. — Nov blagor za nove pruske denarje. —
Bizmark, ki hoče škofom veliko izobčevanjc prepovedati, se meša v bistvene pravice kat. Cerkve, on ne mara meni, da bo katoliško vero tako gospodaril, kakor posvetna deržava protestanško vero gospoduje! Čakaj malo.
V	Krilirt-U je požar razdjal raea drugim tisti del protestanške ubožnice, nekdanjega avguštinskega kloštra, kjer je nekdaj prebival naslednji krivoverec M. Luter. Biblijo z lastnoročnimi Lutrovitni opazkami ob straneh in več druzih starin je razdjal ogenj. —
Potresi na Nemškem. Šestega sušca, ko je Bizmark v gosposki zbornici imel svoj slaboglasni govor, se je zgodil potres po vsem severnem in srednjem Nemškem in čutil se je tudi na Češkem.
Toleraiielja ali kaj na Saksonskem? — V sušcu je bil katolišk duhoven pred sodnijo klican, ker je milošnjo delil ubožnim. prič so kupili, da bi zoper njega pričale , pa niso hotle priseči. Toraj po nosu! — Neko ženo, ki je bila v katol. Cerkev se vernila, so „vradni preganjavci" prašali: zakaj je katoličanka postala? Žena pa je serčno odgovorila: „to ni nikomur nič mar." Pri nekem možu so zavohali, da je bil v katoliški cerkvi, in kar nastavijo, da naj pove, zakaj je šel v katoliško cerkev? Mož odgovori: „ker se mu
i'e poljubilo; pa da bo še šel." Tudi če katoliški du-loven šolskemu otroku reče: „Bog sprimi," je že pri
teh viharjih: prozelitarstvo (nadležno spreobraČanje), kakor piše „Vaterland." — Razodeva se , da na Nemškem ni vse tako, kakor blatovci in razni „preussen-verhiramler" pišejo.
Prusko. Nektere nemške mesta so na lovu zoper jezuite ; ti „svobo(luharji" in „laži humanisti" namreč pošiljajo vladi prošnje, da naj jezuite iz dežele prežene. Toda mavtarji so se opekli! Začenjajo se unira ukljub pošiljati zlasti iz renskega Pruskega do vlade druge prošnje, in to po naj veči pravici, in te ne zahtevajo nič manj, kakor da naj se zatare frajmavrarstvo in vse tiste bolj ali manj skrivno društva. Kdo si ve, kaj poreče k temu stari „Vilhelm", ki je sam „gran-raastro" nemških framasonov? Po pravici zaterjujejo prosivci, kako nevarni so ti mavtarji, ne le cerkvi in veri, ampak tudi deržavi. Pomagalo nič ne bo za zdaj ; katoličani pa bodo o svojem času zavednost imeli, da tudi v tem niso opustili svariti.
Nemški katoličani se moško potegujejo za pravično reč ter zoper trinoško preganjanje jezuitovskega reda. Dan na dan se množi število prošenj , ki prihajajo v nemški deržavni zbor za ohranjenje omenjenega poštenega cerkvenega reda. 28. aprila so imeli katoličani že 304 take prošnje, zoperjezuitovske svojbine pa samo piškavih 30, akoravno je prostozidarski list „Bauhutte" vse „brate zidarje" klical, da naj prošnje zoper jezuite podpisujejo in razširjajo. Nemški katoličani imajo um m gorečnost za vero in pravico; Bog jih živi!
V Klsasu luteranski prozelitarji in dušolovci silovito počenjajo s svojim „bibelkramarstvora" in „traktetlein-Šmuglerstvora", da bi uboge od Francoskega odtergano katoličane poluteranili. V vse hiše se ti barantači vinu-zajo in svojo robo vsilujejo za male neneze, namreč biblijo, brošure, romanco in vsaaega hudirja. Se ve, da ljudje, ko spazijo, da je protestanška čorba, tako robo studijo in zaveržejo. Bibelkraraarje imenujejo po nekterih krajih: „papir-aposteljne." — V celi Alzaciji (Elzas) in Loreni (Lotaringiji) izhaja en sam katolišk list v naj manji obliki in pa le vsacih osem dni, ki se pa malo meša v politiko, ker k temu ni mogel dobiti privoljenja. Vender se mu godi tako, da se Bogu smili! Vrednik si ni nikoli svest, da ne bo pred policijo klican. Zadnji pot, ko ga je ta pruska čast in svoboda posrečila, muje komisar očital, da je preoster v polemiki zoper drugoverce in premalo naklonjen nemškemu cesarju. Vrednik se hoče zagovarjati, da njegov list nikogar ne napada, ker ima dosti posla, ako hoče odgovoriti le na dvajseti napad, kteri sujejo po vsih časnikih v Klzasu na katoličane; ako se tem prepove napadati katoličane, da če on rad molčati. Hotel je več govoriti, komisar pa mu je besedo prekinil, rekši, da ni poklican branit se, ampak poslušat, kaj se mu zapovč; ako no jenja napadati, da se mu bo list ustavil, on na pride pred vojno sodbo. — Kakošne občutke mora tako počenjanje buditi tudi pri poštenih Nemcih, si je lahko misliti; nas pa vse enake samosilstva krivovercev zmiraj bolj prepričujejo, da prava svoboda je res le v katoliški Cerkvi.
Rimsko. Ni davno, ko se je trosilo , da ne vem koliko strašno milijonov lastnega premoženja imajo sv. Oče; potlej bo po Avstrijanskcra lagali, da dobivajo od tako imenovane italijanske vlade po tri milijone na leto. — Sv. Oče so vestni zadosti, da bi ne vinarja mi-lošnje od vernikov ne sprejemali, ako bi imeli lastno premoženje in bogastvo: sveti Oče so pa tudi tako pošteni, da raji v revšini in od darov svojih podložnih vernikov žive, kakor pa da bi se v kakošno pogodbo podali s tistimi, ki so jih oropali. Pij IX ravno tako malo prejema tri milijone kakor tri vinarje od
tako imenovanega italijanskega kralja, pravi „Genf. Kor-respodenz."
18. aprila je za naglo sušieo umeri zdravnik dr. Gavazzi, prostomišljak, ki se je vdeležil Macinovega burkovskega pogreba. Njegovi starši so mu oskerbeli, da je umeri kakor kristjan, prejeraši ss. zakramente. Ro-varji se hočejo merliča polastiti, da bi ga po nejcversko pokopali; toda starši njegovi nikakor ne pust«'*. Ko pa trugo neso v cerkev, jo ugrabijo na ,.Piazza Scossa-Ca-valii" prostomišljaki in uarodni stražniki, jo nesejo mod godbo in zastavami skoz mesto in ostudno preklinjajo starše ranjcega, ki so skerbeli, da je bil previden, češ, da so njegovo slabost v to porabili. Taki so toleranc-pridigarji naših časov!
Na Laškem res katoliški ljudje kmali ne bodo imeli druge pravice razun samo še davke plačevati. V Olia-stru v Siciliji je župan po karabinarjih odvernil neku cerkveno slovesnost, in v Sieni so j ud je in liberalci katoliško procesijo zasramovali. Minister Lanza je oliaster-ske policaje pohvalil, da so svojo dolžnost spolnih, venskega pretekla pa pograjal, zakaj da jo procesijo skoz mesto dovolil.
V Rimu so starši čez 28» M otrok vzeli iz novošeg-nih laških šol, ker so sprevidili, da uk in odreja v teh šolah se ne da zedinjati s keršanstvom.
K tem naznanilom, ki so kratko posnete iz „Genf. Korresp.", pristavlja ta list razlago kardinala „Hugues-a de S. Cher" v evangeliju sv. Mateja. Pravi pa ta pisatelj 13. stoletja v svojem komentaru : „.Štiroje preganjanje bo v Cerkvi Božji: pervo trinogov zoper mu-čence; drugo krivovercev zoper učenike; tretje advokatov zoper priproste; četerto Antikristovo zoper vse."
Da roparji in tatovi tacih reči, ki jih na vero in Božje zapovedi opominjajo, terpeti ne morejo, to ni čudo. V Rimu, kakor je znano , je ob hišah veliko sv. podob, to hudodelnike v oči bode in neprenehoma skru-nijo svete podobe po hišah. Cela derhal, spremljana celo z godbo, se podi po mestu in se peča s podobolomstvom. Da ae vlada, ki je sama z nasilstvom prišla v Rim, ne meni za to, da bi prebivavce branila v njih posestvu pred bogoskrunci, tudi temu se ni čuditi. Terpeti je terpinčenim prebivavcem, da se napolni posoda pravične jeze Božje in se izlije nad hudodelce — velike in male.
Da duhovni in redovne osebe nimajo varnosti, je očitno; privatni Rimljani rešijo enega ali druzega iz rok pocestnih potepuhov. Dva postopača, ki sta bila duhovna v Trastcveri napadla, sta zbežala še le pred 8 —10 l judmi. Dve usmiljeni sestri so zanikarneži nagnjusno zasramo-vali, in le nekaj oseb izmed ljudstva je tej gerdobiji konec storilo. Očitali so policajem, da to dopuste, ali rekli so: Kaj neki so nam nune mar! Da grenkost
depeše pošiljali Bizmark, Andraši in drugi velikaši.
Nil Japonskem je strahovito preganjanje kristjanov, zlasti v Nangasaki. Veliki hujskar zoper vero iu vernike je tam neki princ Saga: Evakura, edeu velikih Mikadovih vraduikov, pa ima nadzor nad ,,torturami" ali tcrliearai. Dva tisuč ljudi, kakor piše „\Vahrheits-freund" v Cincinatu, je menda obsojenih, in Evakura jih daje po oddelkih moriti, zdaj nekaj, zdaj nekaj. Poprej so jih križali in počasi pri ognji vreli (kuhali), zdaj so si trinogi druge strahote izmislili: te preubogc reveže hudobneži izstradajo, brez dnevne svitlobe iu brez obleke jih v ječo veržejo, na led spravijo, živo oglje jim v usta tlačijo.
Prašanje je, kaj si mislijo k teinu mnogi trinogi po
Evropi, kteri papeža in vernike po duhovno tako hudo terpinčijo, kakor uni japonski po telesno? Kako se bodo gledali z unimi kervi žejnimi neverniki, ko bodo z njimi vštric pred večnim Sodnikom stali? —-
Angleško. Naj bogatejši angleški plemenitnik John Patrik Crichton, čigar prestop v katoliško Cerkev je pred nakoliko leti tolik slovez delal, je te dni poročen z naj starji hčerjo lorda Howard-a. Poročil ju je vikši škof Manning v katol. cerkvi čistega spočetja M. D. Ne ie naj veči veljavnosti katoliške, ampak tudi več pervih anglikanskih imenitnost je bilo pričujočih, kakor tudi vodja sedanje angleške opozicije, d'Isracli.
V Peniji je vsled lakote vstala nezmerna raertvija. V okrajini llamadaine, je bila neki tako hudo, da so jedli Človeške trupla. V neverskih deželah se tako prestrašilo pomanjkanje zgodi večkrat; hvalimo toraj Boga, ker ker-šanstvo nas vender varuje naj večih stisk, čc tudi ni včasi brez lakote in pomanjkanja, kterega bi bilo pa veliko veliko manj , ko bi se Božjih zapoved bolj zvesto deržali.
Allierikaisko. V južni Kaliforniji so bili v začetku aprila letošnjega leta strašni potresi. V Cerra-Gordo se je poderlo več poslopij in en mož jc konec storil. Lone-Pine je skoraj čisto razdjan in padajoče poslopja so veliko ljudi pobile. Šteli so čez 300 gugljejev. ^ Tri ure se je zemlja vedno in zaporedoma potresovala. Zemlja se je razpočila in razpoklina je 35 milj dolga in na inarsikterih krajih 40 čevljev široka. V Ingo in County so potresi pokončali 30 ljudi in njih 100 ranili. Od Omens a — jezera do meliikanske meje se je odperlo več žepen (žrel), ki mečejo iz sebe dim in raztoplino (stopljeno žlindro). Na vse strani zemlja zija, velike pečine so se prekucnile v globočino, ravnine so se spremenile v hribe in hribi v doline, na marsiktenh krajih so se cele okrajine veliko čevljev globoko usadile, jezera in vode so se razlile in (»krajino preplovile. Odi. 1821 vtem kraju ni bilo tako hudega in škodljivega potresa.
Posta v (»dajat sit o v južni Karolini (piše „Volksztg.") je skoraj po 4mesečnih sejali v prid in korist ubozih izžuljevanih davčnih plačevavccv odloženo. Opravilo je malo, veči del časa je bilo zaverženega z osebnimi prič-karijami, ki deržavi pojedo po 1« h k > dolarjev na dan eno k drugemu. Deržavne opravila so se zanemarjale, privatni „obdcnarjeui" Špekulanti pa so take postave doveršili, kakoršno so se zanje ravno podale. Celo republikanski časniki priznavajo, da to je bil eden naj nepridniših zborov, kar jih je bilo kdaj v južni Karolini. _ Marsikteri znajo pa vender še bolje — saj v nekterih ozirih : Usedejo se „lutzovat" jezuite in mašni! c, nove davke velevat, delat postave, ni dražijo vero in vest naj zvestejših prebivavcev itd. Poglej n. pr. v Berlin. v Italijo. Velika je odgovornost poslanska!
I/, tialipolja ob marinorskem morji se naznanuje, da je na oiidotncm otočji vstalo hudo preganjanje judov, in sicer pod pretvezo, da je neki grek zginil. Shodnica je razdjana, judovske hiše in prodajalnice so bile ro-pane, rabinar v ječo djan. judovske deržine so bežale v turške hiše. — Bodo pa zopet depeše na depeše šle na Turško. Nikjer iu zoper nikogar so ne sme krivica terpeti; toda vlade naj bi skerbele, da sc tudi judovsko obnašanje do kristjanov spremeni, da jenjajo s tako vnemo povsod vse nase grabiti v škodo druzega probi-vavstva, da novošegni judje nehajo z nekdanjo farizejsko togoto po časnikih naj bolj i keršanske naprave, katoliško vero in naj s ve tej še naše šege napadati. Same depeše nikoli ne bodo v korenini zlega ozdravile.
Xa l>unajuv se je 7. t. m. pričel deržavni zbor, v kterega je s Češkega po undanjih glasovitih volitvah prišlo 40 vstavoverskih poslancev namesto 25, in ste toraj „veriassungstreuerjem" zagotovljeni dve tretjini glasov.
Križe?! tedeil. Zvišana plača kaj dober tek ima Izmed ljubljanske šolske mladine žive duše ni bilo pri procesijah; samo gimnazijalci, kolikor vemo, so še k maši prišli te dni; druzih še pri maši ni bilo. Starši mladine križevi teden molijo, k procesijam hodijo, da bi Bog dobro letino milostno dodelil ter bi zamogli velike davke odriniti in druge potrebe zmagati, gospodje učeniki v mestu pa iz davkov zvišano plačo vživaio, za to se pa ne brigajo, da bi mladino k molitvi voaili in jo s svojim zgledom učili Boga potrebnih darov prositi. To je toliko huje in veče graje vredno, ker je po večera delu dežele lakota in toraj še bolj potreba Boga za dobro letino prositi.
Naj omenimo še nekaj. V Kranji, kakor vemo iz zanesljivega vira, je bila večina profesorjev z vodjem vred za to, da naj gimnazijalna mladina hodi vsak dan k sv. maši in vis. čast. škotijstvo je tako želelo, le dva profesorja sta neki nasprotvala; vender — kdo ve, kako se je reč sukalo? — deželni šolski svet jo vravnal, da le po dvakrat med tednom naj hodijo k maši. —
Ako hočemo od Boga darov imeti, moramo zanje prositi; „prosite, in se vara bo dalo," pravi Gospod. In sploh znano je, da nedolžne ročice naj ložej od Očeta darov dosežejo, ako se k njeiuu v molitvi povzdigujejo.
Darov za llnlciice in Nnlranjee smo dobili precej čez poldrugi tisuč; razpošilja se večidel vse precej nasproti; v kratkem pride obširniše naznanilo. Sila je je po več krojih še huda in velika; toraj silo dobro stori, hdor more še kaj darovati.
MMnbovske spremembe.
V	ljubljanski škofiji. G. Jož. Prcša, ki je bil zavoljo bolehnosti v pokoju, gre za administr. v Zlato polje.
V	lavanllnski školiji. župnija Negova je doli. junija t. 1. razpisana.
V	goriški nadškofi i i. v preteklih mescih so sc med duhovšino zgodile naslednje spremembe:
Prestavljeni so bili čč. gg.: An ton in Nanutti iz pokoja na vikarijo v Šinartnem na Krasu: Angel Venturini s kaplanije v Joanizu na vikarijo v No-garedu; Blazutič iz Videmske nadškofije za benoti-cijata v Karminu; Miha Štrukelj s kaplanije v Cir-kneni na vikarijo v Ternovem blizo Kaborida.
Umeri i so čč. gg.: 21*. jan. Jožef Tuni, beneti-cijat v Karrainu: 6. febr. Andre j Makarovič, vikar v Ternovem blizo Kaborida! 3. marca A nt. Franzot, fajmošter v Strasoldu. K. I. P.
Dobrotni darovi*
Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Fara Cerkljanska 57 gl. 3<» kr. po č. g. A. Golobiču. Neimenovan 1 ces. cekin in 1 terdnj. za 2 gld. star. den. — Preč. g. Jož. Virk, fajm. v Ločah na Štajerskem, 5 gl. (za Notr.) —
Za sv. Očeta. Duhoven z D-ga svojemu preljubemu narvišemu duhovnemu poglavarju Piju IX za vezilo k 80letneniu rojstnemu godu z vošiloin, da bi skoraj zagledali zmago sv. Cerkve, 10 gl. 50 kr. — G. F. K. 1 gl. „kot vezilo za 801etni rojstni dan sv. Očetu, in v zahvalo za zadobljeno zdravje. —Neimenovan 1 ces. cekin. - Iz Idrije 2 gl. 10 kr. G. A. K. 3 gl.
Za misijon v Adrijanopelnu. „Za zvon" (ali ne v Bosni? Vr.) 1 gl. F. K. —
Za družbo Marij nega čist. spočetja. Neimenovan 1 tol. za 2 gl. st. den. Iz Mošcnj 4 gl.
Za afrik. misijon. Iz Mošenj 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.