Leto: XIX
UeadMM
občin Ormož in Ptuj [
070
URADNI VESTNIK
6017111,13
J
COBISS o
Ptuj, dne IS. julija 1982
Številka: 13
VSEBINA:
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
154.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
155.	Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz narodno — osvobodilne vojne na območju občine Ptuj
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
156.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj
157.	Statut stanovanjske skupnosti občine Ptuj
|158. Poslovnik o delu Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj
KRAJEVNE SKUPNOSTI
159.	Poročilo volilne komisije krajevne skupnosti Gorišnica o izidu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka na območju KS Gorišnica v naselju Tibolci
160.	Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za naselje Tibolci
161.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na
območju KS Grajena za del naselja Grajenščak.
154.
Po 2. odstavku 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80) in 2. člena Odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanj u nalog občinske skupnosti za cene občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož ih Ptuj. št. 8/81) je Izvršni svet skupščine občine Ormož na seji dne 23. 6. 1982 sprejel
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije). nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov.
Proizvodi ki spadajo v dejavnost	Stopnja za kritje stroškov največ v višini
Pano- gi'	Skupi- na	Pod skupina	na debelo v %	Na drobno v %
1	2	3	4	5	6
0111	Olili	011113	Kremenčev pesek, kremen	3	5
0120	01200	—	Kamen, marmor, gramoz.	
0130	01302	013021	pesek	5 Osnovne vrste pšenične-	, •	, • ■ ga in rženega kruha	Posebnl PredP,sl — specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva	12 8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, določene za enake oz. sorodne industrijske izdelke
2.	Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5.. 6.. 7„ 8„ 9., 10.. in 11. točke Odlokaooblikovanjuprodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Ur. I. SRS. št. 15/82).
Številka: 38-10/1982 Datum: 23. 6. 1982
3.	Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Milan RITONJA I. r.
155.
Po 3. odstavku 4. člena zakona o grobovih in grobiščih borcev (Ur. list SRS, št. 4-198/78) in 2. točki 164. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78). sklenejo:
—	Občinska konferenca ZKS Ptuj,
—	Občinska konferenca SZDL Ptj,
—	Občinski odbor Zveze združeni borcev NOV Ptuj,
—	Zveza rezervnih vojaških starešin Ptuj,
—	Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ptuj,
—	Občinska konferenca ZSMS Ptuj,
—-'Skupščina občine Ptuj,
—	Izobraževalna skupnost občine Ptuj,
—	Kulturna skupnost občine Ptuj,
—	Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj,
—	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj,
—	Zavod za spomeniško varstvo Maribor,
—	Pokrajinski muzej Ptuj,
—	Zgodovinski arhiv Ptuj,
—	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj,
—	Radio-Tednik Ptuj in
krajevne skupnosti z območja občine Ptuj:
—	Krajevna skupnost Cirkovce,
Krajevna skupnost Cirkulane, Krajevna skupnost Destrnik, Krajevna skupnost Dolena, Krajevna skupnost Dornava. Krajevna skupnost Gorišnica, Krajevna skupnost Grajena, Krajevna skupnost Hajdina, Krajevna, skupnost Juršinci, Krajevna skupnost Kidričevo. Krajevna skupnost Leskovec. Krajevna skupnost Lovrenc. Krajevna skupnost Majšperk. Krajevna skupnost Markovci, Krajevna skupnost Podlehnik. Krajevna skupnost Polenšak, Krajevna skupnost Ptujska gora. Krajevna skupnost Rogoznica, Krajevna skupnost Stoperce, Krajevna skupnost Trnovska vas. Krajevna skupnost Videm pri Ptuju, Krajevna skupnost Vitomarci. Krajevna skupnost Zavrč,
Krajevna skupnost Žetale,
Krajevna skupnost Turnišče,
Krajevna skupnost Ivan Spolenjak Ptuj, Krajevna skupnost Olga Meglič Ptuj, Krajevna skupnost Bratje Reš Ptuj, Krajevna skupnost Dušan Kveder Ptuj, Krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj, Krajevna skupnost Boris Ziherl Ptuj, Krajevna skupnost Franc Osojnik Ptuj, Krajevna skupnost Tone Žnidarič Ptuj, Krajevna skupnost Budina-Brstje,
K rajevna skupnost Spuhlja
DRUŽBENI DOGOVOR
O VARSTVU, UREJANJU IN VZDRŽEVANJU GROBIŠČIN GROBOV BORCEV TER SPOMINSKIH OBELEŽIJ IZ NARODNO-OSVOBO-DILNE VOJNE NA OBMOČJU OBČINE PTUJ
1,	TEMELJNE DOLOČBE
1.
S tem družbenim dogovorom (v nadaljnjem besedilu: dogovorom) se opredeljuje varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov ter spominskih obeležij iz NOV na območju občine Ptuj tako, da se padlim in v NOV umrlim borcem izkazuje spoštovanje ter da se ohrani trajen in viden spomin na njihove žrtve.
2.
Podpisniki tega dogovora zagotavljajo enotno, trajno in sistematsko vzdrževanje ter evidentiranje grobišč in grobov borcev ter drugih spominskih obeležij NOV. kakor tudi postopek za postavitev novih spominskih obeležij.	-,
občinska organizacija ZZB NOV in Komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Ptuj.
Sklep o takem poimenovanju sprejme občinska skupščina.
10.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor je dolžan:
a)	sodelovati z občinskim upravnim organom, pristojnim za vprašanja borcev NOV pri pripravi programa varstva, urejanja in vzdrževanja spominskih obeležij NOV.
b)	v skladu z zakonom o varstvu kulturnih spomenikov nadzorovati stanje, predlagati ukrepe, nadzorovati vsa dela in izvajati dela na zgodovinskih objektih.
c)	nuditi strokovno pomoč pri urejanju, vzdrževanju in zaščiti spomenikov in spominskih obeležij.
11.
Pokrajinski muzej Ptuj je dolžan, da v skladu z delitvijo dela in nalog pripravlja zgodovinsko dokumentacijo, znanstveno-raziskovalno proučuje obdobje revolucinarnega delavskega gibanja in NOB. pripravlja zgodovinsko dokumentacijo o konkretnih objektih in pripravlja vsebino muzejskih zbirk, ki bodo stalno ali občasno v zgodovinskih objektih in skrbi za postavitev ter vzdrževanje teh zbirk.
Pripravlja stalne in občasne razstave.
Pokrajinski arhiv Ptuj zbira, hrani in obdeluje zgodovinsko dokumentacijo in sodeluje pri strokovnih obdelavah območij, objektov, spomenikov in obeležij,	^
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj zbira, hrani in obdeluje tiske, knjige, publikacije in ostalo gradivo, ki izhaja iz vsebine teea družbeneea doaovora,
Pri nabavi knjig še posebej skrbi za domačo in tujo literaturo, ki obravnava problematiko predvojnega revolucionarnega gibanja in NOV.
Udeleženci tega dogovora in drugi, ki so po zakonu in drugih predpisih v okviru svoje pristojnosti zadolženi za posamezne dejavnosti, kakor je to organizacija ZZB NOV. Komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Ptuj in drugi, opravljajo svoje naloge skladno z določbami tega dogovora in po programu varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov ter spominskih obeležij na območju občine Ptuj.
4.
Določbe o tem. kaj se šteje za grobišča in grobove borcev ter spominska znamenja (obeležja) določa 2. člen zakona o grobiščih in grobovih borcev (Uradni list SRS. št. 4-198/78).
II.	EVIDENCA (REGISTER) IN DOKUMENTACIJA TER PATRONATI NAD GROBIŠČI. GROBOVI IN DRUGIMI OBELEŽJI NOV
■ ,	5.	_t
O grobiščih in grobovih borcev ter spominskih obeležjih iz NOV na območju .občine se vodi evidenca in hrani dokumentacija. Za območje občine vodi evidenco in hrani dokumentacijo občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, vsaka krajevna skupnost skupaj s krajevnim odborom ZB NOV pa za svoje območje.
Pregled (register) grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz NOV na območju občine Ptuj je priložen in je sestavni del tega dogovora.
6.
Za obeležja herojev spominski park v Mostju (oba spomenika), grobnica Heroja LACKA in soborci na starem mestnem pokopališču, spomenik Heroja LACKA na Slovenskem trgu, doprsni spomenik Heroja Dušana KVEDRA v mestnem parku in doprsni spomenik Heroja Borisa KIDRIČA v naselju Kidričevo ter druga obeležja herojev (spominske plošče) prevzema varstvo Skupščine občine Ptuj.
Patronate nad drugimi spominskimi obeležji, navedenimi v prilogi tega družbenega dogovora, prevzemajo pristojne krajevne skupnosti, ki pa lahko s svojimi samoupravnimi akti te patronate prenesejo na šole, OZD društva in druge organizacije, k i tako željo izrazijo in če s predlogom soglaša komisija za vprašanja borcev NOV Skupščine občine Ptuj.
lil. SKRB ZA GROBIŠČA, GROBOVE IN SPOMINSKA OBELEŽJA
'7.	•
Varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč, grobov in spominskih obeležij'
po tem doepvoru obsega varstvo pred naravnimi in elementarnimi poškodbami objektov. ohranitev izgleda in stanja objektov, gradnje, popravila, preurejanja objektov, urejanja izgleda okolja, predvsem še neposredne okolice ter urejanja zemljiško-knjižnega stanja, kjer se ti objekti nahajajo.
Vsi udeleženci in podpisniki lega dogovora si morajo prizadevati, da se zgodovinsko-spomeniška obeležja naše revolucije ohranijo in čimbolj približajo občanom, zlasti pa Še mladi generaciji.
8-
Za vse posege v dosedanje stanje grobišč, grobov in ótalih spominskih obeležij, navedenih v prilogi iz 5. točke tega dogovora, ki bi utegnili povzročiti spremembe na teh.objektih, je potrebna poprejšnja odobritev podpisnikov sporazuma, posebej pa še Komisije za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Ptuj ter Zavoda za spomeniško varstvo Maribor.
9.
Za postavitev novih spominskih obeležij (spomenikov, plošč in podobno) ki bi bili poimenovani po padlih borcih, aktivistih in revolucionarjih socialistične revolucije je potrebno, da predlog najprej obravnavajo krajevne skupnosti, krajevne organizacije ZB NOV, DPO, delovne in druge organizacije ter podpisniki dogovora.
Končni predlog po prejšnjem odstavku obravnavata ter sprejemata
IV.	NALOGE DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ
14.
Kot podpisnice tega družbenega dogovora prevzemajo družbeno-po-litične organizacije obveznosti, da v okviru svojih organizacij s političnim delom zagotovijo dosledno izvrševanje sprejetih obveznosti vsakega podpisnika.
Pri svojem družbenopolitičnem delu izhajajo iz naslednjih stališč:
—	daje skrb za ohranjanje, varstvo, urejanje in vzdrževanje revolucionarnih obeležij obveza vse naše družbe.
—	daje to trajna naloga, ki zahteva organiziran in usklajen pristop in načrtno izvajanje nalog na vseh stopnjah, v vseh samoupravnih organih, v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih, v organizacijah in društvih.
—	da so družbenopolitične organizacije tudi pobudniki novih akcij in oblik dejavnosti ter koordinator vseh prizadevanj, ki izhajajo iz obvez tega dogovora.
—	da omogočajo vsem delovnim ljudem in občanom, da izgrajujejo in dopolnjujejo sprejete programe in akcije v smislu vedno širšega in poglobljenega delovanja na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij, da z lastnimi silami, rešitvami in iskanju uresničujejo stališča, sklepe in sprejete obveznosti,
—	da sistamatično spremljajo izvajanje sprejetih obveznosti, da se neposredno vklj učujejo v vse razprave pri oblikovanju predlogov in ukrepov in se zavzemajo za sistemsko reševanje zastavljenih nalog.
Kot udeleženke in podpisnice tega družbenega dogovora si bodo družbenopolitične organizacije prizadevale, da se zgodovinsko spomeniška obeležja naše revolucije čimbolj približajo našim delovnim ljudem, zlasti pa mladi generaciji.
15.
Za izvajanje tega družbenega dogovora bo skrbela komisija za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Ptuj.
Komisija bo predvsem koordinirala izpolnjevanje nalog med podpisniki dogovora, predlagala podpisnikom potrebne ukrepe za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobov in spominskih obeležij NOV, spremljala izpolnjevanje programov varstva ter nadzirala izvajanje tega dogovora.
16.
IV.	INFORMATIVNO PRIPAGANDNA DEJAVNOST
Skrb za informativno propagandno dejavnost je naloga in obveza vsakega podpisnika tega družbenega dogovora.
V zvezi s tem se vsi podpisniki obvezujejo, da bodo v okviru svoje dejavnosti in sprejetih nalog razvijali informativno in propagandno dejavnost.
Posebno skrb v zvezi s tem prevzemajo Radio-Tednik Ptuj in vse strokovne institucije, katerih delovno področje so naloge, ki so predmet tega družbenega dogovora (Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj).
V.	PROGRAM IN FINANCIRANJE
17.
Občinski upravni organ pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških
invalidov ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi sodelujezorganizaciiami
ZB NOV in upravljale! (patronati) grobišč, grobov in spominskih obeležij, pripravi program varstva urejanja in vzdrževanja teh objektov s finančnimi ovrednotenjem in sofinanciranjem.
Program je mogoče letno dopolnjevati.
Program je potrebno predložiti na predlog Komisije za vprašanja borcev NOV pri Skupščini občine Ptuj občinski skupščini v potrditev.
18.
Sredstva za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč, grobov in spominskih obeležij po odobrenem programu iz prejšnje točke dogovora se zagotavljajo:
—	iz sredstev proračuna občine.
—	iz sredstev krajevnih skupnosti.
—	iz sredstev patronatov.
'	— iz sredstev ostalih podpisnikov sporazuma in drugih organizacij in
občanov.
—	sredstva za varstvo so lahko poleg finančnih sredstev tudi v materialu in s prostovoljnim delom.
Sredstva pridobljena po prejšnjem odstavku se porabijo po programu.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.
Ta dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo vsi podpisniki, navedeni v uvodii'.	20
Spremembo dogovora (skladno z določbami zakona o grobiščih in grobovih. Uradni list SRS. št. 4-198/78: in navodila o izvajanju zakona o grobiščih in grobovih borcev. Uradni list SRS št. 9-583/78. lahko predlaga vsak udeleženec dogovora.
Predlog za. spremembo dogovora najprej obravnava Komisija za vprašanja borcev NOV občinske skupščine ob sodelovanju in mnenju ObO ZZB NOV Ptuj.	2]
Ta dogovor se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. prejmejo pa ga tudi vsi podpisniki.
Številka: 59-2/80-8/8
Ptuj. 4/7-1982	Podpisniki dogovora
Po pooblastilu iz 15. in 19. točke Družbenega dogovora o vgrstvu. urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz NOV na območju občine Ptuj št. 59-2/80-8/1. Komisija za vprašanja borcev NOV Skupščine občine Ptuj
ugotavlja.
da so zgoraj navedeni družbeni dogovor sprejeli in podpisali vsi podpisniki. Družbeni dogovor velja od 4. julija 1982 dalje.
Številka: 59-2/80-8/1 Ptuj. dne 4. julija 1982
Predsednik
komisije za vprašanja borcev NOV Skupščine občine Ptuj Karel ŽMAVC 1. r.
SEZNAM
grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij NOV na območju občine
Ptuj
Opis grobišča, groba ali obeležja	Kraj, kjer se grobišča ali obeležje nahaja	Kdo skrbi za grobišče oz. obeležje
1	2	3
1. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKOVCE		
a) Grobišča in grobovi:		
— Grobišče z nagrobnikom	Krajevno pokopa-	KS
in nagrobnim posvetilom	lišče Cirkovce	
talcem	/ ^	
b)Spomeniki:		
— Spomenik padlim	na šolskem vrtu v	KS
borcem	Cirkovcih	
c) Spominske plošče:
2. KRAJEVNA SKUPNOST CIRKULANE
1
'2
3
3.	KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik padlim članom družine Reš s posvetilom:
Tu je stal Rešev dom
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja
—	Spominska plošča posvečena Francu Osojniku
—	Spominska plošča posvečena dr. Jožetu Potrču
—	Spominska plošča posvečena bratom Reš
hrib Ojstrovec	KS
v Vintarovcih	
na prosvetnem domu	KS
v Destrniku	
na hiši Franca	KS
Osojnika v Desencih	
na rojstni hiši	KS
dr. Jožeta Potrča	
v Destrniku	
na osnovni šoli	KS
v Destrniku	
4. KRAJEVNA SKUPNOST DOLENA			
a)	Grobišča in grobovi: b)	Spomeniki: — Spomenik padlim borcem	v gozdu pri Selah	KS	
— Spomenik kurirjem	v Zg. Pristavi	KS	
8—TV postaje c) Spominske plošče: — Spominska plošča posve-	na domu DPO	KS	
čena padlim borcem	v Doleni		v»
5. KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA
a)	Grobišča in grobovi:
—	Grobišče z nagrobnim posvetilom:
Padli smo za domovino
—	Grob borca HERCA Antona z nagrobnim spomenikom
b)	Spomeniki:
—	Doprsni kip dr.
Franja Žgeča
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena padlim borcem
—	Spominska plošča, posvečena padlemu kurirju
na krajevnem poko-	KS	(in	svojci)
pališču v Dornavi
na krajevnem poko-	KS	(in	svojci)
pališču v, Dornavi
pred Osnovno šolo KS dr. F. Žgeča v Dornavi
na Zadružnem domu	KS
v Dornavi
na Golobovi hiši	KS
št. 17 v Mezgovcih
6. KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA
a) Grobišča in grobovi:		
— Grobišče z nagrobnikom	na krajevnem	KS
in vklesanimi imeni 9	pokopališču v	
borcev s posvetilom:	Gorišnici	
Za svobodo domovine so •		
dali svoja življenja v NOV		
b) Spomeniki:		
— Spomenik padlim borcem	v centru naselja	KS
v NOV	Gorišnica	
c) Spominske plošče:		
— Spominska plošča posve-	na zadružnem do-	KS
čena padlim borcem	mu v Muretincih	
— Spominska plošča posve-	na Osnovni šoli	KS
čena padlim učencem šo-	F. Belšaka v	
le Gorišnica		
a) Grobišča in grobovi:		
— Grobišče z nagrobnikom in	grobišče ob cesti	KS
nagrobnim posvetilom: Žrtvam	Cirkulane — Medribnik	
fašističnega terorja		
— Grobišče z nagrobnikom	na krajevnem poko-	KS
in nagrobnim posvetilom:	pališču v Cirku-	
Neznanim borcem	lanah	
— grob borca NOV	na krajevnem poko-	KS
JURGEC Konrada	pališču v Cirkulanah	(in svojci)
b) Spomeniki		
— Spomenik padlim za	v naselju	KS
svobodo	Cirkulane	
c) Spominske plošče:		
— Spominska plošča po-	na osnovni šoli	
svečena Maksu BRAČIČU	v Cirkulanah	KS
— Spominska plošča po-	Na gostišču —	KS
svečena slovenskim	dvorišču	
rodoljubom — zaporni-	grad Bori	
kom		
7. KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
— Spominska plošča posve-	na stavbi v Krče-	KS
čena Francu Osojniku	vini pri Vurberku 60
8. KRAJEVNA SKUPNOST HAJDINA
a)	Grobišča, in grobovi:
—	Grob borca PETROVIČ Stanka z nagrobnikom
—	družinski grob
b)	Spomeniki:
—	Zaznamni kamen o zakopanem orožju
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena žrtvam okupatorjevega nasilja
na krajevnem pokopa-	KS
lišču v Hajdini	(in svojci)
v gozdu Hajdina (pri Njivercah)	KS
na Osnovni šoli v Hajdini	KS
1'	2	3
9. KRAJEVNA SKUPNOST JURŠINCI a)	Grobišča in grobovi: b)	Spomeniki:		
— Obelisk postavljen v spomin na poslednji boj Slovensko-goriške Lackove čete	ob cesti Mostje Juršinci	obč. skupšč.
— Spomenik postavljen v spomin na poslednji boj Slovensko-goriške čete * c) Spominske plošče:	v spominskem parku Laze v Mostju	obč. skupšč.
— Spominska plošča posvečena v spomin borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja	na zdravstveni postaji Juršinci	KS
— Spominska plošča posvečena Slovensko-goriški Lackovi četi	na Osnovni šoli v Juršincih	KS
10. KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Doprsni kip in.spomenik Borisu Kidriču
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča in doprsni kip Borisa Kidriča
—	Spominska plošča Borisu Kidriču
v parku naselja Kidričevo
v avli upravne zgradbe TGA Boris Kidrič v Kidričevem
v avli Osnovne šole Kidričevo
11. KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC
a) Grobišča in grobovi:
—	grob KRAJNC Andreja
—	grob MERC Janeza
—	grob MERC Antona
—	grob STOK LAS Emerana
■	v
—	grob MERC Martina
—	grob BELŠAK Jožefa
—	grob KMETEC Franca
pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec pokopališče ZG. Leskovec
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
obč. skupšč. TGA Kidrič.
KS
KS (in svoj.) KS (in svoj.) KS (in svoj.) KS (in svoj.) KS.(in svoj.)
A
KS (in svoj.) KS (in svoj.)
12. KRAJEVNA SKUPNOST LOVRENC
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
— Spominska plošča posvečena padlim borcem
na Zadružnem domu Lovrenc
KS
13. KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik padlim borcem	v vasi Majšperk	KS
za svobodo
—	Spominski kamen postav-	v naselju Jelovice	KS
Ijen v spomin na boj
Kozjanskega odreda
januarja 1945	'
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posve-	na OS Naraplje	KS
čena Miranu SAGADINU
14. KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI
a) Grobišča in grobovi:
—	Skupen grob 8. padlih borcev z nagrobnim posvetilom:
Padli v Braslovcih
—	Skupen grob 5. kurirjev, ki so padli v Spuhlji z nagrobnim posvetilom: Svoja mlada življenja smo dali za svobodo
na krajevnem pokopa- KS lišču v Markovcih
na krajevnem pokopa- KS (in svoj.) lišču v Markovcih
1
2
3
—	Skupen grob borcev	na krajevnem pokopa-
KRISTOVIČ Petra in	lišču v Markovcih
K R1STOVIČ Janeza
—	Grobovi borcev:
PRIMOŽIČ Janeza, ROŠKAR na krajevnem pokopa-Janeza, ZATLAR Štefana lišču v Markovcih VINCEK Janeza in KOSTANJEVEC Franca
b) Spomeniki:
— Spomenik padlim borcem NOB -
c) Spominske plošče:
— Spominska plošča posvečena padlim domačinom Spominska plošča posveče-la bratom Strafela Spominska plošča posve-čana padlim borcem učiteljem
- Sp
na l
v vasi Prvenci
na Zadružnem domu v Markovcih na OŠ Markovci
v veži OŠ Markovci
KS (in svoj.)
KS (in svoj.)
KS
KS
KS
KS
15. KRAJEVNA SKUPNOST PODLEHNIK
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
—- — Spominska plošča posve- na Zadružnem domu KS čena padlim borcem	v Podlehniku
— Spominska plošča posve- na OŠ Podlehnik KS čena prvoborcu Martinu Koresu
16.	KRAJEVNA SKUPNOST POLENŠAK
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	7 spominskih obeležij in spominska plošča s posvetilom:
Borcem, ki so na tem mestu 9/12-1945 padli za svobodo
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena padlim borcem Spominska plošča na rojstni hiši Arnuš Karlu (Klemenčiču)
(lastnik hiše: Krajnc Franc. Polenci 22)
17.	KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik posvečen parti- v Stogovcih	KS
zanski ciklostilni tiskarni — tehniki
c)	Spominske plošče:
v Bratislavcih	KS
v gasilskem domu	KS
na Polenšaku
v Polencih	KS
18. KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik na kraju prvega zbora Slovensko-goriške čete
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena padlim borcem
—	Spominska plošča na domačiji Jožeta Lacka, s spominsko sobo
—	Spominska plošča posvečena Heroju Jožetu Lacku
—	Spominska plošča posvečena Tonetu Žnidariču, španskemu borcu, članu KPS in OF za Štajersko
—	Spominska plošča, posvečena Jožefi LACKO
—	Spominska plošča na rojstni hiši Franca KRAMBERGERJA
v naselju Kicar	KS
na Domu Slovenskogo- KS riške čete v Rogoznici
Nova vas pri Ptuju	obč.
90	skupšč.
Na rojstni hiši Jože-	obč.
ta Lacka v Kicarju 112	skupšč.
Na rojstni hiši v Novi vasi pri Ptuju št. 16	KS '
Na novem otroškem vrtcu Rogoznica	KS
Nova vas pri Ptuju št. 20	KS
19. KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE a) Grobišča in grobovi:
— Grob borca KOLAR Alojza na krajevnem pokopa- ICS (in z nagrobnikom	lišču v Stopercah svojci)
					
1	2	3	1	2	3
b)	Spomeniki:
—	Spomenik padlim kurirjem	v Sučju KO Stoperce	KS
—	Spomenik padlim za svobo-	pred Osnovno šolo	KS.
do v letih 1941—1945	Stoperce
c)	Spominske plošče:
20. KRAJEVNA SKUPNOST TRNOVSKA VAS
a)	Grobišča in grobovi:
—	Nagrobni spomenik žrtvam fašističnega nasilja — Alojzu in Janezu M URŠ EC
b)	Spomeniki:
—	Spomenik Alojzu in Janezu MURŠECU
—	Spominski kamen posvečen prvemu sestanku OF za Slovenske gorice
c)	Spominske plošče:
na krajevnem pokopa- KS (in lišču v Trnovski <	svojci)
vasi
v gozdu v Trnovski	KS
vasi
ob cesti Trnovaska	KS
vas — Vitomarci
—	Spominska plošča, posvečena članom ptujskega gledališkega kolektiva
—	Spominska plošča, posvečena žrtvam fašističnega terorja
—	Spominska plošča z oprsjem Jožeta Lacka
—	Spominska plošča, posvečena borcem za pravice našega naroda (107 žrtvam iz našega mesta)
—	Spominska plošča, posvečena trpinčenju zavednih rodoljubov
—	Spominska plošča, posvečena Dušanu Kvedru
s posvetilom
v zgradbi ptujskega gledališča Slovenski trg 13 Pletarska ulica 3
v avli zgradbe osnovne šole dr. Ljudevita Pivka. Raičeva ul. 2 v avli Narodnega doma. Jadranska ulica 6
na zgradbi bivših zaporov, Prešernova ul. 37
Na Paviljonu Dušana Kvedra. Dravska ul. I
KS
KS
obč. skupšč. KS
KS
obč. skupšč.
21.	KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM PRI PTUJU
a) Grobišče in grobovi:
—	Grobišče z nagrobnikom šti- na krajevnem porih borcev bivše Jugoslovan- kopališču Videm ske vojske
—	Grob borca bivše jugoslov.	na krajevnem po-
vojske KOLETNIK Franca kopališču Videm
—	Grob ŽEN ŽLAHTIČ Antona na krajevnem po-
kopališču Videm
—	Grob borca KRAJNC Andreja na krajevnem po-
kopališču Videm
—	Grob borca DERNIKOVIČ	na krajevnem po-
Ffanca	kopališču Videm
—	Grob borca DREVENŠEK	na pokopališču
Mirka	Videm pri Ptuju
B) Spomeniki:
c) Spominske plošče:
22.	KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik padlim	v naselju
borcem	Vitomarci
c)	Spominske plošče:
23.	KRAJEVNA SKUPNOST ZAVRČ
a)	Grobišča in grobovi:	v
—	Družinski grob s padlim	na krajevnem po-
borcem BRATUŠA Francem	kopališču Zavrč
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena Zadružni dom
padlim za svobodo	Zavrč
KS
KS (iri svojci: KS (in 'svojci) KS (in svojci) KS (in svojci) KS (in svojci)
KS
26. KRAJEVNA SKUPNOSTJOŽE POTRČ
a)	Grobišča in grobovi;
b)	Spomeniki:
—	Doprsni kip posvečen dr. Jožetu Potrču
—	Spomenik padlim borcem s posvetilom: Padli v borbi za svobodo 1941 — 1945
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena partijski celici ustanovljeni 1928
—	Spominska plošča posvečena otroškim letom in mladosti Dušanu Kvedra
—	Spominska plošča posvečena dr. Jožetu Potrču
— Spominska plošča padlim in ustreljenim borcem s posvetilom: Za svobodo domovine in njeno lepšo bodočnost so žrtvovali svoja mlada življenja
pred Splošno bolniš- KS nico dr. J. Potrča v Železniške delavnice KS Ptuj
Bivša upravna zgradba KS železniških delavnic Ptuj
Potrčeva cesta 32 KS
Na zgradbi Splošne	KS
bolnišnice dr. J. Potrča, Ptuj. Potrčeva c. 21
Na železniški postaji	KS
Ptuj
27. KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENJAK KS (in svojci) a) Grobišča in grobovi: b) Spomeniki: e) Spominske plošče:
— Spominska plošča posve-	v avli osnovne šole	KS
KS	čena Ivanu Spolenjaku	Ivanu Spolenjaka na
Bregu, Rogaška c. 6
24. KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE
a)	Grobišča in grobovi:
— Nagrobni spomenik pad- na krajevnem po- KS lemu borcu Stanku	kopališču v
GRKOVIČ	Žetalah
b)	Spomeniki:
c) Spominske plošče:
25. KRAJEVNA SKUPNOST DUŠAN KVEDER
a)	Grobišča in grobovi:
—	Nagrobni spomenik padlim borcem
—	Nagrobni spomenik s posvetilom:
Borci jugoslovanske vojske padli aprila 1941
b)	Spomeniki:
—	Doprsje Dušana Kvedra s r posvetilom: Narodni he-
na bivšem mestnem pokopališču v Ptuju na bivšem mestnem pokopališču v Ptuju
pred razstavnim paviljonom »D. Kvedra«
roj Dušan Kveder 1915—1966 v parku, Dravska ul. 1 Spomenik Jožetu Lacku s Na Slovenskem trgu posvetilom: Jože Lacko	v Ptuju
1894-1942
c) Spominske plošče:
—	Spominska plošča, posvečena borcem, dijakom in profesorjem
—	Spominska plošča posvečena Jožetu Lacku
v zgradbi bivše gimnazije D. Kvedra, sedaj OŠ Olge Meglič Prešernova 31 na zgradbi v ulici Heroja Lacka 7 (se dež bivšega gestapa)
obč. skupšč. KS
obč. skupšč.
obč. skupšč.
KS
obč. skupšč.
28. KRAJEVNA SKUPNOST TONE ŽNIDARIČ
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Doprsni spomenik Toneta Žnidariča s posvetilom: Tone Žnidarič 1913-1944
—	Doprsni spomenik posvečen Francu Krambergerju
c)	Spominske plošče:
—	Spominska plošča posvečena borcu Vinku Rešu
v avli osnovne šole	KS
Tone Žnidarič, Žni-daričevo nabrežje I pred delavskim domom KS Franca Krambergerja, Čučkova 1
Pekarne Ptuj.	KS
Rogozniška c.
29. KRAJEVNA SKUPNOST FRANC OSOJNIK
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
— Doprsni spomenik, posvečen Francu Osojniku
c) Spominske plošče:
—	Spominska plošča, posvečena Francu Osojniku s posvetilom: Šola se imenuje po Francu Osojniku — partizanskem junaku
—	Spominska plošča posvečena ustanovitvi OF — odbora za ptujski okoliš
pred Osnovno šoto KS Franca Osojnika Ptuj Župančičeva 10
na zgradbi osnovne	KS
šole Franca Osojnika Ptuj. Župančičeva 10
Potrčeva cesta 63	KS
30. KRAJEVNA SKUPNOST OLGA MEGLIČ
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
1
2
3
rc) Spominske ploSčc:
—	Spominska plošča	Vičavskapot9	KS
posvečena Olgi Meglič
31.	KRAJEVNA SKUPNOST »BORIS ZIHERL«
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Nagrobni spomenik uštrelje-	za bivšim mestnim	KS
nilm talcem s posvetilom:	pokopališčem v
Tu so 8/2-1945 kot talci. Ptuju (ob zidu) ki sojih ustrelili nemški fašisti, žrtvovali svoja življenja
c)	Spominske plošče:
32.	KRAJEVNA SKUPNOST »BRATJE REŠ«
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:	'
33.	KRAJEVNA SKUPNOST »BUDINA-BRSTJE«
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
c)	Spominske plošče:
34.	KRAJEVNA SKUPNOSTTURNIŠCE a) Grobišča in grobovi:
h) Spomeniki: c) Spominske plošče:
35.	KRAJ,EVNA SKUPNOST SPUHLJA
a)	Grobišča in grobovi:
b)	Spomeniki:
—	Spomenik padlim borcem v naselju Spuhlja	KS
s posvetilom:
Kraj junaške smrti okrajnih kurirjev OF — prevoznikov čez Dravo
c)	Spominske plošče:
156.
Na podlagi 4., 69. in 139. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
1. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se bomo dogovarjali zlasti:	, ,
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti za graditev stanovanj, gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni laslnini, zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstvo stanovanjskega in bivalnega okolja, ,
—	o združevanju in uporabi sredstev za vzajemnost,
—	o združevanju in uporabi sredstev za solidarnost,
—	o oblikovanju in uporabi stanarine,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Ptuj s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti,
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti,
—	mandatno dobo,	.
—	ustanoviteljstvo Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj,
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	nadzor nad delom stanovanjske skupnosti,
—	naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	statut stanovanjske skupnosti,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov.	^
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Ptuj Osojnikova ul. l/II.
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register.
Stanovanjsko skupnost zastopa v pravnem prometu predsednik skupščine.
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko prenese pooblastila za opravljanje določenih opravil v pravnem prometu tudi na namestnika predsednika skupščine, predsednika posameznega zbora in predsednika skupnega organa.
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev,
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovne organizacije zveze sindikatov,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravlja mo umetniško in drugo dejavnost, prek občinskih obrtnih in drugih združenj,
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznik delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti,
—	delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter predlagamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti za financiranje družbeno usmerjene gradnje in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	izvajamo organizirano družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini na načelih vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izjemnih razmerah,
—	opravljamo naloge investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	določamo izvajalce za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1. Planiranje	g clen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plaha stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, skupnostih stanovalcev in krajevnih skupnostih, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s predlaganjem ukrepov za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9.	Jlen
Elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti usklajujemo udeleženci v skupSCini stanovanjske skupnosti.
Uporabniki, ki sklepamo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, sprejemamo zlasti naslednje elemente:
—	obseg stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
T- površino in lokacijo stavbnih zemljišč,
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za stanovanjsko gradnjo ter pogoje, način uporabe in upravljanja teh sredstev,
—	obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti za solidarnost ter pogoje, način uporabe in upravljanja teh sredstev pri gradnji in uporabi stanovanja ter združevanja sredstev med stanovanjskimi skupnostmi,
—	obseg -in pogoje vzajemnega združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo v stanovanjski skupnosti, način uporabe in upravljanja teh sredstev, roke, način in druga merila za vračanje teh sredstev,
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin,
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami,
—	pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih, zgrajenih iz sredstev solidarnosti,
—	pogoje in merila oblikovanja cen stanovanjske gradnje,
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin in način preračunavanja stanarin občanom z nizkimi dohodki,
—	razmerja med sredstvi, namenjenimi za gradnjo stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namene stanovanjske gradnje,
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore, s katerimi upravlja stanovanjska skupnost,
—	temeljne usmeritve o višini, pogojih, rokih plačila in načinu vračanja lastne udeležbe delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	oblikovanje stanarin in najemnin ter merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in o uporabi sredstev stanarin in najemnin,
—	osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	obseg vzajemnga združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjskkih hišah in stanovanjih v družbeni lastnini,
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	naloge in sredstva za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in varstva bivalnega okolja.
Izvajalci, ki sklepamo samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, sprejemamo zlasti naslednje elemente:
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranetia obsega stanovanjske gradnje po posameznih letih in etapah gradnje,
—	osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje,
—	tipizacijo gradbenih elementov,
—	ukrepe za racionalizacijo na področju gradnje, vzdrževanja, in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
Elemente za samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki imajo socialno varstveni pomen, usklajujemo pred sprejemom v skupnosti socialnega varstva.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Ptuj in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
11.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo v druge občine.	12. yen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti 'sprejmemo programe za uresničevanje sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te pi'ograme skupaj z drugimi zainteresiranimi, predvsem pà skrbimo za realizacijo Družbenega dogovora o varovanju in usmerjeni prenovi kulturno-zgodovinskega jedra mesta Ptuja.
2.	Zagotavljanje sredstev
14.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko gradnjo naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka,
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka,
—	lastna sredstva, delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov
ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe,
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela,
—	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, danih za stanovanjsko gradnjo,
—	sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko gradnjo,
—	sredstva, ki jih združujejo upokojenci in invalidi ter druge organizacije za stanovanjsko izgradnjo.
15.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih namenjamo za stanovanjsko gradnjo sredstva iz čistega dohodka v višini, o-predeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in dogovorom o temeljih družbenega plana družbenopolitične
skupnosti.	,,
16.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, skladno z dogovorjenimi merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo del stanarine.
H. člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin.
3.	Gospodarjenje s.slanovanji In stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti imetnikov razpolagalne pravice, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu ter drugimi predpisi,
4.	Stanarine t
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
20.	člen
Najvišji organ stanovanjske skupnosti je skupščina. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
21.	člen
Zbor uporabnikov šteje 44 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 12 delegatskih mest. ,
22.	člen
Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 30 delegatov,
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacije ali konference delegacij krajevne skupnosti 12. delegatov,
—' druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti 2 delegata.
23.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo:
—	organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki programirajo, urbanistično načrtujejo, projektirajo, gradijo, urejajo stavbna zemljišča, vzdržujejo, prenavljajo ter opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti — 12 delegatov.
24.	člen
Podrobnejša določila o delegiranju delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev so opredeljena v statutu stanovanjske skupnosti.
2.	Zbora skupščine «
25.	člen
Oba zbora skupščine obravnavata in odločata enakopravno zlasti o naslednjih zadevah iz pristojnosti skupščine stanovanjske skupnosti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti, o spremembah in dopolnitvah statuta stanovanjske skupnosti ter o sprejemu poslovnika o delu stanovanjske skupnosti,
—	o samoupravni organiziranosti stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o poroCilu o delu stanovanjske skupnosti in načrtu dela stanovanjske skupnosti, finančnem načrtu ter zaključnem računu,
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednikov in članov skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednikov in članov občasnih delovnih teles skupščine,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih z organizacijo združenega dela, ki bo opravljala za stanovanjsko skupnost strokovne naloge,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Sklep o posamezni zadevi iz pristojnosti skupščine je sprejet, če ga sprejmeta oba zbora z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju.
V primeru, da zbora predloga, o katerem ločeno glasujeta ne sprejmeta v enakem besedilu ali če predlog v posameznem zboru ni sprejet, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom in poslovnikom stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter o prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljèvanju solidarnostnih stanovanj,
o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestnitve stanarine.
27.	člen
Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji gradnje stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov.
28.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, se uveljavlja načelo, da odločitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo združevale! sredstev.
3.	Skupni organi
29.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje skupne organe:
—	predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti,
—	odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč,
—	odbor za graditev stanovanj,
—	odbor za ljudsko obrambo m družbeno samozaščito,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor
Odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč ima tri stalne komisije:
—	komisijo za družbeno pomoč,
—	komisijo za reševanje stanovanjskih zadev članov zveze borcev NOV.
—	komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev.
30.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko oblikuje tudi občasna delovna telesa, kot so odbori in komisije, z namenom podrobnejše proučitve posamezne zadeve iz njene pristojnosti.
VI.	TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
31.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi
in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj stanovanjskega gospodarstva.
32.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut. Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VIL MANDATNA DOBA
33.	člen
Mandatna doba skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
34.	člen
Predsednika in namestnika predsednika skupščina stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let.
^ Ista oseba je lahko onovno izvoljena za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
Vlil. USTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
35.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo Skupnost socialnega varstva Ptuj, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj, delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
IX.	USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
36.	člen
Stanovanjska skupnost občine Ptuj ustanovi skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog na področju stanovanjskega gospodarstva. ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
X.	OPRAVLJANJE SKUPINIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST *	„ ..
37.	člen
Opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena, poveri stanovanjska skupnost organizaciji združenega dela.
XI.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE skuPNOSTI
38.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge iz dela združenih sredstev vzajemnosti, solidarnosti, stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov : posameznih delov stanovanjskih hiš, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in planom stanovanjske skupnosti.
XII.	NADZOR NAD DELOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
39.	člen
Nadzor nad delom stanovanjske skupnosti, izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
-— ustanovitelji stanovanjske skupnosti nesposredno,
—	skupščina in skupni organi,
—	odbor za samoupravni delavski nadzor.
40.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima naslednje pravice, dol-' žnosti in odgovornosti:
—	nadzora izvajanje tega samoupravnega sporjazuma in statuta sta-
novanjske skupnosti ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti,	\
—	nadzira izvajanje vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih je stanovanjska skupnost sprejela,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost sprejetih sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev, združenih na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, v stanovanjski skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uveljavljanje načela o javnosti dela stanovanjslce skupnosti.
41.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor ureja statut stanovanjske skupnosti.
XIII.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE	42 člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja .zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	skrbi za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah. v vojni in drugih izrednih razmerah.
—	oblikuje ovkirne programe izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene, samozaščite v stanovanjskih hišah.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalogsplošneljudskeobrambe in družbenesamozaščite. še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIV STATUT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
43.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti.
—	vprašanja, o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor uporabnikov,
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor izvajalcev,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami.
—	pristojnosti skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor.
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
—	temeljna načela za samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti.
—	delegiranje v stanovanjsko skupnost,
—	mandatno dobo skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti.
—	pristojnosti predsednika skupščine,
—	usklajevanje in izvajanje nalog v občinski skupnosti socialnega varstva.
—	usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije.
—	zastopanje v pravnem prometu,
—	naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovno delo za stanovanjsko skupnost,
—	način obveščanja javnosti o delu stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
XV.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
44.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti in ' družbenopolitično skupnost o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov ter sprejetju samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost, kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
XVI.	ODGOVORNOST STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
45.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v 7. členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem in družbeno politični skupnosti.	^
Ce med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku n! prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko Skupščina občine Ptuj na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj začasno uredi to vprašanje.
XVII.	REŠEVANJE SPOROV
47.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
48.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustahovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ta samoupravni sporazumje sklenjen, ko ga sprejme 2/3 ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
50.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Ptuj.	51. č!en
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
52.	člen
Z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/79).
53.	člen
Ta samoupravni.sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.	,
V Ptuju, dne 11. 2. 1982
Ustanovitelji:
157.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 13/81) ter 25. in 43. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj naslednji
STATUT
STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujemo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarsttvu, to je pri planiranju in zagotavljanju ter združevanju sredstev, pri graditvi stanovanj ter solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ter vzajemnem gospodarjenju s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori V družbeni lastnini.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta, j	4. člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
Sedež stanovanjske skupnosti je v Ptuju, Osojnikova ul. l/II.
5. člen
Stanovanjska skupnost uprablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom:	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
Štampiljka je okrogle oblike.
6.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva v SRS, podružnica Ptuj odprte posebne račune za posamezna delovna področja.
7.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register
II. OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI, KI JIH UREJA STATUT
8.	člen
S tem statutom se podrobneje ureja zlasti:	<
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	vprašanja, o katerih odločata enakopravno zbor uporabnikov in zbor izvajalcev,
—	zadeve, o katerih odloča samostojno zbor uporabnikov,
—- zadeve, o katerih odloča samostojno zbor izvajalcev,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami,
—	pristojnosti skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za samoupravni delavski nadzor,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozašščito,
temeljna načela za samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti.
sti,
—	delegiranje v stanovanjsko skupnost, S
—	mandatno dobo skupSčine in skupnih organov stanovanjske skupno-
—	pristojnosti predsednika skupščine,
—	usklajevanje in izvajanje nalog v občinski skupnosti socialnega varst-
va,
—	usklajevanje in izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	zastopanje v pravnem prometu,
—	naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovno delo za stanovanjsko skupnost,
—	način obveščanja javnosti o delu stanovanjske skupnosti,
—	reševanje sporov,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani opravljamo v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter predlagamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti za financiranje družbeno usmerjene gradnje in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	izvajamo organizirano družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lastnini na načelih vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine in prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanju stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni in drugih izjemnih razmerah,
—	opravljamo naloge investitorja družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	določamo izvajalce za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
10.	člen
Najvišji organ stanovanjske skupnosti je skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 44 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 12 delegatskih mest.
Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo:
A.	Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 29 delegatov in sicer:
1.	TGA Kidričevo TOZD Tovarna glinice TGA Kidričevo DS Skupnih služb TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja aluminija TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje TGA Kidričevo TOZD Predelava	'
TGA Kidričevo TOZD Promet TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete
2.	AGIS Ptuj TOZD Orodjarna AGIS Ptuj TOZD Vzmetarna Formin AGIS Ptuj TOZD Precizna mehanika AGIS Ptuj TOZD Kovinska obdelava AGIS Ptuj DS Skupnih služb AGIS Ptuj TOZD Avtooprema AGIS Ptuj TOZD Velika oprema AGIS Ptuj TOZD Gumama AGIS Ptuj Servis motornih vozil AGIS Ptuj TOZD Vzdrževanje AGIS Ptuj TOZD Komerciala
3.	ELKOM — HIKO Olga Meglič Ptuj DS skupnih služb
ELKOM — HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD ASPO Dolane ELKOM — HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD HIDO Dolane
4.	TGO Gorenje Velenje
ELEKTROKOVINA Maribor TOZD Proizvodnja
1 delegat
1 delegat
1 delegat
malih elektromotorjev Ptuj
TAM Maribor, TOZD Karosernica Maribor
Proizvodnja zavor Ptuj
5.	ŽG DCD Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj ŽTO Celje, TOZD za vzdrževanje SV
in TK naprav Celje — Nadzorništvo Ptuj ŽTO Maribor, TOZD za promet Pragersko Postaje: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci ŽTO Maribor, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj ŽAP Maribor — poslovna enota Ptuj
6.	Kmetijski kombinat TOZD Mlekarna
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Farma prašičev Draženci
Obdravski zavod za veterinarstvo in
živinorejo, TOZD Veterinarstvo Ptuj
Obdravski zavod za veterinarstvo in
živinorejo, TOZD Živinoreja Ptuj
Obdravski zavod za veterinarstvo in
živinorejo, DS skupnih služb
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Osojnik,
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Ptujsko polje Dornava Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Dravsko polje Kidričevo Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Vinogradništvo Haloze Podlehnik
Kmetijski kombinat Ptuj DS Skupnih služb
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Petovia
Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Gradbeni remont
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Trgovina
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Tehnoservis
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Mizarstvo in žaga
7.	Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Mesna industrija Mesokombinat Perutnina Ptuj
Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Perutninske farme Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Tovarna krmil Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Commerce Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Ptujska tiskarna Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOZD Servis
8.	DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj Dravske elektrarne Maribor Slovenijales LIK Savinja
Celje, TOZD Lesna industrija Ptuj GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Ptuj
9.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj DS Skupnih služb
Komunalno gradbeno podjetje Ptuj,
TOZD Vodovod in kanalizacija
Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, TOZD Nizke gradnje Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, TOZD Avtopark Komunalno gradbeno podjetje Ptuj,
TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo Dimnikarsko podjetje Ptuj
10.	GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj Opekarna Ptuj
11.	Gradbeno podjetje Drava Ptuj Stanovanjski servis Ptuj Projekta inženiring Ptuj
12.	IMP Ljubljana TOZD Elektrokpvinar
13.	Pleskar Ptuj
14.	Podjetje za PTT Promet Maribor,
TOZD za PTT promet Ptuj •
Vodnogospodarsko podjetje Maribor,
TOZD Hidrogradnje, Mehanizacija Ptuj Vodno gospodarsko podjetje Maribor,
TOZD Vodno gospodarska enota Drava Ptuj	»
Cestno podjetje Maribor, TOZD Vzdrževanje Ptuj
15.	Agrotransport Ptuj
Certus Maribor, TOZD Potniški promet Ptuj
16.	Merinka Maribor, TOZD Volneni izdelki Majšperk Konus Slovenske Konjice, TOZD Lahka obutev Majšperk
17.	Labod Novo mesto, TOZD Delta Ptuj
Labod Novo mesto, Industrijska prodajalna Ptuj
18.	Mercator Izbira Panonija Ptuj, TOZD Maloprodaja Mercator Izbira Panonija Ptuj, TOZD Veleprodaja Mercator Izbira Panonija, DS Skupnih služb TOZD Zaščita Kidričevo
19.	Emona Merkur Ptuj Konus Slovenske Konjice,
TOZD Blagovna hiša Ptuj Elektrotehna Ljubljana, Prodajalna Ptuj Mladinska knjiga Ljubljana Knjigarna in papirnica Ptuj
Tobačna tovarna Ljubljana,
TOZD Tobak Prodajalna Ptuj Tobačna tovarna Ljubljana TOZD Veleprodaja skladišče Ptuj TIMA Maribor, TOZD Sadež, Prodajalne v
1 delegat
1 delegat
1 delegat
1 delegat
1 delegat
1 delegat 1 delegat
1 delegat 1 delegat 1 delegat
1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat
I delegat
občini Ptuj: Zagrebška c. Cirkulane, Formin,
Gerečja vas, Hajdoše, Mala vas, Podlehnik, Kidričevo,
Ptuj, Zagojiči, Turški vrh, Zamušani, Kungota,
TIMA Maribor, TOZD Klas, Prodajalne v občini Ptuj:
Drenovec, Polenšak
Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica
Prodajalna mesa Kidričevo
Košaki Maribor, TOZp Maloprodaja,
Prodajalne v občini Ptuj: Murkova ul., Desternik,
Majšperk, Breg, Dolane, Zg. Hajdina, Lovrenc na Dr. polju
RO Badel Zagreb, OOUR Trgovina na malo,	f
Prodajalna št. 1 Ptuj
Varteks Varaždin, Prodajalna Ptuj
NIK Zagreb, Prodajalna Ptuj
Kraš cipele Karlovac, Prodajalna Ptuj
Borovo OOUR Sava, Prodajalna Ptuj
Astra cipele Zagreb, Prodajalna Ptuj
Planika Kranj, Prodajalna Ptuj,
Peko Tržič, Prodajalna Ptuj Alpina Žiri, Prodajalna Ptuj
Agrariacoop Zagreb, Prodajalna Ptuj	1 delegat
20.	LIK Savinja Celje, TOZD Trgovina Les Ptuj Metalka Ljubljana, Prodajno skladišče Ptuj Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno
Maribor, Bencinski servisi: Hajdoše, Podlehnik I, Podlehnik II,
Potrčeva cesta, Ormoška c., Ob novi cesti,
Petrol Ljubljana, Poslovna enota Maribor skladišče Ptuj
Dinos Ljubljana, Skladišče Ptuj
Slovenija avto Celje, Poslovalnica Ptuj	1 delegat
21.	Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Haloški biser'
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Ptujske toplice Petrol Ljubljana, TOZD Motel Podlehnik
ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj	1 delegat
22.	Intes Maribor, TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj Intes Maribor, TOZD Pekatin Obrat Mlin IV Ptuj Semenarna Ljubljana,
Selekcija Ptuj Koteks Tobus Ljubljana Odkupna postaja Ptuj Surovina Maribor, Odkupna postaja Ptuj Hmezad Žalec, Odkupna postaja Markovci Košaki Maribor, Hladilnica Slovenja vas
Vinojug Gevgelija Bife št. 11 Ptuj Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor, Prodajalna Ptuj Birostroj Maribor, Servis Ptuj Brivsko frizersko podjetje Maribor Brivnica in česalnica Kidričevo Kemična čistilnica Maribor,
Poslovalnica Ptuj Loterijski zavod Slovenije,
Zastopstvo Ptuj
23.	Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj Osnovna šola Bratje Reš Desternik Osnovna šola dr Franja Žgeče Dornava Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Bratov Strafela Markovci Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj Osnovna šola Olga Meglič Ptuj Osnovna šola dr Ljudevita Pivka Ptuj Vzgojno varstvena organizacija Ptuj
24.	Osnovna šola Cirkovce Osnovna šola Hajdina Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo Osnovna šola Majšperk Osnovna šola Martin Kores Podlehnik Osnovna šola Ivan Spolenjak Ptuj Osnovna šola Videm pri Ptuju Osnovna šola Leskovec Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane
25.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja TOZD Gospodarsko upravne šole Jože Lacko Center srednjega usmerjenega izobraževanja TOZD Kovinarska in kmetijska šola ,.Veljko Vlahovič”
Center srednjega usmerjenega izobraževanja DS Skupne službe
Center srednjega usmerjenega izobraževanja TOZD Gimnazija splošne in pedagoške smeri Dušan Kveder
Center srednjega usmerjenega izobraževanja-TOZD Dom učencev,
Dijaki srednjih šol Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
1 delegat
1 delegat
1 delegat
Delavska univerza Ptuj Radio Tednik Ptuj Pokrajinski muzej Ptuj Ljudska in študijska knjižnica Ptuj Zgodovinski arhiv Ptuj Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj CGP TOZD Večer, Podružnica Ptuj
Mestni kino Ptuj	i delegat
26.	Zdravstveni center Ptuj—Ormož TOZD Bolnica,
Zdravstveni center Ptuj — Ormož TOZD Služba splošne medicine Zdravstveni center Ptuj Ormož,
TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstveni center Ptuj Ormož DS Skupnih služb Združene lekarne Ptuj Zavod dr Marjana Borštnarja Dornava Dom upokojencev Ptuj — Muretinci Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Higiensko epidemiološki oddelek,
Teritorialne enote Ptuj Železniški zdravstveni dom Maribor,
Železniška ambulanta Ptuj	1 delegat
27.	Kmetijska zadruga Ptuj
GG Maribor TOK za Kooperacijo gozdarstva Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOK Kooperacija Hajdina — kmeti • Kmetijska zadruga Dravsko
polje Lovrenc — kmeti	1 delegat
28.	Obrtno nabavno prodajna zadruga Panorama
Čevljarska delavnica in krpalnica
Kidričevo
Obrtniki
Delavci zaposleni pri obrtnikih Gospodinjske pomočnice in gospodarski
pomočniki	1 delegat
29.	Skupščina občine Ptuj, Oddelek za občo upravo in proračun.
Skupščina občine Ptuj, Oddelek za notranje zadeve
Skupščina občine Ptuj, Oddelek za ljudsko obrambo Skupščina občine Ptuj, Strokovna služba skupščine in IS,
Skupščina občine Ptuj, Uprava za družbene prihodke,
Skupščina občine Ptuj Geodetska uprava
Skupščina občine Ptuj, Občinski komite
za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
Skupščina občine Ptuj, Občinski komite
za družbeno ekonomski razvoj in planiranje
Skupščina občine Ptuj, Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj,
Delavci zaposleni v krajevnih skupnostih DS skupne službe krajevnih skupnosti Ptuj Občinsko javno pravobranilstvo Ptuj Služba družbenega knjigovodstva Podružnica Ptuj Družbeni pravobranilec samoupravljanja Postaja milice Ptuj
Občinski štab za TO . Kreditna banka Maribor,
Poslovna enota Ptuj Jugobanka Ljubljana, Ekspozitura Ptuj Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju Temeljno javno tožilstvo Maribor enota v Ptuju
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ptuj Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Ptuj
Skupnost socialnega skrbstva Občinska zdravstvena skupnost Skupne službe SIS družbenih dejavnosti Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj
Zavarovalna skupnost Triglav —
Predstavništvo Ptuj Občinski komite ZKS Ptuj Občinska konferenca SZDL Ptuj Zveza sindikatov občinski svet Ptuj Občinska konferenca ZSMS Ptuj Občinski odbor RK Ptuj AMD Franc Galun Kidričevo AMD Ptuj
Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
1 delegat
STRAN 86
Občinska zveza DPM Ptuj Zveza lovskih družin Ptuj Ribiška družina Ptuj Društvo upokojencev Ptuj Občinski odbor ZZB Ptuj Občinska gasilska zveza Odvetniki in pri njih zaposleni delavci Zveza telesnokultumih organizacij Ptuj Aeroklub Ptuj
Certus Maribor, Turistična agencija Ptuj Turistično društvo Ptuj
Aktivne vojaške osebe v JLA	' delegat
B.	Delovni ljudje in občani ter skupnosti stanovalcev preko delegacije ali konference delegacij krajevne skupnosti 12 delegatov in sicer:
1.	Krajevna skupnost Stoperce Krajevna skupnost Majšperk Krajevna skupnost Dolena
Krajevna skupnost Ptujska gora \	1 delegat
2.	Krajevna skupnost Cirkovce Krajevna skupnost Lovrenc
Krajevna skupnost Kidričevo	1 delegat
3.	Krajevna skupnost Hajdina
Krajevna skupnost Ivan Spolenjak Krajevna skupnost Turnišče
4.	Krajevna skupnost Cirkulane Krajevna skupnost Zavrč Krajevna skupnost Markovci
5.	Krajevna skupnost Polenšak Krajevna skupnost Dornava Krajevna skupnost Gorišnica
6.	Krajevna skupnost Juršinci Krajevna skupnost Vitomarci Krajevna skupnost Trnovska vas
7.	Krajevna skupnost Videm Krajevna skupnost Leskovec
9.	Krajevna skupnost Žetale Krajevna skupnost Podlehnik
10.	Krajevna skupnost Grajena Krajevna skupnost Bratje Reš Krajevna skupnost Olga Meglič Krajevna skupnost Dušan Kveder
11.	Krajevna skupnost Franc'Osojnìk Krajevna skupnost Jože Potrč Krajevna skupnost Boris Zilierl
1 delegat
1 delegat
1 delegat
1 delegat 1 delegat 1 delegat
1 delegat 1 delegat
12.	Krajevna skupnost Spuhlja
Krajevna skupnost Budina—Brstje Krajevna skupnost Tone Žnidarič Č. Upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev
C.	Imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj, kot posameznih delov stanovanjskih hiš (etažni lastniki)
prek krajevnih skupnosti
1 delegat 1 delegat
1 delegat
13. člen
Delegate v zbor izvajalcev stanovanjske skupnosti delegirajo:
1.	KOMUNALNO PODJETJE PTUJ
2.	STANOVANJSKI SERVIS PTUJ
1 delegat 1 delegat
Kmetijski kombinat Ptuj Gradbeni remont Dimnikarsko podjetje Ptuj I Opekarna Ptuj
3. DES LJUBLJANA TOZD ELEKTRO PTUJ
Podjetje za PTT promet Maribor —
TOZD za PTT promet Ptuj 4. GP DRAVA PTUJ	1 delegat
5.. GIP GRADIS — TOZD GRADNJE PTUJ	1 delegat
6.	ELKOM — Projektainženiring Ptuj 7.	IMP LJUBLJANA TOZD Elektrokovinar Ptuj	1 delegat
8. PLESKAR PTUJ	1 delegat
9. PANORAMA PTUJ	1 delegat
Združenje obrthikov Ptuj 10. POKRAJINSKI MUZEJ Ptuj	1 delegat
Žavod za spomeniško varstvo Maribor 11 .KB MARIBOR — PE PTUJ	1 delegat
12. SO PTUJ, komite za urbanizem gradbene in komunalne zadeve	1 delegat
14.	člen
2. Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti	.	. ..
Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti sestavljajo: predsednik skupščine, namestnik predsednika skupščine, predsednik zbora uporabnikov, predsednik zbora izvajalcev, predsednik odbora za graditev in predsednik odbora za gospodarjenje in družbeno pomoč.
15.	člen
Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti obravnava vprašanja ' zvezi s programiranjem, pripravo in sklicem sej zborov skupSčine in njenil skupnih organov ter usklajuje njihovo delo.
16. člen
Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine stanovanjske skupnosti.
Na sestanke predsedstva se vabi predsednik odbora za samoupravni delavski nadzor.
Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti koordinira delo skupnih organov, zlasti pa:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora,
—	pripravlja osnutka samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru poblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženci pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog poročila o
delu in predlog načrta dela stanovanjske skupnosti,	/
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
—	obravnava pogodbe ter dogovore,ki jih sklepa stanovanjska skupnost,
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predlog finančnega načrta in predlog zaključnega računa stanovanjske skupnosti,
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine,
posameznega zbora in odborov,	. ■
—	skrbi za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki v občim,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
18.	člen
3.	Ostali skupni organi
Skupščina stanovanjske skupnosti ima poleg predsedstva skupščine še naslednje skupne organe;
1.	Odbor za gospodarjenje in dcužbeno pomoč, ki ima 11 članov,
2.	Odbor za graditev, ki ima 9 članov,
3.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ima 5 članov in
4.	Odbor za samoupravni delavski nadzor, ki ima 5 članov.
Odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč ima tri stalne komisije in sicer:
—	komisijo za družbeno pomoč,
—	komisijo za reševanje stanovanjskih zadev članov zveze borcev NOV,
—	komisijo za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev.
Vsaka komisija ima po pet članov.
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko oblikuje tudi občasna delovna telesa, kot so odbori in komisije, z namenom podrobnejše proučitve posameznizne zadeve iz njene pristojnosti.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
19.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske gradnje, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	da tvorno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov,
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini, upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svojo delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
V.	VPRAŠANJA O KATERIH ODLOČATA ENAKOPRAVNO ZBOR UPORABNIKOV IN ZBOR IZVAJALCEV
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti obravnavata in odločata enakopravno zlasti o naslednjih vprašanjih:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti, o spremembah in dopolnitvah statuta stanovanjske skupnosti ter o sprejemu poslovnika o delu skuoščine stanovanjske skupnosti,
—	o pristopu stanovanjske skupnosti k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o poročilu o delu stanovanjske skupnosti in načrtu dela stanovanjske skupnosti, finančnem načrtu ter zaključnem računu,
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednikov in članov skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	o imenovanju ih razrešitvi predsednikov in članov občasnih delovnih teles,
—	o sprejetju samoupravneg sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z organizacijo združenega dela, ki bo opravljala za stanovanjsko skupnost strokovne naloge,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
-» o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske gradnje in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
22.	člen
Sklep o posameznem vprašanju, o katerem odločata oba zbora skupščine enakopravno, je sprejet, če ga sprejmeta oba zjjora skupščine enakopravno, je sprejet, če ga sprejmetspba zbora skupščine z večino glasov vseh delegatov v posameznem zboru v enakem besedilu po opravljenem ločenem glasovanju.
VI.	USKLAJEVALNI POSTOPEK MED ZBOROMA
23.	člen
Ce zbora skupščine predloga, o katerem ločeno glasujeta, ne sprejmeta v enakem besedilu, se izvede usklajevalni postopek.
,	24. člen
Usklajevalni postopek izvede komisija za usklajevanje, v katero imenuje:
—	zbor uporabnikov po dva delegata
—	zbor izvajalcev po dva delegata.
V delu komisije za usklajevanje sodeluje tudi predsednik skupščine.
25.	člen
Komisija za usklajevanje ima za nalogo uskladiti nasprotna stališča in oblikovati predlog sklepa, ki bi ustrezal stališču zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
O dopolnjenem predlogu se glasuje na isti ali na naslednji seji zborov:
26.	člen
če med zboroma po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do sporazumne odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, skupščina stanovanjske skupnosti predlaga Izvršnemu svetu skupščine občine Ptuj, da Skupščina občine Ptuj začasno uredi to vprašanje.
VIL ZADEVE, O KATERIH ODLOČA SAMOSTOJNO ZBOR UPORABNIKOV
27.	člen
Zbor uporabnikov samostojno obravnava in odloča zlasti'o naslednjih zadevah:
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter o prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	0 splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine.
Vili. ZADEVE,KATERIH ODLOČA SAMOSTOJNO ZBOR IZVAJALCEV
28.	člen
Zbor izvajalcev samostojno obravnava in odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	o načinu izvajanja stanovanjske gradnje in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji gradnje stanovanj ter tipizaciji gradbenih elementov,
IX.	UVELJAVLJANJE POSEBNIH INTERESOV ZDRUŽEVALCEV SREDSTEV V ZBORU UPORABNIKOV
29.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajem-nostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko gradnjo, odločitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo delegati organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki združujejo sredstva čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti.
30.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarine za vzajemnostno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stano-
vanj, odločitev o teh vprašanjih ni sprejeta, če je ne sprejmejo delegati skupnosti stanovalcev, ki združujejo ta sredstva.
X.	PRISTOJNOSTI SKUPNIH ORGANOV.
31.	člen
Odbor za graditev ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini,
—	spremlja izvajanja programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predlog sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev,
—	skrbi za sodelovanje s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Ptuj in njeno Samoupravno enoto za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri SKS občine Ptuj in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski grad’ i,
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske gradnje,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske gradnje,
—	proučuje tehnologijo stanovanjske gradnje,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje,	,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja graditve,
—	pripravlja predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev do katerih
so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci na osnovi natečajev,	"
—	sklepa pogodbe o najemanju kreditov za stanovanjsko gradnjo
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	sklepa pogodbe o oddaji del izvajalcem stanovanjske gradnje,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	pripravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
32.	člen
Odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč ima zlasti naslednje pristojnosti:
A.	Na področju gospodarjenja:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	sklepa pogodbe o najemanju kreditov'za večja vzdrževalna dela,
—	spremlja izvajanja programov gospodarjenja ter oblikuje predloge za uresničevanje sprejetih programov gospodarjenja,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z gospodarjenjem s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del,
—	sklepa pogodbe o oddaji vzdrževalnih del izvajalcem,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja,
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
B.	Na področju družbene pomoči (solidarnosti):
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti,
—	pripravlja osnutke posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v druge občine,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	na predlog komisije obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju, .
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanc anjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
C.	Na področju prenove:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupSčine oziroma posameznega zbora s področja prenove,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove,
—	sklepa pogodbe o najemanju kreditov za prenovo posameznih objektov,
—	spremlja izvajanje sprejetih programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov prenove,
—	sklepa pogodbe o oddaji prenovitvenih del izvajalcem,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s prenovo,
—	opravlja druge naloge s področja prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor.
XI.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
33.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gradnji, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
34.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s .katerim se opredeli naloge, postopki, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravna organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno 'delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
35.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in tem statutom.
Skupščino enote stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
XII.	MANDATNA DOBA SKUPŠČINE IN SKUPNIH ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI
36.	člen
Mandatna doba skupščine in skupnih organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta.	3? £len
Predsednika in namestnika predsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let. Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika oziroma namestnika predsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
XIII.	PRISTOJNOSTPREDSEDNIKA SKUPSClNE
38.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavlja stanovanjsko skupnost,
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	je odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti,
—• daje nobude za obravnavo posameznih vprašanj na zasedanjih zbora uporabnikov in zbora izvajalcev,
—	sodeluje v usklajevalne’m postopku med zboroma skupščine,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost,
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva,
—	skrbi za usklajevanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine oziroma posameznega zbora stanovanjske skupnosti.
39.	člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili namestnik predsednika skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
XIV.	PRISTOJNOST PREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV IN ZBORA IZVAJALCEV
*	40. člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
—	predstavljata zbor,
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora,
— organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
XV.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOGE V SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE PTUJ
41.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujejo v Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost,
—	osnove in merila za delno nadomestitev stanarine,
—	standarde za solidarnostna stanovanja,
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami,
—	pogoje in merila za pridobitev solidarnostnih stanovanj, namenjenih mladim družinam.
42.	člen
Skupni organi Stanovanjske skupnosti, zlasti pa odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni pomen.
XVI.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
43.	člen
Stanovanjska skupnost • občine Ptuj ustanovi skupaj z “drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog na področju 'stanovanjskega gospodarstva, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
44.	člen
Temeljna razmerja med stanovanjsko skupnostjo in Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije se določijo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
45.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva so zlasti naslednje:
—	razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji,
—	planiranje stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ža srednjeročno obdobje in za dolgoročno obdobje najmanj deset let,
—	sodelovanje s Skupščino SR Slovenije, Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, upravnimi organi v republiki ter družbenopolitičnimi organizacijami na ravni republike pri oblikovanju sistemskih ukrepov za razvoj stanovanjskega gospodarstva,
_ sprejemanje in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju stanovanjskega gospodarstva, pomembnih za vso SR Slovenijo,
—	razvojno-raziskovalno delo na področju stanovanjskega gospodarstva.
XVII.	ZASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU
46.	člen
Stanovanjsko skupnost zastopa v pravnem prometu predsednik skupščine.
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko prenese pooblastila za opravljanje določenih opravil v pravnem prometu tudi na namestnika predsednika skupščine, predsednika posameznega zbora in predsednika skupnega organa.
XVI11. PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR
47.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb,
—	nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	.nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plane stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev v stanovanjske skupnossti.
48.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa in vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
49.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravni delavski nadzor vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
50.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravni delavski nadzor o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
51.	člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor dela pa sejah.
52.	člen
Člane odbora za samoupravni delavski nadzor volijo in odpokličejo delegati ustanoviteljev stanovanjske skupnosti, v skupščini stanovanjske skupnosti. Člani odbora za samoupravni delavski nadzor ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
XIX.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite,
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način
organiziranja in delovanja stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje, '	(
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprave za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot n. pr.tsmotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v stanovanjskih naseljih oziroma individualnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah,
upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje, vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo),
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnosti stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebei za:
zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov,
zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odtranjevanje ruševin in reševanje občanov,
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnosti pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev pred bombnimi in drugimi napadi,
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri:
opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišici.
pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe.
Razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
54.	člen
Predsednik odbora je namestnik predsednika skupščine stanovanjske skupnosti, člana odbora sta predsednik odbora za gospodarjenje in družbeno pomoč ter upravitelj obrambnega načrta.
XX.	NALOGE IN POOBLASTILA DELAVCEV, KI OPRAVLJAJO STROKOVNA DELA ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
55.	člen
Opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena poveri stanovanjska skupnost specializirani organizaciji združenega dela.
56.	člen	'
Medsebojna razmerja stanovanjske skupnosti in organizacije združenega
dela, ki opravlja administrativno strokovna pomožna in tem podobna dela skupnega pomena se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
XXI.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
57.	člen
Stanovanjska skupnpst financira svoje naloge iz dela združenih sredstev vzajemnosti, solidarnosti, stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti..
XXII.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
58.	člen
Skupščina, predsedstvo skupščine in skupni organi stanovanjske skujmosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti in družbenopolitično skupnostjo celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazum?' o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov,- o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti Stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti/	59 č,cn
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja:
—	prek delegatov skupščine,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih’organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu ..TEDNIK”,
—	s pomočjo drugih sredstev javnega obveščanja,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XXIII. REŠEVANJE SPOROV
60.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
61.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum u ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XXIV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
62.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih s Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj odgovorna ustanoviteljem in družbeno politični skupnosti.
XXV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
64.	člen
Za tolmačenje določb statuta je pristojna skupščina stanovanjske skupnosti.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut stanovanjske kupnosti, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 18. uccembra 1978.
65.	člen	.	Ji, , .i'\ »
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vesi triku 'Občin Ormož in Ptuj.
Ptuj, dne 11.2- 1982
Predsednik
skupščine stanovanjske skupnosti Danilo Toplek 1. r.
158.
Na podlagi 25. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj ter 21. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na seji zbora upofabnikov in zbora izvajalcev dne.13. maja 1982 sprejela	• '
POSLOVNIK
O DELU SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: poslovnik stanovanjske skupnosti) ureja delo in organizacijo skupščine, njenih zborov in stalnih skupnih organov ter drugih delovnih teles skupščine ter druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog stanovanjske skupnosti.	2 £len
Kolikor posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s poslovnikom stanovanjske skupnosti, jih ureja skupščina s sklepom, upoštevaje določila
tega poslovnika.	, VI
3.	člen
Delo skupščine je javno.	‘
4.	člen
Skupščino predstavlja predsednik skupščine.
5.	člen
Skupščina ima in uporablja okrogel pečat z napisom: ,,Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj”. Pečat se hrani pri delovni skupnosti, ki opravlja za stanovanjsko skupnost strokovne naloge.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
6.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi, občanov, in stanovalcev, združenih v stanovanjski skupnosti občine, določajo ustanovitelji temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti.
7.	člen
Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča konference delegacij, ki ga je delegirala, upoštevaje splošne družbene potrebe in interese.
8.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščin in organov, v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati pri njihovem delu in odločanju.
9.	člen
Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom konference delegacij, ki ga je delegirala. V pooblastilu se navede, ah je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje. Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča konference delegacij, ki ga je delegirala.
10.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo skupščine, mora o svoji zadržanosti pred sejo obvestiti konferenco delegacij, ki gaje delegirala.
Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa.
II.	člen
Če na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti konferenco delegacij.
12.	člen
• Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih.
13.	člen
Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine in da razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji.
14.	člen
Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
-r- sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevati obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov,
—dajati pobudo za družbeno dogovarjanje ih samoupravno sporazumevanje o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva, v katerem je udeležena stanovanjska skupnost,
—	dajati pobudo za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine, o zadevah, ki so na dnevnem redu seje:
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in skepov skupščine:
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji ali pismeno.	15. Clen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
16. člen
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pismeni obliki, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda seje, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v 30-dneh v pismeni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.	,	,	„	.
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odloča skupščina.
18.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Q tem. katero gradivo velja za uradno tajnost odloča predsednik skupščine.
Za uradno tajnost vflja tudi gradivo, ki je bilo poslano skupščini z oznako »uradna tajnost« ali »državna tajnost.«
19.	člen
Delegat mora obveščati konferenco delegacij, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč stanovanjske skupnosti.
III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
I.	Splošne določbe
20. člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov, določene zadeve pa opravljata zboru tudi samostojno. ^
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira:
V	ta namen zbor samostojno:
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in namestnika predsednika zboru in ju razreši,
—	po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi.
2.	Predsednik in namestnik predsednika zbora uporabnikov in zbora izva-
22.	člen
Predsednik in namestnik predsednika zbora se izvolita za dobo dveh let, pri čemer sta lahko ponovno izvoljena še za nadaljnji dve leti.
23.	člen
Predsednik zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata zlasti naslednje naloge:	'	.
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pn pripravi predloga dnevnega reda za sejo.
—	skrbita za izvajanje sklepov zbora,
—	sodelujeta v delu predsedstva skupščine,
—	skrbita za izvajanje tega poslovnika,
—	opravljata druge naloge na podlagi zadolžitve zbora.
24.	člen
Namestnik predsednika posameznega zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in lahko opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V	primeru, če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili.
3.	Delovno področje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
25.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni seji odloča zlasti o:
—	izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in namestnika predsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov skupnih organov.
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje'razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini.
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	volitvah, delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v skupnost socialnega varstva občine.
—	nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
( o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
26.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno in ločeno odločata
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmeijene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnine.
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč.
—	o ukrepih civilne zaščite.
—	0 racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen. o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Zbor uporabnikov odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika zbora.
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij.
—	o upravljanju z združenimi sredstvi.
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš.
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
—	° drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
28.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzaje-mnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo delegati temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti oziroma delegati krajevnih skupnosti.
29.	člen
Zbor izvajalcev odloča samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in namestnika predsenika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora.
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami.
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Usklajevalni postopek
30.	člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerem enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V prhneru. da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
31.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje dva delegata zbora uporabnikov in dva delegata zbora izvajalcev.
Pri delu komisije sodeluje tudi predsednik skupščine.
Komisija za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
32.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko' na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena uskladi stališča in predlaga predlog odločitve.
Ce navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
: V primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnotsti. predložiti predsedstvu skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
33.	člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
IV.	SEJA SKUPŠČINE , SkJicSeje	34. člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnjem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
35.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene petine delegatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skujmosti.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to zahteva Občinska konferenca SZDL Ptuj, Skupščina občine Ptuj ah izvršni svet skupščine občine Ptuj. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ptuj ali Skupnost socialnega varstva občine Ptuj.
Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevati za sklic seje priložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepa zaradi katere so zahtevali sklic seje.
36.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano konferenci delegacij najmanj 15 dni pred dnem. določenim za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine se pošlje najmanj sedem, dni pred sejo skupščine tudi vsem vabljenim predstavnikom družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in interesnih skupnosti v občini ter zastopnikom tiska.
37.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje. kolikor ni bil poslan že prej.
38.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku. kot jedoločen v 36. členu tega poslovnika: razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine.
2.	Potek seie
39.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Ce je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo namestnik predsednika. Čeje tudi namestnik predsednika zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina. Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s pomočjo predsednikov ali namestnika predsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih vprašanj pa sodeluje tudi vodja delovne skupnosti, ki opravlja za stanovanjsko skupnost strokovne naloge.
40.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna. V ta namen izvoli skupščina na seji 3-Članski verifikacijski komisiji zborov skupščine, ki preverita število in veljavnost pooblastil delegatov.
41.	člen
Skupščina sklepa veljavno, čeje na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
42.	člen
V primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
43.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, kije dobil podporo najmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih točk dnevnega rfda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
44.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v ' zapisnik.	45 č|en
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda. čeje le-ta potrebna pripravi poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.	46 e)en
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati.
Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem.
47.	člen
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega redà seje skupščine.
48.	člen
Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
49.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge Vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava trata.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
50.	člen
Delegat v skupščini,.ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skup-
C
scimi <.) vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat vskupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejili le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet mini11	51. člen
Če se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik Vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru od|oči skupščina brez obravnave.
52.	člen
Razprave delegatov vskupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače.
Skupščina lahko, na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj trajtj. ryzprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
53.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni, več pujavljenih govornikov.
če predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem ob-»razložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
54.	člen
" 1 Predsednik skupščine lahko mèd sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Presednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posveto-,vanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
55.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda. predsednik skupščine sklene
sejo.
3.	Vzdrževanje reda	^
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin
—	odvzem besede
—	odstranitev s seje.
57. člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik sk upščine ni dal besede, ki se ga govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. .
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
'	58. člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji. ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obra-vnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukreppdstranitves seje mora takoj zapustiti sejno dvorano.
59.	člen
Predsednik skupščine obvesti konferenco delegacij in krajevno konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
,	60. člen
, Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak ,poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
61.	člen
' ' Če predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščihe. odredi prekinitev seje.
4.	Sprejemanje sklepov	v	v
62.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na
J 6 predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če , skupščina meni; daje tako glasovanje potrebno.
•	63. člen
Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi, takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Če se sspremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le-te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Če je več različnih spreminjevalnih ah dopol-njevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani, i	■
Spremembe in dopolnitve, kijih skupščina sprejme, postanejo sestavni del predloga.
Akte skupščine podpisuje predsednik skupščine.
5.	Glasovanje
64.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
65.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako. da se izjavijo za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom r<)k	66. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v sk upščini naj se najprej i?javijo. kdo je za predlog, nato kdoje proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
67. člen
Glasovnica iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.	69 č|en
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, kije v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
70.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, daje predlog o katerem je skupščina glasovala sprejel ali zavrnjen.
6.	Zapisnik
71.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke oseji skupščine, zlasti pa:
—	zaporedno številko seje.
—	čas in kraj seje.
—	ime in priimek presednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo.
—	seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih.
—	ugotovitev sklepčnosti.
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali,
—	povzetek razprave.
—	sprejete sklepe.
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgoyore nanje.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
72.	člen	^
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
V.	SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
73.	člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta, da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. *
74.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihova predsednika.
Skupno zasedanje vodi predsednik skupščine ali eden izmed predsednikov zborov.
75.	člen
Če zbora zasedata skupaj glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
Zadeve, kijih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
77. člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VI.	SEJA ZBORA	78 člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ Skupščine.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve zaradi katere so zahtevali sklic seje
žbora-	*	79. člen
Zbor skupščine sklepa veljavno, če je naseji navzoča najmanj polovica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
80.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
VII.	SEJE SKUPNEGA ORGANA
81.	člen
Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega«organa ali na pobudo predsednika skupščine ati na pobudo predsednika zbora skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne skliče seje. ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupnega organa, predložijo skupnemu organu gradivo ter predlog sklepa v zadevi zaradi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa.
82.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni. mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
83.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov, Na seji odloča skupni organ z večino glltsov vseh članov.
84.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje. poteku seje. vzdrževanju reda. sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo.
Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji skupnega organa.
Vlil. SEJE OBČASNIH ORGANOV
85.	člen
Seje posameznega občasnega organa sklicuje predsednik občasnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika skupnega organa.
86.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo.
87. člen
Predsednik občasnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji.
IX. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
89.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta. Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta stanovanjske skupnosti, iz potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine o Stanovanjskem gospodarstvu.
Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost.
90.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte. .
91.	člen
Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti, ki opravlja za stanovanjsko skupnost strokovne naloge.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
92.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika.	93 £|en
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Poslovnik se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj.
Ptuj. dne 13. 5. 1982
Predsednik skupščine ,
Stanovanjske skupnosti Ptuj Danilo Toplek L r.
159.
POROČILO
volilne komisije Krajevne skupnosti Gorišnica o izidu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka na območju KS Gorišnica v naselju
Tibolci.
Volilna komisija KS Gorišnica objavlja po 43. členu Statuta KS Gorišnica in po 21. čl. zakona o referendumu (Ur. I. SRS, št. 23/77) izid referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za naselje Tibolci v KS Gorišnica, kije bil izglasovan v nedeljo. 4. julija-1982.
I. Komisija ugotavlja, daje bifs sklepom sveta KS Gorišnica z dne 24. maja 1982 na predlog zbora vaščanov naselja Tibolci, razpisan referendum za uvedbo posebnega samoprispevka za modernizacijo krajevnih cest v
naselju Tibolci. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku Občin Ormož in Ptuj št. 10 z dne 17/6—1982.
2.	Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic, je komisija ugotovila, daje bil izid na glasovalnem mestu v Tibolcih naslednji:
SKUPNO ŠTEVILO GLASOVALCEV_________________________OP Tl G \
Volišče Naselje Vpisanih Glasovalo »ZA« »PROll« Nev. ni glas.
_ | Tibolci 134	123 U4	~	4	11
3.	Po navadnem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, daje za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje Tibolci. glasovalo naslednje število glasovalcev:
Volišče Naselje Število vpisanih Glasovalo »ZA«	'
- 1	Tibolci	134	114	8S
4.	Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS. št. 23/77) pa pri izidu glasovanja ne štejemo tistih občanov — glasovalcev, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju KS v naselju Tibolci 1 L
Glede na to komisija ugotavlja, daje bilo na referendumu 123 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 114 glasovalcev ali 92.6 %, Glede na število vpisanih glasovalcev ( 134). je za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka glasovalo 85 %.
Zaradi tega komisija ugotavlja v smislu 2 L člena zakona o referendumu (Ur. I. SRS. št. 23/77). daje referendum uspel.
Gorišnica. 4. julija 1982
Tajnik VK:
Marija ČUŠ I. r.
Član VK:
Franc N AS KO I. r.
Predsednik VK Iztok MATJAŠIČ I. r.
160.
N;i podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73). 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77) ter
45.	in 98. člena statuta Krajevne skupnosti Gorišnica, ter poročila volilne komisije z dne 4. julija 1982 o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo posebnega samoprispevka za naselje Tibolci je skupščina KS Gorišnica na svoji seji dne 6. julija 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi posebnega samoprispevka za naselje TIBOLCI.
L člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov naselja TIBOLCI na referendumu dne 4. julija 1982 se uvede posebni samoprispevek za območje naselja TIBOLCI za financiranje modernizacije krajevnih cest v naselju T'BOLCI.	2. člen
Posebni samoprispevek se uvede za dobo dveh let to je od L avgusta 1982 do 3 L julija 1984 in se plačuje v denarju.
3.	člen
S posebnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih 2,128.250.80 din. preostala sredstva za izvršitev programa bodo zagotovljena iz drugih virov.
4.	člen	j
Višina in osnova posebnega samoprispevka v denarju znaša:
1.	Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od drugih dohodkov ih prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov — po stopnji 5 % od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila.
2.	Za zavezance, ki imajo-dohodek od kmetijske dejavnosti — po stopnji 1.20 din od m* 1 2 3 4 površine, vendar največ 10.000,- din.
3.	Za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in drugegospodarskedejavnosli ali intelektualnih storitev —po stopnji 14 % od čistega dohodka, zmanjšanega za davek; zavezanci iz prejšnjega odstavka. ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, plačujejo samoprispevek v pavšalnem znesku, ki znaša 2.000,- din letno.
4.	Za zavezance, ki sprejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom — po stopnji 2 % od izplačane pokojnine.
5.	Za zavezance zaposlene v tujini, po pavšalnem znesku, ki znaša
10.000,- din letno	5 C|en
Zavezanci za posebni samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju TIBOLCI.
6.	člen
Za oprostitev plačevanja posebnega samoprispevka se uporabijo določbe 10. člena zakona o samoprispevku.
7.	člen
Denarna sredstva posebnega samoprispevka so namenska in se zbirajo na račun Krajevne skupnosti Gorišnica.
8.	člen
Posebni samoprispevek od osebnega dohodka delavcev v združenem delu in pri zasebnih delodajalcih ter od pokojnin obračunava in odteguje iznhčevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine ob vsakokratnem izplačilu in ga nakazuje na žiro račun Krajevne skupnosti Gorišnica štev. 52400-842-541-8061 pri SDK Ptuj. Ob vsakokratnem nakazilu pa obvest krajevno skupnost Gorišnica s posebnim seznanom zavezancev ter višino nakazila.
Posebni samoprispevek, ki ga nakazujejo občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in z intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke skupščine občine Ptuj v imenu KS Gorišnica. Osnovo za odmero posebnega samoprispevka ugotavlja Uprava zadružbene prihodke po predpisih, ki veljajo za odmero davkov občanov. Delavci na začasnem delu v tujini plačujejo posebni samoprispevek na račun naveden v 1. odstavku tega člena, ali pri blagajni KS Gorišnica.
9.	člen
Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka in da se sredstva uporabijo za namene iz 1. člena tega sklepa, je odgovoren svet skupščine KS Gorišnica.	„
10.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti zbiranja posebnega samoprispevka. se ta izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov.	<
11.	člen
O uporabi zbranih sredstev posebnega samoprispevka se sestavi obračun. ki se predloži v obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov v naselju TIBOLCI in v potrditev skupščini KS Gorišnica.
12.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. uporablja pa se od 1. avgusta 1982 do 31. julija 1984.
Številka: 212/82 Datum: 06. 07. 1982
Predsednik skupščine KS Gorišnica Lado FRIC I. r.
161.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 3/73) in 8. člena zakona o referendumu (Uradni list 23-1465/77) in 52. člena statuta KS Grajena, jè,skupščina KS Grajena na svoji seji 7. julija 1982 na predlog občanov gornjega Grajenščaka sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS Grajena za del naselja Grajenščak.
1. člen
Za območje KS Grajena in sicer K. O. Grajenščak za hišne številke od 25 do 79 in za vse nove hiše na tem območju se razpiše referendum o uvedbi posebnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje modernizacije ceste od Greifonerja do Ljubeča, izgradnjo novega mostu v Grajenščak in ojačitev že modernizirane ceste v gornjem Grajenščaku z drugo plastjo asfaltbetona.
Predračunska vrednost znaša:
—	gradnja mostu
—	modernizacija ceste
—	asfaltbelon
—• v opravljenem delu —■ v gramozu
800.000,	- din 1.300.0000.- din
2.020.000.- din 800.00,- din
400.000,	- din
SKUPAJ
5.320.000,- din
KS Grajena	3.140.000,- din
Občani s posebnim samoprisp.	980.000.- din
SKUPAJ
2. člen
Posebni samoprispevek se uvede za čas od 20. osnovi točkovanja, kot sledi:
—	za vsak ha zemljišča
—	za vsakega zaposlenega
—	za vsakega upokojenca.
—	razen kmečkih
-r- za vsak avtomobil
—	za vsak traktor
—	za vsak moped ali motorno kolo
4.120.000,- din
8. 1982 do 20.6. 1983 na
1 točka 4 točke
3	točke
4	točke 3 točke 1 točka
Vrednost točke znaša 1.500,- din.
3. člen
Prispevek se plačuje v šestih enakih obrokih na žiro račun 52400-645-60078 KS Grajena, kot sledi:
L obrok
2.	obrok
3.	obrok
4.	obrok
5.	obrok
6.	obrok
20. 8. 1982 20. 9. 1982 20. 12 1982 28. 2. 1983 30. 4. 1983 20. 6. 1983
4. člen	•
Vsak lastnik posestva ob trasi predvidepe modernizacije ceste daje prispevek še s tem. da na svoje stroške poseka sadno in gozdno drevje, plotove ob cesti pa prestavi za traso predvidene ceste. V kolikor posamezniki ne uredijo zgoraj opisanih del, se dela opravijo na njihove stroške.
•	^ -	, 5. člen
Vsak dela zmožen občan zgoraj navedenega območja je dolžan, da uredi jarke in bankine v dolžini 90 m, ter 25 ur pri polaganju propustov in betoniranju glav.
V kolikor teh del ne izvrši, plača za vsak tekoči meter 120 din in za vsako neopravljeno uro 200 din.
6. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik KS Ograjena iz zgoraj navedenega območja in vsi tisti, ki so že zaposleni kljub temu da so stari manj kot 18 let.
Pri izidu referenduma se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovarjja.
Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se šteje uradno obvestilo ali pismena izjava svojcev odsotnega.
7. člen
Referendum bo v nedeljo, dne L 8. 1982 od 5. do 17. ure.
Glasovno mesto: MAHORIČ Jožef. Grajenščak št. 37.
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine:
Krajevna skupnost Grajena Glasovnica za referendum L 8. 1982
Glasujem
»ZA<<
»PROTI«
uvedbo samoprispevka v denarju in delu po 2.. 4. in 5. členu sklepa o razpisu referenduma za sofinanciranje pri modernizaciji ceste za uvedbo posebnega samoprispevka.
Vse glasovnice so overjene z žigom krajevne skupnosti Grajena.
8.	člen
Za postopke o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti. Postopek vodi in izid o glasovanju ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Grajena.
Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti.
Sklep o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka sprejme na podlago poročila volilne komisije skupščina krajevne skupnosti Grajena.
9.	člen
Za pravilno uporabo posebnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Grajena.
Številka: 403/1982 Grajena, dne 8. 7. 1982
Predsednica skupščine KS GRAJENA:
Marija VAUPOTIČ I. r. '
"Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj,|Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafičito podjetje Večer, Tržaška 14,
v Maribor.