DuiTioznanski oddelek
tp 07 SNEŽNIK
2003
070(497.12 Ilirska Bistrica)
2000360,156
e&ART
grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.1/irsMa Bistrica
TISKOVINA
Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 156. - september 2003 - cena 300 SIT

k
Banka Koper
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
STR. 17
POSVET Z ŽUPANI OBČIN 16. VOLILNE ENOTE
CERKVENIK
MA PL-ACU
sveže ribe zamrznj&rmfibe
*	školjk
*	“bacaJtin bjanjčs
rejve
~ IMftSKAmSTRTC A ^rjeva 26, tel.: 05/71 44 579
POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
KOREN JOŽKO
URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00-16.00 nedelja zaprto

strankamladihslovenije
šž¥s
www.smsfsi
Lokalni odbor SMS Ilirska Bistrica in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger
“Razlika med znanjem in bogastvom je, da znanje varuje nas, medtem ko moramo bogastvo varovati mi, in da znanje z uporabo raste, bogastva pa je vse manj."

ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL

Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
Račun o v o ds ki servis
Erik IVI uš evic s.p>.
Voj kov drevored 28, <5230 Ilirska £$ istrica Tel./Eax.: 03-210 14 PP, GSM: 040 838 320
F*or>dETiwrici i
li bi v vsa kem trenutka radi vedeli:
Kdo vam je dolžan? Kontu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti?
Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gttspodarske družbe in društva.
BOMBASTIČNO:
»FRIEND« VAM NUDI SERVISIRANJE IN PRODAJO MOBILNIH TELEFONOV IN ŠE MNOGO VEČ.
Vam je odpovedal telefon?!?
Preprosto... pokličite ali obiščite nas in z veseljem Vam bomo pomagali.
M/
NOKIA 351 Oi
NOKIA 3100
SONY ERICSSON T310
BENO ATHENA
MOTOROLA V66
SONY ERICSSON T610
MOTOROLA C350
mi
38.000 SIT
+ VGRAJEN RADIO
SONY ERICSSON T100
+ KAMERA
SAG E M MYX6
/PENZION PAKETI
$ — : ■	1	
	I f	Lil
	4:;	SOBE
issssi	1	
c:;		
x		
3.900 SIT
(SOS +)
38.000 SIT
+ DIG. FOTO
Ne spreglejte naše ponudbe za Vaše žepne prijatelje:
-ugodna prodaja novih in rabljenih GSM aparatov -menjava aparata »staro za novo« -popravila
-dekodiranje aparatov -nalaganje slovenskih in hrvaških menijev
-dodatna oprema: baterije samo za 3000 SIT, polnilci, etuiji,...
-rezervni deli: ohišja, ekrani,...
Obiščete nas lahko v:
-	pon, tor, sre, čet, pet od 10.00 do 19.00
-	sobota od 8.00 do 12.00
V MENJALNICI PRI MOBI SERVISU VAM PONUJAMO UGODEN NAKUP EVROV ! ! !
IMATE TUDI MOŽNOST FOTOKOPIRANJA
SAMO 10 SIT/KOPIJA
NI TREBA DA NAM VERJAMETE PREVERITE NA NASLOVU:
FRIEND Erik Udovič s.p.
Jelšane 2, 6254 Jelšane Za informacije smo dosegljivi:
031 339 256 - Erik Udovič (05) 788 56 43 - Marina. Ana. Anita. Dolores. Sanja
beseda urednika
BRALCI BI BILI OČARANI
Verjetno mi bo žal, ko ne bom več počela tega, kar počnem danes, a vsakemu veselju enkrat pride konec. Včasih si mislim, da bi v Snežniku morali imeli, po slovensko družbeno stran oziroma po domače rumeno stran ali »trič- trač« stran. Bi bilo pa prav zanimivo, ta z ono, tista z njim, direktorica videna s tistim, župan ovaden, na dogodku leta je visok funkcionar te ali one stranke izjavil...pisana druščina: direktor, poslanec in državni svetnik.... Ravnateljica in direktor zavoda sta izrabila priložnost za intimen klepet...sodnik pogosto viden z njo...
pa bogato obložene mize, pa parada toalet na otvoritvi... voditeljica prireditve je poklepetala z..., načelnica je pozornost zbujala z drzno toaleto, v brezhibni postavi..., naj lepše oblečena pa seveda, kakor vedno...
Si predstavljate, zagotovo ne bi preživela več kot dva meseca. Mislim, da bistriška družbena scena in ljudje, ki jo obvladujejo, kljub temu, da so željni medijske pozornosti, ne bi prenesli takšnega obravnavanja. Preveč so zaverovani sami vase, preveč nedostopni in vzvišeni, prepotentni in samosvoji. Preveč dajo nase, da bi bili pripravljeni prepustiti se določenim insinuacijam ali pa temu, da so obravnavani le kot »pikarini«.
A ljudje so željni kruha in iger. Ker v naši občini ni ne enega ne drugega, bi mogoče lahko poskrbeli vsaj za tisto cenejšo različico. A če mislite, da je lahko pisati »triče - trače« se motite, mera dobrega okusa je pri njih ključnega pomena, če ne prerastejo v kakšno drugo novinarsko zvrst.
Tako, dajmo se za naše dobro, v nekaterih bodočih časih, presenetiti in sprejeti sodoben način življenja, saj bomo tukaj kmalu postali kot Amiši.
V.
Urednica mag. Milena Urh
J
NAVODILA
SODELAVCEM
SNEŽNIKA
Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka.
Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj!
Nujna vsebinska členitev:
NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg.
UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami.
JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe.
ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja.
SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov.
PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. Besedila, ki niso podpisana so avtorstvo uredništva.
PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme.
DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12.
Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju.
Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka.
Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Dodatno pojasnilo: Časopis Snežnik je nestrankarski časopis in članke v časopis uvršča glavni in odgovorni urednik.	Uredništvo
DA ALI NE ZA PREVOZE OTROK V SEŽANO
V četrtek 11. septembra je bil pri okrepčevalnici Grili Danilo sestanek staršev otrok, ki se vozijo v srednjo šolo v Sežano. Zakaj so se starši zbrali in o čem so razpravljali, smo vprašali Igorja Batisto, člana odbora staršev.
G. Batista nam je pojasnil težave, ki pestijo starše otrok, ki se vozijo v polo v Sežano. Do februarja letos je prevoz otrok opravljal prevoznik I&I. Starši otrok so se mnogokrat pritožili prevozniku I&I in le-tega opozarjali na nekvalitetne prevoze otrok, predvsem na zastarele avtobuse. Nikoli niso dosegli nič. Kar nekaj otrok se je zaradi tega odločilo za prevoz z vlakom, ampak so otroci pozno hodili domov, ker so morali čakati zvezo. Prvega marca je podjetje I&I samoiniciativno ukinilo linijo. Starši so se samoorganizirali in vprašali prevozništvo Sanabor za prevoz do Sežane. Postavili, so mu samo en pogoj, to pa je, da naj bo cena prevoza primerljiva s ceno vozovnice za vlak. Cena prevoznika I&I je bila
24.000.	00 SIT, cena vlaka pa 17.000,00 SIT. Sanabor Srečko je pristal na ceno
17.000.	00 SIT in tako prevažal otroke do konca šolskega leta. Starši so bili prepričani, da bo to storitev opravljal tudi v letošnjem šolskem letu, še prav posebej, ker so s prevozi bili zadovoljni učenci, starši in šola.
1.septembra je prevozništvo Sanabor začelo opravljati prevoze do Sežane, res da brez dovoljenja, to pa zato, ker z ministrstva niso dobili ne pozitivnega ne negativnega mnenja. Prevoz je potekal na liniji Jelšane -Ilirska Bistrica - Sežana, s tem da je pobral tudi dijake iz Vrbova in Jasena.
Starši so bili s prevozi zelo zadovoljni, saj je dijake prevzel doma in pripeljal do doma.
10.	septembra je Srečko Sanabor dobil ustno obvestilo, s strani Ministrstva za promet oziroma z Direkcije RS za ceste, da te linije ne sme opravljati. Zato so se starši v četrtek, 11. septembra zbrali in razpravljali o tej problematiki. Prisotnih je bilo 68 staršev, ki so sklenili, da zahtevajo od Ministrstva za promet da dovoli ta izreden prevoz dijakov na liniji Jelšane - Ilirska Bistrica - Sežana in prevoz dijakov iz Račič, Podgrada preko Kozine do Sežane. Zavračajo mnenje ministrstva, da je javna linija iz Ilirske Bistrice prek Podgrada v Sežano nesprejemljiva, ker je daljša, dražja in nekvalitetna.
Svoje zahteve so poslali na Direkcijo RS za ceste - g. Beletu, na Ministrstvo za šolstvo - g. Bandlju, pristojnemu inšpektorju, ravnatelju srednje šole Sežana -g. Štolfi, županu g. Antonu Šenkincu in načelniku oddelka za družbene dejavnosti - g. Kirnu.
Po tem sestanku staršev so stekla pogajanja na več nivojih. Najprej so se 15. septembra sestali g. Batista -predstavnik staršev, g. Sanabor -prevoznik in Davorin Terčon -poslanec državnega zbora RS, ki je nemudoma stopil v kontakt z obema pristojnima ministrstvoma. Nato naj
bi se tudi v sredo 17. septembra, župan in g. Kirn sestala na Ministrstvu za promet in zveze. Posledica je bila, da je prevozništvo Sanabor dobilo dovoljenje za prevoz otrok na liniji Ilirska Bistrica - Sežana, ki starta ob 07.08 iz Ilirske Bistrice in nazaj iz Sežane ob 14.15.
Ker zahtevi staršev ni bilo ugodeno - zahtevali so prevoz na liniji Jelšane - Ilirska Bistrica - Sežana in prevoz dijakov iz Račič, Podgrada preko Kozine do Sežane, se je v četrtek 18. septembra ponovno sestal odbor staršev. Pridružili so se jim tudi starši iz Kosez, Zemona, Dolenj in Jelšan. Ponovno so naslovili protest in poudarili tudi, daje odhod ob 07.08 iz mesta prepozen in ne zagotavlja varno in pravočasno vožnjo do Sežane. Starši nameravajo pri svojih zahtevah vztrajati, saj so nad 80% sami plačniki teh storitev. Mislijo, da je to obmejno področje, območje posebnega družbenega pomena in da ne bi smel biti nek predpis vzrok mačehovskega obnašanja do dijakov in njihovih staršev. Zavedajo se, da ima prevoznik I&I na tem področju velik vpliv, vendar bodo ne glede na to starši vztrajali na prej omenjenih zahtevah. G. Batista je na koncu omenil še to, da so s prevoznikom Sanabor dosegli tudi dogovor o posebnih popustih za tiste družine , ki imajo dva šoloobvezna otroka.
Kako se bo odvijala zgodba o šolskih prevozih dijakov v Sežano pa vas bomo obveščali v prihodnjih številkah časopisa.
ZAKLJUČENA VLAGANJA NA TEHNIČNIH PREGLEDIH
Avgusta so v podjetju TIB Storitve d.o.o. prebarvali talne površine in v skladu s Pravilnikom o tehničnih pregledih z rumeno-črnimi oznakami označili preizkuševalne steze. (Foto: TIB Storitve d. o. o.)
Leto in polje minilo od ustanovitve podjetja TIB Storitve iz Ilirske Bistrica. Ustanovila ga je ilirskobistriška »družba TIB Transport; povod za nastanek te najmljajše hčerinske družbe je bila prepoved opravljanja tehničnih pregledov za lastna vozila, kar je bilo za največjega	slovenskega
avtoprevoznika nevarnih snovi velik problem.
Podjetje TIB Storitve je najbolj poznano po dejavnostih, potrebnih za registracijo vozil. Ukvarja se še z izvajanjem pregledov vozil, ki prevažajo nevarno blago, izvajanjem pregledov po CEMT resoluciji, svetovanjem v skladu z zakonom o prevozu nevarnega blaga, testnostnimi preizkusi cistern ter izobraževanjem s področja varstva pri delu in prevoza nevarnega blaga.
Po dobrem letu in pol v dmžbi TIB Storitve počasi zaključujejo z vlaganji v prostore in opremo za tehnične preglede. Avgusta so prebarvali talne površine in v skladu s Pravilnikom o tehničnih pregledih z rumeno-črnimi oznakami označili preizkuševalne steze. Prebarvali so zunanje stene prostorov in v sodelovanju s Cestnim podjetjem iz Kopra zarisali ter označili poti, ki vodijo od vhoda v TIB Transport d.d. do stavbe tehničnih pregledov.
Z mislimi pa so že v prihodnjem letu, ko bo Slovenija postala članica Evropske skupnosti. Takrat bodo lastniki vozil v Sloveniji zamenjali registrske tablice, ki bodo imele
enotno oznako za vso državo. To pomeni, da se bo lahko podaljšanje registracije vozila opravilo na kateremukoli tehničnem pregledu v Sloveniji. Tu vidijo dodatne možnosti za pridobitev novih strank, saj so locirani ob prometni povezavi Ljubljana - Reka. V pripravi imajo postavitev obvestilnih tabel, ki bodo mimoidoče voznike obveščale in usmerjale do lokacije tehničnih pregledov.
S 1.decembrom letos se bo na vseh tehničnih pregledih pričelo z merjenjem emisij izpušnih plinov pri bencinskih in diesel motorjih. Od
rezultata teh meritev bo odvisna tehnična brezhibnost vozila. Pregled vozila skupaj z meijenjem emisij traja približno 15 minut. Da bi se izognili pričakovanim zastojem in svojim strankam čimbolj skrajšali čakanje, so se odločili za nakup dodatnega merilca emisij. Zanj bodo odšteli preko 2 MIO SIT.
Z nakupom novega merilca emisij so zaključili z vlaganji v program tehničnih pregledov. V prihodnje bodo več truda namenili izvajanju izobraževanj na področjih prevoza nevarnega blaga in varstva pri delu.
K. M.
II. PROSTORSKA KONFERENCA
V petek 29. avgusta je ob 9.00 uri, v prostorih občine Ilirska Bistrica potekala II. prostorska konferenca za pridobitev predhodno pridobljenih smernic za pripravo osnutka pred javno razgrnitvijo za lokacijski načrt za Vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod. Prostorska konferenca je bila namenjena zbiranju še zadnjih mnenj in predlogov pred javno razgrnitvijo predloga Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 - dopolnjen 2003 - Vetrna elektrarna Volovja reber, ki gaje izdelalo podjetje Investbiro Koper d.d., ter predloga Lokacijskega načrta za Vetrno elektrarno Volovja reber in povezovalni HOkV daljnovod, ki ga je izdelalo podjetje Investbiro Koper d.d. v septembru 2003.
Javna razgrnitev poteka v Ilirski Bistrici v prostorih KS Ilirska Bistrica in v prostorih gasilskega doma v Knežaku, od 12.09. 2003 do 12. 10. 2003. Javni obravnavi pa sta bili v ponedeljek, 29. septembra v prostorih Osnovne šole Antona Žnidaršiča v Ilirski Bistrici in v torek, 30. septembra v prostorih gasilskega doma v Knežaku.
zainteresirane javnosti. Najprej se je oglasil Boštjan Surina, v imenu društva Vez, ki je izrazil dvom o legitimnosti konference, ker ni bilo mogoče dobiti gradiva, pa tudi javnost ni bila o njej dovolj obveščena. Opozoril je tudi na nujnost, da se preuči vpliv vetrnic na koridorje velikih sesalcev. Nasprotnik gradnje vetrnic je tudi Tomaž Ogrin
' ; č" - <

Na prostorski konferenci so bila strogo določena pravila, ki jih je postavil župan Anton Šenkinc. Vsak J e imel pravico govoriti samo enkrat, Pod pogojem da predhodno priloži Pooblastilo, da zastopa organizacijo
iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, ki trdi, da je ta prostor izjemne vrednosti in nenadomestljiv tako za Slovenijo kot za Evropo in zato imajo pravico o njem odločati vsi v Sloveniji. Predstavnik Produkcije
sokolski dom, Teo Šircelj, tudi nasprotuje gradnji elektrarn na veter, ker pravi, da ne bodo prinesle nikakršne ekonomske koristi, le pokrajino bodo uničile, ker so grob poseg v prostor. Svoje nestrinjanje s projektom so izrazili še Borut Volk -predstavnik Roda snežniških ruševcev, Anica Černetič iz Zavoda za varstvo narave, Alenka Molek iz Uprave za varstvo narave in Hinko Poročnik v imenu Planinskega društva. Božidar Flajšman iz Ekološkega foruma LDS-a je povedal da niso proti vetrnicam, ampak ne kjerkoli. Upoštevati je potrebno ekološki, socialni in ekonomski vidik postavitve takšnih elektrarn, da pa v našem primeru izbrana lokacija ni primerna.
Konferenca je dosegla višek, ko seje k razpravi javil Marko Gorišek in mu župan, kot že drugemu predstavniku društva, ki je že imelo besedo, ni dal besede, ga je le-ta obtožil za fašistoidno vodenje konference in jo zapustil.
Konferenco je ob koncu umiril predsednik KS Knežak Vojko Mihelj, ki pa je bil tudi edini, ki se s projektom postavitve vetrnic strinja.
Kakorkoli že bo, javna razgrnitev še traja, zato še opozorilo, da lahko v času javne razgrnitve in obravnave na razgrnjeni predlog plana in predlog lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno, na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov.
O poteku javnih obravnav pa naslednjič
"SNEŽNIK" NA SNEŽNIKU...
...časopis "Snežnik" namreč, ki mi krajša poletne večere, ko odide še zadnji planinec v dolino. Pri nas jih namreč prespi zelo malo, čeprav imamo sobo s pogledom na morje - brez doplačila. No malo za šalo, malo zares, pa vendar. Snežnik je v glavnem cilj enodnevnih izletov.
Snežnik, 1796 metrov najvišja ne alpska gora v Sloveniji, po kateri je naš lokalni časopis tudi dobil ime, je obiskan čez vse leto. Romantičen, m°gočen in ves zasnežen je pozimi, bo turnim smučarjem ponuja obilo užitkov, ki se s samega vrha po neokrnjenem snegu spustijo v dolino, ^alce težje je dosegljiv pohodnikom, bi se morajo primemo opremljeni nanj Podati iz Sviščakov. Za tmd in dobro v°ljo, ki jo pokažejo, pa se lahko v ogreti koči okrepčajo z toplim čajem ln nekateri s »Šilcem« domače slivovke. Pozno spomladi se nam odkrijejo gozdne stezice, skalne po-lce> narave zorenje... skratka iz Pomladi v poletje, najlepše cvetice pri nas le cveto! Poleg vsem znane lanike, pa pri nas najdemo tudi dečo Murko, ki raste v Sloveniji samo še v Juliskih Alpah in je ogrožena vrsta, zato je tudi zaščitena.
jena značilnost je, da zelo močno in Prijetno diši daleč naokoli. Zgodaj zjutraj lahko na Snežniku doživite enkraten sončni vzhod, opazujte senco gore in senco koče na obrobju avnika. Kmalu zatem pride na pašo
tudi trop gamsov. Če je dan po nevihti lahko opazujemo lepote pol Slovenije. Vidimo lahko Babno, Cerkniško polje,Pivško kotlino, Slavnik, Nanos, Učko, Julice, Karavanke, Alpe pa vse tja do obal Jadranskega morja vključno z Kvarnerskimi otoki.
In jeseni? ... tu duh se spočije, telo sprosti, ko na Snežniku napije se novih moči! Sem gor lahko pridemo zaradi lahke pristopnosti (večji del poti se lahko pripeljemo z avtom), obširnega razgleda in predvsem bogatega rastlinstva, ki v tem letnem času še posebej pride do izraza zaradi "prelivajočih" se pesniških barv.
Jolanda Slavec
TV GALEJA
ČLANI ZŠAM NADZIRALI POTI V ŠOLO
Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica so poleg policistov, prvi teden šole bdeli nad učenci, ki so peš hodili v osnovno šolo.
Še prav posebej so pomagali tistim, ki so se v šolske klopi odpravili prvič. Na fotografiji je Kapel Stanko, član uniformirancev Združenja šoferjev in avtomehanikov.
Iliriade_______________
Čas za razmislek
Dogodek prejšnjega meseca je bila proslava ob šestdesetletnici istrskega odreda. Zato se bomo na začetku ustavili pri naših borkah in borcih iz druge svetovne vojne. Današnja mreža evropskih institucij, z Evropsko unijo na čelu, izhaja iz druge svetovne vojne. Današnja Evropa vrednostno temelji na antifašizmu. In naši partizani so bili ena od sil v boju proti fašizmu in nacizmu.
Nedvomno je bilo to eno od ključnih poglavij slovenske zgodovine. Še prav poseben pomen ima to gibanje za Primorsko. Prav je, da se teh dogodkov spominjamo in da damo njihovim udeležencem ustrezno priznanje. Dilemo o antikomunizmu in antifašizmu pa je rešil že Winston Churchill 22. junija
1941.
Pa da se ne spuščamo v zgodovinska razglabljanja, prav je, da se zavedamo svoje zgodovine, v dobrem in slabem, in da znamo ločiti eno od drugega. To, da so bile generacije pred mano v teh krajih del velikega boja proti sovraštvu in nasilju, si štejem v ponos.
A po soboti pride nedelja in z njo referendum o odpiralnem času trgovin. Tisti, ki so bili proti zapiranju, so še zadnjič (brez strahu, še najmanj eno leto se ne bo nič spremenilo!) kupovali v velikih trgovskih centrih, tisti, ki so bili za, so šli glasovat (če niso ravno delali). Zmaga volivcev in poraz potrošnikov. Delavci? Ma tako ali drugače ga bodo nasankali.
Ampak, če 40.000 ljudi podpiše, da moramo o nečem na referendum, potem je že prav, da gremo. Zato ne bi smeli nasesti politikom, ko nam bodo skušali dopovedati, da mi o čemerkoli ne moremo odločati, ker da je to bolj stvar “stroke” ali “politike”.
Zato je tudi res, da ima vsakdo pravico zagovarjati svoje mnenje in da nima nihče pravico dragim odrekati pravico do izražanja in zagovarjanja svojega mnenja, pa tudi če je izvoljen za župana.
Na prvi pogled izgleda, kot je pokazala s televizijskimi kamerami zabeležena odstranitev ekologov s posveta o vetrnih elektrarnah, da lokalna oblast noče	soočiti
argumentov s svojimi nasprotniki. Postavlja se logično vprašanje, zakaj. Gre morda za nerazumevanje in neupoštevanje pomena	civilne
dražbe v procesu odločanja ali pa gre morda za pomanjkanje kredibilnih argumentov, saj še čakamo na jasno pojasnilo glede kratkoročnih in dolgoročnih gospodarskih učinkov tega velikega posega v naravno okolje. Pri takšnih posegih pa je dobro soočiti argumente in pretehtati razloge za in proti.
Vsak resen pogovor o tem bi na neki točki zagotovo prišel do debate o temeljnem razvojnem konceptu te občine. In ravno odsotnost oziroma nezanimanje za strateška vprašanja razvoja je po mojem mnenju naj večji deficit sedanje občinske oblasti.
Lahko bi rekli, in volilna retorika v letu 2002 kot tudi rezultati volitev, ki so pomenili praktično popolno nezaupnico dotedanji oblasti, so to tudi pokazali, da v bistriški občini
obstaja skoraj univerzalen konsenz, da je nekaj hudo narobe. Zato je skrajno nerazumljivo, da se mnogim ob tem ne zastavi logično vprašanje; kaj bi bilo potrebno spremeniti, da se ta (po mnenju velike večine) negativni trend nazadovanja zaustavi in obme.
Še več, nekateri od tistih, ki imajo političen in/ali drugačen vpliv, pravijo, da je težava pravzaprav le v tem, da niso na vseh ustreznih mestih “naši” (ali v tem primera “njihovi”). Drugi nam vztrajno ponujajo vrnitev v “stare dobre čase”, daje torej rešitev problema obnovitev gospodarskega položaja iz časa pred tranzicijo, ko smo imeli polno zaposlenost in cvetočo veliko industrijo.
Načeloma s tem dragim ne bi bilo nič narobe, če ne bi to bilo popolnoma nerealno. Če mi to priznamo ali ne, se je svet v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih temeljito spremenil. Nikakor ne gre za kozmetične procese, ampak za temeljne spremembe ekonomskih procesov. In ti procesi bodo prinesli zmagovalce in poražence.
Kljub nekaterim pozitivnim vidikom, kot je skrb za infrastrukturo v celotni občini in poskus ustrezne podpore gospodarskim subjektom v občini, se je težko znebiti občutka, da gre, vsaj za zdaj, Ilirska Bistrica po poti, ki pomeni relativno zaostajanje.
Popolno	nerazumevanje
dejavnikov znanja in človeških virov, ki se kaže v sovražnosti celo do takih res temeljnih virov znanja kot je osnovno šolstvo, poskusih izključevanja drugače mislečih iz procesov odločanja in celo iz civilnodružbenih organizacij ali pa (alternativno) onemogočanje takšnih organizacij, ki nimajo “pravega kadra”, je, čeprav na prvi pogled banalno in na videz nepomembno, morda najbolj usodna napaka sedanjih voditeljev in (če smo iskreni) mnogih vplivnih in manj vplivnih posameznikov v tej občini.
Po tej hudo abstraktni debati, na malce bolj konkretno področje. V zadnjem času smo bili priča roparskemu napadu na pokopališču in spektakularnemu plezanju po strehi Doma na Vidmu. Preden začnete pravičniško udrihati čez današnjo mladino, se raje vprašajte, če niso takšni dogodki logična posledica duhovne klime, kjer je pravilno in družbeno zaželeno, če župan, ko govori v okviru svoje funkcije, uporablja sočen jezik, ki je bolj primeren za kakšne polnočne debate ob kozarčku, če eminentni in (kot slišim) čedalje bolj vpliven občinski svetnik fizično napada svoje kolege (ajd, čeprav ne iz političnih razlogov). Ko je družbeno sprejemljivo napadati kogarkoli, ki je napoti v določenem trenutku, pa čeprav brez argumentov, ko se posameznikom ali skupinam ne prizna tisto, kar jim gre, ker pač nimajo v mobilnikih shranjenih pravih številk in ko velja pravilo, več folka nategneš, več veljaš.
Znanemu pravilu, da so mladi ogledalo družbe, lahko dodamo tudi, da je oblast ogledalo ljudstva.
Čas je, da se zamislimo.
Dejan Ujčič
Do konca mandata je še 37 mesecev. Čakamo srednjo šolo.
Z INOVACIJAMI DO HITREJŠE RASTI
Gospodarska rast podjetij, samostojnih podjetnikov ali lokalne skupnosti je vse bolj odvisna od sposobnosti hitrega uvajanja koristnih novih (lastnih ali tujih) tehnoloških, upravljalskih in organizacijskih rešitev, t.j. inovacij v poslovne, proizvodne ali druge procese, ki prinašajo novo dodano vrednost izdelku ali storitvi. Uspešne družbe se od manj uspešnih razlikujejo prav po tem, da so hitro spoznale pomen in vlogo inovacijske dejavnost, ki v veliki meri prispeva k njihovi rasti. Zato so tudi zgled in primer dobre podjetniške prakse.
SMS ZA VARNOST OTROK
Člani in članice lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Ilirska Bistrica so v ponedeljek 1. septembra 2003 na prvi šolski dan, izvedli akcijo »SMS za varnost otrok v prometu«. Z akcijo so opozorili, da je problem varnosti otrok v prometu kompleksen in ga je potrebno reševati na številnih področjih. Otroci so med najbolj ogroženimi skupinami v prometu. To je zaskrbljujoče, posebej če upoštevamo, da so otroci le pasivni udeleženci prometa.
V lokalnem odboru SMS Ilirska Bistrica so se tako pridružili akciji Stranke mladih Slovenije, katere članice in člani so v okoli petdesetih občinah v ta namen prvošolčkom razdelili čez 10.000 kresničk. V Stranki mladih Slovenije so opozorili na problem varnosti otrok v prometu in kot osnove za dolgoročno zagotavljanje boljše in predvsem stabilnejše varnosti otrok v prometu izpostavili pomen kvalitetne izvedbe vzgojno-izobraževalnih in nadzornih aktivnosti.
Ker so posredni vzroki številnih nesreč predvsem neustrezne ureditve površin za pešce, kot so varne sprehajalne površine in pločniki, pomanjkanje urejenih prehodov za pešce, elementov za umirjanje prometa, primerne signalizacije in osvetlitve, v SMS poudarjajo, da mora občina pri vlaganju v cestno infrastrukturo kljub velikim potrebam po novih asfaltiranih cestah, upoštevati
MIHELA ŠAJN - nagrajenka literarnega natečaja Parka Škocjanske jame
Ob svetovnem dnevu pismenosti, 8. septembru, je bila v prostorih uprave Parka Škocjanske jame svečana podelitev priznanj in nagrad učencem, ki so v preteklem šolskem letu ob mednarodnem letu celinskih voda sodelovali na literarnem natečaju z naslovom Voda. Park je z željo po vzpodbujanju mladine k pisanju, ustvarjalnemu opazovanju narave in družbe v svetu natečaj razpisal že drugo leto.
V PROMETU
kakovost in varnost obstoječih cestnih površin, saj le-te ključno vplivajo na varnost v cestnem prometu in za te posege zagotoviti tudi ustrezna sredstva.
V opozorilo na omenjene pereče probleme sta občinska svetnica Stranke mladih Slovenije Jride Mršnik in poslanec Državnega zbora Igor Štemberger na kritičnih prometnih točkah v bližini osnovnih šol, na prvi šolski dan, delila kresničke prvošolčkom. Člani in simpatizerji SMS pa so še ves teden opozarjali na problematiko otrok v prometu oblečeni v majice z znakom »Otroci nimajo zavor! Vozimo previdneje!«
Območna zbornica Postojna je 6. marca 2003 prvič podelila 11 priznanj in 25 diplom najboljšim inovatorjem v izboru najboljše inovacije za leto 2002. S tem seje pri dmžila 7 območnim zbornicam v Sloveniji v širjenju in pospeševanju inovacijske dejavnosti. Na razpis najboljših inovacij, ki so bile realizirane v obdobju od leta 2000 do vključno 2002 je prispelo 44 inovacijskih prijav, v katerih je sodelovalo 41 inovatorjev iz podjetij Kovinoplastika Lož, d.d. Lož, Roto Lož, proizvodnja okovja d.o.o. Lož, LIV Kolesa d.o.o. Postojna LIV Plastika, d.o.o. Postojna, Javor Pivka d.d. Pivka, Plama-pur d.d. Podgrad, Brest Pohištvo d.o.o Cerknica. Predlagatelji inovacij so podali 12 inovacij iz področja vodenja tehnoloških postopkov, v desetih primerih so inovatorji dopolnili konstrukcijo tehnološke opreme, v šestih primerih so dopolnili konstrukcijo izdelka, itd. Velik inovacijski potencial, ki ga imajo predložene prijave, kaže tudi pravna zaščita teh inovacij oz. izumov. Kar pet inovacij (ali 14% vseh prijavljenih inovacij) ima eno izmed zaščit v patetnih postopkih, kar odraža visoko stopnjo njihove inovativnosti. Čista vrednost prihrankov, ki so bili navedeni v prijavah (vse prijave niso navajale vrednosti prihrankov) je: 39.302.000 SIT za leto 2000,18.913.000 SIT za leto 2001, 220.741.000 SIT za leto 2002, skupaj cca 279 mio SIT, ali 93 mio SIT povprečno letno.
Spodbudni rezultati inovacijske dejavnosti v podjetjih zavezujejo Odbor za inovacije pri GZS - OZ Postojna, da pristopi k pripravam za drugi krog izbora najboljših inovacij za leto 2003. Odbor za inovacije pričakuje, da se bodo v letošnjo akcijo vključili samostojni podjetniki in mala ter srednje velika podjetja, pa tudi zavodi, šole itd. Odbor tudi pričakuje,da bodo managerji skupaj s sodelavci pregledali dosežke na inovacijskem področju, zlasti pa tiste dosežke, ki so omogočili prihranek v stroških ali pa povečali uspešnost ali učinkovitost. Razpis za »najboljše inovacije leta 2003« bo vsem zainteresiranim posredovan v mesecu oktobru 2003. V pomoč pri presoji, ali je inovacija ali koristen predlog dovolj zanimiv za vključitev v akcijo so vam na voljo člani odbora za inovacije pri GZS Območna zbornica Postojna in sicer: Vladimir Vinšek Plama-pur, tel: 05 71 49 242, Doriana Lipolt, Javor Pivka, tel: 05 72 10 254, Marino Montani, LIV, tel: 05 72 83 710, Damijan Pavčič, Rubikon, tel: 05 72 62 462, Matjaž Žnidaršič, Kovinoplastika, tel: 01 70 95 464. Izkušnja iz prve akcije kaže, da je promocija primeren način zahvale avtorjem teh inovacij ter spodbuda k dodatnim izzivom reševanja problemov, ki ovirajo uspešno rast organizacije še drugim avtorjem.
Za lažje razumevanje inovacijske dejavnosti pa predstavljamo še nekaj osnovnih pojmov.
Inovacija je z umsko ustvarjalnostjo in iniciativo dosežena novost. OECD, katerega standarde in metodologijo je prevzela tudi Evropska Unija, jo definira kot : »...prvo uporabo znanosti in tehnologije za nov namen s komercialnim učinkom in kot tisto, kar vodi do ustvarjanja novega proizvoda ali do znižanja proizvodih stroškov za že znane proizvode«.
Inovacija je vsaka uporabna novost, ki prispeva k porastu produktivnosti, nižjim stroškom in porastu kvalitete (proizvodov, postopkov, dela, življenja, okolja itd), in se producira z minimalnimi investicijami. Vse moderne družbe živijo od inovacij, ki jih razumemo na tak način, in od prihodka inovacij, ker je le ta najcenejši vir konkurenčnosti, sposobnosti za investiranje, razvoja in rasti, torej tudi socialne varnosti in standarda življenja .
Avtorji razlikujejo pojma inovacija in invencija: v invencijsko-inovacijski verigi ločimo predstopnjo inovacije, ki je invencija (predstavlja idejo, opis ali model za novo ali izboljšano sredstvo), od inovacije, ki jo lahko razumemo kot vsako dokazano koristno novost. Invencija izhaja iz človekovega notranjega, nevidnega, miselnega, ustvarjalnega procesa kot (za)misel, domiselnost, iznajdljivost, ustvarjalno spoznanje. Invencija, opredmetena v katerikoli obliki inovacije - koristno uporabljena novost, je zunanji vidni rezultat ustvarjalnega procesa (človeka, skupine) oziroma ustvarjalne dejavnosti (kolektiva, družbe). Input v inovacijski sistem je invencija (ideja), output pa inovacija. Inovacija je vsaka koristna novost, ki prispeva k porastu proizvodnosti, gospodarnosti in kakovosti poslovanja in življenja, doseže pa se s čim manjšimi naložbami (stroški) in s čim večjo uporabo znanosti, znanja, spretnosti in izkušenj.
Inovacijski ekonomisti ločijo med drobnimi in korenitimi inovacijami. Prve označujejo bolj ali manj kontinuirane stalne spremembe že obstoječih procesov ali proizvodom, zadnje pa diskontinuirane dogodke, ki imajo za posledico popolnoma nove proizvode oz. procese, ki zahtevajo novo opremo in sposobnosti namesto starih.
Običajno se razlikuje tudi produktne inovacije, ki vključuje nove tehnologije v nove proizvode od procesnih, ki vključujejo nove tehnologije v aktualno proizvodnjo novih proizvodov. Za oblike inovativne dejavnosti pa štejemo: odkritje, izum, patent, znak razlikovanja, tehnično izboljšavo, koristen predlog in know-how.
Vladimir Vinšek
Nekaj učencev naše šole je pod vodstvom mentorice Dragice Štemberger Maljavac na natečaj poslalo pesmi, krajše zgodbe in esej. Strokovna komisija, ki jo je vodila gospa Zofija Klemen Krek, direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za UNESCO, je izmed del v kategoriji 7. in 8. razredov kot najboljše literarno delo izbrala Ribičino zgodbo naše učenke Mihele Šajn iz 7. d razreda. Miheli čestitamo in se z njo veselimo njenega priznanja in nagrade.
Dragica Štemberger Maljavac, OŠ Dragotina Ketteja
RIBIČINA ZGODBA
Življenje sem začutila globoko v gozdu, v svoji reki, ki je razposajeno žuborela po sivih skalah in se vrtinčila po drobnem kamenju.
Bilo nas je veliko bratov in sester, velikih in majhnih sivozelenih rib. Cele dneve smo se lovile in iskale zelenje, v katero smo se skrivale. Življenje je bilo čudovito, polne energije smo zvečer utrujene poiskale vsaka svoje nočno zavetišče.
Nekega dne pa je v našo strugo zapeljal avto. Voda se je začela peniti in zmanjkovalo nam je kisika. Nisem vedela, kaj naj storim. Kolikor hitro sem mogla, sem zaplavala vzdolž reke. Nekaj bratcev in sestric mi je sledilo. Vesela sem bila, ko sem ponovno lahko zadihala. Prišla sem v novo okolje, ki ga še nisem
poznala. Tu je bilo tudi več živalic. Ličinka kačjega pastirja si je pridno gradila svoje podolgovato bivališče iz drobnih kamenčkov. Mlade rečne postranice so se lovile in skrivale pod kamne. Tu je živelo tudi nekaj velikih rib. Majhni črni polžki, uhati mlakarji, so si našli nekaj zelenih rastlin in se nagnetli nanje. Ličinka enodnevnice je ravnokar slekla svojo kožo in se prelevila v muho enodnevnico. Okorno je zletela na suho. Brez vsakega premisleka sem se pognala nad gladino in z enim samim zamahom sem jo ujela in pohrustala.
To lepo in mirno življenje sem živela kar nekaj časa, dokler mi ni postalo dolgčas. Želela sem si ogledati še kakšen bolj oddaljen del struge. Prepustila sem se toku reke in ta me je odnesel še dlje.
Ampak tu nisem videla nobene ličinke, nobene postranice, nobenega bitja. Razen alg, ki so se razprostirale in razširjale po vsej širini struge. Voda je bila siva in umazana. Na dnu so plavale plastične vrečke. Posode in lonci brez dna so ležali na pesku in rjaveli. Star gumijast škorenj so ovijale alge. Tu mi ni bilo všeč. Hotela sem se vrniti v svoje domovanje. Ampak primanjkovalo mi je kisika in nisem imela dovolj moči, da bi se uprla močnemu toku reke in zaplavala nazaj. Vsa žalostna in potrta sem več dni samevala med algami, dokler me na svojo ribiško palico ni ujel ribič. Mislila sem, da je to moj konec.
Fotografirala Tadeja Možina
Ampak ribič me je odnesel v bazen, kjer sem spoznala tudi druge ribe. Tam ni bilo alg in voda ni bila umazana, pa tudi majhnih živalic ni bilo. Takoj sem lažje zadihala. Zaživela sem novo življenje.
Še danes živim tako, vendar iz dneva v dan bolj hrepenim po svobodi in po svoji čisti reki globoko v gozdu.
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOVIČ s p.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124
*	GRAFIČNO OBLIKOVANJE
*	OFFSET TISK
*	SITOTISK • nalepke, tisk na majice ...
*	VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG
*	IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV...
Dr. Lučano Surina, zobozdravnik
V ILIRSKI BISTRICI JE LEPO DELATI
Pred dobrim letom se je dr. Lučano Surina odločil za pomemben, prelomni korak v svojem življenju: odločil se je privatno zobozdravniško prakso, torej da bo po 15 letih dela v javnem zdravstvu, v zdravstvenem domu, “odšel na svoje”. Takšne odločitve so vedno težke, saj redno delo v državnih ustanovah nudi socialno varnost, v privatni praksi pa si prepuščen tržišču, odločitvam pacientov in lastni
napredovala. Dr. Surina ima najnovejšo opremo, bolečine so vedno v mejah, ki se dajo prenašati. Dr. Surina je umirjen in vedno nasmejan človek in njegova umirjenost preide tudi na pacienta. Lahko bi rekli, da ima mirno in zanesljivo roko. Največ sem se bal puljenja stare korenine, saj je obstajala resna nevarnost, da se del korenine odlomi, toda uspel jo je izvleči kljub težavam, tako da jo je v celoti uspel izpuliti. Največja nagrada za pretrpljeni stran in bolečine pa pride na koncu. Človek se počuti bistveno
usodi. Najprej je želel dobiti koncesijo, tako da bi še naprej skrbel za paciente, ki prihajajo preko javnega zdravstvenega sistema ter za samoplačnike.
Naneslo je tako, da se je na koncu moral odločit za privatno Prakso. No, dr. Surina se je očitno dobro odločil, ko je pred dobrim letom prevzel nekdanjo ordinacijo dr. Antona Štembergerja Prodent d.o.o. na Župančičevi 5 (stari vrtec) v Ilirski Bistrici. Dr. Štemberger je dobro znan v Ilirski Bistrici in v okolici, lani pa je odšel v pokoj, mnogi Bistričani so bili navajeni na to ordinacijo, danes Pa prihajajo v isto ordinacijo k novemu zobozdravniku. Dr. Štembergerja dobro poznajo domačini na obeh straneh meje, saj je mnogo let imel ordinacijo na hrvaški strani, v Rupi.
V Ilirski Bistrici je lepo delati, pravi df- Surina. Celo svojo dosedanjo zobozdravniško kariero Je je opravil na območju občine Ilirska Bistrica. Njegove družinske korenine izhajajo iz Jelšan, od tam je namreč po f°du bil njegov stari oče. Že kot študent je prejemal štipendijo ilirskobistrške občine, po končanem študiju pa se je zaposlil v tamkajšnjem zdravstvenem domu v ambulanti B°dgrad. Poznajo ga tudi Bistrčani, saj je en dan v tednu delal na urgenci v zdravstvenem domu Ilirska Bistrica.
Tako danes k njemu prihajajo lastni pacienti, ki so ga spoznali v teh Petnajstih letih dela v ilirskobistriški občini in je uspel pridobiti njihovo zaupanje, kakor tudi nekdanji pacienti dr. Štembergerja.
Avtor teh vrstic sodi med tiste, ki ne mara k zobozdravniku in se tam uapoti šele v skrajni stiski, toda nekaj obiskov pri dr. Surini me je prepričalo, a je moj strah bil povsem odveč.
Mnogo let nisem bil pri zobozdravniku in opazil sem, da je tehnologija v tem času izjemno
bolje, ko ima urejene zobe.
Redna ustna higiena je zelo pomembna za zdrave zobe, dr. Surina pa tudi svetuje redne preglede pri zobozdravniku vsaj enkrat na leto, četudi pacient meni, da je z njegovimi zobmi vse v redu. Mnoge stvari vidi ali odkrije le izkušeni zobozdravnik, tako da si je vredno vzeti čas v ta namen.
Kroži prepričanje, da so privatni zobozdravniki bistveno dražji od tistih v zdravstvenih domovih. Po prepričanju dr. Surine praksa demantira to prepričanje, saj so mnoge	cene	v javnem
zdravstvu narejene na kalkulacijah, ki upoštevajo tudi	stroške
zdravstvenega doma in tamkajšnje ekipe. Te kalkulacije temeljijo na izračunih narejenih na osnovi tako imenovane “Bele knjige”, ki določa cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu. Upoštevanje različnih stroškov, ki niso neposredno vezani za zdravnikovo intervenco pa seveda napihnejo cene končnih storitev.
Je pa nekaj prednosti pri privatnem zobozdravniku: bistveno je predvsem to, da pri zasebnih zobozdravnikih ni čakalne dobe. Kadar je pacient naročen, tudi odpravi, ne pada čaka in se prenaroča. Nujne primere dr. Surina sprejme takoj, ostali pacienti pa se običajno napovejo na telefon 05/71 41 986 ali pa na mobitel 041/363 316. Ambulanta je ob ponedeljkih in četrtkih odprta od 13 do 18 ure, ostale delavnike pa od 8 do 13 ure. Za vse ostale storitve, še zlasti protetične, pa je potreben vnaprejšnji dogovor. Včasih se delo s kakšnim pacientom zavleče bolj, kot bi kdo računal, toda pri mojih desetih obiskih je vglavnem potekalo tako, kot sva se dogovorila in ni bilo dolgega čakanja, običajnega v ambulantah, ki človeku spije živce.
Miro Simčič
»Športni vikend 2003«
Športna zveza Ilirska Bistrica in športna društva so letos prvič, v sodelovanju z osnovnimi šolami iz Občine Ilirska Bistrica, izpeljala prireditev »Športni vikend 2003« s katero so posamezna društva predstavila svoje aktivnosti. Program je podprla tudi Občina Ilirska Bistric, saj je župan, gospod Anton Šenkinc, prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo.
Zanimanje za nekatere panoge je med osnovnošolci preseglo vsa pričakovanja. Prav zato je bilo potrebno izvajati dejavnosti za učence do 5. razreda devetletke ločeno od višjih razredov. Prireditev je v izredno lepem vremenu izpeljana v četrtek, 18. in v petek, 19. septembra. Organizatorji so morali pripraviti dejavnosti za okrog 1000 otrok in njihovih spremljevalcev. Te so potekale istočasno kar na šestih lokacijah v Ilirski Bistrici.
Zanimive so pridobljene informacije, ki ponazarjajo zanimanje otrok za posamezne športne panoge v občini. Med ponujenimi dvanajstimi panogami so bili napovedani obiski sledeči (v oklepaju nižja / višja stopnja OŠ): nogomet 132 otrok (71 / 61), rolanje 124 (73 / 51), streljanje z zračno puško 118 (37 / 81), planinstvo 101 (92 / 9), taborništvo 91 (63 / 28), odbojka na mivki 78 (3 / 75), balinanje 68 (21 / 47), rokomet 61 (20 / 41), lokostrelstvo 56 (54 / 52), karate 51 (39 / 12), tenis 29 (15 / 14) in košarka 29 (5 / 24). Utrip prireditve v vsakem primeru najbolje prikazujejo posamezni detalji na posnetkih.
Za zaključek prireditve so izvajalci aktivnosti s prvimi vtisi pohvalili namen in cilje prireditve v celoti. So pa ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti
prireditvi. Na osnovi vseh pridobljenih pripomb bo dopolnjen predlog podobnega programa za leto 2004.
Športna zveza Ilirska Bistrica Sekretar Zdravko Debevc
pri izvajanju zahtevnejših športnih dejavnosti, predvsem glede tehničnih in prostorskih zmogljivosti. V krogu organizatorjev in izvajalcev bodo počakali še na pripombe vseh akterjev in pripravili zaključno poročilo za vse udeležene v
Nova stanovanja v Pivki
Ob Postojnski cesti v Pivki je postojnska enota Primorja zgradila tri stolpiče, v katerih je 27 neprofitnih stanovanj, v pritličju pa poslovni prostori.
Na gradnjo se je pivška občina kar nekaj časa pripravljala, saj je pri naložbi sodelovalo več partnerjev, nekaj zapletov pa je bilo tudi še s pridobivanjem lokacijskega dovoljenja.
Tretjino potrebnega denarja je prispeval republiški stanovanjski sklad, udeležen je še Stanovanjski sklad Občine Postojna, saj gre za razliko v količini stanovanj po delitveni bilanci med postojnsko in pivško občino. Iz pivškega občinskega proračuna so tudi krili del gradnje, pri čemer jev občinski
domeni še zemljišče in komunalna oprema. Razliko je pokrilo Primoije, kije s tem postalo lastnik poslovnih prostorov
v pritličju.
Prednost pri kandidiranju za nova stanovanja imajo najemniki, ki že imajo
občinska stanovanja in jih redno plačujejo, pa so le-ta slaba ali premajhna. Če vseh stanovanj ne bodo oddali pivškim občanom, jih bodo ponudili tudi ljudem iz sosednjih občin.
Del objekta j e klasično zidan z opečnim modularnim blokom, delno pa je armiranobetonski skelet. Notranji predelni zidovi so iz opeke. Streha objekta je lesena konstrukcija iz leg in špirovcev. Fasada ima ustrezno toplotnoizolacijsko oblogo in zaključni sloj. Vse zasteklitve so v termopan izvedbi. Na dvorišču so parkirni prostori za osebna vozila, tlakovane površine, zelenice in ploščadi za odlaganje smeti. Poslovnih prostorov v pritličju je šest, dostopni so naravnost z mestne ulice.
V
J
... še 12 nerešenih denacionalizacijskih postopkov
Upravna enota vam sporoča
Počasi se zaključujejo dolgotrajni in zahtevni denacionalizacijski postopki, ki jih vodijo na oddelku za gospodarstvo, okolje in prostor na podlagi Zakona o denacionalizaciji ter Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic.
AS Koseze AS Podtabor : AS Podstenjšek : AS Knežak AS Vrbovo AS Studena gora : AS Dolenje J AS Starod 1: AS Račiče j AS Podgrad t AS Ratečevo brdo AS Jelšane : AS Tominje c AS Hrušica } AS Novokračine c AS Šembije t AS Koritnice j:
Od skupaj 203 obravnavanih denacionalizacijskih zahtevkov fizičnih oseb in agrarnih skupnosti, ki smo jih prejeli na Upravni enoti Ilirska Bistrica, je do sedaj na 1. stopnji pravnomočno zaključenih 175 zadev, 14 zadev pa je v pritožbenem postopku oz. v upravnem sporu. Od 12 zadev, ki še niso zaključene na I. stopnji, so bile v 9 zadevah že izdane delne odločbe, 3 zadeve pa so pred izdajo odločbe.
Posebnost pri reševanju denacionalizacijskih zahtevkov predstavljajo zahtevki za vračilo podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti. V teh postopkih je prisotno veliko število upravičencev, katerim so bili podržavljeni zelo različni deleži.
Na upravni enoti smo obravnavali 19 zahtevkov agrarnih skupnosti, ki so zahtevale vračilo cca 2121,30 ha kmetijskih zemljišč in gozdov. Iz preglednice so razvidne zahtevane površine posamezne agrarne skupnosti. Pri tem naj omenimo, da so se vse agrarne skupnosti predhodno ponovno vzpostavile in se vpisale v register agrarnih skupnosti, razen AS Koritnice, ki je vložila zahtevek še pred uveljavitvijo Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic, in sicer po Zakonu o denacionalizaciji.
Dva zahtevka agrarnih skupnosti smo zaradi nepopolne vloge zavrgli, sicer pa je 7 zadev pravnomočno zaključenih, 5 zadev je v pritožbenem postopku oz. v upravnem sporu, v 3 zadevah je bilo že delno odločeno, le v 2 zahtevkih še ni bila izdana odločba. Ugotavljamo, da smo do septembra 2003 na I. stopnji odločili o cca 1489,75 ha oz. 70 % zahtevanega premoženja agrarnih skupnosti.
Ob pogledu na denacionalizacijo
v celoti lahko s kratko analizo opravljenega dela naše upravne enote ugotovimo, da smo do septembra 2003 na I. stopnji v denacionalizacijskih postopkih izdali 298 odločb, zoper katere je bilo vloženih 66 pritožb.
Na podlagi navedenih odločb se je upravičencem oz. njihovim pravnim naslednikom:
•	vrnilo cca 2381 ha kmetijskih zemljišč in gozdov, 7 stanovanj ter 26 poslovnih prostorov,
■ priznala odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe za premoženje, ki ga ni bilo moč vrniti v naravi, to je za cca 63 ha kmetijskih zemljišč in gozdov, 16 stanovanj in 13 poslovnih prostorov,
•	dodelilo nadomestna zemljišča, in sicer 0,5 ha kmetijskih zemljišč in 0,1 ha gozdov.
Od 6 prejetih zahtevkov za vračilo podjetij, smo en zahtevek zavrnili, pri enem podjetju se je do višine vrednosti podržavljenega premoženja vzpostavil solastninski delež, za tri podjetja je bila upravičencem priznana odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske
družbe, ena zadeva pa je še nerešena.
Vrednost vseh vrnjenih nepremičnin znaša 8,50 mio DEM, upravičencem pa se je priznala
odškodnina v višini 4,84 mio DEM, kar pa ni tržna vrednost nepremičnin, saj se v postopkih denacionalizacije le-te vrednoti v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji.
Verjetno si je vsak izmed Vas, spoštovani bralci, o tej več kot deset let trajajoči zgodbi, ustvaril svoje mnenje, saj je bilo o denacionalizaciji že veliko povedanega in napisanega. Pa vendar smo vam na koncu dolžni naslednjo pojasnilo. Razlogi za nedokončane denacionalizacijske postopke v naši upravni enoti so posledica nerešenih predhodnih vprašanj, kot so vprašanje državljanstva, določitev in odmere funkcionalnih zemljišč, nadomestnih zemljišč in nenazadnje tudi neusklajenost zemljiškoknjižnih in katastrskih podatkov.
Ne glede na navedeno pa predvidevamo, da bomo v skladu s programom uresničevanja načrta za dokončanje poteka denacionalizacije v naši upravni enoti vse denacionalizacijske postopke na I. stopnji zaključili do konca leta 2004.
II. SREČANJE POD STENO
II.	srečanje pod steno je potekalo
6.	septembra in kakor tudi prvič, je tudi drugič bilo organizator srečanja Kulturno društvo Franjo Kranjec iz Topolca.
Kopico zbranih je najprej pozdravil predsednik društva Franjo Kranjec, g. Ado Barbiš. Po pozdravnem govoru je vse prisotne nagovoril tudi ilirskobistriški župan g. Anton Šenkinc. Nekaj besed o vlogi in o delovanju društva je izrekel tudi g. Vojko Čeligoj, poslanec državnega zbora RS. V kulturnem programu, ki je sledil uradnemu delu je potekalo srečanje harmonikarjev in predstavitev pesniške zbirke Ljudmile Kreševič: Izgubljena v sebi. Člani kulturnega društva so izdali tudi priložnostne razglednice z motivi Topolca, Mereč Podstenj in Podtabra. Za zabavo do poznih ur pa je poskrbel ansambel Triman band ham ham.
Podstenjska narodna noša, Topolski zvon, Podtabrska stena, Dvorišče domačije pri Rudetu - Podstenj e in Vodnjak pri Milčetu - Topole
Organizatorji napovedujejo za drugo že izdajo zbornika: Ljudje ob veliki leto še boljše srečanje in mogoče tudi vodi.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA IN POČITNIŠKE BRALNE ZNAČKE
V nedeljo, 14. septembra je pred gostilno Danilo potekalo žrebanje Slovenskega knjižnega kviza »Miško Kranjec in Prekmurje« in zaključna prireditev »Bralnega črva - počitniške bralne značke«.Slovenski knjižni kviz so reševali otroci v naši knjižnici in na vseh sedmih osnovnih šolah v naši občini.
Letos smo prejeli 412 rešitev, na žalost so bile 4 nepopolne. Prireditev je obiskalo veliko otrok, ki so nestrpno čakali na nastop čarovnika. Z njegovo pomočjo smo izžrebali DAVIDA ŠAVRONA iz Račič 2a, ki se bo udeležil zaključne prireditve 6. oktobra v Ljubljani. Izžrebali smo tudi 5 reševalcev kviza in jih obdarili s knjižnimi nagradami, ki jih je prispevala naša knjižnica.
je sledila podelitev diplom in nagrad otrokom, ki so sodelovali v počitniški bralni znački. Bralni črv se je letos dobro »prijel«. Otroke je med počitnicami vzpodbujal k branju. Tako je letos uspešno opravilo počitniško bralno značko 40 otrok, naj mlajši med njimi so šteli šele šest let.Drugič je bralno značko opravilo 15 otrok, prvič pa se nam je pridmžilo 25 otrok. Otroci so imeli nalogo, da preberejo 5 knjig.
L- Harmonike
ITETA
S čarovnikovo pomočju so izžrebali nagrajence
Izžrebanci so :
ISKRA MATEJ, Kuteževo 63, GRILJ ANDREJA, Jasen 3a, VRH STAŠA, Dolnji Zemon 94, ŠAJINA MARTIN, Podgrad lld, PRANJIČ MARIJA, Prešernova 40.
Čarovnik je med odrasle in otroke prinesel veliko smeha in zabave. Mladi gledalci so z veliko vnemo sodelovali s čarovnikom. Po njegovem nastopu
Knjige so obnavljali ustno, pisno, risali so risbice, pisali pesmi, izdelovali izdelke .Razstava vseh njihovih izdelkov je bila na ogled v knjižnici Makse Samsa od 28. avgusta do 13. septembra.
Vsem nagrajencem čestitamo, tiste, ki se niso udeležili podelitve prosimo, da pridejo po diplome in nagrade v knjižnico Makse Samsa.
Bojana Kalc in Tadeja Raspor
Z MAČKOM MURIJEM V NOVO ŠOLSKO ŽIVLJENJE
Prvi šolski dan na osnovni šoli Dragotin Kette se je za učence prvega razreda 9-letke pričel ob 17.00 uri popoldne.
33 novih šolarčkov in še enkrat toliko novih staršev je najprej pozdravila ravnateljica šole Ester Juriševič, za njo pa je še vse prisotne nagovoril podžupan občine Ilirska Bistrica g. Zlatko Jenko.
Šolarčki so razporejeni v dva razreda. Razredničarki sta Jožica Novak in Jožica Grbec. Da bi bil prvi šolski dan nepozaben, so poskrbeli z dvema presenečenjema, najprej so vse povabili na torto v obliki metulja, nato pa še na gledališko predstavo Maček Muri. Otrokom bo prvi šolski dan ostal v lepem trajnem spominu, želimo pa si le lahko, da bi jim tudi vsi naslednji.
MOC VETRA - CISTI VIR ENERGIJE PRIHODNOSTI
Zadnje čase beležimo veliko sprememb v okolju, kjer živimo. Višanje temperature ozračja kot posledica onesnaženosti ter s tem povezana sušna obdobja, poplave, nevihte, vedno večja poraba električne energije tako v svetu kot tudi v Sloveniji, nizke gladine rek in posledični izpadi v hidro-elektrarnah ter omejene zaloge fosilnih goriv so problemi, ki so iz dneva v dan bolj pereči.
Trenutno znaša uvoz energije in energentov več kot 70% vseh potreb države po primarni energiji in ta trend še narašča. Slovenija razen premoga in hidro energije nima lastnih pomembnejših energetskih virov. Vetrne elektrarne bi tako prispevale pomemben delež pri zmanjšanju visoke energetske odvisnosti Slovenije.
Slovenija se je s podpisom in ratifikacijo Kyotskega protokola zavezala, da bo postopoma do leta 2012 zmanjšala emisije C02 za 8%. Eden od načinov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter negativnih vplivov na okolje je posredno tudi pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov (veter, sonce, biomasa, bioplin...), ki ne proizvajajo odpadnih snovi in izpušnih plinov.
Poleg naštetih prednosti pa moramo poudariti tudi ekonomsko gospodarski razvoj na lokacijah projekta, saj bo za realizacijo le-tega potrebno sodelovanje različnih podjetij, prav tako pa se bo odprlo tudi veliko število novih delovnih mest.
Vetrne elektrarne v EU
Odleta 1990 do 1997 se je v EU inštalirana moč elektrarn na veter povečala za skoraj 10 krat. Celoten razvoj trga vetrne energije pa je v zadnjih 5 letih dosegal skoraj 40% stopnjo rasti. Pričakuje se, da se ko rast inštaliranih moči še naprej opazno večala.
Najvišjo inštalirano moč elektrarn na veter v EU ima Nemčija. Od leta 1992, ko je le-ta znašala 167 MW (E211 vetrnic), je razvoj prispeval k postavitvi novih vetrnih elektrarn, katerih število je leta 1999 naraslo na 2-879 z inštalirano močjo 4.445 MW. Danes znaša inštalirana moč v
Nemčiji že 12.836 MW.
Prav tako tudi Španija beleži veliko rast, saj seje njihova inštalirana moč, ki je leta 1994 znašala 73 MW, leta 1999 povečala na 1.539 MW, danes pa že 5.060 MW (cca 2000 vetrnic).
Junija 2003 je skupna inštalirana moč elektrarn na veter v EU dosegla že 24.626 MW.
Z rastjo števila vetrnih elektrarn upada tudi izpust emisij toplogrednih plinov. V bližini vetrnih elektrarn na področju EU so pogosto postavljene tudi merilne in raziskovalne postaje
7*
■
■ , v v ‘■'SVTJ'
ilip
SSJSfei
nahajajo, postale tudi dobro obiskana turistična znamenitost.
Volovja reber
O projektu vetrnih elektrarn v Sloveniji je bilo že veliko napisanega. Prav tako tudi o pomislekih, vezanih na morebitne negativne vplive na okolje. Vendar veliko strokovnjakov različnih strok (med njimi so tudi naravovarstveniki) na podlagi obsežnih raziskav projekt zagovarja.
V nadaljevanju so predstavljene nekatere ocene strokovnjakov vezane na območje Volovje rebri kot predlagane lokacije za postavitev vetrnih elektrarn.
Raziskave so direktno oz. s podizvajalci izvedli strokovnjaki podjetja E-NET d.o.o., katerega glavne dejavnosti se realizirajo v okviru Centra za varstvo okolja.
Vpliv elektromagnetnega sevanja s stališča obremenjevanja okolja so ocenili kot sprejemljivega za naravno in življenjsko okolje.
teren na območju povirja potoka Trnovšek, katerega gradijo flišni skladi. Predlagajo tudi skrbno izdelavo poti do stebrov daljnovoda pod nadzorom geologa/ geomehanika, da ne bi prišlo do prevelike erozije in plazenja terena.

namenjene preučevanju izrabe obnovljivih virov energije.
V španski Navarri npr. redno organizirajo vodene' oglede vetrnic z namenom izobraževanja in ozaveščanja na področju varstva okolja.
Tako imenovane »farme vetrnih elektrarn« so na območjih, kjer se
Podjetje Geologija d.o.o. je izvedlo raziskave na področju geologije in ocenilo, da predvidena dela in objekti na območju Volovje rebri ne bodo imeli vpliva na geološke in geomorfološke naravne pojave, saj bo temeljenje plitvo, cesta za potrebe VE ter jarki in kablovod pa ne bodo pomenili globokega posega v teren. Daljnovod Topole - Trnovska bajta pa naj bi imel najbolj izražen vpliv na
Ornitolog g. Tome je skupaj s sodelavci popisal število različnih vrst ptic ter opredelil omitofavno.
Na celotnem območju so zabeležili 68 vrst, med njimi so tako grivar, poljski škrjanec, krokar, vrbji kovaček, ščinkavec,.... Med vsemi vrstami jih nekaj sodi v eno izmed kategorij rdečega seznama.
Oceno s stališča vpliva na vidne značilnosti je podalo podjetje Luz d.d., ki uvodoma priznava, daje ocena vpliva na vidne značilnosti subjektivna. Vidne značilnosti prostora so neposredno povezane s krajinskimi značilnostmi in njihovo zaznavo pri ljudeh.
Po njihovi oceni so vetrne elektrarne poseg, ki bo vplival na vidne značilnosti prostora. Velikost in značaj posega, razsežnost posamezne vetrnice in nizanje v koridorju, se bodo v prostoru odrazile kot trajna sprememba.
Na oceno vplivov posega na vidne značilnosti vpliva stanje v
til TAPETNIŠTVO
iti 7FI F/S==
Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44
■	moderno
-	funkcionalno
-	udobno
-	kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali
■	izdelava po merah strank " bogata izbira blaga in usnja
■	uporabnost kot ležišče
13TTSMVA DTa,A'4l?uTi?jTi 5A T>97Xi3T7A
mmammmam


2 izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje.
- *' i it i—
Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblik ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije.
prostoru, raba prostora, obiskanost območja in vidna izpostavljenost lokacij na katerih bodo stale vetrnice. Krajinske značilnosti po eni strani določajo vrednostne ocene stanja naravnih sestavin, po drugi strani pa kulturni značaj krajine. Oboje se v primeru načrtovane vetrne elektrarne sintezno odraža v vidnih značilnostih prostora.
Raziskavo na področju vpliva hrupa je izvedlo podjetje Kova d.o.o.. Na osnovi prognoziranih oz. ocenjenih vrednosti ter izračuna padanja ravni hrupa z razdaljo predvidevajo, da bo raven hrupa glavnih virov v času gradbenih del presegala mejne dnevne ravni hrupa kot tudi sicer na vsakem gradbišču, vendar bo za širšo okolico zmeren.
Raven hrupa med obratovanjem pa naj bi mejne ravni presegala le v bližnji okolici vetrnice v razdalji 25 m. Vpliv vetrne elektrarne med obratovanjem, ocenjujejo, pa bo za širšo okolico zmeren.
Na koncu pa še ocena pričakovanih vplivov na naravo
strokovnjakov podjetja Aquarius d.o.o., ki se glasi: »Da bi predviden poseg, izgradnjo vetrne elektrarne na območju Volovje rebri, izvedli, je nujno, da se celotno območje posega izvzame iz predlaganega območja Regijskega parka Snežnik. Nadalje je potrebno oceniti, da je izguba življenjskega prostora ogroženih in zaščitenih živalskih vrst, predvsem velikih zveri, ptic in netopirjev, sprejemljiva glede na pričakovano korist države ter obvezo, ki izhaja iz ratifikacije Kyotskega protokola.«
A.B.
Snežnik
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 300,00 SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05771-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol. net
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Aima Zejnulovič s. p.
Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
Center za socialno delo sporoča
ZAKON O DRUŽBENEM VARSTVU DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIH OSEB I. del
SVETNIŠKI PORTRET:
BRANKA POČKAJ
Rojstni podatki: 15.4.1950 Izobrazba: ekonomski tehnik Poklic: komercialist Zakonski stan: poročena Politična pripadnost: Lista neodvisnih občanov krajevnih skupnosti - LNOKS Politični cilji: izboljšati življenje in prostor v občini Ilirska Bistrica (v okviru svojih zmožnosti)
ASTROLOŠKO ZNAMENJE: oven NAJLJUBŠA KNJIGA: Picture of Dorian Gray (Slika Doriana Graya)
NAJLJUBŠI FILM: Madame X
NAJLJUBŠA GLASBA: poleg klasike še pristne stare slovenske narodne - zborovske
NAJLJUBŠA HRANA: kruh
NAJLJUBŠI DEL GARDEROBE: delovna obleka
NAJLJUBŠI HOBI: pisanje v domačem narečju
DOMAČA ŽIVAL: pes
AVTO, KI BI GA ŽELELA IMETI: Mazda 6
OSEBA, KI BI JO ŽELELA SPOZNATI: Dalaj Lama
KRAJ, KI BI GA HOTELA OBISKATI: Nepal/ Indija
NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: božič
ŽIVLJENSKI MOTO: Biti pošten / verjeti vase
4. Hrabarjev memorial
S tem zakonom se urejajo oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno delo in življenje in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti.
Oblike varstva po tem zakonu se zagotavljajo invalidom, ki imajo stalno prebivališče v RS Sloveniji in so:
1.	varstvo v splošnih ali posebnih socialnih zavodih,
2.	varstvo v drugi dmžini
3.	nadomestilo za invalidnost
4.	dodatek za tujo nego in pomoč.
Oblike varstva v splošnih in posebnih
socialnih zavodih so: dnevno varstvo, občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu in stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu. Dnevno varstvo se zagotavlja invalidom, ki živijo v svoji ali drugi družini- to pomeni, da svojci lahko dnevno vozijo invalida v varstvo. Občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu se po potrebi zagotavlja invalidom za čas dopustov, odsotnosti staršev zaradi bolezni ... Stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo v zavodu pa se zagotavlja invalidom, ki jim je glede na naravo in stopnjo invalidnosti potrebno stalno varstvo.
Invalidi pridobijo pravico do nadomestila z dopolnjenim 18. letom starosti, oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje.
Invalid, ki ima pravico do pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na primer družinske pokojnine, po predpisih o vojaških invalidih ali po predpisih o civilnih invalidih vojne ima pravico do razlike med zneskom pokojnine, invalidnine in zneskom nadomestila, če je znesek nadomestila višji od zneska pokojnine oz. invalidnine.
V znesek pokojnine oziroma invalidnine se pri ugotavljanju pravice do razlike med tem zneskom in zneskom nadomestila všteva tudi varstveni dodatek, invalidski dodatek in dodatna denarna pomoč.
Če invalid potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega človeka ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, in sicer za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Do dodatka za tujo nego in pomoč imajo pravico osebe, ki jim je po tem zakonu priznan status invalida in če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.
Potreba po pomoči in postrežbi druge osebe se ugotavlja na podlagi izvida in mnenja komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v RS Sloveniji.
Postopek za priznanje pravice do nadomestila in dodatka za tujo nego in pomoč se lahko začne na zahtevo upravičenca, njegovega zakonitega zastopnika - staršev, skrbnika, krajevne skupnosti. V občini Il.Bistrica v večini primerov začne postopek center za socialno delo po uradni dolžnosti. K vlogi
je potrebno dostaviti dokumentacijo o vrsti in stopnji prizadetosti in eventuelna zdravniška mnenja in potrdila. Center izda odločbo s katero prizna upravičencu status invalida, nadomestilo in dodatek za tujo nego in pomoč s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahteve, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
SKRBNIŠTVO
Namen skrbništva
Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva mladoletnih oseb za katere starši ne skrbijo in polnoletnih oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Po določbah tega zakona se daje varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.
Osebi pod skrbništvom postavi center za socialno delo skrbnika, ki ga imenuje z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna. Za skrbnika se postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik. Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.
Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca center, imenuje za skrbnika njegovega sorodnika. Skrbništvo se lahko zaupa tudi ustrezni družbeni pravni osebi.
Pri imenovanju skrbnika center upošteva želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njihovih sorodnikov, če je to v korist varovanca. Center za socialno delo lahko tudi odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost, ali pa z odločbo lahko omeji skrbnikove pravice.
V primeru, da ima varovanec premoženje, odredi center za socialno da se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravljanje. Skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja. Pri vsakem važnejšem opravilu se skrbnik posvetuje z varovancem, če je to mogoče in če je ta zmožen razumeti za kaj gre.
Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine, odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo ali storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon. Skrbnik mora centu za socialno delo poročati in dati račun o njegovem delu vsako leto in tudi kadar center to zahteva. Skrbnik ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti. Skrbnik je dolžan varovancu povrniti škodo, ki mu jo prizadene z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali s samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika.
Center za socialno delo razreši skrbnika če ugotovi, daje pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi. Prav tako center razreši skrbnika če to zahteva skrbnik.
Skrbništvo nad mladoletnimi
Mladoletnika, ki nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, postavi center pod skrbništvo. Skrbnik je za mladoletnika dolžan skrbeti enako kot starši. Mladoletnik pod skrbništvom, ki je dopolnil 15 let, lahko sam sklepa svoje pravne posle npr. prodaja delnic, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika. Za posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati ( prodaja premoženja), pa je potrebna odobritev centra za socialno delo. Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni 15 let lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom - štipendijo, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.
Skrbnik mladoletnika sme samo z odobritvijo centra oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali ga izročiti komu drugemu v vzgajanje, nego in oskrbo, vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja, odločati o izbiri poklica ali opravljanju njegovega poklica in storiti druge pomembnejše ukrepe glede mladoletnika.
Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo, ko ga kdo posvoji ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.
Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri mladoletnih osebah se vpiše v rojstno matično knjigo. Če ima mladoletnik nepremičnine se vpiše zaznambo tudi v zemljiško knjigo.
Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost
Včasih je zaradi spremenjenih osebnostnih lastnosti (alkoholizem, prizadetost po kapi, duševna bolezen...) potrebno take ljudi postaviti pod skrbništvo. V takih primerih svetujemo, da svojci, na sodišču podajo predlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče, pri katerem teče postopek o odvzemu poslovne sposobnosti, mora to sporočiti centru za socialno delo. Center postavi osebi zoper katero se je začel postopek po potrebi začasnega skrbnika. Dolžnost začasnega skrbnika je, da 'zastopa varovanca v postopku odvzema opravilne sposobnosti in preneha, ko se postavi stalni skrbnik, ali ko postane pravnomočni sklep sodišča, da ni podlage za odvzem opravilne sposobnosti.
Skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost mora zlasti skrbeti za njeno osebnost, upoštevati pri tem vzroke zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposobi za samostojno delo in življenje.
Skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost preneha, če ji sodišče s sklepom vrne poslovno sposobnost.
Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost se vpiše v rojstno matično knjigo.
Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.
Naslednjič pa še :Skrbništvo za posebni primer in posvojitev
MARIJA POČKAJ, dipl. socialna delavka
V nedeljo 13. julija je na jezeru Mola potekalo ribiško tekmovanje -4. Hrabarjev memorial.
Prehodni pokal in 1. mesto je osvojil KEVIČ TIHOMIR iz RD Bajer - Fužine
2.	mesto je pripadlo FRANETIČ
STANKOTU iz RD Ilirska Bistrica,
3.	mesto pa je osvojil VRČON BRUNO iz RD Ajdovščina.
Ob tej priložnosti bi se družina Hrabar rada zahvalila RD Bistrica za njihovo organizacijo tega memoriala.
Človeku, kije celo življenje živel v sožitju z naravo, kije ob reki z ribiško palico tudi legel k večnemu.počitku, ste podarili še poslednji spomin, ki bo živel tudi z mladimi rodovi. Hvala !
Posebna zahvala gre predsedniku RD g. Iztoku Pereniču in g. Jonasu Jašerevskemu, ki sta bila glavna
organizatorja tega memoriala.
Želimo si, da bi vsi njegovi ribiški prijatelji našli svoj notranji mir in zadovoljstvo ob naših vodah ter veliko lepih ribiških trofej !
Hrabar Tilka s hčerama

■M

. .	* PRODAJA VOZIL SEAT
MARTINČIČ" * TRGOVINA Z AVTODELI bspmirskaBistrica ~ IN DODATNO OPREMO &tid£vBazoviška 42	* KLEPAR - LIČAR - VLEKA
05/7100 780	* MENJAVA AVT0PLAŠČEV
Jm^mmom^^PMBimozi^sLr •
.	__. mnLifnLvl___
■Hiliupiiim innijP :.)■	! - • nam; HTfli11-
H F"t NAGRADNA IGRA
typrašanrie|Kie ie!;slikan avto na fotografiji?
pes™
■N agra da$SeatLeorv
lltSff
A
mmm
:;9d9o/.o^y>ošljjte:na'dopisničiha;naslo^<a
Avto M^rtin^č^Bazoviška 42rllirska Bistrica ^Dm5lSljQf»2003
lEZibrezp/ačna uoorabalSeatlLeon^čez soboto in nedeljo

SITUACIJA NA GLAVNI CESTI G-l-6/0338 POSTOJNA - JELŠANE
POZDRAV NOVEMU GOSPODU ŽUPNIKU
V	pričujočem prispevku objavljamo pismo, ki ga je Krajevna skupnost Prestranek poslala na Ministrstvo za okolje in na Ministrstvo za promet. Ker se vprašanje nanaša tudi na našo cesto vam dopis objavljamo v celoti
V	zadnjih mesecih se je v javnosti in v medijih pojavilo več informacij v zvezi s prometnimi tokovi na glavni cesti G-I-6/0338 med Postojno in mednarodnim mejnim prehodom Jeišane povezanih z vstopanjem Republike Slovenije v Evropsko unijo, vzpostavljanje tako imenovanega Schengenskega režima na meji s Hrvaško, razširitvijo obstoječega mednarodnega mejnega prehoda Jeišane in posledičnim povečanjem prometa ter spremembo strukture prometa.
Informacije govorijo o izgradnji šest pasovne avtocestne navezave na mejni prehod Jeišane s hrvaške strani, o formiranju enega od treh velikih mednarodnih mejnih prehodov na meji s Hrvaško v Jelšanah (lokacijski načrt je bil sprejet, začetek gradnje naj bi bil le vprašanje časa),
0 znatnem povečanju Prometa med Postojno in •Jelšanami, o sprostitvi tranzitnega tovornega prometa med Postojno in Jelšanami, o začetku načrtovanja izgradnje kraka avtocestne povezave med Postojno oziroma Divačo in Jelšanami po letu 2013 ter o minimalnih vlaganjih v rekonstrukcijo obstoječe ceste na samo najbolj kritičnih točkah. Dejstvo, ki govori samo zase, je tudi zgrajeni terminal za tovorna vozila v Ilirski Bistrici. V zvezi S Povečanjem prometa na omenjenem odseku je bil v državnem zboru postavljeno tudi poslansko vprašanje, na katerega je bil podan odgovor, da večja rekonstrukcija obstoječe ceste ni predvidena in da se bo promet na najbolj težavnih odsekih urejal s postavitvijo semaforjev in z izmeničnim prometom. Navedeno nas je prebivalce naselij Prestranek, Rakitnik in Matenja vas močno presenetilo ob dejstvu, da je obstoječa cesta v slabem stanju in Pospešeno propada ter da se od leta 1988, k° je bila izvedena le preplastitev, nestrpno pričakujemo predvideno temeljito rekonstrukcijo ceste oziroma že v začetku 80-tih let načrtovano obvoznico. Sedanja cesta poteka skozi naša naselja in jih s porastom prometa vsak dan bolj ločuje, v dobi, ko naj bi kvaliteta bivanja ljudi naraščala, pa nam s hrupom, tresljaji, ogrožanjem varnosti, Povzročanjem škode na objektih in nižanjem vrednosti nepremičnin nasprotno vse bolj greni življenje. Negativni vplivi že leta preraščajo normalne meje. Zaradi zaskrbljenosti, ki se je pričela pojavljati med prebivalci Prizadetih naselij, je bil ustanovljen miciativni odbor za ureditev prometne Problematike na glavni cesti Postojna-iyka z namenom pridobivanja informacij, spremljanja aktivnosti v zvezi s cesto in sodelovanja v njih, ugotavljanja in Predstavljanja volje in stališč prebivalcev o zadevi ter izvajanja ustreznih ukrepov. °beg motečih in škodljivih vplivov, ki nam jih povzroča cesta že sedaj, in strahu Pred grozečim povečanjem prometa v
bližnji prihodnosti, nas obdaja še začudenje, da nas pristojni državni organi o eventualnih ukrepih, ki se bodo v vsakem primeru lomili na naših plečih, sploh ne obveščate, kaj šele da bi nas povabili k izražanju naših stališč.
Obstoječa cesta že desetletja ne ustreza več prometnim obremenitvam, ki naraščajo iz leta v leto (priloga naraščanje PLDP), saj je nastala iz krajevne poti (leta 1924 je bila v makadamski izvedbi širine približno 4 m) in je bila v vsej svoji zgodovini le širjena, nikoli ustrezno temeljito rekonstruirana.Obstoječa cesta nima ustreznega spodnjega nosilnega ustroja niti celotnega cestnega telesa, večinoma pa so neustrezni tudi tehnični elementi ceste. Posledično je cesta že močno poškodovana, poškodbe na cesti pa v kombinaciji z naraščajočimi tresljaji
zaradi vse večjih prometnih obremenitev povzročajo poškodbe na stanovanjskih objektih ob cesti (navedena dejstva so podrobneje predstavljena v prilogi).Iniciativni odbor je komisijsko pregledal 41 stanovanjskih objektov v neposredni bližini ceste in zapisniško ugotovil, da je kar 35 takih, ki so poškodovani zaradi tresljajev, ki jih povzročata promet in cesta. Predmetna cesta torej ne izpolnjuje pogojev, ki so potrebni za uvrstitev v kategorijo glavne ceste I. reda po Zakonu o javni cestah, in ne ustreza niti obstoječim prometnim obremenitvam, kaj šele kakršnem koli naraščanju prometa in še manj kakršnem koli povečanju deležu tovornega prometa. Iz opisanih razlogov se obračamo na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter na Ministrstvo za promet, da nam kot neposredno pristojni podate odgovore na naslednja vprašanja:
1.	Po katerih kriterijih je lahko cesta med Postojno in mednarodnim mejnim prehodom .Jeišane kategorizirana kot glavna cesta I. reda G-I-6/0338 upoštevaje njeno obstoječe dejansko stanje in sedanje prometne obremenitve?
2.	Kateri so razlogi za sedanje omejitve tovornega prometa na predmetni cesti?
3.	Katere so dovoljene izjeme od omejitev tovornega prometa na predmetni cesti?
4.	Kateri so argumenti za dovoljevanje izjem od omejitev tovornega prometa na predmetni cesti?
5.	Kateri ukrepi so predvideni za varovanje in zaščito prebivalstva in okolja v primeru izlivov nevarnih tekočih snovi v primeru prometnih nesreč v in izven naselij?
6.	Kolikšen je predviden porast prometa na predmetni cesti po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo?
7.	Ali je resnična informacija o predvidenem umiku obstoječe omejitve za tovorni promet na predmetni cesti?
8.	Katere analize obstoječega in
prihodnjega stanja so bile izdelane v zvezi z reševanjem problema predmetne ceste in kakšni so rezultati analiz?
9.	Katere so nameravane aktivnosti v zvezi z ureditvijo prometne problematike na področju obravnavane ceste v letu 2003, 2004 in 2005?
10.	Kakšna je predvidena dokončna ureditev prometne problematike na področju obravnavane ceste:
•	avtocestna povezava Postojna -Jeišane,
•	avtocestna povezava Divača -Jeišane,
•	avtocestna povezava Kozina -Jeišane,
•	izgradnja lokalnih obvoznic in delnih rekonstrukcij,
•	temeljita rekonstrukcija obstoječe ceste,
• drugačna rešitev?
11.	Katere različice so predmet primerjave ustreznosti in kateri so kriteriji za izbor?
12.	Kakšna je predvidena ureditev problematike prometa v času do vzpostavitve dokončne rešitve prometne povezave?
13.	V kateri fazi je načrtovanje?
14.	Kakšni so predvideni načini obveščanja,
vključevanja prizadetih prebivalcev v odločanje o končnih rešitvah in sodelovanja z njimi?
15.	Kakšen je časoven plan izvajanja aktivnosti na področju načrtovanja, spremembe prostorskih aktov in izvajanja del na dokončni ureditvi problematike?
16.	Kako je predvideno urejanje vprašanja odškodnin za do sedaj povzročene poškodbe na stanovanjskih objektih ob obstoječi cesti, ki nastajajo zaradi prevelikih prometnih obremenitev in neustrezne razpadajoče ceste?
17.	Kdaj se bo urejanje vprašanja odškodnin pričelo izvajati?
18.	Zakaj tovorni promet ni usmerjen na avtocesto preko Kozine, kot je bil prvotno določeno?
19.	Kaj je z obvoznico mimo omenjenih vasi, ker je idejni projekt že izdelan?
Odgovore na zastavljena vprašanja pričakujemo v roku 30 dni zaradi izvajanja nadaljnjih aktivnosti iniciativnega odbora, in sicer v pisni obliki ali kot predstavitev s strani vaših pristojnih predstavnikov. Nasprotujemo vsakršnemu povečanju prometnih obremenitev na obstoječi cesti, zahtevamo ohranitev prepovedi za tranzitni tovorni promet na predmetnem odseku in zahtevamo, da pričnete izvajati ukrepe za zmanjšanje prometa skozi naša naselja. Zahtevamo tudi, da Ministrstvo za promet izvede ogled in popis poškodb na objektih, ki so nastale zaradi prometa in ceste, naroči meritve hrupa zaradi prometa, ugotovi in ovrednoti vse škodljive vplive ter uredi vprašanje odškodnin vsem oškodovanim.
Stanje na cesti in ob njej je vedno slabše, stalno povzročanje škodljivih vplivov pa nam daje tudi zakonite pravice, da se borimo zoper vzroke in zoper odgovorne povzročitelje.
Za iniciativni odbor Predsednik sveta KS Prestranek Poljšak Andrej
V	nedeljo, 24.08.2003, smo v Cerkvi Sv. Jurija in nato še v cerkvi Sv. Petra pozdravili novega župnika gospoda Gabrijela Vidriha. V obeh cerkvah mu je bila predana dobrodošlica v imenu vseh župljanov. V župnijski cerkvi pa je bilo še posebej slovesno, saj je novega župnika umestil gospod škof Jurij Bizjak, ki je bil tudi sam nekoč kaplan v Ilirski Bistrici. Gospod Gabrijel se je za vse izrečene besede in potek same slovesnosti prisrčno zahvalil in posebej poudaril, da bo svoje poslanstvo v naši župniji lahko uspešno opravljal, le, če mu bomo stali ob strani tudi župljani.
V	objavo pošiljamo kratko predstavitev novega župnika in pozdravne besede, katere so bile njemu in gospodu škofu na ta dan namenjene v cerkvi Sv. Petra.
Nekoč seje v kraju Podraga mami Rozi in očetu Francu rodil deček. Krstila sta ga na ime Gabrijel in tako je njegov krstni zavetnik postal sv. Gabrijel Žalostne Matere Božje.
Deček je rasel in se razvijal. V dobi odraščanja se je v svoji duši pričel spraševati kaj želi v življenju postati, kaj želi v njem doseči. Da bi v sebi našel pravi odgovor se je obrnil po pomoč tudi k Bogu. Začel ga je spraševati: » Bog, kaj pravzaprav želiš od mene? Veš, rad bi bil duhovnik, ta želja je v meni prisotna že skozi celo otroštvo in lahko rečem, da raste z menoj. Mislim, da bi zmogel delo Tvojega vinograda, a Te kljub temu vprašam, če je to poslanstvo namenjeno meni.«
Nekega dne pa je Gospod potrkal na vrata njegovega srca. » Ja, prosim, kar vstopite, » odgovori deček. Glas spregovori: » Jaz sem, Bog, tvoj Stvarnik, želim, da
postaneš pastir mojih ovc! » Deček tega povabila ni skril v svojih globinah in nanj ni pozabil, ampak ga je uresničil. Tako se je iz objema doline domačih vinogradov preselil v veliko večji Gospodov vinograd.
Spoštovani g. Gabrijel!
Pot vaše duhovniške službe, ki se je vila vse od Kobarida, Mosta na Soči, Števarjana, preko Nove Gorice, Otaleža, Postojnskih krajev in Podgrada, Vas je danes pripeljala tudi v našo župnijo - v okrilje sv. Petra, kjer boste nadaljevali svoje poslanstvo.
V	imenu celotne župnije bi Vam radi izrekli dobrodošlico. Ta pozdrav je predan vse od najmlajših, s katerimi se boste srečevali pri verouku, pa do tistih, ki jih je bolezen priklenila na posteljo in jih boste obiskovali na njihovih domovih. Prav tako Vam želimo izreči pozdrave v imenu vseh skupin, ki delujejo v okviru naše župnije. Ja, veliko nas je, vendar naše želje so enake - da bi se med nami dobro počutili ter, da bi z božjo pomočjo vestno nadaljevali delo prejšnjega župnika. Pri vsem tem Vam bomo stali ob strani tudi Vaši župljani!
Spoštovani g. škof Jurij!
V	imenu celotne župnije tudi Vas prisrčno pozdravljamo. Prišli ste, da bi umestili našega novega župnika in mu s tem podelili pečat župnikovanja prav na tem kraju. Da bi naša župnija živela tudi z novo stranjo v knjigi, ki jo prav danes obrača, se Vam priporočamo v molitvi, kajti le molitev in pošteno delo bodo zagon za jadra ladje Sv. Petra!
Članica župnijskega pastoralnega sveta
REFERENDUM O ODPIRALNEM ČASU TRGOVIN -ZA 57,50 PROTI 42,50
Na podlagi zahteve štirideset tisoč volivcev, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije prejel 7. julija 2003, je na seji dne 15.7.2003 sprejel odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini. Glasovanje na referendumu seje izvedlo v nedeljo, 21. septembra.
Vprašanje, o katerem smo v nedeljo odločali, se je glasilo:
» Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini (EPA 750-III) določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?«
Rezultati za našo občino pa so sledeči:
od 12.000 volilnih upravičencev glasovalo je 3.440 volilnih upravičencev - oziroma skoraj 29% vseh volilnih upravičencev
ZA je glasovalo 1.818 oziroma 52,85% volilnih upravičencev
PROTI pa 1.555 oziroma 45,20% volilnih upravičencev
PLDP (povprečni letni dnevni promet - porast prometa 1965 - 2002)
KMETIJSKA TRŽNICA V ILIRSKI BISTRICI
V	II. Bistrici je pri gostišču Danilo Primc potekala od 12-14. septembra Kmetijska tržnica -Sadovi dežele pod Snežnikom. Dokaj zahtevnega projekta so se lotila pod pokroviteljstvom župana Občine II. Bistrica Antona Šenkica, vsa kmetijska društva iz občine II. Bistrica, Kmetijska svetovalna služba II. Bistrica, Oddelek za živinorejo pri KGZ N. Gorica, Kmetijska zadruga II. Bistrica, Razvojni center II. Bistrica, Območna obrtna zbornica II. Bistrica, Turistično društvo II. Bistrica in Kulturno društvo Alojz Mihelčič Harije.
Osnovni namen že tretje tovrstne prireditve je bila ponovna vzpostavitev nekdaj tradicionalne tržne poti s sosednjo Hrvaško v smislu maloobmejnega sodelovanja. Seveda ne gre zanemariti tudi namena približati trg kmetijskim proizvajalcem, predstavitve ter prodaje kmetijskih pridelkov in doma proizvedenih izdelkov. Tako je bil izpolnjen osnovni namen prireditve - ponudba doma pridelane zdrave in neoporečne hrane.
Že v torek 9. septembra je potekalo ocenjevanje sadnih žganj na katerem so dosegli med sadjevci :1. mesto Miše Matjaž, 2.mesto Urbančič Jože in 3.mesto Butinar Franc. Naboljši je bil slivovec Primc Vinka, 2.mesto je zasedel Oblak Milenko in 3. Baša Drago.
V	četrtek so ocenjevali vse vrste medu po pravilniku Čebelarske zveze Slovenije. Najbolje se je odrezal med Boštjančič Alojza iz Harij, kije prejel zlato medaljo. Za med so podelili še 17 različnih medalj in priznanj.
Istega dne so ocenjevali tudi mlečne izdelke iz kozjega in ovčjega mleka. Izplen priznanj je bil izjemen, saj je kar 9 izdelkov prejelo najvišje priznanje. Prednjačile so kmetije Štemberger iz Vrbice, Božeglav iz Štorij in Penko iz Tuma.
V	okviru tržnice so potekala številna predavanja in okrogle mize, ki so se jih udeležili najvišji predstavniki kmetijskega ministrstva in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Celotno prireditev je spremljal pester kulturno športni program. Na odru so se zvrstile številne skupine in posamezniki. Prikazana so bila razna kmečka opravila (vrbopletarstvo, ribanje zelja in žganjekuha), izvedene
Organizator se zahvaljuje sponzorjem prireditve:
PRIMORJE D.D.
ILIRIKA - BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D VOPEX D.O.O.
LO SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
LO STRANKE MLADIH SLOVENIJE TRGOVINA OKRAS TRGOVINA JELKA CVETLIČARNA GARTNER ZAVAROVALNICA TRIGLAV TV GALEJA
LEKARNA ILIRSKA BISTRICA CENTER ZA SOCIALNO DELO KNJIŽNICA MAKSE SAMSA KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA LEPOTNI SALON VITA
MITJA HAIR TEAM AVTOPRALNICA JOŽKO KOREN AVTOMATERIAL MIZGUR JANEZ LESONIT D.D.
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA PIVKA PLAMING POHIŠTVO PRIZMA TURISTIČNA AGENCIJA OAZA ISTRABENZ MATKO VINCENC PAPIRNICA LINEA ART KVIST D.O.O.
TRGOVINA KAJFEŽ BANKA KOPER D.D.
FARMA HRVATIČ MALA PRISTAVA
TUTTI FRUTTI ILIRSKA
BISTRICA
EURO MB
AVTO MARTINČIČ
ČASOPIS SNEŽNIK RADIO 94
VETERINARSKA POSTAJA ILIRSKA BISTRICA GOSTIŠČE PEK DOLENJE GOSTILNA URBANČIČ IL. BISTRICA
GOSTIŠČE POTOK DOLENJE TRGOVINA KOSIČ GOSTILNA TABU INSTALACIJE KOVAČIČ STOJAN TRGOVINA TARA TRGOVINA SOČA FRIZERSKI SALON SANDRA BLAGOVNA HIŠA KIRN P3 D.O.O.
TRGOVINA PEPELKA TRGOVINA SILVER MODE KOSIČ D.O.O.
STUDIO MOJCA CELIN TRGOVINA BARBARA
armonike
konta

OKUUShUv«
AMBULAr*-'
OrrfKA PRIMC
degustacije izdelkov narejenih na kmetijah in pokušina sadja.
V soboto 13. septembra je potekala razstava goveje živine z avkcijo in razstava ter ocenjevanje drobnice. Za krave je prejel prvo in drago nagrado Primc Vinko in 3. Grlj Vinko. Pri ovcah sta imela najboljše živali Djak Nikola in Penko Franjo. Prva in 2. nagrada za najboljše koze je bili podeljena Štemberger Damjanu in 3. Dimic Rudiju.
Vsekakor je vrhunec prireditve predstavljal izbor sadne kraljice. Do naslednje kmetijske tržnice v II. Bistrici bo nosila lento Špela Bergant iz Brezovice skupaj s prvo - Stanko Rolih iz M. Bukovice in drugo spremljevalko Sanito Kovačevič iz Postojne. Za miss simpatičnosti je bila izbrana domačinka Suzana Lazič.
Ni kaj prireditev je bila vredna ogleda!
Z. Jenko
iP®w'
BISTRIČANI IMAMO SADNO KRALJICO Na kmetijski tržnici, ki je potekala od 12. do 14. septembra pred Okrepčevalnico Danilo je v nedeljo potekal tudi izbor za Sadno kraljico 2003. Prvi takšen izbor v naših krajih je naletel na izjemen odziv publike in pa tudi deklet, ki so se na tekmovanje prijavila. Le zakaj bi bili mi od manj, če imajo lahko dragi vinsko kraljico, pa kraljico češenj imamo tudi mi lahktj svojo -Sadno kraljico.
		E \
		
Na tekmovanje so se prijavile: Suzana Lazič, Monika Zidar, Sladjana Fina, Vlasta Udovič, Stanka Rolih, Sanita Kovačevič, Manca Damjan, Erika Tavčar, Katarina Sitar in Špela Bergant.
Prvi izhod je bil v oblačilih Tara Jeans. Dragi izhod pa v večernih oblekah domače modne oblikovalke Mojce Celin.
V žiriji so bili:
1.	LEON BELUŠIČ - PREDSEDNIK
2.	IGOR ŠTEMBERGER
3.	MILENKO OBLAK
4.	IVAN DUBRAVČIČ
5.	MATEJA ŠENKINC
6.	ANICA STARE DOLGAN
Tekmovanje je doživelo vrhunec z objavo kraljice, ki je postala Špela Bergant iz Brezovice pri Ljubljani. Prva spremljevalka je bila Stanka Rolih, druga spremljevalka pa Sanita Kovačevič. Podelili so tudi naslov miss simpatičnosti, ki si ga je za iskrene odgovore zaslužila Suzana Lazič. Kateri bo Špela drago leto predala lento, pa bomo videli.
SPONZORJI IZBORA ZA SADNO KRALJICO SO BILI:
ILIRIKA - BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D LO STRANKE MLADIH SLOVENIJE
TURISTIČNA AGENCIJA OAZA TRGOVINA OKRAS TRGOVINA JELKA CVETLIČARNA GARTNER LEPOTNI SALON VITA
MITJA HAIR TEAM TRGOVINA TARA TRGOVINA SOČA FRIZERSKI SALON SANDRA BLAGOVNA HIŠA KIRN P3 D.O.O.
TRGOVINA PEPELKA TRGOVINA SILVER MODE KOSIČ D.O.O.
STUDIO MOJCA CELIN TRGOVINA BARBARA
SVEČANO POČAŠČENA 60 OBLETNICA USTANOVITVE ISTRSKEGA PARTIZANSKEGA ODREDA
Dobitniki plaket
Korpusa narodne obrambe (KNOJ).
Območje južnega dela Primorske, kjer je deloval Istrski odred je obsegalo približno 1.300 kvadratnih kilometrov, na njem pa je živelo 110.000 prebivalcev. Ob ustanovitvi je odred imel 80 borcev, potem pa v povprečju od 350 do 500. V zadnjih tednih 2. svetovne vojne so novinci številčno stanje odreda tako povečali, daje 7. maja 1945, po ulicah že osvobojenega Trsta, korakalo blizu 1000 pripadnikov odreda.
Proti sovražniku so odredove enote v 20. mesecih izvedle 241 obrambnih in napadalnih bojnih akcij, med temi 61 na železniške naprave s katerimi so povzročile za 11.238 ur izpada železniškega prometa.
Odredov minerski vodje razrušil okoli 4000 metrov proge, 4 pomembnejše mostove, 3 vodne črpalke, poškodoval pa 32 lokomotiv in 167 vagonov. Na svojem operativnem območju je odred skupaj s V. bataljonom VDV (vojska državne varnosti) zadrževal od
5.000,	v zadnjih mesecih II. svetovne vojne pa do	21.000
sovražnikovih vojakov, ki jih ni bilo mogoče uporabiti drugod.
Samo v odredovih spopadih in bojnih akcijah je padlo 336, vseh onesposobljenih
za bojevanje Nastop učencev osnovne šole, ki je obdržala ime (ranjenih in ujetih) narodnega heroja Rudija Mahniča - Brkinca sovražnikovih
ob 10.00 uri, je bilo odkritje nove spominske plošče partizanski bolnišnici Istrskega odreda “ZALESJE”, v Ostrožkem borštu, pod vasjo Ostrožno brdo. Ploščo je odkril Dujc Dušan, nekdanji anestezist v tej bolnišnici Odkritja nove plošče bolnišnici ZALESJE so se poleg delegacijskih skupin udeležili tudi pohodniki pohoda z naslovom “Pohod 2003 - Bolnica Zalesje”, ki so pohod začeli ob 8.00 uri pri kapelici pod vasjo Kozjane.
Glavna prireditev je potekala v soboto, 20. septembra, ob 13. uri, pred osnovno šolo na Pregarjah. Poleg kulturnega programa v katerem so sodelovali Mešani upokojenski pevski zbor pod vodstvom Dimitrija Grlja, Brkinska folklora, pa tudi učenci in učenke osnovne šole, ki je obdržala ime narodnega heroja Rudija Mahniča - Brkinca in kije prejemnica srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, je potekala še izročitev dveh srebrnih plaket ZZB NOB Slovenije - g. Vičiču
Istrski odred je nastal kot izraz borbene volje ljudstva na taktično in strateško zelo pomembnem območju Južne Primorske, prepletenem s prvorazrednimi železnicami in cestami, v trikotniku Postojna - Trst - Reka. Ko je Glavni štab NOV in PO Slovenije kmalu po kapitulaciji Italije izdal odredbo o ustanovitvi odreda na tem območju, ga je tudi zadolžil, da ščiti organizacije in ljudstvo narodnoosvobodilnega gibanja, napada sovražnike na železnicah in cestah, uničuje manjše sovražne postojanke, kolone, patrulje in vojaške objekte, mobilizira ljudske sile ter posreduje prehrambne artikle in tehnične materiale za ustanove NOB in enote NOV Slovenije.
Glavni štab NOV in PO Slovenije je odredbo za Istrski odred izdal 5. oktobra 1943 in jo poslal štabu 14. divizije, ki se je tedaj, zaradi hudega pritiska nemške (oktobrske) ofenzive po kapitulaciji Italije na območju Južne Primorske umaknila v snežniške gozdove. Odredbo je že 7. oktobra udejanjil štab Šercerjeve brigade, ki je tedaj bila na Mašunu. Ustanovil je štab odreda in določil 80 borcev razpuščene in prerazporejene Brkinske brigade, kot jedro za razvoj odreda. Štab odreda je že naslednji
Slavnostni govornik dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve Republike Slovenije
dan, 8. oktobra, prišel v Brkine, prek Pregarij na Rjavče, borci pa nekaj dni kasneje.
Premik v Trst iz koprskega območja, 6. maja 1945, je bil zadnji ukaz štaba Istrskega odreda v vlogi Poveljstva 4. bataljona 18. brigade. Še isti dan, tako rekoč med pohodom, so kili številni odredovi borci - novinci (614), ki so prišli v odred zadnjih nekaj tednov, poslani h Komandi mesta Trst. Naslednji dan, 7. maja, 2 dni pred uradnim koncem 2. svetovne vojne, Je bil ostalim borcem, v tržaški vojašnici pri Sv. Ivanu, sporočen ukaz, daje Istrski odred oziroma 4. bataljon 18. brigade razpuščen, borci pa vključeni v 2. brigado (Gubčevo)
vojakov in policistov pa je bilo 699.
V spopadih s sovražnikom je odred izgubil 302 borca. Padlo jih je 82,150 jih je bilo huje in lažje ranjenih ali obolelih, 70 pa ujetih in pogrešanih. V odredovi bolnišnici ZALESJE seje zdravilo 230 pacientov. Odredovih borcev se je zdravilo 194, 36 pacientov pa je bilo civilnih oseb in borcev iz drugih enot.
Na predvečer glavne prireditve, je bilo v petek 19. septembra v Kozini polaganje vencev delegacij veteranskih organizacij Južne Primorske, k trem spominskim znamenjem. Na dan glavne prireditve,
in g. Jelinčiču. Na prireditvi je potekalo tudi pripenjanje spominskega traku ZZB NOB Slovenije na prapor Istrskega odreda za njegovo 60 letnico in podelitev spominskih medalj pohodnikom. Udeležencem so izrekli dobrodošlico župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc, slavnostni govornik dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve Republike Slovenije in Stane Koman predstavnik Skupnosti borcev Istrskega odreda.
Po dolgih leti je v Brkinih zadonela partizanska pesem z obljubo, da bodo vsi ostali zvesti svojim načelom do konca svojih dni.
SREČANJE RODBINE M ATI JO VIH
V soboto, 6.9.2003, smo na Ratečevem Brdu na Kmečkem turizmu Jenezinovi, imeli družinsko srečanje potomci Antonije in Jožeta Mršnika iz Smrij 48, po domače Matijevih, ki sta bila poročena med leti 1900 in 1918.
Izmed njunih enajstih otrok, je danes živa le še Angela Mršnik, po domače Vrtnarjeva iz Smrij 11, se pa je zato zbralo od 13 živih vnukov in vnukinj Antonije in Jožeta (od tega sta dva v Ameriki, eden v Italiji in eden v Franciji) vseh 9 vnukov in vnukinj, ki živijo v Sloveniji, skupaj s svojimi družinami, tako da nas je bilo proti večeru že okrog 40 (na fotografiji žal ni vseh, ker so nekateri prišli kasneje).
Ob ogledovanju in dopolnjevanju rodbinskega drevesa, gledanju starih fotografij, ob dobri hrani in pijači ter ob zvokih harmonike, smo se poveselili, pokramljali in zlasti obnovili, pri nekaterih že pozabljene sorodstvene vezi. Srečanje je uspelo, zato se zahvaljujem vsem, ki so se nanj odzvali in upam, da bo spodbuda za vnaprej, da bi se taka srečanja pogosteje izvajala in združevala sorodstvo med seboj.	J. Mršnik
OD ZRNA DO KRUHA
Že tretje leto zapored so v Harijah posejali žito, ga ročno poželi in »pospravili po starem«, zaključek pa predstavili širši javnosti. Tokrat je potekal pod prireditvenim šotorom ilirskobistriške Kmetijske tržnice, obogaten z novim šaljivim delom avtorice Jadranke Boštjančič.
V skoraj dve uri trajajoči predstavi je zaigralo petintrideset »žemadnic«, »žemadnikov«, trdnih gruntarjev in kajžaijev. Vsi pa so skušali kar najbolj nasmejati občinstvo. Množica obiskovalcev in pohvala voditelja g. Milivoja Kaluže, dajo slutiti, da jim je to tudi uspelo.
Člani KD Alojzij Mihelčič se zahvaljujejo vsem, ki so jim omogočili izvedbo predstave, posebej Studenčinim in Čednikovim iz Harij, ki skrbijo za žito ter podjetju Mlinostest iz Ilirske Bistrice.
v______________________________________________________________________________J
FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA
Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica
Vi ,*X TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55
PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526
NOVO
])
S.: V NAŠI AMBULANTI VAM \ r-1 LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE:
(f
NOVO

*	BOLEČE IN OTEČENE NOGE
*	OTIŠČANCE IN KURJA OČESA (§i *BRADAVICE
„	" * VRAŠČENE NOHTE
PFRII O Mnri * TRDO KOŽO IN GLJIVICE
*	prekomerno potenje nog
NOVO
PETZECK (3284m) -DAMSKI TRITISOČAK
Zadnji vikend v avgustu večino Slovencev vleče v gore. Tudi nas, Bistrčane. PD Snežnik v svoje vrste ne vabi zgolj preizkušenih starih gamsov. Izbrana ponudba želi očarati tudi tiste, ki uživajo v neokrnjeni naravi z manj fizičnega napora. Njihov »letni delovni načrt« je bogat in raznolik, tako da si vsakdo najde pravo pot navzgor.
Potem ko smo se naužili poletnega sonca, se bolj ali manj tiščali v klimatiziranih okoljih, smo sledili obvestilu PD, da gremo v hribe v Avstrijo, na senčno stran Alp. Mnogo poklicanih, malo izbranih, bi lahko podnaslovih sliko napol polnega avtobusa, ki nas je preko Italije in prelaza Plockenpassel pas pripeljal v jugozahodno Avstrijo, nad mestece Lienz, gor v dolino Debanttal. Izhodišče tritisočaka leži na višini 1600 m nad morjem. Podobno kaki planšariji. Kravice, kravjaki, smreke, borovničje, brusnice, z eno besedo
grmičevja. Le redke male cvetice, ki poženejo iz kamnitih razpok, po skalah pa lišaji Esmeralda (zeleno rumene ) barve. Še nekaj besed o jezerih. Koča leži na pomolu nad dvema ogromnima ledeniškima jezeroma. Povedali so nam, da imata izmerjeno 45m v globino! Najgloblja točka v Slovenskem morju meri 3lm ?! Ledeniško jezero ima tudi dva otočka, skratka tako lepo, da je že kičasto. Drugo jutro smo se najprej pozdravili z zvezdami in Marsom, ki nam je bil tako blizu, da bi ga lahko pobožali. Med potjo na Petzeck smo doživeli sončni vzhod, vrhovi tritisočakov so se zlatili, srečali smo enega starega kozoroga. Hoja navzgor večini ni povzročala težav, a sama sem kar sopihala. Osrečil meje ledenik in hoja po njem (zelo nevarno in zelo adrenalinsko), z vrha Petzecka pa nas je vabil bel križ. Skale, skale, kamni, kamni. Zlata cesta! Zlati in srbrni kamni (vulkanski izvor, hematit??) so
Pisani svet živali
FAZANI
V	jesenskem in zimskem času je v našem ZOO Parku najlepše saj živali dobe bogate kožuhe, ptice in fazani pa pisano perje. Tokrat bom nekaj povedal o dveh zelo redkih vrst fazanov in sicer o Pavjem in Tragopan fazanu. Njihov največji čar so številne barve in njihovo dovršeno prepletanje po celotnem telesu. Poglejte si te živali na spletu http;// users.volja.net/kinkelazoo ali v živo pri nas v Podbežah.
TRAGOPAN FAZANI
V	azijskih gorstvih od Kašmirja do zahodne Kitajske, po goratih deželah med Indijo in Burmo ter na jugovzhodu Kitajske živi 5 vrst tragopanov. Najbolj razširjeni so tragopan temnik, tragopan satir in tragopan blythii.
Zadržujejo se v gozdovih v višini med 1000 in 4000m. Ti fazani ne samo prenočujejo po drevju, ampak radi
posedajo po vejah tudi po dnevi. Samci imajo grlo in lica gola, obarvana ali v modro ali rdeče ali rumeno odvisno od vrste. Med svatovskim plesom pa jim izstopi na grlu živo obarvana koža, ki je lahko rumena, rdeča ali modra, odvisno od vrste kože.Obenem se jim vzdigneta zadaj na glavi dva gola rožička modre barve. Na čelu imajo kratko čopko, večinoma črne barve, na nogah pa po eno ostrogo. Tragopani so samotarji, ki se skrivajo v goščavi.Samica si zgradi gnezdo na kakem vzvišenem mestu, dostikrat na široki veji ali drevesni rogovili. 3-4 ijavkasto bela in drobno ijavo pikčasta jajca, zvali v 28 dneh. Tragopani uživajo dosti zelenjave, travo, liste in poganjke in medtem pridno brskajo z nogami.Samci snubijo z glasnim “va-va-oha”.
PAVJI FAZANI
Med številne vrste okrasnih fazanov spada tudi pavji fazan, ki je seveda nekaj posebnega. Živijo v jugovzhodni Aziji od južne Kitajske
in Anama do Sumatre in Bornea. Obstaja v sedmih vrstah, ki se ločijo po geografskem poreklu in barvi, najbolj pogost je sivi pavji fazan, ostali so še:- Bronasto - črni pavji fazan; Palavanski p.f.; Bomejski p.f.;. Malajski p.f.; Rjavi p.f; Rdečeščitasti pavji fazan.
ZNAČILNOSTI VRSTE- Pavji fazani so ljubke kokoši z dolgim, potegnjenim trupom. Rep je sestavljen iz 20-24 peres. Petelini imajo na vsaki nogi po dve ali tri ostrogi, kar je nekaj posebnega. Samec v času parjenja uprizarja svatbeni ples tako, da z krili in repom ustvari bogato pahljačo, podobno kot pav. Ti fazani so občutljivi na mraz, zato morajo imeti na razpolago primemo zavetišče. Samica komaj tretje leto zvali 2-3 jajca, katera nato vali 25 dni, za mladiče skrbi sama.
SIVI PAVJI FAZAN (Polvplectron bicalcaratum)
Velikost tega fazana je podobna kot pri zlatem. Drža je sklonjena, rep nošen navzdol. Osnovna barva je siva, vsako pero ima tanke bele prečne črtice, ki dajejo vtis kot da so vrezane v sivo podlago. Podbradek in grlo sta svetlo siva. Peresa se lepo prilagajajo telesu. Na hrbtu, ramenih, krilih in repu ima okrogle lise v obliki očes. Kljun je siv, očesne šarenice pri petelinu bele pri kuri pa rjave. Dolžina pri petelinu je 70 cm, pri kokoši pa malo manjša 50 cm.
foto in besedilo G. Kinkela
Knjižnica Mak.se Samsa
Ilirska Bistrica
NOVE ZGOŠČENKE
L Siddharta : RH-
2.	Red Hot Chili Peppers: BY THE WAY
3.	50 Cent: GET RICH OR DIE TRYIN
4.	Eminen: 8 MILE
5.	T.A.T.U.: 200 KM/H IN THE WRONG LANE
6.	Avril Lavigne: LET GO
7.	Cypress Hill: STONED RAIDERS
8.	Jenifer Lopez: THIS IS ME...THEN
9.	U2: THE BEST OF 1990-2000
10.	INXS: DEFINITIVE INXS
11.	Nirvana: BEST OF..
12.	Simply Red: THE VERY BEST OF SIMPLY RED
13.	Santana: SHAMAN
14.	Tom Jones: MR. JONES
15.	Čuki : KOMAR
16.	Pika Božič: PIKA STYLE
17.	Šank Rock: VZEMI ALI PUSTI
18.	Tinkara Kovač: O RANGE
19.	TABU: MALE NORE IDEJE
20.	Zablujena generacija: POP IDOLI
21.	Vlado Kreslin: KRESLINČICE
22.	Zoran Predin: STRUP ZA PUNCE
23.	Natalija Verboten: OD JUTRA DO NOČI
24.	Nuša Derenda: NA ŠTIRI OČI Katalena: (Z)GODBE
»Hejdilend«, kot smo potem z eno besedo poimenovali vse, kar smo lepega doživljali, sopihajoč navzgor. Vsenaokrog pa visoke gore, take, kot jih rišejo otroci v vrtcih (cik-cak), vsi vrhovi so visoki nad 3000 m. Saj veste, ko se ravnina postavi pokonci, se telo upira in poti, duh pa pameti prigovarja: »Ma kaj ti je bilo tega treba!! Bi rajši pripravili noni drva, ali pa se zapeljali do Opatije..« A tudi ta faza je minila. Po eni uri nas je sredi strmine pričakalo jezerce, iz katerega so pile ovce merino, nas pa je odžejal bister potoček. Petzeck si bom zapomnila po neštetih izvirkih. Nastajali so kot v svetopisemski zgodbi, ko je Mojzes udaril po kamniti steni in je pritekla voda. Še bolj nas je prevzel pogled s prevala nad kočo Wangenitsee Hiitte(2508 m), kjer smo prespali. Vstopili smo v čisto nov, drugačen svet. Same stene, skale, špičasti vrhovi, brez trave in
bili posejani po neizraziti stezi navzgor. Celo prah je bil iz samih bleščic! Z vrha gore pa pogled, da razum onemi. Veliki Klek (Grossglockner), GrossVenediger, Ankogel in drugi, ki zvenijo avstrijsko in si jih nisem zapomnila. Na vrhu so sledile čestitke vodnikov, zaslužena malica, vsesplošno objemanje, slikanje in spogledovanje z vsemi ledeniškimi vršaci. Po poti navzdol smo čebljali, se zabavali. Strmine, ki smo jo čutili po poti navzgor, tokrat nismo čutili. Šofer Edo nas je nasmejan pričakal, sedaj je bil na vrsti on - da nas srečno pripelje v druge objeme - naših najbližjih, doma čakajočih. Hvala mu!
Za tiste, ki na Peček niste šli: v Mladini bi dali oznako »s kruhom pomazano«! Priporočamo ga vsem, ki ste v formi in ki vam gibanje v naravi ni tuje. Skratka, lepo je bilo.
Darinka Dekleva
OBVESTILO

7 M1 CIVILNO ZDRUŽENJE
V* Al 1311 2A NADZOR INSTITUCIJ
CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.
CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl.
Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31
RAZMIŠLJANJE
ČREDO ZA MEDSEBOJNE ODNOSE
Ko sem razmišljala kaj naj napišem za Snežnik, so se moje misli kar naprej zaletavale in odbijale na temo - medsebojni odnosi. Kajti v nezdravih odnosih se izgublja dragocena življenjska energija. Izgubo le-te pa občutimo tako na fizični kot mentalni in čustveni ravni našega bivanja. Izguba na čustveni in mentalni ravni ustvaija bolezni. Na materialni ravni pa tako, da se nismo zmožni o nobeni stvari dogovorit, kaj šele narediti. Običajno se stvari razvodenijo v zamerah, kontriranju in še mnogih nečednih izrazih, ki j ih j e človek razvil, kot mentalno obrambno in napadalno orožje za boj v medsebojnih odnosih.
Odziv na izziv je odlično gorivo, da se igra nadaljuje. Ko vstopimo v odnos se gugalnica zaniha. V kakšnem ritmu bo gugalnica nihala pa je povsem odvisno od naših želja in potreb. Ali hočemo svoje potrebe zadovoljevat na silo in tuj račun, ali pa stremimo zatem, da imava koristi oba.
Kako preseči uničujoče odnose je temeljno vprašenje naše civilizacije. Pa poglejmo kaj nam o tem pripoveduje Dr. Tomas Jordan. Pričujoči kredo se mi je kar sam ponudil, da vam ga dragi bralci posredujem v razmišljanje. In zna se zgoditi, da ga tudi dejavno uporabite.
Dobro počutje in sreča temelja na dobrih in zdravih človeških medsebojnih odnosih.
Ti in jaz v odnosu, ki ga cenim in želim ohraniti. A kljub temu sva ti in jaz dve različni osebnosti, vsaka s svojimi željami, potrebami in s pravico, da te potrebe zadovoljuje.
Ko boš ti imel probleme z zadovoljevanjem svojih potreb, te bom poslušal z iskrenim zanimanjem, da bi ti olajšal iskanje tvojih lastnih rešitev, namesto, da bi bile le-te odvisne od mene. Spoštoval bom tudi tvojo pravico, da imaš svoje prepričanje, da razviješ svoje vrednoste, čeprav bodo mogoče drugačne od mojih.
Ampak - kadarkoli pa mi bo tvoje vedenje preprečevalo, da bi počel, kar moram početi, da zadovoljim svoje potrebe, ti bom povedal iskreno in odkrito, kako me tvoje vedenje prizadeva. Pri tem bom verjel vate, da spoštuješ moje želje in čustva dovolj, da boš poskusil spremeniti to svoje vedenje. In seveda - kakarkoli bo moje vedenje nespremljivo zate, upam, da mi boš to povedal odkrito in iskreno, da ga bom lahko poskusil spremeniti.
Kadar pa bo prišlo do tega, a bova ugotovila, da se nihče od naju ne more spremeniti tako, da bi zadovoljeval potrebe drugega - si priznajva, da imava konflikt in se obveživa, da ga bova reševala brez uporabe moči ali avtoritete, da bi eden zmagal na račun drugega. Poskusiva vedno iskati rešitev, ki bo za oba sprejemljiva. Tvoje potrebe bodo zadovljene in prav tako moje - nihče ne bo izgubil oba bova zmagala.
Na ta način se ti lahko razvijaš kot osebnost preko zadovoljevanja svojih potreb in enako velja zame. Torej je najin odnos lahko zdrav odnos, v katerem imava oba možnost postati to kar sva sposobna. In najin odnos ostaja odnos spoštovanja, ljubezni in miru.	Neta Vergan
VZPON NA SNEŽNIK -ZADOVOUIVO
O INVALIDIH NIČESAR BREZ INVALIDOV
Ko smo zjutraj ob 6,45 z gospodom Joškom in njegovo ženo odpotovali iz Doma sem imel občutek,da sem še mlad in da počenjam kot 81 letnik nenavadne reči. Da hočem za vsako ceno doživeti nemogoče, čeprav se meni, kljub letom starosti, zdijo mogoče.Vožnja do Sviščakov je trajala malo več kot pol ure.
Med hojo proti vrhu Snežnika sem opazoval stezo mi misli so mi uhajale drugam, k petelinjskemu teku, ki mi je vzbujal strah. Tokrat se nisem ustrašil. Vzpodbujen od prožnosti lastnega telesa in naporov, sem se kar urno vzpenjal proti vrhu.
Ko smo prehodili dve tretjini poti ,sem moral kar precej odpreti usta,da sem lahko dihal s polnimi pljuči. Trikrat smo
se za pol minute ustavili in na koncu smo le prišli na vrh.
Za ogledovanje naokoli pa ta dan ni bil primeren, ker je bilo obzorje megleno in nizka oblačnost.
Ko sem prilezel na vrh, mi je v mislih pošepetal glas in me prepričeval, da v dolini premalo razumemo poslanstvo gora, ki nam nudijo veliko sreče in zdravja.Prvič sem se podal na goro,ki je vredna tega imena.
Kakor vedno v domačem okolju, se tudi tu na vrhu gore nisem mogel odpovedati navadi,da se, dokler se dihanje ne umiri, ne podam v zaprti prostor, ker bi mi bilo zelo neprijetno.
Pred kočo sem poklepetal s petdesetletnikom, ki mi je pripovedoval kdaj in ob kakšni priliki prihaja na Snežnik. Nato sem vstopil v notranjost koče in pozdravil skupino, ki se je že odžejala s toplim čajem, toda sladkanim, kar meni ni bilo prav. V koči smo se pogovarjali,
primerjali starost in eden izmed vseh, ko je izvedel da jih nosim kar 81, je rekel »Vi lahko greste na goro, ki tečete v kratkih hlačah« in nato smo se nasmejali.
Med pitjem čaja sem vzel v roke knjigo s seznamom obiskovalcev Snežnika in se podpisal in napisal še ostale formalnosti.
Zdaj je napočil čas,da se podamo v drugo smer. Najprej smo šli do skrajne točke, ki kaže 1796 m. Eden od pohodnikov je pripovedoval, daje skupina godbenikov iz Loške doline prinesla na vrh gore lestev,ki je merila 4m, tako daje eden izmed njih stopil na lestev in izjavil ,da je nadgradil Snežnik za4m; in na koncu smo še pogledali metalni statični kompas, ki nas seznanja v kateri smeri se nahaja določeni kraj ter nas usmerja na vse strani.
Ko smo se spuščali proti dolini, meje gospod Joško opozoril,da se moram držati določene razdalje od sprednjega spuščajočega se pohodnika, da ne pride do nesreče. Hoja v spustu je bila ravno tako prijetna, kakor takrat, kadar tečem navzdol pri »Črnih njivah«. Vendar moram pripomniti,da spust je vseeno precej zahteven. Kadar	hočem
potrditi	svojo
kondicijo, vselej ugotavljam, daje povsod polno kamenja, zato moram pozorno spremljati svoj korak.
Po sestopu, ko smo dospeli do vznožja gore, se je pot spremenila v pravo makadamsko cesto, opazoval sem smrekov gozd, ki meje v mislih popeljal v polpreteklo zgodovino, v leto 1943, ko so partizani izvedli splošno mobilizacijo na primorskem in so nas peljali čez Brkine do Starega trga pri Ložu. V podobnem gozdu smo se takrat ustavili ob zori in počivali, po naporni nočni hoji.
Ko smo hodili proti avtu smo se uskladili vsi trije, jaz, Joško in njegova žena v strumnem koraku,da je bilo kar prijetno slišati. Nato smo se odpeljali do restavracije, kjer smo, vsak ugodili svoji želji na prijetnem soncu. Ob pol dvanajstih smo prispeli pred Dom Starejših Občanov. Jošku in njegovi ženi sem zaželel, da bi se kaj kmalu zopet sešli na taki poti.	Stanislav Marsetič
V	evropsko leto invalidov je tudi Slovenija vstopila s programi aktivnosti, ki so namenjeni tej populacijski skupini ljudi.
V	izhodiščih programov so upoštevane smernice Evropskega invalidskega foruma, ki izhaja iz potreb in aktivne prisotnosti invalidov pri sprejemanju odločitev in spoštovanju njihovih pravic.
Ne smemo pozabiti, da invalidi želijo za sebe enake možnosti, kot jih imajo zdravi ljudje. Ustvarimo tudi zanje take življenjske razmere da bodo lahko, kljub omejenim zmožnostim, aktivno živeli v njim dostopnem okolju in med ljudmi, ki spoštujejo različnost.
V	duhu teh usmeritev smo se septembra srečali v Domu starejših občanov z gospo Jožico Žibert -članico upravnega odbora Zveze društev invalidov Slovenije in obenem tajnico Društva invalidov Ilirska Bistrica. Izčrpno nam je predstavila
poslanstvo Društva in program njihovega dela, ki poleg redne dejavnosti vključuje tudi posebni socialni program z organizacijo različnih oblik rekreacije in družabnih srečanj.
Čeprav so se naši stanovalci že pred mnogimi leti umaknili iz aktivnega življenja, so programi ki jih Društvo invalidov ponuja svojim članom zanimivi in za marsikaterega med njimi še vedno uresničljivi.
Med našimi stanovalci je namreč preko 27 odstotkov ljudi s priznanim statusom invalidne osebe. Žal so med njimi tudi ljudje srednjih let in mlajši, ki so morali, zaradi neustreznih bivalnih pogojev v domačem okolju in nedostopne oblike tuje pomoči, poiskati dom v Domu. Prav ti še posebno občutijo omejitve v katere jih peha njihova invalidnost. Naši gostji, gospe Žibertovi je bilo postavljenih kar nekaj vprašanj, ki so se nanašala na članstvo v Društvu, pa tudi na razreševanje drugih problemov, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo, npr. nedostopnost specialističnih ambulant v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica.
Upajmo, da se aktivnosti povezane z mednarodnim letom invalidov ne bodo zaključile z letom 2003.	Mira Lenarčič
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica vabi na
tradicionalni izlet v Benetke z možnostjo ogleda Beneškega bienala
v soboto, 11. oktobra 2003 z odhodom ob 6. uri.
Cena prevoza s spremstvom: 4.300,00 SIT.
Informacije in prijave sprejemamo do torka, 7. 10. 2003 na
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom), tel. 05 710 11 35 ali 711 00 90 e-mail: szilb@siol.net ali oi. ilirska. histrica@slkd. si
MEDOBMOCNI SEMINAR -TELEVIZIJSKI MEDIJ OD A DO Ž
Ilirska Bistrica, Dom na Vidmu, od sobote, 18. oktobra 2003 dalje; zaključek: 29. november 2003 (5 sobot po dogovoru) kotizacija:4.000,00 SIT, plačilo po izstavljenem računu
PRIJAVE DO petka. 10.OKTOBRA 2003 do 12.m ure!!
Število slušateljev je omejeno!
Seminar obsega
30 ur teoretičnih predavanj in 10 ur praktičnih vaj.
Razdeljen je na posamezne sklope, ki pa se med samimi predavanji prepletajo, saj jih spoznavamo po vrstnem redu v procesu televizijske produkcije. Letošnji seminar se bo pri vsakem segmentu posebej dotikal televizije kot medija oz. aplikacije filmskih prijemov v TV mediju. Skladno z željami slušateljev bomo po skupinah izdelali TV prispevek, dokumentarni film, kratki igrani film, videospot, TV reklamo..., ki ga bomo prikazali na zaključnem večeru in pozneje na kabelski televiziji
TV Galeja.
Informacije in vpis: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ilirska
Bistrica
Bazoviška 26, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05 711 00 90
Vr®£JS,

Poslovno stanovanjski objekt POLJANE > Poslovno stanovanjski objekt RIBNIK <■ Poslovno trgovski objekt PRIMORKA Na voljo samo še nekaj poslovnih prostorov In stanovanj po Izjemno ugodnih cenah.
@ @ m
05 /36 90 343 + 36 90 351
primorje
www.primorje.si
Priprave na vzpon so trajale kar nekaj časa. Gospod Stanko je pozorno prisluhnil napotkom izkušenega pohodnika Joškota.
kolISter
Dolenje 2a 6254 Jelšane
OPEL-©-
Si! /

kS

Hi
Vx

Pooblaščeni servis

'■-S'1':
Prodaja vozil
Nudimo veliko i
f,- avtoplaščev'
-	amortizerje -ispušnihsistemov
-	zavornih sistemov Originalni rezervni deli
alu-platišč ir$	"
-	servfsne:usIuS&^, Dodatna oprema
VINA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 PE ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30
JRG
L« :
Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure.

I; jfitiMPlMrovo 22
V625CTIlirska Bistrica


1A F-
nM7S n roTrTi AV
CaEIsM Eli	c
rpiizijL-v
Prenavljate kopalnico, pa ne veste, kam se obrniti. Morda gradite hišo, pa iščete nekoga, ki bi vam napeljal vodovod:
Naredimo hitro, kvalitetno in ugodno!!!
PRED VSTOPOM SLOVENIJE V EU
Iz govora predsednika OZS g.Miroslava Kljuna
Ker se pri naših članih vse pogosteje pojavlja razmišljanje o tem, kaj jih čaka v prihodnje in vsa naslednja leta, naj dodam, da je strah pred unijo razumljiv in upravičen, saj smo nanjo v večini še premalo pripravljeni! Treba se je pospešeno izobraževati, treba je dobiti številna znanja, ki nam zdaj zaradi vseh okoliščin, v katerih smo živeli in delali, primanjkujejo, treba se je pripraviti na pasti, ki nas čakajo na tem ogromnem trgu. Dodana vrednost pri nas je do štirikrat nižja kot je v uniji in to nam gotovo ni v prid. Med našimi člani je skoraj 60 odstotkov samozaposlenih, v slovenskem merilu je odstotek še večji. In prav ti bodo najbolj občutili posledice evropske konkurence.
Zato bi morali - ne le zbornica, temveč tudi druge institucije, predvsem pa država - vložiti veliko več truda v pripravljanje ljudi na nove čase. Z ustreznimi zakonskimi spodbudami bi našim mikro podjetjem morali omogočiti, da se bodo lažje spopadala z evropsko konkurenco, pri nas pa jim z nespodbudnimi zakoni celo jemljemo možnosti za učinkovito konkuriranje! Zbornica je svojim članom že in jim tudi še bo izdatno pomagala. V vizijo našega nadaljnjega razvoja smo zapisali, da bomo še izboljšali naš ‘servis’ ter članom pomagali ne le preživeti ampak tudi rasti.
To, da obrt - pa tudi malo gospodarstvo - potrebujeta lastno zbornično organiziranost, je v šestdesetih letih obrt dokazala sama, ko se je na prostovoljni bazi začela povezovati na področju prevozništva, gostinstva in na lokalnih ravneh, nato pa ustanovila še krovno organizacijo na ravni države. S tem je postavila temelj današnje obrtnozbornične organiziranosti. Prav teh dejstev danes ne smemo prezreti ali jih celo pozabiti!
Trenutno naše vrste in seveda ves strokovni potencial zbornice animira noveliranje obrtnega zakona. Ta naj bi prav v teh dneh šel z vlade v parlamentarno	proceduro.
Napovedane spremembe gotovo pomenijo prelomnico v slovenski obrti, zlasti zaradi tega, ker želimo olajšati vstopanje v obrt in njej podobne dejavnosti in te dejavnosti razbremeniti določenih birokratskih ovir za razvoj in rast. Pri pridobivanju mojstrskih nazivov, za katera so potrebna določena specifična znanja, pa je prav, da se na tem področju tudi prihodnje zahteva določena raven izobrazbe, ki bo za naše člane še posebej pomembna tudi po vstopu v Evropo kot garancija kvalitete in zaščita potrošnika.
Mnogi v spreminjanju obrtnega
M RENAULT ^ Avtoservis Smrdelj Valter S.P.
Bazoviška 44, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-760, fax: 05/71-00-761
Rde belic kot Renault...
... zna vzdrževati vas Renault!
zakona iščejo predvsem ali samo bitko za članstvo med obema zbornicama na področju gospodarstva. Menim, da to ne sme prevladati in ponovno izražam up in našo pripravljenost in odločnost, da se bomo pametno dogovorili v prid celotnega, ne le malega gospodarstva. Iskanje novih boljših zakonskih rešitev nas ne sme ločevati, skupaj moramo narediti čim več v prid našemu nacionalnemu gospodarstvu. Kaže pa, da vsi ne razmišljajo tako, saj nekateri želijo obrt postaviti na raven, ki jo je imela sredi prejšnjega stoletja in ne želijo upoštevati dejstva, da je tudi obrt glede na hiter tehnološki in informacijski razvoj potrebno razumeti in obravnavati - tudi v zakonih! - sodobno.
Veliko gospodarstvo brez dvoma potrebuje podporo in pomoč gospodarske zbornice, obrt in mikro podjetja pa močno zastopstvo in servis obrtne zbornice. Nenazadnje tudi zato, da zagotovimo ravnotežje v socialnem dialogu in ravnotežje med velikimi in malimi, da pridejo do izraza interesi malega gospodarstva, ki ga ves svet in tudi EU posebej ščitita. Mali nedvomno potrebujejo določeno zaščito države,- kajti v tržnem gospodarstvu je normalno, da želijo veliki izkoristiti svojo velikost in male ‘stisniti v kot’. Ni torej nič čudnega, da se vse pogosteje pojavljajo zahteve, da bi obrt in mala podjetja imela svojega predstavnika, ki jih bo ščitil in zagotavljal ravnovesje ter konkurenčnost na trgu.
Pa ne samo to, mali potrebujejo odličen servis, ki jim bo pomagal pri obstoju in razvoju. Prepričani namreč smo, da bo malo gospodarstvo v prihodnje tisto, ki bo zagotavljalo identiteto	slovenskemu
gospodarstvu. Velika podjetja bodo zagotovo prevzele mednarodne korporacije, pa če nam bo to všeč ali ne, mala pa bodo ostala v domači lasti, torej v slovenskih rokah.
Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98©
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2 O30 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01©
KOLESARSKI MARATON
Prve dni meseca septembra se je podala na pot skupina osmih vrhniških kolesarjev z dvema spremljevalcema. Od 3. do 6. septembra so prekolesarili 425 kilometrov in obiskali vse primorske in notranjske območne obrtne zbornice. V
petek, 5. septembra 2003 so bili gostje OOZ Ilirska Bistrica.
Po krajšem delovnem srečanju, kije potekalo v prostorih domače zbornice, so si ogledali stari del mesta, si odpočili v prostorih Pink Floyd bara in neformalne razgovore nadaljevali v gostilni Škorpijon v Rečici.
Po obilnem zajtrku, za katerega je poskrbela gdč. Mara Bubčeva, so v soboto zjutraj nadaljevali pot proti Postojni.
Športniki razmišljajo, da bi postal maraton tradicionalen in vabijo, da se jim naslednje leto pridružijo tudi obrtniki iz sosednjih območnih obrtnih zbornic.
Zdravstveni napotki
KLAMATSKA ALGA V PREHRANI OTROK
Modrozelena divja Alga AFA raste v Klamatskem jezeru, ki se nahaja v planinah Oregona (ZDA). Z vodo se napaja iz Kraterskega jezera, ki je vulkanskega izvora in tako polno rudninskih snovi in mineralov.
V našem vsakdanu, polnem stresa, hitenja, problemov v službi, pomanjkanja časa za sebe, partnerja, prijatelje, otroke, še nekako gre, vse dokler smo zdravi mi in naši otroci. Seveda pa nam otežujejo življenje situacije, kadar naši otroci zbolijo, kadar se nočejo učiti, kadar so jezni, polni besa, jokavi... Z njimi se trudimo preživeti vsak prost trenutek, razumeti njihove probleme, hraniti jih čim bolj kakovostno, da bi njihovo življenje bilo čim lepše, srečnejše...
Kljub vsemu pa so otroci vse bolj obremenjeni in tudi bolni, vse pogosteje imajo že dojenčki težave s slabim imunskim sistemom, pogostimi okužbami, alergijami, kasneje pa še hiperaktivnostjo, agresivnostjo in s slabim uspehom v šoli.
Opravljenih je bilo že več raziskav z otroki, ki imajo slab učni uspeh v šoli in težave v obnašanju.Rezultati kažejo, da so imeli, ti otroci veliko pomanjkanje nekaterih od pomembnejših mineralov v organizmu. Tako so prišli do zaključka, da ima kljub vsem doslej znanim vzrokom (genetika, slaba vzgoja, travme,...) ogromno vlogo pri takšnih težavah, ki se drugače ne bi pojavile, pomanjkljiva prehrana.
zahtevnim življenjem, kar pa seveda še bolj uničuje
Zato vse pogosteje posežemo k dodatkih k prehrani v obliki vitaminsko-mineralnih pripravkov.Toda pogosto se dogaja, da naše telo umetne kombinacije ne prepozna, in zato neizkoriščeno in neprebavljeno	izloči.Prihod
modrozelene Klamatske alge na naše tržišče je zato prava osvežitev.
Zakaj je Klamatska alga posebna, drugačna od ostale hrane in vitaminsko-mineralnih pripravkov?
Klamatska alga je hrana, popolnoma naravna, brez dodatkov in brez predelave.Raste v Klamatskem ježem v narodnem parku, je zaščitena pred človeškim onesnaževanjem, jezero je po nastanku vulkansko, zato je polno mineralov.Veliko sončnih dni v letu pa omogoča velik odstotek klorofila.
Ta mikroskopsko majhen organizem vsebuje številne vitamine, minerale, vse osnove aminokisline, ki jih telo absorbira celo 97 odstotkov.Noben drug prehrambeni proizvod ne vsebuje tako visokega odstotka vitaminov skupine B, še posebno B12, kar omogoča veliko boljše delovanje živčnega sistema.
Kaj to pomeni v vsakodnevnem življenju za nas in naše otroke?
Otroci lahko z rednim jemanjem alg v vsakodnevni prehrani krepijo imunski sistem,uspejo izboljšati šolski
'KiUASOURCE 'm Suspi-nued IX °kganic Apple Jd1
uspeh, njihovo obnašanje ne odstopa od normalnega.
Na Japonskem alge tradicionalno uporabljajo v prehrani, zaradi posebnih značilnosti, ki jih ima AFA-alga, pa država denarno podpira njihovo uporabo pri vsakodnevni prehrani.
Alge lahko začnemo jemati že v najzgodnejšem otroškem času, pa vse do starosti.
Naučite svojega otroka, da je alga naravna hrana, ki pomaga da ostanemo zdravi.Takoj zjutraj naj jo popije v soku, ali vzame kapsulo.Tako bo otrok zadovoljen, vi pa mirnejši.
Mogoče vas otrok nauči, da jutranjo kavo zamenjate z obrokom alge?Vsekakor, saj se boste počutili veliko bolje.
Ko so takim otrokom v prehrano začeli dodajati Klamatsko algo, so bili rezultati očitno drugačni.Otroci so bili manj agresivni, šolski uspeh se je popravil, bili so veliko manj prehlajeni in bolni.
Pravzaprav nas to nebi smelo presenetiti, saj naše telo deluje s pomočjo elementov, ki jih vnašamo vanj s hrano.Ker pa je danes hrana zelo zastmpljena s pesticidi, herbicidi, hormoni, antibiotiki, zemlja pa je izčrpana, moramo razumeti, da hrana ki jo uživamo, ne vsebuje dovolj hranljivih snovi, ki bi zadovoljile povečane potrebe otrok v razvoju.
Otroci se morajo spoprijeti s toksini, štrkom in čustveno
Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743
Delovni čas:		
Delavnik	Sobota	
		
Dežurstva		
Delavnik	Sobota	Nedelja in prazniki
		Utemsisi
Skoraj dokončana mrliška vežica
Večje središčno naselje leži v jugovzhodnem delu Podgrajskega podolja. Sestavljata ga stari, gosteje pozidani del na pobočjih flišnate vzpetine Grmada in apnenčaste vzpetine Stari grad, na kateri stojijo razvaline Novega gradu iz 13. stoletja, ter novejšega, nižje ležeči del ob cesti Reka - Trst. V okolici so opuščeni pašniki in mlad mešan gozd, pod naseljem pa je obsežna zakrasela suha dolina. Na severni strani se začenja flišni svet z več krajšimi ponikalnicami. Do 1. svetovne vojne je bil Podgrad upravno in kulturno središče s sodiščem in davčno upravo. V kraju sta župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda in podružniška cerkev sv. Jakoba. Zahodno od naselja stoji tovarna plastičnih mas Piama. V Podgradu se je rodil skladatelj Radovan Gobec (leta 1909). Naselje leži na nadmorski višini 570 m in ima 630 prebivalcev.
Na severozahodu meji na flišne Brkine, na jugozahodu pa na Čičarijo z znanimi vrhovi Slavnikom,Ostričem in Žabnikom. Morfološko ga je oblikovala reka, ki je v geološki preteklosti tekla po površju proti Tržaškemu zalivu. Razteza se od Hrpelj, oziroma Kozine do prevala pri Starodu. Ima tipično dinarsko smer.
Ambulanta je bila zgrajena leta 1997
Kvarnerskim zalivom;
-	po propadu zahodnega rimskega cesarstva je sledilo več stoletno obdobje bizantinske nadvlade, vmes krajši čas celo gotske;
-	v 8.stoletju so padli pod Franke;
-	po razpadu Frankovskega kraljestva je ta prostor postal last bavarskega vojvode, zatem oglejskega patriarha, Eppensteionv, Orlamundov, Spanheimov, Andeških, goriških grofov, Frankopanov, Harsbužanov;
-	v letu 1284 sega prva omemba gradu, po katerem je vas dobila ime; na njegovem
pomembno upravno središče z okrajnim sodiščem, davkarijo in občino;
-	v leto 1852 segajo začetki šolstva
-	leta 1905 je vas dobila veličasten Narodni dom, v katerem je delovala hranilnica in posojilnica, zadruga, pevsko-tamburaško društvo Gorska vila ter celo hotel;
-	po propadu Avstro-Ogrske je sledilo dvajsetletno obdobje italijanskega fašističnega raznarodovanja;
-	po drugi svetovni vojni so bili ponovno umeščeni v slovenski nacionalni prostor
-	sredi petdesetih let 20. stol. je pričela z delom tovarna plastičnih izdelkov, katera
Podgrad ima svojo Krajevno skupnost, ki zajema še vasi Podbeže, Račiče in Sabonje, prostore pa imajo urejene v Narodnem domu.
Stari priimki v Podgradu so: Butinar, Jagodnik, Gvardjančič, Stanič, Demojzes in Gombač. Dve tretjini prebivalcev pa živi v blokih, kar pomeni, da so se v ta kraj priselil in s seboj prinesli nove priimke.
Predsednik Krajevne skupnosti Podgrad Drago Jagodnik je izrazil veliko pohval na račun prebivalcev svojega kraja, saj veliko stvari naredijo z lastnim delom in pretežno z lastnimi viri financiranja. Infrastruktura je urejena razen vodooskrbe v zgornjem delu vasi. Trenutno se rešuje problem mrliške vežice, katere gradnja pa je trenutno v zaključni fazi. Konec oktobra načrtujejo tudi njeno posvetitev in predajo v uporabo. V sklopu popravila mrliške vežice so vaščani načrtovali še prekrivanje stare cerkve in sanacijo gospodarskega poslopja za župnišče. Denar so prispevali vaščani Podgrada in Račič. Akcija se zaenkrat zaključuje -denar za vežico se je zbiral na račun KS -ja, za cerkev in gospodarsko poslopje pa na račun cerkve.
80% kraja je pokritega z asfaltom, se pa trudijo da bi asfaltirali še del okrog šole in pod kasarnami (del Podgrada pod Narodnim domom). V Podgradu se na novo gradijo dve hiši, en del stari se je prodalo in se obnavljajo, je pa tudi nekaj ruševin, ki zaradi neurejenih lastniških razmer kazijo okolico.
V	načrtu imajo gradnjo obrtne cone. Na občini trenutno teče postopek spremembe namembnosti zemljišča na katerem naj bi le-ta stala. Obljubljeno jim je tudi bilo, da bodo z začetkom del na mejnem prehodu Jelšane, gradbeni material odvažali v vrtačo v Podgradu, ampak je zaenkrat to šele dogovor.
Kmetijstvo v kraju in njegovi okolici propada, saj je zaraščenih že 50% površin. Prebivalci živijo od industrije -delajo v Piami, v Sežani in v Ilirski Bistrici.
V	okolici vasi, še posebej ob cesti imajo velik problem z onesnaževanjem, saj ni nikjer nobenega počivališča. Upajo, da bosta v kratkem zgrajena vsaj dva.
VSAKA VAS IMA SVOJ GLAS Narečna podoba podgrajskega šolskega okoliša je zanimiva, saj se prav v naših
Cerkev sv. Cirila in Metoda datira v leto 1910	Cerkev sv. Jakoba z mogočno lipo ob njej, zgrajena leta 1648
Stara hiša v zgornjem delu vasi - »Dušina hiša« iz 16. stoletja Prenovljeno župnišče
Pokrajina nam postreže s pravim bogastvom kraških pojavov. Posebej zanimive so slepe doline, nanizane na stiku fliša in apnenca, kjer brkinski potoki izginejo s površja v kraško podzemlje. Med kraškimi jamami so najbolj znane Dimnice v bližini Slivja.
Podgrad se je sprva imenoval Cerovje (Cerolach). Po odločitvi gorskih grofov, da si v zameno za izgubljeni grad v bližini Golca zgradijo novega nad Cerovjami, je staro ime pričelo toniti v pozabo. Vas se je sčasoma preimenovala v Novigrad,oz. Podgrad, prebivalci pa v Podgrajce, oz. Nagrajce.
Še nekaj utrinkov iz zgodovine vasi in okolice:
' v prazgodovinsko obdobje segajo ostanki utrjenih gradišč, npr. Gradina nad Starodom;
' v času Rima se je po podolju odvijal živahen promet po cesti Aquileia -Trsat, najpomembnejši prometnici Tržaškim in
mestu danes samevajo le še razvaline mogočnega grajskega stropa
-	kmetje so sodelovali v kmečkem uporu leta 1635ter v tominskem puntu;
-	Napoleon jih je vključil v Ilirske province;
-	sredi 19. stol. je postal Podgrad
še danes velja za ekonomski steber pokrajine
- leta 1975 je bila dograjena nova šola, v kateri pridno nabirajo znanje učenci Podgrada, Hrušice, Podbež, Sabonj, Račič, Staroda in Malih Loč,
vaseh stikata čičko narečje in brkinski govor, ki je podskupina notranjskega narečja. Med seboj se močno razlikujeta tako po glasoslovni podobi in pomenu besed kot v skladnji in oblikoslovju. Vzrokov za njihov nastanek je več, a prav gotovo sta najpomembnejša naselitev
prebivalstva iz dveh različnih smeri in v različnih zgodovinskih obdobjih ter nekoč zelo pomembna prometna pot iz Tržaškega zaliva na Kvamer.Vasi ob tej cesti in južno od nje imajo čičko narečje (Podgrad, Račiče, Starod), vasi severno od ceste pa brkinski govor (Male Loče, Hrušica, Zaliči, Sabonje). Izjemna je govorica Podbež, ki ima značilnost obeh, podobno kot bližja vas Obrov. Kraji ležijo blizu, skoraj drug bo drugem, a se po govorni podobi med seboj zelo razlikujejo. Zanimivo je prisluhniti govorici teh vasi, ker zanje velja, da ima vsaka vas svoj glas. Žal je zapis daleč od pristne govorice, saj ne moremo zabeležiti bogastva narečnih glasov in stavčne melodije.
ŠKOROMATIJA
Ljudje “škoromatijo”, pustujejo v mesecu februarju ali marcu, kakor nanese koledar. Našemljene ljudi v okolici Hrušice in Podgrada imenujejo škoromati, v vaseh, ki leže ob cesti proti Kozini so škoromadi, v krajih vzhodno in jugovzhodno od Podgrada pa maškare ali mačkore.
V drugi polovici našega stoletja pa je začel izginjati in se spreminjati zaradi opuščanja kmetovanja, velikega zaposlovanja kmečkih fantov v industriji in odseljevanja
Grad Novigrad, Neuhaus, Castelnuovo, Podgrad. Razvaline tega gradu so še danes nad vasjo Podgrad. Stari Rimljani so imeli svojo utrdbo Castrum novum. Zgodovina omenja grad prvič leta 1281, ko je bil Albert grof Goriški lastnik gradu in ga je premagal oglejski patriarh. Grof Goriški se ni uprl razdejanju Carstberga, temveč je prosil, da se ohrani »Castrum nuovum apud Cerbach«. Okrog leta 1313 imajo grad gospodje Borsa di Argento. V tem času je bilo sodno grajsko območje zelo razsežno - od Vodic in Sežane do reke Reke. Ob koncu 14. stol. preide grad po možitvah v last Frankopanov. Zatem ga spet dobijo goriški grofe, ki ga prodajo 1426 leta tržaški občini za 2.000 dukatov. Leta 1499 si je grad prisvojila beneška republika. V tem času so bili tudi turški napadi. V srednjem veku je grad nadzoroval trgovske karavane iz notranjosti Slovenije proti morju. Leta 1533 je imela grad Avstrija, ki ga je dodelila v feud gospodom de Govardi, ki sta imela tajne zveze z beneško republiko. Zaradi tega, ker sta se obnašala kot roparska viteza in se zanašala na pomoč Benečanov, ki so jima pošiljali orožje in drugo, ter se nista pokoravala ukazom cesarja Ferdinanda, je zavzel grad dne 31.12.1550 kapetan Raunach iz Trsta. Roparska viteza so odpeljali na ljubljanski grad, kjer so jima sodili. Na cesarsko povelje so 9. in 10. aprila 1551 grad zažgali in nato še porušili. Grad so obnovili 1617 leta. Leta 1660je bil lastnik gradu plemič Petazzi, nato baroni Marenzi, zatem ponovno Petazzi, ki ga po 30. letih prodajo fiskalnemu uradu. Grad in posestvo so zamenjali za grofijo Pazinsko in ga dobi obmejni grof Turinetti de Prie in Pancalari, ki so prepustili upravljanje posestev Danielu Curro. Leta 1766 kupi grad s posestvi za 240.000 forintov Montecuccoli.
Narodni dom je bil zgrajen za časa Avstro- ogrske, danes pa so tekmuje v enotni Primorski ligi. Klub obiskuje 25 aktivnih igralcev v njem prostori krajevnega urada in krajevne skupnosti	in kar nekaj podpornih članov
mladine v industrijska središča. Spremenjen način življenja na vasi in hitrejši tempo je torej botroval opuščanju tradicionalnega načina šemljenja, ki je zahteval mnogo časa in priprav. Stare like so zamenjali novi, poenostavljeni in preprostejši, nekateri pa so povsem izginili. Nadalje seje stari način šemljenja obdržal samo v nekaj vaseh (Javorje, Hrušica, Podgrad).
Čeprav so škoromati skoraj povsem izginili, izjeme so bili posamezniki, ki se vključujejo med “sodobnejše” našemljence, se fantje pred pustom v nekaterih vaseh še vedno zbero in našemljeni poberejo darove, vendar izključno v domačih vaseh. Ponekod pa so fantovski (moški) privilegij šemljenja prevzeli ter ga ohranjajo v bolj ali manj izvirni obliki otroci. Nadalje približno 30 let nazaj in v izvirni obliki, so se šege oklepali fantje v Hrušici, ki so tudi sloveli kot ena najlepših skupin škoromatov. Žal pa je iz že navedenih razlogov tradicionalen način šemljenja tudi pri njih izginil. Omeniti velja tudi sodelovanje Hruščanov na enem prvih karnevalov ljudskih mask v Ptuju leta 1964. Zanimiva posebnost so Podgrajci, ki so pred šestnajstimi leti obnovili obhod škoromatov, vendar v spremenjeni, sodobnejši obliki. Pred leti pa so se jim sledili tudi Hruščani, ki so ravno tako obudili svoje like. Like, ki jih je prinesel novi čas, še vedno poimenujejo škoromat. Čas škoromatom ni bil vedno naklonjen, predvsem med italijansko okupacijo po prvi svetovni vojni, ko so oblasti nerade gledale slovenske običaje. Pa tudi tik po drugi svetovni vojni so bili mnenja, da je običaj potrebno zatreti zaradi strahu pred morebitnimi prikritimi sovražniki mlade države. Tudi cerkev pustovanju ni bila naklonjena. Nikomur pa ni uspelo običaja preprečiti, razpadati je začel sam nekaj deset let pozneje.
Najstarejši zapis o škoromatu najdemo
že v prvi polovici 14. stoletja. Vendar ne v Brkinih, temveč v furlanskem Čedadu (Cividale), kjer je 12. februarja 1340 mestni magistrat objavil prepoved, po kateri se brez dovoljenja gestalda in mestnega sveta nihče ni smel pokazati na ulicah “in habiu scaramatte" - se pravi v obleki škoromata. Različica prvega imena se je pojavila v arhivskih virih še enkrat v naslednjem stoletju, in sicer februarja leta 1422, tokrat kot sgaravatte. Ta dva dokumenta je našel Valentino Ostermann ju prvič objavil v drugem delu svoje knjige ‘La vita in Friuli’, ki je leta 1940 izšla v Vidmu (Udine), in sicer v poglavju, ki obravnava furlanske maske. S tema izrazoma se je tudi spoprijel Giuseppe Vidossi, ki predlaga dva mogoča izvora, oba pa sta zanimiva za razlago škoromata. Prvi je termin scaraguaita iz staronemškega skarvvahta, drugi pa
Kleščar - edini neposredni potomec nekdanjih scaramattov in osrednja figura škoromatov
srednjeveški latinski izraz scaramancum. Pri prvem izrazu naletimo na izraz skarvvahta, scharvvahte, kar v stari nemščini pomeni “ljudska straža". Ta je bila sestavljena iz nekaj mož, ki so opravljali stražarsko dolžnost. Tudi drugi izraz scaramancum in njemu podobni besedi scaramanga in scaramangum pravzaprav pomenijo širok vojaški plašč ali ogrinjalo, ki zakrije celo telo. Dejstvo je, da so bili pripadniki ljudske straže ogrnjeni v široke vojaške plašče, ki so bili najverjetneje črne barve. Ljudje pa so si najraje nadeli obleko nočnega čuvaja - schiravaita - tovrstni našemljeci pa so se imenovali sgaravati. O tem govori tudi ‘Statuta e ordinamenta Communitatis Terre Utini’ iz leta 1425, o katerem poroča Vicenzo Joppi. Vendar pa zadošča razlaga dr. Kureta, da je tip našemljenca, o katerem govori čedajska prepoved, ogrinjal v dolg črn plašč, na katerega še danes spominja stara beneška maska ‘domina’. Po Kuretovi domnevi je furlanski izraz zašel v naše kraje v času oglejskega gospostva (od leta 1228 dalje), ko so bili Brkini mejno območje med Oglejskimi patriarhi in Goriškimi grofi. Domačini so tako hote ali nehote prihajali v stik z vojaštvom ene in druge strani, tako da so jim bili scaramatti dobro znani. Od njih so prevzeli in sčasoma spremenili ime.
26. decembra na “Svet Štefan božični” so se fantje zbrali v vaški gostilni in pusta zapili. Ta dan so pri gostilničarju odprli račun in “nanj pili” do pusta, ko so s pobranimi darovi račun poravnali. Tu so se dogovorili, kateri lik kdo predstavlja. Pravico do bolj čislanih likov so imeli starejši fantje, mlajši pa so morali izbirati med tistimi, kar je ostalo. Ta dan so izbrali tudi kapota (vodjo), enega ali dva, če je bila vas večja. Izbrali so jih po priljubljenosti, sposobnosti vodenja skupine ter po smislu za šemljenje. Kapo je imel potem pravico odločati o pripravah in izvedbi obhodov. Včasih je reševal
nastale težave, predvsem če je kdo od našemljencev preveč pogledal v kozarec. Njegove odločitve so bile za vsakega sodelujočega pravilne. Med našemljenci je bil kapo največkrat oblečen v škoromata z bronastimi zvonci, kar je tudi potrjevalo njegov ugled med ostalimi.
Škoromati so si pripravljali oblačila ponavadi na skrivaj. Ponekod so si začeli pripravljati oblačila šele po svečenici (2. februar), vendar je bilo včasih potrebno začeti tudi prej, posebno če je bil pust že prve dni februarja. Kljub temu so se nekateri strogo držali pravila in so potem pohiteli, “tudi, če ni bilo tiste dni pravega reda, ne v hlevu ne v hiši.” Prvi so odšli na obhod škoromati iz Podgrada, in sicer tri tedne pred pustom “na podbiško nediljo” in so ta dan obiskali Podbeže. Pozneje so si obhodi sledili po določenem redu, tako da vasi nista obiskali dve skupini v enem dnevu. Škoromati so hodili v izredno oddaljene vasi, daleč od domačega kraja. Odpravili so se v zgodnjih jutranjih urah, vračali pa pozno zvečer. Fantje z Račič pa so bili zdoma tudi po več dni in so obiskovali kraje po Istri (Čičariji). Omeniti moramo tudi zvončare z Mun, ki so bili vsakoletni obiskovalci brkinskih vasi. Ti so se vračali s svojih obhodov po Istri in so se ustavljali v vaseh ob cesti Kozina - Reka.
Škoromati so domačo vas ponavadi obiskali zadnjo, in sicer na pustno nedeljo ali torek. Fantovske skupine so imele pravico, da so šle prve “pobirat”, šele
nato so šli lahko tudi otroci in možje. Največ darov so dobili škoromati v domači vasi, vendar so bile radodarne tudi domačije v ostalih vaseh, kjer so imeli hčer za možitev in je bila njihova želja, da bi odšla v vas, iz katere	so
našemljenci prihajali.
Vedno je obisk škoromatov	za
domačine predstavljal čast, zato so jih radi sprejeli. S seboj so prinesli veselje in razigranost. Najbolj pa so se jih veselili otroci, ki so jih radi čakali že pred vasjo. Ko so se škoromati približevali, so se pred njimi skrili zaradi strahu, da jih ne bi ujel kleščar v velike klešče in jih “olisal” s sajami. Pogumnejši so jih izzivali, dokler jih kliščari, na veliko veselje skritih in varnih opazovalcev, ni ujel in olisal. Če je bilo žrtev dekle, je bilo obojestransko veselje in zabava še večja.
Maske:
Edini neposredni potomec nekdanjih scaramattov in osrednja figura škoromatov je kliščar. Ta arhaičen lik, ki pooseblja zle sile in kazen, se je po vseh vaseh ohranil skoraj v enaki podobi.
V sprevodu sledijo zgončarji. Najznačilnejši del njihove oprave je skrbno izdelana kapa.
Zastavonoša oz. bandjera ima nalogo nositi zastavo skupine na čelu le-te. Ponavadi je ta lik le svečano oblečen z dodatki pisanih trakov in kakšne rože za klubukom. Ta lik je odraz novejšega časa in potreb, kajti nosi prapor vasi, od koder prihaja skupina.
Vselej škoromate spremlja glasba. Muzikanti niso našemljeni, so le svečano oblečeni, instrumente in klobuke pa si okrasijo s papirnatimi cvetlicami in
Složno in udarniško bodo tudi slačilnice poleg nogometnega igrišča dokončane in pobarvane
trakovi.
Šemijo se tudi dekleta. Obraz imajo zakrit s tenčicami, obleko pa si okrasijo po lastni domišljiji - imenujejo se Pupe v belem. Častno mesto med vsemi škoromati pripada poberinu. Tega izberejo po priljubljenosti, saj je mnogokrat obilnost darov povezana ravno s tem.
V spremstvu škoromatov sta tudi “žjenin i nevjesta”. Lahko bi rekli obvezen lik, kajti predstavljata srečo, plodnost in veselje.
Ne moremo pa mimo lika cunj ara, barvno najbolj živahnega. Obleko mu pripravijo ženske, nona ali “pupa”, in sicer tako, da na srajco in hlače prišije nešteto cunjic v obliki trakov, ki jih zbira po celi vasi.
Sledi Fant u belmi. Skupina ima s seboj tudi “medveda z gospodarjem”. Medveda imenujejo tudi s človeškim imenom “MARKO”. Napravljen je v narobe obrnjen črn ovčji kožuh in črne kožuhovinaste hlače, ki so bile del zimske moške noše. Na glavo si povezne vrečasto krinko iz ovčjega krzna. Gospodar ga ves čas vodi na verigi, ter ga kroti, dane bi preveč nagajal gledalcem.
Sledi jemprgar, ki je maska, ki izvira iz kmečkega vsakdanjika.
Zanimiv in simboličen je tudi “kosec”, napravljen v obleko iz raševine in pokrit s širokokrajnim klobukom. V rokah drži koso, s kosjem stare kose in lesenim rezilom.
Član skupine je tudi ta debel ali debeljuh. Napravljen je tako, da si za široko obleko natlači veliko slame, zaradi tega pa postane neroden in še posebej smešen. Lik debeluha simbolizira magično zagotovilo obilja.
Zanimiva j e tudi maska deska, ki vključuje dva fanta. Oblečena sta v bele srajce in bele hlače z rdečo črto ob robu ter ijava “rekljca”, na glavi pa imata poveznjen klobuk s širokimi krajci. Obuta sta v do gležnjev segajoče težke čevlje. Ne nosita mask. Kar ime pove, nosita desko, oz. “škorec”, na katerem je šaljiv napis, ki se nanaša na dekleta, ki se niso omožila pred pustom, pa je mogoče že bil čas za to. Napis se glasi: “Pust je prišou, repa ni, ča si revica čekala, da si ga nisi ušafala?”, kar bi lahko prevedli kot:” Pust je prišel, repa ni, kaj si revica čakala, da ga nisi dobila?”.
Za sodelovanje se zahvaljujem Dragu Jagodniku in Mitji Ivančiču
Izvirno besedilo	Prevod
Čičko narečje-Podgrad	
Su šli jenuč dielavci Plame v Beograd. I tirno su ljude v enim križišči ustavili miličniki, ač su neredili prometni prekršak, su prevozili rjavo luč. 1 patljč su se oni čudili: "Mu ki, ča mi? Mi nie. " 1 miličnik je ričkol: "Vi. vi." I su riekli: "Ki čie nam ča, ča čie nam ki!" Miličnik seje uštafal i je zamahniu z ruku: "Pa to su Kinezi, nek idu dalje. " Pripovedoval: FeliČe Šajina,Vidanjin Podgrad Zapisala: M. Štrancar	So šli nekoč Plamini delavci v Beograd. V nekem križišču sojih ustavili miličniki, ker so naredili prometni prekršek, so prevozili rdečo luč. In potem so sc čudili: "Kdo, kaj mi? Mi ne. " Miličnik je rekel: "Vi,vi. ” In so rekli: "Kdo nam kaj hoče, kaj nam kdo more! " Miličnik seje naveličal in je zamahnil z roko: "To so Kitajci, naj gredo dalje "
Izvirno besedilo	
Čičko narečje- Račiče	
Niki dan ti gričm po klančiči i ti vidim jenu staro buotro ne puli i ju prašam: "Mojalipažienskica, kantogrie.i?" "Kropit pokuojnega Pjipola." "Pa ča stiščieš zduolapodmdju? ” Mi ni tiela včlje povidat. Ma pdlje je sčlih rekla: "Znaš ča? Moju i mundante za mojiga pokuojnega Naniča. Je umrl u bolnici i su ga hli zabili, ricvčiča, obuč, pri ko su ga dali v Strugu. Ga torno gori trba da "Pa zač niesete luo sada k timu mrtvimu? " "Griem vidit, ko bi mu uon niesol gori v nehiesa. " 1 je šla duoli po kalnčiči i za nju jena mečka. Sijda ne znom, čaje, ričvica, odpravila. Trba daje mrtvi Piepo ziel tu roobu i ju njesol pokuojnemu čie gudri u nebičsa. Pripovedovala: Marija Krese v ič, Koleravina	Nekega dne sem šla dol po klančku in zagledam neko staro botro na poti in jo vprašam: "Moja lepa ženskica, kam greš? ” "Kropit pokojnega Pepota." “Kaj stiskaš spodaj pod ramo? " Ni mi hotela takoj povedati. Potem je vseeno rekla: "Veš kaj? Majico in spodnje hlače za pokojnega Naniča. Umrl je v bolnišnici in so ga pozabiti, revčka, obleči, prej kot so ga dali v krsto. Tam gor ga najbrž "Zakaj nesete to sedaj k mrtvemu? " "Grem pogledat, če bi mu on nesel v nebesa.« In je šla po klančku in za njo mačka. Sedaj ne vem, kaj je, revica, odpravila. Morda je mrtev Pepo vzel perilo in ga odnesel pokojnemu v nebesa.
POSVET Z ŽUPANI OBČIN 16. VOLILNE ENOTE
19. septembra je bil v sejni sobi občine prvi posvet z župani 16. volilne enote. Bistriški svetnik mag. Zlatko Jenko je na posvet povabil župane občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Pivka, Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica, načelnike UE Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica ter predstavnike podjetij: Lesonit, Liv, Piama- Pur, GZS OZ Postojna, Javor Pivka, Pivka perutninarstvo, TIB Transport, Mitol, Kobilarna Lipica in SGP Kraški zidar. Sestanka so se udeležili le nekateri izmed njih.
Osnovni namen regionalnega posveta je vzpostavitev neposrednega stika županov ter nosilcev gospodarskega in regionalnega razvoja z vodstvom državnega sveta in z izvoljenim državnim svetnikom v volilni enoti.
Domače novice iz slovenskega parlamenta
IZ POSLANSKIH KLOPI ...
jdfgV Stranki mladih S"	1	Slovenije smo že
:j*.	pred začetkom
\	j	šolskega leta
opozorili, da zgolj ) f o r m a 1 n a demokracija, brez ustrezne politične infrastrukture, ni dovolj za normalno delovanje države. Politična infrastruktura namreč pomeni med drugim tudi obstoj demokratične kulture, odgovornosti, formalnih in neformalnih pravil delovanja in med drugim tudi obstoj delujočih institucij. Pomanjkanje slednjega je povzročilo situacijo, ko z zakonom določena in zavarovana pravica ne bo dosegljiva upravičencem, to je preko	150.000
prebivalcem Slovenije.
V	sklop urejenega in
dosegljivega šolskega sistema	zagotovo
spada tudi finančno dostopen prevoz v šolo ali na fakulteto. Z izdajo neoperativnega podzakonskega akta, na podlagi sicer dobrega in s splošnim konsenzom sprejetega zakona, je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport nesramno izigralo dijake in starše. Govorim o subvencioniranju prevozov dijakov in študentov. Omenjeni zakon je bi sprejet že marca, zato je bilo časa za pripravo pravilnika dovolj. V SMS smo ves čas opozarjali na neaktivnost in potrebo po izdaji ustreznega predpisa in se s tem vprašanjem že maja 2003 obrnili na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Na to vprašanje je ves čas opozarjala tudi Dijaška organizacija Slovenije s svojimi organi. Pravilnik prinaša mnogo nesmiselnih in neživljenjskih določil, kijih bo v praksi zelo težko (če že ne nemogoče) izvajati. Subvencija mesečne vozovnice naj bi se izračunavala na podlagi podatkov o otroških dodatkih in štipendijah dijaka za preteklo leto, odločb za tekoče leto pa dijaki še niso prejeli. Kako bo po prejemu odločb o otroških dodatkih za letošnje leto oziroma po prejemu odločb o štipendijah? Prav tako ni znano, kako bodo subvencijo izračunali dijaku, za katerega starši zaradi katerega koli razloga niso zaprosili za otroški dodatek, saj so ti podatki osnova za izračun subvencije.
V	proračunski postavki letošnjega leta je za subvencioniranje prevozov dijakov sicer namenjenih več sredstev v primerjavi z lanskim letom, vendar so določbe pravilnika na ministrstvu pripravili tako, da je velika večina dijakov upravičena do nižjih subvencij, kot so jih prejemali v preteklosti, medtem ko je tistih, ki so zaradi socialnega položaja upravičeni do sedemdeset odstotne subvencije, zelo malo. Trditve vlade, da je namenila več sredstev, so zato zavajajoča, saj so s pravilnikom onemogočili, da bi bila v celoti porabljena. Po ocenah Gospodarske zbornice naj bi Vlada tako prihranila
do 9 milijard SIT. V SMS temu ostro nasprotujejo, saj s tem Vlada izvaja varčevalne ukrepe s poseganjem v že tako splošno stanjšane ter v začetku šolskega leta	še dodatno
obremenjene družinske proračune. Vlada je s tem dejanjem še enkrat dokazala, kako se z dobrimi nameni sprejet	zakon	s	sprejetjem
neprimernega podzakonskega akta lahko izigra. Velika večina (po ocenah do 80% dijakov) naj bi tako spadalo v prva dva razreda s 7% in 17% subvencijo, najvišjo 70% subvencijo pa bi bili deležni le redki posamezniki. V SMS smo pozvali Vlado RS, naj prisluhne Dijaški organizaciji
Slovenije, interesom dijakov in študentov, njihovih staršev ter prevoznikom. Osnoven namen sprejetega zakona je povečati subvencije dijakom in vajencem upoštevajoč njihov socialni status in oddaljenost od mesta šolanja. Ministrstvo pa je s takšnim pravilnikom izigralo veliko večino dijakov, ki sedaj za vozovnice plačujejo veliko več, kot v minulem šolskem letu ter je popolnoma izničilo osnovne cilje in namene zakona.
V SMS se zavedamo pomembnosti ohranjanja družine kot osnovne celice družbe in to tudi upoštevamo kot enega pomembnejših
argumentov, pri oblikovanju naših političnih stališč in odločitev. A tokratno referendumsko vprašanje ni bilo politično, bilo je predvsem strokovno in poslovno. Na septembrskem referendumu se je v bistvu odločalo o dveh stvareh: poštenem plačilu za delo oz. socialni državi ter svobodni podjetniški pobudi. Ne eno ne drugo ni stvar, za katero naj se odloča na referendumu, obe sta nujnost in zato določeni v Ustavi. V SMS obžalujemo, da ni prišlo do dogovora med delodajalci in sindikati po poti, ki je sistemsko predvidena za urejanje podobnih vprašanj. Vsekakor menimo, daje referendum o tej temi nepotreben in bi morali delodajalci bolj prisluhniti delavcem ter najti skupen jezik glede primernih nagrad za nedeljsko delo in razporejanje delovnega časa z možnostjo počitka, kot to predvideva zakon o delovnih razmerjih. Verjamemo, da bi bili določeni pripravljeni delati tudi ob nedeljah in se tako pridružiti skupinam poklicev, ki zaradi narave svojega dela že sedaj delajo tudi ob	nedeljah:
medicinske sestre, osebje v domovih starejših občanov, turistični delavci, policaji, novinarji,..; kot vemo jih je vseh skupaj skoraj 124.000. Poleglega je po našem mnenju referendumsko vprašanje nedosledno in samo po sebi odpira še dodatna vprašanja (npr. kakšna je površina prodajaln, ki bodo lahko odprte ob nedeljah in praznikih,..). Referendum pa je tudi strošek v višini skoraj 600 milijonov tolarjev. Zato je tokratna pobuda lahko le voda na mlin tistim politikom, ki se zavzemajo za omejitev referendumskega odločanja, čemur v Stranki mladih Slovenije odločno nasprotujemo. Igor Štemberger
Uvod v posvet je podal predsednik državnega sveta g. Sušnik. Vsem prisotnim je obrazložil sestavo DS, njegove pristojnosti in njegove pomanjkljivosti. Izrazil je željo, da si državni svet, kot zastopstvo
Udeleženci posveta
funkcionalnih in lokalnih interesov želi dobrega medsebojnega sodelovanja z občinami, ki se vsakodnevno soočajo z različnimi problemi. Poudaril je njegov pomen, kot protiutež državnemu zbom in njegovo funkcijo korektivnega faktoija pri sprejemanju odločitev. Omenil je tudi, da je v državnem svetu prostor tudi za delovanje civilne družbe, da svet aktivno deluje pri povezovanju vseh pomembnih akterjev, ter da mednarodno sodeluje predvsem s tistimi državami, ki imajo dvodomno ureditev. G. Sušnik je tudi izrazil kritiko na delovanje trenutnega političnega sistema, saj po njegovih besedah, sedanja koalicija ne omogoča veto državnemu svetu, ker je preglasovana vsaka njegova odločitev. Upa pa, da bodo volitve prinesle tudi nov položaj državnemu svetu. Državni svetnik g. Jenko je v nadaljevanju opisal svoje trenutne aktivnosti, izmed katerih je najbolj pomembno poudariti novost, da se odpira svetniška pisarna v vseh občinah katere zastopa. Tako, da se bomo lahko občani obrnili, ne samo na naše poslance, ampak tudi na državnega svetnika.
Ilirskobistriški župan g. Anton Šenkinc je omenil, daje vloga državnega sveta premajhna, da bi za preglasovanje veta morala veljati 2/3 večina, ne pa normalna večina glasov poslancev. Omenil je tudi kopico zakonov s katerimi država nalaga obveznosti občinam, kijih pa le-te ne morejo izpolnjevati zaredi neurejenih podzakonskih aktov ali zaradi prevelikih financ, ki so s tem povezane. Apeliral je na DS, naj bodo pozorni tudi pri tem. Sežanski župan g. Klun je povedal, daje rešitev samo ena, to pa je lobiranje, ko je zakonodaja še v pripravi. Pri tem morajo sodelovati tudi vsi dejavniki civilne inicijative, dejavniki oblasti in tudi tisti, ki v praksi poznajo zadeve. Poudaril je tri tematske sklope na katere morajo biti še bolj pozorni, to pa je davčna reforma, na kateri je potrebno še veliko storiti, da bo zaživela in omogočala razvoj. Drugo je področje gospodarstva, še posebej malega gospodarstva, saj bo le to omogočalo razvoj, dalo nove zaposlitve
in hkrati ohranjalo našo identiteto. Kot zadnje je navedel problem okolja in problematiko odlaganja odpadkov.
G. Boštjančič - podžupan občine Divača je opozoril na povezovanje našega gospodarstva z gospodarstvom evropske
unije. Meni, da naše gospodarstvo ni dovolj konkurenčno, da ni znanja ne sodobne tehnologije. Podal je pobudo, da se na bodoče posvete povabi tudi institucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, kot so ljudske univerze in šole.
G. Černač iz občine Postojna je opozoril predstavnike državnega sveta, da mora le-ta, preko javnosti vplivati, da se določene odločitve sprejmejo drugače, kot bi se.
V.D. Kobilarne Lipica, g. Rus se je osredotočil na problematiko turizma. Predlaga, da strategija razvoja slovenskega turizma upošteva komparativen prednosti in razvojne priložnosti naših krajev, ne pa da ovira njihov razvoj.
Načelnica Upravne enote Sežana, ga. Kovačič je opozorila, naj svetniki popazijo tudi na veljavo zakonov, saj se ne sme več zgoditi, da je zakon sprejet konec meseca decembra, začne pa veljati takoj drugo leto.
G. Celin, načelnik Upravne enote Ilirska Bistrica je opozoril, daje potrebno posebej pozorno spremljati zadeve na področju reorganizacije državne uprave in regionalizacije.
Direktor TIB Transporta, g. Milan Šajn je pohvalil delo državnega sveta. Meni, da bo področje 16. volilne enote z vstopom v EU še bolj aktualno in so srečanja na takšnem nivoju zaželena in zelo pomembna.
G. Egon Bratož, predstavnik tovarne Lesonit pa je opozoril na problem okorele in počasne administracije.
Predsednik državnega sveta je posvet zaključil z zanimivo primeijavo. Izrekel je pohvalo Koroški, ki naj bi bila vzor vsem ostalim. Koroška je namreč izjemen primer sodelovanja med ljudmi in panogami, saj so se posveta, ki je bil tam organiziran udeležili vsi:	od
gospodarstvenikov, kmetov, šolnikov, obrtnikov, županov... in samo tako se bo dalo nekaj narediti.
Naslednji posvet bo čez eno leto, v eni izmed drugih občin, ki sestavljajo 16. volilno enoto.
POSLANSKA PISARNA
Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1.ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3.ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržan je poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek.
Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju.
cppiama-pur
PLAMA-PUR d.d., 6244 Podgrad tel.: 05/71 49 100, fax: 05/71 49 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si
Velika dvorana DZ
Dvojna dioptrija
Sodobni človek postaja vse bolj alergičen (Slovenci pri tem nič ne zamujamo) na vse, kar bi mu utegnilo omejevati osebno svobodo (bolje povedano : samovoljo). Kmalu ne bo smel nihče niti več glasno prdniti zunaj svojega bivališča, da ne bi motil koga od ljubiteljev tišine. Nekateri Primorci (tudi na bistriškem so že znani primeri), so recimo zboleli za preobčutljivostjo ušesnih bobničev na zvonove. Eden takšnih ušesnih obolevnikov iz Kopra, član gibanja "za zmerni razvoj” (vragsigavedi, kaj naj bi to pomenilo) in občinski svetnik v eni osebi, si je privoščil dan pred velikim Šmarnom zaščitno ovijanje kembljev zvonov koprske stolne cerkve s tapisonom z obrazložitvijo, da so (za njegova ušesa seveda) preglasni. Očitno je nekaterim v glavi zakuhalo od letošnje vročine, vključno z varuhom človekovih pravic, ki je po tem dogodku na TV nekaj pleteničil, da si je slovenska RKC (upam, da veste, da ta tolikokrat uporabljena kratica ne pomeni Rdečega križa, ampak Rimokatoliško cerkev) skoraj sama kriva za takšne izpade nestrpnosti, ker jih izziva s svojim vmešavanjem v javne zadeve. Nekdo iz civilnega združenja je lepo povedal, da je pri vsem tem najbolj zaskrbljujoče obnašanje medijev, ki so šli Marku Breclju tako na roko, da ga je prišla koprska TV celo pričakat po uspešno opravljeni ‘'akciji” proti (spet po njegovem mnenju) preveč glasnim ‘'klerikalcem”. Ob tem mi je šinila v glavo zamisel, da bi ga bilo pametno povabiti k nam na Prem (seveda brez honorarja), da bi tudi nas malo, ‘'medijsko promoviral” s kakšnim podvigom v notranjščini cerkve, kjer bi recimo protestno razdrl zidarski oder (osebno pomagam !) z obrazložitvijo, da moti pogled na napol obnovljeno Kraljevo sliko sv. Cirila (Metoda še niti začeli niso), na katero so očitno oni *’tam gor” pozabili, da sploh obstaja. Mi smo 1 2 3 4 5 6 7 8
VEČERNI ZVON, O MILI ZVON...
tapison ™
kljub temu zadnjega julija brez običajnega medijskega in tudi siceršnjega hrupa skoraj ilegalno spravili v zvonik naš novi zvon, ko da bi slutili, da ga ne bomo smeli preveč razkazovati, da ne bi komu pokvaril okusa tišine. No, pri nas res ni nobene nevarnosti, da bi komu odžirali pravico do molka, ker se oglašajo izven običajnega urnika samo, kadar koga pospremijo v grob, pa še to bo kmalu postalo za koga moteče in bomo imeli tihe pogrebe (spotoma predlagam še ukinitev nagrobnih nagovorov in petja). Ne bi se čudil, če bi zagovorniki ‘'zmernega razvoja” nekega dne začeli zbirati podpise za razpis referenduma tudi o prepovedi ptičjega petja pred peto uro zjutraj ! Vsekakor pa bi bilo nujno takoj predlagati v javno razpravo popravke vseh tekstov v našem slovstvu in uglasbenih besedilih, ki vsebujejo besedo zvon in še kakšno odvečno pripono pred njo, kot recimo „mili, domači ali ‘'večerni', da ne bi komu	od	novodobnih
‘'razsvetljencev” kalila duševnega miru. Preden človek doseže ta ‘'visoki
duhovni nivo”, se pravi, da postane samozadosten, mora najprej utišati okoli sebe vse tiste glasove, ki mu šepetajo, da je kljub svoji ideji o popolnosti še vedno krhek in podvržen umiranju. Torej ni naključje, da se privrženci raznovrstnih gibanj za "osvoboditev človeka” tako enodušno trudijo utišati najprej zvonove, ker nas glasno opominjajo na minljivost, katero se oni trudijo ustaviti in jo zamenjati z iluzijo brezčasja, ki ji pravijo obnovljeni raj na zemlji (po možnosti en sam človek na km J, v katerem naj bi si s kloniranjem v nedogled podaljdeval utrudljivo bivanje na zemlji. Hvala lepa za takdno prihodnost, v kateri bi se v neskončnost ponavljal, kot pokvarjena plodča ! Lepde je ti veti z zavestjo smrti v sebi ter neponovljivosti življenja, ker to človeka dela skromnega in sprejemljivega za lepoto in bolečino v sebi in bližnjem, a tudi vedrega popotnika skozi čas proti pravi večnosti...
Jožko Stegu
Novosti iz knjižnice
KNJIŽNE NOVOSTI
Knjižnica Makse Samsa
Ilirska Bistrica
1.	PAPALIA, Diane E., OLDS, Sally Wendkos, FELDMAN, Ruth Duskin Otrokov svet : otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy, 2003
2.	SAM, Anej Milena. Ljubljana: samozal. A. Sam, 2003
3.	WAGNER, Hans Močni živci : konec s stresom in izčrpanostjo : kako z zdravilnimi rastlinami, zdravo prehrano in blagimi terapijami krepimo prenapete živce. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
4.	WALKER, Peter Hop, skok in poskok : vaje, dejavnosti in igre za spodbujanje otrokovega gibanja, dobre drže in ravnotežja. Radovljica: Didakta, 2003
5.	ŠINKOVEC, Janez, TRATAR, Boštjan Komentar Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in Zakona o varstvu konkurence s prilogami. Lesce: Oziris, 2003
6.	ŠINKOVEC, Janez, TRATAR, Boštjan Zakon o davčnem postopku : s komentarjem. Lesce: Oziris, 2002
7.	STEWART, lan Kakšne oblike je snežinka? : vzorci v naravi. Radovljica: Didakta, 2003
8.	HELLMISS,	Margot,
SCHEITHAUER, Falk Zdrav post : za
kar najboljše počutje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
9.	50 idej, Morske predjedi in solate. Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2003
10.	50 idej, Sredozemska kuhinja. Ljubljana: Delo revije: Pisanica, 2003
11.	MIHELIČ, Tine, ZAMAN, Rudi Slovenske stene : izbor najlepših plezalnih vzponov. Radovljica: Didakta, 2003
12.	GRMEK, Petra Priprava na maturo : s pomočjo miselnih vzorcev do uspeha na maturi iz angleškega jezika. Radovljica: Didakta, 2003
13.	APPLEGATE, Katherine Dežela izgubljenih. Ljubljana: Grlica, 2003
14.	APPLEGATE, Katherine Iskanje Senne. Ljubljana: Grlica, 2003
15.	BOEHME, Julia Dogodivščine s čudežnim ponijem. Ljubljana: Grlica, 2003
16.	BOEHME, Julia Trije mali prijatelji zbežijo, (Zbirka Regice). Ljubljana: Grlica, 2003
17.	DAHL, Roald Čarli in tovarna čokolade, (Zbirka Pisanice). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
18.	DUNBAR, Joyce Povej mi, kako je, če si velik. Radovljica: Didakta, 2003.
19.	FALLACI, Oriana Bes in ponos. Tržič: Učila International, 2003
20.	HAGEMANN, Jorg
Lisa@Julijan.com, (Zbirka RB). Radovljica: Didakta, 2003
21.	KAVE, Marilyn Srečna trinajstica, (Zbirka Replika, 11). Ljubljana: Grlica, 2003
22.	KETTE-GABROVŠEK, Nevenka. Irena. Vrhnika: Smar-team org., 2003
23.	KOKALJ, Tatjana Miška in veter. Ljubljana: Grlica, 2003
24.	KOKALJ, Tatjana Polžki, Na počitnicah. Ljubljana: Grlica, 2003
25.	KRINGS, Antoon Metuljček Matiček, (Zbirka Drobižki, 1). Radovljica: Didakta, 2003
26.	KRINGS, Antoon Pinka Polonka, (Zbirka Drobižki, 2). Radovljica: Didakta, 2003
27.	MANKELL, Henning Morilec brez obraza, (Zbirka Za lahko noč). Klubska izd. za Svet knjige. V Ljubljani: Prešernova družba, 2003
28.	MANKELL, Henning Psi iz Rige. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003
29.	MORGAN, Nicola Spoznajmo čas, (Zbirka Spoznajmo čas). Radovljica: Didakta, 2003
30.	OSBORNE, Mary Pope Dan Zmajevega kralja, (Zbirka Čarobna hišica na drevesu, št. 14). Ljubljana: Grlica, 2003
31.	OSBORNE, Mary Pope Počitnice pod ognjenikom, (Zbirka Čarobna hišica na drevesu, št. 1Ljubljana: Grlica, 2003
PESNICA, MEHKEGA SRCA IN ODLOČNE NARAVE
Lučaj ali dva daleč od železniškega mostu, na začetku Topolca, kjer so hiše posejane že poredkoma, stanuje Milena Kreševič. Drobna, krhka gospa poznih let živi v krogu svoje družine mirno, navidez povprečno življenje gospodinje. A prvi vtis vara. Po prvih besedah, ki jih spregovori, sogovornik takoj razume, da gre za osebo živahnega duha, eno tistih, za katere pravimo, da živijo bogato življenje. Njen zaklad je pisana beseda. Od mladih let zelo rada bere. Ne povprečno berilo, ampak Tolstoja, Dostojevskega, Huggoja.... Rada ima tudi našega Cankarja. Predvsem pa piše poezijo, za katero pravi, da ji pomeni življenje. Pesniško zbirko Izgubljena v sebi, je Kulturno društvo Franjo Kranjec predstavilo na II. srečanju pod steno.
Milena Kreševič, uradno Ljudmila, rojena Batista, 24.9.1932 v Zarečici. Izhajala je iz številne družine v kateri je bilo sedem otrok. Obiskovala je samo italijanske šole, zato je lektorica njenih pesmi hči Breda. Iz rojstne vasi se je po poroki a mladostne brezskrbnosti vključila v vrtince življenja, ki ji z marsičim ni prizanesel. Prav iz lastnih izkušenj črpa snov za svoje pesmi
OBRAČUN
Obračun mladosti mi daj, za trenutek vsak zgubljen tedaj.
Glej, praznina dnevov terja me, kjer teža časa skriva se.
Ta čas slepote nevidne davne mi lepote brez sledu izginil je.
Tako so dnevi utonili, srce v temo ovili.
Le kje naj bo dokaz, da bil nekdaj je zlati čas?
izpovedne narave, ki jih piše kakor kdaj, včasih tudi ponoči. Mladostne travme, problemi, otožnost, žalost, veselje pa tudi TIGR, partizani ali vojna v Bosni so poleg opisov dogodkov iz njene okolice o družini, znancih in vsakdanjem življenju glavne teme, kijih obravnava. Velikokrat pri njih zaslutimo avtobiografske prvine, ki pa jih nikoli ne izrazi odkrito. Pisala je celo v času vojne, kiji zaradi njene aktivne vloge v odporniškem gibanju ni prizanesla, saj so jo četniki, domobranci in Nemci zaprli in mučili. V svoji zagnanosti za slovenstvo, politike ni razumela, jo je marsikdaj z rdečo kravato mahnila na miting. Pomagala je partizanskim družinam. Ovadili so jo. Značilen dogodek, ki nam izpričuje njeno življenjsko prepričanje, je prizor iz ječe, ko ona vsak dan moli a to molitev prvi dan spremljajo kletvice domobranca, ki dvomi v njeno iskrenost. Kmalu se tudi ta prepriča, da je njena prošnja k Bogu prava, iskrena. Šele na jamstvo, ki pa okupatorjem dajo fantje iz Zarečice, jo spustijo iz zapora. Mučna kontrola na domu sledi vsak dan. Nemogočega stanja jo reši zdravnica iz Trsta, kamor je nekoč morala na pregled. Slednja ji da potrdilo,
da se mora zdraviti na Tržaškem. Odseli se in ponovno	počne
prepovedano delo v Hrpeljah, Kozini in okolici. Zbira pomoč, spet nosi pisma v torbi pa tudi svojo glavo. Po vojni dobi solidno zaposlitev v občinskem arhivu, ki jo zaradi vere -javno izražene kmalu izgubi. Eden od vzrokov za nove nevšečnosti je bil njen odpor, saj je morala ob gonji proti nunam nositi transparent z žaljivo vsebino. Prav tako ni hotela polivati pozimi stopnice, na katerih bi verniki namenjeni v cerkev zdrsnili in padli. Zato je zgubila službo in tudi šolanje za vzgojiteljico ji je bilo onemogočeno. Danes je seveda drugače. Časi so mirni, problemi drugi. Zato bi gospa Milena želela sporočiti ljudem marsikaj. Za izbrano sredstvo sije, kot smo že zapisali, izbrala pesmi.
Dimitrij Bonano
Pesniško zbirko je izdalo Kulturno društvo Franjo Kranjec
Osebna izkaznica KDFK:
Začetek sega kar nekaj let nazaj. Prvič uradno je bil dne 18.11.2000 pod okriljem KS Topole imenovan uredniški odbor, katerega naloga je bila zbrati tekstovno in slikovno gradivo vezano na bogato zgodovino naših krajev, življenja, navad in običajev naših ljudi, ki naj bi bili predstavljeni v ZBORNIKU.
Zagnanost in delo UO je pripeljala do odločitve, da ustanovimo Kulturno društvo. Tako je bilo na prvem občnem zboru dne 28.9.2001 ustanovljeno KDFK. Registracija z vsemi potrebnimi dokumenti pa glasi na datum 9.11.2001.
KDFK sestavlja več sekcij . Vsak posameznik lahko najde zase priložnost, da združi z ostalimi svoje ustvarjalno delo in izkušnje v eni izmet sekcij:
KDFK do danes šteje 55 članov in ima tudi precej privržencev. Upamo si trditi, daje letošnje družabno srečanje tudi marsikaterega med vami pritegnilo in prepričalo, da se nam pridruži.
V posebno čast nam je, da smo imeli priliko širnemu občinstvu predstaviti pesniško zbirko naše domačinke iz Topolca ga. Ljudmile Kreševič IZGUBLJENA V SEBI. Omenjeno zbirko je KDFK založilo in izdalo v 250 izvodih.
Možno je še kupiti zbirko pesmi Izgubljena v sebi na sedežu društva, KDFK Topole 15, 6250 II. Bistrica.
Za morebitne informacije lahko pokličete na tel. Št. 05 7141 363 ali gsm 040 864 786, ali na
E-mail: ado.barbis@guest.ames .si
ZAHVALA SPONZORJEM Sadje in zelenjava Bonitado.oizIL Bistrice, Ara.do.oJelšane,
Pugelj Gregor s.p Koseze, Mlinotest-pekama IL Bistrica,
Možina Emil Topole 77,
Matija Vičič Podstenje,
Irbisd.o.o Koseze,
Mesarstvo iMČman Koseze,
Dom starejših občanov IIBistrica, Malečkar Ivan Prem 65,
TV Galeja IL Bistrica,
Snežnik,
Primorske novice,
Radio 94,
KS Topole,
Tiskarna BOR izR Bistrice,
Ženske iz Topolca Mereč in Podstenj
TEA SMAILA - USPEŠNA ŠTUDENTKA
Mnogo bistričank in bistričanov, študira, uspešno zaključi študij, a le redko kdo izmed njih ima možnost dokončati študij v tujini. Ena izmed njih je Tea Smajla, ki ravnokar končuje študij managementa. Teo sem ujela nekje med potjo k prijateljici, a je z veseljem sprejela povabilo na pogovor. Kaj je povedala o sebi, o njenem študiju, o njenih izzivih in o težavah na katere je naletela v svojem življenju pa si preberite v nadaljevanju.
Kaj študiraš in kako to, da si se sploh odločila za ta študij?
Študiram na visoki šoli za managemet, sedaj Fakulteti za man-agement v Kopru. Od vedno me je veselilo delo z ljudmi in nekako meje privlačil poslovni svet in način življenja, kaj s tem mislim je to, da imaš možnost dosti potovati in s tem spoznati veliko zanimivih ljudi. Zanima me delo v stikih z javnostjo ali marketing (oglaševanje). Dve veje katere ti dajo možnost kreativnosti v svojem delu in možnost potovanj.
Kako je prišlo do tega, da zaključuješ svoje šolanje v Švici?
Od vedo sem si želela študirati v tujini. To so bile vedno moje sanje in tudi ko sem potovala po svetu sem se informirala o možnostih študija ampak je bilo vse zelo zelo drago. Kako pa je prišlo do Švice? Bilo je po enem izpitu ko smo vsi »bežali« ven iz velike predavalnice in jaz sem neki brskala po torbici. Ko sem pogledala v katero smer grem je na zidu visel oranžen list z ogromnim napisom »razpis za študij v tujini«. Takoj sem si ogledala kakšni so pogoji, kaj morem napisati in sem to tudi naredila. Ampak ker ne gre vedno vse po maslu tudi meni ni šlo. Pregorel mi je modem na domačem računalniku tako, da sem potem en dan pred rokom, s pomočjo brata, poslala prijavnico na e-mail mednarodne koordinatorice. Čez nekaj dni so me poklicali, da naj na določen dan pridem na razgovor glede razpisa in ko sem tja prišla so meni in še dvema puncam rekli da gremo.
Ali je težko živeti daleč od doma?
S prva je bilo malo hudo, ampak ker živim sama že 3 leta mi ni bilo zelo težko, kot nekaterim puncam. Najhujši je bil prvi vikend ko so me starši pripeljali do doma kjer sem živela, in potem so morali spet oditi.. Moja cimra je bila takrat že tam tako, da ta transfer ni bil tako težak. Potem ko smo začeli s šolo nas je čakal še kulturni šokJ in to kar velik. Ampak tudi to smo s časoma preživeli in se
prilagodili na njihov stil življenja.
Glede tega mislim ,da je zelo odvisno kakšen karakter človeka si. Če si odprt do ljudi in novih spoznanj in si teh spoznanj želiš, ti bo življenje, ne glede kje boš, lepo. Če pa nisi tip človeka, ki rad potuje, spoznava druge ljudi in kulture, potem zna bit življenje od doma zelo težko. Pa tudi če se nahajaš 1 uro od svojega doma.O
Kakšna je Švica?
Švica, kot dežela, je prekrasna. Zelo veliko zanimivih stvari lahko v taki mali državici vidiš. Najbolj me je fasciniral njihov javni prevoz. Vsi vemo kako delajo švicarske ure...no tako dobro deluje tudi njihov sistem javnega prevoza. Ne poznajo zamud (če že do kakšne pride je mala katastrofa:), vsi vlaki, avtobusi, tramvaji vozijo do minute natančno. V bilo kateri konec Švice lahko prideš vsako uro. Ko prideš iz našega sistema v njihov, si popolnoma očaran in zaročaran ko se vrneš. Poleg tega pa je Švica zelo draga. Njihov standard visok in za Švicarje so cene primerne, ampak za nas, tuje študente, pa je bil kar velik šok dati za eno kavo 850 SIT. Potem lahko sklepate, da kave zunaj nismo več pili. Poleg tega, pa so tudi ljudje nekako hladi in te včasih ne jemljejo za enakovrednega. Kajti, ti si tujec in takih kot si ti je v Švici še preveč in to ti zelo »lepo« tudi nakažejo v pogovoru.
Kakšni so tam pogoji za študij?
Za redne študente (Švicarje) je obvezen prenosni računalnik, saj ima vsaka učilnica tudi priključke in vse si zapisujejo na računalnik. Vse učilnice so opremljene s printerji, faxom, televizijo in video rekorderjem, grafoskopom,.... Predavanja potekajo skupaj z vajami. Tako da imajo šolo odS.lOdo 12:00 eno uro potem odmor za kosili in od 13:00 do 17: 00. Redni
študentje izpite opravljajo konec zimskega in konec poletnega semestra.
Erazmus študentje smo imeli vsa predavanja v angleščini in računalniki so nam bili na razpolago 24 ur (za izdelavo zahtevanih projektov) na dan saj je šola non-stop odprta.
Izpite smo opravljali po končanem modulu. To pomeni da smo imeli en predmet en teden in pol od jutra do večera, ,ter na koncu modula smo opravljali izpit. Izpit ni bil vedno pisen,
pri nekaterih predmetih smo morali narediti kar obsežen projekt na določeno temo, ter ga prestaviti oz. zagovarjati pred profesorjem.
Ali boš v Švici opravila tudi diplomo?
Ne. Diplomo bom opravila v Sloveniji na FM. Iz Švice imam samo mentorja.
Kako tvoji bližnji podpirajo tvojo študijsko pot?
Moji straši so mi ob strani od samega začetka. Vedo, kako si to želim in tudi vedo, da ko si nekaj umislim da vedno izpeljem do konca. Ne morem reči, da brez njih nebi zmogla doseči to kar sem že dosegla, ampak, če mi ne bi bili ob stani, ne bi prišla tako daleč tako hitro. Ne rabiš za vsako stvar denar, velikokrat ti rabi motivacijska beseda in pozitivna
energija, potem že sam vse sestaviš skupaj. In velikokrat mi je rabilo samo to in za vse momente sem jih zelo hvaležna.
Kako se takšen študij finančno izide in ali imaš kakšno štipendijo ali organizacijo, ki ti študij finančno podpira?
Vse skozi moj študij so mi pomagali starši tako finančno kot mentalno, ter tudi jaz že delam kar neki časa. Vsa leta študija nisem imel nobene štipendije. Moj štipendija je bila pomoč s strani staršev, moje stare mame, ter moji zaslužki. Študij v Švici je bil štipendiran iz istih resursov. Štipendijo, ki naj jo je dala Švicarska vlada in katero smo dobili z zamudi dva meseca in pol, pa je pokrila samo stroške bivanja. Vsem organizacijam, ki sem poslala prošnje, sem dobila negativen odgovor, češ da imajo že razporejene svoje resurse in mi trenutno ne morejo pomagati. Ampak, ko se vrnem iz Švice se pa lahko oglasim pri njih na razgovoru.
Moj študij se je na koncu izšel tako kot vsaka stvar do sedaj. Iz že omenjenih finančnih sponzorjev je bila tu še štipendija ,ki smo jo namesto konec Marca dobili v sredini Maja
Dokler pa Štipendija v Švici ni bila nakazana pa smo delali finančne čudeže! Ampak preživeli smo vseeno.
Kaj boš potem, ko končaš študij. Ali je že kakšna služba na vidiku?
Plani za prihodnost? Prva stvar, ki jo želim narediti je moja diploma. Ker bom pisala na temo, o kateri v Sloveniji še ni bilo nič napisano, mogoče se nekaj raziskuje, bo delo zelo zahtevno. Moj plan je, da jo napišem dovolj dobro, da mi odpre vrata v tujino in tudi doma. Glede službe pa moram še malo počakati.
Ali si zaljubljena?
Hmmm.......trenutno ne. Tako, da
pametni in smešni fantje...give me a
callJ
Ne vem kaj naj rečem....to je vse....trenutno nisem, ker ni ta prave osebe, ki bi me zainteresirala, ter trenutno nočem biti »vezana« ker me
OSEBNA
IZKAZNICA
TEJESMAJLA
DATUM ROJSTVA: 01.04.1981 ŠOLANJE DO SEDAJ: končala srednjo ekonomsko šolo v Sežani ŠOLA TRENUTNO: Fakulteta za Management NAJLJUBŠA BARVA: modra NAJLJUBŠA ŽIVAL: zlati prinašalec NAJLJUBŠA HRANA: kitajska
NAJLJUBŠI ŠPORT: ples NAJLJUBŠA GLASBA: r&b, hip-hop
HOBI: ples, petje, Jitness, dolgi sprehodi ob morju, potovanja
čaka še nekaj potovanj, ki so povezana s diplomsko nalogo in mojimi poklicnimi interesi. Potrebujem svobodno vezo, ampak za takšno vezo je zelo težko najti pravega fanta, ki bi to razumel in me podpiral.
Kaj si najbolj želiš zase in za svojo družino?
Sedaj si želim, da bom izpeljala moj naslednji projekt kot sem si zamislila, to je moja diploma. Kaj bo pa vmes prišlo pa ne vem. Ali bo to slabo ali dobro? Ne vem, ampak se bom že znašla, ko bom na te ovire naletela. In točno še nekaj, da naredim še 2 izpita drugo letoJ
Mojim najbližjim in moji družini? Upam, da ne zahtevate nobenih globokih mislil Mojim staršem želim to,da bi imela več časa zase in da se jima izpolni največja želja, ki je povezana s Kvarnejrem. Mama in tata...sej vesta kajJ Bratu želim obilo uspeha v svoji profesiji in nekega dne zadetek na Lotu. Stari mami pa veliko zdravja.
Rada vam mam vse in hvala za vso podporo, ki ste mi jo dali. Upam, da vam bom lahko to enega dne vrnila.
Vaša Tea
Tea, hvala lepa za pogovor. Želim ti še veliko uspehov v študijskem, poslovnem in zasebnem življenju.
"v	47.-. ^	^ ^  :
VOPEX d.o.o.
Pekarna Jure Nakupni center TRNOVO Ilirska Bistrica
;» a. *•*

POSTOJNA
'
AKCIJA
VODA BLUES 1,5 L...........49,00 SIT
KEKSI ITALIANSKI1KG (2 VRSTI).219,90 SIT
SOK MULTIDAN TR0PIK 1,5 L. 139,90 SIT
ČOKOLADA DOLC. MLEČNA, LEŠNIK. 100G... 94,90 SIT DEM TABS ZA STR. POM. POSODE. 549,90 SIT
NAKUPNA KARTICA ZVESTOBE: Za 15 nakupov po 3.500,00 SIT vam podarimo darilni bon za 2.500.00 SIT.
Velja v vseh trgovinah podjetja VOPEX d.o.o..
OBRATOVALNI
ČAS
Ponedeljek - Petek 7.30 - 19.00
Sobota 7.30 - 17.00
Nedelja
8.00 - 12.00
PE Market Trnovo, Vilharjeva 24, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/710-10-00
.	.-V" -1.i ,11' A**1 4*


VESELJE DO ŽIVLJENJA
TLI V VSAKEM OD NAS ZBUDIMO GA
Dan brez smeha je podoba izgubljenega kamenčka v mozaiku človekovega bivanja.
Zveza slovenskih društev za telefonsko pomoč v stiski in Društvo Tvoj telefon iz Postojne v letu VESELJA DO ŽIVLJENJA - 080 22 23, 05/720 17 20
GRAŠČINA
PRVI DVODNEVNI POHOD GRAJSKIH JEZDECEV
Pred nami je bila težka odločitev, saj je kazalo, da ne bomo odjezdili na več mesecev načrtovani pohod. Vsak dan je kdo od naših prinesel slabo novico, da se pohoda ne more udeležiti. Tako nas je ostalo le pet.. V rekordnem enem tednu nas je vseh pet pripravilo konje, na novo smo preuredili cilje in poti ter v soboto, 30. avgusta, odrinili na pot. Graščina na Bač-u, čez Javornik v Zelše.
Prvo tretjino poti smo poznali kot lasten žep, zato smo po številnih bližnjicah, preko travnikov in pašnikov, do vasi Juršče prijezdili že v dobre pol ure. Tam smo na kmečkem turizmu popili jutranjo kavo ter odjezdili v mogočne Snežniške gozdove.
Makadamska cesta nas je vodila preko Ulovke in mimo številnih gozdnih jas do tako imenovanega Vrh
postavljen krmilnik za koruzo, zagledali mladiča rjavega medveda. Na našo srečo v bližini ni bilo medvedke, tako da smo si upali vzeti nekaj sekund za opazovanje. Postanek smo si privoščili nekaj kilometrov pozneje na jasi lovske koče, kjer smo konje razsedlali,
Zelše, kjer je bil naš cilj.
Prijazna domačinka Tanja nas je toplo sprejela in nam pokazala, kje bodo konji. Žrebca Sivi Blisk in njegovo ljubezen Pubo smo nastanili v hlevu poleg njihovih šestih konj, Rikito, Branko in Angelo pa smo navezali v lopo. Gospodarja Jožeta ni bilo še na kmetiji, saj se je še mudil v službi. Tanja nas je nato povabila v njihovo lovsko sobo, kjer nas je čakala grajska pojedina. Njena mlajša sestra in prijateljica soseda sta ves večer in celo noč skrbeli za konje. Po obilni večeiji so nas obiskali številni vaščani in pogovori so tekli vse do druge ure zjutraj.
Naslednji dan smo prejeli kavo, ki nam jo je kar v posteljo prinesel sam gospodar. Po zajtrku smo uredili konje in se po isti poti vrnili na Graščino, na Bač (II. Bistrica).
...sredi Javornika, daleč stran od modernega sveta in mobitelov
Korena, kjer v križišču stoji nekaj zapuščenih hiš še časa vojne. Sledil je spust na Otoške doline. Kar na lepem so konji postali nemirni in se vse bolj stiskali v strnjeno kolono. Ko smo prišli izza ovinka gozdne poti, smo na veliki gozdni jasi, kjer je bil
nakrmili in napojili. Po dobri uri počitka nas je vreme opomnilo, da je čas za odhod, saj nas je preletela rahla ploha. Sledil je še krajši vzpon in razprostrl se nam je pogled na Cerkniško jezero. Mimo njega se vije pot vse do vasi
Za nami so lepi spomini na prijetno doživetje. Ob tej priliki bi se radi tudi zahvalili družini Žnidaršič iz Zelš za topel sprejem in gostoljubje ter gostilni Skok in trgovini Prosen iz Bača, ki sta nas finančno podprli.
KORONARNO
DRUŠTVO
Ekipa koronarnega društva Postojna se zahvaljuje vsem, ki so se odzvali na akcijo za merjenje pritiska na »Kmetijski tržnici«. Zahvaljujemo se tudi okrepčevalnici Danilo in TIC-u, da so nam omogočili izvedbo akcije. Na svidenje na »Kmetijski tržnici« drugo leto!
V še tako veliki suši Grajske Jezdece vedno spremlja dež, pa četudi je samo ploha.
Matjaž, Rajko, Dejan, Tomaž in Andrej
SLAVJE NA VELIKI ŠMAREN -POPRAVEK
V prispevku Slavje na Veliki šmaren, kije bil objavljen v zadnji številki časopisa Snežnik, je pri naštevanju nastopajočih pomotoma izpadla Jasna Sedmak. Za napako se ji iskreno opravičujemo.
Obenem se zahvaljujemo za pomoč Zvonku Boštjančiču.
Alenka Penko
Nove razglednice z motivi iz Dobropolj
Leto 1870 velja kot uradno leto
razglednic je na sredi belega okvira slika kamna iznad vhoda v vaško cerkev na katerem je vklesan napis ‘Sveti Forjan wari nas ognja ponoči in čez dan, 1890’. Črke, ki manjkajo ali so narobe napisane, niso tipkarska napaka, ampak klesarska. Na drugi,
Z razvojem poštnega sistema in večanjem deleža pismenih ljudi so razglednice postale kar mednarodni kulturni pojav. Sooblikovale so načine
iznajdbe razglednic. Razvile so se iz leto
prej na Dunaju ‘rojenih’ poštnih dopisnic - manjšega tršega pravokotnega kosa papirja, ki je imel na eni strani
prostor za naslov in znamko, na drugi pa prostor za sporočilo.
S časom so prostor za naslov in sporočilo premaknili na isto stran, pridobljeno prazno stran pa okrasili s sliko, ki je prikazovala kraje, predmete ali ljudi.
komuniciranja med ljudmi in njihov likovni okus. Čeprav so danes razglednice ti dve vlogi v veliki meri izgubile, so še vedno dokument časa, v katerem so nastale oz. nastajajo.
Niti današnja izredno visoka stopnja digitalizacije komuniciranja oz. posredovanja sporočil (npr. voščil ali pozdravov) ni izrinila razglednic. Te imajo še vedno toliko praktičnih lastnosti, da jih ljudje tudi danes tiskajo in uporabljajo.
Zbirko razglednic na Bistriškem so septembra letos obogatile štiri razglednice z motivi iz Dobropolj, ki jih je izdalo Društvo sv. Florjan Dobropolje. Razglednice je oblikoval domačin Tomaž Kastelic, pri tem pa smo mu vsi sosedi po malem ‘solili pamet’. Rezultat sta dve ‘bolj umetniški’ in dve ‘bolj poljudni’ razglednici.
Na eni izmed ‘umetniških’
podobni, razglednici je ulitek sv. Florjana iz dela zvona, ki se je ohranil po tem, ko ga je julija ali avgusta (še nismo dokončno ugotovili) leta 1971 uničila strela, ki je udarila v senik, na katerem je bil zvon začasno skrit. Na naslednji kartici je predstavljen lesen oltar pisanih barv iz vaške cerkve z malo prevelikim kipom sv. Florjana. Četrta kartica pa predstavlja podobo sv. Florjana iz cerkvene bandere, kije celo marsikdo izmed domačinov ni prepoznal, saj bandere nikoli ne vidimo tako dobro razsvetljene. Vredno si je pa ogledati tudi ‘druge’ strani dobropoljskih razglednic, saj so uradni podatki obogateni z dodatki, povezanimi s prvo stranjo.
Želeli smo narediti za vsak okus nekaj, kar naj spominja na Dobropolje ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje (štetja po Kristusu).
Katja Rutar
Suma inženiring d.0.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244
0		b	s;	er;	v	i? T'	V	Sir	v		C J	e G	C j	S?	v	CČ'	v	Q	v	s
		\)		L)	(Č	L)	(č	%	/		Z		č	S	č		(Č	%	(?	F c
						Vilh	arjev	ces tel./	DIC ta 4 fax:	Trr 7,62 05/’	ovo 501 1-10-	irske 242	Bis	rica						
	(?				(?	4^)	(?		f?		&		č		f?		Č		(?	dk
10. obletnica kinološkega društva Ilirska Bistrica
Srečanja ob 10 letnici se je udeležilo več kot 50 članov, na srečanju smo lahko videli 11 različnih pasem psov.
Znani kinološki strokovnjak, nekdanji tekmovalec na svetovnih prvenstvih športnih psov, kinološki sodnik Franček Šterman je Vojku Štembergarju izročil srebrni znak za zasluge, ki mu ga je dodelila Kinološka zveza Slovenije ter posebno priznanje ob 80- letnici kinološkega društva Ljubljana.
Za posebne zasluge so prejeli posebno zahvalo društva Dejan Rolih, Iztok Setnikar in Mirjana Šenkinc.
Za naj psa srečanja je bil izbran koder Čopi lastnice Metke Kirn, najboljši poznavalec na posebnem tekmovanju prepoznavanja pasjih pasem je bila Mirjana Šenkinc.
Srečanje so podprli Banka Koper PE Ilirska Bistrica, župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, Marko Šenkinc, firma TREDA iz Ilirske Bistrice.
OB 10 JUBILEJU
"Bolj ko spoznavam ljudi, raje imam pse. ”
Morda vsem ta misel ne bo všeč. Toda tisti, ki imate doma kužka, me boste že razumeli. Prišel je k hiši, majhen, kosmat, simpatičen, s hudimi zobki in postal je član vaše družine. Bolj kot ste se ukvarjali z njim, bolj ste spoznavali, da sledi vašim vašemu razpoloženju, se veseli in je žalosten z vami, čuti vašo jezo. Kaj bi našteval, saj sami dobro razumete moje misli. Ne bo se vam izneveril.
Deset let j e kratka doba. Pa vendar smo v društvu na svoje delo lahko ponosni, saj smo zaorali ledino športne kinologije na bistriškem in upam, da bomo delo tudi nadaljevali. Naj gre moja zahvala in čestitka vsem, ki so se v teh desetih letih odločili, da bodo sodelovali pri nastajanju društva, da bodo svojega kužka nekaj naučili ali pa še drugim pokazali, kako lepega in vzgojenega kužka imajo.
Vojko Štembergar
IZ DRUŠTVENE KRONIKE
PRVI, ki so pred 10-timi leti zbrali pogum in se v Pizzeriji Triglav / danes Pičo bar/ dogovarjali o ustanovitvi društva: Lado Čeligoj, Miro Derenčin, Janez Kirn, Iztok Perenič, Vojko Štembergar in Emil Trstenjak.
PRVI občni zbor društva je bil 26. marca 1993 v prostorih Provizorija na Bazoviški
PRVI Izvršilni odbor društva: predsednik Vojko Štembergar podpredsednik Bojan Lovec tajnik Emil Trstenjak blagajnik Mirjana Šenkinc član Iztok Perenič PRVI objavljen članek o ustanovitvi društva je bil v časopisu Snežnik /št. 11, marec 1993/ in v Primorskih novicah /z dne 2.4.1993/ Prvi žig društva nosi v sredini sliko kraškega ovčarja, naše avtohtone pasme, zato smo jo postavili tudi na naslovnico brošure. PRVI tečajniki /4. maj 1993/, ki so
pričeli z vzgojo svojih psov na vojaškem poligonu pri Marinkotovih borovcih nad bistriško vojašnico: Lado Čeligoj in nemški bokser Nobi, Ana Derenčin in labradorec Negro, Zoran Kreševič in nemški ovčar Odo, Bojan Lovec in nemški ovčar Oki, Todor Pendarov in srednji šnavcer Aron, Dragica Prosen in kuvasz Jakob, Jadran Psič in nemška ovčarka Rika, Marko Šenkinc in Emil Trstenjak in dva hrvaška ovčarja, Sonja Škrlj in nemški ovčar Neron, Blaž Tomšič in doberman Oks, Jože / in hči Nives/ Uljan in nemški bokser Orbis, Anton Šlenc in nemški ovčar Jon, Anton Delost in nemški ovčar Dogo,Viljan Ljubič in nemški ovčar . Nekajkrat so prišli na vaje še Alen Lilič z velikim šnavcerjem, Sašo Sirol z nemškim ovčarjem, Robert Jenko.
PRVO predavanje o psih je bilo 21. decembra 1993 na osnovni šoli Antona Žnideršiča . Predaval je znani kinolog dr.vet.med . Jože Vidic. Prisotnih 28 poslušalcev - ljubiteljev psov. Med udeleženci so bile izžrebane in podeljene praktične nagrade.
PRVI sponzor društva je bila Zavarovalnica Triglav Postojna z 22 poletnimi majčkami.
PRVI vpis v register društev pri Zavodu za statistiko Republike Slovenije je bil opravljen 7.7.1993
PRVI izpiti za člane društva so bili opravljeni 20.11.1993 / v snegu in burji /. Sodil je priznani slovenski kinološki sodnik in vzreditelj dobermanov Rajko Rotner.
Prve izpite pri društvu so z odliko opravili: Jadran Psič in Rika, Bojan Lovec in Oki, Anton Šlenc in Jon , Anton Delost in Dogo ter iz Postojne Ramiz Selmani inOlimpia.
ŠE NEKAJ MORDA DOLGOČASNIH STATISTIČNIH IN DRUGIH PODATKOV
Vadbišča našega društva skozi 10 let: Vojaški poligon nad Marinkotovimi borovci /
1993/; vadbišče in dom pri TOK- ovi čistilni napravi /
1994/; nogometni stadion Trnovo /1995-1996/; športno igrišče pod nogometnim stadionom v Trnovem / od 1997 dalje/.
Ob vadbišču pri TOK-ovi čistilni smo imeli tudi čisto svoj dom / baraka, ki smo jo prejeli v upravljanje od EM Hidromontaže Maribor 10 maja 1994/, ki smo si ga zaradi lažjega vzdrževanja delili še z
lokostrelskim klubom in društvom za vzrejo ptic. Dom smo skupno na nekaj delovnih akcijah tudi obnovili / popravili streho, počistili okolico, prostore in prebarvali celotno zunanjo steno, popravili okna, postavili topli pod, pripeljali omare, mize in stole .../.
Jadran in klobasa
Ker Jadran na prvem sestanku, ko so dobili lastniki vabila, kaj prinesti na vaje, ni bil prisoten, je ob Riki , ovratnici , povodcu prinesel še ta zaresno klobaso. V pisnem navodilu je pisalo, da prinesejo „ klobaso", kar je seveda pomenilo igračo iz blaga v obliki klobase. Rika je bila vseeno zadovoljna, a je bila klobasa le za enkratno uporabo.
Danilo in vaja SEDI
Ko je na vajah „SEDI" Danilo svojemu psu Rondotu ukazal naj sede, so se vsi psi na tečaju razen njegova seveda takoj usedli.Razlog je bil njegov gromoglasni SEDI, ki se je verjetno slišal čez cel Bistre.
Seznanjanje javnosti o delovanju društva in njenih članov: okrog 50 pisnih poljudnih in strokovnih člankov / Primorske novice, Snežnik, Dnevnik, Delo/; 2 enourni oddaji na Radiu - 94; 6 številk internega glasila POSKI ; nastop članov društva na državnem prvenstvu šolanih policijskih psov 25. in 26. septembra
1996 v Postojni ; video posnetki na 2 VHS kasetah in nešteto pogovorov o pasjem življenju ter zgodah in nezgodah naših kužkov.
Mimica in njen Karlo
Ko je Mimica svojemu psu rekla : Karlo SEDI, je Karlo / tudi tečajnik/ , ki je ob pavzi počival, dejal : Saj vidiš, da sedim. Karlo/ Mimičin pes/ je bil znan po tem, da je po Bistrici vlekel voziček in v njem " špežo
Funkcionarji društva do sedaj :
Predsednik Vojko Štembergar, podpredsednik Bojan Lovec, blagajnik Mirjana Šenkinc, tajnik Emil Trstenjak, Jadran Psič: nadzorni odbor Lado Čeligoj, Marko Šenkinc, Frane Boštjančič, Igor Maljevac, Maksimiljan Milavec in Mimica Surina; disciplinska komisija / hvalabogu ni imela dela/ Sonja Škrlj, Stojan Spetič, Janez Kolenc, Zoran Kreševič, Frane Boštjančič, Primož Mavrič, Zoran Kreševič pa še Anton Šlenc.
Tonjo in njegovi/ noč in dan/
Tonetov prvi pes Jon / tudi najstarejši z 8 leti, ki je naredil izpit od prve/ je bil tako živ in hiter, da je prej stopil v POLEG ali pa prišel na povelje PRIDI , preden je slišal povelje. Drugi pes Art pa je bil tako jlegma in počasen, da je bilo hitreje opravljeno, če je šel Tone kar k njemu ali pa se mu je postavil kar v POLEG.
Naš SAR
Nek večer je naš Sar opazil, da vrata pesjaka vseeno niso zaprta tako, kot bi morala biti. Za vsak slučaj se je takoj odpravil na sprehod do sosedovih psic v jarku pri Mari Bubčevi. Bil je zelo zadovoljen, saj je poleg druženja s psicami lahko »sodeloval« še na pikniku neke večje vesele družbe. Ker je zelo družaben pes, je bil deležen večje količine mesnih dobrot. Ure so kar hitro minile. Ob pol treh zjutraj, ko so se ljudje odpravljali domov, se je tudi on odločil enako. Brž, ko se je pokazala priložnost in je Cveto/ iz Zarečice/ odprl vrata svoje katrce, je skočil na sovoznikov sedež. Nobeno prepričevanje ni bilo dovolj prepričljivo. Kaj je hotel možak. Ker je psa (oziroma lastnika) poznal, ga
je ročno navsezgodaj pripeljal do domače hiše na Brcah.
ZAHVALA
Brez dvoma je 10 let obdobje, v katerem je bilo v društvu veliko dogodkov, pri katerih ste sodelovali člani in tudi naši prijatelji. Pa vendar bi ob tej priliki vendar želel nekaterim posameznikom in organizacijam izreči javno in jasno zahvalo.
Pri vzgoji in šolanju kužkov : Iztoku Setnikarju, ki je nekaj časa nadomeščal »glavnega trenerja« Vojka Štembergarja, Dejanu Rolihu pri markiranju, Jadranu Psiču pri šolanju za vaditelja in markerja, Cerjak Karlu- Mišotu pri pripravah na izpite, Majdi Jesenko iz postojnskega kinološkega društva, Branki Hobič iz kinološkega društva Ognjena, Mariju Arčonu iz kinološkega društva iz Vrtojbe, dr. vet. med. Jožetu Vidicu in Frančku Štermanu vrhunskima kinologoma iz Ljubljane.
Še posebej pa Mirjani Šenkinc za zgledno vodenje financ društva.
Nobi in pasja frajarca
Nekega dne / po vajah pri Marinkotovih borovcih/ je Čeligojev Nobi kar izginil. Doma in po Bistrici so vse preiskali, nato pa ugotovili, da gre kar sam čakat pasjo frajarco iz šole na pasje vadbišče. Pozneje, ko je še nekajkrat pozabil priti domov, so vedeli kje je. Ljubezen ne pozna meja in razdalj.
Vinko in Metka
* 'Vinko in Metka sta se spoznala na pasjih vajah. Ljubezen do kužkov je bila tako velika, da sta se še onadva zagledala drug v drugega.
Potem pa je bila poroka. Tudi tukaj ljubezen ne pozna meja.
Mojca in Ben
Znano je, da je strup v majhnih stekleničkah. To dokazuje Mojčin Ben / maltežan s približno 3 kg teže
-	z ovratnico/, ki brez problema komandira Egonovem Aronu / kavkaški ovčar s približbo 55 kg teže - brez ovratnice/.
Pri organizaciji in delovanju društva: Ireni Štembergar/ moji ženi/ za posle »deklice za vse », Rajku Jenku
-	Gostilna Škorpion , Danilu Primcu , Miljanotu Milavcu-Pucu, Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica, Občinski gasilski zvezi Ilirska Bistrica, gasilcem iz Bistrice, Tokis -u Ilirska Bistrica, EM Hidromontaži Maribor, Tiskarni Lotos / Branku Blašku/ iz Postojne, Emilu Trstenjaku - trgovina ZOO za male živali, osnovni šoli Antona Žnideršiča.
Pri predstavljanju društva in njegovi aktivnosti znotraj občine in zunaj nje: Mileni Urh, Bojanu Lovcu, Primožu Mavriču, Jadranu Psiču,Tonetu Šlencu, Franetu Boštjančiču, Edu Boštjančiču- Bess,
Tudi za zelo lepe in odlične ocene na pasjih razstavah: Maksimiljanu Milavcu- Pucu, Igorju Maljevcu, Kristini Kožman,
Pa še za vzrejo mladih pasjih rodov: Emilu Trstenjaku, Maksimiljanu Milavcu- Pucu, Viljanu Ljubiču .
Policija svetuje_____________________
ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) XI. del
IV. POSEBNE OBVEZNOSTI VOZNIKOV
Prepoved uporabe dodatnih naprav ali opreme
68.	člen
(1)	Voznik med vožnjo ne sme uporabljati dodatnih naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale njegovo slušno in vidno zaznavanje ter zmožnost obvladovanja vozila (pustne maske, slušalke, mobitel, itd.).
(2)	Uporaba mobitela med vožnjo je dovoljena ob pogoju uporabe vgrajene funkcije za prostoročno uporabo telefona.
(3)	Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4)	Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Trajanje vožnje
69.	člen
(1)	Voznik, ki vozi avtobus, tovorno vozilo ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.5 t, v 24 urah ne sme voziti več kot 8 ur; vmes mora imeti najmanj eno 30-minutno oziroma dve 15-minutni prekinitvi vožnje. V izjemnih primerih sme trajati vožnja 9 ur. V tem primeru mora imeti voznik dve polurni oziroma štiri 15-minutne prekinitve vožnje.
(2)	Voznik, ki vozi vozilo 8 ur, mora imeti pred začetkom svojega delovnega dne najmanj 8 ur neprekinjenega počitka, voznik, ki vozi 9 ur, pa najmanj 10 ur počitka.
(3)	Če se pri vožnji vozila iz prvega odstavka tega člena menjata dva voznika in je v vozilu urejeno ležišče, ki omogoča, da eden od voznikov počiva leže, mora imeti vsak voznik najmanj 8 ur nepretrganega počitka v vsakih 30 urah potovanja. Nepretrgani počitek mora voznik prebiti izven vozila.
(4)	Če je v vozilu urejeno ležišče, ki vozniku omogoča, da počiva leže, sme voznik ne glede na tretji odstavek tega člena počivati na takem ležišču, če vozilo ta čas stoji.
(5)	Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve izda v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve in ministrom, pristojnim za promet in zveze natančnejše predpise o tedenskem obračunavanju ur vožnje, počitku in posadki vozila.
(6)	Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(7)	Z denarno kaznijo najmanj 1,200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev.
(8)	Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
Tahograf
70.	člen
(1)	Motorna vozila, ki morajo biti opremljena s tahografom, morajo imeti v tahografu pravilno vložen in izpolnjen vložek. Voznik mora imeti pri sebi ključ tahografa in uporabljeni vložek, iz katerega je razvidna vožnja oziroma mirovanje vozila v zadnjih 24 urah.
(2)	Uporabljene tahografske vložke mora uporabnik vozila hraniti eno leto.
(3)	Voznik je dolžan na zahtevo policista odpreti tahograf in pokazati vložek. Policist lahko začasno odvzame tahografski vložek kot dokazilo v postopku.
(4)	Če policist sumi, da naprava ne deluje pravilno, lahko odredi, da se opravi poseben pregled tahografa in vseh z njim povezanih drugih elementov, ki morajo biti vgrajeni v vozilu za pravilno delovanje naprave.
(5)	Poseben pregled iz prejšnjega odstavka opravljajo pravne osebe, ki so pooblaščene za kontrolo meril. O delovanju naprave izdajo pisno mnenje.
(6)	Če se pri pregledu ugotovi, daje bila naprava namerno poškodovana, pokvarjena ali predelana tako, da kaže manjše hitrosti oziroma vrednosti oziroma, da naprava ne deluje, plača stroške pregleda voznik.
(7)	Na praktičnem delu vozniškega izpita in pri učenju vožnje lahko kandidat odpira tahograf kot izpitno nalogo.
(8)	Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolaijev.
(9)	Z denarno kaznijo 20.000 tolaijev se kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali tretjim odstavkom tega člena.
(10)	Z denarno kaznijo najmanj 1.200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolaijev.
(11)	Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolaijev se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju s šestim odstavkom tega člena.
Gospodarske vožnje
71.	člen
(1)	Gospodarske vožnje so dovoljene na kratkih razdaljah, med gradbišči ali kmetijskimi površinami, na katerih se opravljajo gradbena ali kmetijska dela.
(2)	Širina, višina in najmanjša hitrost vozila lahko pri gospodarski vožnji v manjši meri odstopajo od določil tega zakona, ne sme pa biti presežena nosilnost vozila, dovoljena skupna masa in predpisane osne obremenitve.
(3)	Vozilo, s katerim se opravlja gospodarska vožnja, mora biti predpisano označeno.
(4)	Za gospodarske vožnje se smejo praviloma uporabljati predvsem lokalne ceste in kolovozi ter gozdne poti.
(5)	Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno v določenih časovnih obdobjih in na določenem območju, je treba s predpisano prometno signalizacijo na cesti opozoriti druge udeležence v cestnem prometu.
(6)	Z denarno kaznijo 15.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(7)	Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju s prvim, ali drugim, ali tretjim, ali četrtim odstavkom tega člena.
(8)	Z denarno kaznijo najmanj 250.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev.
Varnostni pasovi
72.	člen
(1)	Med vožnjo morajo biti voznik in potniki na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripeti na način, kot ga je določil proizvajalec.
(2)	Varnostnega pasu ni potrebno uporabljati osebam, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da varnostnega pasu ne morejo uporabljati.
(3)	Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznujeta za prekršek voznik ali potnik, ki ravnata v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Zaščitne čelade
73.	člen
(1)	Voznik in potnik na motornem kolesu in kolesu z motoijem morata med vožnjo nositi na glavi pripeto homologirano zaščitno čelado.
(2)	Zaščitne čelade ni potrebno uporabljati osebam, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da zaščitne čelade ne morejo uporabljati.
(3)	Oseba mlajša od 14 let, ki vozi kolo oziroma kolo s pomožnim motorjem, mora med vožnjo imeti na glavi pripeto kolesarsko zaščitno čelado, ali čelado iz prvega odstavka tega člena. Enako velja tudi za osebo, mlajšo od 14 let, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motoijem, vozi kot potnik.
(4)	Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznujeta za prekršek voznik ali potnik, ki ravnata v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
Vleka
74.	člen
(1)	Vleka dvoslednih motornih vozil je dovoljena le, če se ta zaradi okvare sama ne morejo premikati. Vleka enoslednih vozil je prepovedana.
(2)	Pri vleki morata imeti obe vozili vključene vse štiri smernike, če pa vozilo ni opremljeno z napravo za vključitev vseh štirih smernikov, pa mora biti vlečeno vozilo na zadnji strani označeno z dobro vidnim varnostnim trikotnikom.
(3)	Vleka pokvarjenih vozil je prepovedana na avtocesti in cesti, rezervirani za motoma vozila. *
(4)	Če seje vozilo pokvarilo na avtocesti ali cesti, rezervirani za motoma vozila, je vleka dovoljena le do prvega izvoza.
(5)	V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.
(6)	Z denarno kaznijo 10.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(7)	Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolaijev.
Vleka ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
75.	člen
(1)	Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je vleka dovoljena le, če je vlečeno vozilo opremljeno z rdečimi lučmi na zadnji strani vozila in te luči delujejo, in je vlečno vozilo opremljeno z rumeno utripajočo lučjo.
(2)	Z denarno kaznijo 15.000 tolaijev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3)	Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev.
POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE
OD 15. 08. 2003 DO 15. 09. 2003
Na področju kriminalitete so policisti PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavali skupno 32 kaznivih dejanj od tega 5 vlomov , 15 tatvin, 4 poškodovanja tuje stvari, 1 povzročitev lahke telesne poškodbe, 3 nasilništva in 4 ogrožanja varnosti.
Na področju javnega reda in miru so policisti obravnavali 7 kršitev javnega reda in miru, od tega v 5 primerih zaradi kršitve javnega reda in miru na javnem kraju in v 2 primerih zaradi kršitve javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Zoper vse kršitelje so bili podani predlogi sodniku za prekrške, dva kršitelja pa sta bila pridržana do istreznitve.
Na področju varnosti cestnega prometa so policisti PP Ilirska Bistrica obravnavali skupno 27 prometnih nesreč, od tega z prometnioh nesreč s telesnimi poškodbami in 20 prometnih nesreč v katerih je nastala le premoženjska škoda. V dveh primerih sta povzročitelja s kraja pobegnila. Policistom j e uspelo oba povzročitelja izslediti.
Na področju varovanja državne meje so policisti pri ilegalnem prehodu prijeli 15 oseb katere so nedovoljeno prestopile državno mejo. Po končanem postopku pri sodniku za prekrške so bili tujci izročeni hrvaškim mejnim organom.
Od ostalih diogodkov so policisti obravnavali še 8 povoženj divjadi, 9 požarov, 2 najdbi eksplozivnih teles in 1 pokol ovac.
Policisti so v času od 01.09. 2003 do 12.09.2003, ob začetku šolskega leta izvajali akcijo VARNA POT V ŠOLO. V prvem tednu so jim pomoč pri varovanju šolarjev nudili tudi člani ZŠAM, zato se jim ob tej priliki tudi zahvaljujemo. Akcija seje uspešno zaključila, saj se v tem času ni zgodila nobena prometna nesreča z udeležbo otroka.
Želimo si, da bi ugodne varnostne razmere ostale tudi vnaprej preko celotnega šolskega leta. Za dosego tega cilja pa moramo poleg policistov skrbeti vsi, tako starši, ušitelji kot udeleženci v prometu.
Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
V Zavarovalnici Triglav, d.d. Območni enoti Postojna smo pripravili za vse, ki bodo v mesecu oktobru sklenili eno od osebnih zavarovanj, prav
POSEBNE UGODNOSTI.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
NAGRADNA KRIŽANKA
”	Ti"		” H'	
	3 rP	iTU	]"
«	□U ' r	LJ l	□
- •	L rr	np:	
C	P : rr	□D r	L
60			U
REŠITEV
AVGUSTOVSKE
KRIŽANKE
1. PROSTAK, 8. KAFFKA,	14.
ROSANDA,	15.
JAVOROV, 16. IMAM, 17. ORGANOM, 19. RE, 20. LET, 21. ANISTON, 22. KIS, 23. ER, 24. ANIO, 25. AP, 26. MOST, 27. POLANSKI, 30. AMINTA, 32. ILI, 33. ARP, 35. ANO, 36. POSTER,	39.
SRAKOPER, 43. ARTO, 44. AL, 46. ERAR, 47. NE, 48. TEA, 49. OGELNIK, 51. ATA, 52. RA, 53. SILVANA, 54. UMAG, 55. ADRESAT,	57.
ENKLIZA, 59. SALTEN, 60. RAMADAN.
NAVPIČNO:	18.
G(LENN) S(EABORG), 56. R(AJKO) L(OTRIČ). V________________
r
L
r
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE	I
nam pošljite do 20. oktobra 2003, na naš naslov:
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK	I
Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica	|
I
Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU
Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU
NAGRADO,
VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za avgustovsko križanko prejme:
ANTE ČOSIČ
Prešernova 14, 6250 Ilirska Bistrica
ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK”!
VODORAVNO:
1. obrat za praženje, 9. kraj ob istoimenskem jezeru v Makedoniji, 15. vrsta tiskarskih črk, 16. stranski produkt pri destilaciji premoga, lesa, 17. obrnjeni začetnici slovenskega dirigenta Kolarja, 18. umazan človek, 20. afriška antilopa, 21. četrti rimski kralj, 23. nikalnica, 24. reka na meji med Nemčijo in Poljsko, 26. nosilec dednih lastnosti, 27. odločilno tekmovanje med starima tekmecema v športu (orig.), 29. izop, 30. indijski meč, 31. enostavno mehurjasto oko žuželk in nekaterih drugih nevretenčarjev, 32. italijanski naziv za Split, 34. uspešen servis pri tenisu, 35. kraški požiralnik vode, 37. hkraten strel iz pušk ali topov, 39. začetnici slovenskega filmskega snemalca Tušarja, 41. drobec, navadno kamnine, 43. ime slovenske pisateljice in prevajalke Ožbaltove, 46. ime armenskega skladatelja Hačaturjana, 48. priprava za zabijanje pilotov, 49. živež, 50. divja mačka, 51. del stavbe pod pritličjem, 52. obrnjeni začetnici slovenskega zborovodje Šuligoja, 53. slovenski matematik (Milan), 54. stroj za žaganje hlodov v deske, 56. kumina, 59. soglasnika pri Čehu, 60. prašiček, ki še sesa, 62. ženske nogavice iz najlona, 64. povečanje, porast, 65. ameriški igralec (William).
NAVPIČNO:
1. igra, pri kateri se meče v tarčo puščici podoben predmet, 2. vodna rastlina s pernatimi listi in drobnimi rdečkastimi cveti, 3. ameriška poročevalska agencija, 4. vrečki podoben del na oblačilu, 5. madžarski pesnik (Janos, 1817-1882), 6. ameriški pisatelj in dramatik (Elmer), 7. jakova samica, 8. podaljšek, prilepek menice, 9. začetnici geografa in naravoslovca Kunaverja, 10. odprta telesna poškodba, 11. ime hrvaške pevke Juvan, 12. kaplja potu, 13. slikarski pripomoček, 14. okusni južni sadež, 19. danska igralka nemega filma (Asta), 22. papir z nagubano površino, 25. francoska igralka belgijskega porekla (Chaterine), 28. južnoafriški pisatelj (Harry), 29. delo, opravilo, 30. loček, trst, 32. ptica ujeda, 33. talij, 36. avtomobilska oznaka Novega Sada, 38. orientalsko riževo žganje, 39. jezikovna posebnost posameznih
družbenih plasti, 40. trojica oseb ali stvari, 42. pridelek enega leta, 44. slovaški pisatelj (Ladislav, 1919-1994), 45. staro zgodovinsko mesto v Vestfaliji, Nemčija, 47. ameriška kozmetičarka (Margaret), 49. mesto v Nemčiji ob reki Saale, 51. slavnostni ogenj, 52. derviški starešina, 55. reka na Kavkazu, izliva se v Azovsko morje, 57. uspešen konec šahovske igre, 58. starocerkvenoslovanski trdi polglasnik, 61. obrnjeni inicialki pesnika in igralca Kuntnerja, 63. začetnici znanstvenika Tesle.
Dimitrij Grlj
SLOVARČEK : OŽEP-IZOP OSKALEK-DROBEC KAMNINE GATER-STROJ ZA ŽAGANJE HLODOV ATHERTON - AMERIŠKI IGRALEC (NVILLIAM) ARANV - MADŽARSKI PESNIK (JANOS)
BLOOM - JUŽNOAFRIŠKI PISATELJ (HARRY)
ŠEJH-DERVIŠKI STAREŠINA MNAČKO-SLOVAŠKI PISATELJ (LADISLAV)
PRODAJNA
MESTA
ČASOPISA
SNEŽNIK:
V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V PRODAJNEM CENTRU TRNOVO, V TUŠU, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU,
V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA,
NA BENCINSKEM SERVISU PETROL V AGRO TRGOVINI KOSEZE;
Mali oglasi
POLO GT 1,3 75 KM KARAVAN,letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000 km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004; Inf: 031/300 684;
Mlada družina najame manjše stanovanje v II. Bistrici ali okolici; Inf.: 040/609 809;
Prodam dvoinpol sobno stanovanje v I. nadstropju bloka ulice 7. maja 10; Inf.: 041/ 588 554;
Stare razglednice krajev (vasi, mest) kupim; Inf. na tel.: 05/ 788 00 33;
Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51 637 942
Prodam ali oddam poslovni prostor 33m2 v mikozi v Ilirski Bistrici, Inf. na tel.: 031/ 833 495;
V najem vzamemo poslovni prostor površine 60 -80 m2 primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Inf. na tel: 041/446-009 ali v videoteki v Domu na Vidmu.
Prodam rabljene usnjene fotelje - dobro ohranjeni; Inf. na tel.: 041/ 890 515;
VII. Bistrici dam v najem neopremljeno, 2 sobno stanovanje; lahko tudi kot poslovni prostor; Inf. na tel.: 00385 91 703 093;
Prodam 3-sobno stanovanje na Prešernovi ulici; tel.: 031/407 620;
Upokojenec - osamljen želim spoznati gospo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87;
V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053
Oddamo garsoniero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK - vseljivo takoj!
tel.: 041/422 009
Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/329 416
Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/269 059
PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2;
Informacije na tel.: 00385/51 703 093
Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87;
Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888
V OIC Trnovo - Vilharjeva 25, oddamo dve opremljeni pisarni 15 m2 in 35 m2. Podrobnejše informacije na tel.: 041/616-411 Andrej Bergoč;
V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje -poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093
Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda;
Informacije na tel.: 040/805 266;
Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/ 788 51 72 ali 041/477 109;
V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure;
V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10100;
GSM 041 616411
IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar/250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610;
Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/ 423 666;
V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritličju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475
Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure;
Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure;
NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NATELEFON: 040/ 609 759
INŠTRUKCIJE iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole.
tel.: 05/714-43-84
Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila.
Informacije na tel.: 040/ 640 429;
V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00 511;
Male oglase zbiramo do 20-teqa v mesecu!
OBIŠČITE NAS
Naša hiša se nahaja v Oriju - 18 km od Splita, proti jugo-vzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca.
Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso.
Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail:
leana.vavzik@st.hinet.hr
Dobrodošli!!!
TIME_OUT na sceni Bistrica_Open 2003
ODGOVOR ŽUPANU G. ANTONU ŠENKINCU NA ČLANEK O ŠOLSTVU
Takrat, ko se na igrišču začne moštvo čudno obnašati, se njegovemu občinstvu v hipu dvigne tlak. Ne more razumeti, kako je to mogoče, saj so vendar obljubili, da bodo igrali pošteno in dali vse od sebe. Namesto sodelovanja in skupinske dinamike, se začnejo prerivati in drug drugega izigravati. Publika se čudi, navijači pa provocirajo. Igra se sprvrže v grob verbalni obračun in žaljivke letijo na vse strani. Celo kapitan moštva se zapodi na igrišče. Nastala je prava zmešnjava. Za žogo se nihče več ne zanima. Rezulatov pa ni in ni. Ker se neumnosti stopnjujejo, je edina rešitev v tem, da »nekdo« visoko dvigne roke, pričara črko »T«, in od sodnikov zahteva PAVZO - minuto odmora.
Vrniti se treba k žogi, sicer bo šlo vse v maloro...
Kot za vse male province, velja tudi za našo Bistrico, da informacij skoraj ni mogoče skriti. Osnovni medij so prav gotovo »čakule«, lokalna televizija in seveda izčrpni dokumentarci iz snežniškega portala, kjer občani (volilci) dobimo natančen uvid v medsebojno obtoževanje in obračunavanje glavnih nosilcev gospodarstva, politike in kulture. Na ta način se nam kot na filmu razkrivajo ideje, zamisli in projekti, ki nas zanesljivo nekam peljejo...
Primeri bleščečih komunikacij njih, ki nas soočajo z izmenjavo energij z raznimi učinki, je možno doživeti tudi iz pedagoškega zornega kota. Stvar je trenutnega občutka in spoštovanja, ki te preplavi ob poslušanju ali čitanju besed in misli naših ljudi, ki nas vodijo in učijo. To je res vrhunsko doživetje. Človeka v hipu pomiri in prelije ga spoznanje
neizmene sreče, da je vsega tega lahko deležen...
Kam plove naša barka?
Leta 1905 je Albert Einstein lansiral teorijo relativnosti in predstavil soodvisnost prostora in časa. Le zakaj se mu je tako mudilo? Počakal bi do današnjih dni in vse rešitve bi imel na dlani. Oglejmo si tole formulo E=0:
našemu občinskemu političnemu in gospodarskemu managementu je uspelo s podporo notranjih in zunanjih sodelavcev, vključno s pomočjo	šolstva	in
okoljevarstvenikov in drugih zelo zainteresiranih izničiti izredno velike količine energije, ne da bi se prostoru karkoli kaj poznalo. Prav gotovo bi bil gospod Einstein brez besed, saj kaj takega še tako brihten človek nebi mogel dojeti. Če bi vso to energijo spremenili v veter in usmerili v eno jadro kot je bilo tik pred volitvami
l.dec. 2002 velikokrat izrečeno, bi naša galeja bila že zelo daleč na odprtem morju - pika na horizontu. Imeli bi povezavo s svetom, stabilno smer in konstanten veter...
Tako pa smo obtičali v turbulenci, ki nas premetava po palubi in sili na bruhanje. Namesto polnih jader imamo čeri, saj nam je letos še Mola spuščala. Čisto vse imamo kar potrebujemo, da znova in znova
nasedamo. Sedaj po tretjem kvartalu teh božanskih iger, v katerih ne manjka niti donkihotskih in sančopansovskih zgodb o izredno ugodnih vetrovih in futurističnih »mlinih« po Volovji rebri, smo postali Slovenija v malem. Skoraj vzorec, kako nekaj narediti, da se nič ne zgodi.
Nov emblem se ponuja sam po sebi. Galeja, ki bi namesto jadra imela nekakšno veternico, bi bila naši prispodobi veliko bliže. Na ta način bi v Slovenskem prostoru z lahkoto uveljavljali ekskluzivno pravico do modela, kako z veliko energije ustvariti nič. Ljudje iz vsega sveta bi trumoma prihajali k nam, da bi lahko na lastne oči videli ta čudež... Sicer pa je res že čas, da se tudi nam Marija prikaže in malce pomežikne. Baje, da imamo za privide na Volovski rebri že nekaj prič. Vse je torej pripravljeno. Morda še kakšen hotel na Selah s pogledom na Milanko in večerne sončne žareke, ki počasi tonejo v nočni mir. Gigantske veternice bi mlatarile po zraku in dajale pridih naravne klima naprave...
Verjemite mi, da ga ni turista, ki si to nebi želel vsaj enkrat v življenju doživeti. Po kamniti poti do skale bi bil speljan križev pot, z dodatno zadnjo postajo, ki bi bila posvečena renesančnikom bistriške doline. Na simbolični ravni bi se ohranjal spomin, navadnim smrtnikom pa bi nudil čiščenje duše...
P.S. Ni potrebe, da je človek električno, vremenoslovsko in ekonomsko posebno nadarjen in usposobljen. Dovolj je da ni dokazano nor. Ni nobena skrivnost, da so na Nizozemskem in recimo v severni Nemčiji zelo previdni, ko gre za postavljanje vetemih »elektrarn« kjub temu, da jim vpliv Atlantika nudi neprimerno boljše pogoje. Celo na tistih področjih pacifiške obale, kjer so pasatni vetrovi doma in piha pol leta v eno smer, pol leta v drugo, so prisotna tehtna razmišljanja. V primerjavi s tamkajšnjo naravo, se milanske turbulence ne morejo poimenovati z vetrom.
Dolgoročno bi bil ta poseg ekonomsko brez učinka. Motiv takih »EKO-projektov« je kapitalni interes, ki izvira iz investicijskih in naložbenih ugodnosti. To pa je tudi vse in te koristi bi elegantno zaobšle Bistrico v velikem loku.
Seveda je primarni izvor takega pridobivanja električne energije nesporno ekološki, vendar je obremenilni delež, ki ga tehnična izvedba in fizikalni učinki takega projekta naravi vsilijo, grobo podirajo ravnovesje, ki človeka eksistenčno povezuje z naravo. Smo vsebinski in neločljivi del narave in ko okolju nanesemo rano, jo bomo prej ali slej občutili na sebi. Naše dolgoročno preživetje je v naših rokah - v naših glavah.
Kot občan in volivec dvigujem tej igri rdeč karton in pozivam bistriško vodstvo, da se spomnejo svojih obljub in poslanstva ter bistriški dolini končno ponudijo vizijo in projekte, ki sijih zasluži.
Prijetno bivanje v naravi Fidele Vergan
Spoštovani župan!
Tudi sam nisem imel namena odgovarjati na razna pisma in tako dvigovati prah okrog področja na katerem delam. Če bi vi v svojem odgovoru navedli »vsaj približno« objektivna dejstva, bi bil moj članek nepotreben.
Izpustil bi tisti predgovor o dirigiranjih, podtikanjih in tako naprej, o tem bi se lahko razpisal še kdo. Sam bom pisal (brez namere žuganja, blatenja ali škodo vanj a) le o dejstvih, ki jih kdorkoli in v vsakem trenutku lahko preveri.
1.	Sam sem ravnatelj že 17. leto in v vsem času mojega ravnateljevanja se še ni zgodilo, da bi ravnatelji OŠ in vrtcev za vzdrževanje stavb dobili zahtevana sredstva. Največkrat se je zgodilo, da smo dobili 15% - 20 % potrebnih sredstev. Povedati moram, da so stanje po zavodih pregledovale komisije, ki sojih sestavljali predstavniki občine (načelnik Kirn) in strokovnjaki iz področja gradbeništva. O višini investicijskih sredstev pa je vedno odločal Občinski svet in zdajšnji župan g. Šenkinc kot svetnik ni podpiral prizadevanj ravnateljev po večjih investicijskih sredstvih za vzdrževanje šol in vrtcev. Zdi se mi zlonamerno, da sedaj v vlogi župana očita slabo vzdrževane stavbe.
2.	Prav ima župan, ko govori o vrtcih in polovično napolnjenih oddelkih, potrebno je le povedati, da je stmktura otrok teh kombiniranih oddelkov bistveno drugačna kot v samostojnih vrtcih, da je delo vzgojiteljic neprimerno težje. Ni pravično, da župan venomer operira s podatkom, da se otroci vozijo mimo praznih vrtcev v druge kraje, saj bralci ta podatek nehote posplošujejo, kar niti približno ne drži. Omreži vrtcev (in šol) pa bi bilo pošteno spregovoriti tudi v času pred volitvami in takrat javno predstaviti svoje poglede.
3.	Zagotovo držijo podatki o višini sredstev, ki jih naša občina namenja za dejavnosti. Za objektivno sliko stanja je potrebno povedati, da je vsaj za področje šolstva skoraj ves denar namenski .
Pomembno je primerjati podatke o sredstvih, ki jih naša občina nameni za financiranje nadstandardnih programov OŠ. Pri nas je to varstvo vozačev in ena šola v naravi, kar v številkah znese okrog 14. miljionov SIT, oziroma okrog 8% vseh sredstev. Pri nekaterih bogatejših (ali pa ne) občinah dosegajo ti zneski tudi 20 % (primer Nove Gorice), Sežane in še veliko drugih. Nikoli nismo zahtevali dodatnih strokovnih delavcev v devetletki, nikoli nismo zahtevali sredstev za fakultativni pouk predmetov, za razne tečaje itd. Zavedamo se, da ima vse svoje meje in zmogljivosti, tudi naš proračun. Ne drži trditev, da ravnatelji ne želimo nastopati skupno in dosegati ugodnejših cen, saj v veliko primerih to že počnemo in nam je zagotovo to interes tudi za naprej. Menim, da bi nas ravnatelje župan lahko povabil na sestanek in nam predstavil položaj in svoje namere, namesto tega je župan razširil novice, da ne želimo posredovati podatkov, da ne želimo delati racionalnejše itd. Na nekaterih področjih je to zagotovo možno, povsod to ni izvedljivo in prepričan sem, da bi to prej (in na cenejši način) ugotovili kaj je mogoče narediti.
Dejstvo je, da nas župan ni povabil k sodelovanju, da našemu delu ne zaupa in da nas ne obravnava kot strokovnjake, ki obvladajo delo na svojem področju. O tem pričajo tudi naši številni predlogi ob sprejemanju letošnjega proračuna, žal so bili vsi zavrnjeni. Sprašujem se zakaj šole in drugi zavodi potem sploh še potrebujejo ravnatelje, razen zaradi dejstva, da ministrstvu za šolstvo in občinam pošiljamo na kupe podatkov in poročil. Upam in želim si, da bi bilo to nerazumevanje in nezaupanje odpravljeno in da bi skupaj začeli tvorno sodelovati. Zaradi otrok, njihovih staršev in občanov, kajti zaradi njih imamo šole in vrtce in zaradi njih imamo tudi občino!
Ravnatelj OŠ PODGORA
Milan Dekleva, univ.dipl.pedagog
BISTRICA MOJ DOMAČI KRAJ
Vse kaže, da bom ostala bistričanka do konca svojih dni. Tako kaže, a brez ciganke se nikoli ne-ve. Ma recimo, da je temu tako. En zelo dober razlog je ta, da ne iščem službe. Drugi razlog, svet ni-varen, vojne, teroristi, tati in roparji, narkomani, pedofili in posiljevalci so preplavili skoraj ves svet. Časopisje in TV na veliko ropotajo in pišejo na to temo.
V	naši Bistrici je vsaj glede tega nekako varno. Skoraj varno. Samo ne vem do kdaj, še vojska je stisnila rep med noge in nas zapustila. Res me skrbi kako jo bomo zvozili v lepšo in boljšo prihodnost. Vsaj delovnih mest, da bi bilo dovolj pa bi že nekako šlo.
V	resnici me ne skrbijo delovna mesta. Skrbi me Volovja reber in vse kar se ima tam dogajat. Veliko je tega kar ne razumem. Dejstvo pa je, da postavitev vetrnic ne bo rešilo niti enega problema naše eksistence. Viri življenja so voda, les, zrak in kovina. Obstoj naše civilizacije pa je odvisen od pitne vode. Te pa že kronično primanjkuje. In to na zemlji, modrem planetu, ki je 70% njegove površine zalite z vodo. Kaj v svetu še na Fabcih je nimajo. Problem jim rešujejo gasilci. Vsa stvar pa ni prav nič poceni.
Svet pa ni več nekje tam daleč za devetimi gorami in devetimi vodami. Postal je bolj konkreten in čisto blizu nas, z vsem kar razumemo svet. Pa ni treba, da vso energijo porabimo za vetrnice nekaj jo preusmerimo v analizo o stanju naših vodnih virov. V vmesnem času pa se bomo pripravljali za polet na drugi planet. Zelo verjetno je, da v vesolju obstaja še kakšen planet, ki ima pitno vodo. Mogoče pa nam bo dana še ena priložnost, da še en planet zasvinjamo in uničimo. Letošnjo poletno kataklizmo suše in pomanjkanja vode smo občutili vsi. Rastlinje, živali in ljudje.
Prav ob vodi in z vodnim virom se je razvilo mesto Bistrica. Mlini in žage. Mimogrede včasih se sprašujem ali je Bistrica mesto ali pa je bolj podobna malo večji vasi. Uboga Bistrica ne premore niti enega hotela kaj šele muzeja, spodobne glasbene šole in še drugih simbolov, ki dajo mestu tisto posebnost, ki ga razlikuje od vasi.
Tudi, če bodo stale tiste pošasti tam na Volovji rebri, kot slabo okrašena novo letna jelka je življenje v naši ljubi Bistrici odvisno od osnovnih virov, ki hranijo in obnavljajo bit življenja. Knežačani, ki so ZA bodo zelo dobro razumeli kaj jim je, in jim še pomeni naravni vir za preživljanje. LES.
Bistriški pile in milini pa odzvanjajo samo še v prelepi bistriški himni.
Neta Vergan
041/682-549
041/652-769
SREDNJA ŠOLA REALNOST ALI UTOPIJA
V prejšnji številki Snežnika sem imel priložnost prebrati članek o aktivnostih pri ustanavljanju srednje šole v Ilirski Bistrici. Žal se je avtorju članka zapisalo tudi nekaj neresnic, ki jih v nadaljevanju prispevka kar sam demantira. Zdi se mi pomembno in potrebno, da kot član prejšnje komisije in soavtor elaborata za ustanovitev srednje šole podam tudi svoj pogled na trenutno dogajanje.
Ne bi rad zahajal v očitke, vendar je dejstvo (zaenkrat še neodkrito), da je komisija za srednjo šolo v prejšnjem mandatu opravila pomembno in pošteno delo. Ne spominjam se, da bi časopis Snežnik (dopuščam možnost, da sem spregledal) kdaj tako obširno poročal o številnih aktivnostih in delu prejšnje komisije. Prav zato bi želel povedati, da smo opravili številne razgovore s predstavniki MŠZŠ (ministrica Čokova, sekretar za srednje šole Zorman, sekretarka za OŠ Barle-Lakota) , da smo navezali stike (poleg že omenjenih gimnazij iz Sežane in Postojne) z Gimnazijo Piran, Škofijsko gimnazijo v Vipavi, Srednjo ekonomsko šolo v Kopru, Srednješolskim izobraževalnim centrom v Slovenskih Konjicah, pa še sem veijetno koga pozabil.
Zagotovo pa ne bom pozabil dejstva, da ob začetku dela naša komisija ni imela česa prijeti v roke. Niti zapisnika, na katerem bi pisalo, da prejšnji dve komisiji nista naredili popolnoma ničesar, da nam niso bile poznane nobene aktivnosti ali smernice na katere bi se lahko oprli.
Ne bom se spuščal v razpravo okrog objavljanja člankov iz omenjenega elaborata, zadovoljen sem, da s tem elaboratom še kdo dela naprej. Zelo se strinjam z mislijo iz zaključka članka, vendar nisem prepričan, da smo res izkoristili vse možnosti in ljudi, ki so nam na razpolago. Dejstvo je, da sistem srednjega šolstva podrobneje pozna zelo malo ljudi v naši občini in ob takem projektu ne bi smelo biti pomembno »čigav je kdo«. Kljub zahtevnosti in pomembnosti projekta se je to vseeno zgodilo. Upam, da še ni prepozno opozorilo komisiji, da je potrebno obstoječi elaborat nadgraditi z nekaterimi pomembnimi vsebinskimi sklopi. Zagotovo te dopolnitve ne morejo biti v smeri tiste ugotovitve, ki navaja, da bi bili profesorji na bodoči šoli zaposleni za krajši čas (1/3, nato polovico itd). Le kdo od zaposlenih profesorjev bo pristal na to, nezaposlenih učiteljev in profesoijev pa praktično ni več. Takšne rešitve obstajajo, le znati jih je treba izpeljati.
Upam, da bo zdajšnja komisija še uspešnejša od prejšnje in da ji bo uspelo ustanoviti toliko pričakovano srednjo šolo. Naslednje priložnosti za srednjo šolo naša občina zagotovo ne bo imela več. Žal! Milan Dekleva, Ilirska Bistrica
V_____________________________________________________________J
v
Šport
POLETNA ŠOLA KARATEJA DEBELI RTIČ
V četrtek 11.9. so se mladi primorski karateisti odpravili na Debeli rtič kjer je potekala štiri dnevna POLETNA ŠOLA KARATEJA. Poletne šole so se udeležili tudi karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA pod vodstvom naše najboljše slovenske karateistke Špele Muha v sodelovanju s karate klubom Tolmin, karate klubom Most na Soči in karate klubom Kobarid.
zbrali v telovadnici in opravili še en trening. Imeli smo tudi prosti čas, katerega smo porabili za kopanje, plezanje, za igranje nogometa in odbojke, za vožnjo z barko, za ogled Kopra, za sodelovanje v delavnicah in še in še. Prvi večer smo bili vabljeni na spoznavni večer vseh otrok, ki so takrat letovali na Debelem rtiču, kjer so nam v diskoteki pripravili pravo zabavo. Naslednji dan pa smo imeli nastop pred vsemi udeleženci
Udeleženci poletne šole karateja
Naporne a hkrati tudi zelo zabavne priprave so se odvijale v čudovitem parku na Debelem rtiču. Zgodnje jutranje treninge smo imeli zunaj, ob morju in v gozdu, kot se za karateiste tudi spodobi. Popoldanski trening je potekal v odprtem in v pokritem bazenu kjer smo s svojim treningom navdušili tudi ostale obiskovalce. Zvečer pa smo še zadnjič skočili v kimone, se vsi skupaj
letovanja in jim pokazali idejo, misel in sporočilo karateja. Vsi izmučeni a polni novega znanja smo se v nedeljo popoldne vrnili domov. Poletna šola karateja je bila za vse udeležence enkratna priložnost za nova poznanstva in za nova znanja tega telesnega in duhovnega športa, ki je vse bolj priljubljen.
SHOTOKAN KARATE KLUB Špela Muha
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007
Vse za vaš avto...
moo‘°arna
▼	Shell
basal
izpušni sistemi in katalizatorji

amortizerji, 2 leti garancije
..ter vsi ostali avto deli
ODPRTO~ 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič $.P.
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
12-19
TOREK/ČETRTEK
7-14
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
PRO-IOM
Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158
*	RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
*	RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0%
ODBOJKA NA MIVKI 2003
JArvenpAA uudenmAA skupni zmagovalec.
Četrti turnir letošnje sezone v odbojki na mivki je v soboto 6.9.2003, za spremembo, izpeljan v turističnem naselju Pivka jama pri Postojni. Tu je bil predviden tudi zaključni turnir tekmovanja vendar je poslabšanje vremena pripeljalo do odpovedi zadnjega turnirja, predvidenega za 13.9.2003.
Podelitev priznanj ekipam bo zato izvedena na prvem dvoranskem turnirju v mesecu oktobru.
Športna zveza Ilirska Bistrica je letošnje tekmovanje izvedla z petimi ekipami. Tokrat so se najbolje odrezali »bistriški Finci«, ki so pokazali tudi največji napredek v zadnjih dveh letih.
Rezultati tekem 3. turnirja z dne 30.8.2003 na ŠC Trnovo v Ilirski Bistrici:
OPTIMISTI Postojna : KAVARNA ANTIOUE Pivka	0:2	(08:21,16:21,	- )
OPTIMISTI Postojna : JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica	0 : 2	(17:21,16:21,	- )
KAVARNA ANTIOUE Pivka: MAJSTORIII. Bistrica	2 : 0	(22:20, 21:16,	- )
JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica : MAJSTORI II. Bistrica	2 : 0	(21:13, 21:12,	- )
Lestvica 3. turnirja :
1. JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica	2	2 0	4:0	(+26)	4+4	8
2. KAVARNA ANTIOUE Pivka	2	2 0	4:0	(+22)	4+3	7
3. MAJSTORI II. Bistrica	2	0 2	0:4	(-24)	0+2	2
3. OPTIMISTI Postojna	2	0 2	0:4	(-24)	0+2	2
OBALA Koper	0
Rezultati tekem 4. turnirja z dne 6.9.2003 v TN Pivka jama:
OBALA Koper: KAVARNA ANTIOUE Pivka	2:0 (21:13, 21:14, - )
JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica : OBALA Koper	2:1 (17:21, 21:19,11:09)
KAVARNA ANTIOUE Pivka: JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica	0 : 2 (20:22, 17:21, - )
Lestvica 4. turnirja :
1. JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica	2	2 0	4:1	(+ 6)	4+3	7
2. OBALA Koper	2	1 1	3:2	(+15)	2+2	4
3. KAVARNA ANTIOUE Pivka	2	0 2	0:4	(-21)	0+1	1
Končna lestvica po 4. turnirju:
1.	JARVENPAA UUDENMAA Ilirska Bistrica 35 točk,
2.	KAVARNA ANTIQUE Pivka 18 točk,
3.	OBALA Koper 14 točk,
4.	OPTIMISTI Postojna 12 točk in
5.	MAJSTORI Ilirska Bistrica 4 točke.
ŠZ II. Bistrica
“SOKOLI TRETJI NA TURNIRJU V KRANJU “
V kategoriji malčkov popolno zmagoslavje Sokolčkov. V konkurenci 21 nastopajočih so mali Sokoli “razturili “ konkurenco in osvojili prva tri mesta. Luka Gerečnik bronasta medalja, Luka Tomšič srebro in zlata medalja ter prečudovit pokal namenjen zmagovalcu pa je prejel Toni Šircelj kateremu je to prvo zmagoslavje na mednarodnih turnirjih. V isti kategoriji se je Jani
priborila prve tri medalje. V konkurenci starejših dečkov -40 kg si je Darjan S m a j 1 a priboril še eno tretje mesto, Tine Maljevac je v nekoliko težji kategoriji -50 kg posegel prav tako po tretjem mestu. Pri starejših deklicah pa je v borbah blestela Saša Štefančič, ki je v kategoriji + 50 kg suvereno zmagala. Vse je navdušila s svojim nastopom, srčnostjo in borbenostjo, s katero je v treh dvobojih prišla do svoje velike zmage na mednarodnih turnirjih.
KK SOKOL
V soboto 20.09 je v organizaciji karate kluba Kranj potekal 4. mednarodni turnir v karateju. Na turnirju je nastopilo 270 tekmovalcev iz 28 klubov, ki so prišli iz šestih držav. Na turnirju so nastopili tudi člani karate kluba Sokol ter dosegli odlične dosežke kot posamezniki, v skupnem seštevku pa je karate klub Sokol zasedel tretje mesto.
Sokoli, ki sta jih na turnirju vodila trenerja Kristofer Štembergar in pa nova trenerka v klubu, nedolgo nazaj vrhunska tekmovalka Suzana Logar, so se po posameznih kategorijah uvrstili na sledeča mesta.: V kategoriji malčic sta barve Sokolov branili Anita Janežič in Nina Vičič. Obe sta si priborili medalje, Nina za tretje mesto, šestletna Anita pa se je prebila v finale in na koncu osvojila srebrno medaljo.
Logar uvrstil na peto mesto.
V	konkurenci starejših deklic so Sokolke, ponovno deklasirale konkurenco. Prvo mesto si je z odličnimi nastopi priborila Tamara Kovačevič, ki je imela najhujšo nasprotnico v Saši Štefančič, ki je osvojila drugo mesto. Doris Brne je bila tretja, Mateja Hrvatin pa je v isti konkurenci osvojila 5-8 mesto. Tamara, Doris, Saša in Mateja pa postajajo kvartet, ki je prava nočna mora za nasprotnice, tako doma kot v tujini.
V	konkurenci starejših dečkov je Darjan Smajla osvojil tretje mesto. Dobri nastopi in medalja za Darjana. Prvo mesto starejših dečkov je suvereno pripadlo Tinetu Maljevcu. Ko se Tinetu odpre je nepremagljiv in to je dokazal tudi v Kranju .
V popoldanske delu je četverica Sokolov nastopila tudi v športnih borbah in si
Reprezentančni
poziv
ANJI ČEKADA
V	začetku meseca septembra je na naslov karate kluba Sokol prišel poziv selektorja Slovenske izbrane vrste v katah g. Bogaljeviča, da bi Anja Čekada nastopala na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu, ki bo v novembra v Franciji. Za Anjo je bil predviden nastop v ekipnem delu tekmovanja. Vsekakor pravo presenečenje tako za trenerja Anje Čekada, kot za klubsko vodstvo in pa seveda velik izziv in hkrati velika obveznost za Anjo.
Po temeljitem razmisleku je Anja z težkim srcem odpovedala nastop na svetovnem prvenstvu, zaradi prevelikih šolskih obveznosti (Anja je učenka drugega letnika dramsko gledališke gimnazije v Novi Gorici).
Sam poziv pa je nedvomno priznanje za vse uspehe, ki jih je Anja Čekada osvojila v športnem karateju .
V	klubu pa verjamemo, da nas v
bližnji prihodnosti čakajo podobni pozivi. Darjan Smajla, Tine Maljevc, Mateja Hrvatin, Doris Brne, Saša Štefančič, Tamara Kovačevič, s svojimi rezultati opozarjajo nase vsepovsod.	KK SOKOL
GRADO OPEN 2003
30 avgusta je šest članska ekipa karate kluba Sokol odpotovala skupaj s Slovensko mladinsko in kadetsko reprezentanco, na mednarodni turnir Grado Open 2003 v Italijo. Na turnirju je nastopilo 210 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Švice in kompletna Italijanska reprezentanca v vseh starostnih kategorijah od 14 let naprej.
Sokoli so nastopili tako v katah kot v športnih borbah. V katah sta se v izjemno močni konkurenci najbolje odrezali Saša Štefančič in Tamara Kovačevič, ki sta se uvrstili na 5-8 mesto.
Saša Štefančič
V popoldanskem delu pa sta v borbah nastopili Doris Brne in Saša Štefančič in obe osvojili medalje in Doris je dosegla v kategoriji -55 kg tretje mesto, Saša pa je bila v kategoriji 55+ druga, kar je doslej najboljša slovenska uvrstitev na turnirju. Kljub dejstvu, da je bil začetek sezone in forma tekmovalcev še ni na vrhuncu, je bilo na turnirju očitno, da se lahko bistričani v konkurenci starejših dečkov in deklic, kosajo s komerkoli v tem delu Evrope.	KK SOKOL
j OGLAŠEVANJE V ČASOPISU SNEŽNIK
Lokalni časopis Snežnik izhaja že enajsto leto na območju ILIRSKE BISTRICE. V tem prostoru ima vaš in naš časopis prav posebno vlogo, saj izhaja v 1500 izvodih in ima razvejano distributivno mrežo.
Časopis redno izhaja enkrat mesečno, v formatu A3.
Časopis Snežnik je zasnovan tako, da so ljudje obveščeni o pomembnih lokalnih dogajanjih, o lokalnih dogodkih. Ne podvajamo se z večjimi časopisi, ker bi tako postali nezanimivi.
Naše vsebine se lahko usmerijo bolj specifično, kar ima veliko prednosti. Poleg tega, da spremljamo domače dogodke, se na naših straneh pojavljajo obrazi iz soseske, kar seveda pritegne še večje število bralcev. Kot lokalni časopis hitreje dobimo “feed back”, torej pozitivne in negativne kritike na vsako izdajo, kar je zelo pomembno za kvaliteto časopisa.
Možnosti predstavitve v vašem in našem časopisu so neomejene. Vašo dejavnost oziroma blagovno znamko ali izdelek, lahko predstavimo na vam najbolj primeren način. Rade volje vam bomo priskočili na pomoč, tako z nasvetom, kot tudi z izdelavo | oglasa.
Za vas pa smo pripravili še posebno ponudbo. V kolikor se odločite za enoletno oglaševanje, vam poleg 20% nižje cene nudimo tudi enkratno brezplačno predstavitev na polovici strani, v sliki in besedi.
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
od Donedelika d
Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
m	VIDEO TOP 1Q
■	1. GOSPODAR PRSTANOV DVA STOLPA-avantura
■	2. KROG-grozljivka
■	3. REKRUT-akcija
■	4. NAKLJUČNI MILIJONAR-komedija
■	5. JACKASS THE M0VIE-komedija
■	6. RDEČI ZMAJ-triler
■	7. POSLEDNJA Noč-drama
■	8. JAMAKASI-akcija
■	9. ALI G-komedija
■	10. MELANIE SE POROČI-komedija
POLETNA AKCIJA: Ob izposoji treh video kaset, dobite še dve brezplačno!!!
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
IN ŠE ZADNJIČ - KOLIKO IMA KDO
Direktorji agencij, skladov, javnih zavodov in podjetij v več kot 50-% lasti države
NKBM, d.d.	Črtomir Mesarič	1.940.905
PBS, d.d.	Viktor Lenče	1.718.937
JP Elektro Ljubljana	Vincenc Janša	998.632
JP Elektro Celje	Peter Petrovič	998.633
JP Elektro Primorska	David Valentinčič	998.633
JP Elektro Gorenjska	Drago Štefe	998.633
JP Elektro Maribor	Stanislav Vojsk	998.633
ELES	Stanislav Korošec	998.633
JP Rudnik Trbovlje - Hrastnik	Aleš Berger	998.633
VGP Soča	Sandra Pirjevec	783.755
Rudnik Žirovski vrh	Matej Požun	903.138
NEK	Stane Rožman	998.633
Holding Slovenske elektrarne	Drago Fabijan	1.818.168
TE - TOL Ljubljana	Aleksander Mervar	998.633
Termoelektrarna Trbovlje	Samo Pajer	998.633
Stanovanjski sklad	Edvard Oven	998.633
Ekološko razvojni sklad	Ljubo Žužek	998.631
Vodnogospodarski inštitut	Mitja Starec	998.633
Triglavski narodni park	Janez Bizjak	784.707
Kozjanski regijski park	Franci Zidar	776.592
Regijski park Škocjanske jame	Albin Debevec	832.193
JP EGS Rl Maribor	Dragomir Peklar	282.946
ARNES	Marko Bonač	631.997
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto	Nikolaj Simič	1.041.040
Pošta Slovenije	Alfonz Podgorelec	2.096.728
STA	Igor Vezovnik	889.335
AD FUTURA, Znan,- izob. fundacija RS	Jadran Berginc	937.934
Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o.	Jože Zagorc	983.449
Družba za državne ceste	Metod Dibatista	1.594.416
DARS	Janez Božič	973.666
Nepremičninski sklad pokojninskega	Lučka Nagode Debeljak	85% ministrove plače
in invalidskega zavarovanja d.o.o.		
Javni jamstveni in preživninski sklad	Lili Madjar	80% ministrove plače
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje	Janez Prijatelj	1.002.989
Zavod za zaposlovanje	Jože G lazar	966.152
Kapitalska družba PIZ d.d.	Bruto prejemki treh članov	52.941.000
	uprave za leto 2002	
SNG Drama Ljubljana	Janez Pipan	783.671
SNG Opera in balet Ljubljana	Borut Smrekar	813.717
SNG Maribor	Danilo Rošker	636.323
Slovenska filharmonija	Jelka Ladiha	565.271
FS Viba film	Vladimir Peruničič	662.437
Slovenska kinoteka	Silvan Furlan	610.419
NUK	Lenart Šetinc	790.226
Filmski sklad RS	Sašo Jovanovič	556.514
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti	Igor Teršar	552.162
Cankarjev dom	Mitja Rotovnik	937.207
Agencija za zavarovalni nadzor	Jurij Gorišek	998.632
Agencija RS za javnopravne evidence in storitve	Darinka Pozvek	887.674
Agencija za trg vrednostnih papirjev	Neven Borak	998.632
Sklad RS za sukcesijo	Blanka Primec	865.780
Snežnik Kočevska reka	Robert Tomazin	943.000
0
BO
N M A
03/04
DRAMA LJUBLJANA
Thomas	Bernhard:
IZBOLJŠEVALEC SVETA Režija: Dušan Mlakar
GLEDALIŠČE IVANA pl. ZAJCA -REKA
Giuseppe Verdi: NABUCCO Dirigentka: Nada Matoševič MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Matjaž Kmecl: ZGODNJA LETA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Režija: Dušan Mlakar PRIMORSKO DRAMSKO GLEDLIŠČE, NOVA GORICA Luigi Pirandello (prevod Srečko
Fišer); SEMINČČ
Režija: Zvone Šedlbauer ŠPAS TEATER, MENGEŠ Ray Conney: FUNNY MONEY Režija: Vinko Modemdorfer KI) MOJ TEATER, LJUBLJANA - gostovanje v Ilirski Bistrici v Domu na Vidmu
Milan Grgič (prevod Roman Končar): JUHICA
Režija: Roman Končar Vpis: do 15. oktobra 2003 Informacije: Zveza kulturnih dmštev Ilirska Bistrica,
Bazoviška 26 (Sokolski dom), tel. 05 710 11 35 ali 711 00 90
e-mail: szilb@siol.net ali oi.ilirska.bistrica@slkd.si
Cene in roki plačila:
L obrok	3.900,00 SIT
vplačate ob vpisu do torka, 15.10.2003 2. obrok 3.500,00 SIT do 15.12.2003
3. obrok	3.500,00 SIT
do 15.02.2004
4.	obrok	3.500,00 SIT
do 15.04.2004
5.	obrok	3.500,00 SIT
do 15.06.2004
Skupaj 17.900,00 SIT
Informacije in vpis:	Zveza
kulturnih društev Ilirska Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom) tel 05 710 11 35 (Ivanka) ali 05 711 00 90 (JSKD)
O datumih predstav in odhodih avtobusov vas bomo obveščali kot doslej, pred vsako predstavo posebej.
Pridržujemo si pravico, da za eno ali dve predstavi zagotovimo primemo nadomestno predstavo.
V primeru zadovoljivega števila abonentov z območja Knežaka, Jelšan in Podgore bomo organizirali odhod avtobusa tudi iz teh krajev.
Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica
Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica na podlagi določil Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2003 (Ur. objave glasila Snežnik, št. 4 z dne 30.junija.2003) in Pravilnika o nadomestitvi dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave glasila Snežnik, št 5 z dne 31. julija 2003, v nadaljevanju: pravilnik) objavlja
JAVNI RAZPIS
za nadomestitev dela plače pripravnikov in za novo zaposlene osebe na območju Občine Ilirska Bistrica
1.	Predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril za izbor prejemnikov sredstev
Predmet javnega razpisa je nadomestitev dela plače pripravniku in za novo zaposleno osebo na območju Občine Ilirska Bistrica, ko delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki je iskala prvo zaposlitev.
Namen nadomestitve dela plače pripravniku je povečevanje možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni, na območju Občine Ilirska Bistrica.
Z zaposlitvijo oseb iz prvega odstavka tega člena mora delodajalec odpreti novo zaposlitev.
Nove zaposlitve nastale na podlagi zaposlitve pripravnikov oziroma zaposlitve oseb, ki še niso bile zaposlene, za katere se namenja sredstva za nadomestitev dela plače, morajo biti ohranjene vsaj tri leta, oziroma dve leti v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, po prejeti pomoči.
2.	Finančna sredstva na podlagi tega razpisa in pravilnika lahko pridobi izvajalec
-	delodajalec (vse statusne oblike):
-	z območja Občine Ilirska Bistrica, ki izkaže pripravljenost, da pripravniku oziroma osebi, ki išče prvo zaposlitev, s stalnim bivališčem na območju Občine Ilirska Bistrica omogoči pridobitev ustreznih delovnih izkušenj in opravljanje pripravniškega oziroma strokovnega izpita in novo zaposlitev ohrani vsaj tri leta oziroma dve leti v primeru majhnih in srednje velikih podjetij, po prejeti pomoči,
-	ki ima v času veljavnosti izvajanja sofinanciranja registriran sedež in obratuje v Občini Ilirska Bistrica,
-	ki je registriran in predloži dokazilo o registraciji - izpisek iz sodnega registra (za gospodarske družbe) ; potrdilo, da je vpisan pri davčnem organu -priglasitveni list (za samostojne podjetnike); dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni,
-	ki bo po objavi tega razpisa, najkasneje do 31.12.2003 zagotovil zaposlitev pripravniku oziroma brezposelni osebi, ki išče prvo zaposlitev, na območju Občine Ilirska Bistrica,
-	ki bo zagotovil mentorja za pripravnike,
-	priloži krajši opis podjetja in delovnega mesta, na katerega se bo zaposlila oseba,
-	ki bo s pogodbo prevzel določene obveznosti ter v primeru zaposlitve pripravnika posredoval končno poročilo o realizaciji programa pripravništva,
-	ki bo ob dostavitvi poročila o realizaciji koriščenja dodeljene pomoči dostavil tudi fotokopijo MI/M2 ,
-	ki ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije (za gospodarske družbe) - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	predloži potrdilo, da ima poravnane vse davke in prispevke, določene z zakonom - potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni,
-	ki predloži izjavo, da v zadnjem mesecu pred prijavo na razpis na istih oziroma podobnih delovnih mestih, za katera uveljavlja vlogo za sofinanciranje, ni zmanjšal skupnega števila zaposlenih in dostavil podatke, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje kriterija novih zaposlitev iz tretjega odstavka 2. člena pravilnika, ki določa: »Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v primerjavi s povprečjem preteklih dvanajstih mesecev. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev ni potrebna, če je obstoječe delovno mesto postalo nezasedeno zaradi prostovoljnega odhoda, upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpustitve zaradi razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in ne kot rezultat presežnih delavcev.«,
-	ki predloži izjavo, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,
-	ki predloži izjavo, da jamči za resničnost in točnost podatkov.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva za nadomestitev dela plače pripravniku le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, do maksimalnega obsega sredstev v skladu z zakonodajo. Sredstva se posameznim upravičencem lahko dodeli, če pomenijo vzpodbudo za realizacijo namena in cilja povečevanja možnosti zaposlovanja pripravnikov ali zaposlovanja ljudi, ki še niso bili zaposleni, na območju Občine Ilirska Bistrica oziroma so za to nujno potrebna.
3.	Merila za izbor:
Prednost pri dodeljevanju sredstev imajo:
-	delodajalci s področja gospodarstva,
-	delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti pripravnika oziroma osebo, ki išče prvo zaposlitev, za nedoločen čas, podrejeno pa delodajalci, ki so pripravljeni zaposliti navedene osebe za določen čas najmanj za dobo predpisano s pravilnikom in tem razpisom, kjer imajo prednost tisti, ki ga zaposlijo za daljšo dobo,
-	v primeru izpolnjevanja enakih pogojev ima pri zaposlovanju pripravnikov prednost pripravnik z doseženim boljšim uspehom v zadnjem letu izobraževanja.
4.	Višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa: višina sredstev tega razpisa je 2.000.000,00 SIT.
Pripravniku oziroma novo zaposleni osebi se nadomesti največ do 50 % izhodiščne plače (I. bruto) za posamezni tarifni razred po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo ali za negospodarske dejavnosti glede na to, za katero področje se dodelijo sredstva za nadomestitev dela plače, za katerega je delodajalec uspel s prijavo na razpisu.
5 Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za nadomestitev dela plače
pripravnika in opremljenost vlog: vloge morajo na naslov prispeti najkasneje
Odpiranje vlog ne bo javno.
Vloge upravičenci lahko oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Vloge morajo biti oddane v zaprti ovojnici na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Vloge morajo imeti oznako: “Ne odpiraj! Javni razpis - nadomestitev dela plače pripravnika.”.
6.	Obravnava vlog in rok, v katerem bodo prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa:
Pravočasne in popolne vloge bo odprla, pregledala in ocenila tri (3) članska komisija, ki jo imenuje župan in jo sestavljata dva (2) delavca občinske uprave in en (1) član Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Komisija o navedenem sestavi predlog za razdelitev sredstev, ki ga predloži v obravnavo županu. Slednji bo na podlagi poročila komisije, pogojev in meril tega razpisa ter predpisanih kriterijev uporabe proračunskih sredstev s sklepom odločil o prejemniku.
Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku treh (3) dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da vloge dopolnijo v roku treh (3) dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v roku 15 dni od datuma določenega za odpiranje vlog.
7.	Druge informacije o javnem razpisu lahko vlagatelji dobijo na telefonu 05 71 41 361, pri Nevenki Tomšič ali Tatjani Urbančič.
*1
PON - P€T 08-12 16 - 19 SOB 08-12 N€D zaprto^
^VPIRN/Ot
Bazoviška 19, 05/714-20-77
-	šolskih potrebščin
-	pisarniškega materiala
-	raznih daril
-	igrač za otroke
-	darilnega papirja
-	darilnih vrečk, mašnic...
'\f\M
041/811 593
1SPL0ŠN0 ZIDARSTVO
| SAFTIČ VALTER s p
JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO
s Bazoviška 38; 6250 Ilirska1 Bistrica, tel.: ++386(0)5/71 -41 -920 e-mail:.avtosh6f>4Jjcic@siol.net \’j

Z vsakim nakupom v mesecu oktobru, novembru in decembru pri nas, sodelujete v NAGRADNI IGRI »KOLO ROG«. Žrebanje bo 30. 12. 2003.
Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop !!!
PLAMING
Plaming,
projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@p!aming.si
EMIL SMAJLA s p
esirmt-
G©o[hraD©gD7
Oc-gjeroflooGi Boa [preft3$©d]oQf]<a dk®=®o
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 tete 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
AVTOPREVOZNISTVO
Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343
LOan Rutar S.P.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Snežnika, št. 5/03) in Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2003 (Uradne objave Snežnika, št. 4/03), objavlja župan Občine Ilirska Bistrica
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2003
1.	Predmet javnega razpisa:
Predmet tega razpisa je sofinanciranje turistične dejavnosti društev na območju Občine Ilirska Bistrica v letu 2003.
Sredstva se namenijo za aktivnosti, ki se izvajajo v letu 2003 in praviloma obsegajo naslednje vsebine:
-	izvajanje promocijske aktivnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev Občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini,
-	izdajanje promocijskega materiala,
-	spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma: organizacija in izvedba raznih natečajev (npr. najlepše urejena hiša), ipd.,
-	akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter ljudskih običajev, urejanje ter olepševanje okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih dejavnosti: urejanje in vzdrževanje kolesarskih, sprehajalnih in konjeniških poti, razgledišč, čistilne akcije, ipd.,
-	organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena, čezmejno sodelovanje,
-	sodelovanje pri organizaciji in izvedbi prireditev z drugimi društvi,
-	aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka: organizacija delavnic za otroke in mladino,
-	izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma: organiziranje raznih delavnic, predavanj,
-	oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe kraja.
Predmet sofinanciranja niso investicije v prostore društev, stalni neprogramski stroški društev ter aktivnosti, ki se sofinancirajo iz katerekoli druge postavke občinskega proračuna.
2.	Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu:
Upravičenci do sredstev so društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da so registrirana po zakonu o društvih,
-	da imajo sedež na območju Občine Ilirska Bistrica,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma,
-	da izvajajo organizirano redno aktivnost.
3.	Višina sredstev:
Višina sredstev je 1.000.000,00 SIT.
4.	Višina pomoči:
Višina dodeljenih sredstev je odvisna od vrednosti točke, ki se izračuna na podlagi razpoložljivih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih aktivnosti.
Sredstva se dodelijo do višine stroškov posamezne aktivnosti.
5.	Merila za pridobitev sredstev:
Višina sredstev se določi na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril:
1.	Število članov v društvu:
-	do	dvajset članov	50	točk
-	nad	dvajset članov	100 točk
2.	Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu 30 točk
3.	Aktivnosti v razpisanem letu:
3.1.	Izvajanje promocijskih aktivnosti lokalnega in širšega pomena:
3.1.1.	predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih
prireditvah v Sloveniji	50	točk/predstavitev
3.1.2.	predstavitev občine in društva na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah
v tujini	80	točk/predstavitev
3.2.	Izdajanje promocijskega materiala:
3.2.1.	zgibanka
-	enobarvna	30 točk/zgibanko
-	večbarvna	100 točk/zgibanko
3.2.2.	razglednice	50 točk/razglednico
3.3.	Spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma:
3.3.1.	organizacija in izvedba raznih natečajev	200 točk/natečaj
3.4.	Akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepševanja okolja ter oblikovanje turističnih produktov s področja rekreacijskih aktivnosti:
3.4.1.	urejanje kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč	200 točk/leto
3.4.2.	vzdrževanje koles., konj en., sprehajalnih poti, razgledišč 50 točk/leto
3.4.3.	čistilne akcije	50 točk/leto
3.5. organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena:
200 točk/prireditev 300 točk/prireditev/dan 100 točk/prireditev
50 točk/
3.5.1.	poldnevna prireditev
3.5.2.	celodnevna prireditev
3.5.3.	prireditev čezmejnega značaja
3.5.4.	društvo je organizator in izvajalec prireditve prireditev
3.5.5.	v okviru prireditve sodeluje več društev
3.6.	Aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka:
3.6.1.	organizacija delavnic za otroke in mladino
3.7.	Šolanje in izpopolnjevanje kadrov za namene pospeševanja turizma:
3.7.1.	organiziranje raznih delavnic, predavanj	30 točk/del. ali pred.
3.8.	Oblikovanje turističnih proizvodov in turistične ponudbe:
3.8.1.	subvencioniranje izdelave raznih spominkov
3.8.2.	oblikovanje nove turistične ponudbe (programov)
3.8.3.	trženje obstoječe turistične ponudbe (programov)
4. Drugo:
4.1. izobraževanje članov društva
50 točk/prireditev
50 točk/leto
100 točk/leto 200 točk/leto 50 točk/leto
20 točk/leto
Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višine financiranja v sorazmerju skupnega števila vseh društev in razpoložljivih sredstev.
6.	Obdobje za porabo sredstev:
Sredstva se koristijo za aktivnosti opravljene v obdobju od 01.01.2003 do 31.12.2003
7.	Vsebina prijave:
Prijava mora vsebovati:
-	izpolnjen prijavni obrazec s podatki o vlagatelju,
-	program aktivnosti oz. dela društva s finančnim predračunom in viri sredstev,
-	poročilo o že izvedenih delih,
-	kopijo odločbe o vpisu društva v register,
-	potrdilo pooblaščene osebe za zastopanje,
-	izpolnjen in podpisan vzorec pogodbe
-	izjavo o sprejemanju razpisnih pogojev,
-	izjavo, da kopije priloženih dokumentov ustrezajo originalom,
-	izjavo, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,
-	izjavo da imajo zagotovljene materialne, prostorske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma ter da izvajajo organizirano redno aktivnost
-	izjavo, da so podatki v vlogi resnični in točni.
Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica, vsak ponedeljek in petek med 8. in 11. uro ter sredo med 8. in 11. ter med 12. in 16.30
8.	Rok in naslov za vložitev prijave:
Prijave s predpisano dokumentacijo morajo prispeti najkasneje 15 dan po objavi javnega razpisa do 14.00 ure, na naslov Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Prijave morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS TURIZEM«
9.	Obravnava prijav:
Prijave bo obravnavala tri članska komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan. Sklep o dodelitvi sredstev sprejme župan v roku 30 dni od odpiranja prijav. Sklep o dodelitvi sredstev se posreduje vsem prosilcem v roku 8 dni od sprejema odločitve. Nepravočasne prijave bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne prijave komisija v roku 8 dni od odpiranja prijav pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je 5 dni od dneva prejema obvestila. Nepopolno vlogo, ki jo predlagatelj v navedenem roku ne dopolni se zavrže. Odpiranje prijav bo 3 dan po izteku roka za oddajo prijav. Odpiranje prijav ni javno.
10.	Informacije:
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom se dobijo na Občini Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica ali na tel. 05-71 41 361. Kontaktni osebi Nevenka Tomšič in Boštjan Primc.
<=>F»nKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510
Sprejemamo naročila za okulistične preglede
Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648
na telefon 05/71-00-510
GOSTILNA s prenočišči
1 < n i ;
Ema Deželak s p.

m - v
Stalna slikarska razstava Zdenke Vinšek
Trgovina
TARSEL d.o.o.
Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588
Vse za šolo po ugodnih cenah Ugodna ponudba ženskih, moških in otroških oblačil Napnižie cene šolskih potrebščin!!!!
ČEBELARSTVO
i?F TERSEL
Cvetlični med Cvetni prah Propolis
1

I AD=ti AI
I VDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR I
I Leon Stanič s.p.
I Podgrad 106a, 6244 PODGRAD I I tel.: 05 / 783 61 50 ■ gsm: 070 / 760 207 I e-mail: leon.stanic@siol.net .
~	- g
DOSTAVA IN MONTAŽA BREZPLAČNO! ROK DOBAVE 30 DNI, PO DOGOVORU TUDI PREJ!

Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00, 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo se je ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki
-	12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo
Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94
Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu
Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd.
Petek.ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo
-	12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev
Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M -
13.45	Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je -
8.45	Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix
RAZVIJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA
TURISTIČNO
INFORMACIJSKI CENTER
Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA
e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384,05/710 1 385
Koledar prireditev za mesec oktober
Prireditev	Kraj	Datum	ura	organizator	Informacije
razstave					
Prodajna razstava slik Jožeta	gostilna-pizzerija	stalna	10.00-22.00	Jože Šajn	05/7141 332
Šajna	Škorpijon	razstava	razen torek		05/714 59 70
Likovna razstava Rajka	Pivovarna in	stalna	10.00-22.00	Rajko Kranjec	05/788 50 29
Kranjca	gostilna Pek	razstava			05/7145 360
	.Dolenje				
razstava fotografij -Ilirska	v bistroju Baladur	stalna	8.00-23.00	llirika d. d.	05/7141 935
Bistrica skozi zgodovino		razstava			
(pomembni dogodki in					
osebnosti v Il.Bistrici)					
Prodajna razstava slik Jožeta	Okrepčevalnica grill	stalna	9.00-22.00	Jože Šajn	05/714 59 70
Šajna	Danilo Il.Bistrica	razstava	razen		05/7141 517
			ponedeljek		
Razstava naravne in	RC in TIC	cel mesec	8.00-16.00	RC.TIC	05/710 1 384
kulturne dediščine občine	Ilirska Bistrica				
Ilirska Bistrica					
kultura					
Koncert pevske skupine	grad Prem	12.10.2003	Ob 16.uri	KTŠ društvo	05/7147 365
Prem in moškega pevskega				Prem-pevski	
zbora Pivka				zbor	
Likovna kolonija	Jelšane	3.10.2003	Ob 9.00	JSKD	05/71100 90
EKTEMPORE				Ilirska Bistrica	
Snežnik 2003					
Seminar-televizijski medij od	Dom na Vidmu	18.10.2003	Ob 9.00	JSKD	05/711 00 90
A do Ž	Il.Bistrica			Ilirska Bistrica	
Predstavitev knjige » Do	grad Prem	25.10.2003	Ob 16.00	Danica Pardo	05/7147 326
roba, ne čez« , avtorice					
Danice Pardo					
naravna in kulturna					
dediščina					
ogled gradu Prem s stalno	Grad Prem	vsak dan	po dogovoru	TIC	05/710 1 384,
razstavo prazgodovinskih				Mojca Memon	05/7147 400
gradišč					
ogled muzejsko urejene	Prem	vsak dan	po dogovoru	TIC	05/710 1 384
spominske sobe Dragotina				Marija Dolgan	05/7147 374
Ketteja					
ogled muzejsko urejene	Harije	vsak dan	po dogovoru	Alenka Penko	05/710 0360
pomožne pošte »Pri				po dogovoru	05/710 1 384
poštarjevih« v Harijah					
Ogled učne poti »na Goliče«,	Jelšane	vsak dan	po dogovoru	Osnovna šola	05/788 50 01
učne delavnice za skupine				Jelšane	05/710 1 384
ogled Hodnikovega mlina	Ilirska Bistrica	vsak dan	po dogovoru	TD Ilirska	05/7144 564
				Bistrica	031/585 602
rekreacija					
Bridge vsak ponedeljek v	Jadran, Po, šport	izmenično	Vsak pon.	Bridge klub	05/7145 280
Ilirski Bistrici izmenično v	bar Il.Bistrica		Ob 18.00	Il.Bistrica	
Postojni					
srečanje					
Jesensko srečanje	Pizzerija Pič boy	26.oktober	od 9.00 -12.00	PND Ilirska	05/7142 639
numizmatikov	Ilirska Bistrica	2003	ure	Bistrica	
Vabimo organizatorje prireditev in drugih dogodkov , da nam sporočite podatke, bi jih želite objaviti v »koledarju prireditev« najpozneje do 18.v mesecu za naslednji mesec.Informacije sprejemamo v Turistično informacijskem centru na
telefonski številki 05/710 1 384.
X
NAROČILNICA SnCZIlik
Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino:
-	pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in
-	30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval.
Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faxu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št.: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com
IME IN PRIIMEK
NASLOV _____
POŠTA ______
DATUM ______
PODPIS
X
llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 ono
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
LAST MINUTE - JESENSKI IZLETI
VABIJO
Last minute center llirika turizem d.o.o. je v jesenskem času izbral nekaj izletov, ki bodo posameznikom popestrili jesensko dogajanje. Kaj bi vas lahko v tem času pritegnilo?
4. oktobra se boste s prvo Sadno kraljico kot gostje Last minute centra Ilirike turizem odpravili na obisk gradov bavarskega kralja Ludvika II.
Popeljali se bomo po bavarskem jezeru Chiemsee do enega od treh otokov, do otoka Herrninsel. Na tem otoku si je Ludvik II dal zgraditi grad Hermchiemsee. drugi dan bomo obiskali mestece Fiissen. Na poti bomo še obiskali romarsko cerkev Wies, tik pred mestom Fiissen pa se bomo ustavili pri verjetno naj lepšem dvorcu Neuschvvanstein.
Naš naslednji postanek bo v mestecu Innsbruck, kjer si bomo ogledali mestno jedro in se mimo znanih smučarskih centrov Tirolske vrnili domov.
11. oktobra boste lahko kot gostje Last minute centra Ilirike turizem odšli na Kostanjev piknik v Lovran . Od leta 1973 se v Lovranu odvija tradicionalna prireditev pod imenom “MARUNADA”. Marunada je prava poslastica za sladokusce in ljubitelje kostanjev. Najprej se boste ustavili na Trsatu. Od tu se boste z Last minute centra Ilirike turizem odpravili v Moščenice, kjer si boste ogledali stari mlin za pridobivanje olivnega olja ali po istrsko »TORKLJO«. Lastnik mlina vam bo na kratko razložil zgodovino pridobivanja olivnega olja. Popoldne boste prispeli v Lovran, kjer se boste pridružili letos že 30. »fešti« ob prazniku kostanjev in se zadržali pozno v noč.
PROVANSA, za mnoge najlepša pokrajina v Franciji in ena najlepših v Evropi, je bila že v preteklosti inspiracja za mnoge umetnike (Van Gogh, Dali, Picasso,...). Z Last minute centrom Ilirike turizem si jo lahko ogledate 25. oktobra. Štiridnevni izlet vas bo vodil mimo Benetk, Verone, Piacenze, Genove, vse do Azume obale kamor boste prispeli v jutranjih urah in si najprej ogledali kneževino Monaco. Obiskali boste
najstarejši del kneževine, kjer je palača družine Grimmaldi, katedrala in oceanografski muzej, nato pa se odpeljali do vasice EZE, kjer boste obiskali še tovarno - muzej parfumske industrije in okoli poldneva prispeli v Provanso. Z Last minute centra Ilirike turizem se boste najprej ustavili v mestecu Arles. Zgodaj popoldne boste obiskali mestece Avignon. Nad mestom, ki je obdano z mestnim obzidjem, se na rahli vzpetini ponosno dviga papeška palača, ki je za nekaj časa zamenjala Vatikan, kot sedež papeštva. Po ogledu mesta se boste vrnili v Arles, se sprehodili po mestu in si ogledali areno, amfiteater in ostale znamenitosti.Mestece je svetovno znano kot zbirališče Romov z vsega sveta, ki s svojo bogato folkloro in običaji pritegnejo številne obiskovalce. Popeljali se boste še do mesta Marseille in si ogledali mestne znamenitosti.
Martinovo soboto se bodo gostje Last minute centra Ilirike turizem odpravili na martinovanje v Prekmurje. Iz Ljubljane se bodo mimo Ptuja odpravili skozi Slovenske Gorice v Veržej, kjer si bodo ogledali Babičev mlin na Muri. Pot bodo nadaljevali do Gornje Radgone, kjer bodo obiskali vinsko klet in poskusili letošnji pridelek vinogradnikov. Nato vožnja mimo Murske Sobote na Goričko, kjer si bodo v Selu ogledali romarsko rotundo, v Filovcih opazovali spretnega lončarja pri svojem delu, v Bogojini pa občudovali Plečnikovo cerkev, kjer je za okras imenitno uporabil prekmursko keramiko. In na koncu seveda še martinovanje s krstom vina. Na priznani turistični kmetiji bodo gostje Last minute centra Ilirike turizem poskusili nekaj vrst vina, temu pa sledi pojedina s prekmurskimi dobrotami. Veselo bo in ob dobri glasbi bo tudi prilika za ples in učenje dveh veseljaških plesov »cindra« in »kalamajka« (ali ples »tkaleeka«)! Prihod domov predviden v poznih večernih urah.
Podrobnejše informacije o izletih, cenah in datumih pa dobite v poslovalnici
Last minute centra Ilirike turizem v
Ilirski Bistrici.
NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM

Last minut center, Ilirike turizem in Snežnik, vam podarjata vikend počitnice v apartmaju Ilirike v Termah Čatež.
llirika gradi mrežo svojih lastnih apartmajev v znanih turističnih centrih. Tako je obnovila nekaj apartmajev v Termah Čatež, znanih po svoji bogati ponudbi aktivnega odmora. Apartmaji so različnih tipov in sprejmejo 2 do 6 oseb. Nagrajenec bo dobil v najem apartman tip B v času od 3.11. do 7.11.2003.
Aranžma vključuje: Bivanje v apartmaju za dve osebi, čiščenje apartmaja ob odhodu, elektriko, plin, vodo, ogrevanje.
Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov:
Snežnik, Za počitnice Ilirike Turizma, Bazoviška cesta 40, 6250 Ilirska Bistrica
Odgovorite na zastavljeno vprašanje in si prislužite počitnice, ki jih podarjata llirika Turizem d.o.o. in Snežnik.
Žrebanje bo 15. oktobra 2003. Ime nagrajenca bo objavljeno v oktobrski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti.
Apartmaji llirke ležijo v:
a.) Termah	b.) Termah	c.) Termah
Čatež	Olimia	Lendava
Ime in priimek:___________________________________________________
Ulica, hišna številka:___________________
Poštna številka, kraj:_
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo
Naše
poslovalnice:
ILIRIKA
KOPER
05/672-72-32 BORZNO POSREDNIŠKA SEŽANA
HIŠAD.D.	05/734-14-10
AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA
05/333-42-43
POSTOJNA
05/726-10-50
ILIRSKA BISTRICA
05/714-19-35
LJUBLJANA
01/425-80-74
MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je pojavilo nekaj informacij, ki so pomembno vplivale na rast delniških tečajev. Slovenski blue-chip indeks, SBI20, je v prejšnjem tednu konstantno pridobival na svoji vrednosti. Vrednost indeksa je dosegla tudi najvišjo raven v tem letu, prav tako pa lahko nekaj podobnega trdimo tudi za indeks pooblaščenih investicijskih družb.
Vrednost indeksa SBI20, seje od ponedeljka do petka zvišala iz 3.495 na 3.514 indeksnih točk, vrednost indeksa PIX pa se je zvišala iz 2.962 na 2.990 indeksnih točk.
Trgovanje postaja čedalje bolj aktivno in živo.
V	ljubljanskem Žitu je prišlo do razrešitve stare in imenovanje nove uprave. Z delnico Žita se v sredo ni trgovalo, saj je bila takrat potekala seja nadzornega sveta, v kateri je prišlo do razrešitve dosedanje uprave. Promet se je v četrtek močno povečal, nekaj podobnega pa seje zgodilo tudi v petek. Mesto predsednika uprave je prevzel Božidar Linhart, za člana pa sta bila imenovana Marko Rems in Sandi Svoljšak. Do zamenjave j e prišlo predvsem zaradi slabih polletnih poslovnih rezultatov. Naloga nove uprave je predvsem izpeljava dinamičnega poslovnega preobrata in izboljšanje finančnega stanja celotne skupine Žita. Investitorji so očitno ugodno ocenili razplet seje, saj seje tečaj v četrtek dvignil, ob prometu 17 milijonov, za 3,6% na 34.206 tolarjev. Tečaj pa je po četrtku še vedno rasel. Nekaj podobnega seje dogajalo tudi z delnicami Živila Kranj.
V	sredo je uprava družbe sporočila, daje kupila za sklad lastnih delnic 1.762 delnic in tako povečala svoj delež v družbi iz 0,55% na 9,38% vseh izdanih delnic. Uprava Ljubljanske borze pa je v petek sprejela odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja z rednimi delnicami Živil Kranj. Razlog tiči v temu, daje predstavnik 55,7-odstotnega deleža Živil, obvestil borzo o sklenjenem dogovoru za prodajo večinskega paketa delnic ter o dejstvu, da bo kupoprodajna pogodba sklenjena v prihodnjih dneh. Zaradi varstva investitorjev je borza prekinila trgovanje z omenjeno delnico. Tečaj delnice je v tem tednu pridobil 8,68 odstotka vrednosti. Nekoliko višji donos so dosegle delnice Geodetskega zavoda Slovenije, pri katerih je tečaj poskočil za 10 odstotkov, medtem ko so delnice novomeške Krke, s katerimi je bilo ustvarjenih za dobrih 400 milijonov tolarjev poslov, ni bistveno spremenil. Tečaj se giblje okrog 46.560 tolarjev.
Družba Terme 3000 oziroma Moravske toplice so objavile osemmesečne poslovne rezultate. Družba napoveduje, da bo, glede na rezultate ustvarjene v prvih osmih mesecih, leto 2003 rekordno leto. Družbi je uspelo povečati prihodke za 10 odstotkov, v mesecu avgustu so zabeležili rekordno visok čisti poslovni izid in sicer kar 135 milijonov tolarjev. Tečaj se kljub temu ni bistveno spremenil.
Med delnicami PID-ovje bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Triglav steber 1 in sicer kar 240 milijonov tolarjev. Tečaj delnice se je povišal le za 0,65 odstotka. Sledilaji je delnica Nacionalne finančne družbe 1 z dobrimi 136 milijoni, tečaj pa je porasel za 1,61 odstotka. Naj večji porast smo zabeležili pri delnici PID Maksima, kjer seje tečaj povzpel za 22,12 odstotkov.
Neto priliv denarja v vzajemne sklade je od začetka septembra znašal 1,3 milijarde tolarjev, kar je nekoliko manj kot v celotnem prejšnjem mesecu.
Predsednik uprave Istrabenza je ponovno zanikal špekulacije, da naj bi se Istrabenz zanimal za Petrol oziroma da razmišljajo o prodaji OMV Istrabenza.
Družba Merkur bo povečala število izdanih delnic v borzni kotaciji. Po novem bo le-ta obsegala 1.214.585 delnic.
Jaka Binter Ilirika borznoposredniška hiša, d.d.
Jaka.binter@ilirika.si
KROMPIR VELIKAN
Krompir velikan, ki ga je moj sosed Jože Žnidaršič (Prem 15) izkopal na svoji njivi, ni bil razstavljen na bistriški kmetijski tržnici, si pa vsekakor zasluži, da si ga bralci vsaj zdaj ogledajo zaradi njegove nenavadne zunanjosti, na kateri sva naštela kar osem odrastkov (eden je zadaj), pa tudi zaradi njegove zavidljive teže, ki znaša natanko 902 grama.
Upam si trditi, da v Brkinih in njegovi okolici nima tekmeca...
tekst in slika Jožko Stegu
r--------------— — —------” —---------------— -i
| DOM STAREJŠIH OBČANOV	|
| KIDRIČEVA 15	j
i 6250 ILIRSKA BISTRICA
Obj avlj a:
I JAVNI RAZPIS j
■	Za oddajo poslovnega prostora v najem
! 1. Lokacija: pritličje glavnega objekta Doma starejših občanov * 2. Dejavnost: pedikura in manikura
I 3. Velikost:	9 m2, sanitarije 2 m2, souporaba posebnega vhoda in I
I komunikacij; skupaj 16 m2. V prostoru je vsa potrebna oprema, delovni | pripomočki in začetni potrošni material.
| 4. Prostor oddajamo v najem za 5 let z možnostjo podaljšanja.
| 5. Rok za prijavo: V15. dneh po objavi, v zaprti kuverti s pripisom “za i javni razpis p.p.-ne odpiraj”
■	6. Posebni pogoji: Odkup opreme
, 7. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po komisijskem odpiranju J ponudb.
Razpisne pogoje lahko ponudniki dvignejo na tajništvu Doma starejših občanov.
k——————————————————————J
DRUŠTVO UNIVERZA ZA lil. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
vabi k sodelovanju dosedanje in nove člane
1.	Prijavite se lahko za delo v naslednjih skupinah:
angleščina
italijanščina
nemščina
kulturna klepetalnica literarno novinarski krožek
2.	Tečaji: računalniški restavriranje izdelkov iz lesa
ročna dela (kleklanje, vezenje, slikanje na svilo) fotografski krožek Informacije o delu skupin in vpis lahko opravite na telefonski številki: 05/ 71 00 345.
PRAZNOVALI 60
■O A.-O? O-o-■■
Bistričani, rojeni leta 1936, so v mesecu avgustu praznovali svoj jubilej. Ker leta hitijo, ne čakajo okroglih obletnic in se zberejo
pogosteje - po možnosti vsako leto. Srečanje je bilo prijetno in nadvse veselo. Domačinom so se pridružili prijatelji iz Francije, Danske, Zagreba
, Obale in Gorice. Obljubili so si zvestobo in se bodo imeli še dolgo radi.	Foto: Emil Maraž,
tekst Dimitrij Grlj
FOTOGRAFIJE GOVORIJO
Spoštovano uredništvo!
Prepoznali smo ruševine stavbe, ki ste jo natisnili v prejšnji številki Snežnika. Gre za zgradbo nekdanje osnovne šole v Kuteževem. Pošiljamo vam fotografijo iz leta 1962. V vsakem razredu je bilo takrat najmanj 30 učencev.
Na sliki: učenke in učenci petega razreda s svojo učiteljico.
Stavba je doživela neslavni konec.
Knjižnica Makse Samsa
Ilirska Bislrica
NOVE VIDEOKASETE
1.	2001 : a space travesty = 2001 : nora odiseja
2.	Ali G Indahouse = Ali G
3.	The Art oh war = Sam proti vsem
4.	HARK, Tsui. Black mask 2 = Čma maska 2
5.	Blood work = Krvna slika
6.	SHEPHERD, Michael. The Boume identity = Kdo je Boume
7.	The crow, Stairway voices, Get life = Vran, Pot v nebo
8.	Death to Smoochy = Umri Smoochy
9.	The grinch
10.	I spy = Jaz, vohun
11.	K-19 the widowmaker = K-19 čma vdova
12.	Lucky break = Beg pa tak
13.	Meet the parents = Njeni tastari
14.	Mr. Deeds = Naključni milijonar
15.	EMINEM. 8 mile = 8 milj
16.	Panič room = Soba za paniko
17.	Pluto Nash = Dogodivščine Pluto[!] Nasha
18.	The scorpion king = Kralj Škorpionov