■ ■ "v-1 ^ NajveCji ilovansb dnemik ▼ Zdniženili državah Valja za vse leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inoienutro celo leto $7.00 GLAS The largest Slovenian Dmitj In the United States. List: slovenskih: delavcerv Ameriki, TEUBF0H: CHelaea 3—3878 Entered as Second Claw Matter 8eptember 21, 1903, at the Port Office at Hew York. N. Y- under Act of Oengrsss of March 8, and legal Holiday* 75,000 Readen. 1870 NO. 235. — fiTEV. 235 TELEFON: OHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 6, 1832. — ČETRTEK, 6. OKTOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. THOMASOVA KAMPANJA PO ZAPADNIH DRŽAVAH Majnerji ne sprejmejo znižanja plač PREDSEDNIK HOOVER JE ODLOČNO NASTOPIL PROTI OSEBAM, KI SO GA ZAČELE OBREKOVATI Socijalistični kandidat za predsedništvo mesto je je rekel, da povzroča kapitalizem krizo za krizo. Zaenkrat ni poglavitno vprašanje, kaj bo narod pil, pač kaj bo jedel. — Speaker Garner o govoru, ki ga je imel predsednik Hoover v Des Moines. PORTLAND, Oregon, 5. oktobra. — Socijalistični predsedniški kandidat Norman Thomas bo začel svojo volilno kampanjo v Californiji. Včeraj je imel tukaj dolg govor, v katerem je zagovarjal kolektivno lastnino. Poslušala ga je veliko množica ljudi in mu navdušeno ploskala. — Pod kapitalističnim sistemom, — je rekel, — se vedno srečno izkobacamo iz krize, toda samo zaradi tega, da zaidemo v drugo krizo, ki je vsakokrat hujša od prve. Govor predsednika Hooverja, ki ga je imel v Des Maines, sem poslušal od začetka do konca. Predsednik je trdil, da je rešil takozvani "ameriški sistemkaj malo je pa povedal, kako se bo godilo prihodnjo zimo trinajstim milijonom ne-zoposlenih moških in žensk. Thomas ni kritiziral samo Hooverja, pač pa tudi Roosevelta. — Hooverja bi sploh ne bilo treba omenjati, — je dejal, kajti sleherni ve, da se je njegova administracija tako izjalovila, da sploh ni vredno govoriti o nji. Pa tudi o Rooseveltu ni mogoče kaj prida povedati. On je bil najbolj slaboten governer, kar jih je imela država New York. Edinole socijali-zem nas zamore povesti iz sedanje mizerije, in zato naj bi jo narod podpiral. Sami dobro veste, da je socijalistična stranka prežeta z navdušenjem in najboljšimi upanji, edinole denarja ji manjka. Navzlic temu je pa edina stranka, ki ima konstruktiven program. — Mi imamo pameten program za odpravo nezaposlenosti. Mi ne govorimo o pivu in žganju. — Dosti bolj potrebno je, da ima narod nekaj za jesti kot pa za piti. O prohibiciji naj drugi govore. Nadalje je rekel Thomas, da se je že začel v v Združenih državah pojavljati fašizem. — Fašizem je najmanj zaželjiva stvar na svetu, toda ne da se tajiti, da se je v Ameriki že začel udejstvovati. WASHINGTON. D. C., 5 oktobra. — Predsed-nik Hoover je danes odločno obsodil tiste osebe, ki so zadnje tedne širile o njem po Srednjem Zapadu napačne vesti. Imenoval sicer ni nobenega imena, obrekljivce je pa označil kot nekavalirje. — Kdor pravi, da je predsednik Združenih držav sedel zadnja tri leta v Beli hiši, ne da bi se brigal za nesrečo, ki je zadela narod, kdor pravi, da se ni poslužil nobenega sredstva za odpravo sedanjih razmer, govori vedoma neresnico. WASHINGTON, D. C., 5. oktobra. — Speaker John N. Garner, ki kandidira za podpredsedništvo na demokratskem tiketu, je danes komentiral govor, ki ga je imel predsednik Hoover v Des Moines. Dejal je, da prelomljenih obljub ni mogoče popraviti z izjavami. — Ne, da bi koga prosil za odpuščanje, izjavljam z vsem mogočim poudarkom sledeče: — Ako motrimo sedanje Hooverjeve obljube v luči prejšnjih, katere je dal, pa jih ni izpolnil, moramo dvomiti nad njegovo zmožnostjo, da bi izpolnil obljube, katere sedaj zadaja. Senator Swanaon iz Virginije je rekel o Hoover-jevem govoru: — — Včeraj je bil velik dan za demokrate. Namesto, da bi predsednikov govor zmanjšal prilike demokratov za zmago, jih je le povečal. Dne 10. oktobra bo govoril v Des Moines bivši senator James A. Reed. V govoru bo napadal farmsko politiko predsednika Hooverja. FARMERSKA STAVKA V __MINNES0TI Farmer je bil ustreljen. Napadalec je pobegnil. Nek drug farmer je bil obstreljen. Canby, Minn, ."». oktobra. NVk nepoznan napadalec je ustrelil farmerskejja piketa Xordahi Petersona in je nato pobegnil. Predno je bil Peterson ubit. je bil obstreljen drugi farmer Fred Haeker, toda je bil le lahko ranjen in je še o pravem času zbežal. Ko je Peter-jon stopil iz šotora, kjer so bili nastanjeni pLketi. so okoli njega pričele leteti krogle.. Napadalci so se vozili t avto-j iiHUbilu in so se po umoru naglo odpeljali. Serif Martin P. Fitzner je razglasil po vseh okrajih v bližini, (tla naj oblasti pazijo na avtomobil, v katerem so se peljali ubijalci. Piketiranje, ki we nadaljuje že drugi teden, je bilo mirno in far-! j me.rji se ne poslužujejo sile. tem-j več prigovarjajo voznikom, da obrnejo svoje avtomobile z živili. GOZDNI POŽARI I NUNCIJA SO NAZAPADU Gore smrekovi gozdi. — Mesta v nevarnosti. — ODPELJALI Z LETALOM Ljudje beže pred poza- Nadškof Ruiz y Flore« «« rom. — Gasilci ne morejo vstaviti ognja. ">. oktobra. — V in severozapad- ROMUNSKI PRINC NA POTI PROTI DOMU Ne ve, zakaj ga je oče poklical. — Ni mu znano, ako bo se kdaj videl svojo mater. London, Anglija, 5. oktobra. — Deset let stari romunski prestolonaslednik pritic Mihael je odpotoval domov, ne da bi vedel, ako bo še kdaj videl Nvojo mater. Tudi mu ni znano, zakaj ga je njegov oče kralj Karol tako nenadoma poklical. Princ Mihael se je v avtomobilu peljal s svojo materjo princeso Heleno in teto princeso Ireno do Doverja. Prinresa Helena se boji. da kralj Karol ne bo več dovolil, da bi še kdaj videla svojega sina. Kralj Karol ne bo nikdar vet dovolil, da bi princ Mihael še kdaj šel v Anglijo, ker je na potu v London v Parizu prvikrat bral v časopisu o ljubavnem razmerju svojega očeta z Magdo Lupescu. Pari*, Francija, 5. oktobra. — Romunsko poslaništvo je bilo obveščeno, da bo prišel princ Mihael v Pariz, kjer bo ostal dva tedna, kakor je bilo že določeno, ko je odpotoval iz Bukarešte. V Parizu si bo ogledal razstavo avtomobilov. Portland Ore., državi Oregon nem delu države Washington div jajo najhujši gozdni požari, kar jih pomnijo ljudje. Xa tLsoče akrov smrekovih gozdov je še vedno v plamenu. Poleg tega se pojavljajo požari na različnih krajih. Skoda znaša do sedaj že več milijonov dolarjev. Prebivalci beže iz vasi in mest ter farm in okrajev Cochran, Edwards, Enright in Wyeth. kjer so b!la stanovališča že uničena. Begunci so pripovedovali, da so stali v vodi in se ogrinjali z mokrimi rjuhami, da «*talo v vodi štiri ure. dokler ni šel ogenj mimo njrb. bil aretiran. — Z aero-planom je bil prepeljan na ameriško mejo. — Vatikan razburjen. 3b ^ ho vren,e" poldne. --j Generalni pravdnik Portes Gil Uicmrrmr luvmvr ura<*no na*nanil, uradno zast°Pal tujo drža-Jc LL MAKA vn. Ker je Vatikan postal samo- --fitojna država, je vsled tega Va- Washington, D. C., 4. oktobra, tik an tuja država. Smithsonian Institute naznanja. 1 da najdba kosa človeške čeljusti Vatikan, 5. oktobra. — Papež č dokazuje, da se je človeštvo nase- Pi j XL je bil zelo potrt, ko je slišal. da je bil nadškof Leopoldo Rniz v Flore iz«man iz Mehike. Rekel je: — Cerkev je videla hujše kot to. Kristusova pravica bo slednjič zmagala nad Človeško krivico. V Edwards je zgorelo lijonov kubičnih čevljev Iz Wendlinjra je zbežalo vse prebivalstvo in 1200 mož se trudi pogasiti požar. V Wyeth Ore. je pogorelo poštno poslopje, ena trgovina »11 več hiš. Po mnenju gozdarskega urada Mexico City, Mehika, 5. oktobra. — Papežev legat in nadškof Leopold Ruiz v Flore.s je bil aretiran, nato z aeroplanom prepre-Ijan na mejo Združenih držav in izgnan iz Mehike, ker hoče mehiška vlada končati "vatikansko vmešavanje v notranje razmere Mehike" Nadškof je bil aretiran včeraj, bil odpeljan na mestno letališče, od koder je bd z aeroplanom prepeljan v Matamoros, ki leži čez mejo nasproti Brownsville, Tex., kjer je prenočil. (Nadškof Ruiz v Flores je bil izgnan zaradi papeževe enciklike, ki je protestirala prof i preganja nu katoliške cerkve v Mehiki in t darijo. KONFERENCA MED MAJNERJI IN OPERATORJI PREKINJENA Majnerji iz Pennsylvanije so odločno odklonili znižanje plač, katero so ponudili operatorji. Konferenca med operatorji in majnerji je že v teku nad en mesec v Anthracite Institute v New Yorku. Sinoči je bila konferenca prekinjena in zadeva izročena razsodbi dveh članov; enega zastopnika vsake stranke. Ako ta dva člana ne moreta priti do sporazuma v treh mesecih, bo izvoljen tretji član izven obeh strank. Operatorji so prosili za znižanje plač 20 do 27 odstotkov.. Pri pogajanju je prizadetih okoli. DIT6I I A Wp 140.000 majnerjev. Letna plača teh majnerjev znaša 150 milijonov dolarjev. Operatorji so navedli za vzrok znižanja plač visoke davke, zvišanje tovornine na železnicah in tekmovanje med premogarskimi družbami. Majnerski zastopniki iso odgovorili. da je odvisno samo od operatorjev, da dosežejo znižanje tovornine, da izboljšajo prodajo I premoga ter malo boljše gospo- Mealester, Okla., 5. oktobra. S tem. da so dale državne oblasti aretirati 175 piketov, so domnevale, da bodo zlomile štrajk prcmogarjev. Aretirani so b ili pred Bolen premogovnikom in od-Vftdeni pred državno kaznilnico. Warden Sam Brown jih ni hotel sprejeti, češ, da mora vprašati prej governerja Murrava za dovoljenje. Sele ko je dal Murray dovoljenje, so jih past ili v kaznilnico. Aretirani so člani United Min« Workers. ki so pred par tedni staivkali. ker premopovni baroni niso hoteli priznati unije in se niso hoteli ž njimi pogajati glede plač. MLEKARJI SO ZMAGALI Watertown, N. Y., 5. oktobra. Savka farmerjev. ki so hoteli preprečiti znižanje cene mleka v mestih. je bila uspešna. Nekaj ur zatem, ko so farmerji zagrozili, da bodo vstavili vsak truck, ki bojozil mleko in ga bodo zlili v obeestne jarke, je bil dosežen sporazum. SE SO STARI LJUDJE Hiš, Jugoslavija, 4. oktobra. — Ko sta Filipovič in njegova žena obhajala stoletnico svoje poroke, je bilo navzočih nad sto njihovih potomcev — sinov, hčera, vnukov, pravnukov in pra-pravnukov. Filipovič je star 117 let, njegova žena pa 115. lilo v Ameriki v pozni ledeni do bi. Kos čeljusti, nekaj drugih kosti in orodja iz kremena je bilo najdeno globoko v zemlji, ki je o-stala na mestu, ko se je umaknil zadnji ostanek ledenika iz Zdru-! ,, .. ženih držav pred kakimi 15,000 ali' Aatlkan bo r *voietn 1»*« 30 000 leti j Osservatore Romano" objavil Te kosti*, ki bodo mogoče odlo- 2e,° °Ster pr°test Proti k*nanju čilne v sporu glede časa, kdaj se je Človek naselil v Ameriki, je našel dr. William D. Sftrong v Xe-braski. papeževega legata. PETDNEVNI DEOVNIK Cincinnati, Ohio, 5. oktobra. — Procter & Gamble Company, ki ima svoje tovarne cv Združenih državah in Kanadi za ivorv milo, je naznanila, da je vpeljala v vseh tovarnah petdnevni delovnik. Ta odredba stopi v veljavo 10. oktobra. Po novem načrtu bodo delavci zaslužili 10 odstotkov manj. Ta načrt bo kompanija okušala vpeljati tudi med uradništvom družbe. Ravnatelj družbe William Coo- NAJDBA STAREGA AKROPOLISA ŽRTEV SVOJEGA POKLICA Washington, D. C., 5. oktobra, j Dr. R. E. Dver. ki je kot izvede-j nec v nalezljivih boleznih usluž- --( ben v zdravstvenem uradu, je v ▲telle, Grilca, 4. oktobra. — Gr- proučavanju tifusa zbolel ca tej ška ekspedicija je na otoku Itha- bolezni. Dr. Dyer je resno bolan, ca. kjer je bil zsgodovinski dom toda upanje je, da bo bolezen pre-Ulvssesa, je odkopala zelo obse- magal. Njegova raziskovanja so žen Akropol is v kraju po ime- dognala, da je evropski tifus dru-'2. septembra^ Vodil jih je major nu Agios Athanasios. ' gega značaja kot pa ameriški. 1 Pared es. PODPIRA UPORNIKOV Japonska vlada je mnenja, da ne bo ustanovi je« na nova država. — Sov-jeti na jbrze niso zaplete« ni v vstajo. Čančun, Mandžurija, 5. oktobra. — Maoeoukuo vlada je prepričana, da ruska sovjetska vlada ne podpira generala ILsu Ping-\vena, ki se je pretekli teden nenadoma polastil severozapadne Mandžurije. Istotako je (vlada mnenja, da navzlic temu. da se je general Hsu tako naglo .polastil vseh mest razun Tsitsiharja, ne bo na severu Mandžurije ustanovljena nova država. Vojaki generala Hsu. katerih je 2000, so bili nameščeni kot železniški stražniki med Ilailar in Mančuli in jih je plačevala kitajska vzhodna železnica. Let os je bila železnica v velikih denarnih »rtUkah zaradi velikih povodnij in vsled delovanja kitajskih roparjev čuvaji železnice niso dobivali plače. Vsled tega so se uprli in k temu so jih najbrže napeljali odposlanci prejšnjega mandiurskega vladarja generala C*ang Ksiao-lianga. Pri /vstaji nimajo sovjeti ni kakega opravila. Uporniki so se polastili predora Hingan pod goro istega imena. Ako *bod predor razstrelili iz di-namitom. bo železni&ki promet na I vzhodni kitajski železnici za vei mesecev prekinjen. Po mnenju bivšega japonskega generalnega konzula Čuiči Ohaši nova država zapadno od pogorja Hingan ne more obstati. Tamoi-nji prebivalci, ki so Mongoli, redijo živino ter ne pridelujejo nobenega žita, vsled česar Kitajci tam ne bi mo«gli živeti. Sedanja vstaja je samo upor neplačanih železniških čuvajev ter je samo krajevnega pomena. Ko bodo v nekaj tednih pospravljeni poljski pridelki v Kao- per Procter je rekel, da je ta na- ; - ------ --- črt v srtgla^ju s splošnim giba-1uporniki ne bodo imeli skri-njem glede skrajšanja delovnega 1 vališč in upor bo sam od sebe po-easa. nehal. Toda ropotanje ▼ Mandžu- riji je zelo težko /vstaviti, kajti nad milijon prebivalcev ima o-rožja. Ohaši je tudi rekel nekemu čas-niškemu poročevalcu, da je provinci ja bistven del'Mancoukuo in da mora tudi v d oglednem času pripasti tej držarvi. ISKALCI ZAKLADA SO SE PONESREČILI Guayaquil, Ekvador, 5. oktobra. — Ekspedicija, ki je iskala zaklad, katerega so pred več stoletji skrili morski roparji, je najbrže našla smrt v zadnjem orkanu. Iskalci zaklada so odpotovali ADVERTISE in "GLA&NARODA" . i It-:': ■ v' ________ NEW YORK, THUTLSDAY, OCT OBEH 6. 1932 THE LJJtG»ST SLOVEHE DAILY to U. B. ML t "Glas Naroda" Owm4 and Pnt>ll*»wd by 8LOVEMIC PI BUSHING COMPANY (A Corporation* I'rtak Sakvr, Prnldnt J.. Reiwdik. Tre**. Plar* of t»u*i tit w. mh ot the corporatloo ami iddrw*^ «f «lwTf «iffU*r*: •f Manhattan. New Varfc City, N. Y. "GLAS NARODA (Vtke mt the IVopic) 1smmf*1 May F.x«n* Sunday« awl Holiday* Xa f* to lato vrlja ta Ameriko la Kanado......................t® 00 Za M Irta ......................ts.«o |a Mrt l«*ta .................. SI.30 Ta New York za eelo leto......>7.00 74 j«oi Wa ....................tn.rio Za lu.«euu*»vo za '*k> leto......$7.00 Za li ta .................... SntMW'ri(Hi«t>i*l brez jMMliilaa ln osebnosti se ne prioWiilfJo. I»enar naj se blagovoli pillljatf |«> Money Order, I*rt m»renieaU»l kraja B«nrt*af, prosuao. da ae nam tudi blraIW*» uaznaai. da Idtreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". Sli V. IStb Street. New York. N. Y. Telepbone: C HrNra 3—3878 DEMOKRAT JE 0 REPUBLIKANCIH i , <—r T I 5 * i ' vj,- < i ,. . ^ i Delavni narod Združenih držav' jard dolarjev. Podpira Wagner- VOLILNE KAMPANJE NEKOČ IN SEDAJ V zaro-p.i^anthia sredstva so predsedniške kampanje popolnoma i*premenile. Kar se zdelo xvojmiMio predsedniškim kandidatom neobhodno potrebno za navduševanje naroda in za privabljanje volilrev v ta ali oni politirni talbor, je danes »koro popolnoma opuščeno. Sredstva, katerih so se neko.' posluževali — bakljade, ognjemeti, itd. — so j »ost a bi nepotrebna oziroma iffraju Je podrejeno vlogo. Voditelji so ne poslužujejo več sejma rakih metod, s katerimi so svoječasno vabili množice na svoja zborovanju. Priznati moramo, da je bil veasi tudi politični vpliv časopisja močnejši nego je sedaj. Časopisje je bila takorekoč edina zveza med .stranka-j ni in kandidati na eni strani ter veliko publiko na drugi. Toda v onih časih je moral volih «-, ki si je hotel ustvariti svojo sodbo o kandidatu ter pa je hotel slišati ali eelo videti, obiskati zborovanje, ki pa ji sklical kandidat. Dandanes tega ni več potreba. Danes sede k radio-tiparatu in posluša njegov govor, ali pa gre v kinematograf, kjer ga zamore slišati in vid« ti na platnu. Poleglega ima pa tudi na razpolago časopise, v katerih čita komentarje ter si na njihovi podlagi ustvarja svojo lastno sodbo o možu, za katerega namerava glasovati. Ni ruda, če so predsedniške kampanje dosti mirnejše ln manj razburljive. Prej so ka ud j dat i potovali iz kraja v kraj in ljudje jih hodili poslušat iz oddaljenih delov dežele. Roosevelt je sieer v prizor i 1 preeej dolgo kampanjsko potovanje, toda po njegovem lastnem zatrdilu ni storil tega, da lovi volilee, pač pa da se seznani z njimi ter z njihovimi željami. Predsednik Hoover je bil v Io\vi ter brrofbiskal le še flrzavi Ohio in India no, nakar se bo vrnil v Washington. Prejšnje kampanje so se odlikovale po svojem sijaju, d(Wim gre dandanes kandidatu predvsem za to. da potem modernih sredstev, predvsem radia, temeljito prepriča ,volilee o svojih resnih namenih. zasleduje z velikim zanimanjem načrte, izjave in govore obeh a vrnil kandidatov za predsed-ništvo Združenih držav. Da ho rdeti izmed njit izvoJjeit S. novembra. 4» tem .vin« ni \>i edini. Izjave ftiejra — Koo^evelta — zasledil je iz razloga, »la dozna njegove nazore o življenjskih problemih širokih milijonov ameriškega naroda in kitko jih hoče re-biti. Izjave drugega — Hooverja — pa zato. da vidi. kake izgovo-re on more nudili za popolni neuspeh po tolikih ohetanjih pred štirimi leti. Pred štiri leti je Hoover pro-rokoval nie manj kot da prav kmalu v tej deželi .ho k oner v.sa,-kf^ii siromaštva, in vidni j** vnaprej ne le polne" lonce v vo dva avto-mol ila za vsako družino. Kaj pa >e je zgodilo.' Še ni bilo preteklo leto dni po njegovi izvolitvi, pa dva miljoma in pol ameriških delai'eev je bilo brez posla iu 2h" bank je bilo pro-paillo. Samo tri tedne po izvolitvi — v novembru 102X — je konvencija Ameriške Delavke Federacije o-pozorila. r. Hooverja da se nezaposlenost alarmantno širi. Hoover se ni ozrl na ta opomin. Meseca julija 1929 so voditelji Ameriške Delavske Federacije pozvali Hooverja. naj skliče kon-' Kak polom po štirih letih! JVrcnee induslrijalnih. delavskih I . . . .. » Meseca avgusta 1932 je bilo 11 m bani-uih zastopnikov. Zaman. je v predlojr. JVedsediuk ]»a se protivi tenui predlogu za direkt.-no pomo«'- jrladnemu prehival- !St Vil. Ameriška Del*v*ke Kedera«-ija l»o poštah- neobhodno potrebne za fiu>ko vojsko. V prvi vrsti skrbe, da bo hrana finskih vojakov dobra iu zdrava. S svojo preini«"n9 kuhinjo romajo po vsej državi od kasarne n 300 Din $00 'f sasyur X Lir Ul S? Din 400 _____________$ 7 M Din 500...................- $ 9.-— Din 1000 ............... $1750 Din SOOO.................... $85.— Za ii»l«£ll« v*€jlh zneskov kot zgoraj lirah dovoljujcma i« IZTLACn^ V aMEKIŠKIH DOLARJIH Ža Izplačilo $ 5^00 morate poslati $ 5.70 •* ii o _____.{10J0 .......$22.— 4*7. .«62.75 OiM^ia »u h *f ta®/" hom MOJOO Prejemdobi 7 ftfu^pa l^n j H*)*» Mk|i«V liirtii^i' £mw M prfafej^ln« - - - ... > XFBAN* 34K8BB) ' •1. DLizn Piiota j® y c'.ikoviti dolini vasica ČVniglavrf in v nji prebiva 111 -let n i Vasilij Brankovič. Spominja se še turškega sultana, o železnici pa pravi, da se ni še nikoli vozil z njo in da tudi nikoli ne bo vstopil v \rtak. Pravi, da je železnica samo za veliko gospodo. Mož je živel vse življenje zelo skromno, o glasbi, kinu. gledališču ui drugih takih rečeh ujma niti pojma. V največje veselje mu je bilo pasti ovce po planinah. Pravi, da tako dolgo ni vredno živeti. RIBAVN6ČEH Da bi razrešil že mnogokrat načeto vprašanje, če ribe ponoči .spe kakor druga živa bitja, .set je spt:i-| vil voditelj loudonskega živalske-1 ga vrta nad akvarij in začel s poizkusi. V ta namen je sredi noči nenadno užgal luč o>b posodah, da bi videl, če bodo v hipu osvetlitve ribe mirovale ali se pregiba-le. Tu je odkril, da nekatere ribe počivajo, druge pa švigajo po vo-vi kakor podnevi. Pri naslednjih eksperimentih je dognal, da so tudi med ribami dnevne in nočne živali; živali, ki čez dan ždijo. ;i šele proti včeru oživijo in take. ki ponoči spe. Pa se je odkril, da si ribe nikakor ne poiščejo kjerkoli prostora za počitek. marveč smukajo tako dolgo po ribniku, dokler si ne jiajde-jo primernega mesta, ki jim je kot nekak podzglavnik, sicer trd. toda po njihovem okusu izbraij. Tudi je videl, da imajo tudi ribe kakor ostale živali svoj iz v est u i življenjski red; zakaj tudi v takih urah, ko ^e .bil akvarij za. obiskovalce odprt in potemtakem razsvetljen, so se od pravi le rib*1 kakor navadno v '*po*teljico" — Ln sicer na isto mesto kot zmerom: položile so glavice na "podzglavnik" in zaspale, ne da bi jlfc luč ali obiskovalci motili. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ff Ppdrrieni ste .eni fli drufi KAJ 8TE PA 8TOB1L1 ZA SVOJQ QBBAJjfBQ IN ZA OBRAMBO SVOJ1B OTBOKt AN ste H eavarovani ta slučaj boUani, nezgoda ali šmrtit Ako pe, tedaj pristopite takoj k bliinjeniu druitvn J ugoalo-vanake Katoliške Jednote. Ka^i jednot^ plačuje najječ b.ol-niik^ podpore med vsemi jngoeloTanakim! podpornimi organizacijami ▼ Ameriki. Imovina maša nad $1,100.000.00. članatve nad 20,000. Nova društva se labko vatanovijo v Združenih dr|avsk s 8. Kani. Pristopnina prosta.— jUrit* najboljU slovanski tednik "Bova Dobo*', glofUo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. J Peter Zgaf a »- - —-. . », Mali Oglasi i. ^ imajo volik tispeh « *. - . o 'i j , I. ^ &. Kojak mi piše: Dragi Peter! Xe.>rečeii slučaj je nane*el. da sem padel v druščino, kjer so pili Tvojo kakor pektar sladko kapljieo u>pa v^joeega produkta. Xe nujdeia JbesetL, še manj odlikovanj, kako bi ove-kovečil mojstersko protlueirano in dražečn kapljieo, katera po v*ej pravioi dela čast em prečital ta- slavospev — to pa je priznanje za tiir York, X. Y. Te mesece «e vrši ljuta volilna Ixtrha mrd repivblikamxko in demokratsko tsrunko. Pravijo, da jj to najhujša politična kampanja. I. publikance in demokrate, ali v Ilamiltonovee radniki po svojih političnih zaslugah. Delavci za stranko imajo to "nagrado" v mislih. Uradniki delajo za stranko, da z njeno zmagi> ostanejo v uradih. Xa splošno .se lahko reve, da profesijonalni politikami ne izgubijo radi, kar so cn-tako proti visokim carinam, kajti' krat dosegli. Uradi jim služijo za njim je v prvi vrsti za to. da raz- nadaljne organiziranje .stranke. J7VOR IX MOČ STRAXK "»muionovce m Jeffersonovee. — •Stranke v evropskih državah so pečajo čimveč blaga in tako obo-. Politične stranke so modema u- mnogoštevilne, .so delavske, kmečke,' gate, neglede na to, če je kupčijskoj kar jih je Amerika še imela. Ni (stanova. Bile m v starih časih pod kbjrikalrne. industrijalne, nemške,1 blago iz tujine ali iz domačih to - Rimljani in v srednjem veku, toda polj.ske itd. Razni gospodarski in j varen. Dalje razred finančniko\, To niso bile stranke modernega po- družabni aH verski interesi so i ki le malo upoštevajo tako. Kampanje so bile vedrwi hude, pristaši na obeh straneh i7.agri zeni m prizadevanje obeh strank, da se ali po vi pet a na krmilo ali mena. Pristaši posameznikov so podlaga. Ti interesi pa so tudi ' borili proti pristašem drugih ]>o- Ameriki do precejšnje mere ]s>d Xa vprašanje, kdo tvori stranko, ni lahek odgovor. Xavadno se reče. da stranko tvorijo tisti, ki patri joti- za ii jo glasujejo. Toda tisoče se .-t;: net a na krmilu, je bilo vedno .sameznikov. ali pa razred aristo- J a ga j>oličnim strankam napeto. Slovenci, kakor večina drugih priweltii'kov, še gledamo na vse to vrveuje z nekakega ne preveč navdušenega stališča. Vemo, da stranke obst*>jajo in tudi so nam mogoče poanane platforme obeh, ne more pa se prišel ni k zavzeti za stranko k tolikim navdušenjem, kot s*' ]>oteguje za njo povprečen ameriški strankar. ki je republikanec ali demokrat že po nekakem p«v detlov® n ju. RavBO ta pasivnost tudi povzroča, da je prisehiik bog dostopen za razne "tretje stranke", čeprav je trdno uverjen, da ne bodo izvojevale ničesar in da fc j etrov glas na ta način ne bo imel i-aKtopstva niti v »vezni niti v državni vladi. V te politične boje se pač ni lahko' vživeti in najbrž tudi dobro ni, da se kdorkoli v nje. Koristno je pa gotovo za skupine, dl organizirane zavzamejo svoje sta lišče. V tem mislim, da vsak čita-telj lahko razume besede predsednika Hooverja, ki mi je med drn-pim dejal: "I'imprej se bodo novi državljani, ki .-o sprejeli našo deželo ,za svojo, vživeli v naše državljansko življenje, toliko bolje za nje hame," Treba je torej razu- kratov se je boril a. razredom tr-| Ko se je porajala Hamiltonova govcev in .svobodnih meščanov. — stranka, so se v nji zbirali naj ve,-Moderne stranke so nastale prav-'severni premožni sloji, meščani in za prav šele s vpeljan jem splošne j industrijalci. Stranka je imela volilne praviee. ki je nastala s. največ vpliva po severnih indu-francosko revolucijo proti koncu' 18. stoletja ter se razvijala skozi bil advokat iz Xew Torka. 19. sot let je. • | Stranka Jeffersona je imela za Zakaj so pravzaprav stranke? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Posebno je težko odgovorili na to vprašanje v Ameriki, kjer je tako težko potegniti razumno črto med obema strankama. Veliko ljudi v,zame politično stranko za nekak sport ali igro. To je tekma med dvema skupinama, ki w igra neprestano in doseže višek pri volitvah. Ljudem, ki imajo politične stranke za nekako igro, ni težita odločiti se, kam bodo pripadali. Val jih zanese, kakor na primer pri rokoborbi Tunneya in Dempsevja. Kdo je tedaj povzročil, da »o ili v dva tabora Xobe-»e*ra osnovnega ali načelnega interesa ni v tem in vendar se ljudje delijo. Angleški zgodovinar Macaulev je izvor strank pojasnil na enostaven način tako-le : Ljudje so po nagonu dveh vrst. to je (1) tisti, ki imajo radi red in stare ustano- iem, ko posojajo denar. Zanimajo dobijo pri vsakih volitvah, ki glase za to. kako varne in obrestonos- sujejo za drugo stranko in ne ono, ne so njih uloge. Pokar.alo se je katere so celo Člani. Drugi tisoči, ravno pri zadnjih visokih carinah, ki sicer redno glasujejo za kako kater? so vpeljali republikanci, stranko, se prav nič ne zanimajo kako so se cepili ameriški finanč- za njPno ,]e)0> konvencije, agitacijo, niki in dvignili glas proti visokim kampanjo itd. Prav nič ne vedo. carinam, ki so jim onemogočile kaj se godi v njihovi stranki, ven-stnjskih mestih. Hamilton sam je spraviti v red marsikatero inozem- dar za njo glasujejo. sko posojilo. Že pri kapitalistih, i Xekateri "pravijo, da stranko kot razredu, torej lahko vidimo, da tvorijo tisti, ki so na seznamu se vsi lahko vežejo z republikanci stranke ter imajo "pravico do gla- ali z demokrati. Premožni plantaž- .SOvanja pri primarnih volitvah niki bombaža na jugu so dosledno Ti grttovo tvorijo del strankinih v kampanji proti visokim carinam.' volil cev. računa se od 30 do 80 od fclombo na jugu, v poljedelskih državah med plantažniki. Jefferson je bil sam plantažnik, toda tudi kot demokrat ali oče te stranke jsužnje-držec, kot vsi drugi. Demokratsko stranko so torej tvorili južni ari-stokrat i. Kako se je zgodilo, da je bila POGAJANJA MED FRANCIJO IN AMERIKO Xe da se tajiti, da je bilo raz- obema državama močno aktivna v merje med Francijo in veliko se-'prilog Amerike. Samo lansko leto vernoameriŠko republiko zadaja je vrednost ameriškega uvoza tri-leta prilično napeto. Zediujene dr- krat prekosila francoski -uvoz v zave so dolžile Francijo, da >kuša Zediujene države; ameriški uvoz v svoj. na versaj.ski mirovni pogodbi, Franeijd je dosegel skoro Štiri mi-utemeljeni položaj izrabiti v hc-.lijarde frankov. francoski v Ame-gemonistične svrhe v Evropi. V , riko pa komaj nekaj nad eno mi-Franciji na drugi strani so bili iri-' lijardo. tirani po govorih senatorja liora-j Kljub tem naspn.stvoru bi bilo ha in njegovem konsek vent n em j bržčas kmalu mogoče najti boljši zavzemanju za nemške zahteve; — |nimlu.s vivendi med obema država-sklepali so iz njih. da Zediujene j ma> ako bi Zediujene države za države na skrivaj podpirajo Xem- j NVoje zahteve lahko nudile kako čijo ter na ta način še bolj kom-|rPa]nr> protiuslugo. Tako na pri-pliciraj«; j>oložaj v Evropi. Oeprav | m(.r. če bi znižale svojo skoraj s«, m službeni krogi obeh držav j prohibitivno carinsko zaščito, ka-pri/iadevali, da to obojestransko tero je pred dvema letoma uvedel nerazpoloženje kolikor mogoče u-! „a veliko večino evropskega uvoza Enako je s farmarskimi interesi, •stotkov- Ti'sti- ki vo,ii° uradnike kar se tiče obstoječih ameriških Htranke. tvorijo včasih samo po iO •strank. Delijo se. Na jugu so pred-, odstotkov vseh volilcev stranke, vsem zato. da prodajo čimveč svo-I Xa splošno se lahko reče, da od meti te noliti<-r*e kampanje in boj«1- ^ - , . . . - 1 v . . , . i ve, torej konservativci, in (2) tisti, Dcuj.ro vprašanje je. ee se za katero;. ^ . , . , . . T . ki neprestano gledajo za na,pred- ht ran k o ogrejemo. Jaz bom v na- . ' 7.1, , ..... i., ii kom ali prnerestvei. To seveda zelo • h Injih elankih j>odfll le ppegled. _ .....:_____... tm^riškega političnefra življenji brez naglasa na katerokoli stranko. To je pa nas tudi najbolj potrebno: spoznavati brez propagand, temveč samo 7. nekakim nepristranskim opazovanjem slediti razvoju. Ce se pri tem dolga leta jw>- rodi tradicija, kakor jo je opaziti pri drugih, starejših prednikih, j? pa vprašanje časa in prostor«. Upam torej, da bodo citate)ji moje članke kot take tudi sprejeli, n«mre<~- nepristransko opazovanj? strank, kako so se razvijale .skozi dolge dobe. Ideje tudi niso vse moje. Veliko je posnetih iz ravnili spisov i tu raznih političnih pisateljev v Ameriki, katere bom o-menjal. i *Ubo pojasni, zakaj imamo stranke, v katerih so konservativci in progresivci skupaj. X'eki drugi pisatelj, ki zasleduje pred vnem ameriški razwj strank, je pojasnjeval na podoben način : Stranki izvirata iz dobe revolucije, ko so bili Ilamiltonovi in Jet'- južni aristokrati v demokratski. Nikakor ne more kdo trditi, da je bilo to prirojeno ali po nagonu. Anglež James Brvce. politični znanstvenik, ki je dolgo živel v Ameriki in spisal debele knjipre o ameriški vladi, pravi, da se je zgo dovina večina trgovcev in industrijalcev ~ , . " volilcev, ki glasujejo za kako v Hamiltonovi stranki in da so bili hIa^a ^ inozemstvu. Zato pa * J ■' morajo biti carine za uvoz v Ame- stranko, je le malo odstotek res riko nizke, da se omogoči med tin- aktiven in vpliven. Vedno se se- rodna trgovina. Carin za protekdj » voda dobijo nekateri zelo delavni južni farmerji ne potrebujejo. Pri- JM P **'* Pristaši V stranki. delovalei žita pa se dosletlno nimajo za visoke carine. V to vrli o imajo v Washingtonu zastop- ameriških strank začela o- stva' s k«terili hočejo čim- bolj dvigniti carino. Mislili bi. da so interesi delav- koli leta 1787. On opazi dve srafri v zvezni politiki. Ena struja je ho- ...... tela močno Unijo s centralno* ob-1 *tva najbolj skupni, liiti bi morali, last jo čez države, dru-a pa ie ho-l^ati glavni interes delavstva je V tela vladno oblast porazdeliti med J dostojnih plačah in delovnih raz- posamezne države in državam pod-|merah Toda v bistvu ;ntererti nus:' rediti federal, oblast. To je v^e! i" more se skoro provo- \i ve- rujejo, da dobrobit republike od-visi a i ji j meri vpliv teb. ki so v stranki i', prepričanja in ne zaradi služb. liolj trajno delavni v stranki so redni in stalni nameščenci uradni kov stranke, predsedniki in odborov narodne, državne in ki:»-jevn.» organizacije politične stran- blaže, so od n osa j i nie^l '»be ni a ilr-žavama ostali vendar dokaj hladni. Naravno je. da vpliva tako razpoloženje neugodno tudi na potek novi ameriški carinski sistem. Po vse Evropi, posebno pa še v Franciji se je tedaj dvignil vihar ogorčenja proti ameriškemu gospodarskemu ekskluzivvunu. Podoba pa ameriško - francoskih trgovinskih j je, da ameriški pogajalci v Par zu pogajanj, ki so se začela med pred-j z« kako znižanje nimajo nikakih polnomočij. Tudi je ameriški državni stroj tako kompliciran, da se na tem carinskem sistemu ne da zaenkrat ničesar spremeniti. Zato Francija ne more pričakovati za eventualne koncesije, nikakih ca-i rin.sk i h protiuslug. | Veliko koncesijo bi Amerika lo vedeti, da pri pogajanjih ne grej ,nl,ko t,,,l> za trgovinsko pogodbo, mar stavniki obeh držav [»roti kmeti minulega meseca v Parizu in ki sn že >anui po sebi težavna zaradi go-I a rsk i h ra»zmer. DeJ svetovnega tiska je ob začetku teh pogajanj napovedoval veliko preni-ientacijo mednarodne IMiIitiki . Nekateri listi so hoteli ce- liieije. V t^ni primeru bi Francozi v Ameriki dobili za svoje vinske pridelke nov ogromen trg. pa hi za več /.a ustvaritev nekega ameriško francoskegi bloka. ki bi enotne "V"': nastopal v vseh vprašanjih svetov- ^ lahko žrtvovali del svoje in- eiKUi ' t-. - ' -i--__r,. . ,______ ue politlkie. Do vsega tega jt ce. plačani delavci in uradnik«. ,,., . , , u; ft cnli/larnflfiti delavstva Stro- katerih službe so odvisiie otl uspc- res, toda niti. republik, niti demokr. ti o solidarnosti tro- ^ m-nnk n l-^ii-n: nnlimiKt r»p moreno in ne'11*1 stianh. hiiiaKo so močno opo~a je prilagodi a času in iztrebi in kmn» unijonisti ne morijo in ne . 1 , , , tmeif. noTftbit- noaoiev nod kater«- ' t ran kam tisti, ki sele iscejo sluzn. tako se je zgodilo, da so demokra- MneJ° POZdDlT< pogoje\. poti saiei - „ . . i •>.; ..itnL-u m„,,ip ,, Tvor- dalje uredniki časopisov in zaston- ti, ki so bili prvotno za premoč dr-j1111 Se *lsoke meide ^^se/.ejo. [\ui- i . ... , _____„„ nice, katere so s carino močno za- nik» raznd interesov, kot napri- žav nad Unijo, sprejeli včasih na-ln,ee- katere s canna čelo za premoč Unije nad država .(varovane proti konkurenci ,z mi. Tako so republikanci delali ?ih -samo na ta naein obratno slujejo veliko število delavcev. V Tudi to tolmačenje torej ne ob j njih interesu je. Drugi delavci pa jasni ničesar. Bolj važno je. za 1 P" v*™ tem trpijo v depresij,. kaj so se nekateri Američani bo'-,"^ ^hko stradajo, ko se ze- fersonovi pristaši. Prvi so verovali! potegovali za močno federacijo ia I lezniškun strojevmljem in spre- v vlado najboljših in izbranih, drugi za močne države kot članice vodnikom godi bolje. ličnih gospodarskih interesov? Oče ameriške ustave in dvakrat- drugi pa v vlado povprečnega člo- federacije. Ali je bilo to vsled ra"?-, veka in mase. Vsa taka pojasnj^vanja o izvoru pa ne povedo dovolj. Zakaj 1 naj bi bilo pripadništvo h kaki ni predsednik ameriške Unije James stranki prirojeno? Kako se to pri-1 Mad 180(1 Je v 10- Številki "Fede rodi in kje je dokaz za to? j ralista ' pisal, da je glavni vzrok, ' htranke nastajajo, neenakopravna Stranke v Evropi se ne cepijo tako kot v Ameriki — v dva dela: konervativce in prvgresivce, re- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je pot ova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobayo potnih listov, affidavitov; Če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tu«U vse druge informacije, d a m?©-;vsakomur brezplačno. Pišite n&m! Metropolitan Travel Bureau (FRANK SAKSER) 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. porazdelitev lastnine. Tisti, ki ima-jo premoženje, in tisti, ki ga nimajo, so še vedno predstavljali drugačne intere.se v človeški družbi. Razni trgovski, kmečki in industr*-jalni interesi se v civilizirani družbi porajajo že po potrebi in se razdele po razredih. Reguliranj? Tudi različnost v lastnini je vpo-1'^vo. števati. So veliki in mali .kapitalisti. bogati in revni farmerji. Interesi se križajo vsepovsod. Zato z gospodarske strani še nikakor ni mogoče opLsati irv'or političnih strank. Upoštevati je treba razna druga dejstva. Plemenske in verske vzroke, tradicije itd. Irski priselniki, ki so prišli v Ameriko v zgodnjem 19. stoletju, so bili največ siromašni ljudje, kmečki in industrijski delavci. Vezali so se lokalno s strankami, ki jim je nudila največ. z dra- m,'r- Zemljiških, industrijalnih. far-niarskih in delavskih. Vsi ti inte resi priča k njej > uslug od strank. Stranko s tako organizacijo vidimo v Ameriki kot nekako državo v državi. Stranka ima svojo ustavo. svoje uraduištvo. zakonike, blagajno, podanike in kazni za izdaj-Xihče ne more pričakovali, se zelo daleč. Zaenkrat so pogajanja ki ; e vrše v Parizu med Franco.-.i in Američani, omejena res .samo na trgovsko polje. Zediujene države pred vsem želijo dobiti za svoj u-voz v Francijo klavzulo največjih ugodnosti, v Franciji pa si še menda lii*o na jasnem, kake protiuslu-ge bi zato zahtevali. Američani se pritožujejo, da je francoski carinski sistem za nje krivičen, ker se pobira pri uvozu iz Amerike v Francijo še dodatna carina 2% na sun.vine, 4% na polfabrikate in (>% na izdelane predmete. Franco ?i pa prnviji. da ta carina predstavlja. samo nadomestilo za po- da se dvigne v politiki, ako n? s slovni davek, ki ga plačuje doma-pomočjo politične stranke. K o «-a industrija, in da bi brez te ea-državljan zanika politično stranko, ,-jnP ameriški izdelki imeli veliko ost a 1 i navadno gledajo na njega konkurenčno prednost pred cloma-k«»t na čudaka in sitneža. Osebo, ki čimi. Kar >e tiče ameriške zahteve zapusti stranko in se priključi klavzuli največjih ugodnosti, drugi, člani prejšnje stranke le opozarjajo Francozi, ' nastopa kot protestantska skupina, interesi i>ovsem skupni in entfkv' Drug važen faktor v formiranju Celo pri kapitalistih se interesi kri- strank je takozvani 'spoils system' žajo. Tovarnarji bodo v konkuren- v ameriškem vladnem ustroju. — ci z Evropo vedno za visoko čari- Stranka, ki zmaga, deli službe kot no. Drusi kapitalisti, kot železniški t\agrad<% toda odpravljati t-A? je magnatje. nimajo v visoki carini začel šele od leta 1885 dalje, ko je nikakega interesa ter so ji mogoče bila ustanovljena takozvana Uivd celo nasprotni. Trgovci, tudi kot Service Commission. Še skoro pilo-razred kapitalistov, so mogoče Isto- vico vseh »zveznih služb dobijo u- Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Work in r>n en's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. T. O D 9 O f» Predsednik: MIHAEL P1RNAT. •SO Seneca A v«. B'klyn. N. T. Podpredsednik: VICTOR KOBILC\ 1T20 Gates Ave. B'klyn. N. Y. Bi*gujnik: Tajn»k: JOHN' TI TRKAŠ. Jr.. LOVRENC ClOVANEI.l.I. 405 Hlmrod-St.. B ldyn. N. T. 1SS Catalu* Ave., B'klyn. N. T. Zapisnikar: FRANK PADAR. M Everfrreen Aft., B'klyn. N. T. Nadzorniki: I. JOHN KRIŽEL II. FRANK P1RC 1822 Linden St.. B'klyn. N. T. «9-27 — 44 Ave . Wlnfleld. L.-I. HI. AORICIJ JERMAN ^ 117 K. 2nd St., New York. N. T. a- DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV Druitvne seje se vrše vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani Ml St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Ro vt in ro-)a£lnje ▼ New Yorku in okolici zavarujte ae ca slučaj w».czni ali nesreče. Is okolice od 25 do 50 milj se sprejme člana, če Je t okroiju 5 milj ie 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. Naznanilo S tužnem srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je smrt pobrala nenadoma našega dobrega Pavla Ovca v soboto L oktobra ob 6. uri popoldne. Ker je pokojni umrl na farmi svojega nečaka Vaietina Krech-a v Hartwick, N. Y. in je bil tudi tam položen k večnemu počitku, tedaj se bode pogrebna zadušnica oziroma sedmina opravila prihodnji pondeljek, 9-tega oktobra v Slovenski Cerkvi Sv. Cirila, 62 St. Mark's Place, New York ob 7. uri zjutraj. Ker je pokojni imel v New Yorku veliko prijateljev in znancev, smo gotovi, da bode udeležba pri sv. Masi volika. Priporočamo blagega pokojnika v molitev vsem, ki so ga poznali. Tebi pa, dragi Pavle, želimo večni mir in pokoj. - ŽALUJOČI OSTALI linst i i jsk«* z;iŠ4*itt\ Toda odprava prohibirije ."».ahteva spremembo a-iiu-iisk,* u-stav«* in vsaka razprava v toni vprašanju seda i. Iio se Zh-clinjiMiP rlržave nahajajo lik pred predsedniškimi volitvami, izgleda popolnoma brezplodna. K<-r tudi ameriške zahteve ]>o IM»Ioy.ajn države z največjimi u-jrodnostmi nasprotujejo osnovnim potrelirun franeoske trfrovhirfke politike in ker Američani .'a tako veliko konce-i j > ne morejo ponuditi nikake pr^itiuslu^e, tudi pariška trgovinska podajanja ne morejo z mrtve točke. Pri tem pa se na obi-ii .straneh dobro zavedajo, da bi bilo zelo neprijetno, ako bi te poprajanja razbila. Carinska vojna, ki bi sledila takemu nesrečnemu kancu, bi zanesla še večjo i'.medo v ze itak dovolj zastrupljeno nnslnarodno o-zračje. Zato .si obe vladi prizadevata najti kompromis. Posamezni pojavi zadnjejra <"a-a. kakor ponovno zatrjevanje francosko-ameri-škejra vffjnepra bratstva o priliki odkritja spomenika zmajre na Mar-ni. že tudi res kažejo na zbliževanje med obema državama. Tudi bližajoča se svetovna gospodarska konferenca upliva pmiirjevalno na nasprotujoče si interese. Zaraili tega vedno bolj prevladuje optimistično presojanje položaja in prepričanje. da pariška pogajanja n * bodo zaključena brez pozitivnega rezultata. SVETOVNO KOPALIŠČE NAPRODAJ Razkošno francosko morsko ko-pališče lliarritz. kjer se je vedno zbirala elita mednarodne družbe, preživlja težko gospodarsko krizo. Povojna doba ga je napra.vi-hi za kopališče milijonarjev in milijarderjev. Visoka aristokracija. ki po vojni ni našla poti domov. si j«* tu omislila svoj dom. Razkošni hoteli ob nabrežju in obe igralnici so učinkovali z magično privlačnostjo na tiste, ki jim ni manjkalo marnona. Tu so ; prihajale na mizo samo najbolj 1 izbrane jedi in pijače., igrali so najboljši jazzi na svetu, sestaja-( le so se najlejwe ženske. Ruski i grofi so si tu služili kruh kot najeti plesalei. drugi so bili nameščeni za to. da so zavajali ženske v drzne pustolovščine in afere, kajti Biarritz je moral imeti svoje škandale, o katerih je govoril ves svet in ki so mu bili samo v reklamo. Francoz Roulant. ki je bil prvi organizator tega kopališča, je u-mrl kot eden najbogatejših mož Franeije. Potem je kopališče prevzela neka delniška družba. A kmalu je začelo propadati in kakor poročajo franeoski listi, stoji neposredno pred dražbo. Skušajo ga sicer prodati za razmeroma nizko ceno. — a kdo bi dal toliko za podjete, ki je sicer svetovno ! znano,. a nima nohenih .gostov t L A« NAIO01' NEW YORK, TUtJTLSPAY, OCX OUR 6, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY HU.LA POUČNE. KM JI G £ RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE Ml-.. KNJIGARNA SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. NevYork :2t-M L-J E VI D1 MOLITVENIKI : : I G R E : ............................................................................................................ wr/wiit. iw.sl MOLITVENIKI Rulio, osoomi pojmi Lz R11II0 tehnike, \rzano .......................J.— SVETA Uit A hraftirsnn .....................................1.1» V platno vez......................80 Httunar v kronski in dlmnhi v fino usnje vez ............1.5« »rljsvi ......................................75 v najfinejše usnje vez 1J0, Koiai »lov. Italijani*! ia Jtali- v najfinejše usnje trda janski-slovenski slovar .............90 vez .....-...............................1Jf Kečni aptsovnik veakevraliHk IIKRnV ZA du*o P*"* —........-........................ v platno vez _____________ 3% Solatenia .................—................JO v fino usnje vez ............1J0' Slike ia živalstva. tnio vezane ........JO v najline;.še usnje vez 1.8» RAJSKI GLASOVI v platno vez. —.. —... .tO » usnje vez...................lit v fino usnje vez.........1.51 v najfinejie usnje ve*. l.oe | KVIŠKU SRCA v imttirano usnje v«. .00 f usnje vez......-............tO v fino usnje vez. ........1-— v najfinejše usnje vez. 1.2t t najfinejše usnje Vda vez ........-.........................1.5» v oel celluloid vez. -......1.20 NKBLSA NAS DOM v ponarejeno ....................1__ v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ..................................-1.86 MAHIJA VARHINJA fino vez ............................1.24 v fino usnje ...................1JC v najfinejše usnje trda ve*/ ..................~..............-m Hrvatski molitveniki: I Ijrln J*tare*i>, rin* ve«............1.— Stava H«*««, a mir ljudem, fina vex l..r»0 najfinejša v«-« .........................1J8 Za tinker nebeški. » plnino .................AO fina v.-» ...............................— Vienac. najfliiej*« v» ..... —............ 1.80 Angleški molitveniki: (/a mladina) ( hiWi n Pra> erbook % ( «mr l m« Me.........................J8 fino veaano .......... .......................5» Slovenska narodna m I ud i na (iiIim-ci 4-"»- strani I ______________1J50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare In nevr rame, lepo trdo ve»Hua ........................Z. VMM* __________________________AO Sadje v gospodinjstvu ...................-1§ Spoil, a nevarnost ..............................25 t>bMiik jezika tr.lo ves...................................1.50 brušlrami -.................................1-115 Uvod v filozofijo (Veker) 1.50 Veliki slovenski epiaovnik: zblr-ka pisem, listin iti vlog za za- nfhnlbr in trffirrr ___________l.!S Veliki vsevedež ...................................M VoM'ilna knjiži«« ..............................A0 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdr.ivilna želita .................................40 Zel ki plevel, nlovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- rik. Hrvat iti ln Srbih ............1.90 Zdravje mladine ...............................1.35 Zdravje in bolezea v damami hlAI, z K realm ................................. Zgodovina Srbov, H rt al o ti« Slo-ve ore v (M dih) II. zvezek .................................»0 1'rorokavalne karte -------------------I—— POVESTI in ROMANI Cankar; OreMiik I^enard. hro*...............H Mimo življenja ------------------------80 Moje ti 11 je nje ........................... ' Knrnautlčne doše ....-------—- Čarovnica ................................. Cvetina Borograjaka ............ Cvetko ---------------------- fehelira _______________________ Celice iz tivljenja na kmetih ........00 ........25 .........45 ........ .........15 .........33 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .............J...........'...........65 AgUator (Kersnik) bn«. .................80 Andrej Hofer ............................._.....JO Dene4ka vedeževalka .........................35 Bclgrajski biser ..............................-85 v l-«rva*V plntnW vezano .....j U«>It mecesen ....................................„40 v IhpIo kost vezano ................1.1» j Rele noči. mali junak ____________________„60 llalltansko-TurtJc« vojska .................80 Balkanska vojaka, s slikami .........25 I Boj in zmaga, poveet ........................JO 14rf of Heave«: Blagajna Velikega vojvode ............JO fin., vem no .........................-......35; Relfegor ...........................................JO v tiNMje ra-aano .........-................T (roman) ...............................-45 » iiAjtiurjiiv o»uje »iz«no ........1.20 llurska vojaka ________________________________40 i ZA OfiUASIJBt j Beat in dnevnik .................................-fl Key oI Ilea ten: Božično daroti .................................85 t eel..H vezaao ........................1.20 fUrtja pot na Bledu .............................20 v <•« 1.4.1 najfinejši v. z ............130 | Boija pot na Šmarni gori ___________AO » rim> umi Je vezano .............1.50 Calholie 1'oeket Maaiml* v Mlin nanje rezano ................1.30 Ave Maria: v film niiij«* T«»n« .............1.40 POUČNE knjige AnglfUto »lov radio berilo ............2.— AHglr^ko-alov. In *.lor. angf. nkttar .90 AmcHk;i ki Aaierikanrt fTrunk) ».— Ai.geljnlia itlulln ali imnk kako ao mm) al rele k »f maal___.'.________.1» lloj naleti ji vim liolezni« ................75 Certudftko jezero ................................1.20 Ikomali iivinozdravnlk brnJUrann .1.25 HnaiH zdravnik pa Kiudpa: UroSI rti uo .......................^.1.25 Domadi vrt ............................1.20 (^tedoreja ......................................151 Oospodlnjstvo ................................IU Mirt ralaamr __________________________.15 dngoolavlja (Mellfci 1. zrezek IA" 2. XV. «-k. 1 2 ■■■idl' --------1J0 Klel ara«, v o (ShalWkz) ___________ Kratka orkoka inuMlka............JO Kratka i(«0eiiM Slovencev. Hrvatov la Srbov _______________JI (llada^«*a&Ja-J Kaka ao poalaao drtaoljaa L D. Ji Kaka poalana aa*riiki driatljaa .15 Knjiga • (Wojoem vedeoja .......-50 KhMm Raeunlem__________-15 . Ubrrallzem ................J4 IJakavna In »nuktlna >1—o _______-M Materija la enertija................_.1J5 L mm._____JO L tt._______________JO Dfct akt**) »f eea4av) Iva JoiČi/evi spisi: PojtolDa izirano ...............................;___.15 Juan i .M serija (Povesti !i fipflfiskega življenja .......-...........................50 Kako se sem jaz likat ♦ AleSorec > I. zrezek ----------„M Kak« sem se jaz H kal f Alefcrec) H. rv^_______________,A0 Kako sem se jaz 'likal 1A left« i ver ( III. svezek ............ Korejska brala, p« v eat la mlsljooov c Koreji _____________________________ Ift Krvna, oh veta ........—..........-,—..-3» Kmečki pnnt (ftenoa) .......................CO Kuhinja pri kraljici geaji noilcl .-50 Kaj ae jc Markaru sanjalo ...........25 Kazaki .........................*.................... Krlžev pot patra Kupljenika .........10 Kaj se je izmislit dr. Oku ...............-45 Levstikovi zbrani spisi...................00 1. zv. Pesmi; Ode la elegije; Sonet je > Roniunrc. balade ln lreende; Tolmač (l^vatlk .......10 5. zv. Slika Levstika In njegove kritik« in polemike ................... Tr«to vezano ........................... ljubljansko slike. HiSnl Ustalk, Traovoe. Kup^ljfckl stražnik. Uradnik. Jezični doktor, tinetll-Dlčnr, Kle|M>tulJea Natakarju, tuiliovnik. Itd. ...................-..... Lov na ženo (roman> .................. Luelfer ........................................... Marjet tra .......................................... Materina žrtev ................................. .lloj« življenje ................................ Mali l^onl ..................................... Aliljonnr Itrez denarja................ Maron, kr&čaaskl defek h LHm-non» .................................... Mladik tanikoraeftov lastni topla _____________________ Mlinarjev Janez ................. Musolino .................................. Mrtvi iaostae ........................ Mali .Klatež ......................... Mesija ................................... Malenkosti (Ivan Albrecbt) .10 iivo- ...60 ...80 1.— ...50 ...JO ....75 -JO ...15 -25 ....15 ...JO ..-40 ..-35 ..-10 Slovenski šaljivee ..............„...40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............75 Stri« Tomova koča .......................JS§ Sueški invalid_____________________________;.S5 Skozi Širno Indijo ..........................,A0 Sanjska knjiga, ainbi .....................-.00 Sa»js4ta knjiga, velika ..............-Jt Sanjska knjiga, R!.A: .Madibet, trdo vez ...............................90 broširano ..............^.......................70 Othelo ............................. Sen Kresne noti ............. .........-3# ........-10 .........Jt Drobiž, in razne povesti — Spisal M urinski ................— .60 Uaravana, zgovest ...........................-Jf8 ^ ' C® ICC >»*»Ji...M>H««M.»««*t>»>»..»«W»M— Tapezinja Fausta ........................ Ml PoveOftl. i team 1 v prosi (Baudelaire!' trdo vezano „ Po strani klobuk Plat zvona -..... Pri stricu .......— Prst božji _________ Patrta. potest Is Irsko Junake do* be ................................................«90 Prva ijubeson .................................-M Po gorah in dolinah Pal Ikra .1.40 Nasveti aa hlio ln dom__ NajbolJAa slov. Kuharica, 008 str lepo tep. < Ksllašek) neitfljnt 1 del . 2. dol Itfuntorake. Groteske In vezano -------------- broAlrano____ .1.50 ...25 .JU '.J! ........... -4... Poslednji Mehikanec ________ Pravljice II. Majar ___________ Prodrrtnal, Pntaa la dragi svetniki v gramofonu PrMfco leboiiee MaJo< trda vez Pti4 seli tke, trda voz Pred nevihta ___/.i...........................tf p«p«teiki-----------------m Poznava Boga PirW _____________________________________ Povodenj Pvnftkl Prisega . Huronakeg«. glavarja Pravljici In pripovedko (KoSvtnlfet 1. svezek _____________________iM 2. zvezek Skrivnost najdenke ............ Splošna Knjižnica-* St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda. Izvirna povest. 104 str.. brISirano — ______..._______-—..-..JO St. 2. (Rrdo Murnltc) Na Bledu. Izvirna i »uvest, 181 str., broS. JO St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., bro&. 105 strani ................................28 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane pesmi, 1S4 str., bros'rano ......................................AO Št. 5. (Fran Milanski) Gospod FridoUn 2oIna in njegove druži žina, veselomodre Črtice X-, 72 atrani, hroglrauo .........................S3 St. d. (Novfkt IJuobsumnost ... 20 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctva, 111 atrani. biok_______________45 Št. 8L Akt štev. 113 ......................15 . " 0 Stev. O, < Univ. nr°r. dr- Franc Weber.) Problomi sodokae filozofije, .^47 strani, broi. ...........7« St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Temo ne, relljefna karikatura tn minulosti, Gfi atr- br«*a.____25 St. 11. (Pavel Uollat Pete rt ko ve poslednjo sanje, božičns iiovest St. 12. (Ur. Kari Eugll.^ Denar narodno-goapodarskl spis. posle veult dr. Albin- Ogrla. 230 str., bro#. ------—.........................,..J0 St. 12. (Fran HlkMnskl) AlagoOnl prstan, uarodua pratljica v 4. dejanjih, 91 s'*-., broS. .............. St. IX (V. 1«. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roma n. poslovenil U. Zuu. 112 str, bm*. _____-............. St. 14. (Dr. Kari RnglK) Denar, narpdao-goapodarskl spis poslovenil dr. Albin Ogri*. 236 ptr., ' broS. -------------------;...--------------------M St. 15. Edmond In Jutes do Gon-courf. Renee Msuperin ...............—40 St. 16. (Janka Življenje. pesmi, 112 str., broO......................45 St. 17. (Prosper Marfmee) Varno dušo v vi rak, povest, p revel Mir- , Ko Pretnar. 80 stra. . ..............if St. f8. (Jsronl. Vrcblkrky) Oporoka lukov&kega grajš^aka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 sfnnl, broSIrano .......—......—....................25 St. 1». (Gerbart Hauptman) Pa-topljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil A at on Funtek, 124 strani, broft. ----------50 ftt 20. (Jul. Zeyer) Gompati in Komarasaki, jainmskl roman, la Ce5«ne p revel dr. Fran. Bradač. 154 strani. hroA _1_________45 St. 21. (Frllolln 2olna) DvannJat kratkoinanih zgodbic, D- 13 str. broA -------—i.-------------------------25 St 23. Tarzan sin opis ......----------JO Tarzan ain opic. trdo vez....l.20 St. 31. Roka roko ....................;.Jtt St. 32. živeti ________:.....:..:j5 St. 35. (Gaj Sal ustij Krisp) Vojna z iufurto, (>oalov. Ant. Dokler, 123 srani, bros. .................J» St. 36. f K saver MeSko) listki. 144 strsul _________________________________8» St. 37. Domate živali ...................-30 St. Tarzan tal svet _______________t— Stev. 39. La Bohunt _______________..JO Št. 47. AllsteriJ duše ............-.....1.— Stev. 48. . Tarzanove živali ............AO Stev. 49. Tarzanov sin. trd ves —.1.30 St. 50. gfika De Graje ................UM St. 51. Slov. .b^ide. ia romoace—80 St. 54. v motežu —1.................—.1.— Sl 55. Namiiljeni bolnik................JO St. 60. To in. onkraj Sotle ................3% St. 57. Tarzanova mladost, trd vez ..............—...............................1J0 Št 58. Glad (Hnmsun) ........-........JO St. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma. I- 4el....................1-— St. Go. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma. II. del ................:.t.— St. 61. (Golar) Bratje ln sestre.....75 St. 62. Idl jot, 1. del (Dostojcvkl JO St. L 2., In 8. »v. skopaj ____________________ 1 MALE PKS>1AK1CK; St. 1. St. la. Št. JO. Št. 1L St. 12. St. 13. Srbsko narsdne __ &to !utiš, Srbine tuži Na planine Zveier ................. Vasovalec ......... Podoknlca ... -18 -U -15 -15 Ji -.15 -21 IGRE Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejnnj .60 Cjrran de Bergerac. Herl^na komedija v petih dejanjih. Trdo ve-z«0® •—..................................-.......1.70 Edela, drama v 4. dej....................... Oospa s morja, 5. dej....................."/75 Lokalna železnica, 3. dej.................jo Marta, Semenj v Richmondu, 4. dejanja .............................................3g Ob vojski. Jgrohaz t Atirih slikah ,...J0 Tončkove sejne na Mlblavftev ve-!er. Mladinska Igra s petjem t 3. dejanjih ....................................qq R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, tčapek/. vez.................43 Revizor. 6 dejanj. trUa vezana .......73 = Veronika Deseni.ška. trda vez ........1J0 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ............................................35 Ljudski oder: 4. av. Tihotapec, 5. dejanj ............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih l?er: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .....................................60 ia. snopič. Ves talka. Smrt Marije Deviee, Marijin otrok .....................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ............A0 15. snopi!. Tnrki pred Dunajem. Fabjola in Neža...........................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .—......................30 PESMI in POEZIJE Akropolis ln Piramide .......................80 broSlrano .......................................80 Azazel, trdo vez.................................1,— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..... Sla vlek. zbirka šolskih (Medved) _____—........ Lira, srednJeAolska, 1. In 2. zvezek po J« Troglasni mladinski zbor primeren za tropin.sen ženski sli možki zhor. 15 pesuaif. (1'regei) ......___ Mešani in moški zbori (AljaS) —■ 3. zrezek: Psalrn 118; TI veselo poj; Na dan; Divua noC .............41 d. zve2t>k: ()|»omln k veselja; Sveta noč ; Stražniki; Hvalite Go-kikmIh ; Občutki : Geslo ...................40 7. zvezek: Slavffk; Zaostali ptič; DonioroduK Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo hotl (me-San zbori ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlce stoj; Knietskl Idši ...................... CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi za uie&an zlmr ................................. 12. Tanlum Ergo (Premrl) ...........A0 Mašue pesmi za mešan zbor (Sattneri ........................................A0 12 Pange iLngua Tantum Ergo Geni tori. (Foerster) ..........................AO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gerblči ................................JI Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 |*esmi na čast svetnikom (1'remrl) .................................40 10 obhajilnili in 2 v iastpresv. Srcu Jezusovemu (Gruun ...—........JI Missa In honorem St. Joseph! — (Poguehnlki .................................40 Kyrle ................................................—01 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) ..................................-40 Sv. Nikolaj .............. ........................00 Kragulj!ki (Utva) .......... trdo vezano .............. ........40 ........65 ........80 NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju n citrah. 4 zvezki ............... Zmaj la Besne_______________—-71 Življenje dtt. trpina, labraal spisi J, Aledovec, 3. zv. skhpnj ... ,..».-IJ0 ■ - ^ AO ZUtekopi ..._____ Ženini naAe Koprnelo ^molo to konoe gdi. Pavle Zbirka narodnih pripovedk I. del ________; II. del___ Znamenje štirih (Doyle) Zgodovinske Z ognjem In Zle!in to kasen: L In II. zvesek vezam - ZBIRKA SLOVKMSKIH POVESTI Meje obzorje, ((iangl)................1.25 Narcis (Gruden), broS......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albrehti, broft.....................JO Pohorske poti (Glaser). broS...........JO Oton Zni*n!i!: . Sto ugank.........................................JO Vijolica. Pesmi za mladost ..........-.60 Zvonfki. Zbirka liesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatoror, pravljice, trda vez -.........60 PESMI Z NOTAM! s KOTE ZA KLAVIR (Pavli!) Slovenska koračni«:: 10 zveZkov. Vsak zvezek po ...—..JO 10 zvexkov skupaj .......................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI K SPREM UE V AN JEM KLAVIRJA * Album' Hov. narodnih pesmi (Prelovec) ................................JO Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEftANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adami!): I.' zvezek_________________________________.75 11 zvesek „. ,_-.,.. . ... .15 PomiadnskI odmevi II. zv. ........ Ameriška slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske. himno (Vodoplvee ) -......1 JO 10 moških in mešanih zborov j- (Adami!) m*......-----..-48 t MOŠKI ZBOR • Trije moSkl zbori (Pavel!) — Izdala Glasbena Matica —AO Naroden nagrobni ca (Pavčl!) ......J5 Gorski o*nevi (Labarnar 2. sv. -..A3 J J« -20 Buri pride to. Leračnlca .................. NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za linij raški zbor in petje tBajak) ....1.34 Bom šel na planinre. Podpurl slov. naro«lnih i«-.smi < I>ajuk) ............1*— Na Gorenjskem je fletno ................L—< RAZGLEDNICE Newyorške, Različne, dučat .............41 Velikonočne, božične in novoletno ducat ............................................—.41 ■z raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša, ducat ..........................40 posamezne po ..................... DYOGLASNO: Naši ..JO Trije ME&ANI ZBORI: IL nv. (Lnharnar) .. .41 S NJEM: Domovini, (Foester) ___________ izdala Glasbena Matica ----------- .00 —. » » ♦ - .40 Gorske Cvetlice (Labarnar) Četvero ln petero rasnih glasov______45 /na bi rhd rodcllh rež, moški zbor a bariton šolam in priredbo m dtofpev------------—...............A0 ? pepolntfnl no« (Sattoer), kan tamta za soli, sbor In peksot« la^lf Glasbena Matica___.15 Dve pa«l (Prelovec), aa moDd ............in ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mo! nlm papirju a platnenimi pregibi .................................................1J0 Pok rajni ročni zemljevidi! Dravska Banovina _____-.............. tO Slovenske Gorice, dravsko ptui-sko polje ....-.............................Ji Ljubljanske in mariborske oblasti JI Peharje, Kozjak ................... Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ............................. Prekmurje in Medunmrje______80 Canada ...........................j-..---M Združenih držav, veliki .... Mali ....................... Nova Evropa —___________________JO Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arizenn. Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po____________.—21 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia. Ohio, New Vork — Virginia, Ohio, Nov Vork r-t vsaki po ----------------------------41 Naročilom je pn&ttti denar, bodisi v gotovini. Money Order nil poštne znamke po 1 all 2 cent*. Co pošljete gotovino, znkomaadlmKo pismo. , Ne naročajte knjli, katerih nt o ceniku. "•i 1. , Knjige pogftmo pult litin jjronOu "GLAS. NARODA* mw.ll Street t • \ ODA*1 NSW YORK, THURSDAY, OCTOBER 6, 1932 m LARGEST ALOVRRR DAILY te 17. 0. X. RAD1VOJ rF.TETtt.lS — PKTBFŠKA: KIRURG nuj >>i i" -"piiiii, 111« KtiiU' uijr ► rii'ii /.Diiajaii & iiivni nuuj » »« ■••«* ""i""' v ne priča kovane teža- v goste. .Moj mož je dober. g»»-fyd jutra do večera. Toda vselej. k;» i a je iu ni je več odkri- Poljuben in >p|oino priznan gen t-! *em prišla domov. sem čida i*to Te/ki .-•.» današnji ."juj iu uobe- Ir^fu. Wseli ».trn biia ki« zdrava iu' ua*vetn>v niti slišati. Služila j»eiu d« n ne ve. kako naj bi se obrnil. d;< študentje radi zahajali k meui tedaj v mestu ill uie ni bilo dom o V ne bi prišel ve. Brat brat t os n" iv* t i na svetu. Olovek bi re leman. .\i čuda. da se je zb i rail j stričevo tarirunje in vzdihovanje kel, da so prišle zadnje ininute in pri njem v.sa tedanja mlada umerila he bo /daj zdaj prikaz&J Oni. ki j nnst dunaj.-Jce sUiveuske kolonije. r rad niki mtuir4r*L'*v. zdravniki. literati, .slikarji ui kiparji s« bili! pred njimi kar celo krvavo lužo. naši vsakdanji gosti. Veselili «auo| V strahu stopim v sobo. *c in zabavali čisto po domače. p;»j V sprejem niči najdem v našla slovenski navadi. hrerc vsakih zlili njaeu strica Tomaža, ki se je zvi b» s»mU1 žive in mrtve. Iu zato iti čuda. da smutrajo pobožne device v.ta na desnici ovita v belo tkanino. — Kaj iu u je neki— povprašujejo drug drugega in ne vedo m t »Imačiti čudne leteiwke zagoiiet-ke. Toda v<*i ljudje vse vodo in izmed njih pojasni nekdo. — (iad ga je pičil, pa ni je .-am ves prst razreza I. da bj ga ?»triip ir* umoril. Ljudje i/adovoljni s pojasnili m in glasno hvalijo korajžo in samozavest pičenega. Pa se oglasi dama. ki bi ji pri-|,-odil človek največ štirideset let in |pripomni: — Lepo j«', da pojete hvalo člo-Ivekii. ki se zaradi .mirnega *ebe n: j bal tudi najhujših bolečin samo, (da bi .-i rešil golo živ le j nje. Toda *>«» to ni prav nič. jaz jsiznam š:» \se druge kirurge! .Mnogo so sto- jal <>d bolečin, ki mi pa obenem z.magoslavno prijtoveduje o srečni operaciji doktorja Set raja. Z navadnim žepnim nož ič ko m mu j,«-odrezal bradavico, ga potem oblll vsega krvavega z vedrom vode it. nega. da pomaga vsem betežnini i mu nato s pravo slovensko bladno-Sloveneeju- j krvnostjo zašil rano s i'rišč.' se dvobojevat. Emmii je zašil Se- mmmmm Sovj< Lsko (JPI* i tuj na ^eliei j* izpolnitvi petletke. Tu ^ivejii- di mnogo učenjaki, katere je fJPl* izgnala radi politične nc-uiiieslji-\osto|ia .načelnik GPl' zadnje fas,« luilejc: in tako ne bi bilo življenje v tej strašni samici tako neznosno, če ne bi prežala na jetnike polarn i zver. leden mra,'.. da namreč premnoge izgnance v počasni smrti n-gonovi. — Pred nedavnim s,- j,-nekemu, ua dosmrtno izgnanstv > obsojenemu inženirju posrečilo, da je odkril izredno važno iznajdbo ,ia sovjetska industrijo. Brž se j-* odpravila ua otoke posebna komisija. ki je inženirja pomilostila. V pouiiloščenju j»- prejel red "minus šest", kar pomeni, da s.' TREBITSCH-IINCOLN NA P0-s l i TI V EVROPO Ignaz Timoleus Trebitseh-Lincoln. največji medvojni in povojni pustolovec, je zopet predmet zani i manja evrop-ke javnosti. Zadnje traj rano kar z navadno šivanko. jr.ase JO preživel v nekem budisjič- t-odišče pošilja svoje politične kaznjenci' v kazenske kohmije. ki navadno skrite v najsevernejših predelih Sibirije, kjer douruje uu»-lone celoletna zima. Pa le tedaj ume kuzujenec v ta daljni kraj. »V ne poiiH'iii njegovo življenje zJi državo nobene nevarnosti več ali pa če ima .-odišče nado. tla s*-|x>litični uas4>r<»tiiik v kazenski ko-. Ioni j i s pre vrgel v "zvestega Sovjetskega državljana"; sicer pa s.» za take ljudi pripravljene puške in vame. Največja kazenska kolonija ta ke vrste je na Solovkijskeni Otočju, kjer vlada strašna klima, okrog pn >o razpr^stranjeir močvire. tako da so stanovalci popolnima zaprti. Beg iz te samote je celo težji, kot je bil v nekdanji car.-ki državi iz. podobnih izgnanstev. Toda na Solovkijskih ot >kiIi ni urav m prav nikakih ječ. Izgnanci se čirtto svobodno gibljejo in tvorijo tako nekako "mesto inteli-g»iice". saj so iu jstvečini člani nekdanjega ru-kega izoliražeu>tva. Pa tudi mnogo Trockijevih t»ri padnikov je trenutno tu. — Ne-mejeni gosji^tlar te kolnije je vi :-oki uradnik OPI*. ki vlada liart kaznjenci po lastni uvedivenostL izgnanci sme^o imeti pri sclii tudi svoje žene. Tudi nanje se razteza zakonska svoboda kakor |>o (».-.tali >0vjet-ki državi: kadar se jim b<-. J če, se ločijo in .v.nova družijo, kar s«* čestokrat dogaja, zakaj med kaznjenci je mnogo žena. Kaznil-tiiea torej, kakršne nobena država na svetil lic pozna. Otroci pa morajo iti drugam. Pač ne smejo ra>ti v " protirevitlucijonamem v.zdušju S^ torej odvedeni v posebne otroške kolonije, kjer jih poučujejo učitelji OPI*. Življenjske potrebščine .m morajo ZNAMENITIH MOŽ ki jo je nohil vedno pri sebi. Gostilničar jc (H-ital Setraju, da mu nem .samostanu ua ("eylunu. zda«i m; je (>a napotil v Anglijo, da še je |»okvaril v«c natitkarje. toda to enkra, vidi kraj. kjer je bil leta ni nič pomagalo: sabljali so ^e ob vsaki najmanjši priliki na življenje in smrt. Z veseljem se spominjam lepih dunajskih časov, ki se ne bodo vrnili nikdar, nikdar več. Večkrat sedim v svojem stanovanju v tfet-'jem nadstropju, gledam sko'.i okno na mesu> ali prav za prav na nje- 1926. us^iirčt-n njegov sin. Angleške obhiSti ga pa nočejo pustiti v Anglijo in so postavil? v pristanišča posebne straže, ki morajo ^trog*o ji^L'.iti. WI tisoč funtov, -ložef Conrad komaj četrtino tega. Viktor Hugo, slavni francoski romanopisec. je bil bogatejši, kajti njegova 'Zapušeina je znašala raj deset milijonov franko\. Beeth«»veu je »»stavil se«|cm bančnih akcij v skupni vreiln«»-.ti 7441 goldinarjev, njegove obleke, i perilo, dragocenosti s«» eenili na -H."»l goldinarjev, gotovine so našli 1 JI T, goldinarjev. Po »dbitku t».y> Zii pogreb iu druge str«»šk je še ostala pr«-cej skr«»mua vsota f>ss."> goldinarjev — a še toliko ni mogel Franc Sehubert. kraj tie«. mi. spraviti vse svoje življenje sme po vsej široki >ovjet*j\i uniji j skupaj. Ves njegov inventar je po mili volji gibati, le največjih mestih ne. V Moskvi > katerim bi s * odpravilo škodijivo delovanje klini" na človeški organizem. In nič čudnega ne hi biki. če se jim to no-.sreči, saj mi ti otoki prav za prav mesto najboljših ruskih glav. Kriminalnih zločincev na t«*h o-tokih sploh ni. zakaj ti uiso po«| oblastjo uradnikov OPI*; tudi ■» • zločinci take vrste v Sovjetski Ru-siji sploh ne izganjajo, marveč pripadajo jetniškemu razredu onih. > F OZI V NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" v šestih j znašal revnih goldin irjev. za ] bolezen in pogrebne stroške so iz- so kakor Kdisoti ostavili uiili-iz.koriščevalci njegovih i/.u-zaslužili seveda nepri-on. izumitelj par-»stavil preko ki jone iiiov pa merno več Pi lie turbine, je dali goldinarjev, tako da se,miteljev pa i jc njegovo življenje zaključila z deficitom !"><» goldinarjev. Vdova Johanna Sebastiana l»a-cha je s težko muko tlosegla. da ji je lipski kantorski urad "z;»la-eal 21 tolarjev 21 grošev. ki j:h je ta urail dolgoval pokojniku na plači. Ves njegov inventar ni znašal dosti čez bO') tolarjev .. . tisoč funtov šterlingov. večina i/u umrla v bedi iu pozabi brez d« oarja. jetniki zaslužiti. V ta namen so na < katerimi se najmileje ravna. In še otokih v.se mogoče delavnice in tu-|.to: kriminalni zhn-inci v Sovjetski di pomembne industrijska panoge. I Rusiji so edini, ki med kazensko Izgnanci morajo sodelovati tndi i dobo dobivajo dopust.... NEKAJ 0 CIGANIH - V»ak že ob prvem pogledu spo- rili za idx'ge lupine in bog jim bo-j go ve temnordeče strehe in v samoti di mil sten! Povem vam pa ob tem me obišče mUel. tiha. prijetna. Ičasu I'.avisi i iu zlol^e. nežna it-k e sladka misel na nekdanje dunajske vročine in suše zgs-di»o človeka — večere. In veste, ne tajim, da se [študenta dunajske univerze, ki jo! spomnim ob teh trenutkih liajveč-[bodete gotovo z veseljem poslušali krat ua kirurga Setraja. Iu poleg dobril) del. me vedno' najbolj dojmi tale slučaj. Naj hkra-, ti ometiim. da *ta obe delujoči is sebi: dr .Šetraj in moj stric Ibrahim že zdavnaj pod zemljo in da lahko govorim naravnost brez vsakih olepšav. Pred glanum izpitom je dr. Šetraj naravnost podivjal. Za vsako najmanjšo stvar, kakšen innp.ol-ček ali bradavico, jc smatral edino rešitev v operaciji. Moj pokojni xtrie Pan Tvardov-»Li (<»7 let je bil že revež star) je tožil, da ga na hrbtu zelo boli ne. kak tur ali prav za prav hradavi-t-a. Stanovala »cm tedaj pri njer-i in hudo mi je bilo, da mu uc morem pomagati. Svetovala sem mu to in ono. toda on ni botel mojih Ido konca. j v,*eh drngHi njegovih Ljudje so prisluhnili hi občuti.i ^ui polju medicine, se Iso sapico, ki je zavela preko njih lkakor dih hladilnega vse osvešujo-čega balzama. Dama jc pa nadaljevala : - (!rdi ste, ljudje božji, ill clock bi se razjokal nad vami. če bi caj pomagalo. Tako pa nadaljujem ie glede ua to, kako jii boste in pozabili pri tem na trpljenje prizadetih mi na veliko zaslugo mla-dega obetajočega kirurga, ki jih je rešil težke nadloge in pripeljal na Ipot telesne popolnosti iu zadovoljstva. - Stara >ew ie—(pa to ni res!) iu inn(»go vode je preteklo f«l ti. rtih d'»b; vendar se še vsega piinjain, kakor bi s»* to danes zgo- lilo. Stanovala sem tedaj v Gerst- pi na angleška tla. Trebitsch-Lin- da 'judje M^J*« U»- colnov sin .lohn je bil leta 19*;. tlPa 1,1 re.s so prišli.,v .Kvro- zaradi umora ra»ešen. Očeta je na-: P<> ^Jne zemljo. Indij.-. Sami šla ta vest ua Cevlontt. Spustil se ^ naziva,o "Smte". kar so še je v tekmo .s smrtjo iu odhitel v Ijred »davnim tolmačili. dy p.ome- Anglijo. da bi sina še enkrat vi- ni "U'«di". No. v zapadneui dcl',1 del. Bil je zadnji dan sinovega ,nd|Je- ** r,'kil h,d iz,iva v življenja, ko je prispel oče zjutnrj. •>'' ^»»'ja imenom Siml. v Anglijo, toda na angleška tla g*i prebiti so dobili cigapi po tej umo pustili, ker je bil pred leti iz,K,*nilii i"1«' "^"te". Cigan- Anglijc izgnan. Rotil je oblasti,!skl j,,zik i* v sorodu z jezikom in-naj ga pnste vsaj 0vcdati. kaj je pomagale. cigane nagnalo v davnini, da .so To sc je pripetilo bivšemu čla-jšli na pot iz Indije v za pad ne »milje. Selili se pred vtH* kot šesto leti. Misli se. da so se dvignili takrat. ko je zrasla v Aziji pred kakih še.>t. sedem .-to leti velika mongolska država. .Mongolom so služili cigani kot sužnji, kovali so jim orožje in zlato nakitje. peli so jim. igrali, plesali in vedeževali. V Evropi pravijo Danci še danes ciganom Tartari. Nemci v Južni Nemčiji pa "Taetern". V onem delit Romunske, kjer je bila nekoč kne- | nu spodnje zbornice, ignaz Tre bitseh — ime Lincoln si je prisvojil pozneje — je bil rojen leta 1882. v Paksu kot sin siromašnega madžarskega Žida. Pozneje se jc izselil v Kanado, kj/er je postal duhovnik. leta 1910. je bil pa izvoljen kot liberalec v augleški parlament. Njegova vohunska vloga v svetovni vojni še zdaj ni točno pojasnjena. Vohunil je za Anglijo in Nemčijo obenem. Sodeloval je pri raznih prevratih in pustolovščinah v Evropi, Ameriki, na Kitajskem itd. Nazadnje je bil menih v budističnem samostanu na Cevlonu, kjer ga je našla vest o smrtni obsodbi njegovega sina. STOPANJE PO STOPNICAH. Kdor stopa često po stopnicah, naj sc navadi stopati - pulim no-go in n>' - konci prstov, kar jc vi-.Tolianne.s Brahms je nasprotno i det i »ieer bolj prožno, a je mirnost avil 4moimše. ki si s stopanjem tudi milijone. Pikganini. ki je bii s polno nogo prihranijo pol trn-baje malo skopuški. je zapustil da. Osebe, ki bolehajo na mvii, -i svojemu sinu dva milijona Iran- lahko olajšajo stopanje po >top-kov. nicah s tem. da -e dvigajo - lirb- Med izumitelji jih je le malo. toni naprej iu z obrazom nazaj. j: o rauusAvm miredHi yfiSEiitE. •a? !' 1 I ■ f S ' ■■ ♦ 7. A S AVE TTT m » OGLAŠUJTE M6U9NARODAH m MU riju^ii pil pm vd Slomd f CEWA DR. mmmk «ouu J|C ZN12ANA Berilo KVJKm^m^k tti Wmt lttai ftml mn w vali.' Njihovi vodniki so s(. imenovali vojvodi, grofi in kralji. Cigane so začeli v Evr-»pi pre ganjati v 16. veku. Smatrali so jih; za tvu-ške vohune. Takrat namreč ■o bili Turki na vrhuncu svoje moči iu slave in velik strah je šel po Evropi pred njimi. Pozneje so u videli. da nimajo cigani n < sebi madeža špijonaže. veiular so veljali povsod kot potepuhi in tatovi. O njih se je tudi širil glas., tla lovijo otroke, jim režejo ude. da jedo mrliče, ako nimajo pasjega ali mačjega mesa. V 18. veku jc ua uastopila doba. ki jo imenujem • "prosvetljeni absolutizem". Ta-, krat so evropski vladarji pisali po sN^ji volji razne absolutistične odredbe v želji, da bi jim države čim bolj obogatele. Tako so med drugim s strogimi kalnimi nagnali na cigane, naj se naselijo kot kmetje in obd?lujejo zemljo. .Marija Terezija jih je hotela celo pretvorili v "nove Madžare**, Vse to ni |>oma-galo. Cigani su nazadnje le ostali cigani. Ce pogledamo cigana, nam naj- li- zcvina .Motdavska. nazivajo eiga-. , .. ne, ki žive v bližini mesta. Tatara- W®* *t0\>l>° l,rfd l'rna ši. To pomeni "mali Tatari". p^ea. črne cmm m crn. lasje, ki .sc pre- nekod jio Evropi so jim nadeli ime j Egipčani, kar bi se reklo po grško Giptoi'\ po špansko pa "Gita- e.stokrat kodrajo. Odkod to.' Rekli smo. da je ciganski jezik i-rodu indijskih Ilindov. Torej spa da v družino azijskih ali indoev- Stalo od tega. k« r je dal Sigi; mu ml, kralj Madžarov. Hrvatov. nos • Francozi jim pravijo "bo-. ... , _ ,... - ropskih jezikov. No, po krvi niso hemiens , kar pomeni: ljudje iz .1 ... . »j /i . t> i t • cigani cLsti belci. Mesanci so bele t. eške (lat. Bohemia). Ime je na-; ^ ....... ker je dal Sigis- TSLse in one^a t rne?a ^P3 ,Jndl' k' žive na indijskem Dekanu, a jih , - . . v _ ____imenujemo Dravide. Odtod imajo Cehov m končno Nemcev, ciganom I . , . . , ,. . ,. , , ' cigani kodraste, črne lase. ki so potne liste za zapad. .. j karakteristični za črno raso. I ipie- Že v času. kot so Tartari osvaja ! ne so zanje tudi lepe. zmerom I i nove ]>okrajine. so bili cigani j vlažne, oči a posebej velika zve- ponajveč sužnji. Celo še v 19. sto- j stoba žena, ki v izredno redki!i letju so sužnjili rum uu.sk i m bol ja-1 slučajih klone. V tem oziru bi mo- rom in samostanom. Vendar -so se \ gle hiti naše ciganke premnogim mnogi že prej po Evropi naselje-! odličnim damam v vzgled. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih 1 razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN mm HRANILNICA LJUBLJANSKA • - Ljubljana, Prešernova ulic?, št. 3 , ima. tW| nad «iJMI.fH Din. ,JE NAJVEČJA REOTJLATrVUA HRANILNICA V JUGOSLAVUl iU—U-. J.JI l 4 -j ZA vse vloge jamči mesto ljubljana Z vsem svojim in z davCno moCjo Vloge se tptfifo^lQ, na |mjižice in na tekoči račun.' Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Reutnl davek od vlpinih obresti plačuje hranilnica sama. : ;■ ROJAKI, Id hočete nalagati svoj denar j pt*ri domoirini, tifc^r niU se ua Mestno hranilnico 1 j ubijamo ( Denar morete poslati po vs%)ci banje:, hranilnici pa pUUte, po kateri banki ste denar nakazah, kdaj in "kolikp. NspiSite tudi sto] natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti.— ... f^mw^niimq iv i V premeru meri globus S inčev. — Visok Je 10 to&ev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA V8AK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — si. 75 11 "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. Y. ODA" | VSAKDANJI KRUH f | BBBBMHHHBR0MAK 12 »TVTJf»WTA jj Za Glas Naroda priredil I. H. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 6, 1932 TEM LARGEST SLOVENE DAILY taU.fl.JL M (Nadaljevanje.) Premalo krvi. — je rrk«l zdravnik in pripove«Iuje o posledicah angleške bolezni. katero je imel še kot otrok. — Zdravo, ne prrve«"- naporno yibanje v svržrni zrauii. Toda kje na i to najdejo* Vsa v skrbeh joka mati. iN i mogla ver trpeti, da bi Art ur spremljal oreta na trg. — To , m n a sedaj od trga. — zakriri Rržrkova na svojega m o m — Na vse zgodaj — vedno ven — ubogi revež! Samo zaradi te ga tako kaalja. In tako je svojepa A rtu rja /vsako jutro zavila do ušes. niti sku hala predano juho. katero je tudi vedno kuhala "doktorju" — .n ga je pustila do desetih, do enajstih v postelji. Iu Tako je ležal Artur. *.e valjal iti pretegoval; na spanje nI <•♦•1 ni ver mogel misliti; v trgovini s«> dekle govorile in se smejal« ie /ver ur. In ko je vstal je hodil okrojr v copatah. /. rokami v lila«* nih žepih, v -«4><«. od tam v trgovino in zopet nazaj v sobo. Sel j< tudi v kuhinjo, potikal nos v vsak lonec in >lrdnjir je legel na di van ln tedaj se mu prične zdehati. Ali pa se je /ahaval / Kli. V. veseljem je poslušal njeno bistro umno govorjen, e. .o je dražil, vlekel /a lase. dokler se njeno sme janje tu izprvmenilo v jok in ga je vprasnila v oSraz. Hre/ k«»tira j»* bil dati; svinreno trik«« .so potrkale ure. "Mnog« na svežem /raku" je naroril z« I ravnik — toda zakaj* Artur ni ime veselja, da bi hodil po zooNigirtiem vrtu in si sani vse ogledoval da bi jtledal. kako se popki napenjajo in pokajo, ko je vendar tali pod šotorom igrala vojaška godba in so žvenketali k«>zar«-i piva Tam je bilo po'no veselja! Kaka zabava je to bila zanj. s suhim .isti hoditi t.koli go-tilniških vrtov? Brez denarja ni zabave. In de narja ni liiel: ore mu ui dal niti beliča in par grošev, ki mu jih j«* mati včasih dala skrivaj, ui zadostovalo. Zato je rajši popolnoma ostal v (lubrevi ulici. l*o več ur je sb» nil ob vratih, na najvišji .stopniei. kjer so ga obsevali redki žarki ki so gledali preko streh visokih his. Samo (»orcdno iu veselo čivkanje vrabcev, kričanje razposa jenih otrok iu rdečczelena stebla rabarbare. ki je bila postavljen; na prodaj, so mu naznanjali pomlad. Nepričakovano naglo je prišlo poletje. !\» drevoredih so eve tele lipe in po nasadih je diihtel jasm n Sladki vonj se je vlekel / vročim sijajem solnea in je nasičal ozračje velikega mesta. Xepre s>tano so ropotali vozovi, vs« okna so široka odprta, mlada d«klr ta v duhtečih krilili s delale ulice svetle in prijazne. Berta je bila zelo zadovoljno v svoji .službi v Frankopanski uli ei 72. Dobro je /nala ravnati z mibe-tljivo gospo; s primerno priliznjeni jo o pravem ra*u. tako da jo je mogel kdo samo slutiti je pri njej vse dosegla. Ilcrta je imel v mnogem o'iru proste roke mnogo bolj kot pri *totnik»vih. kajti gospoda je hodila mnogo * park. k dirkam in redno dvakrat na teden na koncert v zoologičnen« vrtu. Ako je ;ia go^Mtda z doma. zakaj raj ibi služkinja ostala do mif Vikilo e pa to ni zmenil. Samo očivje. Berta kmalu ni čutila nobenega poželjenja po trli jedilih. Svoj delež je vrgla v posodo za odpadke in se ie s kuharico vlekla za lonce, v katerih je obviselo ie kaj dobrega. Ribala je tla. da je trpela politura. Vsak najmanjši košček, ki .ie ostal na krožniku go«y>ode. je pojedla in je konef-no še obli-zovala svoje prste. Ublizovala je in goltala, nepremagljiva p«»že!ji-vost j/i je mučila. Xa hodniku, kadar je ne>la v obednieo. se je naglo klonia. vtaknila prst v smetano in oblizala. ali pa je pred vrati vgriznila v kak sadež in naglo pojedla. V tem o/iru je .bilo pri stotnikovih drugače; ako je bila po večerji prinesla na mizo kaka močnata jed. je ostanek vedno prišel v fcuh njo. Gospa Setnikarjeva pa je smatrala za najvišjo dolžnost do bre gospodinje, da je za v.se. kar je ostalo, skrbela sama. Z rožlja-jočimi ključi je odprla omaro in vanjo postavila skledice in krožnike. jo zopet zaklenila in položila ključ v košarico, katero je vedno nosila s seboj. Kot sladkosnedna mačka se je Berta z žarečimi očmi plazila o-kol' /»mare. Nikdar ni mogla iti skozi obednieo. da ne bi dvignila nosu proti omari s sladkarijami. O. kako je to lepo dišalo! Stisni-'a je zobe. kot bi hotela pregrizti plast sladkorja; sline so se ji po-cedile do kotičkov ustnic. Danes opoldne je bila marelična torta; kot dišeče zlato je bilo posejano sadje po napetem testu. Že četrt ure stoji Berta pred za. klenjeno omaro — bila sta še dva kosa. Zdi se ji. kot bi skozi les duhala sladko jed. Skozi odprto okno je prihajal šum poznega popoldneva, ropot poulične železnice, s katero so se .vozili ljudje v parke. Osa pri-*enči v sobo. se zaletava v šipe omare in se Berti skoro zaleti v rbraz. Ničesar ne vidi. ničesar ne *liši; njene misli so bile pri torti. Mladi Setnikar se je pripravljal, da gre ven. Še enkrat si je privezal obvezo za brke. V elegantni, židani srajci hodi po sobi; odpre eno omaro za drugo in rvedno zaloputne. Pozvoni — ali Berta ne sliši! Nestrpno pozvoni še enkrat in dolgo drži prst na gumbu električnega zvonca. Sedaj pride Berta. — Zakaj takoj ne slišite? — Bila sem pri milostljivi go&pej. — SovmU! Za mene nimate časa! Poredn o se mu nasmeje. — Kaj želite, gospod T — Zavezati kravato, obleči suknjič in skrtačiti! — Zelo rad je vidol, da mu je stregla. (Daljo prihodnji*.) * m St ROVO 1)1 VJ \.s TVO "\/irorfj r Sumrnuti" - kut ji, knif tlnrnn *likn \!ri»»»rtirr-n ki jr hit nnrdnhnjrn ttd dirja+kr rnzrndr. k nt f rit )!• zauitnril 11 in kit II . » tem. dn je ndlnfnu prrpnrednl dndutjr mt-d p If mir i tin irfi/rm dritru. m M —in surov tobak nima mesta v cigaretah Tejra ni v Luckies . . najmilej.ši cigareti kar ste jih kdaj kadili 1 kupujemo najboljši in najfinejši tobak na celem svetu -to«la s tem »e ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Luckv Strike za najmilej~fi * go t iaeJ, bo net upraitl tzbo;rni f.r.t Jr, njrgoi ih i t at. > J' rj: i f ...' - , *t;, ,, tul„;e. tudi o it H Al HI V Al l>0 1 M t K S<>N Ali ne pojisni 10, zalai ie širni «ve: rrr el in ojubrd lu.k> S:rikc? Iz Jugoslavije. diorožrnih razi H»JII . ti » l ki bi j li izvršili napad na žandaruirrij-j Nov<».sa«Uk«i šče s»« ha \'i s niiii primerom, pri -Ko postaj«i v Bmšanili. \* b»»rb jr bil ru razbojnik ubit. «ltiui pa so pobegnili iu patrulja jih 1 d li jr. sta tudi denar. Xa ,k.u m<.st;| s„ razbojniUi za. pa Vsr odnesli, j p,,Sf j|i ua.slr«|nje predmet.-: štiri T:' ^ 1» j peklenske stroje z urami .Iva p»>- ;-ta pono\i!o zahtevali -Irnar. Pre-1 ki,.n>ka >tr.Ma brez ur. p»-t b.»mb. j»-!i sta prvič :: l k I V JUGOSLAVIJO Preko H a vr« Na Hitrem Ekspresnem Parmzu PARIS s. o h ro m: a Kako sta ciganki sleparili boljo • c ga n ki sta vso sleparijo ta. da jo obiskali dve ciganki, ki imata obe /»iiaki imeni in sirer Torka m morala prin«-sti v hišo krožnik s tremi jajci in žlico vode. t'e hoče , , - „„ ^ i 1)1 ozdravili njegovo bolno zrno. ze.na ozdraveti. sta ji dejali cigan .. . . , ,. , n _____, , 1 udi -ju je sani večkrat poklical na svoj dom. da sta masirali bol- ki, mora položiti pod krožnik dva dinarja, dve jopici, dvoje kril. dvoje hlače, ."i kg masti in •"» kg moke. Bolnica je t«, napravila, kakor sta ji ciganki dejali. Ciganki no ženo. Vrtino ju je bogato nagradil. Obe ciganki sta si delili za.služrk. Izpoved obeh cigank so ™ c + o ♦ ♦ -i- -- . potrdili tudi razni drugi cigani, pa sta vse te stvari zavih, p ob- . , . , -- l . Orožniki so prisleparjene stvari ramuicami. štiri čutar/ pla šče v tujega izvora. I "gotovi jen o je. da jr libit i Stjr pan Devčič. ki je bil s.vojčas za radi svojih zl«»čin«»v y ,b*'g!i'l \ Zader. Krvavi -le«!ovi pričaj«., da s« med pobeglimi razbojniki tudi ra n jeni. Izmed orožnikov ui ranjen n«> J>en. Patrulja jr razbojnikom za petami. Sin zadavil očeta. till-letni kmet Ivan Bogdanovi i/. Varaždiiiskih t«»plic jr živel \ skupnem gospodarstvu s svojin sinom Martinom. Oče iu sin -'ta s»-često prepirala, stari j/' zadnj. čase popival in če ga je imel pre vrč pinl kapo. je rad nnpadr^ si na. Tako se jr Zgodilo tudi tr dni ko je navalil na sina s sekir«». sir ga jr pa zagrabil za vrat in ga davil, tlokler ni izdihnil. LAFAYETTE /.T iti. hra ILE DE FRANCE Oh t.,h rti NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L GOS LAVI JE Za DOj-isiila in potne liste vpra-ta, te njse pooblaščene agent« SreneH cfine 19 STATE STREET. NEW YORK I T A L I A NS @) L IN E "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK Ji,* SHIPPING NEWS 7. oktobra: Olympic- v Cherbourg 8. oktobra: I*.'is v Havre Siutr(i<).im v Iloulofne mr Aler 12. oktobra: Kur.'pu v Htrnipn \ri.l .\.\|.\ v Trat Ai|ultaiii4 v Ch»rb»uri 13. ohtobra: 1 l.iini.uik v Hamburg 14. oktobra: Hft v .M.iJ»-j»ti. v Ciitrbourf 15. oktotra: '-•'•'"■It- v Havre • '■•fit»- Craiidf v i it-m.a V. »l«-inl;i m v Huul.,giif mr Mer 18 oktobra: l.f v i.j r ii.i n 19. oktobra: l^-rriiK.,r a v C"l.^rlx-urB 20 oktotra: II*- Kranrf v lliir| St I.. .»i — v tlalllbultf 22 oktobra: AnK'.^i'.- v «;-ri'.j K 11 ^ r .(.i rti \ lt"»il'>|o.e (.tir Mer W«-r>!» Strnišu v 1'rciiien «'N-rl«,urK In Uieine-i Jb ck tul i • »l> lit v (*htrbiiur| Z(t. oktobra: riA'1 I »iNTl \ v Trit Kuk.iv. v Br»-meri 2 Novemtu: I{. rna v (irpm .N.:i hlu;t in v Ha\ r«? A.t.^It H.t llu v «"f.ei't>..t.rc 1. novembra- I «r«-s.l»-ri \ 1'ii-irirn novembra: Majali. v I ftiH: i nuur| v H<*vre ♦ novembra- I n— v Havre (IjiiiIi.iik v Ctiert*>ui« ;0. novembra: 1'r-ri i rt \ Hrcm-n 11. novembra- Ifi.riirn«- \ «'tn-rlr.urg l!r»-«n«-n v Hr*-i»ier» I--.ri.h v lljvrr '2 noveitibra: . rit— Cr itKtr v r,rn''i '. ■•Uii.l un v bi>ulu|ii« »«r Mrr 15. novembra: l^-v:.itfia n v di»-rU.ur( in l.i.mtr 13 novenbrj: Vul.-ania v Tr-t I 'ruf*<-Maiicl v < 'lirrli..urg 18 novembra: /i|ynil>lr v 4'hert. »urje Kur.'|>:i v Bremen 19. novembra: (.."uiitr di S.iv.'la v 23. novembra: St. I^.iii^ v «*hrrlM.ur« l'r»-« ilatiiiiir v Havre 21. novembra: «:«-ri v.i» Strul.t-n v ilr»-in«rn Od New Yorka do Trsta v 11 DNEH 1A2KOŠNE IN OGROMNE L A D J E fUill« «I»NJA Ol.ri.l TJA R E X 23. novembra: rniKaria v Chrrluui ( 26. novembra: «'h:«ni|.;:ii:i v H.t\re Augllduii v C#-n<»u >'ajrntl.- v l'ti«-rt..jury 29. novembra: Br«-tn*n v l:r#-men 30. novembra: N<-» Y«*rk v fhcrbourf Manhattan v Havre Statendam v Boulogne .ur Mr/ t. decembra: ll»-x v «;«-ri<.a Stuttgart v Hr»rn«-n 2 decembra: Homeric v Cherbourg 6. decembra: S.ituriiia v Trst 7. decembra: I uropa. v Bremen l*res ltourg 14. decembra: Maj«-*!!«- v Cherbourg B*T«-Pg:irla v Cherbourg . .. VULCANIA 15 —embra _ ______ «'i.r.te di Savola v Ot-n >« Conte GRANDE nr-m«,, . TTr|TTOrriTTrl I.evla(h:«n v Cherbourg In Breme. .. AUuUbl Ub 2, decembra: SATTTPVTA Hardlrig v Havre OAlUnfllA w Cherbourg 10. OKT. 12. OKT. 15. OKT. 22. OKT. 29. OKT....................., 2. NOV........ROMA 22. decembra: ZNIŽAN K C E N E 23,,ra;;^lbr%a Br"m'n T.l A T K It TJA IN NAZAJ , ^hampam v Havre S.jaini Prostori — I zborna Kohinla H->m-ri< v Cherbourg v '.ri.š.«jtf l«kain<-ga aK^iita. aJi družbo. 27. decembra: i » i Burufia v Bremen j 2% decembra: I'™1"**3''"" * New York v Cherbourg Manhattan v Havre ADVERTISE IN GLAS NARODA ci>„boun METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRAXK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. PIŠITE NAM Z A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE i i l H ^i r! ! i-n.........