Političen list za slovenski narod. ft volti prejeua T«lj»: Za oelo leto predpladan 15 fld., m pol leta 8 fld., u četrt leta 4 fld., za 6C mesec 1 irid. 40 kr. 7 »dminlitraeljl prejevan TelJA: Za eelo leto 12 »Id., i» pol leta 6 fld., la četrt leta i rl^M M en mesec 1 (Id. 7 Ljubljani na dom pošiljan velji 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnUtvo (adminiftracija) iii ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Ksznanlla (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 58 se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primemo zmanjša Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Ishaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^.',6. uri popoludne. ^tev. OO. V Ljubljani, v četrtek 13. marca 1890. Letnili XVIII. Avstrija in tnji kapital. 1. Jažua železnica. Ta železnica, ki veže Dunaj s Trstom in Zagrebom, je ekspozitura Rotbschildove družbe. Pri družbi južne železnice imajo prvo besedo le tujci. Da je to pomenljivo, pokazalo se je leta 1859. Nesreče avstrijskega orožja je v prvi vrsti zakrivilo francosko vodstvo južne železnice. Pa kaj čemo? V Avstriji smo slepi in gluhi. 2. Joobert in d rž a v n e žel e z n i c e. Kakor znano, imeli so doslej tujci v rokah vodstvo državne železnice, v prvi vrsti Francozje. Prva oseba je bil neki Joubert, v Parizu najpliv-nejši agent Rotbschildove družbe. Bil je predsednik francoske banke, predsednik „Comptoir d' escompte". Ta družba je ustanovila »societ^ des metaui" in bila prva vdeležnica goljufivega ,bakrenega obroča". Stvar je bila tako škandalozna, da je celo francoska vlada, Bothschildova služabnica, morala jo preiska-vati. Joubert je moral pred sodišče, in ko so prišle pregrde stvari na dan, odložil je predsedništvo av- j stro-ogerske državne železnice. Ali bode še prišel? i 1 3. TheAnglo-AustrianPrinting and Pub- ! lishing Union limite d. i 2e dolgo ni kaka stvar vzbudila toliko pozornosti, kakor ta angleška družba, ki je skušala v Avstriji dobiti v last nekaj papirnic, več tiskarn in nekatere liste. Po angleških listih je bilo mnogo hvale in reklame, da namreč ministerski predsednik grof Taaffe in minister Bacquehem podpirata to družbo z vsem svojim vplivom. Avstrijska vlada more najboljše storiti, da ne dd koncesije tej tuji družbi, ki se je že porodila tako skrivnostno. Avstrija vendar ne sme biti Angležem — Egipt! 4. Angleška plinova družba na Dunaji. Tvrdka Siemens in Halske je z dunajsko občino sklenila pogodbo, po kateri ima dovoljenje za osrednjo električno postajo, §d koder bode po ulicah in cestah razpeljana žica za električno razsvetljavo. Znano pa je, da bode ta tvrdka prodala vso svojo napravo in [ njene pravice angleški plinovi družbi na Dunaji. 5. Ronacher limite d. Tudi znani Ronacherjev zavod je srečno prišel v pristanišče angleškega kapitala; v kratkem pride na vrsto ^Orpheum". Tako „old England" razteza svoje mreže tudi po Avstriji. Prvi sliod iiatoi. polit, drnštva. (Dalje.) Peticija za versko-narodno šolo se glasi: „Visoka gosposka zbornica! 1. Ko je bil sedaj veljavni zakon za državne ljudske šole sklenen, obetali so si od zakona najboljših vspehov za splošno ljudsko omiko. A kar so upali in pričakovali, ni se izpolnilo in se tudi ni moglo izpolniti. Nekaj teh napak je sicer odstranjenih vsled šolske novele za ljudske šole od 2. maja 1883, ostale so pa še druge in sicer najbolj pomenljive in odločilne in treba jih je odstraniti toliko hitreje, ' kolikor očitneje se kažejo dan za dnevom žalostni ' nasledki, vsled katerih previdni krogi s skrbjo gledajo v prihodnost. Visoka naučna uprava je sama uvidela potrebo, da se spremeni državni zakon za ljudsko šolo; zato je predložila tak predlog visoki gosposki zbornici, kateri sedaj razpravlja v to odbrani odsek. Toda tudi ta državni predlog naučnega ministerstva se nič ne ozira na najbolj pomanjkljive in bistvene nedostatnosti sedanjega državnega zakona ' za ljudske šole. Že pri prvem posvetovanju o tej šolski predlogi v visoki gosposki zbornici poudarjalo je poročilo manjšine odsekove, odbrane za pripravljajoča posvetovanja, da nravno prepričanje, ki je neobhodno potrebno za vrejeno družbeno življenje, ima le v veri stalno poroštvo in trdno podlago, ua kateri stoječ se človek vzdrži v vsakem viharju strastij iu pohlepnosti. Ni pa dovolj, vzbujati in pospeševati to nravno čutilo v človeku le s tem, da se v ljudski šoli poučuje veronauk, marveč treba, da se ta nauk ne loči od drugega pouka, ker ljudska šola nima samo naloge, človeka seznanjati s koristnimi vednostmi, marveč prav posebno tadi ljudi vzgoje-vati. Da, skušnja vseh stoletij dokazuje, da je v letih, ko se človek razvija, najvažnejša vzgoja, ki mora prešinjati ves pouk, ker vzgoja določuje, kako bo človek vporabljal svoje vednosti v življenju. Vsi pa, ki poznajo natoro človeško, edini so v tem, da je ta vporaba vednosti odvisna od nravuega prepričanja, ki človeku ni prirojeno, marveč po vplivanju drugih, dobro vzgojenih Ijudij pridobljeno. Enako gotova je resnica, da je neizogibna podlaga nravnega razvoja vera, katere odločilni vpliv na vzgojo je človeški naravi vtrjena in neizogibna potreba. To načelo priznavajo tudi naši postavodajalni krogi, ker zaznamujejo v našem sedanjem državnem zakonu za ljudske šole nravno-versko omiko kot izrečen, določen namen ljudske šole. Tega edino pravega načela niso mogli in niso smeh zatajiti, toda opustili so izvesti tudi njega posledice. Kajti ako se izraža, da je versko-nravna vzgoja vrhovno načelo pri vzgojevanju mladine opomni prav primerno zgorej omenjeno poročilo manjšine — tedaj sledi naravnost, da se šoli ohrani oni verski značaj, ki je last občinam, za katere so šole zgrajene, kT ta verski značaj šole edin je zmožen, da se versko-nravna vzgoja krepko razvija za življenje; zato pa nimajo samo katoliki pravice, da se vzgoja njih mladine vrejuje po načelih njih katoHške vere, isto pravico imajo vse druge vere, da hranijo isto podlago vsake prave vzgoje. Toda ako morajo stariši pošiljati svoje otroke v šole, ki jim ne dajejo poroštva, da se bodo otroci LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Takrat je moji ženi, ki se je dala popolnoma pridobiti za moje nazore, prišla misel, ki jo je tudi izvršila: postati namreč izdajateljica in glavna prodajalka mojih del. Prve dni junija 1880 je torej izjavila ministerstvu notranjega, kakor je zahtevala postava takrat, da bo odprla knjigarno. Protikleri-kalna knjigarna je bila ustanovljena. Ni se pozabila ta hiša na ,rue des Ecoles", iz katere je vsak dan izšlo in se raztrošilo po Francoskem in po tujem na tisoče knjig, knjižic, podob, pesmij, poljudnih knjižic, skratka vse, kar je bilo pripravno vzbuditi sovraštvo ljudstva do vere in duhovstva. Zlo, ki ga je storila ta hiša satanskega izdavanja, bi se ne moglo zmeriti. Pa pred Bogom, to izrekam, sem le jaz sam odgovoren za vse. Odgovoren sem tudi za največji del prosto-miselskih družb, ustanovljenih od 1880—1885 v Franciji in Alžeriji. Moja neverska priobčevanja so bila za-m^ le pomoček delovanja. Kakor hitro sem iz naročiluih zapisnikov ,L' Anti-Clerical'-« uvi- I del, da je v kakem kraji pet ali šest oseb, ki so bile vnete za brezbožnost, sem se potrudil, spraviti jih v zvezo drugo z drugo, da so ustanovile vojskujočo se skupino. Vsaka skupina si je potem prizadevala pridobiti novih udov, in kmalu so tako nastale nove prostomiselske družbe. Med vrejevanjem teh družb so me vznemirjali j z ugovori duhovniki, katere je „L'Anti-Clerical" brez prenehanja napadal; ti ugovori so bili velikokrat združeni s poklicem pred sodišče. Glavne sodbe v tej d6bi zoper mene dosežene so bile te: Kazensko sodišče v Auch-u, 15. novembra 1879: zasramovanje duhovnika Duc-a, vodje semeniškega, 50 frankov kazni, 500 frankov odškodnine, 350 frankov za uvrstitev sodbe v časnike. Apelacijsko sodišče v Angors-u, 3. maja 1880: zasramovanje bratov krščanskih šol tega mesta; 300 frankov kazni, 3000 frankov odškodnine, 800 frankov za uvrstitev. Okrajno sodišče v Montpellier-u, 29. decembra 1881: zasramovanje spomina Pija IX.; pravda napeta po g. grofu Hieronimu Mastai, nečaku pokojnega papeža; 60.000 frankov odškodnine, 5000 frankov za uvrstitev sodbe v 60 časnikih. Okrajno sodišče v Parizu, 13. aprila 1883: zasramovanje šestih verskih kongregacij, ki se pe-' čajo s podukom; 12.000 frankov odškodnine. Več teh kaznij in odškodnin je bilo plačanih iz blagajnice „L' Anti-Clerical"-a. Plačanih je bilo, posebej, okoli 1000 frankov v auch-ski zadevi; 200 frankov za neko majhno pravdo, napeto po nekem župnijskem oskrbniku iz le Var-a. Angerska zadeva z vsemi troški je stala časnik več kot 5000 frankov. Leta 1881 je bila plačana tudi neka obsodba za 4000 frankov odškodnine zaradi ponovljenih napadov na dinan-sko semenišče. Vendar se je v tej reči dosegla poravnava, in časnik se je rešil, kakor se mi zdi, z 2000 franki. Pravda, ki je napravila največ hrupa, je bila ona napeta od nečaka Pija IX. Vendar časnik ni imel nikdar druzega plačati v tej zadevi, nego troška in plače odvetnikov in pooblaščencev, ki so presegli 4000 frankov. Obsodba 29. decembra 1881 je bila izrečena r oenavzočnosti (kontumacija) zoper tiskarje in mene. Mi smo se uprli sodbi, ker smo upali to zadevo zavleči in potem doseči zmanjšanje odškodnine. Ko smo torej prišli pred okrajno sodišče v Montpellier-u, da bi pravo pravdo začeli, jeli smo govoriti za nepristojnost okrajnega sodišča. 13. maja 1882 so sa izrekh sodniki za pristojne. Mi vložimo priziv. Sodišče, izrekši se, kaj je pravo, nas zavrne pred okrajno sodišče v Moutpellier-u, da bi o reči sami vzgojevali po načelih svoje vere, tedaj tako postopanje ne prekrši samo zgoraj omenjenega edino pravega načela, marveč krši tndi starišem po postavi zagotovljeno svobodo vesti, ki jim daje pravieo, vzgojevati svoje otroke v oni veri, katero spoznajo kot edino pravo in zveličalno. 2. Nadaljna zelo občutljiva nedostatnost pri sedaj veljavnem državnem zakonu ta ljudske šole je v tem, da se ne izraža tako jasno in določno o učnem jeziku, da bi bila izključena vsaka samovolja; kajti § 6., ki govori o učnem jeziku in o poduku v drugem deželnem jeziku, ni se potrdil vkljub raznim ondi nahajajočim se oprezilom. Sicer je res, da so deželna šolska oblastva po besedah istega paragrafa pri svojih odlokih vezana „na mejo odločeno jim po zakonih", s čemer se misli na § XIX. temeljnega državnega zakonika o splošnih pravicah državljanov; kljub temu se vendar v mnogih jezikovno mešanih deželah niso menila za ta določila in so poskušala posebno na Štajarskem, Koroškem in Primorskem omejevati pravice materinega jezika v ljudski šoli, ali ga celo popolno izpodriniti iz osnovnih šol. To samovoljno in zlorabno vporabo zakona je v mnogem pospeševal omenjeni paragraf veljavnega državnega zakona za ljudske šole, l^er se ne izrazi o tem dovolj natančno. Treba torej tudi v tem oziru nujne premembe. Dostojno podpisano ,katol. politično društvo" v Ljubljani misli, da je nepotrebno in celo razžaljivo za razumnost in modrost odličnih članov gosposke zbornice, da bi hotelo še le dokazovati vsestransko in od vseh pedagogov priznano načelo: da je le tedaj pričakovati v ljudski šoli vspešnega in sado-nosnega poduka, ako se isti vrši na podlagi vsem otrokom umevnega, torej materinega jezika. Kvarijo se talenti, pregreši se hudo na ljudski omiki, kdor iz strankarsko-političnih ozirov preganja materin jezik iz ljudske šole in svoje poskuse na-pravlja s kakim tujim učnim jezikom. Nujno je tedaj in treba, da se ljudsko-šolski zakon v svojih besedah popolno in izrečno ozira na to potrebo in da dotičnemu določilu gled^ učnega jezika dd tako jasne besede, da ne bo sploh mogoče dvomiti o njih pomenu, da mora v ljudski šoli izključljivo le materin jezik veljati kot učni jezik. Ker se pa predloga izročena visoki gosposki zbornici ne ozira ne na potrebe verstva in ne materinega jezika kot učni jezik, zato stavi vdano pod-p sano „katol. politično društvo v Ljubljani", ki si je stavilo nalogo pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek v verskem, narodnem in državnem oziru, zbrano na društvenem shodu v Ljubljani dne 9. marca 1890, skromno prošnjo: Visoka gosposka zbornica izv6li predloženi postavni načrt vis. c. kr. vlade gled^ nekaterih pre-memb državnega zakona za ljudske šole odkloniti in skleniti tako ljudsko-šolsko postavo, ki bo popolno vstrezala veri učencev in določevala jasno materin jezik kot učni jezik v šoli." (Dalje sledi.) K organizaciji našega gasilstva. Velika je gotovo važnost gasilstva v obrambo imetja in človeškega življenja. Kar se je v tem se zagovarjali. Po določilih postave dobil je g. grof Hieronim Mastaii nalog, da nam naznani odlok sodišča. Gotovo utrujen in videč, da bi se vsled nešte-vilnih zvijač postopanja pravda nikoli ne končala, opusti nadaljno preganjanje, in odlok, določujoč pristojnost okrajnega sodišča, nam ni bil nikdar naznanjen. In tako je ta zadeva, ki je provzročila toliko hrupa, padla v vodo. Toda posledice, ki bi utegnile nastati iz take pravde, so mi rojile po glavi. „L' Anti-Clerical", ustanovljen jedno leto pred knjigarno, je postal moja osebna lastnina; pokupil sem polagoma deleže svojih sodrugov. A nadaljevati časnika ni bilo mogoče; razven Mastajeve pravde sem imel takrat proti sebi preganjanje šestih verskih kongregacij, ki se pečajo s podukom. „L' Anti-Clerical" se jo presilil in je moral v kratkem podleči po obsodbah. Zatrl sem torej ta list, ki je bil v toliki nevarnosti, in sem ga precej nadomestil z drugim, ki mu je bil podoben, kakor kaplja kaplji. Novi list se je imenoval „La Republique Anti-Clerical" in je bil lastnina knjigarne; vendar ogniti se sodnijskim neprijetnostim, je bil v osebnih napadih previdnejši; pomnožili smo svoto bogokletstev, ko smo zmanjšali osebna zasramovanja. (Dalj« sledi) oziru storilo v poslednjih letih na EraBjskem, je povsem hvalevredno. Ce natanko motrimo ta društva, uvidimo, da so jim členi večinoma nepremožni možje iz delavskih krogov ali rokodelcev. Poudarjati moramo na tem mestu, da ni priporočilno za naše kmetstvo in meščanstvo, da se ono v mnogih slučajih ogiba teh občekoristnih društev,' katerim bi morali ravno oni pristopati mnogobrojno, ker so ta društva ustanovljena v varstvo njih imetja. V tem tiči gotovo velik del neumestne krajne ošabnosti. Kjer treba pomoči, hiti naj vsak občan na pogorišče, bodisi imovit ali ubožen. To zahteva ljubezen do bližnjega, to veli krščanska ljubezen, na pumoč prihiteti svojemu bližnjemu. Vsaj za to prostovoljni gasilec ne dobiva nobene nagrade, kedar v dimu in plamenih otme imetje in življenje svojemu bližnjemu. Tem bolj gre čast in hvala torej onim neimovitim gasilcem, ki lehko odnesejo vse svoje imetje pod pazduho, da so ravno ti na prvem mestu vselej, ko v tiho noč zazveni zvok gasilskega roga in kliče svoje vkupe. Tesno je gotovo vsakemu pri srci, ko čuje po noči ali po dnevi žalostni glas: „Gori!" in samo brezčutni človek more ostati doma, videč, da ne gori v njegovem sosedstvu. Cim bolj se pa izgublja in gine krščanska ljubezen, tem bolj gine gorečnost za rešitev bližnjega. S tem pa nečemo reči, da je popolnem zginila ta ljubezen, nasprotno, z napravo prostovoljnih gasilcev je stoprav vrejena, organizo-vana marljivost in gorečnost vsacega, kdor hoče pomagati svojemu bližnjemu. Najbolje plačilo vsakemu gasilcu, bodisi v blesteči uniformi ali pa ne, bodi zavest, da je storil dobro delo. Pred 25. leti ni bilo po Kranjskem o organizaciji gasilnih društev niti — sluha. Vendar so nekatere občine imele neki gotov red, po kojem se je prebivalstvo v času ognja vedelo ravnati. V dokaz, kako temeljito je že organizovano gasilstvo naše, bodi zopet korak, ki se je učinil gled^ enotnega uniformovanja gasilnih društev kranjske deželne zaveze. Ta propis uniformovanja kranjskih zaveznih gasilnih društev (na podstavi ukrepov druzega glavnega shoda kranjskih gasilnih društev) se dopošlje vsem dotičnim gasilnim društvom in slove nastopno: A. Občno. 1. Občno znamenje kranjskih gasilnih društev ste dve sekiri navskriž z gorečo bakljo v sredi. 2. Službena obleka: a) Bluza iz temno-modrega sukna, na pokončnem ovratniku rudeča našiva z gasilno-društvenim znamenjem iz rumene kovine, rudeča volnena naramnica na levi rami. b) ; Hlače iz temno-sivega (novosivega) sukna z rudečim všitkom. c) Cepiča iz črnega sukna, po vzorcu čepic pomorskih častnikov, z rudečo-zlato vrvico (žnorico) in z gasilno-društvenim znamenjem, d) Čelada iz kovine po dunajskem vzorcu in s krajevnim grbom, e) Plašč iz vojno-sivega sukna z rudečimi našivi. f) Vsi gumbi so rumeni ter imajo gasilno-društveno znamenje. 3. Delavna obleka obstoji iz močnih dvoj-šernatih (cvilihnatih) hlač in bluze. 4. Oprava: a) plezalcev: svetla čelada iz medi z rumenim grebenom in s tilnim okriljem, v službi tudi s tilnim odbojnim usnjem, črno-rudeč progast volnen, z usnjem podšit pas, špičasta sekira, karabiuar in kavelj, plezalska vrv z obročkom in karabinarjem, piščalka na rudeči spleteni vrvici, ustna gobica in svetiljka. Namesto plašča nosijo plezalci kratko vrhnjo suknjo; b) brizgalničarjev: črno lakovana čelada z rumenim grebenom in volnen črno-rudeč progast pas. c) Varuhi navadno nimajo čelad, ampak čepice, nosijo volnen črno-rudeč progast pas, omejilno vrv z obročkom in karabinarjem ter rudečo obvezo nad levim komolcem. 5. Znamenja večletnega službovanja se nosijo na levem rokavu, in sicer: po Sletnem službovanji 1 ozek rudeč trak, po lOletnem službovanji 1 širok rudeč trak, po ISletnem službovanji 1 širok in 1 ozek rudeč trak, po 20letnem službovanji 2 široka rudeča trakova, po 251etnem službovanji 2 široka in 1 ozek rudeč trak itd. 6. Znamenja za prednike, in sicer za višje stopinje: bela čelada z rumenimi okovi, zlato-vpletene rozete na pokončnem ovratniku, rudeče-zlate naramnice in vrvice za piščalke; razven tega nosijo višji predniki na čepici pod gasilno-društvenim znamenjem jedno gumbico, ki je z istim zvezana z rudeče-zlato vrvico. Predniki nižje vrste nosijo črne čelade t belimi okovi, bele rozete na ovratniku in rodečo-rumene volneoe vrvice. B. Posamezno. 1. Nač elnik: Bela čelada z ninenimi okovi in radečim žimnatim čopom, svetla sekira na rudeče-(lati prepasniei, bluza ali paradna suknja, na pokončnem ovratniku tri zlate rozete in xa istimi gumbica, na desni rami široko spletena naramnica, rudeče-zlata spletena vrvica za piščalko; čepica z vezenim znamenjem in gumbica, radeče obrobljen plašč s črnim žametnim ovratnikom, rudečimi našivi in gumbicami. 2. Pod načel ni k: Enako načelniku, vendar nima čeladinega čopa in namesto spletene ima gladko naramnico na levi rami. 3. Poveljnik oddelka: Dve ilati rozeti na ovratniku, gladka, rudečezlata naramnica, črnorudeč volnen pas, drugo kakor št. 2. 4. Poveljnikov namestnik, poročnik, tajnik, blagajnik: Jedna zlata rozeta na ovratniku, vse drugo kakor št. 3., samo poročnik nosi naramnico na desni strani. 5. Zdravnik nosi črno čelado z belimi okovi, genevski križ z rudečo obveznico nad levim komolcem, namesto sekire nosi na pasu torbico za zdravila; drugo kakor št. 4 6. Vežbalec,oskrbnik orodja in četo-vodja nosijo črne čelade z belimi okovi, čepice brez gumbice, na ovratniku tri bele rozete, rudeče-rumene volnene naramnice, piščalko na enaki vrvici; plašč, pas in sekiro kakor moštvo. 7. Strojevodja, cevivodja iu brizgal-niški mojster imajo čelado z belimi okovi, dve beli rozeti, drugo kakor št. 6. 8. Trobentač, kurjdč in povezdč cevi imajo po jedno belo rozeto, vse drugo enako moštvu. Vrhu tega propis pozivlje vsa zavezina gasilna društva, da si omislijo vse te nove oprave vestno po teh propisih; kar imajo pa oprave v zalogi, koja bi ne ugajala napominanim propisom, naj se ista, kolikor dovoljujejo v to svrho namenjeni novci, polagoma preustroji. Vzorci razpoloženi so na vpogled v glavnem založišči ljubljanskega gasilnega društva in pri gasilnih društvih v Kranji, Novem Mestu in v Postojini. Vsakeršna pojasnila rade volje daje zavezini odbor in na dotična vprašanja takoj odgovarja. Politični pregled. v Ljubljani, 13. marca, ^^otranf« dežele. Vlada in desnica. Z Dunaja se poroča „Politiki": Dogodki v seji poljskega kluba dne 9. t. m. so levičarskim listom dokaz in upanje razpada desnice. „N. Fr. Pr." namreč trdi, da se je poljski klub razgovarjal o novi stranki, oziroma večini državnega zbora. Dopisnik „Politike" pa trdi, da Poljaki nikakor ne mislijo rušiti desnice zaradi gališke zemljiške odveze. Pač je pomenljiv razgovor poljskih poslane,'V, ker se razvidi iz tega, da vpliva tudi na Poljake češko-nemška sprava. Mnogi trdijo, da se prej ali slej morajo stranke združiti na novi politični podlagi, da pa sedanji voditelji desnice ovirajo z vsemi močmi novo strankarsko razmerje, dokler vlada sama ne bode imela jasnega pregleda posledic češko-nemške sprave. Sedanje stranke na desnici so po vzajemnih koristih tako navezane ena na drugo, da se nobena ne upa rušiti zveze, ako vlada sama ne bode stvari vzela v roke. Tudi Poljaki nimajo vzroka, da bi se ločili od desnice, ker zgodovina uči, da v Avstriji ne delajo večine vlad, temveč vlade delajo večine. Torej naloga vlade je, da razmere pojasni, sicer utegne danes ali jutri v zbornici propasti. Skrajni čas pa je, da se odpravi to nejasno stanje, ko posamezne stranke stoj^ pred negotovo prihodnostio. Hrvatska. V seji sabora dne 11. t. m. je poslanec dr. Brlic zahteval, naj bi predsednik grajal besede, katere je govoril ban v prejšnji seji, rekoč: ,Ako dr. Brlič vpraša, je li res, in takoj reče, da je res, potem ne govori resnice". Ker predsednik ni hotel ustreči tej prošnji, zapustila je vsa opozicija dvorano ter sklenila, da se ne bode vdeleževala daljnih razprav v saboru. Drlavni »bor. Ta teden ima državni zbor le še jutri sejo, ker ima budgetui odsek največ dela. Do vehkonočnih počitnic, ki bodo trajale do 17. aprila, bode zbornica končala le generalno debato o proračunu, in to se prične v petek, dn^ 21. t. m. Tnai^e ^riaTe. Srbifa. Skupščina je izvolila v državni svet osem vladnih kandidatov, in sicer tri radikalce, namreč ministerskega predsednika Gruiča, finančnega ministra Vuiča in kraljevega vzgojitelja Dokiča, štiri liberalce in jednega nevtralca. Potem je imenovala 16 kandidatov, katere naj bi vlada nasvetovala in sicer 15 radikalcev, mej temi vse ministre razven •Tavšanoviča in vojnega ministra, id jednega jiberalca (bivšega ministra Avaknmovica); zadnji ni sprejel 'imenovanja. Rusija. Kakor poroča neki list, je imenovan grof Pavel Suvalov, ruski poslanik v Berolinu, za naslednika knezu Dondukovu-Korzakovu kot generalni guverner v Kavkazu. Naslednik Suvalovu pa bode baje g. pl. Staal, sedanji ruski poslanik v Londonu. Francija. Boulangisti so na svojih shodih ravno tistega mišljenja o berolinski konferenci, kakor so bili v zbornici. Laur je rekel te dni na shodu v Parizu: „Na povabilo k berolinski konferenci naj bi bil odgovoril minister: Ukiadh ste nam dve provinciji in pet mihjard. Minister vnanjih zadev pa naj bi porabil svoje tajne svote za podporo nemškim štrajkom." Millevoye je dolžil vlado, da noče zveze z Rusijo, a izdaje Francijo Nemčiji. Bonlangistiški listi so poročaH ob jednem, da bode Laur boj proti berolinski konferenci še nadaljeval in imel govor o berolinski konferenci in prusijan-stvu francoskega ministerstva. Pri tej priložnosti bode Laur prebral listino, iz katere se razvidi, da bi bil skoro ruski car pl. Mohrenheima odpoklical, ko je zvedel, da pošlje Francija zastopnike k berolinski konferenci. — Iz Pariza se poroča 11. t. m.: Danes popoludne ob 4. uri so se zbrali zastopniki Francije za berolinsko konferenco pod predsedni-štvom Spullerja, ministra vnanjih zadev, radi volitev tehničnih zastopnikov, ki pojdejo z njimi vred h konferenci. Tehnični zastopniki se ne bodo vdeležili posvetovanj berolinske konference, temveč le infor-movali uradne zastopnike. Vrhu tega se bodo danes posvetovali zastopniki o raznih vprašanjih berolinske konference. Nemiija. Nemški cesar Viljem je podelil državnemu ministru Botticherju črnega orla red. To odlikovanje je baje dobil, ker je opravljal kup-čijsko ministerstvo, dokler je bilo v rokah Bismar-kovib. Nekam čudno se vjema to s trditvijo, da je odložil Bismarck imenovano ministerstvo le radi zaželjenega odpočitka. — ."VVestpbiilischer Merkur" prinaša, — kakor pravi, — o t zanesljive strani vest, da je pričakovati vsled novih nemških volitev velikega iznenadenja v kratkem i tsu. Kartel, stranka Bismarckova, je propala pri volitvah, zato pa tudi Bismarck ne bo sodeloval v novem nemškem državnem zboru; a če tudi je knez Bismarck proti njemu, vendar je nemogoče, da bi se radi tega razpustil. Vsakdo je prepričan, da kulturni boj in izjemne postave proti katoliški cerkvi ne bodo več dolgo obstale. Na mah odstranili bodo ostanek osodepolne postavodaje in zvršili ,restitutio in integrum". — Tudi mi, — pravi „Germania", — poročamo to, a odgovornost za to vest moramo prepuščati .Merkurju". Se le to, kar se bo zgodilo, nas more prepričati, da nastopi že zdaj, io sicer dovolj temeljita, vsekako potrebna preosnova v naših notranjih zadevah z Bismarckom ali brez njega. — Iz Berolina se poroča: „Knez Bismarck namerava še vedno izstopiti iz ministerstva. Nekateri menijo, da bode veliKi vojvoda Badenski, kateri biva sedaj v Berolinu, posredoval med cesarjem in Bismarckom, da če ostane v ministerstvu." Ta vest se ne vjema s poročili o sedanjem stanji nemškega ministerstva. Dnč 10. t. m. se je pogovarjal cesar poldrugo uro z kanclerjem Bismarckom. — Dne 11. t. m. je svaril Poljak Szumla v zbornici pri obravnavi o proračunu naselbinske komisije za zapadno Prusko in Poljsko, da naj se s Poljaki ne postopa grdo, ker bi se jih potrebovalo v vojni proti Rusom. Ako bi bila vojna ugodna za Nemčijo, ne bi bilo mogoče pokrajin ob Vzhodnem morji spojiti z nemško državo brez varne zaslombe Poljakov, in rekel je, da je prepričan, da utegnejo kedaj imenovane pokrajine postati last nemške države. (Ugovori.) Španija. Nemški poslanik baron pl. Stumm je izročil 10. t. m. ministru vnanjih zadev uradno povabilo k berolinski konferenci. Minister se bode posvetoval z ministerskim predsednikom Sagasto, da se določi španski zastopnik pri berolinski konferenci. Turčija. .Agence de Constantinople" je zvedela, da je bolgarsko prizadevanje za priznanje prinčevo brezvspešno pri turški vladi. Pogovor velikega vezirja z bolgarskim zastopnikom Vulkovičem v tem zmislu nikakor ni posebno nadobujen. — „Pol. Corr." poroča, da je italijanski kraljevič sklenil sprejeti gostoljubnost sultanovo, ker je sultan italijanskemu zastopniku Blanca izrazil željo, da se nastani princ Napoljski vkljub žalosti v kraljevi družini v sultanovi palači. Italijanska naselbina v Oarjigradu dela velike priprave, da sprejme slovesno princa Napoljskega. — Iz Kaneje se piše: Vsled posredovanja angleškega konzula Biliottija opustila se je razsodba proti trem upravnim svetovalcem v Retjmu, ker so preklicali svojo odpoved, gakir paša se je podal s spremstvom angleškega konzula v Kisamo, da natanko preišče krivice, katere je mešana komisija prizadejala kristijanom, ker je razdelila državno podporo onim, ki so trpeli škodo pri prvih nemirih. Izvirni dopisi. Iz Semiča, 11. marca. To Vam je življenje v naši gori! Vse hiti v vinograde, da jih obdela za novo trgatev. Kohko upov, koliko upov! In vendar, ali se bodo ti izpolnili? Trtna uš, peronospera in drugo preti bolj in bolj vinogradom našim. Kaj pa potem? Ali teh vprašanj si malo ali nič ne stavimo sedaj, ko tako lepo solnce sije, ko režemo, stavimo, vežemo, kakor so .naši stari" in so ga pridelali. Tudi mi smo ga pridelali dosti lepega in dobrega in po večjem ga je še dobiti, ker se kupci pač oglašajo tu in tam, a ga ne kupijo; čakajo menda, da bode — dražje. In rekli bi lahko, da ga imamo več, nego vode. — Res huda je pri nas sedaj za ljudi in živino. Vode nimamo, dežja pa ni. Po pol in celo uro daleč dovažamo si vode iz Krupe — vodnjaki in pa „luže" so posušene. Kaj bo? — Z vinom si pač mi žejo gasimo lahko — kaj pa drugo? — Menda bo Beg že pomagal. Pri teh .križih" pa nam še druge nalagajo. Ne moremo si kaj, da Vam to povemo. Dn^ 7. februvarija t. I. minol je .kontumac" pasji, ki je trajal cele tri mesece. Samo naša občina plačala je za ogledovanje 18 gld. in nekako tako tudi druge občine naše fare. Dn^ 26. februvarija t. 1. poginil je pes — 28. febr. napisan je že kontumac — za tri mesece. Gotovo nam je skrb, da se ljudje varujejo vseh zlih dogo-djajev, ali zdi se nam, če pes pogine, ker je, kakor je mnenje splošno tukaj, povžil ostrupljenega mesa, katero je nekdo (kdo, bi tudi ljudje povedah) vrgel lesicam, da pač ni zato v nevarnosti naše življenje, če že hočemo dobro ljudem, obvarovah bi jih rajše gotovo gmotne škode, katero tak „kontumac" prinese, ne pa jih varovati škode, katera „bi utegnila", .bi se lahko" — a dvomno da zgodila. Kaj moremo zato, če nam pri tej priliki pride v spomin neki izrek znanega gospoda, ko je pred nekaj leti zagledal skozi okno gostilne .v Gradu" v črnomlji moža, kateri ima nalog pospravljati padlo mrhovino: .Bo že zopet kontumac, pod vsako pazduho kapuna nese." — Kaj moremo mi zato! In če je taka nevarnost bila, prašati vendar smemo, ali so zapovedali psom, da od 26. februvarija do 9. marca nimajo .steči" ter popadati? Dne 9. marca namreč nam, ali psom prav za prav, je bil napovedan kontumac — za tri mesece — medtem pa, 11 dni, smo bili brez nevarnosti. Dne 2. februvarija pa je tudi bila nedelja! Kaj moremo mi za to, če se ni oklicalo tedaj in res nobeden pes ni poginil, ne koga ob-grizel! — Da bi Bog dal vsaj dobro letino, ubogi kmetje bomo že plačali. Iz Zagreba, 11. marca. .Quou que tandem" mogli bi reči že enkrat merodavui krogi hrvatski vseučiliščnemu profesorju dr. Franji Speven, ki je dobro poznat tudi bralcem .Slovenčevim" po svojih predavanjih, v katerih je zanikal božanstvo Jezusovo. Ker se je o tej njegovej predrznosti mnogo razpravljalo po hrvatskih časopisih ter tudi v saboru o tem izpregovorilo nekaj besedi, če tudi se ni noben) zadoščenje zahtevalo, kar bi bilo gotovo v redu, mislil je vsakdo, da bode v bodoče omenjeni profesor pa-metneji v svojih predavanjih. Ali žalibog, to se ni spolnilo. Isti profesor je zopet letos napadel v svojih predavanjih našo katoliško cerkev in katohško duhovščino in sicer pred poslušalci prvega leta v pravnej fakulteti. G. profesor Spevec prodaje letos pravno povest Germanov in Slavenov. Tukaj govori o karakteristiki srednjega veka, sredovečnih državah in sredovečnem pravu. O postanku krščanstva govori čisto zmedeno, po njegovih nazorih je skušala cerkev reformirati versko židovsko življenje, ali ker ni uspela, tedaj se je obrnila k poganskemu rimskemu cesarstvu, in tukaj je dobila privržencev. Pa ker je kasneje to rimsko cesarstvo propalo, pomoglo je to največ, da se je krščanski nauk učvrstil. Potem pripoveduje, kako je cerkev za selitve narodov mnogo izgubila, kajti mnogi narodi niso bih udani negaciji tega sveta, kakor to rimska cerkev uči, nego so bili bolj nagnjeni pozemeljskemu življenju itd.; nadalje zopet, kako se je cerkev učvrstila za Karola Velikega, a po smrti njegovej da je cerkev imponirala samej državi, kajti ona je smatrala le to za nekaj nižjega in človeškega, sebe pa je predstavljala kot nekaj višjega, kot vredbo božjo, pa da se je na ta način gledalo le za supre-macijo cerkve nad državo, kar se je potem kasneje v XI. veku tudi zgodilo. Pri tej priložnosti napada papeštvo, ter pravi od besede do besede: .Papeštvo, ki je v duhu laži učilo, da vsaka svetovna vlast prihaja od milosti vraga, papež pa da je od Boga, in da razsvetljuje države svetovne, kakor solnce mesec itd.*, nadalje: .Politični in gospodarski odnošaji, znanost in umetnost, vse se je to ravnalo in opredeljevalo na temeljnej misli cerkvenega nanka, a ta je bil: negacija tega osvojenja sveti in gospodstvo nad njim." Tukaj vpraša za kulturno vrednost srednjega veka, pa potem nadaljuje: .Mirnemu in pravičnemu opazovatelju se bode prikazala cela ddba srednjega veka kot barbarska. Najvišji cilj narodov je v tem, da bodo slepo orodje v ascetičnej hierarhiji cerkvenej. V blaznosti, da se vsakdo poskrbi za pokoj duše na drugem svetu, je le ta svet kot svet največe bede in nadloge." Potem dalje obtožuje cerkev, da je ona kulturo, katero bi bila morala nasproti barbarstvu širiti, navlašč zatirala ter pravi od besede do besede: .Drnhal onih fanatikov, ki so prihajah iz samostanskih lukenj, pokončevala je na čelu z borni-ranimi škofi najplemeniteje umetnosti starovečne klasične kulture. Biblioteke so postale plen plamena, kakor je namreč dragocena knjižnica v Aleksandriji pokončana po fanatičnem škofu Teofilu". Potem govori zopet, da je cerkev sicer kasneje podpirala tudi sama kulturo, ali samo tohko, kolikor je to služilo njenim interesom. In tako bi mogli navesti še mnogo takih lepih kitic iz predavanj tega znamenitega profesorja. Mi se njemu tudi ne čudimo, da predava tako nezmisel, saj ni imel časa, da prouči točno srednji vek, ker za to treba mnogo časa in veliko potrpljenja; on pa je postal še čisto mlad profesor brez vsake priprave, zdaj pa porabljuje čas za politične agitacije. Da pokrije deloma svoje plitko znanje povesti srednjega veka, lotil se je navadnega sredstva vseh takih ljudij, namreč obrekovanja. Dandanes učeni svet sodi čisto drugač o srednjem veku, nego se to bere v povesti srednjega veka odRotteka, razun katerega menda glasoviti profesor pravne povesti ne pozna nobenega drugega. Naj bere malo glasovitega Weissa, pa bo kmalu drugače sodil. Ali liberalizem, to je dandanes tisto sredstvo, po katerem se lahko visoko spleza, kakor se je posrečilo tudi dr. Spevcu. Z druge strani pa se ne moremo dosta načuditi, da se more na našem vseučilišču sploh tako predavati pravna povest in da ni moža, ki bi se takemu početju vsprotivil. Enkrat se taji božanstvo Jezusovo, potem se spodkopuje ugled katoliške cerkve vidnemu poglavarju ter vse tako dalje ponižuje ono, kar je našemu naroda vendar še vedno tako sveto. Kaj je naš prvi mecen zato toliko žrtvoval za ta prvi zavod, da se zdaj na njem spodkopuje vera, edina uteha zbeganemu narodu v današnjih časih? Kaj zemlja naša zato plačuje in vzdržuje učitelje naše mladine, da mu vliva strup v mlada srca, mesto živo vero, ki je nekdaj rešila naše prednike v hudih borbah s sovražniki krščanstva, in ki bi tudi zdaj morala biti pravi ščit v naših borbah za naš obstanek? Naj se vendar enkrat zagrmi temu profesorju zmerodavnega mesta: „QuoHsquetandem" ! Iz Rlcmanlj, 11. marca. Čitateljem je že znana imenitna božja pot pri sv. Jožefu v Ricmanjih pri Trstu. Že dne 18. marca prične dohajati ljudstvo z vseh strani; dn^ 19. marca pa se jih zbere na tisoče. Letos pa bode ta slovesnost še večja, ker dojde več izpovednikov in imamo tudi svojo železniško postajo. Ta božja pot je sicer znana že Tr-žačanom, Bržanom, Notranjcem itd., manj pa ostalim Slovencem. Dobro je popisana v osmem snopiču življenja sv. Jožefa na strani 286, katero je izdala Mohorjeva družba. V Ricmanjih je shranjen košček plašča sv. Jožefa, kakor v Rimu v cerkvi sv. Ce-cihje in Anastazije. Odpustki so podeljeni 1. 1693. po papežu Inocenciju XII. Dnevne no\dee. (Imenovanje.) Finančno ravnateljstvo za Kranjsko je imenovalo računska oficijala gg. Antona Svetka in Valentina Vojvodo revidentoma v devetem, asistenta gg. Al. Dolenca in Al. Hi rs c h al a oficijaloma, praktikanta gg. Adolfa Langofa in Antona Petrovčiča asistentoma. (Šolska komisija) gospodske zbornice je imela včeraj sejo, ki je trajala komaj 10 minut. „Laib. Zeitung" je dobila o seji naslednje brzojavno poročilo: Kardinal in knezonadškof praški grof Schonborn prečital je izjavo, katero sta v imenu avstrijskih škofov podpisala tudi knezoškofa ljubljanski in graški. Izjava se glasi: 1. Javne ljudske šole naj se tako preosnujejo, da jih bodo katoliški otroci mogli obiskovati praviloma brez otrok druzih vero-izpovedanj. 2. Na katoliških javnih ljudskih šolah naj bodo vsi učitelji katoliki, ki so si na katoliških pripravnicah pridobili tudi sposobnost pouka v katoliškem veroznanstvu. 3. Pri uameščevanji učiteljev saj bi imeli organi katoliške cerkve toliko vpliva, da se morajo tudi prepričati o sposobnosti prosil-čevi. 4. Pouk veroznanstva naj se razširi sodelovanjem učiteljevim, drugi pouk, učni načrti, knjige in učila, pa na| se tako vrede, da ne bode v izpodtiko katoliškim otrokom, temveč v enotni zvezi s katoliškim značajem cerkve. 5. Z ozirom na nadzorovanje katoliških ljudskih šol in učiteljskih pripravnic naj bi cerkev mogla po svojih organih nadzorovati in pospeševati verski značaj. Konečno so podpisani izjavili, da hočejo o svojih zadevah dalje obravnavati s kompetentnimi faktorji. Na to izjavo je odgovoril minister za bogočastje in nauk dr. pl. Gautsch: Ker so to izjavo oddali prečastiti škofje ne le kot člani gosposke zbornice, temveč tudi v imenu vseh avstrijskih škofov, ki morajo skrbeti za verske koristi katoliškega prebivalstva in ker mora vlada resno in temeljito pretresati to izjavo, bodem poročal o nji ministerskemn svetu in skušal dobiti primerne sklepe. V ta namen prosim predsednika, naj konča sejo komisije in jo zopet tedaj skliče, ko bodem mogel poročati o odgovoru vlade. Na to je načelnik komisije knez Czartoryski zaključil sejo. K nadaljevanju teh obravnav bodo člani komisije pismeno povabljeni. (Odbor,Katol. političnega drnštva") ima jutri, 14. t. m., zvečer ob 8. uri v prostorih .Katoliške družbe" svojo VIII. sejo, h kateri se tem potom vabijo gospodje odborniki. (Brezskrbnost in nesreča.) Iz SI a vi ne se nam poroča: Danes, dne 11. t. m., popoludne je šla gospodinja L. P. z opravkom po vasi. Pustila je pred hišo poltretje leto staro dekletce, na ognjišču pa ogenj in hlebec pod čepo. Otrok je zlezel na ognjišče, brskal po ognji, in vnela se mu je obleka. Goreč je tekel na cesto po vasi; burja je ogenj še bolj razpihala, in s težavo so pogasili še le pri sosednji hiši ostanke goreče obleke, kateri so še viseli po njem. Opečen je po vsem životu in v strašnih bolečinah pričakuje smrti Opeklo se je več ljudij, ki so pomagali gasiti gorečo sirotico. Skoro malokatero leto mine, da bi v našem kraji ne umrl kak otrok vsled opeklin; a to ne spametuje ljudij, da bi ne puščali otrdk in ognja brez varuha. (Iz Tridenta) se nam poroča: Dne 11. t. m. se je od tu odpeljal v Rivo Nj. cesarska visokost nadvojvoda Viljem, nadzornik avstrijskega topničar-stva. Mudil se je tu dva dni, nadzoroval tukajšnji topničarski bataljon in ogledal novi trdnjavi „Tenna. in „Colle delle benne." — V Tridentu nameravajo postaviti spomin italijanskemu pesniku Dante-ju; radi tega so prilepljeni pozivi na vogalih, naj bi prebivalstvo s prostovoljnimi doneski omogočilo to podjetje. — Pred štirinajstimi dnevi je bila dokončana nova kuplja na tukajšnji škofijski cerkvi in tako je po preteku petih let cerkev zopet v pravi svoji lepoti. Prvi je daroval sv. mašo na tem oltarji mi-lostivi knezoškof dr Valussi. Ta oltar je takozvani ciborij iz 18. stoletja, umetno delo iz marmorja, ki je stalo nad 60.000 gl. Veličastno cerkev hočejo tudi znotraj obnoviti in popraviti. (Iz Št. Petra) na Notranjskem poroča nam prijatelj: Danes dne 12. t. m. okoli 1. ure je prinesel železniški čuvaj L. na tukajšnjo postajo debelo „petardo", katero je pobral na železničnem tiru poleg cerkve. Prvi hip so mnogi mishli, da je to kroglo hudobna roka vrgla na tir; kmalu pa se je stvar pojasnila. Pred utkimi dnevi vozila je železnica v odprtem vozu enake krogle, mogoče je, da je krogla sama padla z voza ali da jo je zmaknil nevednež in položil v skladišču poleg premoga. Tu so jo zasledili otroci ter kot igračo pustili na kraji, kjer jo je našel čuvaj in izročil orožnikom. To je torej dogodbica o krogli, o kateri se je brzojavilo, da jo je hudobna roka vrgla pod vlak. (Slavjanskij) je v Zagrebu priredil štiri koncerte. Pri vsakem koncertu je bila dvorana „So-kola" natlačeno polna. Hrvatski hsti ne morejo pre-hvahti divnega petja. Pri zadnjem koncertu v torek zvečer je navdušeno občinstvo Kar obsipalo z venci slavn« pevce, Slavjanskemu pa so poklonili mnogo krasnih vencev. Du6 16. in 17. t. m. bode Slavjanski priredil še dva koncerta v Zagrebu. (Ponarejale! denarja.) V Veršecu so zasledili družbo ponarejevalcev denarja; pri nji so našli 1000 gld. eotovine, več ponarejenih živinskih potnih listov in občinskih pečatov. (Ormoška čitalnica.) Novi njen odbor je sestavljen tako: Gosp. dr. Ivan Omni ee, predsednik; čast. g. župnik Jakob Ganjkar. podpredsednik; - gosp. dr. Urban Lemež, tajnik; gosp. Vekoslav Miki, blagajnik; odborniki so gg.: dr. Ivan Ger-šak, Al. Kranjc in Simon Kandrič. (Nona) se imenuje nova grozna bolezen, ki se pojavlja v Italmi* Začne s hudim nahodom, kakor hripa, na to "sledi dolgo spanje, iz katerega se jih Italm«' to 'sledi mnogo več ne zbudi. Iz Cepina v Slavoniji se poroča, da se je tam dogodilo nekaj takih slučajev, kakor v Italiji. Dotične osebe so zaspale in več se ne zbudile. Raznoterosti. — Trdno spanje. Pred nekimi dnevi so prinesli na kliniko v Beroiinu bolnika radi jako nenavadnega slučaja. Zvečer ob 10. uri je bil močno slab skoro gotovo radi velikega dela in menda vsled vžitih močnih pijač. Onemogel zaspal je na stolu pri peči. Vzbudivši se čez nekoliko ur zagledal je — levo roko popolnoma sežgano. Velik strah ga je obšel. V spanji se je moral tako obrniti, da se je tiščala leva ruka razbeljene peči. Čudno je vsekako. da se nesrečnik ni vzdramil, ko se je pekla njegova roka. Pač moral je trdno spati, ko ga niso vzbudile strašne bolečine. Druzega dne je šel bolnik na kliniko, kjer so mu roko takoj operovali, ker sicer ni bilo druge pomoči. Ravno temu nesrečniku so odrezali lansko leto na konci tri prste ua roki tudi vsled opekliu. — Iz same domišljije v smrtni nevarnosti je bil 55letni mož v Beroiinu, kakor poroča ,D. Mediciual.-Ztg." Omenjeni mož je poslal po noči po zdravnika S., kateremu je s komaj umijivimi besedami šepetal, da je požrl umetuo zobovje, katf^ro ga duši. Iz strahu pred smrtjo izstopile so mu rudeče oči, utripanje žile bilo je bur-nejše in dihanje postajalo je težko. Ko je zavžil omotno pijačo, prerezal mu je zdravnik požiralnik, a našel ni ničesar. Namišljeni bolnik prišedši čez nekaj časa zopet k zavesti, zvedel je, da ni zdravnik ničesar našel v požiralniku. Komaj je to slišal, čutil je že v želodci bolečine. Vse se je čudom čudilo, ko so našli drugi dau zobovje — pod divanom. Kakor hitro so mu pokazali zobovje, izginile so bolečine v želodci in bil je popolnoma zdrav, ko se mu je še rana na požiralniku zacelila. — Čuden dogodek angleškega kraljeviča. Princ Valeški iu njegov prijatelj sta šla pozno v noč iz kluba domov. Grede mimo prodajalca, ki je prodajal pečen krompir, sklenil je princ | poKusiti to izvanredno pečenko. Za mal srebrn denar (penny) je kupil princ sam in njegov spremljevalec nekaj pečenega krompirja. Prodajalec je oba spoznal iu zato se je naselil druzega dne s svojo krompirjevo pečenko ravno nasproti prinčevi palači. Hitro je bila množica kupcev okrog njega. Ko je princ Valeški iz palače natančneje pogledal, videl je pločnat grb. okrašen s tremi peresi princa Valeškega z napisom: „Zalagatelj Nj. kr. Veličanstva princa Valeškega". Princ pošlje svojega služabnika k njemu z ukazom, da odstrani omenjeni grb, a prodajalec se še zmenil ni zanj. Še le prinčev zasebni tajnik je pregovoril s precejšnjo svoto „prinčevega zalaga-telja", da je odstranil grb in šel na svoje navadno mesto. Vsekako pa ta šala ni bila preslaba za žep njegov. Telegrami. Vadovice, 12. marca. Obsojeni so: Klaus-ner na 3 leta, Herz 4, Lovvenberg 4^2, Lan-(lerer Neumann 3, Ivanicki Sad-ger 2, Barber 2, Sehoner 2, Wasserberg 172 leta ječe; Kuperraann na 3, Lauser 6, Eudavski in Kostecki na 3 mesece; Winzer na 6, Ksiezarczuk na 3, Band 4, Baklarz 6, Hodur 6, Stemal 3, Czjraik 6, Barus 4, Szlamovio 6, Cflaser 6, Viduch 6 in Her-schlovic na 6 tednov; Baranek in Klaja na 1 teden. Vsi bodo morali povrniti troške, Neumann tudi škodo. L6wenberg, Landerer in Ivanicki morajo plačati po 100 gld. kazni zaradi pospeševanja begunov. Državni pravdnik se bode pritožil zaradi prenizkih kaznij. Budimpešta, 13. marca. V zbornici poslancev je Tisza naznanil, da je danes izročil ostavko ter prosil cesarja, naj bi jo sprejel; zato bode zbornica za kratek čas seje preložila, da se sestavi novi kabinet. Tisza ob kratkem pojasni vzroke svoje ostavke, ki so le v njegovem postopanji gled6 na domovinsko postavo. Predsednik je odložil seje. dokler ne dojde sporočilo o novi vladi. Rim, 12. marca. Zbornica je s 143 glasovi proti 89 dovolila 17,500.000 frankov za brezdlmni smodnik. Zanzibar, 12. marca. Major Wissniann je razpodil četo sovražnikovo ter pobil štirideset mož. Vmrll HO: 10. marca. Jožef Klemen, krojai, S51 let. Ulice na Grad 12, jetika. 11. marca. Franc Šaro, posestnikov sin, 18 mesecev. Cesta na loko 16, convulsiones. , Vremensko sporodllo. Cas Stanje opazovanja 12 7. u. zjut. 2. a. po^. 9. u. zveu. zrakomera 74e7 745-6 745 9 toplomera po C.liijii —36 10-0 32 Veter sT vzh Vreme lis S. M jasno Srednja temperatura 3-2° za 0-4° nad normalom. 000 ]>nnajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 13. marca. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16 davka) 88 gld. 20 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 % „ 88 „ 20 , 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 05 , Papirna renta, davka prosta......102 , :iO , Akcije avstr.-ogerske banke......9:^3 „ — „ Kreditne akcije ..........315 „ 75 „ London.............119 „ 25 „ Srebro .......:..... Prancoski napoleond.........9 „ 43 „ Cesarski cekini...........5 „ 62 „ Nemške marke ..........58 „ 40 „ novih, močniii, trpežnih in lepo okovanih različne velikosli v ceni od 37—45 gld. za voz ima na prodaj Franc \Valland (2-2) v Žaiemberlra. Ivan Kregar, izdclovalcc cerkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana. naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter ae priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, oiborjev, kellhov, tabemakeU-nov, avečnlkov, leitenoev (laatrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (20) Ilustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago. Mamljskeždoilčne kapljice posebno zdravilne pri želadčnili boleznih. Iilinšene pri pomanjkanji teka, tlabonti iclodoa. napenjanji, kislem rigar^i, koliki, prehlajcrin želodca, gorečici, zlatenici, gnjnsa in bruhanja, gla' >o1a izTira iz ietodca), krču t želodcu, zaprla, prcn.^ .j.njenjii želodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne itekleoice 70 kr. ' Osredigi razpošiljatclj: Lekarner KAROL BRADV, ,r — Kromeril (MoraTiia). Varstvena znamka. Svarilo! Pri.tne niarijacelj.ke želodčne kapUice se mnogo ponarejajo. — V znak prl.tno.ti mora biti vsaka steklenica t rndečom zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamlHi. poleg tega mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da j« bilo tiskano t tiskarni Q. Ouaeka v KromeriU. (24) 1Vfa1*llrodi>is je pri vsaki steklenici in ikatljici naveden v navodiln nne. Marijacefj.ke ielodCne kapnic« In tlumi« »rofljlee n itrMns dobivajo v L.jubljani: pri lekarnarju Piccolijaj — lekarnarju Svobodi i — T Po.tojinl: pri lekamuja F. B«carcicku s — T SkoOt Loki: pri lekamaija Karolu Fabianiju; — v Radovljici: pri lekamaiju ileks. Koblekn; — T Novem Mestu: pri lekarnarju Dominiku Rizzolijii; — lekarnarju Bergmannu ; — v Kamniku: pri lekarm^u J. Kočnik«; — T Cmeailji: pri lekarnarja Iv Rlaikn. iMhjaUlj ■ Matija Kalv. OdgovorBl vndnlk: I|WmIJ 2»«». TUk .Katoliikt Tiskarn«" v Loobljani.