VREME Ob koncu tedna bo delno jasno vreme, v popoldanskem času so možne krajevne nevihte. Murska Sobota, 17. avgusta 1989 • Leto XLI • Št. 32 • Cena 6500 din Osrednja slovesnost ob 45. obletnici ustanovitve obmejnih enot v Sloveniji je bila na stražnici v gorički vasici Hodoš. Slovesnosti so se udeležili med drugimi predsednik predsedstva Skupno graditi in braniti domovino SRS Janez Stanovnik, predsednik predsedstva ZKS Slovenije Milan Kučan in poveljnik poveljstva 5. vojaškega območja general polkovnik Martin Špe-gelj, pa tudi soproga in soborka narodnega heroja Koste Nadja. Ob tej slovesnosti so hodoško stražnico poimenovali po legendarnem španskem borcu, armadnem generalu in narodnemu heroju Kosti Nadju. ZA NAJBOLJŠEGA ORAČA POMURJA Letošnje regijsko tekmovanje traktoristov-oračev se vključuje v program prireditev Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Traktoristi-orači iz Pomurja se bodo pomerili že to soboto v Črncih pri Apačah, tudi tokrat pa se bodo za naslove najboljših potegovali v štirih kategorijah; starejši traktoristi bodo V slavnostnem nagovoru je poveljnik poveljstva 5. vojaškega območja med drugim dejal, da graničarji in ljudstvo ob meji skupno gradijo in branijo domovino. Graničarji obmejnemu prebivalstvu veliko pomagajo pri graditvi cest, spravljanju letine in ob naravnih nesrečah. Delovni ljudje in občani pa naredijo z različnimi vrstami pomoči življenje graničarjev lepše in boljše. General Špegelj je povedal, da bo armada vedno ostala z ljudstvom, ker je po svojem značaju ljudska. Borila se bo za avnojska načela in za enakopravnost med narodi in narodnostmi. Udeležence slovesnosti ob poimenovanju (bilo jih je kakih 2000) je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine M. Sobota, ki je vsem zaželel, da bi se dobro počutili na tem koščku naše domovine, še posebej prisrčno pa je pozdravil soprogo narodnega heroja Koste Nadja, čigar ime odslej nosi hodoška stražnica, Dušanko Nadj. Na slovesnosti so podelili tudi plakete JLA nekaterim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij Slovenije in jo popestrili z bogatim kulturnim programom. Jani D. tekmovali s težkimi traktorji z večbrazdnimi plugi ter z lahkimi traktorji z dvobrazdnimi plugi, mlajši traktoristi (od 16 do 23 let) bodo nastopili z lahkimi traktorji z dvobrazdnimi plugi, za naslove najboljših v Pomurju pa se bodo potegovale tudi ženske z lahkimi traktorji z dvobrazdnimi plugi. Poleg oranja se bodo tekmovalci pomerili še v spretnostni vožnji in teoretičnem znanju. Po dva najboljša iz vsake kategorije se bosta uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo 2. septembra v Murski Soboti, vsi udeleženci bodo prejeli priznanje za udeležbo, najboljši pa še posebna priznanja, pokale in praktične nagrade, medtem ko bo absolutni zmagovalec dobil plaketo radgonskega sejma. Organizatorja tekmovanja, Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota in Kmetijska zadruga Gornja Radgona, pričakujeta, da si bo tekmovanje ogledalo veliko obiskovalcev, saj so udeležbo na tekmovanju najavili tudi najboljši pomurski traktoristi, ki so že posegali po najvišjih državnih naslovih in sodelovali na svetovnih prvenstvih. Med slednjimi omenimo le Režonja, Gederja, Pankerja in Bukvičevo. L. Kovač p. e. pomurski sejem gornja radgona II PROGRAM PRIREDITEV NA 27. MEDNARODNEM KME1USK0-ŽIVILSKEM SEJMU GORNJA RADGONA 00 19. 00 27.1.1989 SOBOTA — 19. AVGUST 900 9.00 900 10.00 15.00 18.00 — regijsko tekmovanje traktoristov-oračev za POMURJE 1989 (v Črncih pri Apa-. čah) — koncert godbe na pihala iz Gornje Radgone — na sejmišču — slovesna seja sisa Kmetijsko-živilskega sejma (dvorana 3 — sejmišče) — otvoritev 27. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem — zabavnoglasbeni večer ansambel LEGIJA in TONI ŠAFARIČ NEDELJA — 20. AVGUST - DAN ČEBELARJEV 8.00 — medobčinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta (igrišče osnovne šole v G. Radgoni) 10.00 — predavanje za čebelarje: — dr. Jure Senegačnik — Izkušnje pri zatiranju VAROE (dvorana 3 — sejmišče) 10.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15.00 — velike KONJSKE DIRKE z revijo najboljših razstavljenih konjev (na ŠRC Trate G. Radgona) 15.00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18 00 — zabavnoglasbeni večer ansambel LEGIJA in TONI ŠAFARIČ PONEDELJEK — 21. AVGUST - DAN ŽIVINOREJCEV - DAN KONJEREJCEV 10.00 — okrogla miza . Proizvodnja suhomesnih izdelkov v prostoru Alpe-Jadran referati: Avstrije. Italije. Madžarske. Hrvaške, Slovenije (dvorana 2 — sejmišče) 10.00 — strokovno posvetovanje: Gnojenje sladkorne pese in spremljanje rodovitnosti tal Uporaba stranskih proizvodov pri pridelavi in predelavi sladkorne pese za prehrano živali (dvorana 3 — sejmišče) 10 .00 — predstavitev programa mehanizacije vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo — Poljoopskrba in TPM Zagreb 12 .00 — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ocenjevanja mesnih izdelkov (Kulturni dom G. Radgona) , • 14 .00 — razglasitev rezultatov in podelitev nagrad ocenjevanja mlečnih izdelkov (Kulturni dom G Radgona) 14 .30 - revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15 .00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 15 00 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj z ocenjevanja razstavljenih konjev 16 .00 — tiskovna konferenca novinarjev iz dežel članic Alpe-Jadrana 18 .00 — zabavnoglasbeni večer ansambel TONETA KMETCA TOREK — 22. AVGUST DAN VINOGRADNIKOV - DAN KMETIJSKE TEHNIKE - DAN SOZDA MERX 10.00 — zbor vinogradnikov predstavitev ocenjenega vina na 27. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu razglasitev rezultatov in podelitev priznanj z ocenjevanja vina (kulturni dom G. Radgona) 10 .00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 12 .30 — razglasitev rezultatov in podelitev priznanj z ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij — občni zbor Društva kmetijske tehnike — predstavitev programa Jugoslovanskega simpozija kmetijske tehnike (kulturni dom G. Radgona) 14.30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15.00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18.00 — zabavnoglasbeni večer: ansambel KOMFORT SREDA — 23. AVGUST - DAN ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE - DAN PRAŠIČEREJCEV - DAN SEMENARJEV - DAN AGROTEHNIKE-GRUDE 10.00 — posvet kmetijskih inšpektorjev SRS Selekcija in rodovništvo (dvorana 2 — sejmišče) 10.00 — razširjena seja: — 15 let dela odbora za prašičerejo — 30 let delovanja prašič, farm v Sloveniji — 35 let rejskih središč za prašičerejo (dvorana Kmetijske zadruge G. Radgona) 10 .00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 11 .00 — slovesna seja UP Zadružne zveze Slovenije — podelitev priznanj ZZ Slovenije za uspehe pri razvoju in krepitvi zadružne organiziranosti (kulturni dom G. Radgona) 10.00 — strokovno posvetovanje — prof. dr. Jože Sparing — Evropski standardi za pridelavo semena — Silva Avšič, dipl. inž. mr. Teo Zorman — Kvaliteta koruznega semena — Geza Džuban dipl, inž.; Jože Miklavc, dipl. inž. — Izkušnje pri pridelavi koruze z domačimi in tujimi herbicidi (hotel Radin Radenci) 10 .00 — predstavitev programa integralne tehnike za rastlinsko pridelavo v družbenem sektorju — Poljoopskrba in TPM Zagreb 13 .00 — prikaz kmetijskih strojev —- Agrotehnika-Gruda 14 .30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15 .00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18 .00 — zabavnoglasbeni večer: ansambel KOMFORT ČETRTEK — 24. AVGUST - DAN GOVEDOREJCEV - DAN VETERINARJEV - DAN SODELOVANJA Z NIZOZEMSKO - DAN SOZDA TIMA 9. 30 — strokovno posvetovanje prof. dr. Marko Amon — Tehnologija gradenj govedorejskih objektov (dvorana hotela Radin Radenci) 10.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 10.00 — okrogla miza: Sodelovanje z Nizozemsko pri pridelovanju vrtnin in sadja (dvorana 3 — sejmišče) 10 .00 — slovesnost ob 40-letnici Kmetijske zadruge Gornja Radgona (kulturni dom G. Radgona) 10.00 — strokovno predavanje. Zdravstveno varstvo čebel Predstavitev rezultatov raziskovalnih nalog VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete Ljubljana (dvorana KZ G. Radgona) 10.00 predstavitev programa integralne tehnike za rastlinsko pridelavo v zasebnem sektorju — Poljoopskrba in TPM Zagreb 11 .00 — okrogla miza sekcije kmetijskih novinarjev: Aktualna problematika kmetijstva v Sloveniji (dvorana 2 — sejmišče) 13 .00 — nastop folklornih skupin KZ G. Radgona 14 .30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15.00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18.00 —- zabavnoglasbeni večer: ansambel PREDOR PETEK — 25. AVGUST — DAN REJCEV DROBNICE - DAN MADŽARSKIH RAZSTAVLJALCEV — DAN AVSTRIJSKIH RAZSTAVLJALCEV - DAN AUTOKUČE Čakovec 10.00 — strokovno posvetovanje: mr. Drago Kompan — Tehnologija reje ovac in predstavitev strokovnega filma o mesni ovčereji (dvorana 3 — sejmišče) 10.00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 10.00 — okrogla miza: Kmetijstvo-divjad-lovstvo (dvorana v lovski koči) 10.00 — posvet kuncerejcev: — prof. dr. Ivan Mrzel: »Hemoragična bolezen (bolezen x) — bolezen kuncev in zajcev — prof. dr. Miroslav Štruklec: Prvi rezultati slovenske selekcije kuncev — Predstavitev mešanega podjetja MANDI — Savo Ostrožnik, c^pl. inž. 10.00 — predstavitev programa opreme za govedorejo in perutninarstvo — Poljoopskrba in TPM Zagreb 13.00 — nastop folklorne skupine OLT iz Slavonije 14.30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15.00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18.00 — zabavnoglasbeni večer: ansambel MAGNET SOBOTA — 26. AVGUST - DAN POLJOOPSKRBE IN TPM-a Zagreb — DAN LOVCEV 8 .00 — odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (ŠRC Trate) 9 .00 — streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma (strelišče Hercegovščak) 10 .00 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 14 .00 — mednarodni turnir v hokeju na travi za pokal Pomurskega sejma 12.00 — nastop folklorne skupine OLT iz Slavonije 14 .00 — mednarodni turnir v hokeju na travi za pokal Pomurskega sejma 14 .30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15 .00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic — žrebanje glavnega dobitka Poljoop-skrbe in TPM-a Zagreb. 18 .00 — zabavnoglasbeni večer: DARKO DOMJAN NEDELJA — 27. AVGUST 8 .00 — odprt teniški turnir za pokal Pomurskega sejma (ŠRC Trate) 9 .00 — zbor udeležencev Parade kmečkih običajev in navad (parkirni prostor Gorenja Eirad) 10 .00 — pohod parade kmečkih običajev in navad po G. Radgoni 12 .00 - sklepna prireditev parade — nastop sodelujočih skupin in podelitev priznani (sejmišče) ’ 14 .30 — revija najboljših živali s strokovnim komentarjem 15 .00 — nagradno žrebanje sejemskih vstopnic 18.00 — zabavnoglasbeni večer nAN POSKUŠNJE IZDELKOV IN NAGRADNE IGRE KOLINSKE LJUBLJANA -UGODNI SEJEMSKI POPUSTI Z 1200 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV — KMETIJSKA MEHANIZACIJA - ŽIVILSKOPREDELOVALNA INDUSTRIJA _ RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE, KONJEV, PRAŠIČEV, OVAC, KOZ, KUNCEV - MINERALNA GNOJILA IN SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN — HLEVSKA OPREMA MESTU - UGODNO KUPUJTE NA KMETIJSKO-* GORNJI RADGONI — LETOS SODELUJE NA RAZŠIRJENEM RAZSTAVNEM PROSTORU VELIKO NOVIH RAZSTAVLJALCEV — OBIŠČITE NAS aktualno doma in po svetu Ameriška raketa Columbia je ponesla v vesolje petčlansko posadko katere naloga je bila lan-siranje špijonskega satelita. Ogleduštvo iz zraka ni od včeraj. Širša svetovna javnost je zanjo zvedelo koncem maja 1960, ko so nad Sovjetsko zvezo v višini 20 kilometrov sestrelili ame-tiško letalo Y-2. Tako Američani kot sovjeti so zadevo razvili io nepredstavljivih razsežnosti. ta 1983 so ZDA poslale z nljino krožnico satelit, ki je višine 115 kilometrov lahko snel predmete na Zemlji, ki bili večji od 2,5 centimetra. VLADA POD HUDIM OGNJEM KRITIKE Kot je bilo pričakovati, se je zvezna vlada zaradi interveniranja z živili znašla pod hudim ognjem kritike. Sekretar jugoslovanskega združenja kmetijstva in živilske industrije dr. Branko Jovanovič je ocenil, da je bil sklep o interveniranju z živili iz rezerv sprejet v nepravem času, saj nobena organizirana država ne prodaja živil iz rezerv v času žetve, je dejal Jovanovič. Zveznemu izvršnemu svetu se s tem ukrepom ni posrečilo vplivati na cene na domačem trgu, predvsem pa ne preprečiti podražitve kruha. Hkrati so živila iz blagovnih rezerv neustrezno razdelili, saj so bile merilo poraba in predelovalne zmogljivosti v državi, tako so nekatera območja dobila živila za pet mesecev, druga, denimo Vojvodina, pa komaj za 20 dni. Po Jovanovičevem mnenju je vlada s tem odlokom poskušala doseči, da bi se odkupna cena pšenice približala zaščitni in da bi se tako izoblikovala realna cena. Toda tudi tokrat, je pristavil Jovanovič, je ZIS določil nerealno zaščitno ceno pšenice. Po odloku o prodaji živil iz rezerv je ZIS sredi julija sprejel še odlok o uvozu mleka v prahu, sladkorja in olja tako nadaljeval napačno politiko, saj je bilo teh živil na domačem trgu dovolj. Tako je realna bojazen, da bi utegnili del deviznih rezerv, ki zdaj dosegajo 4 milijarde dolarjev, porabiti za uvoz živil. Gospodarska zbornica Jugoslavije ni apriori proti uvozu blaga, ki ga na trgu ni, je dejal Jovanovič. Ne nasprotuje tudi uvozu, katerega cilj je krepitev konkurence, se pravi znižanje cen domačih izdelkov. Sprašujemo pa se, zakaj na primer ne bi odobrili uvoza reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, če je domač tako drag, je poudaril Jovanovič. Zvezni izvršni svet bo tudi v MITING BREZ SLOVENCEV Člani vodstva Slovenske kmečke zveze so zavrnili pobudo vojvodinskih kmetov za organiziranje vsejugoslovanskega mitinga v Beogradu. Menili so, da z novim velikim zborovanjem ne bi prispevali ničesar k ureditvi gospodarskega položaja jugoslovanskega kmetijstva. Slovenski kmetje menijo, da je zaostrene razmere treba urediti, vendar ne z napadi na zvezno vlado, ki je vsaj začela odpravljati KAKO NEMCI V NEMČIJO? Potem ko je Madžarska v začetku poletja z veliko smisla za politično in siceršnje trženje z avstrijske meje odstranila bodečo žico, se je skokovito povečalo število vzhodnonemških beguncev, ki so poskušali srečo na tej najbolj liberalizirani meji socialistične skupnosti. Koliko vzhodnonemških državljanov so madžarske oblasti prijele pri poskusu ilegalnega prehoda meje, zdaj ni znano, vendar pa pritisk ni majhen, saj je po zahodnonemških ocenah v NDR okoli milijon ljudi, ki bi se radi izselili na Zahod. Pravice tudi za »kulake« Po vojni je bilo na tako imenovanih kulaških procesih po krivem obsojenih več tisoč kmetov, med katerimi je bilo tudi veliko število udeležencev NOB in takšnih, ki so sodelovali s partizani. Brez zakonitih vzrokov so tem kmetom odvzeli zemljo. Kot meni vodstvo Slovenske kmečke zveze, ti ljudje niso potrebni samo moralne rehabilitacije, temveč jim je treba vrniti premoženje ali plačati pravično odškodnino. Izvršni odbor zveze je sklenil poslati predsedstvu SRS vlogo za začetek postopka. prihodnje posredoval na trgu, je izjavil namestnik zveznega sekretarja za trgovino dr. Branko Ma-ričič. S tem je odgovoril na kritične pripombe (tudi) v širši javnosti zaradi sklepa vlade o prodaji določene količine pšenice, olja, moke, sladkorja in masti iz zveznih rezerv ter načina, kako je bilo to storjeno. Intervencije z blagom iz zveznih rezerv sodijo med ukrepe za urejanje razmer na trgu. Če tega vzvoda za usklajevanje razmerja med ponudbo in povpraševanjem ne bomo uporabljali, ne moremo pričakovati, da bomo ustavili naraščanje cen. Vlada se zaveda, da so bile količine za intervencijo premajhne, pa tudi tega, da je treba razen s kmetijskimi pridelki in drugimi izdelki intervenirati tudi z belo tehniko, pohištvom in tekstilom. Ker se preobrazba zveznih rezerv izteka — ohranjena bo njihova strateška narava, hkrati pa se oblikuje tudi nov koncept, prilagojen razmeram na trgu — pričakujemo, da bo v prihodnje, ko bomo rezerve natančneje definirali, več reda na trgu. Ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da sklep ni bil učinkovit, je dejal in dodal, da je pripomogel k povečanju ponudbe in zavrl naraščanje cen izdelkov, s kateri- največje gospodarske napake. Poudarili so, da Slovenska kmečka zveza podpira programsko organiziranost in pozvali druge kmete po Jugoslaviji, naj zasnujejo svoje organizacije in prek njih uveljavijo vse stanovske in tudi politične interese. Zavrnili so pisanje dela beograjskega tiska, češ da Slovenska kmečka zveza podpira organizacijo mitinga v glavnem mestu. Madžarska na ta pritisk ni bila pripravljena in je pred dvema tednoma sporočila, da prijetih prebežnikov ne misli kaznovati, da pa jih bo poslej z ustreznim zaznamkom v potnem listu poslala nazaj v NDR. Ker utegne biti zaznamek povod za ukrepanje vzhodnonemških oblasti, so v Bonnu po tem sporočilu najprej pozvali vzhodnonemško prebivalstvo, naj čaka nadaljnji razvoj odnosov med obema nemškima državama. Bonn rojake z druge strani sicer še vedno obravnava kot ude enotnega nemškega na mi je posredovala vlada. Nekaj drugega pa je dejstvo, da so se ti in drugi izdelki, zunaj rezerv, medtem podražili. Temu se ne smemo čuditi, saj so k cenam prišteti stroški za energijo, obresti ipd., ki so v času intervencije še naprej naraščali. Prav zaradi tega se je povečalo zanimanje za nakupe blaga iz rezerv, kar je seveda nov argument za to, da je treba take ukrepe še sprejemati. O učinkih intervencije je dejal, da je 600.000 ton pšenice iz zveznih rezerv na trgu vplivalo na tržno ceno pšenice iz letošnje, letine, moke in kruha. Če vlada tega ne bi storila, bi bil zdaj kilogram kruha že po 30.000 dinarjev. Zaradi neprimernega pakiranja blaga iz rezerv, dolgih vrst in krivic do porabnikov s tanjšimi denarnicami, zaradi katerih se je upravičeno dvignilo veliko prahu, pa ni treba kriviti vlade. Opozoril je, da je trgovina k ceni sladkorja iz rezerv prištela stroške za prepakiranje, kar pa ni bilo storjeno povsod in za vse količine. ZIS pa ni ne inšpektor ne prodajalec, je dejal dr. Branko Maričič. Italijani na Blatno jezero Italijanske turiste smo na jadranski obali končno le dočakali, pa vendar v Istri in na Kvarnerju, kjer trenutno letuje 435 tisoč gostov, ni vse zasedeno. V primerjavi s koncem prejšnjega tedna, ko so se začeli kolektivni letni dopusti naših apeninskih sosedov, se celotno število gostov ni spremenilo. To pomeni, da je na istrsko-kvarnerski rivieri skoraj 50.000 prostih mest, še zlasti v kampih in pri zasebnikih, nekaj pa bi jih bilo mogoče najti tudi v opatijskih in pore-ških hotelih ter v Rabcu. Kot se je izvedelo iz Rima, so italijanski turisti, ki se to sezono tako »muhasto« obnašajo, odkrili Madžarsko in jadransko obalo zamenjali z Blatnim jezerom. roda in spričo tega kot svoje državljane, vendar pa je vse manj navdušen nad redčenjem nemške populacije na vzhodnih ozemljih. Madžarske oblasti, ki so junija podpisale konvencijo OZN o beguncih, so sicer sporočile, da ne mislijo v vsem ravnati po določbah tega dokumenta, kar so v Bonnu najprej razumeli kot namig, da je vzhodnonemškim beguncem odprta pot v ZRN. Upanje je bilo preuranjeno: pri večini kandidatov za selitev ne gre za ljudi, ki bi se sklicevali na politično preganjanje, in v Bonnu dobro vedo, da tudi sami od slehernega kandidata za politično zatočišče zahtevajo dokaze o preganjanju. Ne glede na to pa se za-hodnonemški politiki javno zavzemajo za to, da bi vzhodnonemškim beguncem le omogočili pot v ZRN. Okoli 160, po zadnjih podatkih pa blizu 200 takšnih je na ozemlju zahodnonemškega veleposlaništva v Budimpešti. (po Delu) Tudi na zadnji seji CK ZKJ je bilo veliko govorjenja o homoge-nizaciji, s poudarkom, da gre za negativno homogenizacijo. V mislih kritikov tako imenovane negativne homogenizacije je bilo očitno dogajanje v Srbiji, kjer je le-ta temelj političnega in vsakega drugega delovanja, zato so zagovorniki homogenizacije nasprotovali negativnemu predznaku, češ da v tej republiki ni homogenizacije samo enega naroda, temveč ljudstva nasploh, kar da je sila pozitivno. Izzvenelo je kot deljenje istega pojma na negativni in pozitivni del, nekako tako, kot so nekoč govorili o kritiki: destruktivna, konstruktivna, čeprav kritika je ali pa je ni, ker je zlonamerna »kritika« laž v obliki kritike. Homogenizacija torej je ali pa je ni, pod tem se lahko skriva kaj drugega, za kar potem, ko ugotovimo, kaj, lahko rečemo, da gre za prevaro, in to kakšno! Kakšen je namen homogenizacije?! Kjerkoli že. O tem centralni komite ZKJ ni govoril, kot že tolikokrat ne. ker se je zadovoljil s posledicami, ki so povsod zaznavne, a to je: nacionalizem, naraščajoči nacionalizem, ki izpolnjuje prazen prostor delovanja v vsej deželi — s konfrontacijami vseh vrst in barv. To pa je boj za ljudstvo, ki ga vsakdo želi čim več spraviti v svoj tabor. Smo torej pri tistem, čemur se je Tito v časih »maspoka« na hrvaškem zoperstavil v nagovoru delavcem: »Ne dajte se preštevati!«. Ne dajte se preštevati po nacionalnosti, kajpak. Vsi stari in pravi komunisti se tudi v zdajšnjih razmerah opredeljujejo za internacionali-zem in v njem so njegove korenine, ne pa v nacionalizmu in njegovi še taki nekdanji večini vladavine ali zasužnjenosti. Vsaka organizacije komunistov temelji torej na delavskem, ne nacionalnem gibanju in HOMOGENIZACIJA jo zato državotvornost, ne po naključju, oddaljuje od interesov delavskega gibanja, socializem pa spravlja v nevarnosti nacionalsocializma. (Ne)smiselnost homogenizacije je gotovo v njenih nerazrednih, bolj ali manj oblastniških razlogih in potrebah obvladanja razmer v lastni hiši. Nastaja pa v pomanjkanju drugačnih, boljših načinov »mobilizacije množic«, kakor smo temu radi rekli v obdobju »realnega« socializma tudi pri nas. Moje srečanje s homogenizacijo je iz časov praznega prostora med samoupravljanjem in avtoritarnim, državnolastninskim upravljanjem. Doživljal sem ga v časih neuspešnih poskusov, da se tudi v časopisju uveljavi vrednotenje po rezultatih dela. Neuspešnost je bila rezultat hibridnega statusa obveščanja javnosti, ki je do dandanes ostalo kot politična propaganda klasičnega strankarskega sistema, čeprav je vladal enopartijski sistem. Časopisje je bilo tedaj pol datirano, pol na lastnem gospodarskem računu in je bilo zaradi tega tudi delo v časnikih polovične vrednosti, bolj odvisno od dobre volje politike kot pa nekakšnih rezultatov ustvarjalnega delovanja. Časniki pač, logično niso bili odgovorni samoupravljanju in za njegovo uresničevanje in torej niso imeli neke dolgoročne ideološko utemeljene samostojnosti, temveč so bili podložni in podrejeni dnevni politiki, ki jim tudi zdaj bolj ali manj dirigira. Normalno je torej, da novinarji nikdar nismo bili nagrajevani po rezultatih visokomoralnega dela, temveč po količini, (vrsticah, številu člankov, poročil in drugega), ki je imela prevrtljivo dnevno politično ceno, pa je bil zatorej sistem finančnih izplačil bič oblasti v rokah urednikov, izbranih po sistemu negativne selekcije. ® Povsem logično je, da so v takih razmerah nastale homogeniza-ci cije, ki so dobile svoje opravičilo tudi v pravilnikih, kot »homogene celote«: najprej po rubrikah, potem pa po hierarhiji: neposredni pro-§ izvajalci, uredniki, kolegij itd. Kolegij je tedaj ustvaril ogromno moč M nad novinarji, saj je lahko vedril in oblačil, ker je imel v rokah škarje N in platno, bil kadija, ki toži in sodi obenem. Razume se. da so neho-mogenizirani svojo neprilagojenost drago plačali. 5 To se je dogajalo na odisejevskem potovanju samoupravljanja, ki je prav zdaj sredi najbolj razburkanega političnega morja — v E iskanju varnega pristana. Homogenizacija torej ni od včeraj in ne z I enega samega zemljepisnega območja, ki ga vidijo od povsod dru-I god. Je iz nedoslednosti uresničevanja ciljev ZKJ. Od tod — negativ! Viktor Širec globus BOGASTVO V ODPADKIH Vsak Jugoslovan v povprečju odvrže 450 kilogramov najrazličnejših odpadkov na leto. Res je, da se vseh še zdaleč ne splača zbirati, nekaterih tehnično ni mogoče predelati. Znano pa je tudi, da se z Nova zemljiška politika V SR Srbiji že dalj časa pripravljajo novi zakon o zemlji, ki naj bi ga septembra sprejela, ali ne, republiška skupščina. Prvič po vojni bi sprejeli v okviru tega zakona tudi določila o uvedbi sklada za zaščito zemljišča, s sredstvi katerega bi pospešili tudi komasacije (namesto 400 tisoč kar milijon 200 tisoč hektarov do leta 2000). Predlog zakona predvideva, da zemljišča, vse do pete kakovostne stopnje, ni mogoče uporabiti v nekmetijske namene, govori pa tudi o povečanju kmetijskega maksimuma na 30 hektarov, kakor tudi o tem, da smejo občinski organi zemljo, ki leto dni ni bila obdelana, začasno dodeliti tistemu zasebniku, ki jo je voljan obdelovati. Javna razprava o novem zakonu je pripeljala na površje različna stališča o tem, koliko zemlje naj ima občan, ki mu kmetijstvo ni glavna dejavnost. Sedaj so to trije hektari obdelovalne zemlje, podporo pa ima tudi stališče, da naj bi bil maksimum samo pol hektara. uporabo sekundarnih surovin iz odpadkov zelo zmanjša poraba energije, kjer so možni največji prihranki: pri proizvodnji jekla 65 odstotkov, aluminija celo 92 odstotkov ... Večja uporaba sekundarnih surovin — v primerjavi s primarnimi — pa tudi znatno zmanjša onesnaževanje okolja: zraka tudi do 86 odstotkov in vode, na primer, 76 odstotkov. Rekorder je sladkor V letu dni se je moka v Jugoslaviji podražila 5,7-krat, kilogram kruha iz te moke pa za 9,6-krat. Pred letom dni je bilo torej razmerje med ceno moke in kruha 1 proti 1,1, na začetku letošnjega leta pa 1 proti 1,8. Podatek je vreden pozornosti že zato, ker čedalje dražji kruh peki opravičujejo izključno s stroški zaradi obresti na posojila, s katerimi plačujejo pšenico in njeno skladiščenje. Očitno ne gre samo za to, še zlasti zaradi tega ne, ker cene praktično vseh končnih izdelkov, ki prepotujejo svojo tehnološko pot skozi obrate živilske industrije, naraščajo z vrtoglavo naglico. Tako se je, denimo, krompir v omenjenem obdobju podražil za 4,2-krat, pire krompir pa je iz tovarn prihajal 8,6-krat dražji; breskve so se podražile za 5,9-krat, breskvov džem pa za 9,1-krat itd. Najmanj seje po uradni statistiki podražilo blago na živilskih trgih, pa tudi izdelki tistih industrijskih vej, ki se že dlje bolj ali manj uspešno preskušajo na svetovnem trgu. Tam so spoznali staro resnico, da se kupca težko pridobi in lahko izgubi. Za štiri do petkrat se je podražila večina izdelkov tekstilne, usnjarske in obutvene industrije. Povprečno za šestkrat se je podražil največji del tehničnega blaga, na primer pralni stroji za 5,7-krat, barvni televizorji za 5,4-krat, stereo radijski aparati 5,8-krat, domači električni brivniki 4,5-krat itd. Cene različnih vrst energije so se zviševale precej hitreje od povprečja. Liter 98-oktanskega bencina se je podražil za 7,6-krat, za prav toliko kilovatna ura električne energije, tona domačega lignita pa za 7,2-krat. Seveda še zdaleč ni čudno, da so se najhitreje dražili nekateri izdelki, s katerimi je vlada nedavno intervenirala iz državnih rezerv. Jedilno olje je dražje za 10,3-krat, prav toliko tudi svinjska mast. Absolutni rekord ima sladkor, katerega cena seje v omenjenem obdobju povečala za 17,5-krat. (Tanjug) globus BONN — Zahodni Nemci, ki sodijo med najbolj zapravljive svetovne potnike, bodo letos v tujino odnesli najmanj 45 milijard mark in to največ v eksotične dežele: Tajsko, Hongkong, Malezijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. VARŠAVA — Razmere na Poljskem se zaostrujejo. Vlada v odstopu še vedno deluje, nič pa ne kaže, da bi tudi mandatar za novo vlado to sestavil v predvidenem času. Vodja Solidarnosti L. Walensa je predlagal, da bi novo vlado sestavili iz predstavnikov opozicije, kar pa ni bilo sprejeto. V takšnih razmerah je prišlo tudi do spora v Solidarnosti sami kjer je »opozicija« predlagala, da naj bi Walenso odstavili, na njegovo mesto pa postavili Marjana Jurczyka, ki je leta 1980 vodil stavkajoče v Szcecinu. STOCKHOLM — V prvi polovici letošnjega leta se je na Švedsko priselilo 35 tisoč ljudi, ki je za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med priseljenci je največ Irancev. Največ je v tej državi Fincev — 130 tisoč, na drugem mestu pa so Jugoslovani — 40 tisoč. ATENE — Proti nedavno sestavljeni novi grški vladi so sindikati organizirali demonstracije zaradi podražitve socialnega kruha in to od 100 na 140 drahem (s 14.000 na 20.000 dinarjev). Po protestih so pocenili za 20 drahem. DUNAJ — Kot je zapisal dunajski dnevnik Die Presse se je avstrijski izvoz v Jugoslavijo v prvih petih mesecih letos povečal za dobrih 25 odstotkov, jugoslovanski v Avstrijo pa skoraj za 48. MOSKVA — Voditelj sovjetske partije in države M. Gorbačov je izrazil prepričanje, da si sedaj nihče ne more drzniti izjaviti, da je perestrojko moč zaustaviti. To naj bi tudi potrdilo dvoinpolmesečno delo novoizvoljenih najvišjih organov oblasti v ZSSR. BUDIMPEŠTA — Na dopolnilnih volitvah za dva člana parlamenta je opozicija zmagala v Kecskemetu in v Szegedinu. V Kiskunfelegyhazi volitve niso bile veljavne, ker se jih ni udeležilo 50 odstotkov volivcev. Sekundarne surovine iz odpadkov na sedanji stopnji razvoja pri nas krijejo proizvodnjo 54 odstotkov svinca, 40 odstotkov bakra, 35 odstotkov aluminija, 22 odstotkov cinka in 12 odstotkov kositra. Najdlje, celo v evropskem merilu, smo prišli pri starem papirju. Več kot pol (lani 80 tisoč ton) ga znova uporabimo v papirni industriji. STRAN 2 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 Obiskali smo od neurja prizadete kraje ptujske občine Osemnajst družin mora zdoma Narava nam ne prizanaša: neurje v prvih dneh v juliju je naredilo na območju 16 slovenskih občin za 1 741 500 000 000 dinarjev škode, od tega samo na območju ptujske občine za 539 000 000 000 dinarjev. Gmotno prikrajšanje je v kmetijstvu, gozdarstvu, na cestah in prometnih objektih (mostovi), električnem in telefonskem omrežju, vodnogospodarskih in stanovanjskih ter gospodarskih objektih zasebnikov. Največ škode je v krajevnih skupnostih Majšperk, Žetale, Stoperce, Podlehnik, Ptujska Gora, Dolena, Leskovec... Zaradi močnega deževja se je na mnogih mestih utrgala zemlja in plazovi so povsem porušili ali poškodovali vse, kar je bilo pred njimi. Največkrat so bile to stanovanjske hiše (poškodovani ali porušeni sta kar 102) in gospodarski ter drugi objekti (86). Večino teh so oziroma še bodo usposobili za prvotne namene, za 18 domačij pa ni druge rešitve, kot da zapuste svoja prvotna bivališča; hiše so podrte ali močno poškodovane, ponekod pa groze plazovi, da se bodo zdaj zdaj znova premaknili in zdrseli v dolino. Haloze — pasivna pokrajina s tercialnim gričevjem med Bočem in Macljem na jugu in Dravsko-Ptujskim poljem na severu. Veliko domačij je v tako imenovanih grapah in novinarji, ki smo prejšnji teden obiskali te kraje, smo se neposredno prepričali, kakšno je življenje v teh soteskah: težko. Toda dom je dom in človek se ga drži, četudi je hudo. V vasi Planj-sko smo se pogovarjali z zakoncema Štefko in Bogdanom Lor-berjevima. Solzne so bile njune oči, kajti v nekaj dneh se bosta izselila, saj prebivanje v hiši ni več varno. Še sreča, ker sta hčerka in zet pred dvema letoma začela graditi v Majšperku, zato bosta šla k njima. Tam pa bosta na stara leta našla dom tudi zetova starša, katerih hišo je neurje prav tako poškodovalo. Iz Planj-skega se je medtem izselilo že več družin, tudi družina Alojza Vege, katerega hišo je plaz do polovice zasul, blato je priteklo tudi v notranjost in v »veliki hiši« (bivalni prostor) gaje še zdaj za poldrugi meter. V ptujski občini je na cestnih in prometnih objektih škode za 176.000.000.000 dinarjev škode. Nekateri haloški kraji, vsekakor pa številni zaselki, so bili odrezani od sveta. Med popotovanjem smo videli veliko na novo utrtih poti, pri čemer so sodelovali (in še delajo) tudi inženirci JLA. Tako smo se pripeljali tudi v vas Kočice, kjer je večja kmetija Antona Krušiča. Kmetijska pospe-ševalka Danica Svenšek s kmetijske zadruge Ptuj nam je povedala, da je ta kmetija oddajala pomembne tržne presežke, hkrati pa izrazila skrb, da poslej ne bo več tako. Na kraju samem smo videli sledove zemeljskega plazu, ki je izpred sebe skorajda potisnil lepo hišico in dolgo gospodarsko poslopje. Pred kratkim so zemljo odstranili in jo pustili na kupih izpred hiše, vendar po mnenju geologov bivanje v poslopju ob vznožju skorajda navpičnega hriba ni več varno. Na stara leta bo moral trdni gospodar zdoma, z njim pa tudi hčerka Veronika, ki je hotela ostati na kmetiji, saj si je ustvarila družino. Slovenski kmetijski novinarji z ministrom za kmetijstvo na čelu (Milan Kneževič) smo prehodili (povsod seveda ni šlo z avtom) Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod, Murska Sobota, razpisuje prosta dela in naloge učitelja biologije—kemije, PRU ali P, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1989. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na tajništvo OVIZ, Trstenjakova 73, M. Sobota. OBRTNA ZADRUGA LIHEMU LENDAVA P-O., MOHORJE* 2* TEL. 069/75-739,75-807, Ž.R. 51920-601-12568 PRI SDK LENDMM TELEGRAM: LINDAU LENDAVA, 69220 LENDAVAUP-17 OBJAVA prostih del in nalog VODJA GRADBENE DEJAVNOSTI čas. — višja šola gradbene smeri — pet let delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen . xhjt v 15 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Obrtna zadruga LINDAU Lendava, Mohorjeva 24 DOMA NI VEČ — V vasi Planjsko so zemeljski plazovi porušili ali pa onesposobili za življenje tri domačije. Med temi tudi tole. V ptujski občini bo treba 18 gospodinjstvom postaviti nove domove. Foto: Š. S. dobršen del prizadetega območja. Bili smo tudi v Duričevi grabi. V njej teče potoček, ob njem pa je bila pred neurjem cesta. In potem ko je prišla tista črna noč, kot je nesrečni dan označil Rudi Korošec iz Skrbljana, je ni bilo več. Nekaj domačij, ki so na trdnih tleh, je ostalo, mnogo več so jih zemeljski plazovi poškodovali ali celo porušili. Ker smo obiskovalci hoteli priti do konca grape, cesta pa je bila na več mestih še zasuta (na dan našega obiska jo končno dobili buldožer, ki je odstranjeval plaz), smo jo mahnili kar po strugi (kamenju). Ker nismo imeli primerne obutve, so bili čevlji mokri, hlačnice lindau (•nekim blatne ... Nihče se ni pritoževal, niti tisti ne, ki mu je spodrsnilo in se je okopal, saj smo s svojim obiskom (vsaj tako se nam je zdelo) dajali prizadetim domačinom upanje, da niso pozabljeni in da bo zdaj, ko bomo o tem pisali, prišlo še več pomoči. Pomoč. Ptujska občina je za ureditev posledic po neurju dobila iz republiškega sklada za elementarne nesreče 18 400 000 000 dinarjev, 12 800 000 000 dinarjev pa bo dobila še ob koncu tega meseca. Denar priteka tudi iz drugih virov, na primer od organizacij združenega dela, ki prispevajo material; denar dajejo tudi posamezniki, vendar so vsi ti prispevki še vedno premalo. V domačijah, kjer so mladi ljudje, je vsaka, še tako skromna pomoč velikega pomena, saj jo sami z LENDAVA SLUŽBE MLADIM! Referendum Brezposelnost je odraz kriznih razmer v naši družbi. Najbolj prizadeta so manj razvita območja, med katere spada tudi lendavska občina. Vendar je tu stanje še kar znosno, še posebno če probleme na tem področju primerjamo s problemi, s katerimi se ubadajo v drugih občinah. Očitno je, da se kopičijo problemi z odvečno delovno silo, ki jih z socialistično oblikovanimi mehanizmi kratkočasno prikrijemo, krpamo luknje in ljudi začasno zaposlujemo. Vendar problemi ostajajo in se nam dolgočasno kažejo na ‘ drug način in na drugih področjih. Število tistih, ki iščejo službo, se sicer ne povečuje skokovito, vse več pa je tistih, ki smo jih zrinili na delovno mesto, čeprav jih ne bi potrebovali, torej ljudi, ki bodo ob večjih ukrepih tržnega gospodarjenja na cesti. Primerjava z drugimi občinami glede tega, kdo je na katerem področju manjši revež, je le naivno opravičevanje, vendar trenutno potrebno za dviganje lastne samozavesti in ohranjanja volje do dela. V megli črno ni tako črno. Na lendavski skupnosti za zaposlovanje smo uspeli dobiti podatke o brezposelnosti za konec aprila. Ker se na tem področju številke nenehno spreminjajo, je to obdobje najprimernejše za analiziranje, saj se jih v poletnih mesecih uspe nekaj več začasno zaposliti. V aprilu je bilo prijavljenih na skupnosti 540 brezposelnih, od tega čez 200 žensk in 300 moških. Še posebej skrb vzbujajoče je zaposlovanje žensk, saj smo razvili industrijo, ki potrebuje predvsem fizično močnejšo, torej moško delovno silo. Med iskalci služb je bilo kar delom obogatijo. Drugače je tam, kjer so stari ljudje (in največ je takih primerov), saj so jim moči že opešale, zato morajo večino postoriti drugi. V ptujski občini bodo dodatno prispevali enodnevni zaslužek za prizadete krajane. Zdaj, ko so zasute ceste v glavnem prebite, je prva skrb družbenopolitične skupnosti, da dobi 18 družin, ki so jim plazovi podrli hiše ali pa v njih ni več varno prebivanje, nadomestne stanovanjske in gospodarske objekte. Ljudska solidarnost, kot kaže, ne bo odpovedala, saj so v nekaj organizacijah združenega dela, kjer so zaposleni prizadeti delavci ali pa člani njihovih družin, dodelili stanovanja. Za nekatere bodo kupili nadomestna stanovanja in gospodarske objekte. Minister za kmetijstvo SRS Milan Kneževič je obljubil, da bo uredil vse potrebno za nakup hiše, v katero se bosta že v kratkem vselili dve družini. Temu zgledu naj bi sledili še drugi, na primer organizacije združenega dela (na pogovoru je bila omenjena tudi soboška Mura), ki naj bi na podoben način poskrbele za posamezno prizadeto gospodinjstvo. Haloškim kmetom pa naj bi pomagali tudi slovenski kmetje. Od prej omenjenih 18 domačij jih je 10 imelo gospodarske objekte. Treba jim bo postaviti nove ali kupiti nadomestne. Ptujska kmečka zveza je že pozvala kmečke zveze v drugih krajih Slovenije, naj začno zbirati denar. Solidarnost med kmeti naj bi torej prišla do izraza ne le v borbi za višje cene pridelkov, ampak tudi — v nesreči. Pa še nekaj je, ker je tudi pomembno: nekatere kmetije so ostale brez hrane za živino, saj jo je odnesla voda ali pa s košnjo po pobočjih ne bo nič, ker so jo pobrali plazovi. Kmetje so dobili tisoč ton koruze, kar pa je premalo, zato tudi ne kaže zavreči predloga, naj bi kmetje vzeli od prizadetih živino, recimo po eno govedo, in poskrbeli zanj, dokler bi bilo to potrebno. Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Ni kaj, lep pregovor, žal pa od njega ni koristi, zato so Haložani realisti in več pomoči pričakujejo od mene, tebe, vseh nas. Glede izdatnejših prispevkov se je treba (zaradi usklajene pomoči) posvetovati s ptujskim izvršnim svetom. Š. Sobočan 347 nekvalificiranih delavcev, 44 kvalificiranih, 75 s poklicno šolo, 56 s srednjo šolo in 5 z visoko in višjo izobrazbo. Najlažje je zaposliti, kar je očitno tudi iz podatkov, tiste z visoko in višjo izobrazbo, ki dobijo zaposlitev, če ne iščejo kakega posebnega poklica, ki ga v občini ne potrebujejo. Največji pa je problem z nekvalificiranimi delavci in tistimi, ki so končali srednjo šolo, še posebej gimnazijskimi maturanti. Tudi vnaprej ne kaže kaj bolje, saj ni potreb po dodatnih delovnih mestih, pa tudi potreb po nadomeščanju delavcev, ki zapuščajo delovna mesta, ni. Potrebovali bomo vse več izobraženih kadrov, medtem ko bodo nekvalificirani delavci čakali na delo v vse večjih vrstah. Problem je tudi, kam s tistimi, ki bodo končali srednjo šolo, saj v šolanju le— teh ni omejevanja, delovnih mest pa ni, še posebej za uradniške kadre. V zadnjem času se je ta problem nekoliko omilil z osamosvajanjem delovnih organizacij, ki so jih zaposlovale. Dolgoročno pa je to napaka, saj bodo družbeni tokovi usmerjeni v odstranjevanje odvečnih uradniških kadrov. Na Skupnosti za zaposlovanje se ubadajo predvsem s posredovanjem med iskalci službe in organizacijami, ki potrebujejo delovno silo. Vendar je vse preveč stranskih dejavnikov, ki vplivajo na zaposlovanje in dobri nameni se pogosto zgubijo že na začetku. Vsaj v sistemu, kakršnega smo ustvarili, je tako. Pohvalne so manjše akcije, kot je bilo začasno zaposlovanje tistih, ki želijo opraviti pripravni- Sejem na 80 hektarjih »Na tromeji — stičišču treh dežel, sredi polj, vinogradov in • gozdov, tam, kjer so doma prijazni ljudje, odlična vina in bogata kulinarična tradicija ... raste kreposten 27-letni mladenič, ki H mu ne manjka volje in elana za nadaljnji razvoj______« ITako so (nekoliko lirično) zapisali organizatorji 27. med-narodnega kmetijsko-živilskega sejma na prvi strani informacij I in dodali, da je moto letošnjega sejma; vključitev celotnega ju- I goslovanskega gospodarstva-strokovnost-poslovnost-medna- I rodno sodelovanje. Sodelovalo bo čez 1200 razstavljalcev, od _ tega 50 iz tujine, 50 pa jih bo letos razstavljalo prvič. Značil- I nost letošnjega sejma je tudi, da je precej več prijav zasebnih I izdelovalcev kmetijske opreme, ki se lahko glede kakovosti ko- sajo z mnogimi drugimi izdelovalci doma in v tujini. Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek (14. avgu- | sta), je direktor Pomurskega sejma Ivan Kovač poudaril, da so I globoko prepričani, da bo letošnji sejem najboljši, kar jih je bi- Ilo v Gornji Radgoni. Sejmišče je vedno večje in bolje opremljeno. Letos so lahko ponudili razstavljalcem 1000 novih kva- I dratnih metrov pokritih površin, tako da imajo sedaj skupno I 80 tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin, od tega kar 14 | tisoč pokritih. I Kljub vsemu je to že sedaj premalo, saj so morali precej H razstavljalcev odkloniti. Najpomembnejše novosti letošnjega I sejma so vsekakor sodelovanje izdelovalcev suhomesnih izdel- kov iz držav članic skupnosti Alpe-Jadran na ocenjevanju mes- Inih izdelkov, sodelovanje zasebnikov na ocenjevanju sirov ter m pobuda, da bi to preraslo (prav tako v okviru kmetijsko-živil- I skega sejma) na ocenjevanje vseh slovenskih vin tako iz zaseb- I nih kot družbenih kleti. I Organizirane so tudi številne spremljajoče prireditve. Ta- m ko bo na primer že v soboto tekmovanje oračev, v nedeljo bo- do velike konjske dirke, skoraj vsak dan bodo nastopale fol- klorne skupine, prihodnja sobota bo namenjena športnim pri- ] reditvam, nedelja pa paradi kmečkih del in običajev. Vsako I popoldne bo tudi nagradno žrebanje sejemskih vstopnic, šte- B vilne nagradne igre, žrebanja in poskušnje pa pripravljajo tudi I razstavljalci. V torek bo sejem obiskal tudi zvezni minister za kmetij- " stvo Stevo Mirjanič, v četrtek (24. avgusta) pa bo ob 10. uri slo-Ivesnost ob 40-letnici Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Otvoritev sejma bo v soboto, 19. avgusta, ob 10. uri, slav- nostni govornik pa bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta " k Stevo Mirjanič. _ Bernarda B.-Peček M0C PRAVIČNEGA Državna vlada je tako ovenčana z glorijo največjega dobrotnika. Ne sama, ljudje so ji nadeli venec, potem ko so njeno akcijo prodaje sladkorja, moke in olja iz državnih rezerv spremenili v največjo »humanitarno« akcijo države za vse pomoči potrebne. Lahko verjamemo, da je imela vlada v mislih drugo, ko je sprejemala sklep o akciji — z njo naj bi zajezili rast cen — toda ljudem je to kaj malo mar, glavno, da je akcija bila. V začetku sicer ni bila »najbolj pravična«, pravijo ljudje, potem pa so le naredili red in pravičneje delili. Za vse tisto, kar se je dogajalo nepravičnega, torej to, da so dobili tudi mnogi, ki so polni denarja in so nosili skozi zadnja vrata trgovin, pa so krivi trgovci, ki so pogledali za svoje. Ljudje so zadovoljni, pravijo: vsaj nekaj! Pa pozabijo na to, da so se morda do konca skregali s sosedom, sovaščanom ali znancem. Zatorej; kaj nam je treba neke socialne politike, pa vseh socialnih delavcev, ki še akcije ne morejo organizirati, država pa lahko na en mah obdari tiste, ki težko živijo, pa naj jih bo še toliko. In veliko jih je, če sklepamo po tem, koliko jih je bilo v vrsti, tudi po nekaj debelih ur, tudi med delovnim časom. Pa kaj delo, saj so nekateri s poceni sladkorjem »zaslužili« več kot s svojim večurnim delom. mh ški staž. Uspeli so jih zaposliti 40, vendar se zavedajo, da jih bo 35 spet kmalu iskalo delo. Večji del iskalcev službe je seveda mladih, marsikatera organizacija bi v svojem okolju potrebovala več mlade krvi, vendar se tega izogibajo. Zakaj? Velika ovira pri zaposlovanju mladih je prerazporeditev delavcev, kar je zadnje čase pogost pojav naših delovnih organizacijah. Tam prikrivajo presežke delovne sile tako, da ljudi preusmerjajo na druga delovna mesta, ne glede na kvalifikacijo. Mladi ljudje z ustrezno kvalifikacijo pa tako ostajajo brez služb. Ob razmeroma ozkem prostoru zaposlovanja pa vsak »neustrezen delavec« pomeni nesmotrno delovanje vodilnih v organizaciji in prisilni odhod ali zaposlitev drugega na delovnem mestu, ki ga prav tako ne obvlada. Očitno to nekaterim zelo ustreza. Med razgovorom na Skupnosti za zaposlovanje sem slišal tudi pripombo: »Nekateri se premalo trudijo, da bi zadržali kakovosten kader«, kar pa je povedano v slogu občinskih politikov, da bi prikrilo ali vsaj omililo resnico. Pomeni pa: »Nekateri se trudijo, da bi kakovostni kader odšel, ker se ga bojijo.« To pa je že drugi problem, s katerim se razvitejša območja že spretno spopadajo. Problem brezposelnosti se ne da rešiti le z navideznim zaposlovanjem. Rešitev je v podjetniškem duhu, avtoriteti znanja in sposobnosti, volji in moči. To pa so besede, ki se v naši pokrajini za zdaj malo uporabljajo. Jože Gabor ---VERŽEJ je uspel V nedeljo so se v krajevni skupnosti Veržej odločali o zbiranju dodatnega denarja s samoprispevkom. Od 681 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 549 ali 77,5 odstotka. Za dodatni samoprispevek je glasovalo 420 krajanov ali 60 odstotkov, proti pa jih je bilo 120. Denar, ki si ga bodo tako zbrali, bodo v krajevni skupnosti Veržej namenili za pospešeno gradnjo kanalizacije. Kot vemo, so se v Veržeju odločili, da poskrbijo za čistejše okolje, in ker je v kraju že precej onesnaževalcev odpadne vode, so se odločili za čistilno napravo in kanalizacijo, da bi v Muro prišlo čim manj onesnažene vode. V naslednjih petih letih bodo krajani zbirali po 2 odstotka od neto osebnega dohodka, pokojnin in osebnega dohodka obrtnikov ter povprečnega osebnega dohodka v občini za vse tiste, ki so zaposleni v tujini. Kmetovalci bodo morali odstopiti 20 odstotkov od katastrskega dohodka, lastniki hiš, počitniških hišic in gradbenih parcel pa bodo morali plačati poseben prispevek od nepremičnin, če v Veržeju nimajo stalnega bivališča. Višino prispevka bo določil svet krajevne skupnosti. D. L. VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 3 MADE IN POMIJE (ID.) Tudi naše evropske (jugoslo-vanske/Slovenske/pomu rske) razmere čaka vojna znamk, v kateri bodo zmagali veliki vseevropski izdelovalci in/ali posredniki za vseevropskega in svetovnega porabnika. Pri tem se postavlja vprašanje, če naj izdelujemo generične izdelke ali sprejeti evropsko, ameriško ali japonsko pokroviteljstvo oz. ali izdelovati lastne znamke. Kakšne stvarne možnosti imajo znamke Elan, Gorenje, Kraš, Jugo ali — vzemimo v Pomurju — Mura, Radenska, Pomurka v evropskih in svetovnih razmerjih? Recepti za prodor v svet — med drugim: več propagande Prej ko damo besedo dipl, ekonomistu iz sozda ABC Pomurka Francu Peterki, bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, kaj od tega lahko postane v bližnji prihodnosti dejanskost in kaj je tržna utopija. Ali si bodo te znamke pridobile legitimnost, individualnost in ustrezni tržni segment, ali bi morali te znamke repozicioni-rati, da bi nekatere od njih ostale samo balkanska znamka! Ali naše znamke opozarjajo na prednosti, kakovost, ali se dajo z lahkoto izgovoriti? Ali jih bo mogoče identificirati na bodočem enotnem evropskem trgu.? Ali se bomo morali pri graditvi linije blagovnih znamk — proizvajalcev, vrniti k tržništvu, testiranju asociacij, učenja, spomina in k preferenčnim testom? Vsa ta vprašanja so odprta za teorijo in prakso. Peterko sprašujemo, kaj sploh je znamka, kaj ime in znak znamke, kaj zaščitni znak. Ponovitev izvornega pomena teh pojmov ni odveč »Pri znamki gre za ime, znak, simbol in dizajn ali za kombinacijo le-teh s ciljem identifikacije, razpoznave blaga in storitev enega ali več izdelovalcev za razlikovanje od blaga in storitev konkurentov. Ime znamke je tisti del, ki se izgovori, torej ime izdelka, medtem ko je znak znamke tisti del znamke izdelka, ki ga prepoznamo kot simbol, dizajn in uporabo različnih barv in črk. Še zaščitni znak, ki pa je z zakonom zaščitena znamka ali del znamke izdelka, ki je v izključni uporabi. Zaščitni znak varuje izključne pravice izdelovalcev in prodajalcev za uporabo imena in znaka znamke. Zaščitni znak je ena od kategorij industrijske lastnine in je registriran pri pristojni ustanovi; v Jugoslaviji je to Zvezni zavod za patente (dobiš R!) Med pojmoma blagovna znamka in zaščitni znak ni mogoče potegniti ostre črte. Slednji je hkrati ekonomska in pravna kategori »Analizirajte vse svoje uspešne primere, tudi tiste iz Evrope, da se na njih kaj naučite, da pridete do novih kandidatov za trženje. Najbolje je, če gre za izdelke brez možnih nadomestkov. Pri marketinškem planiranju si zastavljajte vprašanja kot so: kdo, kje, kdaj, kako (pogosto)... In upoštevajte, da ima vsako blago svoj tržni ciklus, zato je treba dovolj hitro dopolnjevati ponudbo.« (Scott M. Blacklin, predsednik Potomac Group International) ja; ekonomska z namenom pospeševanja prodaje in razlikovanja od podobnih izdelkov, pravna pa zavoljo ekskluzivnosti pravice uporabe in izdelave, torej neke vrste monopola. Mednarodno se dosežeta registracija in zaščita v Ženevi po t.i. Madridski zvezi podpisnic in Pariški konvenciji o zaščiti industrijske lastnine. Jugoslavija je v Madridski zvezi podpisnic že od leta 1921, od leta 1957 pa je treba za vsako državo, v kateri bi se prodajali izdelki z zaščitno znamko, plačati v Ženevi posebno takso v višini 40 švicarskih frankov.« Kakšne so možne rešitve, kako je s prednostmi imena znamke? Peterka: »Rešitev je več, predvsem pa vezava na znane tuje licence, prehod v višje cenovne razrede na domačem in zlasti tujem trgu, več vlaganja v propagando, boljši dizajn izdelkov s kakovostnimi nalepkami, z EAN kodo, turizem kot izvoz. Prednosti je najmanj šest: 1. prodajalcu lajša postopek izdajanja naročil in odkrivanje problemov pri slabi kakovosti; 2. Ime znamke izdelovalca in zaščitni znak nudijo pravno varnost izključnih značilnosti izdelkov, ki bi jih sicer konkurenti kopirali; 3. označevanje znamke nudi prodajalcu možnost, da prite- inouoniB gne in ohranja ciljno skupino porabnikov oz. kupcev; 4. označevanje znamke pomaga prodajalcu nuditi različnim trgom prilagojene izdelke; 5. dobre znamke pomagajo pri ustvarjanju imidža izdelovalca oz. prodajalca; 6. ekskluzivnost, visoka kakovost. Vsak izdelek ali storitev z znamko mora vsebovati ime izdelka in zaščitni znak, ki sta zavarovana z zakonom. (Znamka — marka — Family brand — Markenartikel; Znak — Žig — Trademark — Warenzeichen.) Možnosti izbora za izdelovalce, ki svoje izdelke označujejo z blagovno) znamko? Peterka: »Poznamo vsaj štiri strategije za dodeljevanje imena znamke. Najprej individualno ime znamke (vzemimo Gip-ko ali Kekec), nato splošno ime za vse izdelke firme ali združenja (t.i. družinske znamke) kot so Pomurka, Mura, Radenska, za tem posebno ime za istovrstne izdelke firme ali združenja (recimo zamrznjeni mesni program pod Esko) in končno trgovsko ime, kombinirano s individualnim imenom izdelka. V Pomurju je veliko prednosti, ki jih ne izkoriščamo v zadostni meri za izvoz. Naj omenim določene pokrajinske specialitete kot je suho neškropljeno sadje, slivovka, hrana v konzervah ali zamrznjena, turizem v celoti.« Od kod sploh izvira cenovna nekonkurenčnost naših izdelkov? Peterka: »Gre za več problemov. Na prvem mestu bi navedel neustrezno izvozno ponudbo, zasnovano na zastarelih izdelkih, zastareli izdelovalni tehnologiji; od tod dejstvo, da smo v nižjem cenovnem razredu. Imamo nediferencirano ponudbo, ki ne izhaja iz blagovne znamke izdelkov, imidža, poslovne identitete ponudnikov. Previsoka so nihanja v kakovo-sti.Zasnova trženja je neustrezna, saj se ne ravnamo po temeljnih zahtevah sodobnega zahodnega trženja, ki so v kakovostnih izdelkih, blagovni znamki izdelka, ugledu izdelovalca in solidnosti dobav. Prevelike so obremenitve izdelo-valčeve izvozne cene z družbenimi dajatvami. Slednjič pa se tudi gospodarsko-politična ne-stabilhost Jugoslavije odraža na možnosti in uspešnosti izvoza.« S Pomurkinim strokovnjakom Francem Peterkom smo se dotaknili še nekaterih drugih vprašanj in problemov ter se domenili, da o tem pripravimo na jesen okroglo mizo in se tako dokopljemo do zanesljivejših podatkov o blagovnih oz. storitvenih znamkah v pomurskem gospodarskem prostoru. Še enkrat o celovitem obvladovanju kakovosti (CEOKA) Naj vas ponovno spomnimo, da je leta 1987 pri Tehniški založbi Slovenije izšla izvrstna knjiga, takorekdč mednarodna uspešnica dr. Kaoru Ishikawe, enega od vodilnih strokovnjakov v svetu za obvladovanje kakovosti, pod naslovom Kako celovito obvladovati kakovost (Japonska pot) v prevodu inž. Lotarja Kozine. Še enkrat vam jo priporočamo — zdaj morda bolj kot kdajkoli — s pojasnilom bistva obvladovanja kakovosti. »Prvi korak je, spoznati zahteve porabnikov; naslednji pa spoznati, kaj ta hoče kupiti. Kakovosti ne moremo določiti, ne da bi spoznali stroške. Preprečevati je treba možne napake in pritožbe. Vedno moramo pretehtati položaj in primerno ukrepati. Obvladovanje kakovosti, ki ga ne spremlja akcija, je zgolj razvedrilo. Zadovoljuje takrat, ko je preverjanje (kontrola) postalo nepotrebno.« Tako! Branko Žunec Zvezna vlada za boljše kmetijstvo Konec minulega tedna je prišel na neuradni in prijateljski obisk v Žalsko županijo Zoran Miškovič, sekretar jugoslovanske zvezne vlade. V treh dneh bivanja v Zalaegerszegu in okolici se je pogovarjal z vidnimi predstavniki gospodarskega in političnega življenja te županije in republike Madžarske ter si ogledal nekatere znamenitosti. Takoj po prihodu smo ga zaprosili za kratek pogovor o nekaterih aktualnostih v odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo in o delu zveznega izvršnega sveta pred začetkom jeseni. Prvo vprašanje je bilo namenjeno maloobmejnemu prometu. Ker je zvezna vlada v zadnjem času precej časa in pozornosti namenila zmanjševanju klirinškega presežka, je maloobmejni promet verjetno tudi v teh ukrepih deležen pozornosti vlade. Ali bo to kaj vplivalo na maloobmejno izmenjavo, ki jo imamo z Madžarsko? »Moram vam povedati, da imamo z Madžarsko konvertibilni način plačevanja. Naši gospodarstvi sta komplementarni, zato si želimo, da bi sodelovanje z Madžarsko nadaljevali in še naprej razvijali. V sklopu tega sodelovanja je tudi tako imenovani maloobmejni promet. V zveznem Brigadirski vsakdan »Drvarji ne govorijo, le delajo« Sonce se je komaj prebijalo izza obzorja. Kazalo je, da bo dan sončen in lep, da ne bo deževalo kot prejšnji dan. In tako sem jih našla že na delovišču. Po dnevu počitka so brigadirji druge izmene akcije Goričko ponovno vzeli v roke krampe, lopate in drugo orodje. SELO—VUČJA GOMILA Značilnost letošnje akcije je, da mladi delajo na več deloviščih. Na odseku ceste med Selom in Vučjo Gomilo sem tako naletela na mlade iz Banjaluke in Kumanova. Bosanci in Makedonci so se trudili z urejanjem bankin in obcestnih jarkov novo-asfaltirane ceste. Banjalučani, ki so zbrani v brigadi Veselin Masleša, so bili dobro razpoloženi. Alid Vukliševič pravi, da brigada deluje od leta 1958. Udeležili so se že številnih akcij, tudi tistih najbolj znanih: Šamac—Sarajevo, Derdap, Tuzla... Kot traser je zadovoljen z učinkom svojih brigadirjev, pa tudi delo samo se mu ne zdi pretežko. Največ preglavic jim delajo predeli, ki so v gozdu, tako da je potrebno pri tem uporabiti tudi sekire. Nekoliko težav jim je povzročilo tudi deževje, ki je napolnilo obcestne jarke. »Mislim, da smo lahko z akcijo popolnoma zadovoljni, saj ni večjih te »Drvarji ne govorijo, le delajo« žav. Prevoz na delovišča in z njega je dobro urejen, s hrano smo zadovoljni, pa tudi bivanje v naselju je zelo prijetno.« Zadovoljni so bili trije mladi fantje. Dva Željka in Stipe so se spoznali šele v brigadi, a so zdaj od prvega dne skupaj. Pripovedovali so o šolah, ki jih obiskujejo, o svojih poklicnih željah, ki se morajo prilagajati trenutnim razmeram. Nezaposlenost v njihovem kraju je namreč izredno velika. Sicer pa se na Goričkem dobro počutijo. »Mogoče bi lahko malo pozneje vstajali,« za trenutek razmišlja Stipe, »toda potem to najbrž ne bi bilo več brigadirsko življenje.« Dobro razpoložena pa so bila tudi dekleta. Nataša, Dubravka, Tanja in Violeta so pele in z metlami urejale cestišče. Pravijo, da so zadovoljne, da jih fantje razvajajo in ne dovolijo težjih del. In tako sem ogovorila fante, ki so s sekirami čistili obgozdni del izvršnem svetu menimo, da bi to obliko sodelovanja morali razvijati še naprej, poudarjam pa, da moramo preiti na kakovostnejšo raven. V teh izmenjavah dostikrat ponujamo blago, ki ga ne bi mogli prodajati v rednih oblikah konvertibilne izmenjave. Maloobmejna menjava lahko dopolnjuje tiste oblike sodelovanja, ki jih imamo med Jugoslavijo in Madžarsko.« Kroži podatek, da bi v Jugoslaviji lahko pridelali toliko hrane, da bi prehranili dve ali celo tri Jugoslavije. To kaže, da imamo neučinkovito kmetijsko politiko. Na- cestišča. »Drvarji ne govorijo, le delajo,« so se pošalili Makedonci. Poklicali so kar komandanta Tomislava Dordidoskega, ki je povedal, da prihajajo iz Kumanova, da nosi brigada ime po narodnem heroju Kristjanu Todo-rovskem-Karpošu, da deluje že prek 15 let in da so ves čas ena boljših brigad v Makedoniji. Na vprašanje, če so imeli kaj težav pri sestavljanju brigade, pa je odgovoril, da so jih res imeli. »Imeli smo prijavljenih prek 150 mladih, tako da smo potem lahko izbirali. Imeli smo več pripravljalnih akcij, tako da je brigada praktično delovala že tri mesece pred odhodom na akcijo.« Seveda so potem izbrali najboljših štirideset. Mladi iz Kumanova so z akcijo zelo zadovoljni. Pravijo, da niso pričakovali takega sprejema. Upajo, da bodo lahko tudi naslednje leto prišli v Slovenijo. Nekaj po deseti uri je po delovišču odmevalo »marenda«. To krat so bili brigadirji še posebej veseli. Poleg mesnega narezka jih je namreč čakalo tudi pecivo, ki so ga pripravili domačini. V Vučji Gomili so jim vaščani hvaležni za njihovo pomoč in tako so se odločili, da jih nekajkrat tudi pogostijo. Cernelavci Na Goričkem so bili brigadirji v zadnjem času vajeni predvsem cestnih del. Letos so se lotili vodovodnega omrežja. In ko sem jih obiskala, seje ura nagibala že k poldnevu. Bili so že utrujeni. Lopate so le še s težavo metale zemljo iz skoraj dvometrskih kanalov. Titovi brigadirji, ki so prišli iz Suve Reke, se nekako še niso prav navadili na to novo delovišče. Miomir Nišavič meni, da je vse dobro, le hrana ni takšna, kot so je vajeni. Predvsem krompirja je po njihovem mnenju preveč. Fadilu Fondaju pa je všeč Murska Sobota kot mesto, njena urejenost in čistoča. merava zvezna vlada poseči tudi na področje kmetijstva? »Problem kmetijstva traja že več let. Prejšnje vlade niso rešile vrsto stvari in zaradi vsega tega dolgoletnega kaosa ni mogoče rešiti na hitro. Prosim vas — ta vlada deluje šele štiri mesece. In v tem kratkem času ne morete od nas zahtevati in pričakovati čudežev. Sedaj pripravljamo tržni koncept kmetijstva, liberalizacijo cen, izvoza in uvoza. Predsednik vlade, Anton Markovič, je pred kratkim povedal, da bomo iz proračuna subvencionirali samo kmetijstvo. Sedaj ne bi govoril o načinih, predlogi pa so že v delovni različici. Čez dobrih 15—20 dni pa boste tako ali tako zvedeli kaj zvezni izvršni svet ponuja v novi kmetijski politiki.« Torej kljub počitnicam zvezni izvršni svet dela? Mimogrede — predsednik Ante Markovič je na zadnjem plenumu jugoslovanskega cekaja obljubil analizo, iz katere bo jasno, kdo vse minira ukrepe za umiritev inflacije in stabilnejše gospodarjenje. »Zvezni izvršni svet nenehno dela. To je pravzaprav normalno. Mi smo odgovorni za vse in pravzaprav smo tudi krivi za vse. Nihče v Jugoslaviji ne bo kritiziral svoje, republiške vlade, mar- Še marsikaj bi se lahko pogovorili, a se je zaslišala piščalka. Traser Nuhi Gashi na ta način opozarja svoje brigadirje, da je treba poprijeti za delo. Ker je ostal že skoraj brez glasu zaradi preveč govorjenja, je našel novi Brigadirji iz Suve Reke so se vkopali v kanal. način, da nadzoruje svoje brigadirje. Narodni heroj Mirko Jovanovič pa je brigada, ki prihaja iz Beograda, pravzaprav s tamkajšnje vojaške akademije kopenske vojske. V njej so gojenci prvega in drugega letnika, ki prihajajo iz različnih krajev Jugoslavije. Prejšnje leto so sodelovali na akciji v Skopju in osvojili vsa možna priznanja. Tudi na akciji Goričko so se do zdaj lahko pohvalili z najboljšimi rezultati. V pogovoru z Josipom Šafran-cem sem zvedela, da prihaja iz Novega Marofa. Po končani vojaški gimnaziji v Zagrebu se je vpisal na vojaško akademijo. Pari so pripravljeni na poroko. Uspešno je končal prvi letnik in sedaj je na akciji. Pravi, da bo imel še mesec dni počitnic, ki jih bo preživel doma. »Akcije bi morale ostati tisto, kar so nekoč bile. Najbolj pomembno se mi zdi druženje in medsebojno spoznavanje.« Ena skupina brigadirjev, sedem jih je, dela nekoliko vstran. Hitijo z zakopavanjem cevi, in ker sonce neusmiljeno pripeka, več zis. Ne samo zaradi analize, marveč tudi zaradi politične mobilizacije bi se morali potruditi, da reforma uspe. Če ne bomo dobili politične podpore, potem se bomo ukvarjali z vzporednimi problemi. Ante Markovič je bil na plenumu cekaja le informativno, ne zato, da bi nam politika dala podporo. Mi bomo stvari še naprej reševali v skupščini, kajti njej smo tudi odgovorni. Vsi pa se morajo zavedati, da izhajamo iz skupnega, jugoslovanskega interesa. Razlike pa so v Jugoslaviji zelo velike. Vsaka republika gleda nase, na svoje interese, ki pa so si včasih čisto nasprotni. To je problem, ki ga ima zvezna vlada vedno pred očmi. Zato skušamo ustvariti nekakšno sintezo in nato s takšnim predlogom prihajamo pred skupščino. Po moje smo v zadnjem času naredili veliko stvari. Na žalost vemo, kakšna je inflacija in proti njej bi se morali boriti. Namesto, da bi malo več delali in manj govorili, bi se morali bolje organizirati. Sem optimist in menim, da bo slej ali prej morala zaživeti tr-žiščna logika in da bo prišlo do odnosa med ponudbo in povpraševanjem, kar bo inflacijo zmanjšalo.« Dušan Lopamik so vsi potni od dela in sonca. Zoran Durič meni, da so med seboj izenačeni in da dobro delajo. Goričko je njegova četrta akcija in pravi, da so razmere za življenje in delo zelo dobre. Dobro se razumejo tudi s štabom akcije in drugimi brigadirji. »Mi smo bri gada JLA. Mislili smo, da bo v Sloveniji drugače, toda jaz sem navdušen, res je enkratno.« Čačača Mladinske delovne akcije pa niso samo delo na trasi, ampak tudi interesne dejavnosti, ki potekajo popoldan in zvečer. Gre pravzaprav za druženje brigadirjev, za različne tečaje, kulturo, šport, informiranje in še marsikaj. Ob mojem obisku so prišli prvi na plan mladi plesalci. Toda o plesalkah ni bilo duha ne sluha. »Največ problemov pri plesnem tečaju nam povzroča prav pomanjkanje plesalk. Zdaj si pomagamo tudi z domačinkami,« pravi vodja tečaja Sašo Županek. In res, prikažejo se plesalke in že se začnejo plesni pari vrteti po plesišču. Angleški valček, polka, čačača ... V prvem nadstropju je slišati kitaro. Tudi tu se eni pridno učijo prvih prijemov. Seveda to še ni vse: nekateri se učijo plavati, drugi osnove računalništva ali radioamaterstva, tretji... Pripravljajo se na radijsko uro. Pogovarjam se z Majo Durdevsko, ki vodi komisijo za informiranje. Poleg radijskih ur pripravljajo tudi zidne časopise, biltene. Sicer pa ima sama že nekaj izkušenj z novinarstvom. Že dobro leto sodeluje v mladinski redakciji radia Kumanovo. Po večerji je v jedilnici postalo živahno. Mize so zložili v polkrog, pripravili oder, glasbeniki so zaigrali in začela se je poroka. Ne prava, ampak brigadirska. Ob šaljivih nalogah in smehu so se zabavali vsi. Slo pa ni tudi brez prstanov, torte in poročnih daril. Nekaj po deseti uri se je začelo umirjati. Brigadirji so odšli spat. Vsaj uradno. Prav gotovo je bilo v prenekaterem prostoru še živahno. Mladost je pač polna življenjskih moči. Naš zapis pa je želel predstaviti le delček brigadirskega življenja, brigadirski vsakdan. Silva E6ry STRAN 4 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 Sejmi takšni in drugačni KAKOVOST NAJ PREVLADA NAD MNOŽIČNOSTJO k . Jugoslavijo prav gotovo lahko uvrstimo med države z največjim številom sejemskih prireditev. Glede na njeno velikost mi si celo upali zapisati, da je med vodilnimi po številu sejmov, saj skorajda ni večjega mesta, ki se ne bi ponašalo s kakšno sejemsko prireditvijo. Toda, ali so vsi ti sejmi resnično tisto, kar bi morali biti? Odgovori na to vprašanje so različni, prevladujejo pa seveda negativni. Velika večina sejemskih prireditev pri nas si tega naziva ne zasluži in le malo je sejmov, ki se lahko kosajo s tovrstnimi prireditvami v svetu. Dejstvo je, da množičnost sejmov ne vodi k rasti kakovosti, saj takšne prireditve nenazadnje niso tudi poceni in v zadnjem času, ko se gospodarske razmere zaostrujejo, prihaja to še toliko bolj do izraza. Žal pa je tako, da organizatorji pač vztrajajo pri tradiciji in mnogi sejmi, ki so se kljub vsemu obdržali, ostajajo in ne preraščajo lokalnih okvirjev. Sejmi bi morali prikazati razvojne dosežke in novitete na področjih, -ki jih predstavljajo, če-sto pa opažamo, da je na sejmih tega izredno malo. Iz leta v leto se ponavljajo eni in isti programi, na njih pa srečujemo izdelke, ki jih lahko vidimo v vsaki trgovini. Tako je marsikateri sejem bolj podoben »vašarju«, ki sicer privablja številne obiskovalce, vendar bolj zaradi spremljajočih prireditev, ne pa zaradi njegovega osnovnega namena. Uspešnosti posameznih sejmov zato nikakor ne bi smeli ocenjevati po množičnosti obiskovalcev pač pa po njegovi poslovnosti. To še posebej velja za specializirane sejme, katerih organizatorji bodo morali v prihodnje še več pozornosti namenjati rasti strokovnosti in kakovosti teh prireditev. V svetu je postala praksa, da nekatere specializirane sejemske prireditve organizirajo le vsako drugo leto, saj razvoj vendarle ne gre s takšnim tempom, da bi dovolj novosti lahko predstavili vsako leto. Manjkrat in zato kakovostno je vodilo organizatorjev teh sejmov in morda bi o tem kazalo razmisliti tudi pri nas. To naj seveda ne bi postala praksa vseh sejmov pač pa le tistih zares specializiranih, ki si želijo pridobiti tudi ugled v svetu. V Jugoslaviji vsako leto organiziramo več sejemskih kmetijskih prireditev, vendar sta le dve takšni, ki jima lahko pripišemo širše, tudi mednarodno, obeležje, vse druge ostajajo več ali manj na lokalni ravni, zato je za slednje v zadnjih letih tudi vedno manj zanimanja. Kmetijski sejem v Novem Sadu je po obsegu največji v državi, ponaša pa se tudi z najdaljšo tradicijo. Radgonski je veliko mlajši, naziv drugega največjega kmetijskega sejma v državi pa je zato toliko bolj laskavo priznanje. Razvoj, ki ga je ta sejem zabeležil v slabih treh desetletjih, je spodbuden, z vključitvijo v mednarodno sejemsko dejavnost pa se mu odpirajo nove možnosti razvoja. Upajmo, da jih bo sejem v Radgoni znal tudi izkoristiti. Abc Pomurka USMERITEV NA VEČJE SEJME Med organizacijami združenega dela iz Pomurja je ABC Pomurka gotovo tista, ki sodeluje na največ različnih sejmih. Čeprav vsi ti sejmi veliko stanejo, je sodelovanje na njih nuja, saj kupce morajo seznanjati s svojimi izdelki, pravijo v Pomurki. Sejmi so sicer tudi prostor za dogovore in sklepanje pogodb, vendar se pogodbe sklepajo običajno pred koncem leta za naslednje leto, zato so mnogi sejmi časovno zgrešeni in ne dajejo ustreznih rezultatov. V Pomurki pravijo, da prav iz teh razlogov velika večina jugoslovanskih sejmov stagnira, na nekaterih pa se celo zmanjšuje število domačih razstavljalcev. Tudi sama vsebina sejmov ni takšna, kot bi morala biti, ne služijo svoji osnovni funkciji in zato ne pritegnejo tistih obiskovalcev, ki bi bili zanimivi za raz-stavljalce. Boljši konec običajno na teh sejmih potegnejo gostinci in drugi s spremljajočimi prireditvami. Po njihovih izkušnjah so jugoslovanski sejmi tudi predolgi, zato bi kazalo razmisliti o skrajšanju tovrstnih pri- Svobodni trg tudi na sejmu Kdor je že pred leti napovedoval čedalje manjše zanimanje za sejemsko dejavnost, češ »da ni denarja za tako pavovsko in nekoristno početje«, se je uštel. Nasprotno, zanimanje je vedno večje, še posebej v zadnjem letu, odkar je postal Kmetijsko-živil-ski sejem oz. Pomurski sejem član posebne komisije v skupnosti Alpe-Jadran. Političnih in gospodarskih problemov, o katerih vsak dan slišimo in beremo v sredstvih javnega obveščanja, pri tem sodelovanju ni čutiti. V Jugoslaviji je naj večji novo Razstavni prostor ABC Pomurke v Novem Sadu. Foto: L. K. sadski kmetijski sejem, vendar lahko že danes trdimo, da ga gornjeradgonski po kakovosti močno prekaša. Zgledujejo se namreč po zahodnih sejmih, njihova največja želja pa je, da bi imeli kriterije za ocenjevanje izdelkov, izenačene s tistimi, ki veljajo na zahodnem trgu. Prvi korak k doseganju tega cilja je letošnje ocenjevanje suhomesnih izdelkov, na katerih so sodelovali tudi priznani izdelovalci iz Ita- reditev. Zagrebški sejem že sledi tem težnjam, tudi sejem v Novem Sadu so nekoliko skrajšali, ostali pa še vedno vztrajajo čez dva vikenda. Organizatorji teh prireditev pa bi morali več pozornosti namenjati tudi samim razstavljalcem. Razstavni prostori so marsikje slabo vzdrževani, infrastruktura je neurejena in tako kot zaostajamo za tehnologijo v svetu, tako tudi v sejemski dejavnosti še vedno močno zaostajamo za svetom. Za ABC Pomurko sta poslovno najzanimivejša zagrebški spomladanski in jesenski velesejem, to pa je po njihovem mnenju tudi edini jugoslovanski sejem, ki nima lokalnih omejitev. V okviru ene sejemske prireditve je več specializiranih prireditev, za Pomurko pa so zanimive predvsem tiste, ki predstavljajo predelovalno in prehrambene industrijo. Med zanje pomembnejše sejme v ABC Pomurki uvrščajo še spomladanski kmetijski sejem v Novem Sadu in sejem v Gornji Radgoni, sodelujejo pa še na nekaterih drugih, manjših sej lije, Avstrije in Madžarske, prav tako pa so ocenjevalno komisijo sestavljali strokovnjaki iz vseh sodelujočih držav. Letos so torej ocenili šele prve izdelke, poleg kakovosti so ocenjevali tudi zunanji videz in najboljši bodo prejeli modri trak. Poleg tega je v tisku že prospekt v več jezikih, z njegovo pomočjo bodo prihodnje leto lažje nadaljevali začeto delo — pridobiti sodelovanje tudi drugih držav oziroma mesnopredelovalnih industrij. Med letošnjim kmetijsko-živilskim sejmom bo tudi okrogla miza, ko bodo strokovnjaki predstavili svojo proizvodnjo ter se dogovorili za sodelovanje. Ocenjevanje suhomesnih izdelkov je torej šele začetek tovrstnega sodelovanja. SEJEM JE VEZ Na 27. Kmetijsko-živilskem sejmu bo sodelovalo 50 novih razstavljalcev iz Jugoslavije (iz skoraj vseh republik), nekaj novih pa je tudi iz tujine. Že lani so začeli graditi novo halo, letos so jo dokončali in tako ponudili zainteresiranim 2 tisoč kvadratnih metrov pokritih razstavnih površin. Kaže pa, da je tudi to premalo, zato že razmišljajo o še eni mih, kot so prehrambeni sejmi v Sarajevu, Beogradu in Skopju, vendar sodelovanje na slednjih postaja v zadnjem času vse bolj vprašljivo. V prihodnje se bodo bolj usmerjali na večje sejme, saj le tako lahko obdržijo svojo vlogo v jugoslovanskem kmetijskem prostoru. * ABČ Pomurka pa je prisotna tudi na nekaterih sejmih v tujini, saj le-ti predstavljajo pot za prodor na svetovna tržišča. Ob s_ejmu Alpe-Adria v Ljubljani se občasno pojavljajo na kmetijskem sejmu v Veroni, saj je to tržišče zanimivo predvsem za prodajo živine. Sodelujejo tudi na svetovni borzi prehrane ANUGA v Kblnu, saj je to največji sejem prehrane v svetu, občasno pa tudi na sejmu IKO-FA v Munchnu, ki je podoben sejmu v Koulnu, vendar bolj usmerjen na evropske države. ABC Pomurka je tudi nosilec sejemske izmenjave z Ingol-stadtom v ZR Nemčiji ter ob Emoni in Merkatorju eden izmed nosilcev razstave slovenskega gospodarstva na Madžarskem. hali. Sejmišče bo letos komunalno bolje urejeno in opremljeno, zagotavljajo predstavniki Pomurskega sejma. Poleg večjega zanimanja za sodelovanje na sejmu pa moramo poudariti še dvoje. Včasih so delovne organizacije predstavljale prek trgovskih organizacij, vse pogosteje pa se dogaja, da se dogovarjajo neposredno s Pomurskim sejmom. Končno so tudi jugoslovanski razstavljale! ugotovili, da morajo poseči po sodobnejših metodah predstavljanja. Tako bo letos veliko nagradnih iger, žrebanja, poskušenj, predstavitev in drugega, da bi čim bolj pritegnili obiskovalce. Minili so torej časi, ko so bili razstavljale! veseli, če ni bilo nikogar na njihov razstavni prostor, ker so se bali »dodatnih stroškov«. Za nekatere, ki so se odločili za sodelovanje na gornjeradgon-skem sejmu, je bil »magnet« bližina meje, za druge vključitev sejma v skupnost Alpe-Jadran, za tretje mogoče večja kupna moč na našem območju. Sejem je torej prestopil mejo. In kakšen pomen dajejo temu na upravi Pomurskega sejma? »Menim, da bi moral biti sejem na področju agroživilstva vez med Jugoslavijo in svetom. Imamo velike ambicije, programe, vse pa je odvisno od tega, kako bomo sposobni to obvladati. Še prej pa: kako bomo znali pritegniti stroko, slovensko znanost, da se bodo vsi od stroke do politikov potegovali za uresničitev naših ciljev. Sejem je namreč samo prostor, ki daje možnost,« je dejal direktor Ivan Kovač. V EVROPSKIH SEJEMSKIH KOLEDARJIH Odkar je Pomurski sejem član skupnosti Alpe-Jadran, so njegovi sejmi zapisani kot enakovredni vsem drugim svetovnim v redne letne sejemske koledarje. Vsak poslovnež, ki prejme tak koledar, je tudi morebitni obiskovalec gornjeradgonskega sejma. Poleg tega izdajajo tudi skupni bilten, v dogovoru med članicami komisije za sejme pa je tudi zapisano, da more vsak sejem odstopiti drugemu primeren prostor za predstavitev (če to želi) in omogočiti organizacijo tiskovne konference. Tesneje sodelujejo (zaenkrat) le s sejmom v Riedu in Gradcu, kajti nemogoče je biti prav na vseh sejmih. Predstavljanje slovenskih sejmov je tudi naloga posebne slovenske skupnosti. »Nekateri razstavljale! nam že sedaj govorijo, da bi morali s po Sejmi so tudi mesto za prodor v svet. Na fotografiji so pomurske plemenske telice na sejmu v italijanski Veroni. Foto: L. K. močjo našega sejma priti na avstrijsko in drugo zahodno tržišče, vendar to ne gre tako lahko,« je menil direktor Ivan Kovač. »Ne smemo razmišljati le o Avstriji in Madžarski. Mi obiščemo veliko sejmov, in če je le mogoče, skušamo kaj novega vnesti v naš program. Težko je predstavljati razstavljalce drugod! Mislim, da je pomembnejše, da dosežemo, da pridejo poslovneži iz tujine k nam. Tu pa so spet dolo- Panonija doma in v svetu Čeprav se sredstva, ki jih porabijo za sodelovanje na sejmih, vselej ne povrnejo, gledano predvsem kratkoročno, pa je udeležba na nekaterih sejmih nujna, pravijo v soboški Panoniji. Takšen neposredni stik med kupci in proizvajalci je potreben, zato se udeležujejo obeh sejmov v Zagrebu (spomladanski in jesenski), že več let sodelujejo na kmetijskem sejmu v Novem Sadu in na sejmu v Gornji Radgoni, letos pa se bodo v nekoliko večjem obsegu predstavili tudi na vinskem sejmu v Ljubljani. Na slednjem so se doslej predstavljali le s škropilno tehniko, tokrat pa bodo prikazali tudi polnilno linijo, ki je namenjena individualnim vinogradnikom oz. kletarjem. To bo kompletna polnilna linija z zmogljivostjo polnjenja okrog 2 tisoč litrov na uro. Panonija pa se s svojimi izdelki predstavlja tudi na sejmih v tujini. Ne sicer samostojno, pač pa preko kooperantov in drugih predstavnikov. Na sejmu Agritehnika v Frankfurtu razstavljajo skupaj z Beckerjem, s katerim Panonija že več let uspešno kooperacijsko sodeluje, v Bologni v Italiji nastopajo s Pegorarom, sodelovali pa so že tudi na sejmu SIMA v Parizu, kjer jih je predstavljala tamkajšnja trgovska organizacija. Preko trgovske organizacije se bodo januarja prihodnje leto predstavili tudi v Belgiji na sejmu v Bruslju, ta sejem pa je za Panonijo še posebej pomemben, saj je vsako drugo leto, na njem pa razstavljale! prikažejo resnično najnovejše dosežke. Ker Panonija izvaža svoje izdelke tudi v vzhodnoevropske države, so z njimi prisotni tudi na sejmih v teh državah. Tako sodelujejo na največjih kmetijskih sejmih v Poljski in Čehoslovaški, v prvi v razstavnem paviljonu Poljoopskrbe, v drugi pa v razstavnih prostorih ACM. Seveda so od sejma velike kakovostne razlike, pravijo v Panoniji, zahodnoevropski sejmi pa so daleč pred našimi. Sejem v Novem Sadu je kakovostno nazadoval, saj se tu razstavlja in prodaja prav vse, ne glede na kakovost, medtem ko je v Radgoni kakovost razstavljalcev veliko večja, pa tudi strokovnost prihaja na tem sejmu bolj do izraza. čene ovire, ki jih mi ne morertio odpraviti. Naš sejem je prometno slabo dostopen, najsi gre za letalski ali avtomobilski prevoz. Slabe zveze so z notranjostjo Jugoslavije, pa tudi z Evropo. Poslovnega obiska bo vedno več. Panonija se že vrsto let uspešno predstavlja na sejmu v Novem Sadu Foto: L. K. Danes pa so vse posteljne zmogljivosti v Pomurju zasedene, tako da si moramo pomagati z zasebnimi sobami.« SEJEMSKA KVOTA JE PREŽIVELA STVAR Pred kakimi desetimi leti je še okrog 40 odstotkov tujih razstavljalcev sodelovalo na radgonskem sejmu s kmetijsko opremo in mehanizacijo. Tudi v Jugoslaviji je danes že veliko dobrih iz delovalcev te opreme, ki je seveda cenejša od tuje. Za sodelovanje na gornjeradgonskem sejmu se zanimajo še izdelovalci opreme za predelovalno industrijo. In kako je s tako imenovano sejemsko kvoto? Ivan Kovač je odgovoril: »Imamo kvoto za blago splošne porabe in tu smo jo tudi izkoristili. Nekaj blaga smo spravili skozi. Kaže, da bodo tudi težki traktorji in kombajni. Vendar pa je za to najprej potrebno imeti kupca in seveda devize, tako da sejem v tem smislu ni več tako zanimiv. Pravimo, da naj bo tržišče čim bolj svobodno, zato bi morali tudi sejemske kvote počasi >ugasniti<. Tržišče bi moralo biti svobodno za vse, tako da bi lahko tudi izdelovalci opreme iz tujine prišli na sejem, če bi pričakovali, da bodo svoje izdelke lahko prodali. Naša politika še ni tako daleč, čeprav se dela v tej smeri.« Vključitev v skupnost Alpe-Jadran ne bo prinesla željenih rezultatov, če se ne bodo odprle tudi meje naše države, če ne bodo odpravili predpisov, ki zavirajo prodor na tuje tržišče. Seveda pa partnerji iz tujine ne bodo zadovoljni le s prodajo naših podjetij v tujini, ampak bi radi tudi sami pristavili svoj lonček. In sejem v Gornji Radgoni je pri tem lahko dobra vez. Bernarda B. Peček Ludvik Kovač S JEKLO KMETIJSKEM SEJMU TFI IN A Radž°ni> I cniTM-1 s« 19.-27. avgusta 1989 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 5 kmetijska panorama SIVA GROZDNA PLESEN (BOTRYTIS CINEREA) NAJVEČJI SOVRAŽNIK NAŠIH VINOGRADOV ŠE 0 ZATRAVLJANJU VINOGRADOV Botritis na kabernikih, botritis na pecljih in kisla gniloba ne povzročajo le velikih izgub pridelka, temveč je zaradi tega tudi veliko slabša kakovost vina. Če pa hočemo bolezen uspešno zatirati, moramo poznati nujno biologijo. Glivica BOTRYTIS CINEREA je v vinogradu vse leto. Prezimi v obliki skelerocijev, predvsem na odmrlih delih vinske tr Siva grozdna plesen na kabrnkih te, kot je suho listje ali slabo dozorela rozga. Spomladi v normalnih razmerah nastanejo iz sklero-cijev, v katerih je več askusov, ki nosijo askospore. Askospore predstavljajo generativno obliko reprodukcije glivice Botrytis ci-nerea. Ko ti trosi v ugodnih razmerah pridejo na trto začno kliti. Razvijejo se hife in splet teh hif je micelij, ki ga lahko vidimo tudi s prostimi očmi. Iz micelija se razvijejo konidiji — to je pa vegetativna oblika glivice botritisa. Minimalne padavine spomladi ali visoka zračna vlaga omogočajo razvoj glivice. Že slab veter lahko raznaša spore. Napad botritisa je možen tako rekoč v vseh razvojnih fazah vinske trte. Ostanki cvetov so izdelan sub Siva grozdna plesen na mladih poganjkih strat za botritis. Tukaj je največkrat žarišče okužb. Zelo zgodaj lahko pride tudi do okužb pec-Ijevine. Na to vpliva toplo in mokro vreme. Pecljevina začne gniti, prekine se dovod asimilatov, posledica je ta, da grozdič delno ali popolnoma odmre. Nekatere sorte so posebej podvržene gnitju pecljevine. To so traminec, renski rizling in nekateri novejši križanci. Letos imamo večkrat opraviti s tako imenovano kislo gnilobo. Glivica se širi po jagodni kožici, jo porašča s hifami in nazadnje jagoda propade. Tudi grozdni sukači so lahko vzrok za kislo gnilobo. Druga generacija odlaga jajčeca v grozdiče julija in v začetku avgusta. Gosenice, ki so se izvalile iz teh jajčec, grizejo jagode in lezejo vanje. Skozi to odprtinico pa glivica botritisa zlahka pride v jagodo, kjer se širi in na koncu jagodo uniči. Vinogradništvo se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo. Spremenile so se gojitvene oblike, izboljšana je obdelava tal, gnojenje in zaščita vinogradov. Zelo dosti uporabljamo organske fungicide, ki uspešno zatirajo bolezni in ne vplivajo na razvoj in rast rastlin. Vsi ti ampelo-tehnični in agrotehnični ukrepi so nam omogočili, da imamo precej večje stalnejše pridelke .kot nekoč. "% Druga stran velike intenzifika-Sfe v vinogradništvu pa se ime-jg^e botritis. Pred 40 leti ni bila i&^olezen omembe vredna, da-je to najmlajša bolezen. Predvsem opažamo močnejše napade te bolezni v vinogradih, kjer obilno gnojimo, predvsem tu mislim na dušik; bujna rast trte zagotavlja idealne razmere. Stadije, ko gliva napade trto, smo omenili že zgoraj, tu bi mogoče omenil le najpomembnejši čas napada botritisa. To je začetek mehčanja jagod. Najbolj postane glivica napadalna takrat, ko grozdni sok vsebuje več kot 4 odstotke sladkorja. Če je jagoda napadena nekoliko pozneje, ko grozdni sok vsebuje 12 odstotkov sladkorja, postane povrhnjica porozna, izhlapevanje vode se pospeši. Takrat to imenujemo žlahtna gniloba. To pri nas ni ravno pogost pojav. S pomočjo lete se dajo pridelati vina visoke kakovosti. Varstvo pred botritisom delimo na dva dela, posredne in neposredne ukrepe. Pri posrednih ukrepih moramo predvsem paziti, da z mineralnimi gnojili gnojimo v mejah normalne in si prizadevamo za čim boljšo prevetrenost habitusa trte. K temu pa. pripomore vsa pravočasna ampelotehnična dela. Predvsem tu mislim na pletev, spravilo mladik med žice in vrši-čkanje. Zelo pomembno je tudi ostranjevanje listja iz okolice grozdja. Mulčenje opravimo pravočasno, da nas trava ne preraste. Med trsi pa uporabljamo herbicide ali pa obdelujemo. Drug način varstva pred triti-som je tako imenovano neposredno ali kemično varstvo pred boleznijo. Pred nekako 15 leti se je na našem trgu pojavila skupina botriticidov, ki so pomenili pravo revolucijo pri varstvu pred to boleznijo. To so vsem dobro znani: ronilan, pinulin, sumilex in rovral. V zadnjem času se jim je pridružil še kidan. Vsi ti preparati so bili ob pojavu na tržišču zelo dobro učinkoviti, več kot 85-odstotna. Danes opažamo, da je njihova učinkovitost zelo padla. Podatki strokovnih služb se vrtijo okrog 50-ostotkov, to pa je za uspešnost pesticida zelo nizka vrednost. Ker vsi izhajajo iz iste skupine, se med njimi pojavlja tudi navzkrižna rezistenca. Na Siva grozdna plesen na grozdju vidiku ni novih preparatov za to bolezen. Ob tej priliki bi opozoril tudi trsničarje, naj pred cepljenjem razkužujejo podlage in cepiče s chinosolom. V silnici in trsnici pa je nujna uporaba enega od zgoraj omenjenih botriticidov. Če napravimo iz tega sklep, vidimo, da se za varstvo proti Botrytis cinerei v prihodnosti ne bomo mogli zanašati na kemično varstvo, temveč bomo morali čimbolj misliti na posredne načine varstva. Siva grozdna plesen je najhujša bolezen v naših vinogradih! Kraner Andrej,dip. inž. agr. Že prof. Vinko Sadarje v svoji knjigi zapisal: »Obdelovanje zemlje je umetnost!« Danes v vinogradniški literaturi ni več pojma obdelovanje zemlje, temveč le še nega ali oskrba vinogradniških tal! V vinogradništvu se daje negi tal premalo pozornosti. Veliko se razpravlja in raziskuje tudi o najmanjših ampelotehničnih, prehranskih in varstvenih ukrepih. Na oskrbo tal se spomnimo takrat, ko nas nekateri znaki na trti (kloroza, slaba in neenakomerna rast itd.) prisilijo, da tudi temu poglavju v vinogradništvu posvetimo več pozornosti. Z zemljo v naših vinogradih ravnajmo prijateljsko, kajti tla se ne dajo oprati. Marsikateri vinogradnik si za-travljanje vinograda zamišlja po svoje. Za vinogradnike je to nekaj novega, še zlasti za tiste, pri katerih velja pravilo, da mora bi-LrTinograd vse leto lepo obdelan, čist in brez plevelov in trav. Taka obdelava pa je bila in bo potrebna še vedno-v vinogradih, ki so gosto sajeni — na kolu in tam, kjer zatravitve, trajne ali začasne, ne dopuščajo talne ali podnebne razmere. Vendar o tem nekoliko pozneje. To, čemur danes pravimo zatravitev vinogradniških tal (trajno ali začasno), je uničevanje plevelov in gnojenje z organskimi gnojili. Mehansko obdelovanje zemlje poskušamo danes v vinogradih čim bolj zmanjšati. To je v bistvu za naravo nekaj tujega in obenem drag tehnološki ukrep. Uporabljamo ga le v določen namen in ob izjemnih priložnostih. Obdelana vinogradniška tla so izpostavljena najrazličnejšim vplivom dežja in sonca. Če vsak na novo zrasel plevel z naslednjim obdelovanjem ali herbicidom uničimo, nimamo tal nikoli vsaj malo zasenčenih. Posledice nepokritih vinogradniških tal pa so lahko zelo velike. Zaradi zbijanja ali tlačenja in zaskorjenosti se življenje v tleh osiromašuje. Vedeti moramo, da imamo v vinogradu letno po vsaki vrsti približno 25 traktorskih prehodov. V vinogradu se lahko začnejo ka- METEOROLOGIJA ZA SADJARSTVO Atmosfera je življenjsko okolje za vsa živa bitja na zemlji — človeka, rastline in živali. Vsi fizični procesi, ki nastajajo in se razvijajo v atmosferi, posebej še v ekosferi, imajo posreden ali neposreden vpliv na življenjske aktivnosti vseh živih organizmov. Med žive organizme pa spadajo tudi bolezni in škodljivci sadnih, pa tudi vseh drugih rastlin. Ljudi je že od nekdaj zanimalo, kako podnebne razmere vplivajo na razvoj bolezni in škodljivcev. Kakšne so tu ppvezave z razvojem entomatološke in fito-patološke znanosti so prišli do spoznanja, da temperatura, padavine, relativna zračna vlaga in vlažnost listja v glavnem določajo pojav bolezni in škodljivcev. Pomembna je tudi možnost širitve bolezni ali škodljivca v določenem okolju. Vse te povezave so pri določenih škodljivih organizmih že do podrobnosti raziskane. In prav temu bo namenjeno to pisanje. Meteorološke podatke lahko spremljamo na več načinov. Najsodobnejši je s pomočjo elektronskih inštrumentov. Ti so se začeli pojavljati v naših delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom. pwO F Procesna enota naprave METOS /0 ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota NA POMURSKEM SEJMU POSLUJE VSAK DAN 00 10. 00 17. URE. zati posledice tlačenja tal. Zelo se zmanjša prepustnost tal ne le za vodo, temveč tudi za zrak in toploto. Druga taka stvar, ki nas pri taki negi tal lahko preseneti, Dober traktor, dober mulčar, uspeh zagotovljen je odnašanje zemlje v dolino ob obilnih padavinah ali nalivih. Najbolj je to izrazito pri vertikalnih strmih vinogradih. Lepše so tla obdelana, večja je površinska erozija. Zlasti drži to za tla, ki so obdelana s stroji, ki močno drobijo zemljo (freze). Voda' nam odplavlja najboljšo fino prst, v kateri je največ hranil. Vse te slabe strani obdelave do čistega narekujejo, da tudi pri nas čim bolj izkoristimo izkušnje sosednjih vinogradnikov iz naprednih vinogradniških dežel, pa tudi domače, ter začnemo s sodobno nego vinogradniških tal — ZATRAVITVIJO. Prednosti ozelenitve tal, trajne ali začasne, so: — preprečujejo erozijsko delo vode, — zboljšujejo fizikalno kemične lastnosti tal, — dosti manj je tlačenja tal, — življenje mikroorganizmov v tleh je aktivnejše. Ločimo več oblik zatravitve, naštel bom le nekaj najzahtevnejših za naše razmere: Ker so cene dokaj dostopne, bi bil smotrn tudi nakup v zasebnem sektorju. Možen bi bil tudi nakup v skupnostih, predvsem pa tam, kjer to dovoljujejo mi-kroklimatske razmere. Moderna elektronika nam omogoči, da hitro in enostavno dobimo opozorila o nevarnosti za nastanek glivične ali bakterijske infekcije, pa tudi pojav škodljivcev. V Gornji Radgoni, v tozdu Radgonske gorice, smo spomladi dobili univerzalno meteorološko opozorilno napravo METOS in o tej bo danes tekla beseda. METOS vas obvesti o možnosti pojava: — jablanovega škrlupa — jabolčnega zavijača — zavijača lupine — peronpspore vinske trte — krompirjeve plesni METOS je aparat avstrijske izdelave, ki s pomočjo elektronskih tipal meri naslednje meteorološke parametre: temperaturo, relativno zračno vlago, temperaturo listja, dnevne padavine, skupne padavine, količno padavin po zadnjem škropljenju, minimalno, srednjo in maksimalno dnevno temperaturo, vsoto efe- — trajno zatravljanje z obdelovanjem tal v vrsti, —- trajno zatravljanje z uporabo herbicidov v vrsti, — začasna ozelenitev — nara vna zarast po vsej površini, — začasna ozelenitev z rabo herbicidov v vrsti, — uporaba herbicidov po vsej površini. Kot vidimo, se s herbicidi pri nas še precej rešuje problem plevelov. V naprednih vinorodnih deželah, kjer imajo sodobno nego tal v vinogradih, so šli herbicidi v pozabo in se uporabljajo le tu in tam. Pri nas pa so v vinogradništvu še »nujno zlo«. Če je že tako, pazimo, da jih bomo uporabljali le v vrsti in še to naj bo pas čim ožji. To je bilo le nekaj misli o rabi herbicidov v vinogradništvu. Ce se sedaj povrnemo k zatra-vitvi tal, je potrebno upoštevati nekaj dejavnikov. Prvi je količina padavin v vegetacijski dobi. V Primerjavi z drugimi vinorodnimi deželami imamo mi teh preveč, kar nam delo nekoliko podraži (več mulčenj). Drugi dejavnik pa je količina humusa v tleh. Po tujih izkušnjah je mogoče za-traviti le tla, ki imajo dobro sestavo in so temeljito pognojena z ktivnih temperatur od različnih bazičnih temperatur naprej in kontrolna vlažnost listja! Že samo merjenje temperature in relativne zračne vlage prinese sadjarju dragocene informacije. Tako je recimo pri jabolčnem zavijaču (Carpocapsa pomonella), kjer vemo, da samice metuljčka ne odlagajo jajčec. Sistemični pripravki za varstvo rastlin slabo delujejo, če je relativna zračna vlaga pod 70 %. Ob ugotavljanju pozeb nam je v veliko pomoč. In še bi lahko naštevali. Največji problem v jabolčnih nasadih pa je gotovo škrlup (Venturia inaequalis). Za ugotavljanje možnosti okužbe in nato stopnjo okužbe je nujno, da vemo, kakšne so srednje dnevne temperature in kako dolgo je bilo listje omogočeno. Iz tega lahko na podlagi Milsove tabele izračunamo, kdaj bo končana inkubacijska doba, če to vemo, si lahko termine škropljenja prilagodimo, da le-to poteka v optimalnem času. Novi koncepti preprečevanja škrlupa so zasnovani na kombiniranem preventiv-nem--kurativnem varstvu. Le to pa ni mogoče, če nimamo možnosti spremljanja meteoroloških organskimi gnojili. Čas odločitve za trajno zatravitev je odvisen predvsem od humusa v tleh. Nikakor ne zatravljajmo vinogradniških tal, če le-teh nismo dobro pognojili z organskimi gnojili. V prvih letih zatravitve skoraj vedno pride do zmanjšanja pridelka, tako količinsko kot kakovostno. V nekaterih primerih se je zatravitve možno lotiti tudi postopoma, recimo vsako drugo vrsto. Trajno lahko zatravimo tla s sa-moozelenitvijo ali setvijo travno-deteljnih mešanic. Začasna ozelenitev pa se največkrat kombinira s podorinami. Model take začasne ozelenitve bi bil takle: Zemljo prerahljamo ali preor-jemo, spomladi zbranamo, poravnamo in zasejemo travno-de-teljno mešanico. Nato mulčimo vsakokrat, ko je trava visoka 20—30 cm. Nato tri leta samo mulčimo, v jeseni tretje leto pa zemljo spet prerahljamo, organsko po možnosti pognojimo, spomladi poravnamo in tri leta spet samo mulčimo. Tak model se dobro obnese v težkih tleh. Večina naših vinogradov pa je prav na takšnih tleh. Razumljiveje, daje treba dodatno gnojiti ozlenele oz. zatravljene vinograde. Največkrat se priporoča, da je treba poleg osnovnega gnojenja, zlasti v prvih letih, povečati količino dušika, odvisno od potrebe. Glede na padavine redno mulčimo z ustreznimi mulčarji. V sušnih obdobjih mulčimo pogosteje. Tu je namreč konkurenca za vlago med trsom in travno rušo. S trajno zatravitvijo kot tehnologijo nege vinogradniških tal se bistveno spremeni potreba po vlačnih strojih in priključkih. V bistvu potrebujemo težje stroje (podraljače, pluge, brane ...) le občasno. Najvažnejša stroja nam postaneta mulčar in škropilni agregat. To pa je mogoče le, če se nam je trajna zatravitev kot nova tehnologija nege vinogradniških tal popolnoma posrečila in travo v naslednjih letih redno mulčimo in negujemo z ustreznimi stroji. Z zemljo ravnajmo prijatelj-skofKraner Andrej,dipl. inž. agr. Tipalna enota naprave METOS podatkov. Rezultati so pokazali, da lahko na tak način prihranimo 3—4 škropljenja. Koliko je to v denarju, je težko reči, gotovo veliko, kajti stroški za pesticide so visoki. Napravo METOS je mogoče kupiti v Jeklotehni Maribor, v konsignacijski prodaji. Cena je okrog 18.000 šilingov. Na prvi pogled je visoka, vendar ni, glede na to koliko daje. V tozdu Radgonske gorice smo z njenim delovanjem zelo zadovoljni in smo pripravljeni posredovati tudi dodatne informacije. Andrej KRANER, dipl. inž. agr. IAN 6 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 kmetijska panorama ZA TRI OBČINE ENO GOZDNO PODJETJE Znano je, da pomursko gozdarstvo ni enotno organizirano, čeprav zakon o gospodarjenju z gozdovi to nekako predpisuje. V občini Gornja Radgona (Kmetijski kombinat in VG Kapela) so pač vztrajali pri stari razdelitvi, tako da so se v delovno organizacijo Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota združili le gozdarji, predelovalci lesa in gojitelji divjadi iz soboške, lendavske Kmetijska zadruga Gornja Radgona praznuje 40-letnico delovanja. Osrednja slovesnost bo v okviru 27. kmetijsko-živilskega sejma v sredo, 23. avgusta, ko bo Dan zadružnikov. Na posnetku je le eden izmed številnih objektov, ki so jih obnovili ali na novo zgradili v minulih letih. Je oskrbni center v Radencih, v katerih si nabavlja potreben material tudi precej kmetovalcev z one strani Mure, bbp ZAKAJ UMIRAJO GOZDOVI? ČLOVEK, ZAKAJ SOVRAŽIŠ GOZD? Gozdarstvo tudi pri nas ni v zavidljivem položaju, poleg splošne gospodarske krize ga tarejo še umiranje gozdov, vedno večji pritisk na gozd in tudi neprimerno dojemanje gozda in ravnanje z njim v javnosti in centrih odločanja. Gozdarji torej potrebujejo vsestransko razumevanje in pomoč. Pri nas je imel gozd že od nekdaj podrejeno vlogo, prekmurski človek je bil predvsem kmetovalec, gozd, če ga je imel, je rabil le potrebam njegovega kmečkega gospodarstva, sam je le izjemoma živel s svojim gozdom. Nekoliko več so ga cenili nekdanji veleposestniki, toda tudi ti le zaradi lova. Velika murska ravnina je danes glavni prehranjevalec. Poleg najboljših njiv najdemo tu veliko odličnih gozdnih rastišč z bogatimi gozdovi. Na žalost vlada še vedno miselnost, da je potrebno povečati kmetijsko pridelavo, in to za vsako ceno. Vodarji z obširnimi regulacijami tekočih voda in hidromelioracijami ustvarjajo vedno nove kmetijske površine, pokrajino pa spreminjajo v »kulturno« stepo in s tem strežejo po življenju prekmurskih logov, ki zaradi padanja podtalnice vedno bolj umirajo. Drugod po svetu so že davno spoznali, kaj pomeni gozd za ljudi in naravo. Zaščitili so ga in k Na preglednem panoju je prikaz gozdne učne poti na kateri si bo obiskovalec lahko ogledal edinstven nasad črne jelše, se spoznal z delom gozdarjev in zvedel marsikaj zanimivega in poučnega. in ljutomerske občine. Organizirani so v štirih temeljnih organizacijah združenega dela, in sicer so to Gozdarstvo Murska Sobota, Temeljna organizacija kooperantov Murska Sobota (zasebni sektor), Primarna predelava lesa — žage Lendava in Gojitveno lovišče Fazan Beltinci. Povezuje jih delovna skupnost skupnih služb v Murski Soboti, ki opravlja vsa administrativno-tehni- varovanju gozda povabili tudi druge ljudi, ne samo strokovnjake. Zavedajoč se, da ljudje premalo vedo o pomenu gozda in o delu gozdarjev, so osnovali nekakšne gozdne šole, v katerih ljudem prikazujejo vse, kar se v gozdu dogaja, kaj gozd predstavlja v življenju človeka, skratka, osveščajo ljudi, da bodo bolj cenili gozd in s tem tudi svoje naravno okolje. V zadnjih letih tudi v Sloveniji razmišljamo o tem, da bi bila na posameznih območjih gozdne šole. Te naj bi bile zasnovane tako, da bi prikazale značilnosti določenega kraja. Naša značilnost je črna jelša, ta smreka prekmurskega Dolinskega. Rezervat črne jelše v Veliki Polani in Črnem logu je edinstven v Evropi, toda nemarnost človeka grozi tudi temu edinstvenemu ekosistemu. Prekmurski gozdarji so se odločili, da bodo v tem naravnem rezervatu črne jelše osnovali nekakšno gozdno šolo, ki ji pravijo gozdna učilna. Za kaj gre? VODA-JELŠA DVA ŽIVLJENJSKA ELEMENTA V PREKMURJU Šola naj prikaže naše enkratne ekosisteme, opozori naj na usodno rušenje naravnega ravnotežja in pokaže na edino pot, na sožitje kmetijstva in gozdarstva, kjer se z ohranitvijo naravnega okolja čna opravila za vse tozde, le pri beltinskem Fazanu imajo samostojno finančno in komercialno službo. Že daljši čas pa ugotavljajo, da obstoječa organiziranost ni najprimernejša, predvsem pa strokovno skoraj nesprejemljiva. Je namreč zelo draga, veliko del se podvaja, odločanje o povsem nepomembnih stvareh je zapleteno itd. Vse to so ugotavljali že lansko leto, ko so temeljito analizirali poslovanje. Tedaj (aprila) so sprejeli tudi >paket ukrepov< za izboljšanje gospodarjenja. Med drugim so ugotovili, da je potrebna sprememba same organiziranosti. Opredelili so se za ustanovitev enovite delovne organizacije oziroma družbenega podjetja. Sicer pa so v ta namen imenovali tudi posebno delovno skupino, ki je pripravila osnutek predloga nove organiziranosti. In prav zdaj teče med zaposlenimi (okrog 200 delavcev) javna razprava, ki jo nameravajo končati do konca tega meseca, kakšna naj bo torej nova oblika organiziranosti. Kot že navedeno, je predvidena ustanovitev družbenega podjetja s tremi delovnimi enotami (poslovne enote, obrati ali kaj podobnega). Le-te bi bile: Gozdarstvo (vzgoja, nega in varstvo gozdov v družbenih in zasebnih gozdovih, izkoriščanje družbenih gozdov, odkup lesa v zasebnih gozdovih, transport, gozdne ko V Polanskem gozdu pod vodstvom Ladislava Nemesszegija in Feliksa Golenka nastaja svojevrstna učilnica v naravi. Njen namen je približati gozd ljudem, da bi ga bolje varovali in spoštovali. doseže tudi optimalna kmetijska in gozdarska proizvodnja. To nam je povedal vodja projekta gozdne učilne v Polani Ladislav Nemesszegy. Prekmurski človek se je vedno boril z vodo, bilo je je večkrat preveč. Sedaj je vode vedno manj, tudi jelše je vedno manj. Narava je pač večkrat samosvoja, vendar ima vedno prav. Človek je tudi večkrat samosvoj, vendar nima vedno prav. Da bi prikazali življenje gozda, njegovo propadarije, so se gozdarji odločili osnovati šolo v Polanskem gozdu na temo voda—jelša. Tu naj bi se ljudje učili in vzgajali, bila bi pa močan adut v prizadevanjih, da rešimo, kar se še rešiti da — jelševe loge in pokrajino pred brezglavim odvod-njavanjem. Vsekakor pa bo predstavljala otoček izginjajočega .ekosistema — močan prispevek za ekološko osveščanje. V gozdni šoli bodo poskušali odgovoriti med drugim tudi na vprašanje, kaj se dogaja v vodi, kaj na obrežjih, kaj se dogaja z jelšo od semena do drevesa in zakaj jesen ponekod životari, drugod pa ponosno kraljuje s svojo mogočno krošnjo nad jelšo, kraljico močvirskih rastišč. Učilna naj tudi pove, da sta voda in jelša v Prekmurju dva življenjska elementa. Komu bo rabila učilna v Polani? Vsem, ki jih bo pot pripeljala munikacije, drevesničarstvo), Primarna predelava lesa (primarni razrez lesa, gradbeni les) in Lovstvo (vsa dejavnost, ki jo sedaj opravlja Fazan). Delovno organizacijo oziroma podjetje naj bi vodil direktor, posamezne samostojne enote ali obrate pa vodje teh enot. Variantni predlog pa je, da bi imeli kolektivni poslovodni organ, ki bi ga tvorili predsednik in trije člani (vodje posameznih obratov). V obeh primerih pa bi seveda imeli le en delavski svet ter praviloma po eno osnovno organizacijo sindikata in zveze komunistov; tudi mladi si bodo seveda lahko ustanovili svojo organizacijo, če jih bo dovolj. Sedeži enot oziroma obratov pa bodo tako kot doslej v Murski Soboti, Lendavi in Beltincih. Čeprav naj bi bila enovita DO oz. podjetje, bodo povsod samostojno spremljali rezultate poslovanja, ugotavljali dobiček obrata in z njim tudi razpolagali, načrtovali, predlagali proizvod-no-finančne, kadrovske in investicijske plane, v beltinskem Fazanu pa naj bi sploh ostale vse funkcije, kakor jih opravljajo sedaj v okviru tozda. Če bodo vsi ti predlogi v javni razpravi sprejeti, oziroma če ne bo prišlo do bistvenih sprememb, bi se lahko organizirali po novem s L januarjem prihod-.njega leta. Škoda pa bi bila, če bi se še bolj razdrobili, kot so sedaj. Jože Graj v Polanski gozd, bo program prilagojen in tudi poti po gozdu bodo tako speljane, da bo »svojo jelšo« našel vsakdo, od prvošolčka pa do gozdarja-znanstveni-ka. Dela pri tem projektu v Polanskem gozdu vodi Feliks Golenko. V celoten projekt so vključeni strokovnjaki, kot so gozdarji-biologi, slikarji in kiparji, ekologi in drugi. Če bo vse posreči, naj bi gozdno učilno v Polani odprli leta 1991. GOZDNE UČNE POTI Za šolsko mladino pa imajo gozdarji pripravljene posebne poti. Ena gozdna učna pot je v Bukovnici, druga pa v Polanskem gozdu. Namen teh poti je učence seznaniti v rastlinstvom v gozdu. Tu lahko spoznajo različne drevesne vrste, delo gozdarjev in življenje v gozdu. Obe učni poti bodo odprli že septembra. Gozdarji želijo, da šole organizirajo izlete in učenci spoznajo bogato naravo v gozdu. Osveščen človek bo znal varovati naravo le tedaj, če jo bo spoznal, spoznal delovanje gozda, spoznal pa tudi svoje napake, ki jih je delal, in prispeval delež k umiranju gozdov. Akcija gozdarjev je torej prišla pet minut pred dvanajsto. Če bi z gozdovi ravnali tako kot doslej, bi ti počasi, a zagotovo umrli. Jani D. KAKO OBIRAMO SADJE (nadaljevanje iz prejšnje številke) Čas obiranja sadnih vrst Jabolka: Poletne in nekatere zgodnje jesenske sorte, kot so beličniki, james grieve, priolov delišes, v vrtovih in manjših sadovnjakih lahko obiramo postopoma. Tako dosežemo, da vse plodove oberemo v najprimernejši zrelosti. Če bi obrali vse plodove naenkrat, bi nekateri plodovi prezoreli, drugi pa ne bi dozoreli in v skladišču ne bi dosegli pričakovane kakovosti. Jesenske sorte trgamo, ko začno plodovi spreminjati osnovno zeleno barvo v rumeno in ko se že z lahkoto trgajo. Pravilni čas obiranja je predvsem pomemben pri obiranju poznih zimskih sort. Pri prezgodaj obranem sadju so izgube teže, ker so plodovi manjši. Ugotovljeno je, da zadnjih 20 dni plodovi lahko pridobijo še do 15 odstotkov teže. Prezgodaj obrani plodovi so tudi slabše obarvani, imajo manj sladkorja, so manj aromatični in nasploh manj okusni (zlati delišes). Ker lupina ni še dokončno formirana, pride tudi do večjih izgub teže, medtem ko je sadje uskladiščeno. Pri prepozno obranem sadju ugotavljamo izgube teže zaradi odpadanja plodov, večja je tudi občutljivost na fiziološke bolezni, kot so porjavenje mesa, jonata-nova pikčavost itd., in občutno se skrajša doba skladiščenja. Najbolj ugoden čas za obiranje zimskih sort jabolk določamo po že naštetih postopkih, kot so sprememba barve, prisotnost škroba, število dni od polnega cvetenja itd. Hruške: V domačem vrtu trgamo hruške za takojšnjo rabo, ko spremene osnovno zeleno barvo v rahlo rumenkasto in se z lahkoto trgajo. Če gojimo hruške za trg, jih moramo obirati nekoliko prej, v času tehnološke zrelosti, da lažje prenesejo transport in so užitne šele, ko pridejo do porabnika. Zrelost zimskih sort hrušk ugotavljamo po že naštetih postopkih za določanje zrelosti. Breskve: Breskve na drevju ne dozorevajo sočasno, zato jih obiramo dva do trikrat, odvisno od vremena in sorte. Za takojšnjo uporabo pustimo breskve na drevju, da popolnoma dozore. To ugotovimo po spremembi osnovne barve in trdoti mesa. Tudi breskve za predelavo pustimo, da na drevju dozore do užitne zrelosti. Breskve, namenjene za trg, zbiramo nekaj dni pred užitno zrelostjo, ko začno spreminjati osnovno zeleno barvo v rumenkasto, a se še ne mehčajo. Marelice: Podobno kakor breskve zorijo marelice neenakomerno, zato jih obiramo postopoma. Za takojšnjo rabo pustimo, da dozorijo na drevesu do užitne zrelosti, medtem ko jih za trg obiramo nekaj dni prej. Slive in češplje: Tudi slive in češplje zorijo neenakomerno, zato jih obiramo večkrat. Za svežo porabo jih obiramo ročno, da obdržijo poprh, za predelavo pa jih pustimo na drevesu do popolne zrelosti, nakar jih otresemo. Češnje in višnje: Obiramo jih, ko dobijo značilno barvo. Pri češnjah ima odločilni po-r men pokušnja, kajti prezgodaj obrane češnje ostanejo brez V POLANI PRI MURSKI SOBOTI prave arome. Višnje za predelavo otresemo oziroma smukamo brez pecljev. Da je obiranje oziroma tresenje lažje, lahko poškropimo višnje s hormonskim preparatom, da se plodovi višenj pri trganju ne ranijo. Kako obiramo plodove Način obiranja je odvisen od rabe sadja. Plodove za svežo porabo ali skladiščenja obiramo skrbno in previdno ročno, medtem ko plodove za predelavo lahko otresemo. Dodatno pozornost moramo posvetiti obiranju zimskih sort jabolk in hrušk, ker lahko že najmanjši stisk ali udarec pri prekladanju poškoduje plodove in se s tem znatno zmanjša vrednost in trpežnost obranega pridelka. Posebna tehnika obiranja plodov velja za jabolka in hruške, ki rastejo na kratkih pecljih, in drugačna za plodove, ki rastejo na dolgih pecljih. Plodove na kratkih pecljih, kar je značilno za koks oranžno rene-to, jonatan, zlato parmeno itd., obiramo tako, da primemo plod z dlanjo, ga malo privzdignemo, zasukamo in nato odtrgamo. Pri obiranju plodov na dolgih pecljih si pomagamo še s kazalcem, s katerim porinemo pecelj na stran, ko plod z dlanjo dvignemo. Plodov ne smemo vleči z veje, lahko odtrgamo plod brez peclja ali z odlomljenim pecljem. V obeh primerih je vrednost ploda manjša. Pri trganju plodov pazimo tudi, da s plodovi ne odtrgamo ali poškodujemo rednega lesa ali ne otresemo drugih plodov, ker s tem zmanjšamo pridelek v tem in naslednjem letu. Obiralci si morajo pred obiranjem porezati predolge nohte, s katerimi prav lahko poškodujejo plodove, ki prično na poškodovanih mestih gniti. Posebno pozornost pri obiranju posvetimo sortam, ki imajo svetlo zeleno ali rumenkasto barvo pokožice. Te sorte, med katere sedita tudi zlati delišes in šampanjska reneta, so izredno občutljive za kakršenkoli pritisk. Pri obiranju polagamo obrane plodove v košarice ali zaboje, da se ne obtolčejo. S plodovi jabolk in hrušk ravna-, mo tako pazljivo kakor z jajci. Razlika med jajci in sadjem je le v tem, da je udarec na jajcu viden takoj, pri sadju pa šele pozneje, ko ga uskladiščimo. Češnje, višnje in slive, namenjene sveži porabi, obiramo s peclji. Pri slivah bodimo še posebej previdni, da ne odstranimo poprha s površine plodov. Breskve in marelice obiramo ročno, tako da plod primemo z dlanjo in pazimo, da ga s prsti preveč ne stisnemo ali celo ranimo z nohti. Na splošno velja, da obiramo v lepem in suhem vremenu. Če čas dopušča, izberemo jutranje ure, ko se rosa posuši in preden nastopi dnevna vročina. Obrano sadje sproti odvažamo v hladno klet ali skladišče. Če te možnosti nimamo, postavimo obrano sadje takoj v senco. Sadje otresemo z dreves, kadar je namenjeno predelavi. Drevesa lahko otresemo s palico ali s posebnimi stresalnimi vibratorskimi pripravami. Plodovi, ki jih otresemo z dreves, morajo biti dovolj zreli, da že lahko odpadejo. Pri otresanju s palico pazimo, da ne poškodujemo rodnega lesa. VSE NARED ZA MLACEV V Polani pri Murski Soboti je že vse nared za letošnjo mlačev z maganjarom, ki postaja tradicionalna, saj jo Polančani tokrat organizirajo ze tretjič po vrsti. Ze prejšnji dve prireditvi sta pokazali da je zanimanje za taksne prireditve veliko, zato tudi prihodnjo nedeljo 27. avgusta, organizatorji pričakujejo velik obisk. Ob tradicionalnih običajih ki so bili nekoč povezani z mlačvijo ter ob pestri izbiri do-pevcev popestrili še z nastopom ljudskih pe cev, ki bodo predstavili stare ljudske pesmi o žetvi in mlačvi. Do-nr?iXJ Za-nast°P že Pr*javHo eeč kot deset skupin in posameznikov prijave pa se sprejemajo v Kmetijski zadrugi Panonka. L. K. VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 7 kmetijska panorama 40 let Kmetijske zadruge Gornja Radgona Za četrtino večji KMETJE NAM ZAUPAJO, TO JE! Štiridesetletnica neke kmetijske zadruge je res malce dvomljiva, kajti vemo (starejši ljudje pa se še spominjajo), kaj vse se je dogajalo po vojni s tovrstnimi organizacijami. Ustanavljali so jih skoraj v vsaki vasi, poskušali uvesti kolektivizacijo, nato spet združevali, dokler jih niso »požrle« družbene kmetijske organizacije. Samostojnost so si pridobile spet sredi sedemdesetih let. Tudi v Gornji Radgoni je kmetijska organizacija zasebnikov doživela skoraj podobno tragikomedijo. Lahko pa se pohvalijo, da je bilo tukaj že pred prvo svetovno vojno močno denarno zadružništvo, saj so že 1892. ustanovili kmečko posojilnico. Zanimivo je tudi, da je bila že 21. julija 1938. leta ustanovljena Nabavno-prodajna zadruga, vendar ni bila nikoli uradno registrirana. Nasprotovali so ji namreč takratni gor-njeradgonski trgovci, ki so v njej videli preveliko konkurenco. Ustanovitelji niso popustili. Že 27. marca 1939 so sklicali ustanovni zbor Kmetijske blagovne zadruge Gornja Radgona. Uspešno je delovala vse do začetka vojne, nabavljala material, ki so ga potrebovali v kmetijstvu (umetna gnojila, oljne tropine, petrolej) ter odkupovala živino. Že leta 1940 je izvozila v Italijo 7 vagonov živine, v Nemčijo pa dva. Že takrat so odkupovali jabolka in jih izvažali v Nemčijo. V ohranjenih zapisnikih lahko tudi preberemo, da je zadruga načrtovala gradnjo sušilnice za sadje, in to v bližini opekarne. Bil je že sprejet sklep o gradnji, banska uprava je zagotovila večino sredstev, vendar jim je načrte preprečila vojna. Decembra 1945 je bil v Gornji Radgoni sklican ustanovni sestanek Nabavno-prodajne zadruge Gornja Radgona, ki ga je vodil Janko Stranjšak. Leto kasneje so formalno združili novoustanovljeno in kmetijsko blagovno zadrugo iz leta 1939. Do leta 1948 so ustanovili kar veliko število NAPROZ (naba-vno-prodajnih zadrug), njihova glavna naloga pa je bila oskrbeti člane s potrošnim blagom. 17. maja 1948 so na skupščini ustanovili Kmetijsko zadrugo Radgona in ta datum je tudi izhodišče za praznovanje 40-le-tnice. Izpustili bi vmesno obdobje in omenili le, da so po sprejetju zakona o združenem delu kmetje (takrat v okviru Kmetijskega kombinata) ustanovili tozd Kmetijska kooperacija, katere direktorje postal dipl. inž. Janko Slavič. 1.1. 1979 so po petnajstih letih kmetje spet dobili svojo samostojno zadružno organizacijo. Gornjeradgonska kmetijska zadruga je danes nosilec organizirane kmetijske proizvodnje pri zasebnikih. V lasti 1200 čla-nov-zadružnikov je čez 13 tisoč hektarjev zemlje. V zadnjih letih je njihova najpomembnejša naloga izboljšati obstoječo obdelovalno zemljo (zemlje, ki bi jo kmetje lahko kupili, ni več), tako da so izsušili okrog 3500 hektarjev, zložili pa 380 hektarjev zemlje. Tržna pridelava in reja sta se močno povečali. Tako. so 1970. leta oddali 734 goved, 272 prašičev in 105 telet, 1988. pa že 1354 goved, 476 prašičev in 201 tele. Še bolj so se povečali rezultati poljedelstva. 1970. leta so odkupili 31 ton pšenice, 68 ton koruze in 1978. leta 1577 ton sladkorne pese. Lani so odkupili že 1476 ton pšenice, 1504 koruze in 3777 ton sladkorne pese. Najbolj presenetljivi podatki so pri oddaji mleka. Od 895 tisoč litrov v 1970. letu se je odkup povečal na 5,3 milijona litrov letno. Izboljšanje zemljišč, večja pridelava in reja pa so le delček nalog kmetijske zadruge. Zavedajo se, da morajo kmetu omogočiti, če ga hočejo obdržati v svoji organizaciji, nemoteno kmetovanje, kamor pa spada tudi oskrba s potrebnim materialom. Tako so v minulih letih obnovili ali na novo zgradili vse trgovine, prav tačas pa gradijo novo zadružno trgovino v Spodnjih Ivanjcih, bencinsko črpalko v Spodnji Ščavnici in sušilnico v Črncih. »Upam si trditi, da je večina kmetov zadovoljnih z radgonsko zadrugo. Ne trdim, da smo naj boljši, niti da smo slabi. Smo pa nekje pri vrhu. Če pravi čas sporočijo, lahko dobijo v naših trgovinah prav vse, seveda pa mi velikih zalog ne moremo imeti. Sodelovanje s Kmetijskim kombinatom je kar dobro, lahko pa bi bilo boljše. Trdim, da tiste prave konkurence še vedno ni in je ne bo, dokler ne bo tudi zadruga imela predelovalnih obratov. Zaenkrat to nima smisla. Tudi člani naše vinogradniške-poslovne skupnosti niso zainteresirani za ustanovitev lastne, ker lahko zaenkrat dobro prodajo grozdje in neustekleničeno vino. Tudi Kmetijski kombinat izpolnjuje njihove zahteve glede doplačila. Prav tako se ne splača razmišljati o kaki posebni predelavi mesa, ker je tu tozd Mesoizdelki, vendar pa je potrebna boljša povezanost. V tej reprodukcijski verigi želimo biti navzoči vse do trgovine, torej bi morali biti vključeni tudi v samoupravne in druge organe,« je bil odločen sedanji direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona Janez Kramberger. Načrtov imajo veliko, predvsem pa si želijo, da bi bili v prihodnje v njihovo zadrugo vključeni samo taki kmetje, ki želijo resno sodelovati. Že nekaj časa so tudi kmetijske zadruge tarča obtožb ekologov zaradi izsuševanja, regulacije, prevelike količine umetnih gnojil in škropiv . . . Krambergerje odgovoril: »Ravno izsuševanje je našo pokrajino rešilo pred poplavami. Ne rečem, da nismo na začetku posekali kako drevo preveč, vendar jih sedaj spet preveč puščamo. Res je sedaj Ščavnica kot kanal, vendar bo to počasi poraslo in ne bo problema. Mislim, da je treba najprej rešiti komunalne probleme mest, vasi in občine, šele nato pa pride na vrsto kmetijstvo. Drugi časi zadruge, drugi problemi. Še nekaj let, pa ne bo bistveno pridelati čim več, ampak pridelati čim bolj zdravo, biti čim manj škodljiv. Kmetijski zadrugi pa ob jubileju lahko le želimo, da naslednjih 40 let ne bi bilo tako burnih. Bernarda B. Peček V prvem polletju so rezultati gospodarjenja v Mesni industriji iz Murske Sobote zadovoljivi. Se posebej zato, ker prodajo v prvem polletju vedno manj kot v drugi polovici leta. Prezreti pa ne gre tudi, da so zaradi velike odvisnosti od tujih virov financiranja plačali 275 milijard obresti, kar je 7-krat več, kot so namenili za osebne dohodke V klavnici so zakol povečali za 33 odstotkov, kar so lahko uresničili, ker sami veliko vlagajo v kooperacijsko rejo, iz katere so tudi na tuje prodali 3.426 mlado pitanih goved ali 1.273 ton. Zakol prašičev so v primerjavi s prvimi 6 meseci 1988 povečali za 6 odstotkov. Na domačem tržišču so prodali 12.005 ton mesa in izdelkov iz njega. V skupni prodaji predstavljajo prodano sveže junčje in prašičje meso ter drobovina 54 odstotkov, saj so omenjenega prodali 6.510 ton. Razmerje med Gradijo kmetijski oskrbovalni center V Spodnjih Ivanjcih gradijo kmetijski oskrbovalni center, ki bo oskrboval kmetovalce tega predela radgonske občine s potrebnimi reprodukcijskimi materiali. Zidava centra bo stala kakih 3,5 milijarde dinarjev, od tega je nekaj lastnih sredstev Kmetijske zadruge Radgona, večji del pa so dobili iz sklada za nerazvite. Pridobili bodo 800 kvadrantih metrov skladiščnih površin, od tega 240 pokritih. V sklopu centra bo tudi sodobna trgovina za prodajo blaga, ki ga potrebujejo kmetje in kooperanti. Nadejajo se, da bodo oskrbovalni center zgradili do spravila jesenskih pridelkov. L. Kramberger svežim mesom in izdelki (idelkov so prodali 4.228 ton) je 60:40 odstotkov. Cilj poslovne politike, da se proda več svežega mesa, že uresničujejo. Prodaja svežega mesa je ugodnejša — pred časom je bilo obratno, ker se slednjemu cene hitreje prilagajajo inflacijskim gibanjem, boljši pa so tudi plačilni pogoji. Letos so v 6 mesecih prodajo svežega mesa v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta povečali za 36 odstotkov, trajnih konzerv za 13 odstotkov, povečala se je tudi prodaja pasteriziranih konzerv in aspikov. Slabše so šli v prodajo suhomesni izdelki in klobase. Zmanjšanje prodaje slednjih je preveliko in za odpravo vzrokov že pripravljajo ukrepe. V prvem polletju so drobno-prodajne cene za junčje meso povečali »le« za 192 in za svinjsko za 232 odstotkov, cene klobas so se povečale od 180 do 300 odstotkov, cene suhomesnih iz- izvoz delkov od 300 do 320, trajnih konzerv od 270 do 300 in cene poltrajnih konzerv od 250 do 290 odstotkov. Zaostajanje cen za inflacijo bodo ob upoštevanju zakonitosti trga poskusili nadomestiti v drugi polovici leta. V prvem polletju so izvozili za prek 11 milijonov dolarjev mesa in izdelkov, kar je 24 odstotkov več kot v polletju lani, ob tem, da se je količinsko izvoz povečal za 14 odstotkov. Najbolj so povečali izvoz v ZDA in države tretjega sveta. Več blaga kot v rednem izvozu in prek sejmov izvozijo ob pomoči kooperacijskih poslov. Mesarji iz Murske Sobote so v prvem polletju dosegli 621 milijard 843 milijonov dinarjev celotnega prihodka, ki je od lanskega večji za 760 odstotkov, od tega je ostalo 65,318 milijarde dohodka, ki je od čistega v prvem polletju 1988 večji za 617 odstotkov. Boris Hegeduš POMURSKI MESARJI S PRODAJO ZADOVOLJNI V Mesni industriji KK Radgona so v prvem polletju prodali 782 ton govejega mesa, kar je za 32,2 odstotka manj kot v prvem polletju 1988. Mesarji Simentalke DO Ljutomerčan pa so prodajo govedine povečali za 18,8 odstotka, prodali so je 209 ton. Svinjskega mesa so radgonski mesarji prodali 1.399 ton, kar je za 30,6 odstotka več, ljutomerska Simentalka pa je prodala 535 ton oziroma 1,7 odstotka manj svinjine kot v polletju lani. Suhomesnih izdelkov so v Gornji Radgoni izdelali 265 ton oziroma 15,3 odstotka- manj, ljutomerčani pa 139 ton oziroma 2,1 odstotka manj kot v enakem času lani. Raznih vrst klobas so v Radgoni izdelali 549 ton, kar je enako kot v letu 1988, v Ljutomerčanu pa 259 ton oziroma 2,5 odstotka manj kot v prvi polovici leta 1988. V KK Radgoni so izdelali še 126 ton to-pilniških izdelkov ali 104,1 odstotka, v Ljutomerčanu pa 92 ton oziroma 8 odstotkov manj kot v prvih 6 mesecih v letu 1988. LETOS ZOPET ODLIČNI PRIDELKI PŠENICE KG RAKIČAN V VRHU JUGOSLOVANSKIH PRIDELOVALCEV V letošnjem letu smo pridelali v KG Rakičan na požetih 1979,35 ha povprečno 63,53 dt pšenice na ha, osušene na 14% vlago. To je naš drugi najboljši povprečni pridelek pšenice, saj smo lani na požetih 1810,11 ha naželi povprečno 66,48 dt pšenice na ha in se tako v povprečju izenačili z najboljšimi pridelovalci v državi, to je s slavonskimi kombinati. Letos sicer še nimam podatkov o pridelkih slavonskih kombinatov, vendar, kot sem slišal, je edino kombinat Belje letos nažel povprečno 66 dt pšenice na ha (lani celo 75,20 dt), vsi drugi pa manj. Kombinati v Vojvodini so naželi povprečno do 50 dt pšenice na ha, torej tudi precej manj kot lani. Vsepovsod so letos pridelki slabši od lanskih, pri nas le malenkostno slabši. Naše osemletno povprečje (1982—1989) znaša sedaj prek 60 dt pšenice na ha, kar je za naše razmere izreden dosežek. Naša zemlja je v povprečju slabša kot v Slavoniji ali Vojvodini. Javno sprašujem, koliko kmečkih kmetij je v Sloveniji, ki imajo takšno osemletno povprečje? Verjetno nobene. Torej kljub kritikam družbeni sektor kmetijstva odigrava svojo vlogo. Kaj je pripomoglo k temu, da smo letos dosegli le malenkost manjši povprečni pridelek na ha od lanskega rekordnega. Jeseni nam je uspelo, da smo vso pšenico posejali oktobra. Zima je bila mila, brez snega. Tako zaradi nje ni propadlo niti zrno posejane pšenice. Spomladi se je pšenica še razraščala, tako da so bili posevki zelo gosti, skoraj pregosti. Ker so bili posevki tako gosti, smo jih morali maksimalno odgnojevati z dušikom. Tako so dobili vsi posevki spomladi dvakrat po 80 kg čistega dušika, nekateri še nekoliko več. Torej, dali smo maksimalne količine, ki jih še prenesejo zagrebške selekcije pšenice, ki jih mi sejemo. V jeseni smo dali tudi maksimalne količine fosfornih in kalijevih gnojil. Tako smo dali posevkom na ha povprečno: 200 kg čistega dušika, nekaterim še več 160 kg PzOs in 160 kg KiO. Slavonski kombinati so lani gnojili pšenico povprečno (eni več, drugi manj) z 212 kg čistega dušika, 112 kg P .Os in s 96 kg KzO. Torej smo mi dali več fosforja in kalija. Spomladi smo tudi pravočasno škropili proti plevelom. Tako je bila naša pšenica, v nasprotju z večino kmečke, čista, praktično brez plevelov, že na dnevu pšenice v Rakičanu sem zaradi tega kritiziral pospeševalno službo, ki je premalo naredila, da bi imela pšenica manj sfakoperca. Iz prospekta za dicuran je razvidno: če je število latov srakoperca do 50 na m2, je pridelek pšenice 84,8%. Torej, če bi bil pridelek 50 dt na ha, je sedaj le 40,70 dt na ha. Torej je v tem primeru manjši za 9,30 dt. Dicuran je stal za ha 320.000 din. Če bi za kg pšenice dobili samo 4.000 din, dobili pa smo več, bi ta izdatek krili že z 80 kg pšenice. Z dicuranom škropimo istočasno, ko škropimo proti širokolistnim plevelom, tako da zaradi tega nimamo posebnih izdatkov. Proti boleznim smo škropili dvakrat s 0,5 I tilta in proti lemi (str-gačem) z 0,4 1 decisa. Poskus, ki smo ga letos naredili na EO Rakičan z dodajanjem ra zličnih preparatov proti boleznim, je pokazal, daje bil pridelek pšenice, kjer smo dajali dvakrat po 0,5 litra 71,74 dt na ha. Na poskusni parceli, kjer nismo škropili š tiltom, ampak smo seme samo razkužili z baytanom, je bil pridelek le 61,73 dt na ha. Ves poskus je bil škropljen proti plevelom. Torej iz tega poskusa se vidi, da se zelo splača škropljenje pšenice proti boleznim. Posevki so nam zato odlično kazali, tako da smo računali na rekordni pridelek okrog 70 dt v povprečju na ha. Zaradi bujnosti smo se bali le polege, ker spomladi nismo pravočasno dobili stabilana. Stabilan namreč utrdi stebelce pšenice, daje odpornejša pred polego. Tam, kjer smo uporabili lansko zalogo stabilana, je pšenica dosti manj polegla. Le ta seveda ne bi polegla, če ne bi bilo večkrat dežja z močnimi nalivi. Tako je pšenica začela polegati že po močnem nalivu 29. junija in pozneje 5. julija. Seveda je pozneje zaradi pogostih nalivov še bolj polegala, tako da smo imeli do 70 % poleglih posevkov. Poleg tega je Mura poplavila 170 ha na OE Lendava, od tega 50 ha popolnoma, tako da se ni videlo iz vode niti klasa. Prav zaradi poleglih posevkov in poplave nismo dosegli pričakovanega rekordnega pridelka. Da smo jeseni posejali dobre sorte, se vidi iz rezultatov makropo-skusov s 16 mest v Vojvodini, kjer so dale v dveletnem poskusu najboljše pridelke tele sorte: — sana — marija — Zagrebčanka 2 — lonja povprečni pridelek povprečni pridelek povprečni pridelek povprečni pridelek 69,92 69,30 68,40 67,26 dt/ha dt/ha dt/ha dt/ha. To so torej vse sorte pšenice, ki smo jih letos posejali. Tudi nam so dale te vrste letos povprečne pridelke po enakem vrstnem redu kot v makroposkusih v Vojvodini. Iz rezultatov letošnjega makroposkusa na EO Rakičan izhaja, da je od 63 sort pšenice prvo mesto dosegla sana s 75,70 dt/ha in drugo marija, ki je dala 74,79 dt/ha. Mi smo jeseni posejali z marijo 1.171,82 ha, z Zagrebčanko 2 512,74 ha, z lonjo 234,74 ha, s sano 50,05 ha, poskusi 10 ha. Marija je bila priznana kot sorta leta 1988, torej lani. Lani je dala v Beltincih, sejana kot original, na 49,57 ha bruto pridelek 88,09 dt na ha. Zato smo vso pridelano seme posejali sami. Marija nam je letos vsepovsod dajala, kjer ni močno ležala, pridelke okrog 70 dt po ha, na eni površini v Motvarjevcih, veliki 20 ha, povprečno celo 80,72 dt na ha. Vzorec marije, vzet na OE Benica, je imel sedimentacijsko vrednost 46 in 13,8 odstotka beljakovin, pomeni, daje ta vzorec pšenice prišel v prvi kakovostni razred. Za prvi razred mora imeti pšenica sedimentacijsko vrednost 40 in 13 odstotkov beljakovin. Od vseh sort Instituta za oplemenjivanje bilja iz Zagreba, je sorta marija najboljša. V njej je tudi sorta kavkaz, zato je tudi odporna proti zimi. Odporna je tudi proti žitni rji, pepelnici in septorii. Zaradi teh odličnih lastnosti, bomo jeseni v KG Rakičan sejali samo sorto marija, in to na 2025 ha. Na razpolago imamo tudi seme sane, ki smo ga pridelali. Čeprav je ta sorta nekoliko rodovitnejša, je ne bomo sejali, ker je marija boljša. Naj še navedem pridelke po OE in obeh tozdih: TOZD PG Rakičan pridelek s 14% vlago O E požeto ha dt/ha Beltinci 132,17 67,30 Motvarjevci 183,20 64,91 Lemerje 88,80 62,36 Petanjci 86,95 62,06 M. Sobota 203,57 61,49 Rakičan 158,78 60,07 Martjanci 96,20 59,56 Tešanovci 181,00 57,83 Topolovci 66,40 57,76 Skupaj 1.197,07 61,66 (toča še ni obračunana) TOZD PG Lendava pridelek s 14% vlago OE požeto ha dt/ha Benica 187,85 69,73 Ginjevec 149,03 67,92 Lendava 270,17 67,18 Žitkovci 175,23 60,35 Skupaj 782,28 66,41 Skupaj DO KG Rakičan 1979,35 ha 63,53 dt/ha Skupaj smo pridelali 12.476 ton pšenice, od tega 11.332 ton mer-kantilne, znatno smo presegli plan oddaje, ter 1.144 ton semenske. Zaradi tako dobrega pridelka pšenice smo, kljub ne najboljšim cenam, dosegli primeren dobiček, tako da smo v juliju lahko dvignili naše osebne dohodke, ki so bili v juliju povprečno neto 8,5 milijona na zaposlenega. V KG Rakičan smo z doseženimi letošnjimi pridelki pšenice, ki le malo zaostajajo za lanskimi rekordnimi, zelo zadovoljni in tudi ponosni, saj smo se z njimi letos pozpeli prav v vrh najboljših pridelovalcev pšenice v državi. Pričakujemo tudi rekordni pridelek koruze in sladkorne pese. Franc Skledar, dipl. kmet. inž. STRAN 8 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 kulturna obzorja ODKRIVATI ODKRITO ŽUPNA CERKEV SV. JURIJA Dandanašnji, ko kraji, če hočete, tudi mesta, postajajo pomembni predvsem po svoji gospodarski ter upravno-politični moči, nemara tudi zaradi števila trgovin in bencinskih črpalk, pa domačini ostajajo zvesti stoletnim imenovanjem svojih krajev. Rojevajo in izginjajo razne politi-čno-upravne skovanke krajevnih imen in okolišev, pa ne zgolj zaradi neprilagodljivosti na nove politično-zemljepisne termine, temveč preprosto zato, ker se v zavesti ljudi težko izbriše, kar drugače istovetimo z »zgodovinskim spominom«. Župna cerkev sv. Jurija tako že stoletja s svojim patronom reprezentira tudi kraj; četudi bomo vsi drugi govorili o Roga-šovcih, nam bodo tisti iz Jurija stežka spregledali to »zmoto«. Takim in podobnim polemikam skozi čas kljubuje imenitno postavljena župna cerkev, vidna že od daleč, predvsem po svojem znanilcu, gotskem zvoniku, enem od najlepših pri nas. Nenavadna podobnost-sorodnost zvonika z martjanskim stolpom. Je morda šlo za istega gradbenika tudi pri zidanju župne cerkve sv. Jurija? Čas bi že ustrezal. Videz današnje župne cerkve je rezultat prezidave in povečave stavbe iz dvajsetih let našega stoletja, njen psevdoromanski stilni značaj pa je nastal po načrtih graškega arhitekta Hansa Pa-scherja. Nekdanjo gotsko cerkvico je v skladu z konservatorskimi spoznanji vključil v transept stavbe ter s tem ohranil poglavitne značilnosti t.i. tipa »prekmurske« gotike. Popolnejšo podobo bi seveda dobili, če k znanemu prištejemo še nekatera spoznanja in vedenje o zgodovini župnije, freskah, ki so bile uničene ob novogradnji, ter ne na koncu, o karnerju, ki je najbrž še stal okoli leta 1700. O kostnici nam poroča tudi vizita-cijski zapisnik opata Kaza, ki je cerkev obiskal 20. marca 1698. O njej pravi, da je imela dva prostora, v zgornjem pa, da so tudi maševali. Po letu 1700, ko je bila v večini prekmurskih cerkva izvršena barokizacija, so najbrž kar-ner podrli. Kostnice, ki so predvsem v romaniki stale ob cerkvah, so v obdobju gotike opuščali. Seveda to lahko pomeni, da je tudi cerkev stala že pred letom 1300. Podatkov o romanski fazi danes seveda ni več zaslediti, zato pa dovolj prepričljivo govore gotski stavbni členi, ki jih v ožje lahko postavimo vzporedno z martjansko, turniško, deloma tudi tišinsko cerkvijo. Podrobne primerjave nas o tem nedvomno prepričujejo. Kajpak je s tem tudi nastanek cerkve, oziroma gotske prostornine, možno postaviti na konec 14. stoletja. Če je ar i tektura vendarle še vedno prepo-znavljiva ter stilno določljiva, se žal ob nekdanjih freskah ni možno podrobneje pomujati. Te so namreč v celoti uničene. Pravzaprav si lahko edino rekonstrukcijo ustvarimo le na podlagi Steletovega konservatorskega zapisa iz leta 1925. Ta govori o tem, da je bila celotna severna stena notranjščine poslikana s pasijonskimi motivi; pa tudi freska zavetnika Jurija v boju z zmajem ni manjkala, kot tudi ne prizor Krištofa na zunanji južni steni. Skratka, imenitni gotski ambient, ki je in bi po vsej verjetnosti lahko bil pandan martjanski cerkvi. Kulturna ponudba že, samo kje? »Klub mladih v Murski Soboti ima tudi čez poletje veliko kulturne, umetniške in zabavne dejavnosti in je eden redkih prirediteljev, ki zna k delu pritegniti večje število interesentov,« smo lahko prebrali v prejšnji številki Vestnika na strani 8 v prispevku Jožeta Gaborja. In se začudili. V kulturnem mrtvilu, kakršno je tudi v tem poletju, kar se vidi iz kulturnega koledarja in dejstva, da se človek ob dolgih večerih nima kam dati, če si želi tovrstnega razvedrila, in to ne le v pomurskem, ampak tudi v drugih občinskih središčih v Pomurju, zveni zapisano kot norčevanje. V tem primeru je očitno kovačeva kobila bosa, vest nepreverjena, mlajši kolega naiven in jeza ob dejstvu, da z izjemo rock veselice in nekaj podobnih glasbenih prireditev za mlade v klubu mladih drugih ni bilo, upravičena. Posebno še, ker o klubu mladih, kakršen se s kaljenjem miru tudi ob večerih in veselicah kaže navzven, še dolgo v noč lahko govorimo o vsem, le o kulturi ne. Slednje pa je skrb zbujajoče ob pričakovanjih, da naj bi z obnovo soboškega gradu in gledališke dvorane v njem, ki se je začela sredi tega meseca, kulturno-zgodovinski spomenik postal kulturno središče. Dokler se bodo ljudje zaradi motoriziranih mladcev bali, priti v neposredno bližino, bodo vanj še manj. B. Bavčar Liturgije se spreminjajo — prilagajajo. Ta nekdanja zakramentalna niša na severni steni gotskega prezbiterija postaja vse bolj spomenik mojstrstva klesarja iz nekega davnega obdobja. Seveda danes moramo verjeti, da so pač bile freske »zelo slabo ohranjene« ter da bi jih bilo težko ohranjevati; kljub temu pa bi vsak vizualni zapis o slikarijah zbudil več zanimanja za ta sakralni spomenik. Za popolnejšo sliko vsega najbrž ne bo nikdar dovolj dejstev; čas pometa za sabo in pušča prostor za prihodnost. Za podobo danega, znanega kulturnega bogastva posvečeni trenutki slejkoprej napovedujejo korak v svet novega. Janez Balažič Posnetki Nataša Juhnov OB RAZSTAVI NIKICE BRUMEN Življenje med knjigami in za knjige Do konca tega meseca je na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti (Grajska 2) na ogled razstava o delu Nikice Brumen. Skoraj vse svoje življenje je tovarišica Brumnova posvetila delu in razvoju pomurskega knjižničarstva in bila med tistimi, ki so po vojni na tem področju orali ledino. Poleg strokovnega in vodstvenega dela je našla še čas za raziskovalno in publicistično delo. Na razstavi je prikazan le izbor iz dokaj bogatega opusa njene ustvarjalnosti. Od vseh vrst je najbolj zaznaven njen bibliografski delež, saj je pripravila in izdala več bibliografij. V raziskovalnem delu se je posvečala zgodovini knjižničarstva, razvoju tiskarstva v Pomurju, obdelala Mladega Prekmurca in pripravljala za obdelavo Ljudsko pravico. Precej je tudi ocen in poročil o novih publikacijah, ki se nanašajo na naše področje in jih je objavljala v več slovenskih časnikih in revijah. Vedno je obveščala javnost o razvoju, delu in uspehih ter težavah knjižničarstva. Že bežen pregled čez izbrano razstavljeno gradivo obiskovalca razstave prepriča o bogatem prispevku Nikice Brumen na področju knjižničarstva in knjigotrštva v pokrajini med Muro in Rabo. Razstava je obenem posvečena njenemu skorajšnjemu življenjskemu jubileju. F. Kuzmič MILAN VINCETIČ: ZGODBE IZ CIKLA LUNA NA MESECU PRAŠIČ S ŠILTARICO Mojbog: tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember sedi v kotu, bolje rečeno, čemi ob stranici nasproti vratom, razpet in posvinjan, s hlačami pod ritnicami in praska po vratu prašičjo mrcino. — Gruli, gruli, gruli, šem slišal iz hleva, bodi no priden, bodi no še bolj priden, še bolj priden od najbolj pridnega, ne z rilcem v mojo aktovko, huš, vstran, vrag svinjski, gruli, gruli, gruli, ga je praskal, prašič pa se mu je dobrikal s stokanjem, postala sta že prijatelja, gruli, gruli, gruli, pusti mi no aktovko, pusti, zaboga, s pištolo te bom, ubil te bom ... — Saj nisi šintar, da bi rdečim dajal crkovino, tovariš sodni izterjevalec, se je oglasila gospodinja, pripravljena, da butne vanj vedro vode. — Pri moji veri, gospa Hilda, se ji je prilizoval, pusti me, Hilda, vse bo pozabljeno, napisala bova, gruli, gruli, gruli, moj prašiček, moj pujsek, gruli, gruli, gruli, ti godi, a, vse štiri moliš kvišku, pusti mi no te papirje, ne me oblizovati po obrazu, gruli, gruli, gruli, moj prašiček, če bi te zadel v sredo čela, bi se zvrnil kot vreča, če REŠITELJ ZAENKRAT ŠE NEZNAN Med tremi točkami zadnje seje izvršnega sveta v Murski Soboti je bila informacija o ureditvi gradu pri Gradu na Goričkem. Po posredovanju neke ljubljanske agencije, ki je soboške izvršnike zaprosila za potrebno soglasje, naj bi graščini vrnili življenje tuji podjetniki. O imenih tokrat ni bilo govora. Pravzaprav je bila informacija hudo skopa in pospremljena z apelom, naj v sredstvih javnega obveščanja ne delamo prevelike publicitete o tem, ker bi lahko povzročila domnevno škodo oziroma odvrnila tistega oziroma tiste, ki bi radi vlagali pri nas. Ne bomo, pripišemo pa lahko svoje mnenje o tem, kako kratkovidni so očitno bili »odločujoči faktorji«, ki so (zaradi ideoloških predsodkov) svojčas kategorično zavračali vsakršno tovrstno pobudo. Zdaj, ko je zob časa opravil svoje in je večina graščin že postala ruševina, pa gasimo požare, katerih zublji so že temeljito zlizali tudi temelje. Graški so močni in čeprav je hudo načeta, bo graščino pri Gradu morda še možno rešiti propada z namembnostjo, ki jo edina lahko reši. In rešitelj? Upajmo, da se bo kmalu zares pojavil. bb te le oplazi, ponoriš, me pomendraš, gruli, gruli, gruli, se ti že dremlje od ugodja, sem razbiral od zunaj, ne, ne, šiltarico mi pusti, kapo mi pusti, saj ti ne pristaja, gruli, gruli, gruli, vidiš, tudi jaz sem lahko tak prašiček kot si ti, gruli, gruli, gruli, vzemi še ta kruhek, nimam več v aktovki, gruli, gruli, gruli. .. Mukoma sem zadrževal smeh. Kaj takega se lahko primeri le na vsakih tristo let. Gospa Hilda si ga je pošteno privoščila. Petelina petelinastega. Še zmeraj preplašeno čemi v kotu, prašič pa mu rije po tobačnici, če je njegova arkebuza nabita, se lahko sama sproži, rotil je in moledoval, naj se ga usmili, kajti celo vlak mu lahko uide, tak posvinjan in po-drekan pa ja ne sodi pred miličnika Vilma, ki je izvršna oblast, ki se prav zdajle veseli s klintonom in mu privošči drugi kozarec, moj bog, spet ta gruli, gruli, gruli, strahoma je brbotal in mu kazal zdaj levico zdaj desnico, prašič pa, očitno naveličan in sprijaznjen, je sedel pred vrati in ga pogledoval kot premočeno ščene. Razločno sem videl, da je imel na glavi Fijemberjevo šiltarico, povaljano in posvinjano, izgledal je kot časopisna karikatura, tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember pa je nemočno udarjal s plešo ob hlevske stranice, ki se niso podale niti ko se je vanje uprl z rameni. Kdo ve, kako dolgo bi gospa Hilda nategovala svojo igro, svoj plen bi prav gotovo razkazovala tudi sosedam, če je ne bi, kot je sama povzdignila glas, pritisnilo na veliko potrebo. Zabičala mi je, naj pazim na arestanta, naj ga z lato po roki, če bo le poskušal izvleči zatič, a še preden je pobrala krila in zaprla za sabo svoj poljski bordel, kot si je mrmrala spotoma, sem izmaknil zatič in široko odprl vrata. Prvi se je znašel prašič: nenadna svetloba ga je zaslepila, brufnil je iz hleva z njegovo šiltarico na glavi in se kljub teži pognal proti dolini, bilo ga je smešno videti, šiltarico si je nekako držal z uhlji ali pa se je mednje zagozdila, delal je ostre ovinke in se zaganjal, jaz pa sem mu sledil bolj iz strahu kakor da bi ga želel kulturni koledar LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled stalna likovna zbirka, sestavljena iz del akademskih slikarjev z druge strani Mure in udeležencev ljutomerskih likovnih kolonij. LENDAVA — V galeriji v Lendavi sta na ogled stalna likovna in muzejska zbirka, zgodovina mesta ob meji v slikah akademskega slikarja Zoltana Gaborja in spominska soba kiparju Gybrgu Zali, avtorju kolonade junakov v Budimpešti, ki je izhajal s tega območja. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljene skulpture Vilibalda Kranjca-Baldija. »Živeti z umetnostjo je nekaj več, nekaj najlepšega. To je bogastvo duha, ki žal ni dano vsakemu. Ob tem se sproščam, svoj dan obogatim s čustvenim izražanjem v kiparjenju. Moj najlepši del dneva je izpolnjen z obdelovanjem gline. Moje življenje so moje skulpture in atelje, v katerem podoživljam vse tisto, kar mi v stvarnosti tega sveta ni bilo dano. Tu najdem svoj mir in srečo. To so ure potrjevanja svojega jaza, to so ure ustvarjanja, na koncu poplačane z izdelkom lastnih rok. To je bogastvo življenja, ki ga ne razumejo vsi. Svojega življenja si danes ne znam več predstavljati brez te umetnosti. Je del mojega življenja, je del mene, mojih hotenj in razmišljanja. Ustvarjati pa ne želim le zase. Svoj izdelek — skulpturo želim pokazati tudi drugim, predvsem tistim, ki ljubijo umetnost.« Tako se je med drugim na zloženki, ki je izšla ob odprtju razstave skulptur v Radencih, izpovedal kipar samouk iz Celja. Razstava njegovih del bo v Radinu na ogled do 28. tega meseca. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Michael Burk - LJUBEZEN V PARIZU (založba Lipa), Michael Chinery — 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE (Državna založba Slovenije) in Marija Vogelnik — CICIDO (Mladinska knjiga). GULIVER PRIPRAVLJA Milivoj Roš in Borut Siherle pripravljata gledališko premiero na grajskem dvorišču v Murski Soboti zadnji dan v tem mesecu. Predstava sodi v okvir programa trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Guiiver v sti-Ip uličnih predstav. Naslov naj ostane skrivnost, ta pa ni naslov lutkovne igrice Opica Ošpica, ki si jo bodo najmlajši predvidoma lahko ogledali v septembru in jo tudi pripravlja Guiiver. bb ujeti. Ko sem se ozrl, mi je bil za petami tudi tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember. Ni ga bilo mogoče spoznati: razmršen in namrgoden, a srečen, ker je končno na prostosti, pod pazduho je stiskal svojo preklemano aktovko, še najbolj podobno velikemu tobačnemu mehurju, noge so mu plale bolj po zraku kot po tleh, stisnil se je nekako v dve gubi in se bolj kotalil kot tekel, prašič s šiltarico pa je bufkal in opletal z glavo, izgubil jo je, jo spet pobral kot lovski pes, gospa Hilda pa je stala s privzdignjenim krilom na svojem robu in zagnala vik in krik, češ, razneslo je hlev, hlev je eksplodiral, jaz pa sem hote zastal in ji pokazal jezik. Tudi tovariš sodni izterjevalec Avgust Fijember bi ji, če nama ne bi nasproti pritekla miličnik Vilm in moj stari oče Mirko, rdeč v obraz kot onikrat pri lekarnarju Nisvetu, oče pa je stal kar sredi perona in mi od daleč žugal, češ, sin moj, z oblastjo ni dobro češenj zobati, jaz pa do danes nisem imel priložnost, da bi mu dopovedal, kako sem že s prvo moško višino rešil našo oblast. VESTNIK, 17- AVGUST 1989 STRAN 9 TOVARNA VARILNE OPREME GORENJE VAR-STROJ V ŠESTIH MESECIH OBISKALI SMO OBRAT ZA OBDELAVO DIVJADI SOZDA ABC POMURKA V LENDAVI Ob polletju dobiček 400 TON DIVJADI V IZVOZ Ker se je letos spremenil obračunski sistem, ni mogoča realna primerjava letošnjih polletnih rezultatov z enakim obdobjem v lanskem letu. Kljub temu pa v lendavski tovarni varilne opreme Gorenje Varstroj ugotavljajo, da so v šestih mesecih tega leta dosegli boljše rezultate. V tovarni je zaposlenih 558 delavcev, od teh jih 183 priučenih, 33 polkvaiificiranih, 11 si je kvalifikacijo pridobilo v 2-letni, 167 pa v 3-Ietnih šoli, 110 delavcev ima srednjo šolo, 28 višjo in 26 visoko. Kvalifikacijska sestava se je od L januarja do 30. junija nekoliko izboljšala, saj se je število priučenih delavcev zmanjšalo za 15, nasproti temu pa se je za toliko povečalo število kvalificiranih delavcev. Predvidevajo, da se bodo taka gibanja nadaljevala, saj so mimo časi, ko so v združenem delu na veliko zaposlovali navadne delavce. V poslovnem poročilu za 6-mesečno poslovanje so v Gorenje Varstroju zapisali, da so produktivnost, kljub nekoliko manjšemu številu zaposlenih, povečali za 2 odstotka. V tem času so izdelali 35 536 varilnih transformatorjev, 127 usmernikov, 3 108 polavtomatov, 219 kosov uporovne tehnike, 10 naprav tig, 45 rezalnih avtomatov in 65 »pristro-jev«. Za potrebe domačega trga so sicer izdelali za 4,2 odstotka manj svojih izdelkov, zato pa kar za 16,9 odstotka več za tuji trg. Sicer pa so na tuje v prvem polletju prodali 26,8 odstotka vrednosti proizvodnje, kar je realno za 3 odstotke več kot lani v šestih mesecih. Izdelki za splošno porabo (varilni transformatorji) so šli na domačem trgu dobro v prodajo zlasti v prvih štirih mesecih, ko je bila kupna moč prebivalstva večja. Dobro pa je stekla tudi prodaja tako imenovane profesionalne tehnike (za potrebe industrije), čeprav so ji cene povečali za 221 odstotkov. To pa je bila nuja, ker so kupcem podaljševali plačilne roke (to je vendarle strošek!) in ker cene prej zaradi dragih surovin niso bile realne. Se vedno pa so nekatere domače surovine dražje kot na tujem, zato uvažajo precej reprodukcijskega materiala, pa tudi razne dele in sklope za svoje izdelke. Poskrbeli so še za hitrejše obračanje reprodukcijskega materiala, ki je bil v prvem polletju povprečno v skladišču 31 dni, kar je 2 dni manj kot v prejšnjem obračunskem obdobju. Seveda si želijo — prizadevajo — da bi ta rok še skrajšali, končni cilj pa je, da bi proizvodnjo uredili tako,-da bi šel reprodukcijski material ne v skladišče, ampak v izdelavo, kar je v razvitem svetu, na primer na Japonskem, samoumevno. V tovarni varilne opreme Gorenje Varstroj so v šestih mesecih ustvarili 2 802 870 000 dinarjev akumulacije, od česar so dali 788 411 000 dinarjev v rezervni sklad, drugo (2 014 450 000 dinarjev) pa je nerazporejeni dobiček. Tega pa želijo seveda ustvarjati tudi v novem obračunskem obdobju, in da ga bodo zares ustvarili, so si zadali več nalog, med temi: prodaja mora v drugem polletju potekati vsaj tako kot v prvem, izvoz izdelkov, pri katerih ne dosegajo ustreznega dohodka ali pa izvažajo celo z izgubo, je treba nadomestiti z izvozom izdelkov, ki bodo donosni; ker finančna disciplina pri kupcih še vedno ni idealna, bo treba več storiti za pravočasno poravnavo računov. Š. Sobočan Potem ko so v Lendavi,v skladu s »sozdovsko« politiko ukinili klavnico za svinje in uredili obrat za »konfekcioniranje« divjadi, so bila pričakovanja Lendavčanov velika, saj so upali, da bodo sčasoma dobili celo tovarno za predelavo divjadi. Žal pa se od takrat ni veliko spremenilo, o čemer smo se prepričali ob našem nedavnem obisku. Namreč prostori, kjer razkosavajo, sortirajo ..., so — po našem, mnenju — neustrezni. Ce ne drugo — pretesni! Vršilec dolžnosti vodje obrata Franc Prša nam je povedal, da v obratu v Lendavi letno obdelajo od 350 do 400 ton divjadi. Od te je največ srn, divjih svinj, jelenov, nekaj pa tudi gamsov in muflonov. Ker vseh teh vrst divjadi in tudi ne dovoljšnjih količin ni na našem območju, pretežni del surovin dobijo iz notranjosti Slovenije in Hrvaške, zlasti z gojitvenega lovišča Belje iz Osijeka. Divjad prihaja grobo očiščena in zamrznjena, v Lendavi pa jo potem ostali (žal za to nimajo naprav, ampak po naravni poti) in razkosajo ter posamezne dele pripravijo (tako imenovano konfekcioniranje) za prodajo. Seveda jih zamrznejo. Največ divjadi izvozijo v Zvezno republiko Nemčijo in Italijo. »V obratu v Lendavi nas je za- LENDAVA Del Indipa v Muro Pri delovni organizaciji Indip so leta 1979 ustanovili skromen obrat konfekcijske dejavnosti z 10 delavci. Delali so predvsem za Murin tozd Ženska oblačila v Murski Soboti. Po dveh letih se je število zaposlenih povečalo na okrog 80. potrebe pa so narekovale povezanost z drugim Murinim tozdom, in sicer Oblačili. Dejavnost se je čedalje bolj širila, tako da je zdaj zaposlenih že 326 delavcev. Do I. avgusta so bili organizacijsko povezani z Indipom, čeprav so v zadnjem času delali samo za Muro. In končno so tudi uradno v njenem sestavu — kot enota (moških) Oblačit. Tako so sklenili na delavskem svetu, potem ko so dobili mnenje vseh zaposlenih. To je bilo nekako tudi pričakovati, saj je tovarna Mura tudi zgradila novo proizvodno halo za to dejavnost. Gre za šivanje moških športnih jop in plaščev. Na enem dvorišču sta poslej torej dve različni tovarni — Indip in Mura — delavce pa povezujeta skupen vhod in družbena prehrana, ki je organizirana v indipu. O vsem tem so se tudi sporazumno dogovorili. Mura bo odkupila tudi del zemljišča, v hali pa pravkar nameščajo računalniško opremo za avtomatsko obdelavo podatkov in povezanost s centrom v Murski Soboti, v kratkem pa bodo uredili tudi nove prezračevalne naprave, tako da delavcem, predvsem v likalnici, ne bo več prevroče. Jože Graj NAJVEČ NALOŽB V INDUSTRIJO V Pomurkinem obratu v Lendavi letno predelajo (razkosajo) od 350 do 400 ton divjadi, od tega največ srn (slika!), divjih svinj, jelenov in po nekaj gamsov in muflonov. Kdaj bodo dobili primernejše (večje) prostore in kdaj bodo lahko divjad višje ovrednotili (konzerve in podobno)? Foto: Š. S. poslenih 16. Divjad pripravljamo od avgusta do marca, v poletnih mesecih pa obdelujemo (odstranjevanje kosti) goveje četrtine; svinjske polovice, izdelujemo pa tudi tlačenko, ki je letno pripravimo 70 ton. Da bi lahko nemoteno poslovali, je treba zgraditi prizidek, v katerem bosta za- mrzovalnica in odtajevalnica, povečati pa bo treba tudi skladišče. Ce bo na voljo denar in če bomo pridobili sosednje zemljišče, potem naj bi nove prostore pridobili prihodnje leto,« nam je povedal Franc Prša. Š. Sobočan OD 8. DO 17. SEPTEMBRA BO V CELJU SEJEM OBRTI Osrednji sejem v skupnosti Alpe—Jadran Od 8. do 17. septembra bo v Celju 22. mednarodni obrtni sejem. Organizatorji so povedali, da je zanj že vse pripravljeno. Tokrat bo sodelovalo 1500 razstavljalcev iz vseh krajev Jugoslavije, prišli pa bodo tudi iz Italije, Avstrije, Nemčije in Madžarske. Raz-stavljalcem je letos na voljo 7 000 kvadratnih metrov pokritih prostorov in okoli 13 000 kvadratnih metrov prostorov okrog dvoran. Pri dodeljevanju prostora in izbiri razstavljalcev so (vsaj kar zadeva proizvodno obrt) upoštevali predvsem kakovost. Celjski obrtni sejem je namreč osrednji sejem obrti in drobnega gospodarstva v deželah skupnosti Alpe-Jadran, zato so pri izbiri blaga nujni strožji kriteriji. Sicer pa se je ta sejemska prireditev že dodobra uveljavila in ima ob številnih razstavljalcih še mnogo več obiskovalcev. Tudi iz notranjosti Jugoslavije. Na letošnjem sejmu obrti v Celju bodo sodelovali tudi pomurski obrtniki, in sicer kot posamezniki ali pa v okviru razstav, ki jih bodo imela obrtna združenja ali obrtne zadruge. Med sejmom bo tudi letos več posvetovanj in tematskih razprav. Tokrat predvsem o možnostih, ki jih zasebnim podjetnikom omogoča nova zakonodaja, zlasti zakon o podjetjih. Sejem v Celju si vsako leto ogleda veliko Pomurcev. Obrtna združenja bodo tudi tokrat pripravila oz. organizirala skupinske oglede, ne bo pa malo takih, ki si bodo razstavo v Celju ogledali posamično. Š. Sobočan Tabor je stanovanjska zadruga v Ljutomeru Gradnja ali kupovanje stanovanja v tem času terja človekovo deset- in večletno delo. Stanovanjske zadruge pa so vsaj delne bližnjice, saj imajo člani določene ugodnosti. Pri nakupu stanovanja ali gradbenega materiala so oproščeni plačila prometnega davka. In če vemo, da je za nekatere vrste gradbenega materiala tridesetinvečodsto-tni, potem upravičeno trdimo, da zadruge krajšajo pot do strehe nad glavo. V Pomurju imamo dve stanovanjski zadrugi. Prva je bila ustanovljena v Cemelavcih pri Murski Soboti, februarja letos pa so jo še v Ljutomeru in jo poimenovali Tabor. Imajo že 328 članov, od tega 34 v enoti v Lendavi, ki ima sedež v opekami v Dolgi vasi. Nekateri so celo iz Ormoža, Ptuja, pa tudi Gornje Radgone in Murske Sobote. Tudi ljutomerska zadruga je bila ustanovljena, da bi organizirala gradnjo ter vzdrževanje in nakup stanovanj, sedaj pa organizirano opremljajo stavbna zemljišča za stanovanjsko in obrtno gradnjo. Pri tem sodelujejo s stanovanjsko skupnostjo in drugimi upravnimi organi. Član zadruge je lahko vsakdo, če ni že član katere druge stanovanjske zadruge in ima gradbeno dovoljenje ali zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu. Vpisnina in članarina sta sto tisoč dinarjev, strinjati se mora z akti zadruge. Tako lahko kupuje gradbeni material brez prometnega davka, si obnavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, plačila prometnega davka pa je oproščen tudi, če kupuje hišo ali stanovanje. mh IN TURIZEM Naložbe v gradbene objekte, v katerih se bo zaposlilo več delavcev, so v času, ko se lendavska občina ubada s problemom brezposelnosti, zelo pomembne. O dejavnosti izvršnega sveta občine Lendava in razvojnih projektih v občini smo se pogovarjali s podpredsednikom izvršnega sveta Štefanom Gjerkešem. Povedal je, da je v občini že 600 brezposelnih, pritisk iskalcev službe pa je tudi iz drugih pokrajin, predvsem Me-dimurja in Ormoža. Zato je prvi cilj, da pridobijo čim več razvojnih programov, ki bodo omogočili razvoj pokrajine in zaposlovanje delovne sile. Iščejo tudi organizacije po drugih, razvitejših delih Slovenije, ki bi bile pripravljene vlagati na našem območju. V ta namen zagotavljajo investitorju zemljišče in infrastrukturo. Tako so se že dogovarjali s prek 20 organizacijami po Sloveniji, kjer so Je prihodnost lendavske občine v turizmu? Prijetno okolje hotela Lipa veliko obeta. že dosegli vidne rezultate. Predvsem pri delovnih organizacijah Lek, Ilirija in Utok. Ilirija Vedrog bo imela na našem območju delovno organizacijo lives, za katero so gradbena dela že končana. Potrebno je še preseliti opremo iz Ljubljane in jo montirati, potrebovali pa bodo še dodatno opremo, tako da bo -delovni proces najbrž stekel šele januarja. V Dobrovniku bo lepilnica in pakirnica ženskih in moških* športnih nogavic. V prvi fazi bo steklo delo s 30 delavci, pozneje jih bo do 100. Delovni proces bo v obnovljenem starem mlinu. Pri projektu je lendavska občina sodelovala tako, da so investitorju odstopili zemljišče in zgradbo. Vrednost objekta bo 1,5 milijarde dinarjev in 200 milijonov dinarjev bo prispevek združenega dela občine Lendava iz sklada za nove razvojne programe. Poleg tega so pri Leku zgradili nov program za pridobivanje linkomioina. V Kobilju širijo obrat Utoka, v Odrancih pa obnavljajo in dograjujejo trgovino. Izdelali so že naložbeni program za tovarno uporabne in okrasne keramike v Lendavi. Narejena je že predinvesticij-ska študija rafinerije, iščejo pa sovlagatelja, tudi tuje partnerje. Izdelovali naj bi zelo kakovostna in ekološko čistejša goriva. Prispevek k čistejšemu okolju pa bo tudi odlagališče komunalnih odpadkov. Prva faza gradnje naj bi bila končana letos, druga pa do konca naslednjega leta. Gradi se tudi plinovod za potrebe delovne organizacije Lek, kjer so se jim pridružile tudi nekatere druge delovne organizacije, kot sta Gorenje-Varstroj in Indip. Poleg industrije sta tudi kmetijstvo in turizem veji lendavskega gospodarstva, v kateri se veliko vlaga. K boljšemu razvoju kmetijstva bo gotovo prispeval prvi namakalni sistem, katerega investitor bo ABC Pomurka, tozd Poljedelstvo in živinoreja. V načrtu pa je tudi melioracija v Renkov-cih. Poleg Ilvesa bo največji projekt v lendavski občini prizidek k hotelu Lipa, ki bo povečal prenočitvene zmogljivosti za 76 postelj. Prizidek naj bi začeli graditi že letos. V načrtu pa imajo tudi turistično naselje na večji površini. Zmogljivost naj bi bila 800 postelj, poleg pa bi bili še športni objekti in bazeni. Jože Gabor Ocena posledic junijskega neurja Obilno deževje v začetku junija 1989, čezmerno razmočena zemljišča in narasle tekoče vode ter poplave so prizadele in poškodovale predvsem še nepožete posevke žit, površine v organizirani kooperacijski pridelavi in krmo na intenzivnih travniških površinah. Stanje koruznih' posevkov se je do konca julija vidno izboljšalo, tako da se je poležana koruza izravnala in ne zaostaja v razvoju, zato pričakujemo normalne pridelke. Žetev pšenice in rži je bila nekaj dni onemogočena, kasneje pa neštetokrat prekinjena in težavna zaradi poležanosti posevkov. Na melioracijskih zemljiščih je voda poškodovala predvsem še neutrjene melioracijske jarke, cevne prepuste, dovozne poti in kmetijska zemljišča. Poškodovani so tudi nekatere ceste, obcestni jarki in cevni prepusti. Na območju Goričkega so se sprožili zemeljski plazovi. Nekateri ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte. Manjša škoda je nastala zaradi poplav tudi na nedokončanem vodovodnem črpališču v Krogu,« je zapisano v poročilu o ocenjeni škodi po čezmernih količinah padavin in poplavah v soboški občini. V sredo ga je obravnaval izvršni svet in ugotovil, da gre za 33 milijard dinarjev škode, domačijo v Veče-slavcih 102 pa bo potrebno obnoviti z družbeno pomočjo s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Globalno škodo je občinska komisija (v sestavi Ervin Pitz, Ja-senka Kerec, Karel Benko, Jože Kuhar, Geza Džuban, Karel Smej in Janez Sraka) ocenila že v začetku julija, ko jo je obravnaval in potrdil tudi izvršni svet ter podatke posredoval odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ter republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani. V drugi polovici minulega meseca je poročilo dopolnil z oceno družbenega proiz- voda za pretekla leta in predlogom sanacijskih ukrepov. Pri vrednotenju škode so bile uporabljane v republiki usklajene cene kmetijskih pridelkov: pri izračunu škode v kmetijstvu v zaseb MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE »INŠTALATER« PREVALJE n. sol. o. V sestavi delovna seganizedja so naslednje TOZD: - TOZD »Monteža" Zgornji kraj 14. Prevalje, te«. 851-146 — TOZD „Proizvodnja" Nidna, Prevalje, tol. 851-330 — DS skupnih služb, Zgornji kraj 14. Prevalje, tel. 851-271, 861-276 IZDELUJEMO: stojišča z rešetkami in za nastil, bokse za teleta, bokse za prosto zrejo, bokse za svinje, transporterje za spravilo gnoja — dvižne, pehalne in plužne. Izdelujemo pa še obloge za gradnjo silosov, za gnojne jame, pokrove in vratca za silose. Vse informacije dobite: MPP Inštalater Prevalje, tozd Proizvodnja Prodaja, tel. (062) 851 161, 851 330, 851 716 OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI! nem sektorju povprečni triletni statistično ugotovljeni pridelki, v družbenem sektorju pa povprečni dejansko doseženi v preteklih letih. Za dokončno vrednotenje škode so bile imenovane strokovne posebne komisije, ki so ocenjevale škodo v skladu z navodili o enotni metodologiji za ocenitev elementarne škode, zbirni podatki pa dokazujejo, da je posledic junijskega neurja k sreči .manj, kot so sprva ugotavljali. Brigita Bavčar STRAN 10 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 OBISKALI SMO SEJEM V CAKOVCU LE ENA KRAVICA S TELETOM Čakovec se izredno hitro razvija in postaja ne le gospodarsko središče Medžimurja, ampak tudi neke vrste trgovska Meka še za dobršen del sosednje pokrajine — Pomurja. Ponudba trgovskih lokalov, še zlasti pa blagovnice Medžimur-ka, je zares bogata. Čakovec pa je našim ljudem znan tudi po tamkajšnjih semanjih dnevih, ki so vsako sredo, prvo sredo v mesecu pa je večji sejem, ko se kar tare prodajalcev in kupcev. Prvo avgustovsko sredo se je tja podal tudi vaš novinar, ki mu je bilo to sejmišče znano že od prej, zato je lahko primerjal nekdanjo in sedanjo ponudbo. Najprej je stopil na živinski del sejmišča, žal pa tam ni našel nobenega prodajalca konj, po čemer je sklepal, da so jih Italijani že pokupili po vaseh. Tudi se ni imel priložnost: udeležiti nabijanja cen kravam, saj je bila samo ena (s teletom), pa veliko zijal, pravega kupca pa ne. Iskal je tudi domače rokodelce — izdelovalce lanenega in konopljenega platna — in naletel le na staro ženičko, ki je prodajala preperel prt, v katerega je lani še nabirala koruzo, zdaj pa ga je hotela prodati, da bi si lahko kupila kruh. No, lončarjev je bilo kar nekaj, sodarjev tudi, veliko prodajalcev vse mogoče krame, našli pa so se tudi prodajalci nežganega apna, medičar in, kar gre pohvaliti, štirje izdelovalci suhe robe (lesene vile, grablje, kosišča ...) iz prekmurske Male Polane. Tudi čakovski sejem ni več to, kar je bil nekoč. Tudi ne, če je prva sreda in še povrhu Porcinkulino proščenje, kot je bilo to prvo avgustovsko sredo. Besedilo in slike Š. Sobočan ŽIVO aPNO — Anton Horvatič iz Lužana pri Varaždinu že več kot 4 desetletja koplje v bližnjem hribu apnenec, iz katerega z žganjem s trdim lesom pridobiva živo apno, ki ga ob sredah prodaja na čakovskem sejmu. Dokler ni bilo vse mogočih barv in so ženske pleskale stanovanja z gašenim apnom, je še šlo, zdaj pa od apna ni pravega kruha. »Kaj morem; zdaj, ko sem že v letih, se česa drugega ne morem več oprijeti,« je menil prodajalec. ZADNJI PRT — Na čakovskem sejmu se je nekoč (tega ni niti tako dolgo) trlo prodajalcev domačega platna. Prvo avgustovsko sredo, ko smo pričakovali, da jih bo spet kaj več, pa smo pokramljali le z Marijo Železnjak iz Čakovca, ki je bila nekoč velika pridelovalka lanu in konoplje (in seveda tkalka), zdaj, na stara leta, ko ji gre za nohte (nima denarja), pa je na sejmu ponujala v prodajo zadnji prt. SUHA ROBA IZ POLANE — Redni prodajalci na čakovskem sejmu so izdelovalci lesenih grabelj, vil, kosišč... in »rezervnih« delov zanje: Žerdin, Žalik Balažek, Hozjan ... iz Male Polane. Tudi na prvem avgustovskem sejmu so razstavili svoje izdelke in precej od tega tudi prodali, čeprav so imeli ob sebi konkurenco z malo nižjo ceno. Kaj pa kakovost? Tisti, ki so hoteli to, so kupili njihovo orodje. vprašali SMO GRELI SE BOMO S PLINOM NAMESTO VAS MEDICA ALI »VIRC« — Na čakovskem sejmu je že več desetletij stalen gost medičar Matija Kranjc iz Čakovca. Poleg »šifric« (slaščic) je prodajal medico ali »vire«, kot so se tej pijači iz medu tudi reče. Dvadecilitrska steklenica pijače z obveznim ledom je bila po 6 000 dinarjev. Medičarju sicer močno konkurirajo osvežilne pijače, kot so razne oranžade in kole, toda mnogi jo še vedno radi popijejo, vsekakor pa ob obisku sejma ali proščenja. Plin v naših pomurskih gospodinjstvih ni neznanka, saj je veliko gospodinj spoznalo, da je v primerjavi z elektriko cenejši, poleg tega pa i. njim veliko hitreje skuhaš kosilo. KRAVA S TELETOM — Zakonca Žiškovič iz Novega Sela Rok sta pripeljala na sejem v Čakovec kravo s teletom in za oboje hotela iztržiti 20 000 000 dinarjev. Ker sta edina pripeljala govedo, je bilo pri njiju veliko povpraševalcev za ceno, resnih kupcev pa malo. Vse kaže, da so se tudi v Medžimurju krave močno zredčile. Menda največ zaradi nizke cene za mleko. Tudi naša sogovornika (Stjepan in Marija) sta kravico prodajala iz tega razloga. ml LJUDMI tu ansiuo 0SV0S00ILU 0BSURSHIH G>. Murska SoW? M wren IW Kaj pa zemeljski plin za ogrevanje stanovanj? Pred mnogimi leti so imeli plinske inštalacije v Lendavi, potem ko je plina zmanjkalo, pa so jih razdrli. V zadnjih letih, ko so naftne vrtine poglobili, prihajajo iz zemeljskih neder spet večje količine plina. Poleg tega smo v Pomurje napeljali še plin iz Sovjetske zveze. Na ta vir energije so za zdaj priključeni le večji industrijski porabniki v Murski Soboti, Raden- V KONSIGNACIJSKI PRODAJI Informacije: UNIKOMERC Zagreb, predstavništvo Ljubljana, Celovška 147, tel.: 555033, 555485 in SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO Tolmin, tel.: (065) 81 130, 81 133 cih, Ljutomeru in Radgoni. Kaj pa zasebniki, zlasti gospodinjstva? Ali obstaja možnost, da se tudi ona priključijo na ta čisti vir energije za ogrevanje in kuho? Na to vprašanje, ki nam ga je poslal eden izmed bralcev, smo poiskali odgovor pri vodji razvoja v Mariborski plinarni, Stanku Mirtu. Povedal je, da je plin v primerjavi s kurilnim oljem cenejši za 10 odstotkov, poleg tega pa ga ni treba kupovati na zalogo (kot STIHL MOTORNE ŽAGE, ŠKROPILNICE IN MOTORNI ČISTILNIKI kurilno olje, drva, premog), ampak porabo plačujemo mesečno. Zanimanje za možnost priključitve je v severovzhodni Sloveniji veliko. V Murski Soboti v eni od kotlovnic blokov že kurijo s plinom. Povsem naravno je torej, da bo prej ko slej plin prišel še v druga pomurska gospodinjstva, seveda najprej na tistih območjih, do katerih je že speljana plinska napeljava. V Mariborski plinarni prav zdaj v sodelovanju s Petrolovim tozdom Zemeljski plin pripravljajo idejno zasnovo razširitve, plinskega omrežja, možnost priključevanja gospo SEMENARNA MARIBOR, Vetrinjska 30, tel.: (062) 21 648 NOVOTEHNA NOVO MESTO, Glavni trg 11, tel.: (068) 21 737 AGRARIA Brežice SEMENARNA Metlika dinjstev pa naj bi se ponudila šele prihodnje leto. Seveda pa se na to ni mogoče povsem zanesti saj, četudi bodo inštalacijo zgradili, še ni rečeno, da bo ogrevanje s plinom tudi tedaj cenejše. Treba bo torej počakati na dan iks in pripravljati kurjavo (olje, premog, drva) za naslednjo kurilno sezono, kajti s plinom, ki bo prišel do plinskih gorilnikov, se bodo v pomurskih občinskih središčih in Radencih v najboljšem primeru ogrevali šele v kurilni sezoni 1990/91. Š. Sobočan 'ASE IZDELKE LAHKO PITE NA SEJMU GORNJI RADGONI! STIHL ' Vsem našim izseljencem v Ameriki, Franciji, Nemčiji in drugih deželah sveta želimo v letu 1958 vse najboljše in na svidenje v poletnih mesecih! (Voščilo iz zadnje številke Pomurskega vestnika v letu 195 7J Poglejmo zgolj sinopsis z ene tedanjih sej OK ZKS in OO SZDL r Murski Soboti pod naslovom Ne dovoljujemo samovolje. Takole: »Ugotovljen porast osebne potrošnje — Predlagajo, naj ne bi premiirali v vseh gospodarskih organizacijah — Knjigovodje in uslužbenci brez neposrednega vpliva na proizvodnjo naj ne bodo premiirani — Ne dovolimo samovolje strokovnjakov in »strokovnjakov« — Strokovnost ni vse. več nam pomenijo dobri socialistični odnosi — Odpravimo nepravilnosti v gospodarjenju. ki jih povzročajo predvsem subjektivne okotno-sti.« Zanimiv uredniški poseg iz tistih dni: Pišejo naši kandidati je bil naslov rubrike. Ob drugih se je z obširnim člankom oglasil Štefan Antalič — Brez trgovin in drugih nekmetijskih obratov bodo kmetijske zadruge zares »kmetijske«. (Pomurski Vestnik, štev. 6/58 13. februarja 1958.) Predlog našega novinarja — Da se Goričanci ne bodo selili kot lastovke — Goričanci naj se specializirajo za sadjarstvo — Sadjarstvo daje dvainpolkrat večji dohodek kot poljedelstvo — Sadjarstvo lahko zaposli vso sezonsko delovno silo — Gospodarsko moč treh občin znatno poveča organizirano sadjarstvo Enega največjih problemov Pomurja rešuje sadjarstvo — Kompleksni načrt za preusmeritev goričkega gospodarstva k sadjarstvu, vključuje tudi predelovalno industrijo — Uresničenje načrta je možno, ob sodelovanju vseh, v desetih letih! — Gospodarstvenike vabimo k razpravi! — Kogar zanima, naj. pogleda v 7. številko našega tednika pred 31 leti, sicer pa je predlog novinarja Viktorja Širca naletel na dokajšen odmev — vsaj v besedah, če že ne v dejanjih. Franc Rihtarič — aretiran — Zločinec za zapahi — Na vesti ima več vlomov — Njegov »bazen« na Kozjanskem — Umor miličnika Alojza Bartola na radgonskem obmejnem bloku — Glavni smoter vlomnih tatvin: denar — Neporavnani računi tudi v sosednji Avstriji. Nedvomno dovolj odmeven dogodek v letu 1958. Regionalni plan Pomurja — // strokovnih komisij visokokvalificiranih strokovnjakov — Skupno delo okrog 80 strokov \ r , / / ir t i § i s T tl k!? I | . ’...ZZ _ 1 Mm* VESTNIK i*"*-*'!* f. 'S « njakov najvišjih znanstvenih ustanov in domačih strokovnjakov iz Pomurja — Sodelovanje okraja in prebivalstva. Še ena od pomembnejših novic v desetletju izhajanja našega časnika. Da šmo v Pomurju — smo. smo bili in očitno tudi bomo! — disciplinirani in pokorni državljani. potrjuje tole poročilo iz 60. let: Visoka udeležba po vsej državi — »Najboljšo volilno udeležbo (šlo je za volitve predstavnikov najvišjih predstavniških organov v Jugoslaviji — op. B. Ž.) so po doslej sprejetih podatkih dosegli okraji Koper z nad 93 odstotki, Ljubljana 92,7 odstot-VESTNIK ka, Gorica 92.1 odstoka in Murska Sobota z nad 90 odstotki. Posebno značilna je dobra udeležba v industrijskih središčih, ob vsej naši meji na severu, zahodu in jugozahodu ter v mnogih naših partizanskih krajih, o katerih smo že čez dan slišali, da so voliti stoodstotno.« Razprava o perspektivnem planu industrije — Tovarna težke konfekcije v Pomurju? — Iz osnutka perspektivnega načrta o razvoju kmetijstva v Pomurju (1957—1961) — Več pridelkov — dohodkov — V letu 1961 za 65 odstotkov večja kmetijska proizvodnja — Glavni uresničevalci načrta: družbena kmetijska posestva in kmetijske zadruge (v kooperaciji z individualnimi kmetovalci) — Namesto 8.000 — 26.000 ton umetnih gnojil — Za uresničenje načrta predvidene 4 milijarde 109 milijonov dinarjev — Večje izkoriščanje pri-rodnih bogastev (v letih 1957—1961) - Prof. Janko Liska: Tabori so razvneli slovensko narodno zavest (govor ob otvoritvi razstave knjig in slik ob 90-letnici I. slovenskega tabora v Ljutomeru 25. maja 1958) — Težave soboške centrale PTT — 1600 pogovorov dnevno — Sprejet perspektivni plan gospodarskega razvoja Pomurja — Za socialistično moralno trgovino — Neslaven konec turniške KZ kmalu po njeni desetletnici -Anarhija in zavoženo gospodarstvo — Ugodni pogoji za gradnjo obrata sadnih in grozdnih sokov ter koncentratov v Murski Soboti. To je samo nekaj naslovov iz Pomurskega vestnika v letu 1958. Nadaljevanje sledi. (B. Ž.)' VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 11 naši kraji in ljudje LONČARSTVO V PRLEKIJI V Gomilico, da bi videl mater Premalo žgani lonci v hiralnico V ljutomerski občini že več desetletij lončari Karel Žuman. Ob delavnici ima poseben prostor, kjer ima razstavljene svoje izdelke in razna odličja (diplome, priznanja). Skoraj ne mine dan, da se pri njem ne bi oglasili turisti, si ogledali razstavo, poklepetali z mojstrom domače obrti in tudi kupili kak glinasti spominček. Mnogi se ustavijo tudi pred vhodom in preberejo pravila lončarske zadruge Ljutomer, ki je bila ustanovljena 1602. leta, torej pred 387 leti. Tedaj — 7. septembra — je namreč vojvoda Ferdinand II. potrdil pravila lončarske zadruge. Pozneje so na pravila dali pečat in podpis še drugi veljaki, med njimi njeno veličanstvo Marija Terezija (15. julija 1713). In kakšna je vsebina zadružnih (cehovskih?) pravil? Obsegajo 38 točk. Nekatera določila, kot smo jih prebrali na Žumanovi tabli, so zelo stroga, celo s sankcijami! V prvem delu so določila, ki se nanašajo na izpolnjevanje verskih dolžnosti, v drugem pa so stanovske obveznosti. Pa si jih preberimo! Na Telovo so se morali vsi lončarski mojstri in njihovi pomočiniki udeležiti procesije. Če je kateri izostal, je moral plačati kazen: mojster 1 goldinar, pomočnik pa pol goldinarja. Praznovati je bilo treba god svetega Florijana; za umrle zadružnike in še živeče se je morala v župnijski cerkvi služiti zadušnica, na kateri je moralo goreti 12 sveč. Tudi na god svetega Nikolaja je morala biti sveta (peta) maša, v kateri so morali po določilih zadružnih pravil pomočniki pomagati načelniku zadruge natikati in prižigati sveče. Pomočniki in mojstri so se morali v obeh prazničnih dnevih udeležiti maš ter darovati vsak najmanj 1 krajcar. Če kateri ni izpolnil obveznosti darovanja, je moral plačati kazen: pol funta voska. Zadružna pravila so kaznovala tudi grdo govorjenje. Tako je bilo v 5. členu določeno: Mojster ali pomočnik, ki o bogu ali svetnikih zaničljivo govori, preklinja in psuje, plača za kazen 1 funt voska. In zdaj določila o poklicnem vedenju! Nobeden mojster ni smel na trgu ali zunaj njega opravljati lončarstva, dokler ni predložil »izučnega pisma«, krstnega lista, potrdila o mojstrstvu ter bil sprejet v zadrugo. Mojstrska preizkušnja pa je obsegala izdelavo velikega lonca v obliki steklenice, natančno po meri (dva kosa), in pokrova zanju, potem: vrč velikosti 30 bokalov... Pogoj za status mojstra je bil še, da je moral postati tr-žan (prebivalec trga Ljutomer). Novopečeni mojster je moral plačati »mojstrsko« južino, županu je moral dati 60 kosov kuhinjske posode, v bolnišnici pa vsakemu revežu 4 vinarje. Mojster je moral biti oženjen! Tisti pomočnik, ki je hotel postati mojster, se je moral »noter kupiti«, in sicer je moral mojstrom v Ljutomeru dati 2 vinarja in funt voska. Izdelke, ki jih je moral narediti pomočnik, da bi postal mojster, je moral pregledati načelnik zadruge. Zadružna pravila pa so urejala tudi vedenje. Mojster je moral vsake »kvatre« plačati zadrugi 1 šiling. Sin mojstra, ki je hotel postati mojster, je bil sicer oproščen nekaterih denarnih dajatev, ne pa praktičnega dela. Tedaj je nekje veljalo (nepisano?) pravilo, da se mora vdova poročiti s pomočnikom. Če pa vdova ne vzame pomočnika — beremo v pravilih lončarske zadruge Ljutomer — potem le-ta ni bil oproščen dajatev, ki so veljale za vse, ki so se podajali na pot mojstrov. Sicer pa mojster nisi mogel postati čez noč, saj so zadružna pravila velevala: pomočnik, ki hoče postati mojster, mora dve leti potovati, da dobi življenjske izkušnje in se česa novega izuči. Ti »lotmerški« lončarji so bili tudi proti povečanju števila, kajti eden od členov pravil je določal: »lončarije« se ne smejo pomnožiti, vsaka nova pa se mora zabraniti. Da lončarjev ne bi bilo preveč, je bilo v 13. členu določeno, da sme mojster imeti le enega vajenca, ki se je moral učiti 3 leta. Vajenec je lahko postal le zakonski otrok! Vajence so sprejemali javno — pred zadrugo — in plačati je bilo treba 1 tolar. Naslednje določilo — namreč prepoved prodaje ob določenih dneh — dokazuje, da je imela tedaj Cerkev velik vpliv: če je v določenem letu »padel« Marijin praznik ali praznik svetega Petra in Pavla na kak tržni dan, lončarji niso smeli prodajati. Kdor bi se pregrešil, je moral plačati zadrugi 2 funta voska. Ob zapovedanih praznikih tudi ni bilo dovoljeno žganje posode, sicer je sledila kazen 2 funta voska. Mojstrom je bilo tudi prepovedano prodajati premalo žgane lonce. Kazen za kršitelja tega določila: načelnik zadruge je smel take lonce odvzeti in jih dati v hiralnico (nekakšen dom onemoglih). Na sejmih v Ljutomeru so po določilih pravil smeli sodelovati tudi mojstri od drugod. Pač pa je bilo prepovedano domačim Mojster domače obrti Karel Žuman iz Ljutomera veliko da na preteklost, kar je razvidno tudi iz njegovih lončarskih izdelkov, razstavljenih v utesnjenem prostoru. Pa tudi za pravila nekdanje lončarske zadruge je poskrbel, saj jih je dal prepisati na tablo, kije izobešena ob vhodu v razstavni prostor. Foto: S. S. mojstrom in pomočnikom, da bi prodajali svoje izdelke po nižji ceni od dogovorjene. Koga so pri tem zasačili, so mu odvzeli zaslužek in ga razdelili: polovico domačim mojstrom, polovico pa sodniji. Mojstri so smeli prodajati le neposredno, ne pa krošnjarjem. Kdor bi to počel, bi moral plačati kazen 6 funtov voska. Mojster je moral izdelke prodajati sam, pravila pa so dovoljevala, da so prodajali tudi družinski člani. V Ljutomeru imajo zdaj obrtno združenje in , obrtno zadrugo. Sedaj je le še nekaj obrtnih dejavnosti, ki spominjajo na nekdanje rokodelstvo. Na tabli pri Karlu Žumanu v Ljutomeru smo prebrali, da je bilo 1751. leta 7 lončarskih mojstrov, in sicer: v Ljutomeru 4, pri Svetem Križu, Radgoni in Cezanjevcih pa po I. Leta 1890 pa je bilo na prleškem območju 12 lončarskih mojstrov, 2 pomočnika in 3 vajenci. Š. Sobočan BELTINCI Rašica prvič z izgubo Morda na polletno poslovanje delovne organizacije Rašica, v okviru katere posluje tudi 430-članski kolektiv tozda Beltin-ka Beltinci, sploh ne bi bili posebej pozorni, če ne bi zvedeli, da so imeli izgubo. Doslej se to še ni zgodilo. Zakaj torej >neprijetno presenečenje«? »Da, prvič v zgodovini delovne organizacije Rašica imamo ob polletju negativen rezultat. Vzrokov za to je več, glavni pa je visoka inflacija in s tem visoke obresti oziroma visoki stroški, kar ni bilo vkalkulirano (vračunano) v naše cene. Rašica izdeluje svoje kolekcije sezonsko. Ker smo predvidevali težke trenutke, smo letošnjo kolekcijo pomlad-poletje, tako kot je to navada na Zahodu, razdelili na tri dele in vsak, s katerim smo se pojavili na trgu, je bil po najnovejši modi. Dogajalo pa se je, da se je kupcem v tistem trenutku zdela ta kolekcija predraga, zato so bolj kupovali cenejše izdelke, ki niso bili več tako modni. In če smo hoteli tudi mi pospešiti prodajo naših izdelkov, smo morali kreditirati trgovine. Tako se dogaja, da dobimo plačilo v 90 dneh, sami pa moramo poravnati račune za reprodukcijski material v 15 oziroma 30 dneh. Tu torej veliko izgubljamo,« je povedal direktor Beltinke Feta Ismajlovič. Če pa bi iz skupne bilance izvzeli beltinski tozd, rdečih številk ne bi bilo, saj so za 3 odstotke povečali delovno storilnost in naredili za 2 odstotka več, kot so načrtovali. Izguba tudi ne bi bila prikazana, če bi veljal stari način obračunavanja rezultatov poslovanja. In kako izboljšati razmere? Najbolj na ta način, če bodo dobili plačilo za svoje izdelke v takšnem roku, kot morajo tudi sami plačevati za reprodukcijski material. To bi prispevalo tudi k nižjim cenam modnih izdelkov in s tem k večji prodaji. Potem torej tudi ne bi bilo treba najemati dragih posojil za obratna sredstva. Odpraviti bodo morali tudi notranje slabosti. Medtem v Rašici že razmišljajo o drugačni organiziranosti, s katero nameravajo predvsem decentralizirati upravljanje in tako prenesti več odločanja, pa tudi odgovornosti v posamezne dele prihodnjega podjetja. Jože Graj Takole že nekaj let same»a mlin ob potoku Črncu * Trnju in kljubuje mrazu, »etru in soncu, mlinska kolesa pa molče. Vendar niso krivi lastniki, da je mlin načel zob časa. Voda v potoku Črncu je namreč prenizka, da bi vrtela mlinsko kolo. Škoda ga je. tega starega mlina, edinega tovrstnega na potoku Črncu. Shari pa so se »endarle malce premaknile. Pred časom so ga prekrili in postorili nekaj manjših del v notranjosti. Zgradba bi torej lahko z malce dobre volje rabila svojemu namenu, pa četudi kot gostinski ali kakšen drugi objekt. Trnančani so se torej podvizali. Na mlin so ponosni, saj ga hočejo ohraniti v prvotni obliki in kot spomin na nekdanje čase, ko so še pela mlinska kolesa. Besedilo in fotografija: Jože Žerdin Čeprav izseljenec, 52-letni Martin Recek iz Avstralije, ni ugodil vsem novinarjevim željam — bil je redkobeseden in ni se pustil slikati — si vseeno zasluži prostor v časopisu, saj je prišel z daljne celine, da bi videl mater Verono. Z Martinom in materjo Verono, ki je stara 82 let, smo se pogovarjali pod brajdami pred staro hišo v Gomilici. Iz te hiše, ki je bila sinu dom, materi pa je še zdaj, je 1960. leta odšel v svet. Bil je med množico tistih, ki so ilegalno prestopili jugoslovan-sko-avstrijsko mejo, nato bili nekaj časa v zbirnem središču, potem pa krenili na dolgo pot. Martin in njegovo dekle iz Odra-nec sta se odločila za Avstralijo. »Tja smo se peljali z ladjo, ki je odplula iz Genove v Italiji. Pot je bila dolga 28 dni. Bilo nas je veliko. Z dekletom sva izstopila v Melbournu, kjer naju je pričakal znanec, po nekaj dneh pa sem se zaposlil v tovarni azbestnih plošč.« Mati Verona, ki so ji spomini uhajali na mladost, ki je bila seveda težka, je ponosno gledala na sina Martina. Tujina ga ni pokvarila in tudi v domači kraj se rad vrača. »Prvič — po 18 letih — nas je prišlo pet: jaz, žena in trije otroci. Pred štirimi leti sva bila jaz in žena ter mlajši sin. Zdaj sem prišel sam.« »Ja, vrnil si se; dobro, da si prišel, saj ko prideš naslednjič, matere ne boš več našel žive,« je nekam otožno menila mati Vero- na, ki je bila videti slaba. Nekaj so naredila leta, še več pa najbrž usoda, saj je pred leti pokopala prvega sina, ne dolgo od tega pa še drugega — duhovnika. Za tega, ki je bil seveda šolan, je žrtvovala vse. Usoda je zares nepredvidljiva, saj »pošlje« zahrbtno bolezen tja, kjer je potem bolečina najhujša. 82-Ietna Verona Recek je pokopala dva sinova, tretji pa je spet v Avstraliji. Ga bo še kdaj videla? Foto: Š. S. Martin Recek je ponosen na svojo mater, žal pa ni pristal, da bi juskupaj slikali in objavili v časopisu. Pa tudi na vsa vprašanja ni hotel odgovoriti. To si lahko razlagamo tako ali drugače. Mi imamo občutek, da se kljub trikratnim obiskom stare domovine še ni znebil nekega strahu, ki ga spremlja in obremenjuje vse odtlej^ odkar jo je mahnil čez mejo. Tudi o svojem delu v Melbournu ni veliko povedal, le to, da v zadnjih letih dela v manjši firmi, ki kupuje rabljene avte, jih »polepša« in prodaja. Dnevno dela po 8 ur, plača je mesečna SREČANJE (ponekod drugod je tedenska), o številkah ni govoril, dejal je le, da bi z zasluženimi avstralskimi dolarji pri nas dobro shajal. Pripovedoval je še o standardu v velikem mestu in dejal, da tudi tam niso vsi bogati. Bogastvo! Kaj pa to sploh je? Ne, niso to samo gmotne dobrine, ampak tudi ljubezen. Ljubezen do matere! Martin se je z jeklenim ptičem (letalom) pripeljal v domovino, pred materino hišo, ki je tudi njegova rojstna, sta posedela več ur in se pogovarjala. Se bosta še kdaj videla? Mati Verona je dejala, da nikoli več, vendar sta si oba želela, da bi bilo drugače. Poslovili smo se od njiju, saj je bilo do njunega slovesa le še nekaj dni. Zdaj, ko to beremo, je sin v daljni Avstraliji, mati pa v rodni Gomilici. K sreči pa ni sama, saj je pri njej že od rane mladosti tuje dekle. Usoda je pač taka, da človek, ko za vedno zatisne oči, nima ob sebi svojih otrok. Š. Sobočan »POČITEK TUKAJ NAJDE VSAK, NAJ REVEŽ BO AL'PA BOGAT« Malo je treba, da prijetno presenetiš človeka, včasih samo kratek obisk in pogovor in že je dan drugačen. In toliko bolj je drugačen dan v domu oskrbovancev, kjer življenje — vsaj nam se tako zdi — teče počasneje, mirneje in je dan podoben dnevu. Tudi takrat smo šli v Rakičan na obisk, k Mariji Kristi in Mariji Gornjec. Kristlova Marija nas je peljala v svojo lično in snažno sobo in bila nasmejana ter presenečena. Jela je pripovedovati, kako dobro ji je tukaj, da se je vživela v domsko življenje, čeprav je prišla aprila letos. O hudem iz svojega življenja ni želela govoriti, raje pa je klepetala o svojih iz- »Sin je plaval, daleč po morju, jaz pa sem ga gledala, gledala in se bala, da se mu ne bi kaj pripetilo.« Kdaj je bilo to, se več ni spomnila, saj je bilo v njenem štiriinosemdesetletnem življenju Marija Kristl si je za fotografijo vzela v roke vezenje. delkih. Pridružila se je namreč skupini žena, ki vezejo in kvačkajo, sama pa je že izvezla dva namizna prta, čeprav lahko dela le z eno roko. Pogovor smo napeljali na čas dopustov, ki pa v domu ni nič posebnega. Spomnila pa se je tistih počitnic, ko je s sinom lahko šla na morje. preveč vsega, da bi se spomnila podrobnosti. Na nočni omarici je bil ski sprejemnik, okrašen s lahko radij-foto- grafijami iz Marijinih mlajših let. Pa smo jo povprašali, kateri spored rada posluša. »Te dni mi je utihnil, saj sem že prosila enega, da mi ga popravi. Rada poslušam tudi Radio Murska Sobota in Dušan Lopar-nik mi je simpatičen. Rada poslušam tudi čestitke in si zraven zapojem pri tisti, kako že gre, Oj mladost ti moja. Celo pesem vem, le spomniti se sedaj ne morem.« Tudi Mariji Gornjec v življenju ni bilo zmeraj z rožicami postlano, vendar tudi ona ni želela govoriti o hudih časih, ampak o tem, kako dobro ji je v domu, da ji vse pomagajo in jo večkrat pridejo vprašat, če kaj potrebuje. Sklepna revma jo je priklenila na invalidski voziček, zato potrebuje več nege in pomoči. Marija je hvaležna za pomoč, zato je zložila tudi naslednjo pesmico: »Naš dom je lep, je kot hotel, in čist, kot jasna je sinjina, počitek tukaj najde vsak, naj revež bo ali pa bogat, in kot ena smo družina. Neguje nas naš mladi rod, vesel in nasmejan, saj * ve, da tudi on enkrat potreben bo počitka.« »Prvo pesem sem napisala maja, pred tremi leti. Ko pa sem bila mlajša, nisem zlagala. Verjetno ni bilo časa, pa tudi čutila se nisem sposobno za kaj takega. Sedaj pa jih pišem, na vsak me- Marija Gornjec napiše pesem, kadar je težko, pa tudi ob veselih trenutkih. see eno. Včasih si želim kaj zapisati, pa ne gre, potem pa mi pride na misel, da jo napišem, ne da bi se kaj posebej trudila.« Marija tudi rada prebira pesmi naših slavnih pesnikov. Prijeten ji je Simon Gregorčič, od Prešerna pa ji je najbolj v spominu tisti verz: »Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce zdaj prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.« Precej pesmic je že zapisala, za vnukico, da bo vedela, da je njena babica pisala pesmi, a jih nerada pripoveduje drugim. Jo je nekam sram, pravi, in da niso nobena umetnost. Rodilo pa jih je trpljenje in žalost, ko je bila še doma, na berglah, nemočna in sama. »Dostikrat sem pisala v obupu in žalosti. Takrat sem se nečesa morala spomniti, delati, da ne bi prišla v obup, depresijo. Ne vem, kako bi bilo drugače.« Majda Horvat STRAN 12 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 JOŽE GRAJ DUŠAN LOPARNIK TU SONCE, TAM DEZ IN SNEG LJUDJE MED SEBOJ MEJAŠA Deset- ali še večletna ideja, pa tudi velika želja, da bi se podali tja, kjer se začne reka Mura, kjer torej privre na površje in začenja svojo dolgo, vijugasto pot... in se potem ob njej ali tudi po vodni poti spustili nizdol do njenega konca, izliva v reko Dravo, je naposled uresničena. Ponedeljek, zadnji julijski dan je, ko se podava kot dva panonska mornarja na pot proti izviru; s službeno stoenko in čolnom na strehi, ki sva si ga sposodila pri brodarskem društvu na Bistrici. Ali bo sonce, dež? Nekaj časa je vse lepo in prav, potem pa se vreme skisa in dežuje kot le kaj. Cez dobro uro je za nama Gradec, največje mesto ob reki Muri, potem še Leoben, Bruck na Muri, Judenburg, Murau, St. Michael (mestece na koncu ozke murske doline, oziroma na začetku, če potuješ proti izviru),... Tam zgrešiva pot in se začneva vzpenjati na enega od največjih vrhov Avstrije Katcshberg. Tako visoko Mura že ne more izvirati! Na srečo zagledava pri prvi turistični postojanki velik relief tamkajšnje pokrajine, na katerem je označen tudi murski izvir. Nazaj torej in po drugi poti naprej! In res. Kmalu sva spet ob reki. Ker precej vijuga, vodijo čeznjo številni mostovi. V Madlingu zaslišiva dokaj glasno šumenje. Potem zagledava skupino kajaka- šev, toda ne v vodi, ampak na bregu, kako prenašajo čolne. Izogniti se je bilo treba torej premočnim brzicam in naprej veslati malo dalje. Pomahajo nama, naj se jim pridruživa. Toda ni še čas za vrnitev, saj vendar morava najprej k izviru. Nekaj čez 400 kilometrov poti je že za nama, ko prispeva v zadnji kraj ob gornjem toku Mure, in to je Muhr. Pot vodi še dalje, dolina pa je vedno ožja in obdana z visokimi hribi, s katerih se na več mestih valijo peneči se hudourniki. Še vedno namreč močno dežuje. Nestrpna in vznemirjena sva, kdaj bo poti končno konec. Naposled prispeva do Sticklerjeve koče. In od tam dalje res ne gre Gostoljubna oskrbnica Margit Trausnitz ima že dve leti v najemu Sticklerjevo kočo in pri njej se lahko vsak gost počuti kot doma. Vožnja proti izviru je na trenutke podobna reliju, saj morava prečkati tudi nekaj hudournikov, ki derejo čez vijugasto pot, ki se vzpenja proti izviru. Ampak z dobrim avtom in šoferjem ter čolnom na strehi se da vse premagati. NASI IZSELJENCI V Madlingu zagledava »konkurenco«, torej tudi murske popotnike. Pomahajo nama, naj se jim pridruživa, toda prej morava do izvira. več naprej z jeklenim konjičkom. Vstopiva torej v kočo in se pozanimava, ali sva na pravi poti. Zveva, da je do izvira še dobro uro hoda, a nama odsvetujejo, da bi pešačila tja, saj se je dan že nagibal k večeru, še vedno je deževalo, zgoraj v hribih pa celo snežilo. Ostaneva torej v koči, kjer je še tudi nekaj drugih gostov. V sobi je zakurjena velika krušna peč, saj bi sicer bilo mrzlo, pa tudi za sušenje mokrih oblačil je bila kot nalašč. Sedeva za mizo in se ozirava, ali se bodo oblaki razkadili. A zaman. Prva Jugoslovana v koči? Gostitelji so dokaj Počutiva se kot doma, pač novinarja in že po prijazni. Ker sva službeni dolžnosti radovedna, da bi izvedela čim več o planinskem domu, okolici, predvsem pa o izviru reke Mure, ki je v bližini. V začetku steče beseda dokaj težko, kmalu pa smo si že tako domači, da ni nobeno vprašanje pretežko. To, kjer Mura izvira, sva izvedela iz zemljevidov in vodnikov, žal pa tam ne piše, ali je pogosto obiskovan,. kdo vse prihaja in od drugih podrobnostih. Gostov pravzaprav ni veliko, čeprav je od Sticklerjeve koče do izvira le dobra ura prijetnega hoda. V glavnem prihajajo družine s Štajerskega, saj si avstrijski Štajerci lastijo Muro prav tako kot mi. In nanjo so tudi tako navezani kot mi. Zato jih zanima, kjer pravzaprav Mura izvira. V okolici te planinske koče ni veliko domačinov, saj je na nadmorski višini nekaj nad 1.700 metrov. Dve sli tri planšarije pa so tudi vse, kar lahko najdemo tam. Ko sva želela izvedeti tudi kakšno zgodbico, ki bi bila povezana z izvirom reke Mure, se oskrbnica Margit ni mogla spomniti nobene in tudi drugi gostje v koči ne. Vedela pa je povedati, da so v okolici nekdaj kopali bakrovo, svinčevo rudo in da se je govorilo, da je v Muri tudi zlato. Po pripovedovanju simpatične Margit sva izvedela, da v zadnjih dveh letih (kolikor se je lahko spomnila) v kočo in k izviru reke Mure ni bilo nobenega Jugoslovana, kljub temu da v Sezoni obišče ta kralj okoli 1.506 planincev. Sticklerjeva koča je pravzaprav sezonska, saj je odprta od konca pomladi do sredine jeseni. Vtisi so prav prijetni, saj je kot večina planinskih domov dobro oskrbovana, lepo urejena in daje vtis domačnosti. Klepet se zavleče pozno v noč. Že zaradi okolice se. počutiva nekako prav planinsko; priznati morava, da sva bila tudi utrujena, zato se opraviva počivat, kajti naslednji dan bo treba na pot, četudi bo deževalo in snežilo. Do izvira morava priti na vsak način. In to nama je tudi uspelo. Kako je bilo, pa več prihodnjič. S KUHALNICO NI OBOGATELA Ne preseneča, ker je v zadregi, ko niza dogodke iz svojega življenja, saj je stara 80 let. Pogovarjali smo se z Johano Škodnik iz Lendave, ki se je učila za šiviljo, dejansko pa je postala kuharica na več predstavništvih Francije in Belgije. S kuhalnico ni obogatela. Prekmurskemu človeku je usojeno hoditi po svetu: nekoč so šli naši pradedje v Ameriko, dedje in očetje v Francijo in Nemčijo, po vojni — v petdesetih letih — je bilo veliko ekonomskih beguncev, ki so naposled pristali v Ameriki, Kanadi in Avstraliji, v šestdesetih letih pa se je začelo sedanje zdomstvo. Usodo teh ljudi — predvojnih izseljencev in povojnih ekonomskih emigrantov — je okusila tudi Johana Škodnik, rojena v Nuskovi na Goričkem, ki pa se je zdaj, na stara leta, ustalila v Lendavi, v stanovanjskem bloku v Župančičevi ulici. »V Bodoncih sem se učila za šiviljo. Pa nisem ostala v tem poklicu, ampak sem se zaposlila v kraju, ki pa se ga ne spominjam več, bil pa je na avstrijski strani tedanje Avstro-Ogrske. Po letu dni sem odšla v Nemčijo, kjer sem kuhala 30 sezonskim delavcem. Leta 1932 pa me je zvabila Francija, kjer naj bi bil boljši zaslužek, žal pa ni bilo tako, pa tudi na začetku nisem delala v svojem poklicu, ampak pasla krave, koze in ovce. lako kot mnogi drugi, ki so se vrnili domov, ko se je začenjala druga svetovna vojna, sem ravnala tudi jaz. Pa nisem dolgo vzdržala, saj sem se potem, ko so nas okupirali Mad- Kdo ve, kakšne vse pojedine je pripravljala Johana? Na tejle sliki je v družbi gospodov, ki so to, kar je pripravila, postavili na mizo. Posnetek je s francoskega predstavništva. žari, napotila v Budimpešto in se zaposlila v neki restavraciji.« Johana se ni nikoli poročila, čeprav je imela veliko oboževalcev. Povedala je, da nekatera ljubezenska pisma še vedno hrani; pokazala je celo zajeten šop pisem, vendar med njimi ni bilo nobenega takega, pač pa samo pisma njenih »gazdaric«, kot je imenovala gospodarice, ki jih je nadomeščala za štedilnikom. Vsekakor pa med njenimi pismi nismo prezrli množice kuharskih receptov! Ti so bili v francoskem, nemškem in madžarskem jeziku, nekaj pa tudi v naši stari prekmurščini. »Po koncu druge vojne sem prišla za nekaj časa iz Budimpešte domov, nato pa sem šla za kuharico na francosko predstav- ništvo v Beograd. Pozneje sem kuhala na belgijskem predstavništvu, leta 1961 pa sem odšla tja, kjer sem začela — v Avstrijo, in se na Dunaju zaposlila na francoskem veleposlaništvu, kjer sem delala do 1986. leta, nato pa se spet vrnila v rodno Prekmurje.« Johana Škodnik, ki govori več jezikov, se je več kot šestdeset let gibala v visoki družbi. Še zdaj, ko je stara 80 let, je zelo lepa, le kakšna lepotica je morala biti, ko jih je imela 20! Pošalili smo se in se čudili, da je ni zasnubil kak diplomat, pa je odvrnila, da se taki pač niso sukali v kuhinji. Brž pa je dodala, da je cesto, ko je šla po pločniku, videla močnejši spol, kako je gledal za njo. Nekoč, bilo naj bi v Parizu, ko je vstopala v metro, pa jo je nekdo zamenjal z znano filmsko igralko. Mladosti ni več, a spomini, četudi naša sogovornica zaradi visoke starosti ne more vselej strniti misli, ostajajo. Rekla je, da je videla vse pomembnejše evropske prestolnice, pripravljala je obložene mize, bila često pohvaljena . . . Veliko je tega, kar je lepega doživela, žal pa ni okusila dobrih in slabih strani družinskega življenja in zato je na jesen življenja sama. Pa kaj bi o tem: sami in osamljeni so tudi mnogi od tistih, ki so imeli veliko otrok. Š. Sobočan Janez, kakih štirideset let je bil star, že nekaj noči ni mogel spati. Čeprav je imel ob sebi tri leta mlajšo ženo Roziko, nespanca ni preganjal s pogovarjanjem, kaj šele ljubimkanjem; po glavi so mu rojile druge misli: meja. Že nekaj let je namreč ugotavljal, da je njegova parcela pri Loboviji — v primerjavi s sosedovo — ožja, čeprav sta bili po agrarni reformi enako široki. »Rozika, tako več ne bo šlo naprej,« je rekel ženi, ki jo je trenutek prej, ko se je pretegoval in obračal, prebudil. »Pusti me spati, saj je enkrat tedensko dovolj,« je dejala žena, ki je mislila, da jo bo, tokrat izjemoma, spet ljubil. »Ne mislim tega, kar misliš ti! Vzrok je meja pri Loboviji; nekoč sem ti že dejal, da sosed Jožko vsakokrat, ko orje, izreže nekaj centimetrov več, kot je njegovega. Zdaj pa mi je tega dovolj,« seje razku-ril Janez in očitno prebudil tudi očeta Ludvika, ki je spal v sosednji sobi. saj se je ta najprej močno skašljal. nato pa zakričal: »Spita že enkrat!« Rozika je spet zaspala, Janezu pa oči niso in niso le skupaj. Še več: vstal je, se oblekel in odšel ven. Sedel je na stopnice pri vhodnih vratih in si prižgal cigareto. Dim ga je malo pomiril, vendar spat ni šel več. Brž nato je zakikirikal petelin. Janez je odšel v klet, si natočil liter, nato je stopil v kuhinjo in ob steklenici, ki jo je seveda spraznil, pričakal ženo, ki je navsezgodaj morala na delo v tovarno perila. »Kaj, se ti meša? Tako zgodaj si vstal, prej pa si smrčal, ko sem morala jaz vstati. Ali je res temu tvojemu nemiru vzrok tista prekleta meja ?« »Res je. Meja mi ne da miru. Doslej mi je bilo vseeno, kako bo z zemljo, zdaj pa ne več. Vidiš, plača v tovarni je slaba, zemlja pa nekaj da; ne bom dovolil, da bi se Jožko bogatil na moj račun!« Preden je Rozika odšla na avtobus, ki jo je odpeljal na delo, je možu zabičala, naj vendar ne pije več in naj ne počne kakih neumnosti. Ni še pozabila, da se je takrat, ko je še bil fant, rad pretepal. Umiril se je šele, ko je stopil v zakonski jarem. Še preden pa si ga je nadel, je moral izvoljenki obljubiti, da bo postal drug človek. Janez je zakonsko obljubo prekršil. Brž. ko se je zdanilo, je sedel na traktor, h kateremu je bil že nekaj dni priključen plug, in se odpeljal v Lobovijo. Š seboj je vzel dva lesena kola. Korakoma je določil po njegovem mnenju pravično sredino med svojo in Jožkovo parcelo, zabil na začetku in koncu parcele po en kol, nakar se je še bolj razjezil, saj je meritev pokazala, da je sosed po več letih z izrezovanjem meje pridobil več kot pol metra široko površino. »Mu bom že pokazal.« si je dejal Janez in se s traktorjem zapodil po njivi. »Opravljeno je. Kar je moje, je moje, pa amen!« To jutro pa je zgodaj, kot sicer po navadi, vstal tudi sosed. Vaška opravljivka Marta, ki je med prvimi šla iz zbiralnice mleka, je zvedela, da je Janez preoral mejo, in to je brž šla povedat Jožku. »Hvala, hvala, ker si mi prišla povedat. Tu imaš kupico žganice.« jo je pohvalil Jožko. »Toda nikar naj si ne misli, da se bo okoristil z mojo zemljo, ki sem jo dobro pognojil. Takoj grem pogledat, kaj je naredila ta svinja.« Ko se je Jožko ves razkurjen vrnil z ogleda, je vžgal traktor, h kateremu je bil pripet plug, in se odpeljal v Lobovijo. To, kar je prej Janez prioral k svoji parceli, je Jožko zdaj spet prioral k svoji. Domov grede se je ustavil v vaški gostilni, da bi si z vinjakom — spil je kar ^ec' pomiril živce. Pa ni imel te sreče, saj se je tam srečal z Janezom. Ta je tja prišel z določenim namenom, saj si je mislil, da se bo tam ustavil tudi sosed. Vaška opravljivka je namreč stopila tudi do njega in povedala, da je šel Jožko s traktorjem v Lobovijo. »Leta in leta sem bil tiho. Mislil sem si: kar orji, tako in tako boš crknil. Zdaj pa mi je bilo dovolj.« je povzdignil glas Janez. »Ne boš mi vzel moje zemlje,« je enako glasno dejal Jožko. »Vse, kar si si hotel prisvojiti, sem zoral nazaj. Zaenkrat ti oprostim, če pa bi še kdaj skušal kaj takega, potem pa te prijavim na milici zaradi motenja posesti.« »Ti boš mene prijavil? Ti. ki bi si rad prisvojil celo Lobovijo! Tudi drugi pravijo, da ne pustiš v miru meja. Takoj grem in zorjem nazaj!« Moža sta se prerekala. Nekajkrat sta celo povzdignila pesti. Natakarica Ančka je zavrtela telefon in kmalu zatem je prišel vodja rajona miličnik Bela. »No, kaj bo fanta? Pretepala bi se rada, kalila javni red in mir... ? Za take imamo temnico!« Drug čez drugega sta jela pripovedovati, da sta miroljubna, vendar meje ne spustita kar tako; dokazovala sta. da imata oba prav. Mož v modrem, ki se je z roko večkrat dotaknil pendreka, ju je nekako pomiril. Predlagal je poravnavo pred poravnalnim svetom. Pišta, ki so ga v vasi izbrali za predsednika poravnalnega sveta, je bil moder mož in pri prvem poskusu sprave je predlagal salomonsko rešitev: vsak naj malo popusti in določita naj novo mejo, ki bodi v sredi spornega mejnega pasu, vendar na to ni pristal noben. Oba sta napovedala tožbo na sodišču. Ko se je Janez vrnil domov, je šel povedat očetu Ludviku, kako je opravil na poravnalnem svetu. »Delaj, kakor hočeš, saj je zemlja zdaj tvoja. Le na nekaj bi te spomnil: morda se še spominjaš mojih sporov okrog meja. Tedaj, bil si še mlad, si se zgražal, češ: pustite oče. saj zaradi nekaj pedi zemlje ne bo nihče obogatel. Zdaj, ko si ti gospodar, pa vidiš, daje zemlja naše največje bogastvo in ti ni vseeno, kako bo z njo.« Janez je moral »požreti« očetovo pripombo. Ta čas se še ni odločil, ali bo spet zaoral v mejo, se tožaril. .. Bliže mu je misel o pravičnem dogovoru o meji, vendar še ne ve, kako se bo odločil sosed. Spet ho najbrž posredovala opravljivka Marta, za katero v vasi velja da sicer ljudi največkrat spre, včasih pa tudi pripelje na pot sprave. ŠTEFAN , Restavracija Vikend v Radencih vabi na DNEVE KITAJSKE KUHINJE od 18. do 26. avgusta 1989 Sečuahske specialitete vam bomo pripravljali vsak dap med 12. in. 23. uro. Vljudno vabljeni! VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 13 pisma, mnenja, stališča DO LJUTOMERČAN, TOZD SIMENTALKABH Pot do informacij TUDI MI ŽELIMO BESEDO z:/..:? Sizifovo delo Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je glavno no- vinarjevo delo — zbiranje informacij. Včasih do informacij ni težko priti, zgodi pa se, da novinar zaide v labirint vrat, ki pa Iso v glavnem zaprta. Po redakcijskem dogovoru, da napišem nekaj aktualnega iz Ljutomerčanovega tozda Simentalka, sem poklical direktorja Anotna Osterca in se dogovoril za pogovor. Po telefonu sem mu povedal tudi, kaj vse bi rad zvedel o tem I tozdu. Kljub rani uri — dogovorila sva se za naslednji dan ob 6.00 — sem bil pet minut čez dogovorjeno uro v njegovi pisarni. Seveda s kompletno novinarsko opremo: fotoaparatom, magnetofonom in drugim, kar potrebujem pri pogovoru. Takrat pa pride presenečenje: tovariš Osterc, direktor Ljutomer-Ičanovega tozda Simentalka, mi vljudno pove, da ne bo odgovarjal na vprašanja, kajti on ni pooblaščen, da bi dajal informacije. Za dajanje podatkov o stanju in problematiki v tozdu je pooblaščen le generalni direktor delovne organizacije Ljuto- Imerčan. Seveda sem skušal takoj preveriti, kako je z informiranjem javnosti v tej delovni organizaciji, a žal je bil generalni direktor na dopustu. Ko sem izvedel tudi to, sem pobral svoje stvari, se zahvalil direktorju tozda Antonu Ostercu in se poslo-Ivil. Sedaj pa se sprašujem: Ce je generalni direktor delovne organizacije pooblaščen za dajanje informacij, zakaj za vraga _ pa imajo direktorje tozdov? Ne gre, da ne bi zaupal generalne-I mu direktorju, vendar po mojem laičnem prepričanju menim, I da je direktor tozda še vseeno najbolje informiran človek o sta- nju in težavah v njem. Direktor tozda je zaenkrat še vedno 8 ur dnevno s svojimi delavci, vsak trenutek rešuje pomembne za-Ideve, ve za vse, kar se dogaja na njegovem področju. Nobene informacije iz druge roke ne morejo biti tako točne in sveže kot tiste iz prve roke. In če je generalni direktor na dopustu, je že toliko in toliko časa zunaj dogajanja, tako da dvomim, da bi Imi lahko dal sveže in aktualne podatke o tozdu. In če se že sprašujem, se bom vprašal tudi naslednje; mar je v delovni organizaciji Ljutomerčan toliko nezaupanja v strokovnost direktorjev tozdov, da seje generalni direktor Anton Slavič kar sam pooblastil za tako pomembno nalogo, kot je informiranje jav-Inosti o položaju v delovni organizaciji? In navsezadnje: ko sem preverjal, kako je z dajanjem informacij v delovni organizaciji Ljutomerčan in v pogovoru z direktorjem tozda Simentalka, se nisem mogel znebiti vtisa, da gre tudi za nekakšne osebne igrice in osebna metanja polen pod noge obeh direk-I torjev. Žal na škodo zaposlenih, ki svojega tozda ne bodo vide-I li v časopisu v takšni luči, kot bi ga lahko, tudi na škodo bralcev, ki ne bodo vedeli, kaj se dogaja v tej temeljni organizaciji, nikakor pa ne na mojo škodo. Dušan Loparnik Naši narodi — narodi SFRJ — so že v svoji zgodovinski borbi za lastno bitje in obstoj demokratični narodi. To so dokazali tudi s svojimi napori in žrtvami v narodnoosvobodilnem boju proti fašizmu in nacionalsocializmu, ko so združeni pod vodstvom partije in na strani ter ob pomoči vsega demokratičnega in svobodoljubnega sveta izbojevali zmago in svobodo. Kdor tega ne vidi, ne želi videti in razumeti, je odkrit nasprotnik razvoja demokratičnih tendenc slovenskega in vseh drugih narodov Jugoslavije in tudi nacionalnih manjšin, ki v tej državi živijo. Nihče ne zanika in samo po sebi je razumljivo, da nam je pri tem nujno potreben pluralizem, kakor so potrebne začimbe za pripravljanje dobre jedi. Toda iskanje in praktično izvajanje tega pluralizma nas ne sme razdvajati, marveč združevati, postati dejanski pogojnik in motor za odpravljanje vseh sedanjih težav, gonilna sila, ki bo izrinila na površje vse, kar je škodljivo ali zanemarjeno. Tako bomo na že po-stavljerie temelje avnojske lahko zgradili družbo, v kateri bo življenje vredno človeka. Da se gradi in se ustvarja prava, pravična socialistična družba, ali da se pokažejo vse njene prioritetne oblike v korist delavca, intelekta in človeka, ne zadostujejo formalna ideologija in vsakovrstni programi, deklaracije in podobno. Celo državna oblika socialističnega naziva tega ne jamči, saj imamo to obliko in ta naziv tudi mi, pa, kakor vidimo, ne gre na-prej- Še več. Po vseh uspehih, ki jih v povojnih letih lahko pokažemo, smo sedaj zašli v skorajda nepremostljive težave. Pri tem pa vsi mogoči nasprotniki socialistične družbene ureditve znotraj in zunaj državnih meja zmagoslavno krčijo in dokazujejo, kako se »umetno ustvarjena Jugoslavija ruši kot stavba iz kart«. Zbirajo se že tudi finančna sredstva za odločen »odločilni« udarec. Fil- trirajo v domovino, predvsem pa med naše ljudi na delu v tujini, vse mogoče elemente, propagandni material, organizirajo celo odkrite sabotaže in podobno, vse pa samo z enim ciljem, ki ga ni potrebno posebej omenjati in je popolnoma jasen: Jugoslavija v sedanji obliki mora izginiti z zemljevida Evrope. V imerfu pluralizma so v svoj končni uspeh prepričani. Toda, je to tisti pluralizem, ki si ga naši ljudje želijo in ob pomoči katerega naj omogočimo pravo demokratično družbo, ki bo sposobna predstaviti in dati vse socialne, nacionalne, religiozne in druge pravice? Dvomim o tem — celo zelo dvomim! Prav zaradi tega odločno odklanjam vse alternativne pobude, ki želijo pod krono zmagoslavja nad zavoženo politiko Zveze komunistov konec SFRJ kot pravne skupnosti njenih narodov, ker to nasprotuje vsem zgodovinskim naporom le-teh do sedaj. Oblasti za vsako ceno in na škodo svojih narodov pa prav gotovo ne želi tudi ZKJ, kar pa je vprašanje nadaljnjega razvoja in časa. Njene nekompromitirane in zdrave sile ne bodo dopustile pod plaščem alternative skritim nasprotnikom Jugoslavije vdora do uveljavitve njihovih umazanih interesov. Alternativa, da, toda zdrava in so- cialistično usmerjena. Zgodovina ni deljiva in jo moramo kot celoto obravnavati. Zdi se mi, da ob sedanjih težkih odločitvah zvezne vlade, delamo prehitre sklepe (ne vsi, seveda) s tendenco za podstrešje, kako je naš socialistični družbeni sistem praktično antidemokratičen brez novonatočnega pluralizma. Je to res? Mar nismo pri tem do kraja podcenili že obstoječega spektru-ma političnih sil, ki so, vendar le nekje ob strani, zaradi centralne moči delovanja ZK že iz same revolucije. Ravno to pa je menda tudi bil glavni vzrok njene vse večje birokratizacije. — Tu naj govore strokovnjaki! Ni moj namen in tudi ne čutim se poklicanega ugibati o tem, ker nisem član ZK, s tem pa ni rečeno, da ne vidim v njej pozitivnih ali negativnih dejavnikov. Ogromen tehnološki razvoj in napredovanje zapadnega sveta in gibčni prehod kolonialno-teri-torialnega kapitalizma v indu-strijsko-finančni hegemonialni kapitalizem je postavil vse sisteme socialističnega planskega gospodarstva v zelo neperspektiven, da ne rečem katastrofalni položaj. Tudi Sovjetska zveza ni izzvzeta. Kje je mesto Jugoslavije ob takem razvoju političnih in gospodarskih dogodkov v svetu? — Tukaj mi hote ali nehote prihajajo v spomin besede Jožeta Vel-narja, predsednika mestne občine Murska Sobota in borca oktobrske revolucije, ki jih je izrekel leta 1954 ob pomurskem festivalu: »Mi govorimo preveč o Sz- gradnji socializma in premalo mislimo in delamo za človeka. To se nam bo maščevalo...« — Velnar ni bil komunist. Teh njegovih besed nisem nikoli mogel pozabiti, pa čeprav ga takrat nisem razumel. Kdor ga je poznal, a mnogi Sobočani se ga gotovo še spominjajo, vedo, da ni nikoli po nepotrebnem izgubljal besed. Z menoj vred tisoči in desetti-soči zdomcev v vseh krajih sveta pozorno spremljajo razvoj dogodkov v domovini. Pozdravljajo vse ukrepe, ki so dobronamerni in vodijo do izboljšanja odnosov med njenimi narodi, ki vodijo k utrjevanju najosnovnejših človeških pravic in medsebojnemu razumevanju. Tudi mi v tujini, kar nas je dobronamernih, varujemo in negujemo vse, kar nas združuje in odločno zavračamo vse napade na suverenost Jugoslavije. Mi zdomci, ki smo del delavskega razreda Jugoslavije, delamo to z besedo in dejanji. Ko pridemo k vam v domovino na obisk k znancem ali sorodnikom, kdor jih še ima, se veselimo ob vaših uspehih — skrbijo nas vaše težave. Naš pogled išče in boža ljubljene domače kraje, išče sleherno drevo, ki še stoji tam kot pred desetletji. In kadar sam zagledam Lendavo, Lendavske gorice in grad, mi zatrepeta solza v očeh. Pred Miškovo zidanico se skoraj zmeraj znajdem in moje misli pohitijo daleč, daleč nazaj.. . Toda ljubih obrazov ni več. Ostal je le spomin in še zmeraj trpeča — domovina. ]van KRAMAR, ZRN PRODAJA ŽIVIL IZ BLAGOVNIH REZERV - DVOMLJIVA POTEZA VLADE ZLATA URA VREDNA BRANJA Gotovo nisem edini, ki mi je podlistek Zlata ura, ki ga je napisal Franček Štefanec, všeč: Všeč mi je zato ker je pisan tako da nam pričara delček še ne tako davne preteklosti. Ker pa je opis kraja dogajanja zelo blizu mojega rojstnega kraja, je razumljivo, da so mi mnoge osebnosti iz tega podlistka znane. Še bolj pa so mi znani kraji, ki jih opisuje Franček Štefanec. Ne morem pa tudi mimo po hvale 'načina pisanja. Podlistek, ki bo gotovo izšel tudi v knjigi, vsaj jaz tako upam, nam prikaže tudi mnogo kmečkih in tržnih običajev iz še ne tako davne preteklosti. Avtor je tako mnoge običaje iztrgal pozabi. Pohvalno je tudi, da je ohranil mnogo besed v izvirni obliki, to je taki, kot so jih v teh krajih uporabljali. Zavedam se, da je to le moja ocena, ki pa bi bila popolna šele takrat, ko bomo v Vestniku prebra li zadnje nadaljevanje Zlate ure. Prepričan pa sem, daje to branje všeč tudi drugim bralcem Vesni-ka. Avtorju Frančku Štefanecu pa že sedaj čestitam za lepo napisano literarno delo, ki bo ostalo kot zgodovinski zapis dogajanj sredi Slovenskih goric, zlasti pa iz okolice prelepe Sv. Trojice, ki so jo po vojni preimenovali v NESVETO GRADIŠČE. Ludvik KRAMBERGER Prodaja osnovnih živil iz zveznih blagovnih rezerv po nižji ceni ni dosegla namena — s konkurenčnimi cenami zmanjšati visoke cene živil. Med občane je prinesla nemir in vznemirjenje pa še dolge vrste čakajočih, ki v prvi pošiljki iz blagovnih rezerv niso imeli denarne možnosti kupiti SO-kilogrmaskih vreč sladkorja in več steklenic olja. Očitno bo morala vlada za umiritev cen poseči po drugačnih ukrepih, kot so kontrola cen in real na cena živil, saj mnogi pridelovalci izkoriščajo sprostitev cen. To blago, ki buri duhove občanov, naj bi se razdelilo v obrate družbene prehrane, šole, bolnice in v JLA (zmanjšanje proračuna za armado). Navsezadnje bi bilo umestno, da bi nadzorstvo nad prodajo blagovnih rezerv prevzel sindikat. Tako ne bi bilo prednosti za tiste, ki imajo veze in poznanstva pri teh izrednih nakupih. Če je vlada š to potezo skušala nekoliko umiriti cenovni skok živil, pa je v isti sapi uvedla bančne visoke obresti za potrošniška posojila, kar bo omejilo prodajo in onemogočilo večje nakupe, trgovski mreži pa napolnilo skladišča. Vsekakor bo morala vlada zniževati ceno živil za daljše obdobje z drugačnim prijemom, kot je bil ta ponesrečeni. Jože KAUČIČ Loma noše 6 69236 GORNJA RADGONA BCS Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! PRIMORJE EXPORT K MAB Informacije in prodaja: trgovina mejni prehod Vrtojba (Nova Gorica), tel.: (065) 32 901, 32 837 HMEZAD - AGRINA, TOZD MALOPRODAJA, Celjska cesta 7, 63310 ŽALEC, tel.: (063) 711 319 Agrokombinat Krško — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve. Krško. Cesta krških žrtev 54, tel.: (068) 72 690 PRIMEX — Predstavništvo Maribor, Ulica 10. oktobra 9. Maribor, tel.: (062) 24 146 Kosilnice, motokultivatorji in okopalniki PRIMEX nova gorica p. o. Jugoslavija PNEVMATSKA ORODJA IN KOMPRESORJI ZA SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO campagnola") __SRL Najbližje predstavništvo PRIMEXA je v Mariboru, Ulica 10. oktobra 9, tel.: (062) 24 146 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 14 agrotehnika - gruda n.sol.o.. Ijubljana, titova 38 40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI LJUBLJANA, TITOVA 38. JUGOSLAVIJA P. P. 254. H. C. 315-555, TELEX 31117 TITOVA 40. H. C. 312-833, TELEX 31117 Vabimo obiskovalce 27. kmetijskega sejma v Gornji Radgoni od 19.—27. avgusta 1989, da tudi letos obiščejo naš razstavni prostor, kjer bomo razstavljali novejše kmetijske stroje in ostalo našo dejavnost. V okviru našega razstavnega prostora vam bomo pokazali nekaj starih — rabljenih strojev, s katerimi so delali naši starši. Razstavljali bomo še sredstva za varstvo rastlin in nadomestne dele^ pnevmatiko in drugo tehnično opremo. Kmetovalce in kmetijske strokovnjake vabimo v sredo, dne 23. avgusta 1989 ob 11. uri na predstavitev lahke kmetijske mehanizacije na razstaviščnem prostoru. Med sejmom lahko dobite vse strokovne nasvete o kmetijski mehanizaciji, rezervnih delih, mineralnih gnojilih in sredstvih za varstvo rastlin. OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR AGROTEHNIKE - GRUDE LJUBLJANA, KUPUJTE IN IZKORISTITE VSE UGODNOSTI, KI VAM JIH NUDIMO NA TEM SEJMU IN V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH. PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS! dopisniki so zabeležili ŽE PETNAJSTO LETO S PORABCI Zveza tabornikov občine Murska Sobota ima že petnajst let trdne stike s Slovenci v Porabju na Madžarskem. In v vseh teh letih je že bilo nekaj skupnih akcij. Porabci so skupaj s prekmurskimi taborniki taborili na taborniških zletih v Ilirski Bistrici in Mariboru ter v Beogradu. Prav tako pa je bilo že več takšnih srečanj v Pomurju, ob akcijah pomurskih tabornikov, ki so se jim pridružili še mladi Porabci. Včasih pa se soboški taborniki udeležijo taborov na Madžarskem, običajno ob Blatnem jezeru. Vendar ne gre za pravo taborniško življenje, kajti takšne organizacije na Madžarskem ni. Bo pa to verjetno v prihodnje možno, ker se v sosednji Madžarski ustanavlja skavtska organizacija (skavti in gozdovniki pa so bili na Slovenskem, pred drugo svetovno vojno, predhodniki današnje taborniške organizacije). Zaenkrat je rdeča nit sodelovanja Pomurcev s Porabci v tem, da bo mladi rod slovenskega življa čimvečkrat na obisku v domovini matičnega naroda. In tako je bilo tudi letos z udeležbo na 10. zletu slovenskih tabornikov od l. do 10. julija v Medvodah. V skupini 58 tabornic in tabornikov iz treh pomurskih občin (G. Radgona, Lendava, M. Sobota), ki so skupaj z mladimi iz severnoprimorske regije živeli v taboru z imenom Peter Klepec, je v Medvode prišlo tudi pet mladih Porabcev: 10-letni Attila Gyeček, I3-Ietni Tomaž Gyeček, 13-Ietna Estera Sulič, 13-Ietna Agica Kosednar in 13-letna Gyo-ergyi Glanz. Kot mentor jih je spremljal 34-letni Alojz Hanžek. Vsi ti mladi Porabci obiskujejo osnovno šolo v Gornjem Seniku v Porabju na Madžarskem, ki je največja vas Slovencev. Njihov pionirski odred, ki nosi ime po madžarskem pesniku (sodobniku Franceta Prešerna) Szandorju Petoefyju, organizira številne izlete, vendar takšnih oblik taborjenja ne. Vsi mladi Porabci so EL li na takšnem srečanju tabornikov prvič in jim je bilo 10-dne- vno bivanje v Medvodah izredno všeč. Estera Sulič je sicer v Murski Soboti že gostovala s skupino njihovih lutkarjev s šole letošnjo pomlad, njihov vodnik Alojz Hanžek pa je bil že lani kot plesalec gomjeseniške folklore na folklornem festivalu v Beltincih (pa tudi na letošnjem 19. festivalu je plesal). Preostali so bili v matični domovini Sloveniji prvič in so bili izredno navdušeni nad obiskom Ljubljane, Kranja in potovanja po Gorenjski (Škofja Loka, Radovljica, Begunje in letališče Brnik). Besedilo in slika: Filip Matko Športni ribolov paraplegikov Društvo paraplegikov pomurske regije, ki letos praznuje 10-letnico obstoja, je pred nedavnim organiziralo medrc-gijsko tekmovanje paraplegikov v športnem ribolovu. Ob gramoznici ribiške družine v M. Soboti ob Bakovski ulici se je zbralo 13 tekmovalk in tekmovalcev iz celjskega, mariborskega in pomurskega društva paraplegikov. Ekipni rezultati: 1. mesto Pomurje I, 2. mesto Maribor I, 3. mesto Pomurje II. Posamezno — člani: Jože Magdič je zmagovalec, za njim pa so se uvrstili Drago Golob, Slavko Dunaj in Franc Stanjko, vsi iz .društva Pomurje. Pri članicah je zmagala Marija Magdič pred Ivanko Kostevc. Ekipam so podelili diplome, posameznikom pa kolajne. Tekmovanje paraplegikov v športnem ribolovu so materialno podprli delovni organizaciji Merkator SLOGA in Gorenje ELRAD ter ribiška družina iz M. Sobote. Zamgoval-ci se bodo udeležili republiškega prvenstva paraplegikov na Bledu. Filip Matko PEVSKI ZBOR IZ NEDELICE — Glasba in pesem družita narode, pravimo. Le zakaj ne bi še vaščanov? Verjetno so tako razmišljali v Nedelici in ustanovili mešani pevski zbor. Seveda ti možje in ženske nimajo ambicij, da bi se na veliko predstavljali zunaj domačega okolja, saj so vsi zaposleni z vsakdanjim delom, pomembno pa je, da so se sestali, pridno vadili in — zapeli. Nazadnje se je to zgodilo ob proslavi 10-Ietnice domačega gasilskega društva. Dolgotrajen aplavz je prav gotovo spodbuda za še temeljitejše piljenje pesmi, seveda tistih, ki jih najrajši pojejo, to pa so seveda domače ljudske. Foto: S. Sobočan Ob Negovskem jezeru čedalje manj kopalcev Ena najbolj obiskanih turističnih točk v Slovenskih goricah je Negovsko jčzero. Jezero obiskujejo tudi tujci, ASFALT NA PLUVIČKI VRH ki se zapišejo v spominsko knjigo gostišča Kramberger. Kljub lepemu kraju pa število kopalcev pada. Nekdaj se jih je ob jezeru zbralo nekaj tisoč, zlasti ob sobotah in nedeljah, danes pa jih ni. K te- Krajani Plitvičkega Vrha, ki sodi v krajevno skupnost Sp. Ščavnica, so pred nedavnim dobili 1100 metrov asfaltirane vaške ceste. Zbrali so 270 milijonov dinarjev, 80 pa jim je dala krajevna skupnost. Pri gradnji so pomagali tudi s prostovoljnim delom in tako naložbo pocenili. Vaščanom je pomagal tudi Kmetijski kombinat Radgona. L. Kramberger mu je pripomogla slaba urejenost jezera, saj ob njem ni več bazenov za neplavalce. Voda je zaradi blata vedno kalna, ob jezeru pa ni več tušev za prhanje. NISSAN - PRAVA IZBIRA ZA VSEPOTREBE NISSANOV PRODAJNI PROGRAM • nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov • nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,169.000 jenov • nissan sunny hatchback 1,0 SLX — cena 1,123.000 jenov • nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov. TERENSKO VOZILO • nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov 1 DM - 73 JENOV! AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO! Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042) 49-466 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 15 testno podjetje mariborn.tub.o. MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota Cestno podjetje Maribor n. sub. o.. Temeljna organizacija združenega dela za vzdrževanje m varstvo cest Murska Sobota, o. sub. o. razpisuje dela in naloge s posebna™ poobilastiS in odgovornostmi za dobo štirih let VODJA SEKTORJA Mi TEHNIČJil VODJA POVRŠINSKEGA KOPA z naslednjimi pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba (Vil oz. VI. stopnja) gradbene smeri, — štiri oz. pet let delovnih izkušenj, — strokovni izpit pri raziskovanju adii izkoriščanju rudnin. Poleg navedenih in splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu pričakujemo od kandidata tudi organizacijske sposobnosti za vodenje delovnega procesa. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni od dneva razpisa na naslov: Cestno podjetje Maribor, n. sub. o., 62000 Maribor, Iztokova ul. 30, z navedbo, »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva poteka roka za zbiranje prijav. Prosimo, da razpis objavite s polnim nazivom DO, TOZD WC Murska Sobota ter znakom DO v četrtek 17. 8. 1989. Komisija za delovna razmerja ABC POMURKE — Mesne industrije Murska Sobota na osnovi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNI REFERENT NABAVE - nedoločen čas 2. ORGANIZATOR KOOPERACIJE — nedoločen čas Pogoji: pod 1. in 2. — inženir agronomije-ekonomist, VI. stopnja, 1 leto delovnih izkušenj. LINA Proizvodnja glasbil, lesnih m kovinstah izdelkov Apače. p. o. Apače 2 Komisija za delovna razmerja UNE APAČE, p. o., objavlja prosta dela in naloge: I. VODENJE VZDRŽEVANJA 1 delavec Pogoji za zasedbo: — inž. stroj, ali strojni tehnik — 2 oz. 3 teta detovniih izkušenj 2. VODENJE STROJNEGA ODDELKA 2 delavca Pogoji za zasedbo: — tesarski tehnik a® tesar, široki profili — 2 oz. 3 teta detovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim detom. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: LINA APAČE, p. o Apače 2. 69253 Apače, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi. Vsi prijavljeni bodo preje® pisne odgovore v 8 dneh po sprejemu odločitve komisije za delovna razmerja. EBABNE OBJAVE Leto XXV Mmrska Sobota. Joe 17. avgusta 1989 Št.: 23 LINA Proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov Apače, p. o. Delavski svet podjetja LINA APAČE, p. o., razpisuje za dobo 4 let dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Imenovan je lahko kandidat, ki izpolnjuje poleg zakonskih še naslednje pogoje: — da ima visoko- ali višješolsko izobrazbo lesarske, strojne, organizacijske, pravne ali ekonomske smeri, — da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v osmih dneh od dneva objave na naslov: LINA, Proizvodnja glasbil, lesnih in kovinskih izdelkov Apače, p. o., Apače 2, s pripisom »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi delavskega sveta podjetja. URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA — Mesna industrija, Murska Sobota, Bijedičeva 11. PODJETJE KOMUNALA M. SOBOTA, p.o. Kopališka 2, Muska Sobota objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev: — delovno vozilo za odvoz smeti TAM 125'T 12K, leto izdelave 1977, vozno, registrirano; izklicna cena 60.000.000 din; — osebni avto zastava 750 SE, leto izdelave 1981, vozen, neregistriran; izklicna cena 2.500.000 din. Javna dražba bo v četrtek, 24. avgusta 1989, ob 12.00 na dvorišču podjetja Komunala M. Sobota, Kopališča 2. Ogled vozil je možen na dan dražbe od 11.00 do 12.00 ure. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki bodo vplačale 10-odstotno varščino pri blagajni podjetja neposredno pred dražbo. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec je dolžan plačati kupnino v osmih dneh po sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek. 155. Sklep o razpisa refrrradaw ra awcAo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skapnosti gWarlavo. 156. Odredba o spt»endrab odredbe o pratojbeaah ra veteriaarsko-sanitarne preglede in za stroške pctsiavanja veterinarsko-^gienske službe ter dovoljenja i leta 1989 v občini Maorska Sobota. 155 Skupščina krajevne sLupmsti Radoslava je NA PODLAGI 28. člena statuta krajevne skupnosti na svoji redni seji dne 28. 7. 3989 sprejela SKLEP o razpisa refereodoma za avedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne škaf rti Radoslavci. L č3en Razpiše se referendum za obmoge krajevne skupnosti Radoslavci za naselja Godemarci. Precetind. Radoslava an Sitarosci, za dobo 5 (pet) let od L 10. 1989 do 30. 9. 1994 , _ oeia Referendum bo v nedeljo dane 3.9. 3989 od 7 do 19 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija. 3. den Sredstva zbrana s samoprispevksMai v predvidena višini 2.500.000.000.— di-naijev, se razdelijo v razmerju in sicer za sofinanciranje moderni- zacije 5 km krajevnih cest v vasi — Godemarci 1000 metrov; — Precetind II50 metrov. — Radoslavci 2-400 metrov, — Sitarovd 450 metrov. za soudeležbo pri modernizaciji občinske ceste Sitarovd Precetind in Ra dosiavd Godemarci 95 %, za izgradnjo in popravilo gasilskega doma v Prece-tindh 2,5 % in za — kritje stroškov izvajanja referendumskega programa 2,5 %. 4_ dem Sredstva, ki se zberejo nad predvidenim zneskom iz tretjega odstavka 13. člena tega sklepa, se uporabijo izključno za modernizacijo krajevnih cest. 5 . den Samoprispevek bodo plačevali ddovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajev ne skupnosti Radoslava od v tem členu navedenih osnov, v naslednji višini: 6 od neto OD iz delovnega razmesja oz. nadomestil OD, — 6 od neto pokojnin. — 30 od katastrskega dohodka za katerega se plačuje davek, — 6 % od obrtnikov; — 6 od povprečnih OD v SR Sloveniji mesečno za delavce ki so na začasnem delu v tujini, imajo pa stalno bivališče na območju KS Radoslavci. 6. den Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku 7. den Volild glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo: Krajevna skupnost Radoslavci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 3.9. 1989 o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje KS Radoslavci za obdobje od 1. 10. 1989 do 30. 9. 1994, ki se bo uporabljal za: modernizacijo 5 km krajevnih cest, soudeležbo pri modernizaciji občinskih cest, izgradnji in popravilu gasilskega doma Precetind in kritje stroškov izvajanja referendumskega programa.. Višina samoprispevka znaša: — 6 od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil OD, 6 • * od neto pokojnin, — 30 *« od K D za katerega se pllačuje davek, — 6 * od OD obrtnikov, 6 % od povprečnih OD v SR Sloveniji mesečno za delavce ki so na začasnem delu v tujini, imajo pa stalno bivališče na področju KS Radoslavci. GLASUJEM ZA PROTI Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo PROTI če nesoigaša z uvedbo samopri-spevka. s. Glasovnice morajo biti overjene v štampiljko KS Radoslavci. 9. den Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija, ki jo imenuje Skupščina KS Radoslav d Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranje v skupščine. 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet KS Radoslavci, ter bo najmanj enkrat letno poročal zboru občanov o poteku del in uporabi sredstev. I I. člen Skupščina KS Radoslavci, sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh volilcev na območju KS Radoslavci odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 112/89 Datum: 4. 8, 1989 Predsednik skupščine KS Radoslavci Janez SKUHALA I. r. Na podlagi 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. SRS, št. 37/85) in 219. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet občine Murska Sobota, na seji dne 9. 8. 1989 sprejel ODREDBO o spremembah odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1989 v občini Murska Sobota 1. člen Pristojbine iz 3. in 4. točke Odredbe o pristojbinah za velerinarsko-sanitar-ne preglede in za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter za dovoljenja v letu 1989 v občini Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 1/89 in 13/89; v nadaljnjem besedilu: odredba) se spremeni tako, da se glasita: v točki 3 za pse in mačke od komada v točki 4 za kosovne pošiljke 14.000,— — kopitarjev in odraslega goveda 12.000,— — telet od komada 6.000,— — žive perutnine od vsakih začetih 50 kom 6.000,— — za ribe, rake in polže od kg 170,— — za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in mesne izdelke ter medu od kg — za vsako čebeljo družino 750,— 2. člen 2. točka 3. člena Odredbe se spremeni tako, da se glasi: Za veterinarsko-sanitarne preglede: a) divjačine pred odpremo ali skladiščenjem — divjih prašičev s trihinoskopskim pregledom od komada 13.500,— — divjih zajcev od komada 1.200,— srnjadi in jelenjadi od komada 9.600,— — pernate divjadi od komada 600,— kosovnih pošiljk lovskih turistov do 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi ' 48.000,— — za vsakih začetih nadaljnjih 20 kom male divjadi ali 1 kom velike divjadi , 9.000 - b) Živine, mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih: zaklanih oddojkov in perutnine od kg 200,— — mlečnih izdelkov od kg 200,— — za zajca od komada ' 50,— 3. člen V 1. odstavku 6. člena odredbe se pristojbina za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki spremeni tako, da se glasi: — po molznici se plača pristojbina Pristojbine navedene v alineji da se glasijo: za goveda in konje za teleta in žrebeta do 120 kg za prašiče do 50 kg za prašiče nad 50 kg za perutnino po komadu za kunce in zajce po komadu — za čebelje družine po družini za pse 16.000, - 4. člen do 88. člena odredbe se spremenijo tako. 18.900,-17.500,- 2.700,- 5.500,- 40,-4.500,-1.400,— 30.000, - 5. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja. Št.: 326-36/89-8-V/ma Datum: 9. 8. 1989 PREDSEDNIK IS SO M. SOBOTA Janez ŠTOTL, dipl, oec., 1. r. ogromerkur proizvodnja perutninskega mesa p.o. Murska Sobota ABC POMURKA »Agromerkur« proizvodnja perutninskega mesa Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge: 1. tehnologa v Tovarni močni krmil Lendava Pogoji: — diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri ali diplomirani veterinar, — 3 leta delovnih izkušenj 2. Vodja lastne brojlerske proizvodnje Pogoji: — diplomirani kmetijski inženir živinorejske smeri oz. diplomirani veterinar ali kmetijski inženir živinorejske smeri, — 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj in vozniško dovoljenje »B« kategorije Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ABC POMURKA »Agromerkur« Murska Sobota, Iva Lola Ribarja 4. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. GORENJE VARSTROJ LENDAVA Tovarna varilne opreme Na podlagi sklepov DS DO Gorenje Varstroj Lendava, tovarna varilne opreme z dne 12. 7. 1989 in 31. 7. 1989 objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev: 1. viličar, motorni, POBEDA TU 30, I. izdelave 1978, nosilnost 3 t Izklicna cena 2. 125.000.000,— din telefonska centrala BIGS 50 ISKRA, I. izdelave 1974 10 zunanjih in 50 int. priključkov 65.000.000,— din 3. strojne škarje tip MM 2,5/1000, Jelšingrad Banjaluka, leto izdelave 1976 33.000.000.— din 4. križna žaga, tip 315, Strojoteks Varaždin, leto izdelave 1978 7.000.000,— din 5. skobeljni stroj tip RS 55 TH, leto izdelave 1974 68.000.000,— din 6. brusilni stroj LŽ, tip UFC — 1000, LŽT Kikinda, leto izdelave 1972 185.000.000,- din 7. miza, delovna, nerjaveča 5.500.000,— din 8. hladilnik za pijačo, nerjaveč 9.800.000,— din Dražba bo 25. 8. 1989 ob 12.00 na dvorišču DO. Ogled je na dan dražbe od 10. do 12. ure. Dražbe se lahko udeležijo interesenti, ki pred začetkom vplačajo pri blagajni DO varščino v višini 10 % od izklicne cene. Dražba bo po načelu potekala videno-kupljeno, cena za posamezno osnovno sredstvo se bo zviševala za 500.000.— din. Davki niso vračunani v izklicno ceno in jih plača kupec, če ne priloži izjave. Informacije lahko dobite po telefonu 069 75 271, int. 18. STRAN 16 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 spon KAJAKAŠTVO Jelenc in Arnautovič popestrila prireditev BD Mura iz Kroga je pripravilo tradicionalno kajakaško prireditev v slalomu in spustu Mura 89. V slalomu, ki je bil pri kro-škem brodu, je sodelovalo okrog 70, v spustu od petanjskega mosta do kroškega broda (7 km) pa je nastopilo nad sto kajakašev in kanuistov iz 12 klubov BiH, Hrvaške in Slovenije. Prireditev sta popestrila svetovni prvak Jelenc iz Ljubljane in državni prvak Arnautovič iz Bosanskega Novega, ki sta zmagala v svojih kategorijah. Izkazali pa so se tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke BD Mura iz Kroga in KKK Bistrica. V slalomu je bil najuspešnejši pomurski tekmovalec Varga (Krog), ki je zmagal v članski konkurenci K-L Pri starejših pionirjih je Horvat (Krog) zasedel osmo, Krampač (Bistrica) pa deseto mesto. Pri mlajših pionirjih je bil Škraban (Krog) sedmi. Med pionirkami je Jakšičeva zasedla četrto, Žižkova (obe Bistrica) pa peto mesto. V konkurenci mladincev je bil Roman Kovačič šesti, Simon Kovačič (oba Krog) pa sedmi, Utroša (Bistrica) trinajsti, Kuzmič (Krog) pa šestnajsti. V tekmovanju mladink je Gjerekova (Bistrica) zasedla drugo mesto. Med kanuisti dvosedi sta bila Marič—Vereš (Krog) tretja. V spustu so se med pomurskimi tekmovalci izkazali: Simon Kovačič, ki je zmagal pri mladincih, Roman Kovačič (oba Krog) pa je bil drugi. Drugo mesto je zasedel tudi Varga (Krog) v članski konkurenci. Pri pionirjih je zmagala Jakšičeva (Bistrica), M. Gjerekova je bila tretja. Med mladinkami je bila najboljša A. Gjerekova (Bistrica), ki je zmagala. V tekmovanju turistov je Donko zasedel drugo, Kolenko (oba Bistrica) pa tretje mesto. Pri članih C-2 sta bila domačina Marič—Vereš druga. V skupni uvrstitvi je zmagala Ljubljana s 193 točkami pred Bistrico, 144, Soškimi elektrarnami, 129, Muro Krog, 127, Hrastnikom, 108, Varteksom, 79, Ra-detom Končarjem Zagreb, 51, Vrbasom, 46, Ado Bosanski Novi, 40, in Krškim, 36 točk. Prireditev je ob lepem vremenu lepo uspela. F. Maučec namizni tenis Nekoliko slabše kot v lanski sezoni Pregled točkovanja za jakostne lestvice sezone 1988/89 nam pokaže, daje pomurski namizni tenis nekoliko nazadoval v primerjavi z lansko sezono, da so uvrstitve na jakostnih lestvicah za malenkost slabše. Največji padec je pri najmlajših pionirjih, kar kaže na to, da se z najmlajšimi ni delalo dobro in je zadnji čas, da se tu nekaj spremeni, sicer bomo v prihodnje brez kakovostnega igralskega kadra. Mladinci so v glavnem dosegli tisto, kar se je od njih pričakovalo, čeprav so tudi tu uvrstitve nekoliko slabše od lanskih. Člani so v glavnem obdržali uvrstitev iz lanske sezone in so med deseterico najboljših trije (lani štirje), vendar je treba upoštevati, da sta bila dva iz lanske deseterice — Benko in Benkovič - letos v vojski, tako da smo lahko prav s to kategorijo najbolj zadovolj- Pri članih je najuspešnejši Ivan Kuzma, ki je s 170 točkami na odličnem 4. mestu za tremi prvoligaškimi igralci Olimpije ver je svojo uvrstitev od lani izboljšal za eno mesto in dosegel enako uvrstitev kot lani najboljši Benko ter s tem popolnoma zadovoljil. Zoran Gašič je s 153 točkami zasedel sedmo mesto, kar je za pet mest bolje kot v lanski sezoni in lahko njegovo uvrstitev ocenimo kot uspešno. Mirko Unger je zbral 149 točk in zasedel osmo mesto, kar je za dve mesti bolje kot v lanski sezoni in tudi njegovo uvrstitev lahko ocenimo kot zelo dobro, saj je bil v lanski sezoni še mladinec, v novi sezoni pa bi si moral prizadevati to uvrstitev še za kakšno mesto izboljšati, je pa edini, ki ostane od letošnje članske vrste, ker Kuzma odhaja v vojsko, Gašič pa je zapustil vrste Sobočanov, ki pa pričakujejo iz vojske Benka in Benkoviča in upajo, da se bosta uspešno vključila v ekipo v novi sezoni. Velik skok na članski jakostni lestvici je napravil mladinec Boris Rihtarič, ki je z 82 točkami zasedel zelo dobro 12. mesto, kar je za devet mest bolje kot v lanski sezoni, v novi sezoni pa bi mu moral biti cilj prodor med najboljšo deseterico. Mladinec Janko Ori je z 48 točkami zasedel 18. mesto in je za dve mesti izboljšal uvrstitev iz lanske sezone, vendar je objektivno zmožen precej več in v novi sezoni bi moral to uvrstitev vidno popraviti. Tomaž Kus je z 41 točkami na 25. mestu, lani pa ga ni bilo na jakostnih lestvicah med štirideseterico najboljših. V mladinski konkurenci je Rihtarič z 258 točkami na odličnem tretjem mestu za državnima mladinskima reprezentantoma Škafarjem ter Ignjatovičem in je svojo uvrstitev od lani izboljšal za dve mesti ter s tem dosegel pričakovan uspeh v novi sezoni pa bi se moral uvrstiti še za kakšno mesto višje. Tudi na zveznih lestivah je napredoval od lanske sezone, ko z 95 točkami zaseda 12. mesto lani je bil 17 vendar so tu še velike rezerve in prav v novi sezoni bi si moral prizadevati za uvrstitev med prvo šesterico. Ori z osvojenim 7. mestom s 164 točkami enako kot lani, prav gotovo ne more bili zadovoljen, vendar so ga med sezono pestile poškodbe, da na nekaterih pomembnih tekmovanjih m nastopil, v novi sezoni pa mu mora biti vsekakor cilj uvrstitev med najboljšo četverico. Na zveznih lestvicah je z 52 točkami na 18. mestu, kar je za štiri mesta bolje kot v lanski sezoni, cilj nove sezone pa mu mora biti uvrstitev med najboljšo deseterico Kus je z 81 točkami na 11. mestu, kar je velik skok od lanske sezone ko je zasedal 29 mesto cilj v novi sezoni pa mu mora biti uvrstitev med najboljšo osmericeNazveznih lestvicah je s 17 točkami na 32. mestu, v nov. sezon, pa b, se mo a? prebhi med petnajsterico. Županek je s 6 točkam, na 29. mestu m je s^ uvrstitev od lani poslabšal za sedem mest, v novi sezon, pa mu mora bit, Cil' Med pionirji najdemo^^aK dva Pomurca in tudi njune uvrstitve so slabe Tako je Andrej Sapač s 30 točkam, na 16. mestu, čeprav smo uvrstitve so siane j da se bo v nov| sezon| bo|je uveljavil od njega pričako ’ bJ d । vse možnosti. Gorazd Brumec iz Rad-na1^ mX novi sezoni pa bi se že mora! uvrstiti med najboljšo petnajsterico. sezona kljub vsemu še uspešna, saj Na koncu lahko ugotovimo da uspešno reševala ZTKO in po- so POTROŠNIK, brez katerega bi klub le s težavo krovitelj VELETRGOVINA L.)koVostni oziroma tekmovalni sport danes uresničil postavljeni program, J .. teleti je samo, da bi bila tudi nova šeni poceni, posebno še v zveznem merilu. Zelen je zona takšna, kot je bila letošnja. Čepinci : D. Senik 2:1 Cankova : Nagyrakos 54 Prosenjakovci: Mariaujfalu 3:1 HOKEJ NA TRAVI PROSLAVILI BODO 40 LET HOKEJA S pripravami na novo tekmovalno sezono začenjajo tudi igralci hokeja na travi, člani ABC Pomurke iz Murske Sobote. Že prihodnjo soboto, 19. avgusta (Gornja Radgona), in v nedeljo, 20. avgusta (Murska Sobota) pripravljajo dva mednarodna turnirja, na katerih bodo sodelovale tri ekipe: Itala iz Trsta, Ingolstadt iz ŽR Nemčije in ABC Pomurka Murska Sobota. Hokejisti ABC Pomurke, prvaki Slovenije, so se tudi tokrat odločili, da ne bodo tekmovali v medrepubliški ligi, temveč še naprej v republiški, kjer bo imelo Pomurje tri predstavnike: ABC Pomurko, Lipovce in Gornjo Radgono. Letos bodo slovenski hokejisti na travi proslavili 40-letnico delovanja. Pri tem ima pomemben delež Pomurje, ki je nosilec razvoja tega športa in ima tudi največ ekip. Ob tem jubileju bodo jeseni pripravili več aktivnosti in prireditev. Pomurski hokejisti so glede na finančne in druge možnosti z letošnjimi dosežki zadovoljni, saj si kaj več ne morejo privoščiti. Menijo tudi, da jim sedanji način tekmovanja ustreza. Žal pa bo letos odpadel tradicionalni Turnir bratstva in enotnosti, ki bi moral biti v Murski Soboti. Po novem sistemu mora namreč vsaka reprezentanca sama nositi stroške udeležbe na tem turnirju. Kljub skromnim možnostim za delovanje pomurski hokejisti upajo, da bodo tudi v prihodnje dosegali zadovoljive rezultate. MALI NOGOMET Ženski turnir ŠD Radovci organizira v nedeljo, 20. avgusta 1989, ob 10. uri na igrišču v Radovcih turnir v malem nogometu za ženske. Prijave bodo zbirali pred turnirjem. Najboljše ekipe prejmejo pokale. Prijavnine ni. Organizirali bodo tudi zabavne igre za gledalce. Nočni turnir v Bakovcih Klub malega nogometa Bakovci organizira v soboto, 19. avgusta 1989 ob 20. uri nočni turnir v malem nogometu. Najboljše ekipe bodo prejele lepe denarne nagrade. NOGOMET Pokal NZ Slovenije Začelo se je tekmovanje za pokal Nogometne zveze Slovenije. Doslej sta bili odigrani dve koli. Rezultati — NaftaHura 2:1 (Rob in Pintarič za Nafto in Črnko za Muro), Drava:Bel-tinka 0:0, Mura:Drava 0:0. in Središ-če:Nafta 1:1 (Horvat) Zmagala Slovenska ves Pri Gradu je bil mednarodni nogometni turnir. Rezultati — Grad Hogersdorf 3:2, Slovenska ves:Špedtrans 3:1, ŠpedtransHogersdorf 3:0 in Slovenska ves:Grad 11:0. Zmagala je Slovenska ves pred Gradom, Šped-transom in Mogersdorfom. tg PLAVALNI TEČAJ V RADENCIH — V okviru akcij Razgibajmo življenje in Naučimo se plavati organizira OZTK Gornja Radgona v poletnem bazenu v Radencih plavalno šolo za otroke. Obiskuje jo 20 otrok od 4 do 10 let. Žal pa organizatorjem šole nagaja vreme, saj so jo morali kar dvakrat prekiniti. Poleg tega organizirajo šolo plavanja tudi za učence četrtih in petih razredov v zimskem plavalnem bazenu v Radencih ter kot šolo v naravi v Baški in na Debelem rtiču. OZTK Gornja Radgona namerava organizirati plavalno šolo tudi za odrasle v zimskem plavalnem bazenu. Foto: F. Maučec Razpored tekem Pomurska nogometna liga I. kolo - 27. 8. 89 ČrenšovciiVeržej LipaiCankova Turnišče.Dobrovnik BakovciJžakovci KobiljeiRenkovci PolanaJišina II. kolo — 3. 9. 89 VeržejiTišina RenkovciiPolana IžakovchKobilje DobrovnikiBakovci CankovaTurnišče ČrenšovciiLipa III. kolo — 10. 9. 89 LipaiVeržej TurniščeiCrenšovci BakovciiCankova KobiljeiDobrovnik PolanaJžakovci TišinaiRenkovci IV. kolo — 17. 9. 89 VeržejiRenkovci IžakovciJišina DobrovnikPolana CankovaiKobilje ČrenšovciiBakovci LipaJurnišče V. kolo - 24. 9. 89 TorniščeiVeržej Bakovcilipa KobiljeiČrenšovci PolanaiCaokova TišinaiDobrovnik RenkovciJžakovci VI. kolo - 1. 10. 89 Veržejilžakovci Dobrovnik iRenkovci CankovaiTišina ČrenšovciiPolana LipaiKobilje TurniščeiBakovci VIL kolo - 8. 10 89 BakovciiVeržej KobiljeJurnišče Polanalipa TišinaiČrenšovci RenkovciiCankova IžakovciiDobrovoik VIII. kolo — 15. 10. 89 VeržejiDobrovnik CankovaJžakovci CrenšovciiRenkovci LipaJišina Turnišče iPolana BakovciKobilje IX. kolo — 22. 10. 89 KobiljeiVeržej PolanaiBakovci TišinaJurnišče Renkovci.Lipa IžakovciiČreošovci DobrovnikCankova X. kolo — 29. 10. 89 VeržejiCankova ČrenšovciiDobrovnik LipaJžakovci TurniščeiRenkovci BakovciTišina KobiljePolana XI. kolo — 5. 11. 89 PolanaiVeržej TišinaiKobilje RenkovciiBakovci IžakovciJurnišče DobrovnikiLipa CankovaiČrenšovci KOLESARSTVO Šooš odličen peti V Zagrebu je bila kolesarska dirka za veliko nagrado Me-talia Komerca, ki šteje za pokal Jugoslavije in zlato kolo. Dirka je iz dveh tekmovanj: kriterija na dirkališču, kjer je Simon Šooš, član KK Pomurje Beltinci, dosegel odlično 5. mesto, in cestne dirke. Izkazal se je tudi drugi član KK Pomurja iz Beltinec, Hajdinjak, ki je bil deseti. V skupni uvrstitvi je Šooš dosegel 10., Hajdinjak pa 14. mesto. Cestna dirka mlajših mladincev je štela tudi za državno prvenstvo. Na težki preskušnji, kjer je bilo potrebno šestkrat premagati vzpon in spust na strmem Cmroku, je med 137 kolesarji Hajdinjak zasedel 10.r Šooš pa 31. mesto. Strokovno vodstvo je z dosežki zelo zadovoljno. J. S. Pionirji za republiške naslove Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec, ki ima dolgoletno tradicijo, je pripravil pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Beltinci cestno kolesarsko dirko na krožni,progi (7,5 km) Beltinci—Ižakovci—Melinci—-Beltinci, ki je štela za republiško prvenstvo mlajših in Starejših pionirjev. Na prireditvi seje zbralo okrog 70 mladih kolesarjev iz 12 slovenskih klubov, med katerimi je bilo tudi nekaj pomurskih tekmovalcev, članov kolesarske sekcije Tropovci in KK Pomurje Beltinci. Mlajši pionirji so vozili 30, starejši pa 45 kilometrov. Pri mlajših pionirjih je zmagal Kranjčan Berce pred klubskim kolegom Valjevcem in Grmškom iz Vidma pri Krškem. Najuspešnejši pomurski tekmovalec je bil Hanc iz Tropovec, ki je zasedel deseto mesto. Tuškej je bil osemnajsti, Jug enaindvajseti (oba Tropovci), medtem ko je imel Kavaš (Beltinci) smolo, saj je zaradi padca zasedel šele triindvajseto mesto. Ekipno je pri mlajših pionirjih zmagal Ptuj (Križanič, Černenšek, Šimenko), medtem ko so bili Tropovci (Hanc, Tuškej, Jug) drugi. V konkurenci starejših pionirjev je bil najboljši Novogoričan Krpan, ki je zmagal pred Rogovcem Hauptmanom in Ptujačnom Cai-čem. Dervarič (Pomurje) je zasedel 14., Torner (Tropovci) pa 17. mesto. Ekipno je zmagala Gorica iz Nove Gorice pred Rogom in Ptujem. V imenu glavnega pokrovitelja sta priznanja in nagrade podelila predsednik sveta in skupščine KS Beltinci Vinko Goršak in Jože Kolarič. Ob obeh tekmovalnih progah si je dirko ogledalo precej ljubiteljev kolesarstva. F. Maučec KOLESARSKI MARATON TREH SRC Prireditev, ki privablja mlade in starejše V soboto, 19. avgusta 1989, ob 9. uri bo na pomurskih cestah tradicionalni kolesarski Maraton treh src, ki vsako leto privablja veliko ko-lesarjev-rekreativcev. Organizatorji: ŠD Tišina — KK Tropovci v sodelovanju z ZTKO Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava, Kmetij-sko-živilskim sejmom Gornja Radgona, TMP Murska Sobota, Podravko in Krko iz Ljutomera ter pod pokroviteljstvom Radenske pričakujejo, da bo tudi tokrat tako. Proga velikega maratona (90 km) bo na progi Radenci—Križevci—Veržej—Lipovci—Beltinci—Lendava —Dolga vas—Bogojina—Moravci—Murska Sobota—Tišina—Radenci. Mala maratona pa bosta na progi: za radgonsko in soboško občino Murska Sobota—Radenci—Križevci—Veržej—Lipovci—Rakičan—Murska Sobota ter za lendavsko občino: Lendava—Čentiba—Črenšovci—Lendava. Mali maraton je dolg 40 km. Štartna mesta bodo v Radencih (hotel Radin), v Murski Soboti (Družbena prehrana) in Lendavi (Indip). Udeleženci kolesarskega maratona bodo dobili na progi razne osvežilne pijače, ki so jih prispevale delovne organizacije: Radenska, TMP Murska Sobota, Krka Ljutomer, Podravka Koprivnica — Ljubljana. Vsak udeleženec maratona mora imeti kontrolni kartonček, ki je hkrati vstopnica za Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona. TENIS Turnir za pokal cockte Teniška zveza Slovenije organizira v sodelovanju s Teniškim klubom Murska Sobota in pod pokroviteljstvom Slovina iz Ljubljane odprt teniški turnir za pionirje in za pokal cockte. Na turnirju, ki bo 19. do 21. avgusta na igriščih v Murski Soboti, bo sodelovalo nad sto tekmovalcev in tekmovalk iz vse države. Pravico nastopa imajo pionirji, stari do 12 let. Med njimi bodo sodelovali tudi domači pionirji. Ce bo več prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk, bodo pionirke tekmovale v Moravskih Toplicah. Ljubitelje tenisa vabijo, da si ogledajo zanimive tekme, saj so med temi mladimi igralci tenisa že pravi mojstri. KONJSKE DIRKE V GORNJI RADGONI Dobra udeležba na sejemski dirki Konjeniški klub Ljutomer bo pripravil v sodelovanju s Kmetij-sko-živilskim sejmom v nedeljo, 20. avgusta 1989, ob 15. uri na hipodromu v Gornji Radgoni zanimive kasaške dirke. Med petimi točkami sporeda bo vsekakor najzanimivejša dirka za nagrado Kmetijsko-živilskega sejma, kjer bo sodelovalo 7 hitrih konj: Adam Addono, Duhan MS, Fita, Nena H, Talbot, Fidas II in Madaum. V tej dirki pričakujejo dobre kilometrske čase, blizu rekorda radgonskega dirkališča, ki ga ima Rebeka (Puhar) 1: 18,8. Poleg hitre dirke bo tudi zanimiva dirka za prvenstvo Slovenije, za 3-letne kasače, kjer je prijavljenih 12 konj, ki so zelo izenačeni. Med favoriti pa Arosa, Lameto, Larina II, Linča II in drugi. Posebej je treba omeniti tudi dirko 2-letnih kasačev, kjer bo štartalo 9 konj, ki so prav tako zelo izenačeni, tako daje zmagovalca težko napovedovati. To so: Atika MS, Dekan, Lam-bra, Letja, Perzej, Venka H in drugi. Prav gotovo pa si bo vredno ogledati tudi druge dirke. ZMAGA ATIKE MS V Ljubljani so bile velike kasaške dirke z jugoslovanskim kasaškim derbijem. V tej elitni tekmi je sodeloval tudi Duhan (M. Slavič st.), ki pa je zaradi galopa izgubil veliko časa, ki ga ni mogel več nadomestiti. Dosegel je čas 1:24,1. Ljutomerski kasači pa so sodelovali tudi v drugih dirkah. Med dveletniki je zmagal Marko Slavič mlajši z Atiko MS, Venka II (Mihorič) pa je bila druga. Dober kilometrski čas je dosegla Fita (Sršen) 1:19,4 in zasedla četrto mesto. VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 17 GRADIMO - OBNAVLJAMO - PLESKAMO - OPREMLJAMO - GRADIMO - OBNAVLJAMO PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE p. o. LJUTOMER 69240 LJUTOMER, Ormoška c. 3 telefon: (069) 81-533, 81-207 TOKRAT VAM PREDSTAVLJAMO NEKAJ PRIMEROV ENODRUŽINSKIH HIŠ, PRIMERNIH ZA NAŠO POKRAJINO STE SE ODLOČILI ZA GRADNJO? IZ NAŠEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: — izdelavo idejne zasnove objekta ter kompletne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo objekta, — izdelavo tipskih načrtov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš; — gradnjo stanovanjskih, poslovnih, industrijskih ter ostalih investicijskih objektov ali prostorov; — obnovo in popolno sanacijo starih zgradb in objektov; — izdelavo in montažo jeklenih konstrukcij ter proizvodnjo kovinskih izdelkov po naročilu; — izdelavo, prodajo ter dostavo betona ter raznih izdelkov iz betona; — prevzemamo in izvajamo vsa zaključna dela v gradbeništvu: fasade, vodovodne in električne inštalacije, inštalacije parnega ogrevanja, ključavničarska in kleparska dela, mizarska in tesarska dela ter druga zaključna dela pri gradnji in obnavljanju objektov. PRIHRANITE ČAS IN DENAR, ZATO STOPITE V STIK Z NAŠIM! STROKOVNJAKI, KI VAM BODO POMAGALI PRI REŠITVI VAŠEGA PROBLEMA! Tloris pritličja Tloris pritličja Tloris pritličja Južna fasada Zahodna fasada AVTOR'OGONA Pre- tra isoorino oodjet)> 69250 Gornic Radgona, Ljutomerska c. 29 tel.: 069/74-511. telex: 35236 YUAR, fax: 069/74 359 AVTORADGONA — GORNJA RADGONA PRODAJNO SERVISNI CENTER IMT BEOGRAD IZREDNI SEJEMSKI POPUST Na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 19.-27. 8. 1989 — proizvodi IMT — traktorji — priključki (plugi, sejalnice, freze, prikolice) Velika ponudba rezervnih delov in zagotovljena servisna služba. PRILOŽNOST, KI JE NE SMETE IZPUSTITI! IMP PANONIJA, kovinska in elektro industrija Murska Sobota, p. o. Murska Sobota, Bijedičeva 1 KMETIJSKI STROJI IN OPREMA, KI JIH IZDELUJE PANONIJA ŽITNA SEJALNICA POBIRALNA STISKALNICA B-344 — stroji za osnovno in dopolnilno predsedstvo obdelavo tal (podrahljalniki, rotacijske freze, rotacijske brane, klasični predsetveniki) — mehanske žitne sejalnice, 2,5 m—6 m — pnevmatski sadilniki panonija-becker, 4-do 12-redni — rotokultivarji — preše za seno in slamo — obračalniki — motorne rotacijske kosilnice — brzoparilniki in kotli za žganjekuho — vinogradniške kosilnice, škropilnice — traktorski nakladalniki — nadomestni deli za šivalne stroje — oprema za živilsko industrijo — visokonapetostni ločilniki — orodja (rezilna, vlečna in za brizganje plastike) — razna kooperacijska dela Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! STRAN 18 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 AKCIJA PROMETNE MILICE V POMURJU Kljub najavi akcije dosti kršilcev VABIMO VAS NA 27. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJO RADGONO OD 19. DO 27. AVGUSTA RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO! ŠKROPILNA TEHNIKA IN DRUGA KMETIJSKA MEHANIZACIJA - DO 40 % POPUSTA' • PROGRAM LASTNE IZDELAVE — stroji za varstvo rastlin: škropilnice, od 200 do 500 litrov, pršilniki, 200 do 300 litrov, vlečni traktorski pršilniki, od 600 do 2500 litrov; stroji za pripravo zemlje pred setvijo: kultivatorji z ježem, 130 do 250 cm; druga kmetijska mehanizacija: sadilniki sadik, okopalniki in osipalniki za krompir itd. • PROGRAM STROJEV IN PRIKLJUČKOV IMT-ja BEOGRAD • PROGRAM STROJEV IN PRIKLJUČKOV TOMA VINKOVIČ BJELOVAR • KMETIJSKA MEHANIZACIJA DRUGIH IZDELOVALCEV V petek so miličniki prometne milice pripravili v Pomurju široko akcijo (bila je sestavni del akcije, ki je potekala po vsej Sloveniji), v kateri so preverjali prometno varnost in spoštovanje cestnoprometnih predpisov pešcev, voznikov motornih koles in avtomobilistov. Trajala je od 7. zjutraj do 14. popoldne in v tem času so ustavili 843 udeležencev v prometu. Ugotovili so 389 različnih prekrškov. Pri kaznovanju so bili zaradi najave akcije zelo strogi, saj so izrekli 335 mandatnih kazni, 13 udeležencev so prijavili sodniku za prekrške in le 41 kršiteljev je bilo opozorjenih. In kakšne prekrške vse so opazili miličniki? 20 voznikov z motornimi kolesi je bilo brez predpisane varnostne čelade, 236 avtomobilistov ni bilo privezanih z varnostnimi pasovi, 18 voznikom avtomobilov in motornih koles so zaradi tehničnih pomanjkljivosti vozila prepovedali nadaljnjo vožnjo in jim odvzeli prometna dovoljenja, 4 vozniki pa se že dopoldne niso mogli odreči alkoholu in balonček, v katerega so morali pihati, je pozelenel čez polovico. Dva dni pred to akcijo so miličniki prometne milice pripravili v vseh štirih pomurskih središčih podobno samostojno akcijo, ki pa je bila namenjena le voznikom motornih koles in koles z motorjem. Pri voznikih motornih koles so ugotovili 36 prekrškov, pri voznikih koles z motorjem pa 43 — v glavnem so bili brez predpisanih čelad. Pri voznikih motornih koles so štiri prijavili sodniku za prekrške, saj so med akcijo s posebnimi fonometri ugotavljali tudi hrupnost njihovih jeklenih konjičkov in ti štirje so hoteli imeti (vsaj po zvoku) malce bolj športna motorna kolesa. Kot da bi bila športnost v hrupu'? Če vse te podatke strnemo v končno razmišljanje, ugotovimo, da je kršilcev ved, da bo prometna milica s podobnimi akcijami nadaljevala (najavljeno ali nenajavljeno), tista rešilna bilka, ki bo morda spametovala marsikaterega od nas. Ob tem pa ugotavljamo, da mandatne kazni niso več tisti dejavnik, ki bi cestnoprometnih predpisov še vedno preveč. Ob podatku, da je dopoldne na cestišču kar precej vinjenih, da se vozimo s tehnično slabimi vozili in da kršimo predpise, kjer se le da, se potem ne smemo zgražati, da je na cestah vsak dan toliko in toliko mrtvih, hudo poškodovanih in ranjenih. Zato je napo- nas streznil, saj je inflacija razvrednotila kaznovalni element. Dokler ne bomo sami prišli do spoznanja, da imamo predpise zaradi naše varnosti in zato, da bi ohranili čim več življenj, ne pa zato, da bi jih kršili, tako dolgo bodo potrebne akcije miličnikov prometne m'*’ce- Dušan Loparnik Vedno nas lahko obiščete v našem PSC Maribor, Primorska 9, tel. (062) 38 980, 38 861. Bo telovadnica ostala nedograjena? Ko so se lani v Radencih odločali o gradnji večnamenske dvorane in ne le telovadnice za potrebe bližnjih šol, ni nihče mislil, da se bodo znašli pred tako velikimi finančnimi težavami. Od aprila do konca avgusta bo izvajalec del, Konstruktor Maribor, končal tretjo etapo gradnje, kako bo vnaprej, pa ne ve nihče. Po mnenju Andreja Frangeža (direktor razvojnega sektorja Radenske, ki skrbi tudi za gradnjo telovadnice) naj bi financiranje večnamenskega objekta vključili v naslednji referendumski program občinskega samoprispevka. Investitor je Osnovna šola Ivan Nemec-Vojko, deleži pa: krajevna skupnost Radenci 50 odstotkov, občinski samoprispevek 7,1, srednja Ko bo končana, bo gotovo ena največjih dvoran v Pomurju. šola za gostinstvo in turizem 7,1, sredstva združene amortizacije občine 7,8 in Radenska 28. Svoj delež je do sedaj v celoti poravnala le Radenska, od ostalih sofinancerjev pa je odvisno, če bo telovadnica kdaj končana. Objekt bo sicer pokrit, vendar neogrevan, brez razsvetljave, brez toplotne izolacije in premičnih tribun. Njegova površina je 1057 kvadratnih metrov, še trimski kabinet, ki meri 40 kvadratnih metrov. Delavci Konstruktorja Maribor bodo torej konec avgusta končali z gradnjo telovadnice v Radencih iz preprostega razloga : ker ni denarja. Bernarda B. Peček dŽ) Umazali AGRI NA Žalec Cenjene poslovne partnerje in naše kupce vljudno vabimo, da nas obiščejo na 27. mednarodnem pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Pod ugodnimi sejemskimi pogoji vam ponujamo celoten program kmetijske mehanizacije. Po še posebno ugodnih cenah je program akcijske prodaje SIP-a Šempeter: novi pionir 20, 26 britev 135 pajek 230, 340 tornado 35, 70 — vihar 80 — favorit 200, 220 — krpan 28 M 63000 Celje, Mariborska 86, fcifajE telefon: 063/32-112, telex: 335-12 YU EMO SLEDITE BIO LINIJI EMO' SLEDITE NAPREDKU! EMO Celje vas vabi, da si na njihovem razstavnem prostoru v hali E — Pomurskega sejma v Gornji Radgoni ogledate posodo za novi način kuhanja, ki jo boste po zelo ugodnih pogojih lahko tudi kupili. Poleg tega pa vam bomo predstavili tudi komunalni program za čisto okolje Dobrodošli vsak dan od 19. 8. do 27. 8. 1989 na razstavnem prostoru EMO Celje Cene so veleprodajne, drobnoprodajne marže ni, rok dobave takoj. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! JELOVICA - ŠKOFJA LOKA TUDI NA KMETIJSKEM SEJMU V GORNJI RADGONI IZKORISTITE UGODNOSTI SEJEMSKEGA NAKUPA: (g)Umazali AGRINA žaleč TOZD Veleprodaja, tel. (063) 713 211 telefaks (067) 11 131 telex 33545 AGRINA YU TOZD Maloprodaja tel. (063) 713 211 telex 33545 AGRINA YU OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA RADGONSKEM SEJMU MED HALO A in C VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 19 samozaščita, varnost, obramba KUKEC Slovesno ob obletnici VARUJMO NARAVO Na Kukeču, eni najmanjših vasi v soboški občini, so slovesno proslavili 50. obletnico ustanovitve vaškega gasilskega društva. Razvoj društva bi lahko strnili takole: 1961, so zgradili vaško-gasilski dom, ki ga še vedno dograjujejo, 1979, so dobili motorno gasilsko brizgalno, 1986, pa so dobili še gasilsko orodno vozilo. Danes dela v društvu 14 aktivnih gasilcev, pomaga pa jim vsa vas. Na slovesnosti, ki so se je udeležili tudi gasilci okoliških vasi, so najbolj prizadevnim podelili priznanja. Jani D. | Kaj so posebni odpadki? i Odpadki so na splošno snovi, katerih nadaljnja predelava ali uporaba je gospodarsko nesmotrna in jih je-treba odložiti. Za posebne odpadke pa velja, da njih obdelava oziroma odlaganje zahteva posebno tehnologijo in tudi pozornost, saj gre za zelo nevarne snovi. Nestrokovno odlaganje teh odpadkov v okolje je za širšo skupnost v daljšem času, cesto pa tudi kratkoročno, zelo škodljivo. Saj so torej posebni odpadki, Uvrščča-mo jih v štiri skupine. V prvi so: galvanske kopeli, kisle in bazične razstopine, gošče, ki nastajajo po nevtralizaciji prej omenjenih odplak, odpadna olja in emulzije ter oljne in emulzijske gošče, ostanki barv in lakov, strjena lepila in smole, plastične mase in guma, odpadki tekstilne industrije, filtri in sredstva za absorpcijo, ostanki biocidov in zdravil, livarski peski, odpadki pen po gašenju požarov, vnetljive snovi, onesnažene zemlje. V drugi skupini so odpadki, ki vsebujejo halogene snovi. V tretji skupini so odpadki iz bolnišnic in raznih biokemičnih laboratorijev in obratov, v četrti skupini pa radioaktivni odpadki. V prvi skupini so torej odpadki, ki jih je mogoče z razmeroma enostavnimi postopki nevtralizirati ali uničiti, pri čemer pa je najbolj problematično odlaganje ostankov iz teh postopkov. V drugi skupini so izjemno problematični odpadki, ki vsebujejo halogene snovi. Vse te odpadke, ali vsaj večino, imamo tudi pri nas. Ali znamo z njimi ravnati in ali jih odlagamo na primerna mesta — to pa je posebno vprašanje, na katero bo potrebno čimprej najti odgovor. j q Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Silovito trčenje v Doklezovju Prometne nevšečnosti minulega tedna označuje predvsem veliko prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki koles z motorjem. Še vedno je čelada nekaterim odveč, če pa pride do nesreče, so posledice hude. Žal moramo v prometni kroniki spet pisati o smrtni nesreči. PREHITEVAL PO LEVI 8. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Dolgi vasi. Voznik kolesa z motorjem Franc Sobočan iz Mostja se je peljal iz Lendave proti Dolgi vasi. V bližini samopostrežne trgovine je dohitel voznika tovornega avtomobila Štefana Meolica iz Čentibe, ki je pravilno zavijal na levo. Sobočan je kljub temu prehiteval po levi strani in trčil v tovornjak. Sobočan je padel in se poškodoval. ZANESLO GA JE NA BANKINO 8. avgusta se je zgodila prometna nesreča v Dolini. Voznik osebnega avtomobila Jože Horvat iz Doline se je peljal iz Lendave proti Pincam. V Dolini ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo bankino nato pa v obcestni jarek. Horvat se je poškodoval. IZSILJEVAL PREDNOST Kolesar Vlado Miloševič iz Cernelavec se je peljal iz Polane proti zaselku Pušča. V križišču s prednostno cesto ni upošteval znaka STOP in tako izsilil prednost pred voznico osebnega avtomobila Metko Novak od Jurija. Pri trčenju se je kolesar lažje poškodoval. Kljub prometnemu znaku STOP, pred katerim bi morali vozniki ustaviti, še vedno prihaja do hudih prometnih nesreč, ki po pravilu zahtevajo človeška življenja. Tako je bilo tudi pri Dokležovju minuli teden. Ko je za posledicami poškodb na kraju nesreče umrl voznik Aleksander Nemeš, ki je trčil v tovornjak. (Foto Loparnik) PODLEGEL HUDIM POŠKODBAM 10. avgusta seje pri Dokležov-ju zgodila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Aleksander Nemeš iz Šalovec je vozil iz Dokležovja proti Ižakov-cem. V križišču z regionalno cesto ni upošteval znaka STOP in izsilil prednost pred voznikom tovornega avtomobila Idrizom Osmanijem iz M. Sobote, ki je vozil z neprimerno hitrostjo. Prišlo je do silovitega trčenja, pri katerem je Nemeševo vozilo odbilo v desni obcestni jarek, kjer je trčilo v drevo, tovorni avtomobil pa se je prevrnil na bok. Voznik Nemeš je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. Lažje sta se poškodovala voznik Osmani ter sopotnika Mirsad Rušiti iz Tetova in Ljubomir Petrovič iz Varvarina. VOZIL JE BREZ ČELADE 12. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Kapci. Voznik kolesa z motorjem Alfred Prša iz Kapce se je peljal proti Mali Polani. Ko je pripeljal do hiše št. 9 v Kapci je z dvorišča nenadoma pripeljal voznik kolesa z motorjem. Voznik Š. T. iz Kapce ni nosil varnostne čelade. Pri trčenju sta oba padla, pri čemer se je S. T. hudo poškodoval. ZAPELJAL NA LEVO 12. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Gaberju. Voznik kolesa z motorjem M. H. iz Gornjega Lakoša se je peljal po magistralni cesti iz Gaberja proti Lendavi, Med vožnjo ni nosil varnostne čelade. V bližini vaškega doma v Gaberju, ki ga je vozil Stefan Hozjan iz M. Polane. Pri trčenju se je Hozjan hudo poškodoval. TRČENJE V RADENCIH 13. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Radencih. Voz- nik osebnega avtomobila Aleš Miljevič iz Radenc je vozil proti Hrastju-Moti. V bližini avtobusne postaje v Radencih je prehiteval kolesarja in zaradi tega zapeljal na levo stran vozišča ter tako zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Francu Weingerlu iz Maribora, ki je pripeljal nasproti. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je lažje poškodovala Lada Weingerl iz Maribora. TRČILA STA MOPEDISTA 13. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v Lešanah. Voznik kolesa z motorjem Ignac Simonič iz Plitvičkega Vrha se je peljal iz Lešan proti Zg. Ščavnici. V križišču enakovrednih cest je zavijal na levo proti Sp. Ščavnici in izsilil prednost pred voznikom kolesa z motorjem F. S. iz Lešan. Pri trčenju se je F. S. lažje poškodoval. Oba mopedista sta nosila varnostno čelado. NI BIL PRIPET Z VARNOSTNIM PASOM 13. avgusta se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Jožef Žižek iz M. Sobote je vozil po Gregorčičevi ulici proti Lendavski. Pri hiši štev. 53 je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo in trčil v vrtno ograjo. Pri tem se je Žižek hudo poškodoval, saj ni bil pripet z varnostnim pasom. POŠKODBA MOTORNEGA ZMAJA 8. avgusta dopoldne je Janko Bezjak iz Gajevec v Veržeju prikazoval letenje z motornim zmajem. Ob pristajanju na rezervni pristajalni stezi je pilot opazil, da je zračnica pristajalnega kolesa prazna, a je kljub temu pristal. Po zanašanju ga je obrnilo na bok. Motorni zmaj se je poškodoval. Škode je za 400 milijonov. J. D. KOVINOTEHNA NA SEJMU V RADGONI Šestdeset let GD Bogojina Gasilsko društvo Bogojina je ob praznovanju 60-letnice delovanja preteklo nedeljo pripravilo gasilsko slovesnost s kulturnim programom. Udeležence slovesnosti, številne gasilce, občane in goste, je najprej pozdravil predsednik društva Izidor Camplin. O šestdesetletnem delovanju opreme. Pomembna pridobitev za delovanje gasilskega društva pa je preureditev prostorov in nakup avtomobilske cisterne. V imenu krajevne skupnosti je na prireditvi spregovoril predsednik sveta Jože Horvat. Podpredsednik GZS in predsednik OGZ Murska Sobota Ernest E6ry pa društva je govoril tajnik Franc Filo. Gasilsko društvo je bilo v Bogojini ustanovljeno na pobudo mizarskega mojstra Evgena Kutuša. Po ustanovitvi društva so v Bogojini zgradili gasilsko orodjarno in prvo ročno brizgalno zamenjali z drugo. Kasneje so tudi to zamenjali za rabljeno motorno, naposled pa kupili najsodobnejšo motorno brizgalno. V letu 1953 so ustanovili prvo žensko desetino in izkopali prvi gasilski vodnjak. Ob praznovanju 40-letnice je društvo razvilo svoj prapor. Leta 1972 so si zgradili prostore. Potem so pred devetimi leti kupili orodno gasilsko vozilo, dobili radijsko zvezo ter si priskrbeli še nekaj potrebne je v svojem' nagovoru dal nekaj koristnih usmeritev za nadaljnje delo, zlasti pa se je zavzel za še boljše preventivo in strokovno delo. Na zboru j< il tudi še edini živeči od ustanoviteljev društva, Janez Štefk V kulturnem programu so soc lovali domači pevci in mladi gasilci z bogojin-ske osnovne šole. Ob tej priložnosti so zaslužnim podelili republiška, občinska in društvena priznanja. Republiško odlikovanje 1. stopnje je dobil Štefan Ga-špar, odlikovanje druge stopnje pa: Gasilsko društvo Bogojina, Janez Štefko in Izidor Camplin, 3. stopnje pa Ladislav Štefko. F. Maučec ZDRAVILIŠČE RADENSKA, n. sol. o, RADENCI objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja tozda Naravn zdravilišče, prosta dela in naloge IZVAJANJE ANIMACIJ Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske ali hotel leti delovnih izkušenj, pasivno znanje nem gleškega jezika Poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji objavi na naslov: Zdravilišče Radenska Radenci, cialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 45 dneh po p< ga roka. Zdravilišče Radenska, n. sol. o, Radenci ra javo prostih del in nalog vodenje animacij in je bila v Vestniku, dne 10. 8. 1989. e smeri, 2 ega in an- 3 dneh po ovsko-so- j objavne- avlja ob-editev, ki od 19.—27. avgusta HALA E bela tehnika — mali gospodinjski aparati — akustika — posoda — ogrevalna tei ka TVT B. Kidrič — elektromotorji — električno ročno orodje — keramične ploščic POPUSTI - POTROŠNIŠKA POSOJILA! nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA STRAN 20 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 Radijski in televizijski spored od 18. do 24. avgusta PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 5.30 Prebujajte se z nami! (Z jutranje oddaje z murskega vala vam skušamo olepšati začetek konca. Tedna seveda. Sicer pa ste vedno vabljeni k sodelovanju, veseli bomo vsake izvirne misli, pripombe, ideje. Poslušajte nas!), 8.00 Konec jutranje odaje. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, Utrip življenja — petkova reportaža, reklame, glasba). 18.00 21 232. TV LJUBLJANA 16.30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka 19.19. Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Naše akcije. 20.15 Svet neznanih sil Arthurja Clarkea, ameriška dokumentarna serija. 20.50 Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka. 21.40 Tv dnevnik 3. 22.00 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.05 Poletna noč: Odlična hiša, ameriška nadaljevanka; Dvojna preiskava, 2. del ameriškega filma. 8.00 Od zore do mraka z vami in za vas! (V tem tednu bo vaš radio — Radio Murska.Sobota, oddajal ves dan. Pridružili se bomo sejemskemu vrvežu v Gornji Radgoni, ki se bo začel ob 10. uri s slovesno otvoritvijo. Poleg svežih sejemskih informacij vam v dodatnem programu ponujamo obilico dobre volje in seveda dobre poletne glasbe). 13.30 Spored v madžarskem jeziku. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno Informativni del s sobotno anketo, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 14.00 do 16.00). 10.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 11.00 Srečanje na pomurskem valu. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Doma in onkraj meja. 13.30 V nedeljo popoldne (aktualni prispevek, športne in druge novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, humor pomurske skrivnosti), 14,30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00). LJUBLJANA TV LJUBLJANA 9.25 Otroška matineja. 10.45 S. Pavič: Boljše življenje, nadaljevanka. 11.25 Piknik v Rogaški Slatini, 1. oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Pesem Evro-vizije 89, 2. oddaja. 16.00 Zapisani šoli, češkoslovaška nadaljevanka. 17.00 Tv 5.30 Prebujajte se z nami! (Tokratna jutranja oddaja z domačega radijskega vala bo podaljšana! Oddajali bomo od jutra do večera! Vse v želji, da bi vas kar najbolj pravočasno in natančno seznanjali z obmurskim dogajanjem, da bi tudi Vi imeli možnost povedati, kar želite. Pokličite na 21 2321). 8.00 Konec jutranje oddaje. 8.00 Od zore do mraka z vami in za vas! (Posebna oddaja Radia Murska Sobota z obilico glasbe, poročanje z radgonskega sejma kmetij-cev, še vrsta drugih, svežih in pristnih radijskih informacij). 13.30 Spored v madžarščini. 15.30 Dogodki in odmevi: 16.00 Najlepše želje s čestitikami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, reklame, glasba). 18.00 Sotočje. 5.30 Prebujajte se z nami! (Želimo vam dobro jutro in veliko dobre volje, če ste na dopustu ali počitnicah. Pa tudi, če se potite na delovnih mestih. Če ne veste, kaj bi skuhali ta torek, vam bo pomagala kuharska mojstrica, Cilka Sukčeva. Njenemu receptu lahko prisluhnete že ob četrt na sedmih). 8.00 Konec jutranje oddaja. 8.00 Od zore do mraka z vami in za vas! (Ta teden se sodelavci z murskega vala še posebej trudimo za vas — naš spored bo neprekinjen čez ves dan. LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 8.30 Počitniški spored, 17.40 Oddaje za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mortimer, 20.55 Večer v klubu. 13.00 Tacen: Svetovni pokal v kajaku in kanuju na divjih vodah, prenos. 15.00 Igrani film. 17.00 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik _2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Moški, ki mi je všeč, francoski film. 22.25 Tv dnevnik 3. 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine, 22.50 Poletna noč: Odlična hiša. dnevnik 17.10 Urok, > ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota 21.40 Dnevnik, 22.00 Kultura, 23.05 Program plus, TV ZAGREB AVSTRIJA Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.15 Mladinske oddaje, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Evropoli-caji, 21.20 Dva advokata, 22.10 Filmske novitete, 22.40 Bitka za planet opic, 0.10 Western Drugi program 16.05 Šport, 16.40 Dogodivščine Sherlocka Holmesa, 1730 Svet živali, 18.00 Ferdy, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Most v Brooklynu — osmo svetovno čudo, 21.20 Poljska, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 23.00 Umetnine I Prvi program J 9.20 Ponovitve, 1430 I Mladinske oddaje, 1930 Dnevnik, 20.00 Cisti začetnik (film), 21.50 Dnevnik, 22.10 Program plus, ITV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Cirkuški festival v Parizu, 21.45 Bomba tiktaka (film), 23.20 Ena preveč v haremu (film), Drugi program 15.00 Šport, 16.00 Dok; film, 17.00 Dediči očetov, 18.00 Ferdy, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Psy-ho (film), 22.05 Kronski dragulj, 23.00 Šport, 23.05 Jazz TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.30 Carstvo žabjega kralja, 3. del: Jezero. 16.55 Poročila. 17.00 Letni kolobarji, za upokojence. 17.30 Teka, uporabni napotki. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Risanka. 20.20 V osemdesetih dneh okoli Zemlje, ameriški film, I. deL 22.10 Pesmi meseca. 22.30 Vaterpolo. 23.35 TV dnevnik. 9.10 Ponovitve. 10.50 Magazin Cultural. 14.45 Konjeniški šport. 15.50 Ho-ruk, češki film. 17.30 Priporočamo filme. 17.50 Dixieland festival. 18.50 Domoznanstvo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 V osemdesetih dneh okoli Zemlje, ameriški film, 2. del. 21.05 Velika nagrada Britanije; Pop glasba, podelitev nagrad v Londonu. 22.15 SP v plavanju in vaterpolu, posnetek iz Bonna. 23.20 TV dnevnik. / . ameriški film. 19.05 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, nadaljevanka. 21.20 Zdravo. 22.50 Informativna oddaja za goste iz tujine. PROGRAM 13 2: 10.00 Danes za jutri, Odpisani, nadaljevanka. 15.00 Športno popoldne. 19.00 Posvetovalnica za starše: Moj ljubi očka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Organizirani kriminal, ameriška dokumentarna serija. TV LJUBLJANA 16.00 Poletna noč, ponovitev. 17.30 Tv mozaik. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 S. Parnic-ky: O moških, ženskah in otrocih, slovaška tv drama. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Odlična hiša. 16.30 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10 Tv mozaik. 1835 Snored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 D. Bowie: Družina Monroe, kanadska nadaljevanka. 21.00 J. Kosma: Elektronska ljubezen, opera. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja ' za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka, 1. del; Gledališče Raya Bradbury-ja. 5.30 Prebujajte se z nami! f Sredi tedna vas prebujamo tako kot vsak dan — z glasbo. malo govorjenja, točno uro. vremenskimi in cestnimi razmerami... Sodelujte!)). 8.00 Konec jutranje oddaje. 8.00 Od zore do mraka z vami in za vas (Poskusno obratovanje Radia Murska Sobota ves dan. Ždimo zvedeti, kako boste reagirali ob razširjenem oddajanju. Pišite nam, telefonirajte — ste za celodnevni program domačega radia? Če da, za kakšnega? Veseli bomo vsake vaše pripombe ali ideje!). 1330 Spored v madžarščini. 1530 Dogodki in odmevi. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba). 18.00 Poslušamo vas (telefon 21 232). 1830 Najiepse želje s čestitkami____ 5.30 Prebujajte se z nami! Sporočili vam bomo tečaj dinarja, število pomurskih novorojencev. cene s soboške tržnice. humor Džoužija kmetijski nasvet). 8.00 Od zore do mraka z vami in za vas (tokrat je naša podaljšana oddaja še daljša — do pol treh). 1430 Spored v madžarščini. 1530 Dogodki in odmevi. 16.00 najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1630 Aktualno (informativni del, rezerviran čas, reklame, glasba). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. TV LJUBLJANA TV ZAGREB Prvi program 9.30 Nedeljsko dopoldne, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Dubrovniške igre, 23.00 Quo vadiš, 23.45 Sestanek brez dnevnega reda, 16.30 Reportaža, 17.00 Dediščina prof. Posta (film), 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Sredina neba (film), 21.45 Igre brez meja, 23.20 Program plus, TV AVSTRIJA Prvi program 9.05 Ponovitve, 13.55 19.30 Mladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Cirkuška princesa (opereta), 22.10 Protekcija (veseloigra), Drugi program 9.00 Matineja, 13.30 Športno popoldne, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Ferdy, 18.30 Avstrija v. sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kraj zločina, 21.50 Moški s slinčkom (film). TV MADŽARSKA 8.00 Za cicibane. ’ 8.25 Novi oficirji. 9.30 Droben narod. 9.55 Zborovanje. 10.25 Kviz. 11.15 Madžarske pokrajine. 12.00 Pravljica. 13.50 Mojstrske arije. 14.30 Delta. 14.55 SP za motorne čolne. 16.30 20. avgust. 17.30 Prenos iz Bazilike. 19.00 Teden, aktualne reportaže, 20.00 Dnevnik. 20.30 Vorosmarty: Manifest. 20.35 Eldorado, madžarski film. 22.20 Telešport. 23.00 Video strani. NOV POSKUS SOBOŠKEGA RADIA TV LJUBLJANA /O ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota 1630 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik X 18.10 Tv mozaik. 1835 Spored za otroke in mlade. 19.00 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik X 20.05 Film tedna: Po francosko, angleški film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka, 2. del; Hooperman, ameriška nanizanka. TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB 1630 Poletna noč, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik L 18.10 Tv mozaik. 18.40 Spored za otroke in mlade. 19.10 Risanka. 19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine. 1930 Tv dnevnik 2. 20.05 Elis Island, ameriška nadaljevanka. 21.00 Zagrebške rockovske šole. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Delo na črno, ameriška nanizanka; Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška nanizanka. PROGRAM U 2: 1730 Satelitski programi-poskusni prenosi. 18.55 Čas, ki živi: Ukradeni in okradeni. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.45 Poročila. 20.50 Oddaja o kulturi. 21.20 Umetniški večer. Prvi program 8.45 Poletni spored, in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 19,30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Resna glasba, 21.50 Dnevnik, 22.15 Program plus, TV AVSTRIJA Prvi program 8.30 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 1930 Dnevnik, 20.00 Velika tekma (film), 21.45 Dnevnik, 22.05 Teme in dvomi, 23.10 Program plus Prvi program 830 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinski spored, 1930 Dnevnik. 20.00 Noč varenja (film), 22.05 Dnevnik, 2X20 Program plus TV ZAGREB Prvi program Prvi program 9.00 Tv v šoli in ponovitve, 14.05 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljskov šport, 21.15 Magnum, 22.10 Umazanija (film), 23.50 Western, Drugi program 16.45 Zemlja živi, 17.30 Lipova cesta, 18.00 Ferdy, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podeželski zdravnik, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Avgust 39, 2235 Dok. film, 23.20 Pogled v vesolje TV MADŽARSKA 9.10 Srečnež, pon. 10.10 Teden, pon. 11.10 Delta, pon. 16.45 Video novice. 16.55 Poročila v romunščini. 17.00 Že spet 7./B, pon. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 18.40 Tv program za 3 dni. 19.00 Novi Cim cim; Francoski enciklopedisti, III. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Janez brez zemlje, TV igra. 21.10 Panorama, svetovna politika. 22.00 Skicir-ka, dokumentarni film. 2235 TV dnevnik. ODDAJE BODO VES DAN! Sodelavci RMS vemo, da bomo pravi pravcati radio šele, ko bomo oddajali neprestano, po trgovsko nonstop. Čeprav za zdaj to še ni mogoče, si tu in tam ve"df1r'® lahko privoščimo kakšno neznatno širitev programskih minut. Nekaj takega vas je, spoštovani bralci in poslušalci, že »prizadelo« 4. januarja letos, ko smo vas začeli prebujati. Danes so se jutranje oddaje, vsaj upamo, že umestile v pomurski de Slovenije in dihajo z njim. Od sobote, 19. do petka, 25. 8., spet več skupaj. Za zdaj samo PO8™’"®; da otipamo teren in se pripravimo na bitno »pravo« širitev sporeda kasneje. ia poskusni teden smo poimenovali Od zore do mraka z vami in za vas. Poleti »cer n, kdove koliko dogodkov, pa vendar ne bo dolgčas. Celodnevni spored namreč sovpada s kmetijskim sejmom v Gornji Radgoni, zato bo dovolj novinarskega gradiva, ki ne bo nujno plod obdobja »kislih kumaric«. Godli in govorili vam bomo ves dan. Že v soboto od 8.00 do 19.00, nato pa vsak delavnik do petka od 5.30 do 19.00. Seveda lahko spregovorite tudi vi, veseli bomo vaših mnenj, predlogov, idej. Upamo, da se nas ne boste naveličali. Ko pa bo poskusni teden s celodnevnim oddajanjem za nami in vami, nam sporočite, kakšna so vaša stališča. Ste za celodnevno oddajo soboškega radia, in če da, za kakšno? Vaša sporočila sprejemamo na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, Murska Sobota. Za ustna sporočila pa so vam vedno na voljo naši telefoni. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA 830 Poletni spored in ponovitve, 17.40 Mladinske oddaje, 1930 Dnevnik, 20.00 Politični 21.05 Zabavna oddaja, magazin. Prvi program 9.00 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Full house, 1930 Čas v sliki, 20.15 Svet živali, 21.07 Dallas, 21.55 Michael Strogof (film), 23.20 Ve-, stern, Drugi program 17.00 Neznani sosedje, 17.30 Usmeritev, 1.00 Ferdy, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitična oddaja, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Avgust 39 Pn i program 9.00 Počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Full House, 1930 Čas v sliki, 20.15 Lepa vrtnarica (fiim),21.40 Michael Stro-gof (film). 2230 Dnevnik, 22.45 Program plus TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA 9.10 Plesalec, angleška serija. 10.00 Panorama, pon. 10.45 Telovadba za invalide. 16.30 Panonska kronika. 16.40 Poročila v nemščini; 16.45 Naš ekran, v romunščini. 17.20 Poroke iz koristoljubja, pon. 18.45 Čert ure za gospodarstvo. 18.30 TV dnevnik. 20.05 Svet brez tebe, francoska serija. 21.05 Nemeth G. Bela, portret. 22.00 Interpop gala, Dolly Roll. 22.25 Mojstri animacije. 22.55 TV dnevnik. NEDELJA, 20. AVGUST, TV U 1 UROK Ameriški barvni film Televizijski film Urok je nekakšen »okultni thriller« o petnajstletnem dekletu močnejše postave. Pravzaprav — po domače povedano — predebela je. Zaradi tega ima kup težav, nekaj jih ji povzročijo najbližji, nekaj sošolci, nekaj pa sama, saj je zafru-strirana, zakompleksana. Edino mali jo razume in ji poskuša pomagati. Oče ji poočita vsak grižljaj, prav tako sestra, sošolke pa so sploh hudobne in ji na vsakem koraku nagajajo in jo »zafrkavajo«. Dekle molče trpi in prenaša svoje križe in težave, dokler ne odkrije svojih nadnaravnih moči, katerih žrtev je ena od sošolk, ki jo je najpogosteje žalila ... Film kar lepo stopnjuje napetost in »grozljivost«. Seveda ne gre za mojstrovino, ampak za značilno televizijski žanrski film, ki mu približno ni tako »grozen«, kot filmski vzornik Carrie Brianna de I alme. Je pa dovolj korekten v svoji dramaturgiji in tudi za nedeljsko popoldne primerna zabava. Drugi program 17.00 Vzgojna oddaja, 1730 Dežela in ljudje 18.00 Ferdy, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Prekletstvo (tv film), 22.00 Čas v sliki, 2X20 Avgust 39, 2235 Aids — življenje s smrtonosno kugo, Prvi program 9.00 Ponovitve in počitniški spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Full house, 1930 Čas v sliki, 20.15 Berlinske modrosti, 2130 Veseli Jocker. 22.10 Michael Strogof (film), 23.24 Vestem Drugi program 17.15 Divje svinje, 18.00 Ferdy, 1830 Glasbene že ij^, 19.00 Dekla iz pred-' mesija (prenos s Salzburških iger), 22.00 Čas v sliki, TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 9.10 Počitniška matineja, filmi za otroke. 10.00 Las-zlo Tabi: Pretkane ženske, pon. 17.15 Video novice. 17.25 Poročila v jslovaščini. 1730 Vrana, kratki film. 18.05 Ob prazniku SR Romunije. 1830 Spored Itlije Mate. 1930 TV dnevnik. 20.05 Čudovita ženščina, izbrane filmske vloge Ele Gombaszogi. 21.05 Pesem za vsakogar. 21.10 Sedem bratov Ceni, italijanski film. 22.50 TV dnevnik. 9.10 Človeško telo, pon. 935 Narek, francoska serija. 1030 Telovadba za invalide. 17.00 Panonska kronika. 17.10 Poročila v srbohrvaščini. 17.20 Ansambel Zengo. 1735 Kratki filmi. 1835 TV spored za 4 dni. 1830 Bebi in drugi, angleška serija. 1930 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 61. poglavje TV romana. 20.40 Ozadje vesti. 21.25 Atila, opera v treh dejanjih. 2330 TV dnevnik. (Mirk) Komisija za delovna razmerja DS Skupnih služb Tovarne oblačil in perila MURA Murska Sobota objavlja proste delovne naloge psihologa v kadrovsko socialni službi Pogoj: Dipl, psiholog, zaželene so delovne izkušnje v stroki. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokaz* o izobrazbi v 8 dneh po objavi kadrovski služb« Mure. VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 21 kino SPORED FILMOV V KINU PARK MURSKA SOBOTA od 17. avg. do 24. avgusta 17. avg. ob 18. in 20. uri amer, kom. ZALJUBLJENI POROTNIK — PROSTODUŠNA, KORDA NORČAVA KOMEDIJA P. BOGDANOVIČ HA — ZA VAŠ DOPUST! 18. avg. ob 18. in 20. uri amer, grozljivka PETEK XIII, 7. del 20. avg. ob 16. in 18. uri amer, grozljivka PETEK XIII, 7. del 20. avg. ob 20. uri amer. erot. film NAJBOLJŠA UČITELJICA — trda etot. 21. avg. ob 18. in 20. uri amer, komedija DVIGNI SIDRO 22. avg. ob 18. uri amer. kom. DVIGNI SIDRO 22. avg. ob 20. uri Hongkong, akc. film KARATE POLICAJ 23. avg. ob 18. in 20. uri hong-kong. akc. film KARATE POLICAJ 24. avg. ob 18. uri amer. akc. film NINJA IN TRINAJST KONDORJEV 24. avg. ob 20. uri amer. erot. film POHOTNA MARILYN -trda erotika! Kino KUD ŠALOVCI 19. avg. ob 21.30 amer, grozljivka PETEK XIII, 7. del Prodam MOTOPNA VOZILA PRODAM FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Darinka Suhač, Berkovci 33. IN-17500 ZASTAVO 850 kombi, prodam. Prešernova 13, Ljutomer. IN-17501 SPAČKA, letnik 1976, registriranega do julija 1990, prodam. © (069) 87 263. INLI7509 NOVA TRGOVINA Z MODNO OTROŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO IZ JEANSA V ČRENŠOVCIH PRI POŠTI Modni salon Ona — Cecilije Miholič iz Lendave Delovni čas: od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Velika in kakovostna izbira! 126 P, star dve leti, na novo registriran, prodam. Šemek, Bučkovci 62. IN-17507 ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano. prodam. Cezanjevci 59, Ljutomer. IN-I75O5 KAM MA KOZARČEK IN PICO? NA HOTIZO V 0SMIC0I JAWO 350, letnik 1987, prodam. Mladinska 52, Murska Sobota. M-3361 YUGO LI GX, starega 18 mesecev, prodam. Duh, Panonska 7 b, Beltinci. M-3366 Z-126 P, I. 1980, prodam. Predanovci 24. M-3367 KOMBI IMV, zaprt, neregistriran, vozen, letnik 1979, nova prikolica za osebni avto, domače izdelave, 200 x 100 cm, naprodaj. ® 21 844 ali Čemelavci, Gederovska 32. M-3372 LADO 1500 SL, obnovljeno, in eno leglo kalifornijskih deževnikov prodam. Marjan Žižek, H. Mohorja 4, 69220 Lendava. M-3377 62000 MARIBOR, PE MURSKA SOBOTA, Nemčavci št. 1 Telefon: (069) 21 118 Odkupujemo odpadni papir, železo, pločevino (bela tehnika, izrabljeni avtomobili), barvne kovine (baker, aluminij, medenina...), raznovrstno steklo Organiziramo prevoze! Obratovalni čas dnevno od 7. do 15. ure, tudi vsako prvo soboto v mesecu. ZASTAVO 101, obnovljeno, prodam. Renkovci 52 b, p. Turnišče. M-3353 126 P prodam. Rakičan, Panonska 28. M-3355 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam. S 78 367. M-3379 LADO 2104 CORODEN, letnik 1987, ugodno prodam. Lapi, Videm ob Ščavnici 10, ali ® 60 010 od 7. do 10 ure. M-3381 DIANO 6 LC, 1- 1979, prodam. Gu-bič, G. Petrovci 2 a. M-3291 JETTA 1600, letnik 1987, prodam. ®21 795. M-3387 IMV KOMBI in ford taunus, registriran, prodam. Melinci 171 ali ® 71 257. M-3390 ŠKODO 110 R CUPE, v celoti ali po delih, ter nov zadnji blatnik, zadnjo vezno pločevino, batni sestav z ležaji, nove gume, 175(7) x 14, prodam. Gorica 51 ali ©72 615. M-3392 FIAT 750 prodam. Rogašovci 48. M -3393 KOLINE - KOLINE -KOLINE GRILL JULIE VABI od 19. do 26. avgusta 1989 na domače koline z bujto repo. RENAULT 4 TLG, letnik 1979, oktober, dobro ohranjen, prevoženih 31900 km_ in več gobelinov ugodno prodam. Žižek, Lipovci 40. M-3402 ZASTAVO 128, staro 4 mesece, in gume s platišči, 205 x 13, ugodno prodam. Bakovci, Prečna 18, ©76 106. M-3404 YUGO 45, letnik 1987, prodam. Alojz Gomboc, Večeslavci 126. M-2406 AVTOMATIH A3ML, malo rabljen, s čelado, prodam. Prešernova 67, M. Sobota. M-3411 ZASTAVO 101, registrirano do 2. 2. 1990, prodam ali zamenjam za novejšega. Grad 49. M-3417 ZASTAVO 128, letnik 1987, marec, prodam. ©21 657 — popoldne. M-3428 MOPED ATX, star 7 mesecev, prodam. Fujs, M. Kuzmiča 39, M. Sobota. M-3431 BMW 316 in traktor SCHLUTHER, 125 KS, prodam. ©71 302. M-3433 GS 13 prodam. Informacije dopoldne po ® 21 048. M-3435 ZASTAVO 101 GTL, 1983, prodam. Melinci 163 ali ® 23 920 dopoldne. M-3437 OPEL KADETT 1.2, odlično ohranjen, prodam. ® 70 150 ali 70 750. M-3430 RENAULT 4, letnik 1978, registriran avgusta 1989, prodam. Mihalič, Stara 10, M. Sobota po 18. uri. M-3443 VW 1200 J, letnik 1976, prodam. ® 24 841. M-3446 LADO 1300 S, staro 5 let, prodam. Marjan Kocet, ®(069) 75 301, int. 443, dopoldne. LE-19828 FORD TAUNUS 12 M v celoti ali po delih prodam. Miran Topolovec, Črešnjevci 215. M-18888 OPEL MANTO, 1. 1973, karamboli-rano, prodam. Zbigovci 17. GR-18890 ZASTAVO 101 prodam. Cezanjevci 53, Ljutomer. IN-17517 OPEL ASCONO 1.6 S, letnik 1977, prodam. Kidričeva 20, Ljutomer ali ® (069) 82 870 po 17. uri. IN-17510 RENAULT 4, letnik 1977, registriran do februarja 1990, prodam. ® 82 073. IN-17515 PICERIJA LOVSKI DOM CANKOVA - PICERIJA LOV 2 OBIŠČITE NAŠ PAVILJON NA £ S RADGONSKEM SEJMU! o > LOVSKI DOM CANKOVA - PICERIJA LOVSKI I SUZUKI RM 125 prodam ali zamenjam. D. Slaveči 73. M-3451 RENAULT 18 TLS, letnik 1983, prodam. S 21 854. M-3453 VW POLO, letnik 1979, prodam. Hotiza 19. M-3455 TOMOS AVTOMATIKA 3 ML prodam. ® 76 072. M-3457 AVTO LADO 1500, I. 1982, prevoženih 52.000 km in motokultivator UNIVERZAL muta gorenje s frezo, novo, še nerabljeno, 10% ceneje prodam. Kobilje 195. M-3458 SUBARU 1600 SRX, I. 1981, športna izvedba, 5 prestav, ugodno prodam. ® 46 109. M-3463 BT 50 prodam. ® 23 503. M-3466 FORD ESCORT, registriran do 13. 7. 1990, prodam za 1500 DEM. Jug, Stara 3. M-3468 APN 6 z garancijo, čebele v AŽ panjih, prodam. ® 24 580. M-3475 ZASTAVO 750, registrirano do maja 1990, ugodno prodam. ® 23 330, popoldne. M-3475 OPEL REKORD 1700 ugodno prodam. Gregorčičeva 15, Radenci. M-3476 RENAULT 4 GTLJ, letnik 1985, ugodno prodam. Lipovci 52 ali ® 71 562. M-3477 MOPED TORI, nov, prodam 20% ceneje. © 26 533. M-3478 CITROEN' GS 1300, letnik 1979, prodam. Šercerjevo naselje 1, M. Sobota, ali © 24 504. M-3480 VESPO PX 200 E, kot novo, z dodatno opremo, prodam. © (069) 73 475 popoldne. M-3482 SUZUKI 125, registriran, in rezervne dele za R 14, viso, peugeot, prodam. Miha Buček, Noršinska 1, M. Sobota. M-3485 R 4 TL, star 5 let, odlično ohranjen, zaščiten, garažiran, registriran do 4. 4. 1990, ugodno prodam. © 73 232. M-3486 GOLF, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do marca 1990, ugodno naprodaj. © 73 232. M-3487 Vabljeni na prekmurske koline z bujto repo v gostilno T/Bi v Nemčavce pri Murski Soboti! Telefon: (069) 24 393 KRAVO, staro 8 let, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Šalamenci 65. M-335I 8 TEDNOV stare pujske prodam. Zvezna 15, Rakičan. M-3354 DVE BREJI KRAVI prodam. Andrejci 54. M-3363 V PETEK, 18. AVGUSTA PRODAJA KUR NESNIC ZA ZAKOL ALI NADALJNJO REJO. Janez Ovsenjak, Mlajtinci I a, MARTJANCI MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV prodam. Črenšovci 156. M-3419 RODOVNIŠKO KRAVO s teletom, staro 7 let, prodam. Antonija Antolin, Bučečovci 21, p. Križevci pri Ljutomeru. M-3425 MALE PUJSKE prodam. Andrejci 13. M 3445 BERNARDINCA, starega 3 mesece, prodam. ® 74 473, popoldne. GR-18892 3 krave (eno s teletom, 2 visoko breji) prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. M-3472 KMETIJSKA MEHANIZACIJA PRODAM VISOKOTLAČNO PREŠO polio stroj prodam. Bukovnica 19. M-3368 TROSILNIK ZA GNOJ tajfun (mali) prodam. ® 73 248. M-337I CISTERNO CREINA, 2200 1, pro dam. Jožef Horvat, Gančani 16. M-3373 BAL1RKO za seno ali travo panonija, z garancijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-3386 KOMBAJN EPPLE 211, motor pokvarjen, in kabino za traktor ferguson prodam. Naslov v upravi lista. M-3389 SILAŽNI KOMBAJN SIP 80, v dobrem stanju, prodam. Kobilje 47. M-3391 MEŠKO MAX LENDAVSKA 19 a 69000 M. SOBOTA tel. 069/25 493 - REZERVNI DEU: Zastava, Golf. Renault — INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI REZERVNI DELI — BARVE. LAKI IN PRIBOR Konkurenčne cene! TRAJNOŽARNO PEČ MAGMA 10 in športni otroški voziček ugodno prodam. Novak, Stara 14, ali ® 25 480. M-3395 MOTORNO NAHRBTNO ŠKROPILNICO, novo, prodam 10% ceneje. Vlaj, Kančevci 35. M-3401 VRTNO KOSILNICO, švedsko, in elektromotor 1,4 KW prodam. Poslovne ali trgovske prostore dam v najem. Štefana Kuzmiča 2, M. Sobota. M-3415 TRAKTOR TORPEDO ADRIATIK 48, star I leto, 110 delovnih ur, prodam ali zamenjam za lažjega ali osebni avtomobil. Naslov v upravi lista. M-3418 TRAKTOR STEYER, 18 KS, z reduk-toijem, prodam. Jože Horvat, Bogojina 4 b. M-3421 NIZKOTLAČNO STISKALNICO, za seno, epple, prodam. M. Polana 98 ali ® 70 707. M-3424 KOMBAJN ZMAJ 810 prodam ali zamenjam za osebni avto in OPEL REKORD, neregistriran, prodam. Trnje 150. M-3427 SEJALNICO, 14-redno, traktorsko, prodam. Panonska 25, Rakičan, Jože Forjan. M-3436 STISKALNICO za seno in slamo PANONIJA, staro 2 leti, prodam. Kušta-novci 36. M-3444 VRTAVKASTO BRANO CIMOS CUB 2000, dvo- in tribrazdne pluge, 12 col, predsetvenika, raukombi 2,20 m in 1,8 m prodam. Šiftar, Strukovci 1. M-3460 TRAKTOR DEUTZ 48 s koso DU BRAVA in molzni stroj VITREX prodam. Jože Buček, Sotina 18. M-3461 TRAKTOR ZETOR 7011 s čelnim na kladalnikom, avtomobilsko prikolico, nosilnost 500 kg, in GOLF, 1. 1978, prodam. Satahovci 32 ali ® 26 053. M-3462 TRAKTOR IMT 558, 58 KS, ugodno prodam. Jože Tomažič, Zagajski Vrh 16, p. G. Radgona. M-18886 PLUG IMT, 12-colni, visok klivens, prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-3221 SEJALNICO IMT, prešo WEGLER in prešo za kombajn prodam. Noršin-ci 62, Martjanci. M-3479 SONČNO PARCELO, primerno za -počitniško hišico z vinogradom, med Ormožem in Ljutomerom, prodam. © (069) 8! 679 v soboto. M-3398 PARCELO, 1400 m2, z zgrajeno kletjo v Ihovi, prodam. Voda in elektrika v kleti. Julijana Borko, Šnoflova 3, Maribor Tezno, ali ©(062) 412 161, int. 276 dopoldne. M-OP VINOGRAD v Lendavskih goricah, 5 arov, prodam. Koter, Lendava, Župančičeva 6, ali ©75 201 int. 288. Le-19788 HIŠO v Lukavcih št. 83, na 30-arski parceli, prodam. Informacije po ©87 152. M-3151 ZAZIDLJIVO PARCELO v Čentibi, 10,5 ara, prodam. © 75 878. M-3416 STANOVANJSKO HIŠO v Radencih prodam. ©(069) 73 003 int. 2. M-3449 DRUŽINSKO HIŠO na Partizanski ulici 39 v Lendavi prodam. LE-19832 NOVO HIŠO v Ljutomeru prodam. ©81 703 — zvečer. IN-17514 GRADBENO PARCELO v Radencih prodam. © 74 954, zvečer. IN-3481 RAZNO prodam KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in pohištvo za spalnico, prodam. Zorana Velnarja 28. M-3356 POHIŠTVO za spalnico prodam. Mladinska 8, M. Sobota. M-3358 BARVNI TELEVIZOR z leto dni starim ekranom prodam. Strukovci 28. M-3359 ČRNO-BELI TV, brezhiben, prodam. Šafarič, Vrtna 6, M. Sobota. M-3360 ZAMRZOVALNO SKRINJO, štedilnik, termoakumulacijsko peč, okna z roletami, vrata, kotno sedežno garnituro in drugo pohištvo, prodam. Šnu-rer, Radenci, Kerenčičeva 7, ali ©73 174. M-3362 HLADILNIK GORENJE, nov, pro dam. Krog, Trubarjeva 6. M-3364 3 NOVE FRIZERSKE STOLE prodam. ©25 128. M-3369 MANJŠE POHIŠTVO za kuhinjo prodam. ©21 177, dopoldne. M-3374 POHIŠTVO za spalnico in tri peči prodam. Ogled po 15. uri pri Halmo-šu, Kidričeva 5, M. Sobota. M-3375 SUHE BOROVE DESKE, debeline 5 cm, ter štedilnik na trda goriva prodam. Vaneča 14. M-3340 j GLASBENI STOLP FISHER, 2 x 100 W, z daljinskim upravljanjem, prodam. ©(069) 7! 647. Nd-3382 ŠOTOR za 4 osebe, kuhinjsko mizo in 4 stole prodam. Informacije po ® 25 468. M-3388 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, tip 450 SF, rabljeno t leto, nov dvojni jogi, 180 x 160, pohištvo za dnevno sobo prodam. ® 26 237. M-3396 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, skoraj novo, prodam. Mirko Štelcer, Kidričevo naselje 7, bloki, Radenci. M-3409 VIDEOKAMERO SIEMENS s pre nosnim VIDEOREKORDERJEM grundig in priborom prodam. Prešernova 67, M. Sobota. M-3411 FOTOAPARAT MINOLTA SRB 03 ugodno prodam. Prešernova 67, M. Sobota. M-3411 2,6 m’ ŠPIROVCEV, dolžine 6 m, prodam. Kroška 26, M. Sobota. M-3414 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3,5 KW, in nizko tridelno omaro prodam. Podlesek, Lendavska 45, stanovanje 14,TIL nadstropje, M. Šobota. M-3420 BAVALIT, 200 kg, prodam 20 odstotkov ceneje. Velika Polana 189 a ali ® 70 621. M-3423 ČOLN MAESTRAL 9 z motorjem TOMOS 4 prodam ali zamenjam za 4 gume s platišči 185/13. Informacije po ® 73 108. M-3429 KORUZO na storžih prodam. Nemčavci 27. M-3429 FRANCOSKO POSTELJO prodam. Cigut, Beltinci, Ravenska 6. M-3431 SEDEŽNO GARNITURO, novo, prodam. ® 72 553, zvečer. M-3448 HARMONIKO, 96-basno, ugodno prodam. Informacije ali ® 21 931 od 8. do 15. ure. M-3450 ČRNO-BELI TELEVIZOR ter pralni stroj, rabljen, gorenje. Mlinska 8, Bakovci. M-3456 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE 20 S prodam. Tišinska 18, M. Sobota. M-3464 REGAL za knjige, manjši, ugodno prodam. M. Sobota, Štefana Kovača 5, ali ® 24 560. M-3490 BARVNO TELEVIZIJO GORENJE, letnik 1985, ugodno prodam. ® 81 360. IN-17503 MOTOR ZA ČOLN TOMOS 4 NL, nov, prodam 20 % ceneje. ® (069) 82 195. IN-17508 Oglašujte v VESTNIK Graditelji pozor! Izdelujem stropne nosilce vseh velikosti. Zelo ugodne cene. Dobava takoj. Večjo količino pripeljamo brezplačno. Cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Kon-čara 16, 42200 Čakovec, telefon (042) 811 685. KORUZO v zrnju prodam. Matije Gubca 29, M. Sobota. M-3383 VIDEOPLAYER TACT1CK, nov, in salonitne plošče, 7-rebme, ugodno prodam. ® 24 367 po I6. uri. M-3467 PRIKOLICO BRAKO, rabljeno K) dni, z dodatno streho, prodam. ® 23 4I8. M-3469 DVE NOVI OKNI, ki sta bili samo vstavljeni, I20 x 180, prodam. Gomboc, Ivanci I0, M-3470 JEDILNI KOTIČEK za kuhinjo (mizo, kot in 2 stola) prodam. Lulik, St. Rozmana 4, M. Sobota. M-347I ČRNO-BELI TELEVIZOR gorenje, elektronik, prodam. Janez Kovačič, Gibina 46, Ljutomer. IN-17513 TAMBURAŠKE INŠTRUMENTE, »sistem Farkaš« kupim. Janez Ščan-čar, Cankarjevo naselje 25, M. Sobota. M-3403 PONY EXPRESS (PUCH) kupim. Branko Balažič, Dokležovje 120. M-3410 Sobe STANOVANJE ALI SOBO v Lendavi išče samska ženska. Naslov v upravi lista v Lendavi ali © 75 085. LE-1983I SOBO S SOUPORABO KUHINJE IN KOPALNICE išče mlajši zakonski par v Lendavi ali okolici. Ponudbe po © pod vplačilo vnaprej po © (042) 681 104. M-3397 GARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. © 24 872. M-3459 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljutomeru, opremljeno, vzamem v najem za določen čas. Naslov v upravi lista. IN-I7516 Zaposlitve ZAPOSLIM ŠOFERJA kategorije C in E z najmanj 5-letno prakso. ® 87 054. IN-17502 KROJAŠTVO BRUNEC, Dokležovje 166, zaposli delavce za serijska dela. Drugo po dogovoru. © 71 31 L M-3384 DVA ŠOFERJA, kategorije C in E, z zaželjenim znanjem nemškega jezika in prakso v mednarodnem prometu zaposlim. Odranci, Panonska 8. M-3399 PRODAJALNA AVTODELI v Mur ski Soboti zaposli prodajalca(ko). Informacije po © 25 493 ali 22 021. M-3447 NATAKARJA ALI NATAKARICO s prakso sprejem v delovno razmerje za delo v kafe baru. Ugoden delovni čas. © 21 385. M-3473 NA KMETIJI ZAPOSLIM MLADE- GA FANTA. Naslov v upravi lista. M-3479 Razno PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 275, izdane pri H KS, KZ Kmetovalec, na ime Friderik Šramel, Vogričevci 7, Ljutomer. IN-17504 LOKAL V MORAVSKIH TOPLICAH dam v najem. ® (069) 26 434. M-3385 KOMBAJNISTU PLAČAM ŽETEV 4 ha ovsa s tretjino pridelka. Tivadar, Selo 132. M-3432 ŽENSKO ZA POMOČ v gospodinj stvu iščem. ® 21 687. M-3465 ŽENSKO k starejši osebi iščem. Možno stanovanje. ® 74 413, od 20. ure. M-18889 VESTNIK VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in’ Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor: Inna Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Bernarda Balažič, Brigita Bavčar, Jani Dominko, Silva Edry, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trtova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva; Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1989 je 80.000 dinarjev, za delovne organizacije 160.000 dinarjev za naročnike v tujini 70 DEM (letno). Tekoči račun pri SDK Murska Sobota; 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP Večer tozd Mariborski tisk Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GOSTILNA ZELKO IZ PE-ČAROVEC vabi na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO v soboto, 19., in nedeljo, 20. avgusta. VABLJENI! posesti ENOSOBNO STANOVANJE, 31 staro štiri leta, prodam. Informacije: ©(061) 558 058 ali Lendavska 53. M-3252 VU 069/70-189 RANS PANONSKA 8, ODRANCI, 69232 ČRENŠOVCI Delovne organizacije obveščamo, da opravljamo pre. vozne in druge storitve v prometu, izvozno-uvozne prevoze, tudi za dinarsko plačilo, in to do 24 ton nosilnosti, in selitve do 2 toni. Priporočamo se! STRAN 22 VESTNIK, 17. AVGUST 1989 Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. Tiho, nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti brez slovesa zapustil naš dragi Jožef Kološa iz Sela Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so v najtežjem trenutku priskočili na pomoč, nam stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter vsem, ki ste ga pos.premili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Hvala predstavniku KS za poslovilne besede. ŽALUJOČA družina Kianec ZAHVALA V 86. letu starosti je tiho in brez slovesa za vedno zaspala dobra mama, stara mama in prababica Neža Gašpar roj. Gorza iz Čepinec Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Hvala tudi g. župniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS tov. Zorki Uzelac. ŽALUJOČI: sinova Ernest in Kalman z družinama, hčerke Marija, Irena in Regina z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Kje si dragi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Ivanu Ritlopu iz Žižkov Zelo boleč je spomin na 20. avgust, ko mineva eno leto, odkar je v prometni nesreči izgubil življenje naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, sestre, svakinje in tete Agate Kovačič roj. Horvat z Melinec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja in sočustvovali z nami. Posebna hvala g. kaplanu in g. Tončku za lep cerkveni obred ter govornici za ganljive besede pri odprtem grobu, pevkam, sodelavcem Bliska in sodelavkam Mure iz tozda Ženski plašči. Posebna hvala še dr. Čaru ter medicinski sestri za zdravljenje in lajšanje bolečin. ŽALUJOČI VSI NJENI 57 mislite lahko, da strašna je rana, katera zadela je naše srce, nikdar več na zemlji ne bode izprana, bolela nas bode do zadnjega dne. V 44. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk dr. Viljem Balažič zobni zdravnik iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in vnuka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, darovali vence, cvetje, pisno ali ustno izrekli sožalje ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede, sodelavcem ZD in DO Mura. Hvala g. duhovniku za pogrebni obrdd, pevcem-za odpete ža-lostinke in godbenikom. Vsem še enkrat — iskrena hvala. Selo Žalujoči: mama, oče, stara mama, sestra Erika z možem Ferijem ter nečaka Roman in Tanja. Trenutek le, le bežen hip pretrgan bil najdražjega srca utrip. Odšel si, več te ni. v srcih to spoznanje nas boli, boli. ZAHVALA Nepričakovano je kruta usoda odtrgala od nas dragega sina, brata, strica in nečaka Feliksa Gjergjeka 10. L 1949 - 29. 6. 1989 iz Motovilec Ob boleči tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem kIi nam v težkih trenutkih stali ob.stram nam pomagali izrekh sožalje, darovali vence in šopke in v dobrodelne n me.ne ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji po . Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred^ pevcem Modpe-te žalostinke, govornici KS m govormku ZM za fSovanov de slovesa, vsem mladincem g^' Jugoslovanov 25. maj iz Kongena ter kolektivu Družbene prenrane. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: mama, oče, sestra Darinka z družino in leta Emilija ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Ludvik Hari iz Andrejec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, duhovniku, pevcem, gasilcem, govornikoma KS in gasilcev za poslovilne besede. ŽALUJOČI: žena, sin Ludvik in sin Karel z družino iz Kanade Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 16. avgust, ko je minilo leto dni bridke žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Karel Barber iz Markovec Ne moremo verjeti, da si odšel tja, kjer ni trpljenja in bolečin. Za teboj ostaja v našem domu praznina in v naših srcih neminljiva bolečina. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. VSI, KI SMO TE IMELI RADI Kak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, kratko bilo je tvoje življenje in eno samo za večno. V SPOMIN 10. avgusta je minilo sedem žalostnih let, odkar si naju zapustil ljubi sin Marjan Svetec 6. 12. 1957, študent medicine iz Moravskih Toplic Vedno bo ostal v spominu tvoj žalostni obraz, ko si se zadnjikrat poslavljal od naju. ŽALUJOČA MAMA IN OČE ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Štefan Smej upokojeni šofer iz Precetinec 38 Z veliko bolečino v srcu se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala DO Certus iz Maribora. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede, gasilcem in gospodu župniku iz Bučkovec. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: hčerka Erika, vnuk Robert in zet Miki V SPOMIN Minevata dve žalostni leti, odkar te ni med nami, naš najdražji Beno Ščap Dan brez tebe je prazen, v naših srcih pa krvaveča rana. VSI TVOJI Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živel sem, ljubil sem vas vse. zdaj, ko me več med vami ni. ljubite me v spominu vsi. ZAHVALA Hude bolečine so nastale v naših srcih, ko nas je 30. julija tako nepričakovano v cvetu svojega življenja, v 44. letu starosti, zapustil naš dragi mož, sin, vnuk, brat in dober zet dr. Viljem Balažič zobni zdravnik iz Moravskih Toplic Ob tej težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem iz Moravskih Toplic in iz Sela, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje ali v druge namene. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbi za odigrane žalostinke in g. duhovniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Slavica, sinova Boštjan in Iztok ter tast Kolo-man ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 57. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama in sestra Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Marija Lapoši roj. Perkič iz Kroga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, našo drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta iz Ljubljane, dr. Bitencu, višji medicinski sestri Emi za vso skrb in pomoč med njeno dolgotrajno boleznijo, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi IMP-ju Panonija, SCT-ju, RK Krog in nečaku Dragu za odigrano Tišino. Krog, 28. 7. 1989 ŽALUJOČI: mož Janez, sin Janez in drugo sorodstvo VESTNIK, 17. AVGUST 1989 STRAN 23 v besedi in sliki BANOVCI, LJUTOMER, RAZKRIŽJE Preveč dobrega ni dobro LJUTOMER Uspela KLOPOTEC ŽE POJE SVOJO PESEM Igre na vodi, pod vodo, v vodi... Zabave in smeha je bilo v Banovcih dovolj. Kakovost mora ostati takšna, kot je. Za vse tiste, ki imajo dovolj kondicije (pivske in ponočevalske seveda), je bil minuli konec tedna v občini Ljutomer pravšen. Banovs ka noč. Prleški sejem in vaške igre so tri prireditve, ki so se zvrstile v dobrih 24 urah. Lahko bi začeli s pomanjkanjem koordinacije pri prirediteljih, a sedaj te teme ne bomo načenjali. Dovolj bo, če povemo, kaj je bilo videti v teh dveh dneh. Banovska noč s turističnimi igrami je bila prva prireditev, ki se je začela v soboto popoldne. že prespani maček) pa sta jih le zbezala na piano in slika iz prejšnjih štirih let se je ponovila. In ponudba? Manj sejmarjev, več kiča in nekoliko skromnejši kulturni program. Ob tem pa moramo poudariti, da se je pri nekaterih ponudba izboljšala, saj so branoslavske ženske ponujale odličen domači kruh in pecivo, bilo je dovolj krapcev in kvasenic, domačega vina . . . Prireditelju (turistično društvo Ljutomer) pa še vedno ni uspela dolgoletna namera, da kičarje v ce- krvodajalska akcija Zavod za transfuzijo iz Ljubljane in občinska organizacija Rdečega križa Ljutomer sta minuli teden organizirala tradicionalno tridnevno krvodajalsko akcijo. Tudi letošnja je dobro uspela, saj se je je udeležilo okoli 800 krvodajalcev iz vseh krajevnih skupnosti občine Ljutomer. Razveseljivo je, da se število krvodajalcev v tej občini ne zmanjšuje in tudi odkloni zaradi zdravstvenih težav so povprečni. Rdeči križ in seveda krvodajalci tako dokazujejo, da je človekoljubnost v občini Ljutomer še vedno na visoki ravni. Ob tej vsakoletni akciji pa pripravljajo še dodatne krvodajalske akcije, s katerimi skušajo zagotoviti dovolj te življenjske tekočine za regionalno bolnišnico v Murski Soboti. D. L. Klopotec je simbol naših goric, ki preganja nepovabljene goste, ko začne zoreti grozdje. Postavljanje klopotca je imelo včasih svoje čare in z njim so bili povezani številni običaji, ki pa so žal že skoraj utonili v pozabo. Spomine na nekdanje čase skuša obuditi vinogradniško društvo prekmurskih goric Goričko, ki deluje sicer le štiri leta, vendar je s svojim delom že upravičilo obstoj. Postavljanje klopotca na Je-lovškovem bregu v Tešanovcih naj bi postalo tradicionalno, da imajo ljudje radi tradicijo, pa je potrdila tudi množična udeležba na nedeljski prireditvi, saj so nanjo prišli vinogradniki in ljubitelji žlahtne kapljice od blizu in daleč. Klopotec je pripravljen in odslej naj do trgatve odganja iz goric nepovabljene goste. Udeležba ljudskih godcev in pevcev je bila tokrat še skromna, morda pa bo že prihodnje leto to spodbuda za druge. Organizatorji so letošnjo prireditev skušali nekoliko popestriti, saj so poleg samega ceremoniala ob postavljanju klopotca k sodelovanju pritegnili tudi ljudske godce in pevce. Žal je bila njihova udeležba tokrat še skromna, ker pa so to šele začetki, lahko že na naslednji pričakujemo množi-čnejšo udeležbo. Pester je bil tudi spremljajoči program športnih prireditev, saj so se ekipe pomerile v malem nogometu in vlečenju vrvi, na prireditvi pa so podelili tudi priznanja vinogradnikom, ki so se udeležili letošnjega društvenega ocenjevanja vin. Tekst in foto: L. Kovač Podoba nekega odnosa do igrišča Obiskovalcev je bilo tudi na letošnjem (že petem) sejmu toliko kot prejšnja leta. Otrokom in staršem, ki v letošnjem avgustu zavijejo na otroško igrišče v soboškem parku, pogled nanj ne daje nič kaj prijazne sli- ke. Zanemarjeno je, čeprav so ga še ne tako dolgo uredili, zdaj pa zeva na toboganu luknja, veriga na gugalnici se je odtrgala od gu- Takole pa so tesarji nekdaj žagali hlode. To je le eden od prikazov starih, izumrlih dejavnosti v krajevni skupnosti Razkrižje. Lokvanji spet cvetijo, a le divji! Po močnejšem nalivu nastane pod majhnim vrtiljakom na otroškem igrišču v soboškem parku bazen. V njem se zrcalijo sedeži in odnos odraslih do otrok, ki jih očitno ne jemljejo toliko resno, da bi jim v letošnjem poletju z obilo padavin omogočili nemoteno igro in vdolbino zasuli. Tako malčkom ne bi bilo potrebno čakati, da vodo izsuši sonce, in mamice bi bile zadovoljnejše, tako pa imajo zaradi blata na otroških oblačilih, ki ga pridobijo na zanemarjenem igrišču, več pranja in manj časa za ukvarjanje z otroki. mijastega obroča, ki rabi za sedež, in trava presega normative, če sploh kakšni so. Navsezadnje niti potrebni niso, saj je že s prostim očesom vidno, da jo je potrebno kositi, ko je previsoka za hojo in v tem primeru za igro otrok. Simbioza igrišča in obvoznice v Murski Soboti že tako ni primerna za zdravje, če pa je posredi še zanemarjenost igrišča, potem se postavlja umestno vprašanje, kam z malčki. V parku jih po asfaltiranih poteh (tako kot druge sprehajalce) ogrožajo bicikli-sti in motoristi, ki jih očitno nihče nima namena spraviti iz zelene »oaze miru in oddiha«, domačih vrtov pa tisti, ki živijo v blokovskih in drugih stanovanjih, nimajo. Največkrat so tako prepuščeni dvoriščem in dobri volji odraslih, ki imajo le redki posluh in (ob dodatnih delih »sive ekonomije« - za preživetje) možnost, da jih vzgajajo. Del vzgoje in odraščanja pa je v zgodnjih otroških letih prav igra in zato potrebujejo otroci urejena igrišča! B. Bavčar Foto: N. Juhnov Drugi krajevni praznik V krajevni skupnosti Moravske 1 Toplice od 14. do 20, avgusta 1989 proslavljajo drugi krajevni praznik. • 5 krajevnimi prazniki se želijo vsako leto spomniti svojih dosežkov ter z njimi seznaniti širšo javnost. Tako so na lanskem prvem krajevnem prazniku predstavili dosežke pri modernizaciji ceste in kanalizacije. Letošnji, drugi krajevni praznik pa bo v znamenju prevzema novega orodnega gasilskega vozila ter sodobne zaščitne in reševalne opreme. za kar so že spomladi odšteli več kot sto milijonov dinarjev. V soboto bodo članice turističnega društva v Moravskih Toplicah za obiskovalce pripravile domače dobrote, gasilci pa bodo ob objektih naravnega zdravilišča prikazali sredstva za reševanje ljudi in nekatera protipožarna sredstva. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v nedeljo ob 13. uri pred gostiščem Kuhar. Ob tej priložnosti bodo predali namenu orodno gasilsko vozilo ter podelili krajevna priznanja. F. Maučec Dve uri in pol zabave in smeha je bilo za tiste, ki so se drenjali ob bazenu v Banovcih. Občinska turistična zveza je te igre pripravila že drugič in lahko rečemo, da je kakovostno ostala na lanskoletni ravni, torej so bile igre privlačne, zanimive in pestre. Tudi tokrat lahko naslovimo nekaj kritike na potek prireditve. Lani so precej motile drugi, zabavni del. letos sta bila oba dela ločena. Za kakšno urico predolgo, saj ni bilo prave povezave. Prihodnje leto bi kazalo razmisliti o tretji različici med igrami in Ba-novsko nočjo, saj bo šele tako prireditev dobila svoj smisel. Vsekakor pa se je vredno potruditi in nadaljevati, saj gre resnično za kakovost, ki jo pri drugih prireditvah pogrešamo, saj dajejo občutek, da so namenjene same sebi in pridobitništvu. Nedelja je bila v znamenju sejma (dopoldne) in vaških iger na Razkrižju (popoldne). V poznih jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah je že kazalo, da bo obiskovalcev manj kot običajno, sonce in toplo vreme (ali pa tudi loti izrine z glavnega sejemskega prostora nekam na obrobje. Skratka — ob teh lepotnih napakah lahko rečemo, da je bil sejem kljub temu živ. Ker ima turistično društvo Ljutomer novega predsednika, lahko le upamo in si želimo, da bo nova metla dobro pometala in da bo prihodnje leto sejem boljši. Popoldan pa so se na Razkrižju začele kmečke igre. Tudi to prireditev je organiziralo turistično društvo. Najprej so v povorki predstavili nekatere že izumrle dejavnosti v tej krajevni skupnosti: cestarje, domače opekarstvo, tesarje . .. Igre, ki sp bile v drugem delu, so bile takšne kot prejšnja leta. Seveda samo po kakovosti. po vsebini pa so se razlikovale. Tokrat so sodelovale tudi ekipe iz sosednje Hrvaške, tako da so Razkrižani dodali še eno značilnost — obmejno sodelovanje. Zabave in veselja je bilo tokrat v občini Ljutomer dovolj, morda celo preveč, kajti — tudi preveč dobrega ni dobro. Dušan Loparnik Negovsko jezero, ki ga domačini imenujejo kar »negovski biser«, počasi dobiva spet podobo izpred desetih ali petnajstih let. Lahko smo veseli vsakršne izboljšave, čeprav lahko opazimo marsikatero »lepotno napako«. Tako je na primer koča sredi jezera, do katere so včasih plavali vsi mladi »junaki«, se na njej sončili in nazaj grede utrgali za svojo oboževalko kak lokvanjev cvet (to je seveda prepovedano), spet na novo postavljena. Toda njena streha je tokrat iz salonitnih plošč, na mostišču pa je bolj malo prostora za sončenje. Tudi lokvanji so zaenkrat le divji; čeprav nekateri trdijo, da so tudi ti zelo lepi, bi bil užitek še večji, če bi na jezeru spet videli velike bele ali rdeče cvetove. Kdor se spomni, kakšno je bilo jezero pred leti, ko je bilo dno suho in razpokano, je seveda tokrat vesel, da so v njem spet ribe in lokvanji. Lahko pa bi bilo urejeno še marsikaj, saj je bilo v raznih osnutkih in načrtih zapisanih veliko želja. Bodo kdaj uresničene, ali pa je to le začasna tolažba domačinov in pisanje vodilnih (ki bodo kmalu odšli s položajev) za lastno mirno vest? Bernarda B. Peček Zakoličenje trase odvodnika geotermalne vode in izkop ob Kopališki ulici v Murski Soboti pričata o velikem posegu v mestno okolje. Od vrtine SOB — 1, ki poskusno energetsko oskrbuje stanovanjski okoliš, bodo odvečno vodo, ki ima okoli 40 stopinj Celzija (zaradi tega, ker je ne smejo spuščati v meteorno mestno kanalizacijo) odvajali v Ledavo. Spotoma pa jo izkoristili za ogrevanje soboškega kopališča, ki ima mimogrede izjemno mrzlo vodo in zato slab obisk. Če se izkaže kot dovolj topla in zdravilna pa pomeni voda, ki izvira iz globine pod pomurskim središčem tudi njegovo perspektivo v smeri razvoja zdraviliškega turizma in dodatne ponudbe obiskovalcem in prebivalcem Murske Sobote. Projekt odvodnika geotermalne vode je v soglasju z Zavodom za ekonomiko in urbanizem (ter naravovarstveniki, ki so postavili svoje pogoje) izdelal Projektivni biro. Potekal bo prav mimo njega, pri vstopu v park med kinom Park, in sekal tudi ulico Štefana Kovača, od vrtine med bloki do Ledave pa bo meril 1,8 kilometra. Investitor je samoupravna stanovanjska skupnost, svoja sredstva pa je pod okriljem svoje delovne organizacije Radenska, prispevala tudi Diana, ki je že letos na pomlad pripravila idejno zasnovo razvoja letnega kopališča s termomineralno vodo in njegov razvoj v smeri turisti-čno-rekreacijskega centra. B. Bavčar Foto: N. Juhnov