Leto VI., ši. 29. PeSiniita pfaJaisa v jalovin!. M liubllani, v t®r k 7. februar!a 1922. P©$asi*, ši. 50 par. NAPREJ Glasilo §®s>alistiin® stranke Jugoslavije. Babje čenče. Stare babe so biie na glasu, da znajo do cele ure klepetati o stvareh, ki iih ni. Časi so pa vsak dan bolj resni, tudi napredek je vsak dan večji — ženske dandanes ne čenčaio več, ker imajo kot gospodinje zelo mnogo posla, če hočejo dati svoji družini Dri tej draginji kaj v skledo. Krivico jim delamo torej, če govorimo o babjih čenčah, ne da bi zraven povedali, da čenčajo dandanes menda le še babe v hlačah! Moški torej, tisti seveda, ki nimajo skrbi, kaj bodo iedii temveč skrbe kvečjemu, kako bodo denar zapravili. Po gostilnah in kavarnah posedajo in se iz dolgega časa razbur ajo z novicami, ki si iih sproti izmišljujejo. Ker se da o politiki največ neresničnega govoriti, ker je politika najbolj diplomatsko zamotana in zvcrižena. zato so te čenče najrajši politične. Razburjanje pri njih je večinoma zelo temeljito, tako da vsled takih čenč mnogokrat kar celo omizje prestopi v drugo politično stranko. ali oa ustanavlja novo. včasih tudi kar no več novih strank. Taka babja čenča v hlačah se vam predstavi danes kot liberalec. jutri sc spomni, da vera mora biti hi se izdaja za klerikalca, kadar bo kazalo se bo štulil tudi med nas socialiste. Pri tem bo govoril kar naprej o doslednosti in o programih, čeprav nobenega Programa ne pozna, kai še. da bi se po njem ravnal — program je pri njem to, da se dosledno obeša na tisto čenčo, ki ie najbolj neumna in najbolj neverjetna. »Programatična« ie pa pri njem tudi vera v tiste čenče, ki si jih je sam izmislil. V tiste veruje še najbolj. Videl je na ulici šepavega človeka : — pa si ie misli! v svoii pobožni ljubezni do bližnjega: zakai Da Bo? Jožeta ni tako zaznamoval? Zaslužil bi! i ia očitna krivica, ki mu jo je storil Bog. ga tako razkači, da bi polomil Jožetu obe nogi, če bi ga dobil v roke. Ker oa ga ne dobi v roke. gre s to pobožno željo v kavarno, vprašat, zakaj Jože krevlia. Čenčavi nrijatelji sicer še ne vedo. da Jože krevba. pač pa eden že ve, zakai krevlja. Pretepal se ie. pa jo ie iz-kupil. Prav je tako! Zakai Da je tak pretepač! Ali je res tak pretepač? • Kaj še ne veš? Saj je svojega prijatelja zadnjič tako vrgel skozi vrata, da se je ob nasprotno steno v veži ves razbil. No, če je oa to res, potem je pa popolnoma prav, da jo je izkupil. Dva, trije taki pogovori v kavarni, na izve v 24 urah vsa Ljubljana, v 4S na že tudi vsa Slovenija, da je Jožeta Bog kaznoval, ker je Janeza pobil. Pri Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-uiku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. teh čenčah nič ne pomaga, da hodi Jože I okoli in da se mu nič ne pozna, da bi imel polomljene noge, in da hodi Janez okoli, pa nima glave niti obvezane, čeprav se tam na vežnem zidu še zdai poznajo strjern njegovi možgani... Nič ne pomaga, te čenče verujejo svojim lastnim izmiš!ienim čenčam... Pustimo jih pri miru! Čenče so bile in bodo. Ljudje, ki nimajo pametnejšega dela, čenčajo in bodo čenčali. Pustimo iih in pečajmo se z resnimi možmi. Povejmo tem. da bodo čenče prenehale šele takrat, kadar jih n e bo nihče več poslušal, niti se po njih ravnal. Dokler bodo na čenče našle za vsakim oglom dovolj zvestih poslušalcev, dokler se bomo pri svojem delu dali motiti od čenč, tako dolgo nimamo upati, da bi bilo čenč manj. Naš čas jc čenčav. — Trezne preudarnosti nam je zelo treba! Zato smo postavili ta članek na — uvodno mesto. Socializacija in brezalkoholne gostilne. Neprimernemu števiiu članov človeške družbe ni mogoče zgraditi si lastnega ognjišča. Prisiljeno je, iskati hrane v tujih družinah, po raznih menzah in gostilnah.. Pivska dolžnost, ki vlada pri nas, sili te ljudi, da razsiplicio dan za dnem velike vsote za alkoholne pijače. Samci, uradniki, delavci in uslužbenci sploh so silno prizadeti od tega zla. Primorani so k nepotrebnim izdatkom, ko nimajo dovolj dohodkov niti za najpotrebnejše. Delavcu so oštirji pijavke, ki mu poleg denarja izsesajo še kri in mozeg. Ta krvavo zasluženi denar, ki bi ga lahko porabil v koristnejše namene, mora vreči na njih žrtvenih. Veliko preveč je beznic, ki zastrupljajo naše liudstvo, veliko preveč. Temu bi edino lahko odpomogie brezalkoholne gostilne in obednice. V OSKAR WILDE: Učitelj modrosti. Pa so se razljutili in mu dejali: »V Puščavo si nas peljal, da te poslušamo. Ali nas gladne zapodiš, nas in veliko množico, ki ti je sledila?« In jim je odgovoril rekoč: »O Bogu vam ne bom govoril.« In množica je mrmrala in dejala: »V puščavo si nas peljal in nam nisi dal ži-vjei;^; O Bogu nam govori, to nam bo zadoščalo. Ampak niti besedice jim ni odgovoril. Zakaj vedel je, da odda svoj zaklad, ce bi jim govoril o Bogu. In njegovi učenci so žalostno odšli in množica se je vrnila domov. In mnogo jih je umrlo spotoma. . sam, je vstal in okrenil svoje obličje proti mesecu in je potoval sedem mesecev in nikomur ni govoril in nikomur ni odgovarjal. In ko je bil sedmi mesec dopolnjen, je dospel v puščavo, ki se imenuje puščava velike reke. In tam je našel jamo, v kateri je nekoč prebival keutavr, pa si jo je izbral za svoje prebivališče in si spletel štorjo iz ločka, da bi ležal na nji, in je postal puščavnik. In vsako uro je puščavnik slavil Boga, ki um je dovolil nekaj znanosti o sebi in o svoji čudežni veličini. Ko je nekoč zvečer puščavnik sedel pred jamo, ki si jo je bil izbral za prebivališče, je videl mladega človeka s hudobnim in lepim obličjem, ki je šel slabo opravljen in praznih rok mimo. Vsak večer je hodil mladenič praznih rok mimo in vsako jutro se je vračal s škrlatom in biseri. Razbojnik jc bil in karavane trgovcev je ropal. In puščavnik se je oziral nanj in ga pomiloval. Ampak nobene besedice ni izustil. Zakaj vedel je, da kdor govori, izgublja vero. In nekega dne, ko se je mladi človek vračal, roke polne škrlata in biserov, je ; Ljubljani jih sicer imamo, toda tako neznatno število, da z njimi sploh ne moremo računati. Umevno je. da ti dve ubogi. . ki jih imamo, ne odgovarjata svoji preveliki nalogi, ki jima naklada mesto tisočih in tisočih ljudi. Naval na brezalkoholne gostilne in menze nam jasno kaže, da ie nujna potreba ustanoviti novih, večjih in popolnejših. '1 oda., kje dobiti potrebni kapital za opremo, za lokal in za tekoče stroške? Zasebniki ne vidijo dovolj dobička v brezalkoholnih gostilnah in rajši naložc denar v drugih obratih. Pri tej stvari mora v mestih priskočiti napomoč občina. Občina naj sociali-, žira nekaj gostilen in naj nastavi gostilni-! škega poslovodjo kot občinskega urad-i nika. V ta namen je lahko mogoče spremeniti nekaj gostilen v brezalkoholne obednice brez večjih finančnih operacij. obstal, namrščil obrvi in udaril z nogo ob’ pesek rekoč puščavniku: »Kaj me gledaš, kedar grem mimo? Kaj je v tvojih očeh? Se nihče me ni gledal s takim pogledom, Kakor želo je tvoj pogled, ki me moti.« In puščavnik mu je odgovoril rekoč: »Kar vidiš v mojih očeh, je sočutje. Sočutje gleda iz mojih očes nate.« In mladenič se je porogljivo zakro-hotal in zaklical puščavniku s trpkim glasom rekoč: »Škrlat in bisere imam v svojih rokah in ti imaš štorjo iz ločka. Kakšno jc tvoje sočutje in zakaj sočutje?« »Sočutje imam s teboj,« jc dejal puščavnik, »ker nimaš znanosti o Bogu.« »Ali je ta znanost o Bogu dragocena reč?« je vprašal mladi človek in pristopil bližje k vhodu. »Bolj dragocena je od vsega škrlata in od biserov vsega sveta!« je odgovorni puščavnik. »In ti imaš io dragocenost?« je dejal mladi razbojnik in pristopil še bližje. Da se zadeva socialno pravično izvede, mora upravna oblast 1. vsakemu gostilničarju, ki ima več ko eno gostilno, odvzeti koncesije vseh ostalih; 2. odvzeti koncesijo onim. ki imajo že iz drugega dela ali kapitala dovoli dohodkov. Vse na ta način dobljene lokale, ki jih baš ne bo malo, bi jih bilo mogoče porabiti deloma za brezalkoholne gostilne, deloma za istotako potrebna stanovanja. To zmanjšanje alkoholnih in ustanovitev večjega števila brezalkoholnih go-stilen bi bil velik korak^ k treznosti in k rešilnemu dnevu socialnega vprašanja. Treznost je edina pot. ki vodi k našim ciljem. P. J. PolitliEli VOStl. 4- Parlamentarne komisije, ki se gredo skrivalnice. Dne 30. januarja je poslanec sodrug Divac podal predsedniku skupščine sledeče vprašanje: »V seda- njem rednem skupščinskem zasedanju sta bili dne 2. julija lanskega leta izvoljeni dve anketni komisiji. Ena je imela preiskati zlorabe storjene od strani upravnih organov na nosesti Belje v Baranji, druga pa zlorabe v toDčiderskem gospodarstvu. Od tega časa je preteklo sedem mesecev in doslej ni dobila skupščina še nobenega poročila. Kakšni so mogli biti vzroki, da se ti posli tako dolgo ne končajo, se ne ve. Zdi se pa. da je bil eden glavnih razlogov nedelavnost komisij samih. Zato se mi zdi potrebno, da se no takoj preišče in poda skupščini pojasnilo, ker se ne sme dovoliti, da bi se na tak način diskreditiral veliki oomen. ki ga mora imeti ustanova anketnih skupščinskih komisij. Omenjam, da se je godilo v »Privremenom Narodnom Predstavništvu«, da anketna komisija, izvoljena povodom takozvane klavniške subotiške afere sploh ni končala svojega dela. dasi ie imela dovolj časa za to. In javnost te ostala pod vtiskom, da se je to namenoma storilo, da bi se nekatere ugledne osebe, ki so bile vpletene v to afero, rešile odgovornosti. Kako škodljivo ie to za javno moralo, ni težko spoznati. Zato se ne sme dovoliti, da bi se kaj takega zgodilo tudi z omenjenima anketama.« Itd. — Predsednik dr. Ribar je na seji 30. januarja podal pojasnilo, da sicer še ni dobil poročila komisij, da pa je izvedel, da sta končali svoje delo in predlaga skupščini zahtevo, da oride stvar do 10. februarja na dnevni red. 4- Naši največi »patrioti« so tihotapci. Včeraj je aretirala naša obmejna straža v Bakru dr. Vanja Potočnjaka in ——■ I • : .1 IMS.«■JILLJ »Nekdaj sem jo imel,« je odgovoril puščavnik. »Imel sem popolno znanje o Bogu. Ampak v svoji norosti sem se ločil od njega in ga delil z drugimi. Ampak še zmerom je znanje, ki mi je ostalo, bolj dragoceno od škrlata in od biserov.« In ko je mladi razbojnik to zaslišal, je zagnal proč Skrlat in bisere, ki jih je iiosil v rokah in izvlekel kratek meč iz ukrivljenega jekla rekoč: »Daj mi takoj znanost o Bogu, ki jo imaš, sicer te ubijem. Zakaj ne bi ubil človeka, ki ima večji zaklad od mene?« In puščavnik je razprostrl roke in dejal: »Ali bi ne bilo bolje zame, da stopim v vežo božjo in ga slavim, kot da živim na svetu, nc da bi imel znanost o njem. Ubij me, če hočeš, ampak znanja o Bogu nc odstopim.« In mladi razbojnik je pokleknil in ga prosil, ampak puščavnik mu ni hotei govoriti o Bogu in ni mu hotel Izročiti svojega zaklada: in mladi razbojnik !e vstal Silvija Rtipiniča. ki sta hotela v avtomobilu iztihotapiti 13 kilogramov zlatih na-noleondorov. Ker ie dr. Potočnjak znan kot eden naivečjih jugoslovanskih »patri-' otov«, ie že več bakrskih advokatov poskušalo intervenirati zani. -f Nekaj o naši militaristični vladi. Vcjni proračun so skrčili za 400 milijonov, kron. kar predstavlja neznatno vsotico tiste ogromne vsote, ki jo izdaja naša vlada vsako leto za vojaštvo, če bi teh 400 milijonov dala v kulturne svrhe. bi sc zgodil na Balkanu neooimliiv čudež. H- Koliko neso trndanclni krslievski cos1'! Kakor poroča »Pra^er Presse« le prinesla bivša cesarica Žita na Madeiro večji del kronsk;h draguliev. ki jih ie med vojno spravil na varno v Švici grof Berchtold po cesarjevem naročilu. Izmed draguljev cenijo veščaki samo »floren-tinca« na 25 mliionov švicarskih frankov, kar znese samo 1666 milijonov kron na-šeea denarja. Pa naj reče kdo. da' se ni izplačalo biti avstro-ogrsk' cesar? -r Velikanska rudarska stavka na Češkem. Generalna stavka rudar'ev na ; Češkem obsega okoli 200.000 delavcev. Sodijo, da bo stavka trajala le malo časa, ker gredo dnevno milijoni narodnega premoženja v nič. Eksekutiva zveze železničarjev je sklenila manifestacijo v dokaz simpatije s tavkuiočimi rudarji. Stavka ie dosedaj mirna. ker_ so stavkujoči sami stavili potrebno moštvo na razpolago za nadzorstvo v rudnikih, vzorno disciplinirani. Dn§«ne vesti. Naš podlistek »Učitelj modrosti« kakor tudi prejšnji podlistki slavnega angleškega pesnika in pisatelia Oskarja Wildea (Valida) so izšli že v dobrem prc-vodu kot knjiga v založbi Sccialne Matice. (O. Wilde: Pravljice) in stanejo ^0 kron. Našim bralcem to krasno kni!go toplo priporočamo, obenem jih pa opozarjamo na izdania našega delavskega izobraževalnega društva »Svobode«, na »Staroindijske pripovedke« in najboljši družinski mesečnik »Kres«. Pišite kar na tajništvo SSJ in KDZ v Liubliani, poštni predal 168, ki vam bo potem ta izdanja priskrbelo! O! ta nesrečni dvorski sles. Ker smo navili ušesa hudobnemu »Jutru« zaradi dvorskega plesa, o katerem smo zaoisall da bo prispeval k šoanski bolezni med oovabljenci v veliko večji meri kot pa sneg in luže po mestnih ulicah, se io go-sood pokrajinski namestnik tako ustrašil naše ugotovitve, da ie dvorski ples ore- in dejal puščavniku: »Naj bo kakorkoli. Napotim se v mesto sedmerih grehov, ki je oddaljeno lc tri dni hoda odtod, in za moj škrlat mi odstopijo naslado in za moje bisere mi prodado razkošje.« Pa je vzel svoj škrlat in svoje bisere ir. odhitel. In puščavnik je kričal za njim in mu sledil in ga rotil. Tri dni je sledil razbojniku na cesti, proseč ga, da se obrne in da ne vstopi v mesto sedmerih grehov. Od časa do časa se je ozrl mladi razbojnik na puščavnika in,ga klical rekoč: »Ali mi daš svoje znanje o Boyu, ki je bolj dragoceno od škrlata in biserov? Če mi ga daš, ne pojdem v mesto.« In vselej je odgovarjal puščavnik: »Vse, kar imam, ti dam, le tega ne. Zakaj tega ne smem oddati.« In v mraku tretjega dne sta dospela do velikih škrlatnih vrat mesta sedmerih grehov. In Iz mesta se je razlegal hrup in glasen krohot. kl!cal takoj drugi dan v ».Tufru« In s tem dokazal, da smo zadeli v živo. Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar je popolnoma' okreval in od 6. februarja zopet redno uraduje. Ministrom bodo znižali dnevnice. Prva sekcija finacneea odbora je stavila predlog, naj se zmanjšajo ministrom dnevnice. Ministri dobivajo namreč za svoig »znojno« delo v narodni skupščini 60.000 K mesečne plače. Demokrate je že davno zadela kap na možganih. »Jucro«, ki mu očividno zmanjkuje gradiva, je že zopet napadlo socialiste zaradi snega in luže po mestnih ulicah. Tisto »Jutro«, ki se kar ne more užitveti v svoj mrtvaški položaj, je pozabilo, da je dr. Tavčar odgovoril cinično lansko leto deputaciji, ki je prišla zahtevat, da napravijo demokrati red po mestnih ulicah, ki ji ' naj očistijo snega: »Ja, veste gospodje, Bog ga je dal in Bog ga bo vzel!c Korupcija je na vseh koncih in krajih. Za stradajoče v Rusiji ni dala naša vlada niti ficka na razpolago. Naš nekda-nii poslanik v Petrogradu, sedaj poslanik v Parizu, gospod Spalajkovič je celo izrekel na konferenci Zveze narodov v Ženevi. ko je poročal dr. Nansen o strahoviti lakoti v Rusiji, celo sledeče krilate besede. »Bolje je, da umre 20 milijonov liudi od lakote, .cot pa da bi pomagali sovjetski vladi!« Za same pogranične čete, zloglasne caristične Wranglovce, ki so strah in trepet naših ljudi ob meji zaradi svojih nasilnosti, smo pa izdali v preteklem letu samo 720 milijonov kron. V naši narodni skupščini prirejajo gledališke predstave. Na seji narodne skupščine 3. t. m. je prišlo do burnega incidenta med poslancem Ivaničem in poslancem Beninom, ker je prvi očital drugemu, da je kot mlad fant kradel žlice. Benina ie nato pričel kričati, da ie Ivanič svinja, nakar ga je dejansko naskočil, da so iu morali ločiti navzoči poslanci. Taki incidenti so v naši narodni skupščini na dnevnem redu, zato pa tudi ni čuda, da deluje državni aparat nod vsako kritiko. Avtomobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja, da je morala radi velikanskega povišanja tvorniških cen pri vseh tehniških potrebščinah zvišati vozne cene na progi Škofja Loka - Železniki za ca. 50%. Povišanje nastopi v veljavo na dan 8- februarja t. 1. Okrepitev lastnega zadružnega kapitala mora smatrati vsak prepričan zadružnik - - za prvi pogoj zadružnega g>banja. - - In ruladi razbojnik se je smejal odgovoru in hotel potrkati na vrata. V tem pa je skočil puščavnik predenj in ga zgrabil za oblačilo rekoč: »Razprostri svoje roke in položi jih okrog mojega vratu in pritisni svoje uho na moji ustni, pa ti dam. kar mi je ostalo znanja o Bogu. In mladi razbojnik je obstal. In ko je puščavnik oddal svoje znanje o Bogu. se je zgrudil na zemljo, se razjokal in globoka tema mu je zastrla mesto in mladega razbojnika, da jo ni več videl. in ko je ležal na tleh in jokal, je opazil nekoga zraven sebe. In tisti, ki je stal poleg njega, je imel železne noge in njegovi lasje so bili kakor mehka volna. Pa je vzdignil pušča vnika rekoč: »Doslej si imel popolno znanje božje. Odslej boš imel popolno ljubezen božjo. Zakaj pla-kaš?« Pa ga je poljubih Za gTadu*očo Rus1'o. (Poziv amsterdamske internacionale.) SodrUgi, iz' stradajoče Rusije v zadnjih tednih došla poročila prekažajo vse dosedanje vesti. Pomoč, ki so jo poslale združene delavske zveze iz Evrope in Amerike za te od lakote obiskane kraje, ne zadostuje niti za polovico gladujočega ljudstva. Za 10 milijonov odraščenih in otrok ni nobene rešitve, ti se nahajajo že čez pol leta v obupnem stanju in ti gredo v gotovo smrt, če ne bodn evropske države priskočile z vsemi sredstvi takoj na pomoč. Iz Bušuluka v Samari prihajajo grozna poročila. Ljudstvo je tam snedlo že vse mač’\e in pse in druge živali. Celo mrliče jedo J reveži, ki jih ponoči izkopljejo iz grobov. Matere morijo svoje dojenčke in otroke, da jim ni treba gledati njih žalostnega pogina po lakoti. Ljudje jedo kruh, ki je narejen iz zemlje, drevesne Skorje in korenin, če jim pa še tei*a zmanjka, potem jedo slamo s streh in drevesno skorjo. Da je pa lakota tako strašna, je vzrok v temu. da je tonska suša pokončala skoro vso žetev na ozemiju, veliko večjem kot ie bila prejšnja država Avstro - ogrska. Na vseh koncih primanjkuje pa prevoznih sredstev. Sovjetska vlada se sicer trudi na vso moč, da bi olajšala bedo, pa njena pomoč je nezadostna. V enem samem okraju je umrlo 90% vseh otrok. Mednarodna delavska zveza je vzela v svojo preskrbo 40.000 otrok. Za 70.000 drugih otrok je prehrana nezadostna. 103.000 otrok je pa popolnoma predano svoji žalostni usodi. Kje so potem še odrasli ljudje? Mednarodna delavska zveza je sedaj ustanovila živilska skladišča in javne kuhinje, kjer se bo gladujočim ljudem hrana delila. Zato je dolžnost vsakega delavca, ki ima človeški čut v sebi, da denarno prispeva, da bo to mednarodno delavsko podjetje imelo uspeh. Na koga se naj obrnejo oči nesrečnikov? Na Vas, delavci! Na Vas gleda 100.000 in še več nedolžnih bitij v tihem upanju, ali se jih boste usmisiili in jih tako rešili grozne smrti od lakote! (Slede podpisi mednarodne delavske zveze v Amsterdamu.) Gorenji poziv je poslal Amsterdam Uniji slov. rudarjev v Zagorju s prošnjo, nai gre takoj na delo. da odvrnemo vsai košček nesreče, dokler je se čas Rotimo sodruge, naj ne ostanejo kamen nasproti groznemu trpljenju, ki gre nad ruskim nroletariatom. Pojdite vsi na delo in nabirajte prispevkov, v denarju, živilih, v rdravilib . . Podružnice USR naj pošljejo prispevke z natančnimi seznami, potrjenimi s štampiljko, unijskemu vodstvu v Zagorje. Darove sprejemajo vse naše politične in strokovne organizacije, sprejela jih tajništvo SSJ v Ljubljani in uredništvo našega lista.) ----- (r„. ®*1,° srečno! Poročil se je danes zju-> z*Jpan sodrug dr. Ljudevit Perič z rodb: 01 * J e v o iz ljubljanske c(,„‘ Mlademu paru želimo v novem stanu srečo in mir! ^n^H®nsko občinstvo, zlasti na ‘f ' °i>ozarjanio na današnji nastop Ziko c.sa kvarteta v Filharmoniji. Na sporedu so. Smetanov kvartet »Iz mojega življSnja«. Beethovnov kvartet op. 18 in Dvofakov klavirski kvintet, pri kaie* rem sodeluje tudi skladatelj J. Ravnik. Komur je do resne glasbene prireditve gotovo ne bo irostal! Matura na Tehniški srednji šoli v LJu^jani. Na višji stavbni šoli, ki zaključuje šolsko leto z zimskim semestrom, se vrše zrelostni izpiti meseca februarja in marca. Dne 4. t. rn. so pričeli s pismenimi in stavbnimi nalogami, ustni zrelostni izpiti pa so določeni na dan 4. marca. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja, da se vrši prihodnja javna odboro-va S3ja v sreuo, dne 8. februarja 1922 ; ob 20. uri v mali dvorani Mestnega do- j ma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. jio 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno. Trb ovija. Dne 1. februarja se je vršil shod v dvorani Delavskega doma, na katerem je poročni sodr. Kriu ič. Shod je bil sijajno obiskan. Sodrug .vrušič nam je por čal o potei.u pogajanj s Trboveljsko prcaiogokopno urubžbo. (Jorazložil nam ie akšne težkoce so imeli, ker so se naši zastopniki sklicevali na pogodbo, sklenjeno dne 19. januarja 1920, in na točko 8, katere pa družba ni hotela priznati. Namreč: točka 8. se je glasila, da se morajo plače vsake tri mesece urediti po cenah življenskih potrebščin. Toda dolič-ni, ki so bili lanskega leta pri pogajanjih, niso dojneseca oktobra zahtevali regulacije plač. In tako je gori imenovana družba trdila, da 8. točka ni več veljavna. K besedi se je javil tudi bivši komunist Podstudenšek iz Hrastnika. Možakar, kateremu so se hlačke tresle, ko so par komunistov zaprli in je v »Jugoslaviji« hitro izjavil, da ni bil nikoli komunist, dasi-ravno . . . Zabavljal je čez Unijo slov. rud. ter med drugim dejal, da so pogajanja trik Cobalov. Jaz pa pravim, to jc trik, ki se tudi njega tiče. ker je moral on kot delavski zaupnik gotovo vedeti, da je 8. točka pogažena, ker dne 3. novembra so imeli pogajanja z imenovano družbo v Trbovljah ali popolnoma brez uspeha. in sedaj je porabil priliko, ter skočil Uniji slov. rud. za vrat. Oglasila sta se še dva njegova pristaša, tudi iz Hrastnika, k besedi, ter blatila na ravno isti način Unijo slov. rud. Aplavdiraii sta jim pa dve že zelo dobro znani dami — tudi iz Hrastnika. Njuna moža sta pa doma za štedilnikom sedela in željno pričakovala, da se njiju ženi povrneta ter poročata, kako so kai udrihali po Uniii slov. rud., ki nam je izbojevala vsekakor, kar je največ mogla. — Eden, ki vso stvar zasleduje. Velenje. Pri nas so odpustili sredi decembra okoli 20 zunanjih delavcev pod pretvezo, da jih imajo preveč. Da pa ni res, je že to dokaz, da morajo jamski, čeprav neradi, zunaj delati. Tako postopa državni rudnik, če pa intervenirajo za te brezposelne, pa pravi g. dvorni svetnik, da ima rudnik primanjkljaj in sc, če te delavce sprejme, še bolj zadolži itd. Gospodje, jaz pa pravim: v velenjskem rudniku nimate povoda, vreči niti enega delavca na cesto. Zakaj? Zato, ker imamo tukaj nekaj takšnih, ki imajo precejšnja posestva in bi lahko živeli brez rudnika. Druge vrste jih je pa precej, to so namreč mali posestniki, ki ne morejo lahko brez rudnika živeti ali vendar jim nič ne škoduje, če dobe par mesecev v letu dopusta, posebno ob poletnem času. Za to zahtevamo, da sprejmete teli pav ljudi nazaj v službo, zahtevamo, ker prosili smo že dovolj. — Rudar v imenu mnogih. LJUBLJANSKI TRG, Mesa pretečeni teden ni primarijko« valo. Goveje meso I. vrste 38 do 42 K, na trgu po večini 34 do 36 K ter 28 do 30 K. Telečje meso 40 K, svinjsko 46 K, hrbet brez priklade 60 K. Slanine je dovolj po ceni 74 do 80 K kg; mast 85 K kg. Mleko liter 10 K, surovo maslo 140 kron, čajno maslo 180 K. Jajc na trgu zopet primanjkuje; plačujejo se po 8 do 9 kron komad. Mestna aprovizacija razprodaja jajca vsak dan dokler traja še za« loga po 6 K komad na Poljanski cesti štev. 15. Sadje na trgu ima sedaj sledeče cene: Jabolka 18 do 24 K kg, oranže 4 K komad. Mlevski izdelki slone na ceni 24 K za moko št. 0, najslabše črna moka 17.50 K, ješprenj 20 K, otrobi 8 K, koruzna moka 17 K, ajdova moka 26 K. Pšenica 17 K kg, rž 13.50 K, ječmen 12.70 K, oves 12.50 K, proso 9 K, koruza 13 K, fižol 14 do 15 K, leča 37.50 K. Zelenjava ima vsled letošnjega po* manjkanja visoke cene. Čebula 20 K, krompir 6 K; mestna aprovizacija 5 K, Dotične stranke, ki nimajo zadostne za-lege krompirja do jeseni, naj se pravo-* časno preskrbe s krompirjem pri mestni aprovizaciji dokler traja še zaloga. Špecerijsko blago: slabša kava 96 K, kava I. vrste 160 K kg, kristalni sladkor 56 K, v kockah 60 K, riž od 30 do 44 K po kakovosti, namizno olje 96 K, jedilno 84, slabša paprika 60 K, boljša 150 K kg, petrolej 20 K liter, testenine 32 do 36 K. P® Doscdai so potekle volitve papeža brezuspešno. Bile so žc štiri volitve, toda dosedaj brez uspeha. Papežev tajnik Gaspari daje svoiim tovarišem malo hrane, to pa zaradi tega. da bi jih prisilil do čim-* prejšnje ugodne volitve. Med božjimi namestniki vladajo čudna razpoloženja, ki dokazujejo, da so tudi kardinali krvavi nod kožo. Nad sikstinsko kapelo se je dvignil že štirikrat črni dim. ki naznanja oo stari tradiciji, da sežigajo po brez-uspešnem glasovaniu oddane glasovnice. Med kardinali se ie pokazala velika razcepljenost glasov, ker obstojajo številne frakcije, izmed katerih stremi vsaka, da bo izvelisn oaoež iz njenih vrst. —- Nemški duhovni molijo za njegovo veličanstvo kajzerja. Da piha v Nemčiji še vedno monarhistični veter, dokazuje sklep duhovnov v Potsdamu. Zveza potsdamskih duhovnov je namreč soglsann sklenila, da začno znova moliti za nje-« gevo veličanstvo kajzerja. Sledečo frazo bodo »pripopali« k svojim molitvicam: »Prosimo te, stoj na strani našega ljubega kajzerja, ki je daleč od nas.« Nekateri rei publikanski člani nemškega državnega zbora so jako ogorčeni nad tern sklepom potsdamske duhovščine. Izjavili so, ker je cerkev v Nemčiji še vedno zvezana državo in ker so duhovni plačani od pruske vlade in ne od kajzerja, je izdajalstvo proti sedanji vladi, če molijo za »prelju-bega cesarja«. Taki so ti oboževalci kronanih krvolokov. Za tiste milijone nemških pohabljencev, katere je kajzerjeva militaristična mašina pognala v peklo ne zinejo hinavske duše nič, toda za starega zločinca, ki bi moral biti žc davno postavljen k zidu z naročilom, da zre v šest puškinih cevi, pa molijo lopovi. Ako ni ta molitev blasfemija, potem ni nobena stvar, — Kapitalistične vlade sprejemajo pod svoja okrilje s krvjo oškropljene ra* beline. Iz \Vashiugtona poročajo, da je ameriška vlada dovolila Gregorju Serne-novu priti v Zedinjene države za dobo 6 mesecev. Poskusi, da se mu dovoli vstjop na ameriško ozemlje, se delajo že dalj časa, toda vsa zadeva je bila zavita v tajnost. Okoli tamošnjih bankirjev bo iskal posojilo za vprizoritev revolucije v Sibiriji prihodnjo pomlad proti boljševikom. Stopil bo v zvezo z generalom Wranglom in vsi kontrarevolucionarni caristični elementi bi se dvignili ob istem času proti sovjetski Rusiji. Bankirji imajo lepo priliko. da se na lahek način iznebe nekoliko miljard. Iz drugega vira poročajo, da hoče Amerika dobiti Semenova sem radi-tega, da reši Sibirijo njegove navzočnosti. Dokler se bo nahajal tam, bo orodje v rokah japonskega militarizma in bo prizadeval sibirski republiki vedno nove težkoče. — Semenov ima več žen, kar gotovo ne bo po godu ameriškim moralistom, ki so prizadejali svoječasno toliko težav Maksim Gorkiju in pozneje opernemu pevcu Baklanovu. Ampak Semenov je v službi kapitalizma, zato bodo njemu grehi, ki so res grehi, odpuščeni. Semenov je eden izmed največjih brutalnežev, ki so igrali kontrarevolucionarno vlogo v ruski civilni vojni. Na stotine oseb je dal pometati v vodnjake, na stotine so jih njegovi rablji na razne načine pomorili. Na take, s krvjo oškropljene karakterje, se opira kapitalizem s svojim militarizmom v boju proti zavednemu delavstvu, ker se jc predrznilo postaviti v Rusiji iti v Sibiriji svojo vlado. — Japonska bo izdala v tem letu 323,500.000 dolarjev za militarizem m ■28,000.000 dolarjev za šolstvo. Pri tem se ne sme pozabiti, da služi mnogo izmed teh 28 milijonov dolarjev tudi militarizmu, kajti tudi v šolah vežbajo mladino za ubijanje in ji vlivajo militaristični duh. Ampak razlika je kljub temu zanimiva. — Diplomacija ho reševala svetovna ekonomska vprašanja na konferenci v Genovi v Italiji. Povabljeni sta tudi Rusija in Nemčija. Konferenca v Cannesu, Je bila usodna za Briandovo ministrstvo. Lloyd George tira barko angleške diplomacije dalje in dalje, kljub zamotanim za- devam, ki jih ima tudi Velika Britanija dovolj. Vsaka konferenca kapitalističnih državnikov pomaga ka_pitalizmu iz kaosa, d udi genevska mu bo pomagala, s to razliko. da bo morda nomagala tudi Rusiji. Med ekstremisti v ruski komunistični stranki narašča strah, da bo postal kapitalizem nevaren Rusiii. Zinovjev pravi, da ie mešetarjenje s kapitalističnimi državniki za Rusijo nevarnejše, kakor pa odprt boj z orožjem. Kljub tem elementom bo Rusija pozdravila vsak sporazum, časten za Rusijo, ki ga bo mogla skleniti s kapitalističnimi državami. Oglasili pa so se caristični elementi v Parizu, Londonu in Rimu, ki pravijo, da so zanadne države napravile neodpustljiv greh, ker so pozvale na ekonomsko konferenco v Gene-vo tudi zastopnike ruske sovjetske vlade. Ti ljudje še vedno sanjajo o zlatih časih. ko so zanje garali muziki in delavci, oni pa so se zabavali v Petrogradu, Moskvi ali pa v inozemstvu. Njihov argument jc, da če kapitalistične vlade vztrajajo še en čas in spomladi financirajo n oborože čete kontrarevolucionarnih generalov, bo sovjetska vlada morala oa-sti. Gospodič aristokrati pozabljajo, da nam pripovedujejo to povest že ves čas od leta 1918. Angleži, ki so previdni, ne žele financirati novih poskusov za strmoglavljenje sovjetskega režima. V Lonuc-nt» so mnenja, in ne do krivici, da bi pre-memba režima v Rusiji evropski kaos še povečala in da bi nastala v Rusiji in morda tudi v nekaterih drugih deželah popolna anarhija. Ker je sovjetska vlada spremenila svojo ekonomsko politiko, ker jc pripravljena dati koncesiie. trgovati z inozemstvom po kapitalističnem praven m obnoviti trgovske pogodbe ter stopiti v diplomatične stike, imajo angleški kramarji upanje, da bodo morali dosedanjim korakom nazaj ki jih ie storila sovjetska vlada, slediti nadaljni koraki. To se pravi, Rusija bo stopnjevaie postala tekom let moderna kapitalistična država. Tako vadimo, da žive liudje od upov na vseh koncih in krajih v vseh sferah življenja. Razvoj oa melje to družbo uanrej iti naprej in jo približuje zrelosti za socializem. UTRINKI. Spolnost ubija samo tiste, ki imajo preveč časa na razpolago. Zato je boj proti lenobi tudi pri rešitvi ženskega vprašanja prvi pogoj k uspehu. To tembolj. ker je običaino tudi naipridnejša žena — lena, lena duševno. Ves dan dela, še ponoči nima miru — toda samo telesno, z glavo noče delati. Tudi kadar mislimo, delamo. Čim pravilnejše mislimo, tem naporneje delamo. To delo tudj utruja, včasih kar boli! Povej to vsem tistim, ki jih hočeš osrečiti. Naj delajo vedno, z rokami in z glavo, pa bodo imeli srečo v svojem srcu, od koder jim ie noben »vihar« ne izruje. Posebno ne tisti spolni viharji, ki delajo lenuhom toliko skrbi in škandalov. £ V vojnem času vzame vlada mirne in dobre ljudi, jim potisne Duške v roke in jih uči, kako je treba ubijati druge ljudi Toda vsake voine ie enkrat konec. Fantje pridejo domov, kolikor ni ubitih, oddajo puške in se vrnejo v civilno življenje. Vlada smatra, da morajo poslej biti ravno tako dobri kakor so bili prej , dokler se niso učili moriti. Koliko pa je takih, ki odda.io s puškami vred tudi zverski čut, katerega so se nalezli v morilski šoli? V vseh državah še ni bilo nikdar toliko umorov kakor jih je ravno zdaj no voini. Nedolgo tega so pisali nemški časopisi, da ie bivši poročnik hladnokrvno ustrelil svojo nosečo ženo ■ in nekega neznanca. Pred par dnevi ie : mlad fant. tudi bivši vojak, ki je bil z ameriško ekspedicijo v Sibiriji, ustrelil i dve sestri, ki sta stanovali v isti hiši kot on. Po mnenju zdravnikov ie fant imel pretresene živce, amnak imeli so ga za neškodljivega. Strašne so nos’edice voj-ne. Lahko ie ljudem zbuditi zverski instinkt ubijanja, ali težko ga je potem za-treti. Civilizacija ie velika farsa.____________ Izdajate1!: Zvonimir Besviot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. LjuNjaDa, dne 6.fetaja1922 v