Ob koncu leta Miklavževanje in druge prireditve Ponovno izvoljeni župan Peter Ložar Naprej s polno paro Žerjavcki praznujejo Dve desetletji društva upokojencev Aktivna na vec podrocjih Biserka in Aleksander Cicerov Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin Tisti žar . Na naslovnici Obisk Miklavža med trzinskimi bloki Fotografija: Tanja Jankovic v oceh … Foto: osebni arhiv VSP Glavna in odgovorna urednica: Ob pregledovanju fotografij z letošnjega miklavževanja v Trzinu so se Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal me najbolj dotaknile oci najmlajših. Oci, ki polne pricakovanja in upanja zrejo v prvega decembrskega dobrega moža, oci otrok, ki srcno upajo, da jim bo Miklavž dobrohotno spregledal tudi kakšno neposlušnost, ki so jo zagrešili med letom, in jih nagradil s svojimi darovi. Otroci imajo ob takšnih priložnostih še vedno žar v oceh. Pricakovanje, upanje in tudi vpliv tradicije so pri njih še tako globoki, da se ob tem Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Bar­bara Kopac, Zdenka Kopac, Brigita Ložar, Alenka Marjetic Žnider, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Zinka Kosmac, Miha Pavšek nujno sprašujem, kdaj in kam se v življenju vse to izgubi ali vsaj tako zelo zbledi. Lektoriranje: Je za to kriv sodobni, prehitri tempo življenja, ki mu radi pripisujemo krivdo za marsikaj? Je svoje storilo potrošništvo, ki v nas že zelo kma- Darja Tasic lu zaseje obcutek, da potrebujemo (še) vec in vec (materialnega), in Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za januarsko številko oddajte najkasneje do petka, 4. januarja. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenarocenih prispevkov. ce tega ne dobimo, in to takoj, zdaj, se pocutimo manjvredne, vcasih tudi ne dovolj sposobne? Ali pa smo za to, da ta carobni žar na lepem nekam izgine, krivi kar sami, ker se pustimo voditi zlaganim potrebam in idealom potrošniške družbe, ob tem pa pozabljamo, da imamo tisto najvecje bogastvo v resnici ves cas na dosegu roke – v nas samih?! Ob slovesu tega leta vam zato želim, da bi znali spet (za)upati in se radostiti ob drobnih stvareh. Da bi se veckrat spomnili, da delata prijaz­nost in nasmeh prave cudeže in da lepa beseda (še vedno) lepo mesto najde. Da je v slogi neverjetna moc. In da imajo pomoc in dejanja iz socutja vecjo vrednost, kot si lahko mislimo. Vse to nam lahko spet zaneti žar v oceh in obogati naše življenje. In potem clovek lažje in boljše deluje tudi navzven – v svojih družinskih in prijateljskih krogih, v službi, lokalni skupnosti in še kje. Glavna in odgovorna urednica Vesna Sivec Poljanšek Obcina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice »Medobcinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Lokalne volitve 2018 Rezultati lokalnih volitev v Trzinu Tudi Trzinci smo predzadnjo novembrsko nedeljo šli na volitve, in to Drugega kroga nam ni bilo treba »teci«, saj je dosedanji župan dobil v precej vecjem številu (59,28 %), kot je bilo v prvem krogu slovensko že v prvem krogu vecinsko podporo (1124 glasov ali 62,17 %). povprecje (51,18 %). Vseh volivcev je 3067, glasovalo pa jih je 1818. Nekoliko pa so se premešale krate v sestavi obcinskega sveta, kjer Najboljša udeležba je bila na volišcu št. 2 (61,37 %), ki obsega vecino ima zdaj vecino Lista za trajnostni razvoj Trzina, s 7 izvoljenimi sve­obmocja Mlake, sledita pa volišce št. 1 (53,68 %), ki obsega obmocje tniki (prej 5), po 2 svetnika imata listi SDS (prej 2) in Odgovorni aktivni Starega Trzina in blokov soseske T-3, in volišce št. 3 (51,63 %), ki ob-obcani Trzina (prej 3), po enega pa listi Združeni Trzin (prej 1) in Trzin sega jugozahodni del Mlak in obrtno industrijska cono. je naš dom (prej 2). Za obcinske svetnike (13) so bili izvoljeni: SDS – Slovenska Lista za trajnostni razvoj Trzina Odgovorni aktivni obcani Trzina demokratska stranka 4. Peter Ložar 11. Alena Marjetic Žnider 1. Rado Gladek 5. Nuša Repše 12. Robert Markic 2. Miha Pancur 6. Milan Karce 7. Klavdija Tretjak Lista Trzin je naš dom Lista Združeni Trzin 8. Anton Kralj 13. Gregor Pevc 3. Marko Kajfež 9. Dunja Špendal 10. Anton Peršak Zaradi županskega položaja pripada Listi za trajnostni razvoj Trzina še nadomestno svetniško mesto – zasedla ga bo Veronika Weixler. Splo­šni rezultati so v spodnji, barvni preglednici, tule pa so rezultati po treh trzinskih volišcih, ki so za marsikoga še bolj zanimivi, saj kažejo, kako smo glasovali Trzinci na svojih treh volišcih po obmocjih. Glasovanje za obcinske svetnike: 1. LISTA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TRZINA 40,71 47,65 52,64 42,26 47,57 2. SDS -SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 23,89 20,26 14,08 12,78 16,83 3. ODGOVORNI, AKTIVNI OBCANI TRZINA 15,04 10,98 13,91 25,31 15,43 4. LISTA ZDRUŽENI TRZIN 9,73 7,85 8,27 10,07 8,61 5. LISTA TRZIN JE NAŠ DOM 8,85 5,56 6,87 5,16 6,09 6. NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI 1,77 6,13 3,35 2,95 4,25 7. NPS - NAPREJ SLOVENIJA 0 1,57 0,88 1,47 1,23 % Glasovanje za župana: 1. Peter Ložar 64,86 64,86 64,77 54,26 62,17 2. Jože Lukan 1,85 1, 85 0,69 0,00 0,94 3. Romeo Podlogar 13,51 13,51 18,65 31,87 19,75 4. Rado Gladek 10,81 10,81 7,77 7,79 9,35 5. Marko Kajfež 8,96 8,96 8,12 6,08 7,80 Lokalne volitve 2018 Pripravil: Miha Pavšek Viri: https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_trzin.html Kako pa kaj stroški? To je naše porocilo v sliki in besedi o tem, kje so bili v naši obcini najpogosteje postavljeni obcestni panoji z volilno vsebino, koliko je obcina zaslužila z njimi in koliko bo volilna kampanja stala kandidate oziroma stranke ali liste. Najvec obcestnih panojev in plakatov je nagovarjalo Trzince v pro­metnejših delih Trzina (ob Ljubljanski in Mengeški cesti, ob krožišcu pri trgovini Mercator in ob vhodu v obrtno-industrijsko cono). Postav­ljeni pa so bili tudi drugod, tako na javnih kot na zasebnih površinah – na zelenicah ob hišah, na ograjah in kozolcih, steklenih površinah lokalov ... Za volilne A-panoje, postavljene ob javnih cestah, se je v obcinsko bla­gajno nateklo 449,50€ (LTRT, SDS in OAOT). Koliko denarja so stranke in liste porabile za celotno kampanjo, pa bo znano šele v porocilu, ki ga morajo organizatorji volilne kampanje oddati na AJPES do 2. aprila 2019 oziroma najpozneje 15 dni po zaprtju trgovalnega racuna. Del vloženih sredstev lahko dobijo liste povrnjen iz obcinskega pro­racuna, ce najpozneje do 18. januarja 2019 vložijo zahtevek s poroci­lom o vseh izdatkih za volilno kampanjo. Pod dolocenimi pogoji pa se lahko politicnim strankam dodeli tudi letna dotacija. Besedilo in fotografije: Tanja Jankovic Lokalne volitve 2018 Zahvala Spoštovani Trzinke in Trzinci! Zahvaljujemo se vam za glasove, ki ste jih namenili ekipi in pro­gramu liste Odgovorni, aktivni obcani Trzina. Verjamemo, da se s skupnimi koraki dalec pride, zato smo veseli, da so posamezne tocke našega programa vzbudile tudi zanimanje ponovno izvoljene­ga župana. Ne dvomimo, da bodo obcinski svetniki v novem man­datu pripravljeni sodelovati tudi na podrocju pravicne dolocitve cen komunalnih storitev, za kar se zavzemamo že od leta 2013. Veselimo se izzivov, ki so pred nami. V letu 2019 vam želimo obilo zdravja in vse dobro! ODGOVORNI, AKTIVNI OBCANI TRZINA Povolilne misli Od ustanovitve trzinskega obcinskega odbora Slovenske demokrat­ske stranke je minilo dvajset let. Trzinski obcinski odbor je bil ustanovljen v cetrtek, 17. septembra 1998, v prostorih Krajevne skupnosti Trzin, prisotnih pa je bilo 9 cla­nov SDS iz Trzina in 3 clani iz Domžal. Od ustanovnih clanov sva v obcinskem odboru SDS Trzin zdaj samo še Milica in Jože Erculj. Vsa ta leta smo delovali povezovalno, konstruktivno, pa naj smo bili na poziciji ali v opoziciji, delali smo v dobro Trzina. In zato letos, v vo­lilnem casu, nismo sodelovali v »plakatarskem« boju in se nismo hvalili z doseženim v preteklosti, tako kot drugi, ki so se kitili celo s tujimi, Zahvala volivcem Spoštovane Trzinke in Trzinci! Vsem, ki ste se udeležili volitev, se v svojem imenu iskreno zahvalju­jem. Z udeležbo na volitvah ste pokazali, da ste pripravljeni prevzeti svoj del odgovornosti za nadaljnje upravljanje našega kraja. Rezultat na volitvah je pokazal veliko in govori o stanju naše družbe danes, o sposobnosti razmišljanja prebivalstva, o dometu populizma, o naših možnostih boja proti korupciji, klientelizmu, boju za pravno državo in podobnem. Imamo družbo, kakršno si zaslužimo. Sam se s tem po 20 letih aktivnosti umikam iz trzinske samouprave. To sem napovedal že pred volitvami za primer, ce vecina odloci, da je zadovoljna s stanjem v Trzinu. Najlepša hvala vsem ODGOVORNIM, ki ste mi na volitvah namenili podporo! S spoštovanjem, Romeo Podlogar našimi dosežki v zadnjem mandatu (ena volilna enota, subvencije za varstvo otrok v vrtcu, certifikat mladim prijazna obcina …). In nismo po gospodinjstvih trosili letakov z nerealnimi obljubami in nismo po nepotrebnem razmetavali vašega in našega denarja. Smo pa vsakemu izmed vas, ki nam je namenil svoj glas, HVALEŽNI, saj s tem rastemo in se krepimo. S poštenim delom, s socialno pravicnostjo in s ponosom gremo v novo štiriletno obdobje obcine Trzin. V novem letu želim vsem veliko zadovoljstva v naši obcini. Milica Erculj Obcinske novice Intervju z županom Petrom Ložarjem S polno paro gremo naprej! Obcani so na letošnjih lokalnih volitvah na celo trzinske obcine znova postavili dosedanjega župana Petra Ložarja. Z njim smo se dobili dober teden po volitvah, da bi poklepetali o vtisih po izvolitvi in predvsem o nacrtih za prihodnja štiri leta. Kot je videti, se bo v Trzinu (tudi) v prihodnje dogajalo veliko novega. • Volitve so za nami in zanimajo me prvi odzivi obcanov. Obcani so, kot kaže, zadovoljni z mojim delom. Veseli me, da je bila le­tos visoka volilna udeležba, skoraj 60-odstotna. Vesel pa sem tudi tako množicne podpore obcanov, ki so glasovali zame in za našo listo; s tem so potrdili, da smo v preteklih štirih letih delali veliko in dobro. Vsem se ob tej priložnosti zahvaljujem za izraženo podporo. • Ste po tiho pricakovali takšen rezultat? Vedno upaš na najboljše, pa vendar sem po naravi realist in nisem pri­cakoval, da bom zmagal tako suvereno in da bo to v prvem krogu. • Je bilo v casu predvolilne kampanje kaj metanja polen pod noge? Soocenje županskih kandidatov je potekalo za razliko od marsikatere druge obcine zelo na nivoju. Ni bilo razloga, da bi si metali polena pod noge, tudi zato, ker je Trzin obcina brez izrazitih težav in, kot sem preprican, se da vse rešiti s po­govorom. Vsaj v vecini primerov. Zato je bila tudi predvolilna kampanja zelo korektna. • Vam je kljub temu ostalo v spominu kaj takega, na kar so vas opozorili vaši protikandidati ali obcani in bi bilo vredno v vašem novem mandatu spremeniti? Vecino tega, kar so mi ocitali, da še ni opravljeno, je v resnici že v teku, a se vcasih vse ne vidi na prvi pogled. Ena takšnih stvari je, recimo, po­vezovalna cesta med Mlakami in industrijsko cono: projekt je že v teku, a zaradi postopkov, tudi zapušcinskih, gredo stvari pocasi. Nekateri so mi ocitali, da bi lahko na tem predelu položili asfalt. A zakaj? Da bi ga cez leto dni spet metali ven? Ta hip še ne moremo predvideti, kje bo potekala celotna trasa, zato je pri takšnih projektih najpametneje še malo pocakati. Trajalo bo še kakšno leto, da bomo lahko vse skupaj speljali do konca. Smo pa omenjeno povezovalno cesto osvetlili, tako da je tu zdaj možen varen prehod tudi v vecernih urah. • Kaj so prioritetne naloge v vašem novem mandatu? Najprej moramo urediti formalnosti, da bo obcinski svet lahko zacel normalno funkcionirati, potem se bomo lotili nacrtovanih projektov. Eden takšnih je dom zašcite in reševanja; prihodnje leto naj bi koncno šel v gradnjo. • So se stvari torej vendarle premaknile? Da, zdaj so se. Zaradi nekaterih svetnikov, ki so hoteli izvesti referen­ Obcinske novice 1. redna (konstitutivna) seja obcinskega sveta V sredo, 12. decembra, je v prostorih Obcine Trzin potekala 1. redna (kon­stitutivna) seja obcinskega sveta po lokalnih volitvah. Na njej je zasedalo 13 novoizvoljenih obcinskih svetnikov, sejo pa je tokrat izjemoma vodil – kot zahteva 15.b clen Zakona o lokalni samoupravi – najstarejši obcinski sve­tnik novoizvoljenega obcinskega sveta, Anton Peršak. Ta je na zacetku predal besedo predsednici obcinske volilne komisije Bi­serki Cicerov, v svojem porocilu pa je nato jedrnato strnila potek letošnjih lokalnih volitev in predstavila tudi vse volilne rezultate (ti so podrobno nani­zani tudi v tej številki Odseva na straneh 4 in 5). Obcinski svet je najprej soglasno potrdil porocilo z lokalnih volitev, pozne­je pa je prav tako soglasno potrdil imenovanje komisije za potrditev man­datov clanov obcinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Komisija, ki so jo sestavljali predsednica Alenka Marjetic Žnider ter clana Klavdija Tre­tjak in Rado Gladek, je ob nacrtovani prekinitvi seje za nekaj casa zapustila sejni prostor zaradi svojega dela, po petih minutah pa se je vrnila in zbrane med drugim seznanila, da ni prejela nobenih pritožb kandidatov ali pred­stavnikov kandidatov oziroma list kandidatov, zato je predlagala obcinske­mu svetu sprejetje sklepa o potrditvi mandatov clanov obcinskega sveta in nato še potrditev izvolitve župana. Obcinski svet je soglasno sprejel oba predlagana sklepa. Ker je bil župan Peter Ložar na volitvah istocasno izvoljen tudi za clana obcinskega sveta, je uradno potrdil, da sprejema svojo župansko funkcijo in se zaradi nezdružljivosti obeh funkcij odreka svetniški vlogi. Obcinska volil­na komisija bo pozneje sprejela odlocitev, kdo z županove liste za trajnostni razvoj Trzina bo dobil mesto v obcinskem svetu namesto njega. Župan je nato slovesno podal izjavo o svojem delovanju v novem mandatu. Pred koncem prve seje je obcinski svet potrdil še imenovanje predsednika in clane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predse­dnico omenjene komisije je bila potrjena Klavdija Tretjak, za clane pa Nuša Repše, Tone Kralj, Rado Gladek in Alenka Marjetic Žnider. 1. (konstitutivna) seja obcinskega sveta se je koncala v dobrih štiridesetih minutah, vkljucno z vmesno petminutno prekinitvijo, s podrobnostmi z nje pa se lahko seznanite na spletni strani Obcine Trzin. Besedilo in fotografija: Vesna Sivec Poljanšek Statistika o zdravju in kakovosti življenja v naši obcini Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos že tretje leto zapored pripravil rezultate raziskave Zdravje v ob­cini 2018. Rezultati na ravni celotne Slovenije kažejo povecanje deleža delovno aktivnih prebivalcev, višjo doseže­ no izobrazbo in povecanje deleža starejših prebivalcev. Podatke so zbrali v sodelovanju z drugimi organizacijami in jih za vsako obcino posebej prikazali v kratki publikaciji, v kateri so avtorji projekta za­pisali: »Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njiho­vo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želimo zato spodbuditi zlasti odlocevalce na lokalni ravni za njihove aktivnosti za promocijo in krepitev zdravja prebivalcev.« Obmocne enote NIJZ pa so jim v podporo tudi pri in­terpretaciji podatkov in pri iskanju ucinkovitih ukrepov. Kakšno je zdravje prebivalcev naše obcine Statisticno gledano izvajamo v Trzinu vec preventivnih aktivnosti, kot je povprecno v Sloveniji, in prebivalci naše obcine so glede na predstavljene kazalnike manj obremenjeni z vedenjskimi dejavniki tveganja za zdravje. Po podatkih NIJZ smo v Trzinu razmeroma zdravi. Število prejemnikov zdravil proti povišanemu krvnemu tlaku, duševnim motnjam in sladkorni bolezni je pod slovenskim povprecjem. Manj je prekomerno prehranjenih otrok in sprejemov v bolnišnice v zaradi srcne in možganske kapi ter bolezni, pove­zanih z alkoholom. Manjša je tudi umrljivost. Vec naših obcanov se odzove na program Svit (državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predra­kavih sprememb in raka na debelem crevesju in danki), vecja je tudi skrb za ustno higieno pri odraslih. Razveseljiv je podatek, da je manj tudi bolniške odsotnosti delovno aktivih Trzincev. Je pa v primerjavi s celotno Slovenijo nekoliko vec novih primerov raka na dojki in pljucih, klopnega meningoen­cefalitisa in bolnišnicnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih. To zdravnica Tjaša Jerman iz NIJZ pojasnjuje: »Na nastanek rakave­ga obolenja vplivajo številni dejavniki. Na nekatere od njih ne moremo vplivati (npr. spol, starost, dedna nagnjenost), na nekatere pa lahko.« In ob tem svetuje: »Da bi zmanjšali možnost zbolevanja za rakom dojke ali debelega crevesja, je pomembno, da vzdržujemo zdravo telesno težo, se dovolj gibamo in se izogibamo pitju alkohola. Tveganje za nastanek raka debelega crevesja povecuje tudi premalo sadja in zelenjave v prehrani. Vecje tveganje za pojav raka dojke je pri ženskah, ki so prvic rodile po 35. letu ali sploh niso rodile. Na dolgi rok zmanjšuje tveganje tudi dojenje, pomembno pa je tudi samopregledovanje dojk, in to vsak mesec, po 50. letu pa tudi sodelovanje v programu Dora, z rentgenskim slikanjem dojk, mamografijo, vsaki 2 leti. Tako odkrijemo morebitnega raka še v zgodnji fazi, ko je zdravljenje veliko bolj uspešno. Pri raku debelega crevesja pa je pomembno, da se po 50. letu udeležimo programa Svit, s katerim se lahko odkrijejo in odstranijo že predrakave spremembe (polipe), in do na­stanka raka sploh ne pride.« Tjaša Jezernik pa opozarja še na pljucnega raka: »Raka na pljucih povzroci v 90 odstotkih kajenje. In ker je kajenje povezano tudi z nastankom nekaterih drugih vrst raka, pa kronicne bo­lezni pljuc, možganske in srcne kapi, bomo z opustitvijo kajenja ubili vec muh na en mah in naredili zase nekaj res dobrega. Ce tega ne zmoremo, pa nikar ne kadimo v zaprtih prostorih in v prisotnosti drugih, zlasti otrok. Eden od dejavnikov, ki povzrocajo astmo pri otrocih, je namrec tudi kaje­nje. Rezultati raziskave iz leta 2014 kažejo, da je v obcini Trzin leta 2014 redno ali obcasno kadilo 26 odstotkov prebivalcev, kar je bilo malo vec od slovenskega povprecja (podatek iz: Zdravje v obcini 2016)«. Poleg tega pa Jermanova vsem priporoca tudi cepljenje proti klopnemu meningoen­cefalitisu, ki je po njenih besedah varno in ucinkovito. Vecina preostalih kazalnikov zdravja v obcini je v okviru slovenskega pov­precja, a lahko, kot so zapisali avtorji projekta, v majhnih obcinah zaradi Obcinske novice majhnega vzorca pricakujemo vecja nihanja vrednosti. Vec na spletnem portalu obcine.nijz.si. Kje v Sloveniji se najbolje živi Tudi po raziskavi, ki jo je sredi oktobra objavila revija Moje finance, v clan­ku Kje v Sloveniji se najbolje živi, se je naša obcina statisticno gledano uvrstila dokaj visoko – na 26. mesto med 212 slovenskimi obcinami. Po analizi podatkov se najbolje živi v Cerkljah na Gorenjskem. Naša obcina, ki je po površini druga najmanjša in v kateri živi 3.880 prebivalcev, povprecno starih 42,6 leta (povprecna starost v Sloveniji je 43,3; podatki SURS, stanje 1. 7. 2018), je po ugotovitvah novinarjev Financ po gospodarski moci tretja obcina v Sloveniji – imamo najvecje število gospodarskih družb na obcana, te ustvarijo skupaj 221.000 evrov prihodkov na obcana in nekaj vec kot 50.000 evrov neto dodane vrednosti na obcana – kar je dalec najvec v državi. Poleg tega je pri nas tudi najvecji delež višje ali visoko izobraženih delovno aktivnih prebivalcev, smo med 10 obcinami z najbolj urejeno infra­strukturo in tudi stanovanji, a so ta težje dostopna – po podatkih iz tega clanka lahko s povprecno mesecno neto placo 1.120 evrov v naši obcini Konec sežiganja na Beli cesti V torek, 27. novembra, nekaj po polnoci je varnostnik varnostne službe, ki jo je najela obcina, na koncu Bele ceste zablokiral kombinirano transportno vozilo, s ka­terim so štirje moški v slepi žep gozdicka med Novim Trzinom in IOC pripeljali velik kup elektricnih odpadnih kablov in jih tam zažgali. Kmalu zatem so se varno­stniku pridružili še župan, policisti in trzinski gasilci, ki so prišli na kraj dogodka zaradi požarne nevarnosti z gasilskim vozilom. Ob prihodu policistov policijske postaje Domžale je bil ogenj že po­gašen, so pa opravili uradni postopek in zaradi kaznivega dejanja od­metavanja in kurjenja odpadkov v naravi podali prijavo na inšpekcijo za okolje in naravo. Storilci so bili na koncu Bele ceste dobesedno ujeti, saj so jim odhod preprecevala kar štiri vozila, zato je župan Peter Ložar izkoristil razmere in s storilci opravil razgovor, v katerem jih je opozoril, da bo varnostna služba, ki jo je najela obcina, tudi v prihodnje redno patruljirala po gozdnih poteh v obcini, pojasnil pa jim je tudi, da Trzinci skrbno varujemo svoje okolje in da smo samozašcitno narav­nani, zato bomo ob vsakem sumljivem kombiju, ki bo v poznih vecernih urah zavil na Belo cesto, poklicali policijo. Ker je Bela cesta obcinska cesta, je obcina onesnaženi pesek z os­kupimo le 0,53 kvadratnega metra. Manj dostopna so stanovanja in hiše le še v Piranu, Izoli, Kranjski Gori in Škofljici. Poleg tega so novinarji v svoji raziskavi ugotovili, da je v naši obcini vec locitev kot porok in da smo s tem v slovenskem merilu takoj za obcino Podlehnik, resno skrb pa vzbuja podatek, da se zgodi najvec kriminala na enega obcana prav v naši obcini. Novinarji domnevajo, da je to zaradi mocno skoncentrirane podjetniške in obrtne dejavnosti, in dodajajo: »Na policiji pa mirijo in pravijo, da je varnost v teh obcinah ugodna.« Lahko pa se pohvalimo, da smo ena redkih obcin (takih je v državi le 16), ki so bile lani popolnoma brez dolga. Vec na portalu: mojefinance.finance.si. Vse to so zgolj ugotovitve na podlagi statisticnih podatkov, ki dajo sploš­no sliko stanja v obcini. Kako pa smo v resnici zadovoljni z življenjem v naši obcini in kakšno je naše zdravje? Odgovor na taka vprašanja bi nam lahko dali le obcani, tako pa bi si morda ustvarili nekoliko drugacno predstavo o življenju v naši obcini, kot nam jo prikazuje statistika. Tanja Jankovic tanki zoglenelih kablov s te ceste že varno odstranila in nasula nov pesek. Župan Peter Ložar na tem mestu znova poziva prebivalce Novega Trzina, da naj v primeru, ce opazijo dim ali pa v poznih vecernih urah sumljive prevoze kombijev, o tem takoj obvestijo policijo. Ob tem pa je še dodal: »Ce je komu neprijetno, da bi se izpostavljal, lahko v takem primeru kadarkoli, tudi sredi noci, poklice neposredno mene in bom prijavo jaz posredoval naprej.« Županova telefonska številka je objavljena na obcinski spletni strani trzin.si/obcina/zupan. Tanja Bricelj, foto: Peter Ložar 2019 Obcinske novice Obnova elektricnega kabla v Mlakarjevi ulici Septembra in oktobra letos so v Mlakarjevi ulici potekala obsežnejša gradbena dela. V obcinskem obvestilu o popolni zapori Mlakarjeve ulice je pisalo, da je v okviru sanacije predvidena zamenjava spodnjega in zgor­njega ustroja cestišca (tampona in asfalta), gradnja nove kanalizacije za odvod odpadne padavinske vode in obojestranskega hodnika za pešce ter posodobitev cestne razsvetljave in prometne signalizacije. Izvajalci so dela koncali malo pred lokalnimi volitvami, le malo zatem pa je bil plocnik v bližini krožišca ponovno prekopan. Zakaj? Županov višji svetovalec za gospodarske javne službe Andrej Gril nam je poslal tole pojasnilo: »Domnevalo se je, da je izvajalec del v casu ob­nove cestišca Mlakarjeve ulice najverjetneje poškodoval zunanjo zašcitno ovojnico nizkonapetostnega elektroenergetskega kabla, kar je povzrocalo stalne dnevne izpade elektricne energije pri bližnjih objektih, ki se napajajo preko predmetnega kabla. Meritve distributerja elektricne energije Elektro Ljubljana, d. d., DE Ljubljana okolica so poškodbo zaznale, zato je k sani­ranju omenjene poškodbe izvajalec pristopil nemudoma. Pri izkopu je bilo ugotovljeno, da gre za starejšo poškodbo, ki pa se je pri nedavnem posegu postopno zacela širiti oziroma stopnjevati.« Problem nam je pojasnila tudi Kristina Sever, vodja službe za korporativno komuniciranje pri Elektro Lju­bljana: »Preko klicnega centra smo dobili obvestilo, da so odjemalci na delu Kidriceve in Mlakarjeve ulice v Trzinu brez elektricne energije. Dežurni mon­ter je na lokaciji ugotovil, da je pregorela varovalka na nizkonapetostnem izvodu transformatorske postaje Trzin Mlakarjeva, ki napaja banko in trgo­vino. Ob zamenjavi varovalke je prišlo do veckratnega pregoretja varovalke, kar je pomenilo, da je napaka na omrežju in da je nizkonapetostni vod v okvari. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da je kabel poškodovan v predelu ja­ška, v katerem se nahajajo kabli javne razsvetljave in vodi našega podjetja. Glede na to, da sta bila plocnik in cesta pred kratkim obnovljena, smo sto­pili v kontakt s podjetjem Lavaco, ki je obnavljalo infrastrukturo. Omenjeno podjetje je tudi sodelovalo, da smo okvaro na terenu cim prej sanirali.« Glede morebitne obnove zemeljskih vodov in vgradnje vodov v zemljo v delih Trzina, kjer še vedno potekajo po zraku, pa nam je Severjeva odgo­vorila le tole: »Naše podjetje aktivno sodeluje z obcinskimi predstavniki, zasebnimi investitorji in lastniki obstojecih odjemnih mest v primeru rekon­strukcij, novogradenj in razvojih potreb.« Ce sodimo po trenutnem stanju, so njihovi dogovori silno dolgotrajni ... Besedilo in fotografija: Tanja Jankovic Prav posebna filmska delavnica Zavod Sotocje je proti koncu oktobra organiziral v sodelovanju s prosto­voljci z osnovne šole Preska in s podjetjem Max Visuals v okviru projekta EVREKA iz razpisa LAS Za mesto in vas, financiranega od Evropskega skla­da za regionalni razvoj, filmsko delavnico o naravovarstvu in vodi. Na de­lavnici so se mladostniki prvic seznanili s snemalno in fotografsko opremo, sledilo pa je snemanje, na katerem so pred kamero spregovorili o pomenu voda z njihovega vidika. V drugem delu delavnice sta prostovoljca Evropske prostovoljske službe iz Španije in Francije predstavila osnove snemalnih in fotografskih tehnik in video montaže. Mladostniki so bili aktivno udeleženi v celotnem snemalnem procesu, pred kamero in za njo, in so tako prejeli nepozabno izkušnjo, ki jim bo koristila pri njihovih naslednjih projektih. Njihov filmcek si lahko ogledate na spletni strani evreka.si (Aktivnosti). Clani projekta EVREKA, foto: Arhiv projekta EVREKA Potrebujete varstvo za otroke? Ce potrebujete za svoje otroke nekajurno varstvo v popoldanskem casu, zvecer ali ob koncu tedna, se obrnite na Babi servis! Storitev je brezplacna, ker je sofinancirana od Evropske unije – Evropskega sklada za regionalni razvoj – in Republike Slovenije, po­teka v okviru projekta Krekovo središce, izvajale pa jo bodo mlajše upokojenke. Projekt se bo izvajal do porabe razpoložljivih sredstev, predvidoma do junija 2019. Vec informacij dobite na elektronskem naslovu viktorija.drolec@ zmsk.si, na »babi servis« pa se lahko prijavite na naši spletni strani zmsk.si. Viktorija Drolec, ZMSK Obcinske novice Novosti s podrocja centra za socialno delo v letu 2019 Družinski prejemki 1.januarja 2019 bodo pri družinskih prejemkih zacele veljati spremembe, in sicer: • ocetovsko in starševsko nadomestilo bo znašalo 100 odstotkov osnove (doslej 90 odstotkov), • materinsko nadomestilo bo neomejeno, starševsko in ocetovsko nado­mestilo pa bo omejeno na 2,5-kratnik povprecne place (prej 2-kratnik), • dodatek za veliko družino bodo prejele vse velike družine, ne glede na materialni položaj (prej je bil dolocen cenzus). Vsem, ki bodo imeli na dan 1. januarja 2019 priznano pravico do materin­skega, ocetovskega oziroma starševskega nadomestila v višini 90 odstot­kov osnove oziroma z zgornjo omejitvijo, bo po uradni dolžnosti izdana nova odlocba. V novi odlocbi bo od 1. januarja 2019 priznano nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove, brez zgornje omejitve pri materinskem nadomestilu in z zgornjo omejitvijo 2,5-kratnika povprecne place pri ocetovskem in star­ševskem nadomestilu, zato upravicencem ni treba vlagati posebne vloge. Prvo višje izplacilo nadomestila bo februarja 2019 za januar. Dodatek za veliko družino z letom 2019 ne bo vec odvisen od materi­alnega položaja družine (bo brez cenzusa) in bodo do njega upravicene vse družine s tremi ali štirimi oziroma vec otroki, pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališce v Sloveniji. O pravici do dodatka za veliko družino odloci po uradni dolžnosti center za socialno delo (CSD), in to za vse upravicence do otroškega dodatka in za vse, ki so v letu 2018 vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino, kar pomeni, da tem ni treba vlagati posebne vloge. Vsi drugi morajo za uveljavljanje te pravice vložiti vlogo. Dodatek za veliko družino za leto 2019 bo predvidoma izplacan aprila 2019. Državna štipendija Do državne štipendije bodo po 1. januarju 2019 upravicene tudi osebe v družinah, pri katerih mesecni dohodek na družinskega clana ne presega 659,30 EUR. Do zdaj je bil cenzus za pridobitev državne štipendije 576,89 EUR, od zdaj pa bodo zaradi odprave varcevalnih ukrepov in s tem spro­stitve celotnega zadnjega dohodkovnega razreda do štipendije upravice­ne tudi osebe z mesecnim dohodkom na družinskega clana od 576,90 do 659,30 EUR. Državna štipendija za zadnji dohodkovni razred je 35 EUR za mladoletne in 70 EUR za polnoletne upravicence. Do državne štipendije bo tako upravicenih približno 8500 dijakov in študentov vec. Vloge sprejemajo pristojni centri za socialno delo od 1. decembra. Vložiti jih morajo tako tisti, ki jim je bila štipendija v preteklosti zavrnjena zaradi preseganja cenzusa, pa tudi vlagatelji, ki jim državna štipendija v šolskem/ študijskem letu 2018/2019 zaradi preseganja cenzusa miruje. Centri za socialno delo ne bodo odlocali o upravicenosti do štipendije po uradni dolž­nosti, ampak samo na podlagi vlog! Letne pravice: otroški dodatki, znižana placila vrtca, državne štipendije, subvencije malic in kosil Od 1. decembra 2018 naprej upravicencem do navedenih pravic ne bo treba vlagati vlog za njihovo podaljšanje, saj bo to naredil CSD po uradni dolžnosti. Za upravicence, ki se jim pravica iztece z 31. decembrom 2018, bodo centri za socialno delo po uradni dolžnosti odlocili o nadaljnji upravi­cenosti do otroškega dodatka oziroma znižanja placila vrtca. Ce oseba prvic vlaga vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, znižanega placila vrtca, državne štipendije ali subvencije malic in kosil, jo mora vložiti na predpisanem obrazcu (papirna ali elektronska vloga), prav tako pa mora ves cas prejemanja tega prejemka centru sporocati spre­membe, ki vplivajo na upravicenost do te pravice. Vsebinski pogoji za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se ne spremi­njajo. Višina minimalnega dohodka S 1. januarjem 2019 zacne veljati novela zakona o socialnovarstvenih pre­jemkih, ki pa ohranja osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 EUR. Osebe, ki so zato upravicene do denarne socialne pomoci oziroma varstvenega dodatka in imajo pravico priznano do 31. decembra 2018, ta prejemek pa želijo prejemati še naprej (tudi po 1. januarju 2019), morajo na CSD vložiti vlogo za podaljšanje priznanja te pravice do 31. decembra 2018. Še vedno pa mora vsakdo: • vložiti vlogo, ko uveljavlja to pravico prvic , • vložiti vlogo za podaljšanje priznane pravice in • sporocati spremembe v casu trajanja pravice. Za prejemnike denarne socialne pomoci ali/in varstvenega dodatka, ki so pridobili pravico do tega pred 1. junijem 2018, na podlagi osnovnega zne­ska minimalnega dohodka 297,53 EUR, bo center za socialno delo po ura­dni dolžnosti izvedel preracun priznane pravice, upoštevaje kot nov osnovni znesek minimalnega dohodka 392,75 EUR. Nova pravica bo priznana s 1. januarjem 2019. Osebam, ki so pridobile denarno socialno pomoc ali/in varstveni dodatek po 1. juniju 2018 in jim je pravica priznana tudi po 1. januarju 2019, v izre­ku odlocbe pa imajo navedeno, da jim bo za obdobje po 1. januarju 2019 izdana dopolnilna odlocba, se ta ne bo izdala, a se jim bo po 1. januarju 2019 do izteka pravice izplaceval znesek denarne socialne pomoci ali/in varstvenega dodatka, kot je bil dolocen z odlocbo do 31. decembra 2018. Upravicenci bodo o vsem navedenem obvešceni z obvestilom. Center za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enota Domžale Koncno nove usmerjevalne table Dolgo je trajalo, koncno pa so jih le zamenjali – zanemarjene usmer­jevalne table v Mlakarjevi ulici, pri banki, in v Kidricevi ulici. Podjetje Amicus je koncno, med tiskanjem novembrske številke na­šega glasila, le poskrbelo za odstranitev teh tabel in za namestitev novih. Po lokalnih volitvah jih je na neizpolnjevanje pogodbenih ob­veznosti glede vzdrževanja in obnavljanja informacijskega sistema v našem kraju pisno opozorila tudi Vika Kreca z Obcine Trzin in jim dolocila 30-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti ter jih pozvala, naj zamenjajo vse poškodovane nosilce in table. Kot primer je navedla usmerjevalno tablo za Grajsko cesto na Mengeški cesti. Ob skrbnem pregledu vseh tabel v našem kraju pa bi jih zagotovo našli še nekaj takih, ki so potrebne popravila ali zamenjave. Do zakljucka redakcije na obcini še niso prejeli odgovora. Besedilo in fotografiji: Tanja Jankovic Nove usmerjevalne table na Mlakarjevi, pri banki, in na Kidricevi V našem kraju Dvajseti jubilej društva Žerjavcki V torek, 27. novembra, je dvorana trzinskega KUD-a pokala po šivih. Do zadnjega koticka so jo napolnili clani društva upokojencev Žerjavcki, ki so praznovali dvajsetletnico delovanja. Torte z 20 sveckami sicer ni bilo, zato pa je bilo kup dobrih želja, cestitk, priznanj in bogat kulturni program, ki združuje vitalne trzinske seniorje. Na odru smo najprej prisluhnili mešanemu pevskemu zboru Žerjavcki pod vodstvom zborovodje Neli Zidar Kos, ki je njihovo petje cudovito dopolnila z zvoki citer. Nato pa so se na odru izmenjevali govorci in kulturno-umetniški program, pod odrom pa je potekalo podeljevanje priznanj številnim cla­nom, ki so v preteklem obdobju pomembno sooblikovali delovanje društva. Osrednje priznanje tega vecera, malo plaketo Združenja društev upokojen­cev Slovenije (ZDUS), je nagrajencu Francu Bardorferju podelila pod­predsednica ZDUS, Mija Pukl, ki je ta vecer tudi podrobneje predstavila prizadevanja združenja za boljši status upokojencev. Veliko posameznikov sooblikuje bogato dogajanje v Društvu upokojencev Žerjavcki Trzin. Nagradili so jih z društvenimi priznanji. Udeležence je uvodoma pozdravil župan Peter Ložar in pri tem pouda­ril, da je bilo društvo upokojencev Žerjavcki eno prvih društev, ki so nastala takoj po ustanovitvi samostojne obcine pred 20 leti, danes pa je to dru­štvo z najvec clani v Trzinu in mu po številu clanov nobeno drugo trzinsko društvo »ne pride blizu, kar pa je zasluga jasne vizije vodstva ter delavnosti clanov, ki vsak po svoje pripomorejo k temu, da je danes društvo uspešno, številcno in aktivno.« Župan Ložar je Žerjavckom cestital za uspešnih 20 let: »Želim vam še dolga desetletja uspešnega delovanja in to, kar je pri vsakem društvu pravzaprav bistveno – veliko kakovostnega druženja.« Sledil je pozdrav predsednika društva, Zorana Rinka, ta pa se je v govo­ru poklonil tudi spominu pobudnika njegove ustanovitve in prvega predse­dnika, Toneta Ipavca, in se zahvalil vsem, ki so vlagali ali pa še vedno »vla­gajo velike napore v to, da društvo polno živi in izpolnjuje svoje poslanstvo«. V kulturnem programu so se ob pevcih predstavile tudi recitatorke Ada Lovše Mušic, Olga Stopar in Helena Ogorelec. Neli Zidar Kos je navduši­la s samostojno citrarsko tocko, veterani folklorne skupine Trzinka so nas spravili v dobro voljo z odrsko postavitvijo Vaške klepetulje in z venckom koroških plesov, ob koncu pa je mladi Blaž Klopcic zaigral še na harmoniko. Dogodek se je, kot je to v navadi, koncal z vošcili in darili predstavnikov prijateljskih in sosednjih upokojenskih društev ter druženjem ob pogostitvi. Besedilo in fotografije: Tanja Bricelj Priznanja ZDUS so prejeli Obcina Trzin, Helena Ogorelec, Franc Mušic, Silva Kosec, Marjeta Rink in Marinka Vehovec, društvena priznanja pa: Majda Ipavec, Antonija Jagodic, Zinka Kosmac, Joži ca Valencak in Ivana Rucigaj kot soustanoviteljice društva; pesni ca Neža Andrejaš; pohodnici Milica Erculj in Amalija Tavcar; pevci Regina Kajfež, Milan Kuferšin, Mira Nosan in Maks Pirc; društve na poverjenica Sonja Knavs; za športno udejstvovanje Ljubo Ar sov, Miha Kosec, Zoran Rink, Regina Skocir, Štefan Skocir, Jože Šilar in Tone Zupan; Ada Lovše Mušic kot recitatorka; likovnici Jelka Moravec in Majda Šilar; blagajnicarka Marinka Kostešic, kot pomocniki pri prireditvah Majda Vrhovnik, Tina Kuferšin, Barbara Miric in Feliks Tavcar ter podpredsednica društva Dunja Špendal, ki je povezovala prireditev ob kolažu fotografij, ki ga je pripravila Zinka Kosmac. V našem kraju Podeljena priznanja za lepši in bolj urejen Trzin Marsikdo, ki prvic obišce Trzin, ne skopari s pohvalami o podobi kraja, o urejenosti vrtov in o skrbno negovanih dvorišcih, prebivalci pa smo se, kot se zdi, na vse to že tako navadili, da so postale bujno cvetoce begonije na okenskih policah in negovani nasadi vrtnic pred hišami za nas že skoraj samoumevni. Pa ni tako! In prav zato je trzinsko turisticno društvo Kanja zadnji dan novembra podelilo priznanja za urejenost najbolj zglednim Trzincem, ob tem pa so skupaj z nastopajocimi pomahali v slovo prireditvi v obliki, kot smo jo poznali do sedaj. Glavna pozornost prireditve je bila seveda namenjena nagrajencem, ki so vsak na svoj nacin prepricali ocenjevalno komisijo. Letos so pre­jeli nagrade: Irena Lavric za ohranjanje spomina na dedišcino naših prednikov, Sonja Kovacic za zasaditev z rdecimi begonijami zmajeva krila, Milena Urbas za 60 let staro rdeco vrtnico vzpenjavko, ki je v tem casu postala že kar zašcitni znak njihove hiše, Marija Cotman za rdece pelargonije, ki žarijo na njeni rumeni fasadi, ter Katja Schiestel Pirnat za rdeco vzpenjavko dipladenijo. Prvic v zgodovini podeljevanja pa se je zgodilo, da je nagrado prejela tudi hiša dvojcek, in sicer sta jo prejela brat in sestra Ivan Mušic in Vera Perne za enotno zasaditev okolice z rumeno rudbekijo. Gonilni sili akcije sta že leta Zinka Kosmac in Dunja Špendal. Prva najlepše lokacije skrbno zabeleži s fotoaparatom, druga pa se posveti ocenjevanju cvetlicnih zasaditev in izbora balkonskih ali vrtnih rastlin. In tako sta ponovno ustvarili tudi zanimive kolaže in izcrpne uteme­ljitve teh priznanj. Prireditev so popestrili veterani folklorne skupine Trzinka, ki deluje pod okriljem turisticnega društva Kanja, pevke ženskega pevskega zbora Trzinke, mlada pianista Ian Božic in Luka Planinc iz glasbene šole Lartko in za konec še ljubljenci trzinskega obcinstva, odlicni pev­ci okteta Oktetek. Besedilo in fotografija: Tanja Bricelj V našem kraju Avstralija, dežela združljivih nasprotij Avstralija predstavlja za Slovence še vedno obljubljeno deželo. Mno­go jih odhaja tja z namenom, da bi poiskali zaposlitev ali uresnicili štu­dijske cilje, ali pa jim preprosto ne da miru popotniška žilica. Vsekakor gre za deželo, vredno ogleda, kar smo ugotovili tudi vsi obiskovalci slikovite predstavitve te dežele, ki jo je pripravila Biserka Cicerov. Z možem sta v deželi »tam spodaj« preživela skoraj mesec dni, a glede na velikost ozemlja in prostranost pokrajin ne dvomim, da ne bi bila odvec še dodaten mesec ali dva. Ceprav sta potovala sedemindvajset dni, sta si namrec ogledala »le« zahodni in severni predel, južnega pa sta si prihranila za naslednjo pot. Potovanje so s skupino zaceli v Sydneyju, pot pa jih je zanesla tudi na zahodni del celine, ki je iz potovalnega nacrta obicajno izkljucen. V Sydneyju seveda niso mogli mimo operne hiše, dela danskega arhitekta Jřrna Utzona, ki slovi po svojem nenavadnem videzu. Ta umetnik pa ni svojega dela zaradi tedanjega spora med vladama žal nikdar videl. Že tako barvito potovanje je popotniški skupini še popestril vodic Jure, ko jim je s stopnic operne hiše prebral nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe iz peska Ivana Sivca. Poslušanje pripovedi domorodcev, abori­ginov v njihovem okolju vsekakor naredi vtis. Da pa bi se še podrobneje seznanili z njihovo kulturo in nacinom življenja, so obiskali tudi njihov kulturni center Muru Mittigar, kjer so se preizkusili v metanju kopja, sulice in tudi bumeranga in nekaj malega zaigrali na njihovo glasbilo didžeridu/didgeridoo. Z obiskom te kulturne ustanove so spoznali, da domorodci skrbijo za ohranjanje tradicije, a da so se na zahodni obali že popolnoma prilagodili avstralski kulturi. Popotniki so si ogledali tudi znameniti Harbour Bridge, to je sydneyjski pristaniški most, ki je ob postavitvi leta 1932 veljal za naj­vecji jekleni most na svetu. Danes se je nanj mogoce povzpeti in se po njem sprehoditi na drugo stran, za ceno približno dvesto dolarjev, iz­jemni pogled na pristanišce in slikovito okolico pa poplaca vsak cent. Popotniki pa si niso ogledali zgolj arhitekturnih znamenitosti, tem­vec so se poducili tudi o drugem, denimo o avstralski hrani. Spoznali so tudi vec vrst sadja, ki je v osnovi strupeno, a se ob primerni pripravi – z desetdnevnim namakanjem, z odstranitvijo lupine, torej zunanje plasti, in podobnim – lahko uživa popolnoma brez skrbi. Po obmocju Severnega teritorija, med Alice Springsom in Darwinom, so potovali osemnajst dni in prevozili skoraj sedem tisoc kilometrov. Biserka je na predstavitvi omenila, da je pred potjo prebrala knjigo Robyn Davidson Poti, o mladem dekletu, ki je s kamelo prepotovalo prav to pušcavo, po kateri so se pozneje vozili oni. Tudi protagonistka knjige je krenila proti prostrani avstralski pušcavi iz Alice Springsa. Ogledali so si še znameniti koralni greben in plavali z morskimi psi, se ustavili v slikoviti okolici slavnega Uluruja in v deževnem gozdu, po katerem so se sprehodili oziroma se peljali tudi z gondolo in vlakom. V živalskem vrtu so pestovali koale, kar je po Biserkinem mnenju res-nicno edinstvena izkušnja, navdušeno pa so spoznavali tudi razlicne vrste kengurujev, od rdecega in sivega do tistih najmanjših. A ken­guruji ne navdušujejo zgolj kot živa bitja, ki so postala zašcitni znak avstralske celine, temvec tudi kot gurmanska specialiteta. Poleg ken­gurujevega so poskusili tudi krokodilje meso in meso emuja. Obicajno so si ob vecerji privošcili rdece vino, ki je najbolj zaokrožilo odlicne okuse njihovih obrokov. Avstralija tako za popotnike ni bila zgolj ze­mljepisna in arhitekturna, temvec tudi velika gurmanska poslastica. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Cajanka v cvetlicarni Med poslušanjem Tine smo odkrivale resnice, globoko v nas znane, a pogosto odrinjene in pozabljene, in pile prav poseben cajcek. Okoli nas pa polno rezanega cvetja, loncnic in prelepih aranžmajev. In prav cvetje je lahko odlicna ideja za darilo, za neizmerljivo pozornost. Vsi pa se zave­damo tudi, koliko koristi nam prinašajo rastline v našem okolju, saj nam pobožajo dušo in pozitivno vplivajo na naše zaznavanje lepote. O božanski lepoti cvetja je bilo že toliko napisanega, da je o tem težko napisati še kaj povsem novega, a nam je gostiteljica vecera Kristina kljub temu pripravila pravi izziv, ko nas je povabila, naj si po navdihu izberemo cvet, ki je tisti trenutek najbolj uglašen z našim pocutjem. In naš izbor je bil zanimiv, razlicen, pa vendar ne tako zelo … Naj omenim le dve cvetlici, po katerih nas je seglo najvec. Vecne vrtnice Za pesnike je kraljica med cvetlicami ena sama – vrtnica. Zaradi sim­bolnih pomenov so vrtnice zagotovo najzanimivejše cvetlice. Šopek diše­cih vrtnic na katerem koli koncu zemeljske oble polepša dan in prežene žensko jezo, slabo voljo. Mnoge privlacijo zaradi kombinacije bujnih diše­cih cvetov in grobih trnov, kar po eni strani predstavlja ljubezen, po drugi pa bolecino, vse skupaj pa je prepleteno v žametno privlacnost. Poseben pomen ima tudi barva vrtnice; na splošno je znano, da pomeni rdeca vrtnica ljubezen in strast, za v pomoc pri nakupu vrtnic pa je tu še nekaj namigov v zvezi s simboliko barv: -bela vrtnica pomeni jasnost misli, njen zaprti cvet pa, da ste za ljube­ zen še premladi, -rumena simbolizira trdno, pravo prijateljstvo, -oranžna pomeni poželenje, -temnordeca vrtnica je poklon osebi, ki se še ne zaveda svoje lepote, -crna vrtnica simbolizira sovraštvo, žalost, slovo, -rdece in bele vrtnice skupaj, v šopku, predstavljajo enotnost, -roza vrtnica pa pomeni plemenitost in ljubkost. Ne vem, zakaj sem med vsemi cvetlicami, ki bi jih lahko v tistem trenut­ku prijela, zagrabila tako, ki pri meni sicer ni v najožjem izboru, a tisti dan sem tako cutila – izbrala sem vrtnico nežno, nežno roza barve. Lesketajoce se krizanteme Tudi krizanteme žarijo v razlicnih lesketajocih se barvah. Po tradiciji pri­našamo pri nas prav te cvetlice na grobove, saj pomenijo poklon spominu pokojnih, pri nekaterih drugih narodih pa veljajo za cvetje ljubezni, obilja V našem kraju in cistosti. Prijateljica si je vsa navdušena izbrala krizantemo nenavadno mocne vijolicaste barve in je na spletu takoj objavila sliko. Barve krizantem imajo takšen pomen: - bela krizantema sporoca, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi, - rumena pomeni nezaupanje, - vijolicna pa pomeni vecnost. In kot je zapisal nemški slikar iz obdobja romantike Philipp Otto Runge: »Barva je zadnja umetnost, ki je še vedno misticna – tako mora tudi ostati – in ki jo na cuten nacin razumemo samo v rožah«. Bil je vecer, ki si ga bomo za vedno zapomnile, in bil je tak kot cvetlice, ki smo jih obcudovale – nežen in prijeten. Dunja Špendal, foto: Kristina Ledinski Tradicionalni obisk Miklavža in njegovih spremljevalcev V carobnem decembru, ko se praznicno vzdušje stopnjuje vse do praznovanja božica in silvestrovanja, pišejo otroci, polni pricakovanja, pisemca dobrim možem in jim zaupajo skrite želje. Male in velike. Ob tem so bolj nemirni kot obicajno, saj se strahoma sprašujejo, ali so bili dovolj pridni, da jim bodo decembrski dobri možje spregledali njihove spodrsljaje in jih razveselili z darilom. No, prvega so že prepricali, saj jih je, na predvecer svojega godu, že obiskal. Miklavž je s spremljevalci prišel tudi v naš kraj. Na plošcad pred bloke so ga kot v preteklih letih povabile mlade clanice turisticnega društva Kanja, ki so za to priložnost že od zgodnjih popoldanskih ur s pomocniki pripravljale praznicno prizorišce. Obiskovalci miklavževanja so lahko tako že od 15. ure naprej izbirali med raznovrstnimi izdelki na Miklavževi tržnici ali se pogreli s toplo krepcilno pijaco pri organizatorjevi stojnici. Najvec družin z velikimi in malimi otroki se je zbralo pred odrom okoli 17. ure in prisluhnilo najprej glasbeniku Samuelu Lucasu in njegovi hcerki Ari­ani. Vznemirjenje otrok pa se je seveda mocno povecalo, ko sta jih poz­vala, naj glasno poklicejo težko pricakovanega gosta. »Miklavž, Miklavž,« so klicali otroci na plošcadi tako glasno, da se je slišalo dalec naokoli. In seveda jih je slišal tudi Miklavž in je v spremstvu angelckov in parkljev prišel na prizorišce. Letos se mu je pridružil tudi sveti Mihael in mu kas­neje pomagal razdeljevati darilca. Parklji so se pomešali med množico, Miklavž pa se je povzpel na oder in povprašal otroke, ali so bili pridni. Po glasnem pritjevanju jih je spomnil, da jih je spremljal vse leto in da je videl, da so vcasih tudi nagajali, da niso vedno delali nalog in da tudi posprav­ljali niso. Pa jim je kljub temu prinesel darila, saj ve, da se bodo poboljšali, obljubil pa jim je, da jim bo glavna darila prinesel zvecer, doma, ko bodo spali. Nekoc pa je po tradiciji otrokom prinašal le suho sadje, jabolka, rožice in orehe, a zdaj že dolgo ni vec tako. Po pesmici, ki so mu jo zapeli navdušeni otroci, se je Miklavž z dvema angelckoma in svetim Mihaelom umaknil v svoj koticek ob kaminu, tja pa so mu sledili tisti najbolj pogumni, ki so se potem še slikali z njim. Miklavž se je potem še malo sprehodil naokoli, nato pa se je podal na dolgo pot osrecevat otroke še v druge kraje. Besedilo in fotografije: Tanja Jankovic Portret meseca Vsestransko aktivna Biserka in Aleksander Cicerov Potovanja so clovekova najbolj osebna izkušnja Biserka in Aleksander Cicerov, univerzitetna diplomirana pravnica in magister pravnih znanosti, sta prijeten par iz Trzina, ki je, ceprav sta že upokojena, še kako aktiven v domacem okolju pa tudi drugje, saj svoj cas in energijo rada namenjata tudi predvsem potovanjem. Oba se aktivna v številnih društvih. Biserka je delovala v pravniškem društvu v Ljubljani, oba delujeta tudi v planinskem društvu in se v Centru aktivnosti Trzin ucita tujih jezikov – ona italijanšcine, on španšcine, obi­skujeta pa tudi športne aktivnosti. Biserka je vkljucena v Šolo zdravja, s katero vsako jutri pridno telovadi, medtem ko se je Aleksander prikljucil letos dodani telovadbi za moške. Biserka obiskuje tudi ure joge in je vse­skozi aktivna tudi pri pripravi in izvedbi volitev – nekdaj je delovala le na ravni krajevne skupnosti, od ustanovitve samostojne obcine pa je tudi na položaju predsednice volilne komisije in sodeluje tudi pri pripravi re­ferendumov, Aleksander pa je še vedno aktiven v letalskem društvu, kjer lahko svoje strokovno znanje predaja tudi naprej, hkrati pa ureja rubriko o letalstvu v reviji Ventil, ki izhaja na fakulteti za strojništvo. Biserka se je poleg vseh športnih in jezikovnih aktivnosti v preteklosti udeležila tudi racunalniškega tecaja in se priucila izdelave fotoknjige. To znanje ji zdaj zelo koristi, saj lahko slikovno gradivo, zbrano na potovanjih, pretvori v neprecenljiv spominek. Ob tem pa redno pripravlja tudi slikovita potopisna predavanja, na katerih deli svoje izkušnje z obiskovalci, željnimi takih informacij. Vse se je zacelo pri planincih Zakonca Cicerov delujeta izredno usklajeno, povezuje pa ju tudi delo­vanje v društvih, denimo v planinskem, ki je spisalo tudi zacetek njune potovalne zgodbe. V planinsko društvo sta se vclanila že leta 1980, ko sta se preselila v Trzin, in sicer je tedaj delovalo kot odsek Planinskega društva Mengeš. Ko se je pojavila pobuda za samostojno planinsko društvo v Trzinu, danes znano kot Planinsko društvo Onger, pa sta bila Biserka in Aleksander med njegovimi ustanovitelji in je Aleksander že takrat pripravljal planinske ta­bore. Tako so se leta 1984 odpravili na najvecji gorski masiv Crne gore Durmitor, in to z vlakom, s seboj pa sta vzela tudi svoja otroka. Naslednje leto so obiskali najmogocnejše gorovje Balkana, Prokletije, na tromeji med Crno goro, Albanijo in Kosovom. Obiskali so Tatre, kjer so prav tako šotorili, naslednja odprava, leta 1989, pa je bila na sloviti Kilimandžaro v Afriki, z najvišjo tocko Uhuru. Vzpon je tehnicno nezahteven, zahteva pa cas, da se lahko telo ustrezno privadi višini, temperaturi in redkemu zraku. Vzpeli so se tudi na Mount Kenyo, ki ji do pettisocaka manjka le petnajst metrov. Ko sta leta 2011 to odpravo ponovila, sta opazila razliko, izginjanje ledenikov Prvic sta se na vrh vzpela po poti Coca-cola, drugic pa po poti Whiskey. Vrh je mogoce doseci po sedmih razlicnih poteh, na vseh pa ti pomagajo nosaci, ki nosijo vse, od hrane in pijace do šotorov in spalnih vrec. Aktivna v domacem kraju Kljub svojemu hitremu tempu življenja pa nista Biserka in Aleksander nikdar zanemarjala aktivnosti v domacem Trzinu. Tako sta v okviru pro­jekta pogozdovanja trzinskega in crnuškega gozda v obeh, v sodelova­nju s trzinskim gozdnim gospodarstvom, sadila smrecice. Pomagala sta pri gradnji kranjskega bazena, s cimer so s planinskim društvom Onger zbirali financna sredstva za svoje odprave. Z društvom pa sta dodobra raziskala Dolomite, tako da so jih razdelili na kvadrante in jih oddelali po sklopih – praviloma so zaceli z enostavnejšimi vzponi in koncali z zahtev­nejšimi. Obiskali so tudi turški Ararat, francoski Mont Blanc, najvišjo goro v Evropi – ruski Elbrus, pri cemer pa je Biserka omenila, da je bil ta vzpon precej zahtevnejši kot, denimo, vzpon na Kilimandžaro. S skupino tecajnikov, ki v okviru Centra aktivnosti Trzin (CAT) obiskujejo ure španskega jezika, so letos ob koncu tecaja organizirali tudi izlet v Španijo, v Andaluzijo. »Tudi na tecaju pa smo presegli okvire zgolj klasic­nega ucenja jezika,« je povedal Aleksander in še pojasnil, da so obsodili odnos španske vlade do Kataloncev in proti temu tudi glasno protestirali. Portret meseca Aleksander je ob vsem tem dejaven tudi v trzinskem domu starejših obcanov, kjer pomaga pri razlicnih opravilih, izkušnje in znanje pa je kot prostovoljec prej dve leti nabiral na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Da pa ni tako dejaven le zdaj, kot upokojenec, dokazuje dejstvo, da je v casu službovanja predaval na Fakulteti za strojništvo in na Pravni fakulte­ti, napisal knjigo o mednarodnem letalskem pravu in prevedel znamenito Cikaško konvencijo, sprejeto leto 1944, ki ureja suverenost države v zrac­nem prostoru nad njenim ozemljem, in pocel še marsikaj. Strastna popotnika Z Biserko sta s Planinsko zvezo Slovenije izdala tudi vodnik Varneje po feratah, knjigo, ki planince vodi po planinskih poteh, na katerih je pogosta uporaba klinov in jeklenic. Skupaj sta prepotovala že cel svet. Obiskala sta Tajsko, Iran in Mon­golijo, ustavila sta se v Gruziji, se dvakrat povzpela na najvišji vrh Afri­ke, preplezala skoraj vse evropske vrhove, se nagledala lepot Romunije in Nove Zelandije in s Planinsko zvezo Slovenije prepotovala tudi Južno Ameriko. Tam sta stopila tudi na Ognjeno zemljo in Velikonocne otoke, bila v Patagoniji. Ogledala sta si naravne in arhitekturne znamenitosti Cila in Argentine in se tam srecala tudi s slovenskimi izseljenci. Biserka se z nasmehom spominja treh bratov Bajuk (cetrti je bil v casu njunega obiska ravno v Ljubljani), na katere sta naletela na enem od svojih poto­vanj. Videla sta, kakšne sledi pušca tam prisotnost Slovencev – kraju San Carlos de Bariloche, tudi le Bariloche, recejo zaradi vecjega števila tam živecih Slovencev kar Bariloce. Za to, da je to mesto v andskem visoko­gorju danes eno najvecjih turisticnih središc Južne Amerike in najvecje argentinsko smucarsko središce, imajo veliko prav zaslug Slovenci, to pa se odraža tudi v mnogih slovenskih poimenovanjih. »Tam med drugim lahko naletimo tudi na jezero Toncek in na zavetišce Pod skalco,« je po­vedala Biserka. Navdušena kolesarja Med prijetnim klepetom z zakoncema Cicerov smo se dotaknili še mnogih njunih poti, od nekaterih Aleksandrovih samostojnih potovanj, denimo, v Peru, do nekaterih njunih potepov, kot so po Mehiki, Rusiji in Armeniji ter poti po Turciji, Butanu in Tibetu. Njuni popotniški podvigi so bili pogosto tudi kolesarsko obarvani – s Petrolovimi kolesarji sta prekolesarila Nizozemsko, s kolesi sta precesala tudi Švico in Škotsko, prav tako s kolesarskega sedeža sta obcudovala dolino Neretve, kamor sta šla obirat mandarine. Kolesarske vtise sta na­birala tudi v Franciji, na vseh svojih potovanjih pa sta vedno znova spoz­navala, kakšna vrednota je poznavanje tujega jezika. Tovrstno znanje jima je pogosto pomagalo razrešiti zadrege, izzive in zaplete. Novim podvigom naproti Njun zadnji podvig ju je popeljal v Avstralijo, ki je, predvsem pri Biserki, pustila prav poseben vtis: »Ko držiš v narocju koalo, to mehko bitje, je to res edinstvena izkušnja.« Na Aleksandra pa je naredila najmocnejši vtis Mongolija in tako med muzanjem ugiba, ali nima v sebi morda tudi kancka Džingiskanove krvi. Naslednja dogodivšcina, ki ju caka, ju bo popeljala v Izrael in Jordanijo. »Ne morem si dovoliti, da bi zamudila Petro, kot sem že, denimo, Palmi­ro,« je ob zakljucku pogovora omenila Biserka. Upam, da ju bo Petra maja 2019 še cakala in da bosta zakonca Cicerov tudi v prihodnje doživela še obilo zanimivega v svojem pestrem razgiba­nem življenju. Barbara Kopac, foto: Osebni arhiv zakoncev Cicerov in Barbara Kopac Društva Veselo martinovanje na Dolenjskem Po izrocilu velja, da se mošt spremeni v vino na martinovo. Ta ljudski praznik pa praznujejo tako tisti, ki so v preteklih mesecih pridno delali v vinogradu in nazadnje pobrali grozdje, kot tudi tisti, ki si želijo le dob­rega izleta in sprošcene zabave. Med take spadajo tudi clani trzinskega društva upokojencev Žerjavcki, ki so si za martinovanje tokrat že drugic izbrali gostišce Vinski dvor Deu na Malkovcu v bližini Mokronoga. V petek, 9. novembra, smo se zbrali ob 13. uri na obicajnih zbirališcih, pri Mercatorju in gasilskem domu, in se nato z avtobusom odpeljali na Dolenjsko. Na avtobusu nas je najprej pozdravil predsednik društva Zoran Rink, se nam zahvalil za množicno udeležbo in nam zaželel lepo martinovanje. Organizatorka izleta Zdenka Verc pa nam je predstavila potek martino­vanja in napovedala tudi obisk muzeja kozolcev v Šentrupertu. Po ureje­nem, a ozkem dostopu med vinogradi in zidanicami z lepim razgledom po dolenjskih gricih nas je šofer pripeljal do gostišca Deu. Tu nas je sprejel lastnik Peter in nas takoj povabil v lepo obokano klet, na degustacijo cvicka, modre frankinje in laškega rizlinga. Poleg tega so nas pogostili z izvrstnim domacim kruhom in narezkom. Gospod Peter nam je predstavil njihovo vinsko klet, gostinsko dejavnost in vina, ki jih pridelujejo na okoliš­kih gricih. Po tej pogostitvi pa nas je obiskal sveti Martin in s ceremonial­nim obredom na izviren humoren nacin krstil mlado vino. S šalami o aktu­alnem domacem cerkvenem in politicnem življenju je izzval veliko smeha. Dobro okrepcani smo se potem odpeljali v Šentrupert, na vodeni ogled kozolcev. Simpaticna vodicka nam je povedala, da so ti kozolci prvi tak muzej na prostem in da so kozolci kot slovenska etnografska posebnost povezani s hranjenjem sena in drugih kmetijskih pridelkov. Predstavila nam je 19 teh sušilnih naprav, ki razen ene izvirajo iz Mirenske doline, en kozolec pa je iz okolice Ivancne Gorice. Namen postavitve tega muzeja na prostem je bil, prikazati razvoj kozolcev v casovnem, prostorskem in soci­alnem pogledu, od preprostih sušilnih naprav do bogatih dvojnih kozolcev – toplarjev. Spomnila je, da so kozolci vecstoletni dosežek poljedelsko-ži­vinorejskih kmeckih posesti, in opozorila na to, da izkazujejo velik cut za uporabo naravnih gradiv in pravo mojstrstvo tesarske obrti. Najstarejši je »Lukatov toplar« z letnico 1795, kar ga uvršca med najstarejše ohranjene dvojne kozolce pri nas in v svetu. Po ogledu kozolcev smo se vodicki zahvalili za izcrpen prikaz njihovega razvoja in se odpeljali nazaj v gostišce Vinski dvor Deu, kjer nas je že cakala vecerja. Uživali smo v martinovi pojedini, ki nas je v kombinaciji z odlicnim cvickom in modro frankinjo spravila v res dobro voljo. Za zabavo je poskrbel vokalno-instrumentalni trio, ki je dodobra segrel plesalce s svojo izvedbo razlicnih glasbenih zvrsti. Ob tem pa smo se spomnili tudi našega bivšega predsednika Francija Pavlica, ki je ta dan praznoval roj­stni dan. Zapeli smo mu rojstnodnevno pesem, on pa se nam je oddolžil s plesom in z njim dokazal, kako dobro se suce na plesišcu. Razpoloženje je dosego vrhunec, ko smo na koncu skoraj vsi plesali kolo. Zadovoljni, prijetno utrujeni in obogateni z novimi spoznanji smo se poslovili od gostoljubnih dolenjskih gostiteljev in se odpeljali proti domu. Ob petju na avtobusu nam je vožnja hitro minila. Za nami je še eno martinovanje, ki se ga bomo radi spominjali. Majda Šilar, foto: Marjeta Rink Razlicnost je zakon Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je 12. novembra obiskalo trzinsko osnovno šolo s programom preventive in ozavešcanja mladih. Že tretje leto zapored obiskujemo šestošolce in jim predstavimo po­škodbe hrbtenjace, vzroke za njihov nastanek in posledice, ki jih poškod­be prinašajo. Opozorimo pa jih tudi, na kaj so lahko sami pozorni, da se jim kaj takega ne bi zgodilo. Po teoreticnem delu predstavitve pa so se lahko trzinski šestošolci tudi letos zapeljali z invalidskim vozickom po poligonu, ki predstavlja najpogostejše arhitekturne ovire, s kakršnimi se invalidi srecujemo vsak dan, in odigrali partijo namiznega tenisa z našim reprezentantom. Na društvu smo veseli, da se na šoli zavedajo kakovosti tega programa in njegovega pomena in nas tako vsako leto povabijo v goste. Program sofinancira Javna agencija Republike Slovenije za varnost pro­meta. Rok Bratovž, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, foto: Arhiv DPLP Ta veseli dan kulture Clani trzinskega društva upokojencev Žerjavcki smo se tudi letos 3. de­cembra odpravili na potep po ljubljanskih muzejih. Na železniški postaji se nas je ob dogovorjeni uri zbralo 14. Potep po Ljubljani smo zaceli v spominskem parku Navje, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Leta 1936 ga je zasnoval naš veliki arhi­tekt Jože Plecnik, tu pa so grobovi Antona Aškerca, Matije Copa, Janeza Bleiweisa, Valentina Vodnika, Josipa Stritarja … Naš cilj pa je bil tu najti grob Antona Tomaža Linharta, saj smo se namenili ta dan se posvetiti slovenskemu gledališcu. Zatem smo zato obiskali Slovenski gledališki in­štitut, kjer nas je sprejel dr. Štefan Vevar, avtor razstave Od jezuitov do Cankarja, in tako smo iz prve roke izvedeli vse o zgodovini gledališca na Slovenskem od 17. do 20. stoletja. Zacetki gledališca pri nas segajo še v cas Primoža Trubarja, ki je v svo­jem Abecedniku zapisal tudi prvi dvogovor – med ocetom in sinom. Za prvo igro na naših tleh pa štejejo nabožno jezuitsko igro Izakovo žrtvo­vanje iz leta 1598, šele po tem je nastal znameniti Škofjeloški pasijon. Vse te igre so uprizarjali na prostem, pod milim nebom, v latinšcini ali nemšcini. Prvo posvetno gledališce pa se je pri nas pojavilo šele z raz­svetljenstvom in nastalo je tudi Slovensko gledališko društvo. Linhartova igra Županova Micka je nastala leta 1789, Maticek se ženi pa leta 1790. Gledališce pa so imeli poleg Ljubljane tudi Ptuj, Idrija, Maribor in Celje. Zanimivo je bilo poslušati tudi o Ignaciju Borštniku (1858–1919), zelo nadarjenem dramskem igralcu, po katerem sta poimenovana slovenski gledališki festival in najvišja slovenska nagrada za gledališke igralce, Borštnikov prstan. Sprehod po gledališkem inštitutu se je koncal s pri­povedjo o Cankarjevi igri Jakob Ruda (1900). Dr. Štefan Vevar nam je povedal tudi to, da so bila leta 1920 gledališca podržavljena. Ker je Slovenski gledališki inštitut na Mestnem trgu, smo pot nada­ljevali po Starem trgu in si na Zvezdarski, v Arhivu Republike Slovenije (nekoc Grubarjeva palaca), ogledali listine, ki jih hranijo – stare urbarje in katastre, za cešnjo na torti pa smo bili deležni še kratke predstavitve Grubarjeve kapele, ki je za javnost sicer zaprta. Naš kulturni dan, s katerim se spominjamo rojstva Franceta Prešerna, je bil torej tokrat gledališko obarvan. Veseli pa me, da se upokojenci tega dneva radi udeležujemo in da nas je na ogledih kulturnih ustanov vsako leto vec. Besedilo in fotografija: Milica Erculj Mesecne novice trzinskih gasilcev 24. in 25 novembra smo za operativne clane organizirali dvodnevno izobraževanje na gasilskem poligonu v Šapjanah na Hrvaškem. Izobraževanja se je udeležilo enajst naših clanov ter dva operativca iz gasilskega društva Študa. Vaje so pokrile dve podrocji. Prvi dan smo izvajali tehnicno reševanje, in to dopoldne prakticno reševanje ob prometni nesreci, popoldne pa na poligonu ruševin – na primeru prometnih nesrec smo se urili v stabilizaciji vozil, požarni varnosti, reševanju ponesrecenih oseb ter razrezovanju in raztezanju vozil s hidravliko, na ruševinah pa smo se prebijali skozi betonske prepreke in reševali ponesrecence iz globin in z višin. Drugi dan pa smo na po­ligonu za požare pri visokih temperaturah in v slabih vidnih razmerah vadili gašenje prostorov in reševanje oseb ob požarih. Preizkusili smo se prebiti od vhoda v kletne prostore brez odprtin, kjer je najvišja temperatura pri stropu. Bolj ko smo se držali pri tleh, boljša je bila vidljivost in nižje temperature. Kletne prostore je mogoce prezraciti z ventilatorjem, ki mu recemo dimovlek. Ventilator ima zložljivo ponjavo v obliki cevi, s katero iz prostora vlece dim in obenem vanj dovaja sve­ži zrak. S tem se v prostoru znižuje temperatura in izboljšuje vidljivost. Za take intervencije je potrebno veliko znanje vseh sodelujocih, poleg tega pa morajo ti kljub velikim telesnim obremenitvam ostati tudi zbrani, da lahko spremljajo dogajanje v prostoru in pazijo na varnost tako tovarišev kot svojo varnost. VOŠCILO Bliža se najlepši cas v letu. Cas, ko se spominjamo preteklosti in pricakujemo prihodnost. Cas, ko se iz srca v srce seli želja po sreci, zdravju in uspehu. Naj se vam uresnicijo sanje in želje in se izpolnijo vsa pricakovanja. Vesel božic in srecno leto 2019 vam želi Prostovoljno gasilsko društvo Trzin. 21. novembra smo se udeležili medobcinske vaje v Mengšu – na po­slovno-stanovanjskem bloku pri mengeškem domu starejših obcanov. Na vaji je sodelovalo trinajst naših clanov z vsemi našimi gasilskimi vozili. Naša naloga je bila gašenje in reševanje ljudi iz kletnih prostorov. Družabnosti, intervencija in slovesi Novembra je bilo tudi že nekaj novoletnih družabnih srecanj. 9. novembra so pripravili prednovoletno srecanje veterani domžal­ske gasilske zveze – na Žejah. 30. novembra pa smo imeli prednovoletno druženje tudi v našem društvu. V gostilni Narobe smo se zbrali upravni odbor, poveljstvo in veterani našega društva. V sprošcenem v zdušju smo premlevali letoš­nje dogajanje in se ozirali v prihajajoce leto. Gostilni Narobe se iskreno zahvaljujemo za vse donacije in podporo pri delovanju našega društva. 27. novembra ob 23.27 smo dobili poziv zaradi kurjenja odpadnega materiala na koncu Bele ceste. Storilce je pri tem zalotila varnostna služba in je o tem obvestila župana, nas in policijo. Ko smo prispeli na kraj dogodka, je bil ogenj že pogašen. Pregledali smo okolico in ugo­tovili, da ni vec nevarnosti nenadzorovanega gorenja, pri kurjenju pa je prišlo do onesnaženja okolja in poškodbe dreves. Storilci so sežigali najverjetneje elektricne vodnike. Novembra smo se v Mengšu poslovili od clanice tamkajšnjega ga­silskega društva in od našega podpornega clana Darka Ucakarja. Naj pocivata v miru. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik, foto: Arhiv Marka Kajfeža/Facebook Trzinci - naš ponos Kultura Bralni koticek knjižnicarke Zdenke Kopac Obiskovalci trzinske knjižnice jo dobro poznate – vedno nasmejana in energicna knjižnicarka Zdenka Kopac je prava zakladnica namigov za odlicno branje. Pridružite se njenemu bralnemu koticku, v katerem se vedno najde kaj zanimivega! Rudolf Maister Sto let severne meje Prevod: Gabriela Babnik Založba: Mladinska knjiga, 2018 Delo je sestavljanka o življenju Rudolfa Maistra - Vojanova. Poleg Nele Malenckar, urednice albuma, je k nastanku monogra­fije pripomoglo še vec strokovnjakov: Igor Grdina, Andrej Misson, Alenka Puhar, Milcek Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Pe­ ter Krecic in magister Milan Lovrencic, glavnina – raziskava o življenjski zgodbi pesnika in ljubitelja knjig Maistra – pa je delo Mihaela Glavana. Ko je Maister pred sto leti spoznal, da je usoda Maribora, vzhodne Štajerske in južne Koroške v njegovih rokah, je to spoznanje popolnoma spremenilo tok slovenske zgodovine, to pa je zelo natancno predstavljeno v monografiji Sto let severne meje, ki jo toplo priporocam v branje, ce hocete spoznati, zakaj je bilo leto 1918 za slovenski narod tako prelomno. Jakob J. Kenda Apalaška pot: 3.500 kilometrov hri­bov in Amerike Založba: ISPO, 2018 Prevajalec in literarni zgodovinar Jakob J. Kenda, ki je slovenski javnosti najbolj znan po svojih prevodih del o Harryju Potterju, se je tokrat lotil pisanja avtobiografskega ro­mana, v katerem na zabaven nacin popiše svoje doživljanje nadvse priljubljene Apa­laške poti. V njem naniza svoje prigode in vtise, vsake toliko pa to zacini še s tujimi izreki, med drugim tudi s citati Kajetana Kovica in Cirila Kosmaca. Na poti, ki se vije po štirinajstih ame­riških zveznih državah (od Georgie do države Main), se pohodnik sreca tako z velicastnimi cudesi narave kot z velikimi izzive, zaradi cesar jo uspe premagati manj kot petsto ljudem na leto. Eden takih, ki jim je to uspelo, pa je tudi Kenda, ki na popotovanju po ameriških pokrajinah razkriva tudi nenavadne poglede na ameriško kulturo. Tramvaj Poželenje se je tokrat ustavil v Trzinu Trzinski gledališki abonma za odrasle je prvo decembrsko soboto gledalce popeljal na vožnjo s Tramvajem Poželenje, ki so ga na trzinskem odru uprizorili igralci Gledališca Velenje pod vodstvom režiserja Dejana Spa­sica. Gre za odrsko priredbo s Pulitzerjevo nagrado nagrajenega romana Tennesseeja Williamsa, ki prikazuje ameriški jug v zacetku 20. stoletja. Po propadu družinskega posestva se obubožana in psihicno unicena Blance (Petra Hribernik) zatece k noseci sestri Telli (Zoja Lešnik) in nje­nemu možu Stanleyju, ki ga je prepricljivo, na nekaterih mestih pa že kar divje upodobil Nejc Škorjanc. Najvec pozornosti je pritegnila odlicna Petra Hribernik, drobna igralka z zelo mocno, izrazno igro, ki v vlogi osamljene, razocarane in nepotešene Blance v uvodu izrece: »Rekli so mi, naj grem s tramvajem poželenje …« Tramvaj, ki je drvel po trzinskem odru, nam je prikazal razlicne mož­nosti pobega, v katerih življenjski brezup vsaj za trenutek popusti, to pa so: alkohol, igre na sreco, ljubezen (ali pa tisto, kar se zdi kot ljubezen, torej seks) in nazadnje beg v namišljeni svet, svet norosti. »Tramvaj Po­želenje – tramvaj Življenje«, piše v gledališkem listu Gledališca Velenje. »Rekli so mi, naj grem s tramvajem poželenje,« izrece na zacetku neu-Besedilo in fotografiji: Tanja Bricelj ravnovešena Blance (Petra Hribernik), na sliki v sredini. Potniki na Tramvaju Poželenje, clani Gledališca Velenje Trzinci - naš ponos Kultura Knjižni klepet in potep od Slovenije do Finske Ob obilici dogajanja se je clanicam trzinskega knjižnega kluba že sko­raj na pragu zime vendarle uspelo domeniti za letošnje prvo srecanje. Turobni novembrski vecer smo tokrat obar vale v pristne jesenske bar­ve, ko smo se poglobile v pisano življenje in raznoliko delo pomembne­ga Trzinca Ivana Hribarja. Nedavno so namrec na Jefacnikovi domaciji odprli razstavo, posveceno temu slovitemu ljubljanskemu županu in do­moljubu, zato ga iz tokratnega pogovora nikakor nismo mogle izpustiti. Ob listanju po njegovih zapisih smo se resnicno zavedele, kako mocno je njegovo delovanje vplivalo na celotno slovensko ozemlje, ne zgolj na Ljubljano, kjer je županoval. Ob tem pa nismo pozabile na njego­vo zakonsko življenje in družino, ki je zanj predstavljala tako blagoslov kot izziv. Poglobile smo se v nekatere njegove gospodarske in pravne odlocitve in se dotaknile tudi njegovega literarnega ustvarjanja, ki je, predvsem zaradi njegove odlicnosti na politicnem podrocju, pogosto odrinjeno na stran. Da pa bi pogovor razbremenile politicnega podtona, smo se v drugi polovici vecera posvetile še preostalemu ctivu, ki smo ga prebrale v zadnjih mesecih. To je vedno tudi najlepši del srecanja, saj se lahko ob pripovedi drugih tudi same potopimo v domišljijski svet literarnih del – tokrat so bili to Župnikov zverinski služabnik, Prikupna struparka in Ladjar z lepimi sto­pali nedavno preminulega Arta Paasilinne. Ob tem pa smo si še ogleda­le Slovenijo z ocmi v Kamniku živecega Americana Noaha Charneyja, se poglobile v izzive in stiske protagonistov slovenskih in tujih kriminalnih romanov, ob omembi dela Ane Hazler zaplule v ljubezenska vprašanja, se povprašale o smislu srece, ki jo tako opeva danski avtor Meik Wiking, in se hkrati oprle na trdnost nacel Istomesecnikov. Vsakokratno srecanje nam, velikim ljubiteljicam knjig, predstavlja tako zabavo kot tudi izziv. Kljub sprošcenemu vzdušju in prijetnemu kramlja­nju pa skušamo z vsakega takega klepeta ohraniti kar najvec znanja in vtisov in jih zadržati v sebi, da bi ne utonili v pozabo. Pogovor o knjigah z izmenjavo mnenj pomeni namrec mnogo vec kot le »prijeten cvek«. Predstavlja odstiranje tancic, odpiranje novih obzorij in kulturno-lite­rarno rast. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Literarni vecer s Tino Vršcaj Trzinski kudovci oziroma tisti, ki v KUD-u skrbijo za literarne vecere, so imeli novembra srecno roko, ko so gostili Tino Vršcaj, pisateljico, prevajalko in literarno kriticarko, saj je v dvorano Marjance Rucigaj privabila vec obiskovalcev, kot je obicajno za take kulturne vecere. S povezovalko Sašo Hudnik sta jim približali knjigo Plašc, ki je junija izšla pri Cankarjevi založbi. Gre za zbirko desetih kratkih zgodb; pet jih pripovedujejo ženske in pet moški, obsegajo pa najrazlicnejše teme: od poroda in znanstvenega dela, do frigidnosti in obsedenosti z željo po hiši. Med njimi izstopa zgodba Baba, edina smešna od zacetka do konca. Vsem zgodbam sta skupna intenzivno doživljanje nemoci in (ne)spopadanje z resnico, pri cemer pa avtorica ne daje enoznacnih odgovorov. Prav nasprotno: v zgodbah je veckrat vsebova­na sanjska logika, saj sanje Vršcajevi zelo veliko pomenijo in jih zato pogos­to prelije v zgodbe. Plašc, naslov tudi ene od zgodb, pa simbolno predstavlja nekaj, kar pokriva celoto, a je tudi metafora za vloge, ki jih vsi igramo. Pogovor se je uvodoma ustavil pri zanimivem detajlu, ki ga ponujajo plat-nice te knjige. Oblecene so namrec v živo rožnato tkanino z »izvezenim« naslovom in avtoricinim imenom, tkanina pa vsebuje tudi gumbnico in gumb, eno na sprednji, drugo na hrbtni platnici. Nikoli ne prideta skupaj, podobno kot le težko »pridemo skupaj« tudi ženske in moški. Vršcajeva, avtorica tudi dveh romanov in vec zgodb za otroke, je v po­govoru priznala, da je roman nekako bolj »njena« forma, saj z njim lažje posreduje kompleksnejše teme, ki jo tudi najbolj privlacijo. A je tudi ta kolaž kratkih zgodb mnogoplasten in zelo pronicljiv, obenem pa ponuja še hu­morne bisere, ki bodo všec obema spoloma. »V literaturi se lažje pogleda resnici v oci. Težke teme, kot je, denimo, spol­na zloraba, lažje obdelujemo z distance. Pri tem lahko potujemo v cinizem, bizarnost, fantastiko … in s tem ustvarjamo odmik, da problem ni vec cisto naš in zato z njim lažje rokujemo,« pojasnjuje Tina Vršcaj in razlaga, da ima pisanje zanjo terapevtski ucinek. Avtorica se je izognila predstavljanju vsebine z vabilom, naj si bralec vse­bino sam razlaga, kajti po mnenju Tine Vršcaj: »pri pravi umetnosti zgodba presega tudi avtorja«. Njena zakljucna misel pa je bila: »Berite, ker nobena druga zabava ni tako dragocena kot dobra knjiga.« Besedilo in fotografija: Tanja Bricelj Društva Tradicionalno branje trzinskih zgodb Trzinska knjižnica in turisticno društvo Kanja razpišeta vsako leto natecaj za izvirne trzinske zgodbe, ki so zaznamovale življenje v Trzinu. Tudi letos je triclanska komisija, v sestavi Zdenka Kopac, Marija Lukan in Jelka Mo­ravec, prejela nadvse slikovite zapise, predstavljeni pa so bili na osrednjem srecanju na Jefacnikovi domaciji. Predstavitve se je udeležilo lepo število ljubiteljev trzinske zgodovine. Obcinstvu je bilo predstavljenih pet pripovedi, od tega štiri izbrane na natecaju. Peta zgodba je dobila priložnost za predstavitev, na natecaju pa ni mogla sodelovati, ker je ta namenjen predstavitvi izvirnih prispevkov, ta zgodba pa je pred tem že izšla, in sicer kot del monografije. Komisija pa se je odlocila, naj se vsaj predstavi. Med izvirnimi prispevki smo se najprej posvetili Skrekovemu Jaki, zgodbi izpod peresa izkušenega pisca, zavednega Trzinca, Emila Milana Kuferšina, spleteni iz spominov. Gre za zanimivo pripoved o vaškem posebnežu, ki je okoliške otroke, tudi mladega Milana, pogosto zabaval s pripovedovanjem spominov, resnicnih in tudi izmišljenih. Otroci se z izvorom pripovedi niso ukvarjali, bolj jih je zanimala vsebina in ta je ostala v avtorjevem spominu do danes. Vecer smo nadaljevali z zgodbo Dunje Špendal, ki se je na svoj edinstveni nacin dotaknila medcloveških vezi, natancneje vezi med dedkom in vnuc­kom. Tovrstne vezi so, kot ugotavlja avtorica v tej zgodbi, stkane iz razlicnih elementov, tudi iz ocarljivega omamno dišecega cvetja. Avtorica tretje zgodbe, Marjeta Trstenjak, tudi letos ni razocarala, saj nas je spet popeljala v svet cutnosti, cujecnosti in prispodob. Poeticno je prika­zala Trzin v najbolj idilicnih barvah in na povsem svojevrsten nacin. Zadnji izbrani izvirni prispevek je predstavila Jožica Valencak, in sicer je v njem spregovorila o redkobesednežu iz njene vasi, ki se ga še danes spo­minja s toplino v srcu. S svojo pripovedjo o stricu Logarju iz Logarjeve hiše, ki je bil znanstvenik po duši in srcu, sicer pa vsestranski trzinski obrtnik, je avtorica lepo zaokrožila ta literarno-etnološki vecer. Na koncu so bile udeležencem natecaja podeljene nagrade, prijetno vzdušje pa se je nadaljevalo ob dobri hrani in pijaci. Verjamem, da je ob tem marsikateri udeleženec dobil navdih, da bi se prihodnje leto morebiti še sam udeležil take predstavitve in bi zbrane nagovoril s svojim prispevkom. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Oh, ta ubogi volk … Ceprav je imela decembrska gledališka predstava za otroke v izvedbi Kulturnega zavoda Godot naslov In še Rdeca kapica!, pa je bil osrednji (dokaj tragicni) lik predstave pravzaprav volk. Da, prav tisti, ki mu v številnih pravljicah pripade vloga hudobca. Ampak on … on je v resnici le osamljen. Rdece kapice in babice volk sploh ni hotel požreti – takoj ju je izplju­nil. Pustimo ob strani, da se mu je po babici tudi zoprno spahovalo po macesnovem šnopsu, a res ju ni hotel pojesti, saj je pravzaprav vege­tarijanec in sline se mu cedijo predvsem po brusnicah in takih receh. Tudi šestih kozlickov ni hotel pohrustati, saj – lepo vas prosim – kako bi sploh lahko tako razžalostil mamo Kozo. In tudi tisto s Petrom, saj veste, iz zgodbe Peter in volk, tudi tisto je bil le nesporazum. Kot smo izvedeli v tej polurni predstavi, si volk v resnici želi samo prijateljev. Lutkam Rdece kapice, Petra, babice in lovca je prepricljivo Vabljeni med Butalce! Kulturni zavod KULT bo v nedeljo, 13. januarja, ob 16. uri pripeljal v trzinski Kulturni dom Butalce, kultno predstavo, primerno za vse starosti. In kdo so pravzaprav Butalci? Pravijo, da so Butalci gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pame­tjo, pa so zmagali – kaj mislite kdo? – Butalci, seveda, ne pamet! Brezcasen humor za vse generacije, z nekaterimi novimi, do zdaj prezrtimi zgodbami. Predstavo, v kateri igrajo Jernej Campelj, Žiga Sedmak, Saša Klancnik in Jure Lajovic, je režirala Tatjana Peršuh, scenografija in ilustracija v predstavi pa sta delo Nine Goropecnik. Za abonmaje Franckovega živžava in za izven Vstopnina: 5 evrov Vljudno vabljeni! vdahnil dušo Tadej Pišek, ob tem pa je podobo posodil tudi velikemu Petru, babici, mami Kozi in ubogemu volku. Koza in volk pa sta prite­gnila otroško pozornost tudi z odlicnima songoma z avtorsko glasbo Marjana Peternela. Recemo lahko – spet en kakovostno preživet nedeljski popoldan, po­poldan, ki je med najmlajšim trzinskim obcinstvom na trenutke spro­žal prešeren smeh, spet drugic pa glasno kricanje »Volk, volk!«, ko je glavni igralec otrokom namenil vlogo živega alarma. V KUD-u Franc Kotar Trzin, kjer skrbijo za otroške predstave v okvi­ru Franckovega živ-žava, kot se imenuje otroški abonma, pa so ob tej priložnosti napovedali tudi spremembo v programu – naslednja predstava, 13. januarja, namrec ne bo Picko in Packo, kot je bilo na­crtovano, in sicer zaradi bolezni v ansamblu, temvec prihajajo v Trzin Butalci. Besedilo in fotografija: Tanja Bricelj Na mladih svet stoji Žana Babnik, bodoca kineziologinja in vaditeljica telovadbe Nisem le njihova vaditeljica, ampak prijateljica Žana Babnik je študentka zadnjega letnika kineziologije, pri svojih 21 letih pa ima za seboj že zavidljivo bero uspehov in vrsto zanimivih izkušenj, ki jih je pridobila v najrazlicnejših vlogah – bila je od vaditeljice atletike za osnovnošolce do športne animatorke za otroške rojstnodnevne zabave, v zadnjih mesecih pa navdušuje s svežim pristopom h gibanju in vadbi trzinske upokojence. Na zacetku sezone se je oglasila na Centru ak­tivnosti Trzin (CAT) in zacela voditi plesno telovadbo, iz prvotne ene ure vodenja pa so tem v kratkem casu nastale tri ure, saj ji je uspelo za gibanje navdušiti še dve dodatni skupini vadecih, pri cemer sestavlja eno ducat gospodov. Ob ponedeljkih malo pred deveto se zacnejo proti mladinskemu klubu v Centru Ivana Hribarja zgrinjati vitalne seniorke, vsaka s svojo telovadno podlogo pod pazduho. Tam pa jih pricaka simpaticna nasmejana Žana, ki najprej poskrbi, da se pravilno in dobro ogrejejo in razgibajo na splošni vadbi, ob desetih pa se zacne še plesna telovadba in marsikatera dama ti dve uri kar združi. Za zakljucek gibalnega dopoldneva pa zasedejo te prostore ob 11. uri še gospodje in Žana priznava, da je z njimi, ceprav resno vadijo, tudi zelo zabavno. Trenutno jih vadbo obiskuje dvanajst, z veseljem pa sprejmejo medse še koga, ki bi se jim rad pridružil. Nauciti jih želim pravilnega gibanja Žana Babnik pravi, da pride skoraj vedno po vadbi kdo od udeležencev k njej in se ji zahvali. »Že po enem mesecu vadbe so povedali, da jih križ manj boli, da so bolj gibljivi, prihajajo pa tudi spraševat glede pravilne izvedbe vaj in porocajo, kaj se je spremenilo, izboljšalo … To, kar je zame najbolj pomembno, je, da jih naucim pravilnega gibanja. Spodbujam jih, da delajo vaje tudi doma, in to veckrat tedensko, saj z vadbo okrepijo telo in je zato manj poškodb. Nekateri se ustrašijo uteži, vendar brez potrebe, saj je vad­ba z utežmi, ce jo izvajamo pravilno, varna. Starostniki še posebej morajo delati vaje za moc,« poudarja Žana in pravi, da ne želi, da bi bila vadba za Na mladih svet stoji starejše samo družabni dogodek, biti mora tudi ucinkovita. »Obenem jim tudi povem, da me lahko glede gibanja vprašajo kar koli, in to kadar koli, me poklicejo po telefonu tudi cez teden, ce se slabo pocutijo ali ce imajo bolecine … Ker ne želim biti le njihova vaditeljica, ampak tudi prijateljica. Tako malenkost, ki pa morda sploh ni malenkost, ljudje zelo cenijo!« še doda Žana in prizna, da tudi ona komaj caka ponedeljke. Po povedanem se ne gre cuditi, od kod tolikšna priljubljenost v tako krat­kem casu. Žana še pojasni: »Vadba je vsak teden drugacna, se ne ponavlja in ni dolgocasna, zato ljudje z veseljem prihajajo. Poleg tega pa hocejo tudi pri sebi obcutiti spremembe, in ce vidijo, kaj jim vadba prinese, je to po­memben korak k redni vadbi. Sicer pa sem že na zacetku, ko sva se z gospo Katarino Pezdirc, ki vodi aktivnosti CAT, dogovarjali za vodenje plesne te­lovadbe, opozorila na to, da bi bila za seniorje primernejša splošna vadba. Prisluhnili so mi in rezultati so vidni,« pojasnjuje Žana, ki je skupaj s ko­legom kineziologom pred kratkim pripravila tudi avtorski program vadbe, poimenovan Funkcionalna vadba ABC. S tem programom žanjeta uspehe trenutno v Domžalah in v Mostah pri Komendi, in to pri udeležencih, starih predvsem od 20 do 50 let, z veseljem pa bi ga pripeljala tudi v Trzin, ce bi se našel primeren prostor za njegovo izvajanje. Tanja Bricelj, foto: Osebni arhiv Žane Babnik in Tanja Bricelj Žana na vrhu Kokrškega sedla Osnovnošolci na taboru krepili socialne vešcine Ucenci osnovne šole Venclja Perka so že po tradiciji krepili socialne vešcine na taboru, tokrat pa so se jim prid­ružili tudi ucenci iz Domžal, s podružnicne šole Ihan, ter ucenci iz Rodice, Doba in Trzina. Tabor je organizirala Zveza prijateljev mladine Domžale od 23. do 25. novembra v Centru za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD) Rak v Rakovem Škocjanu, udeležili pa so se ga predstavniki skupnosti ucencev na teh šolah, predstavniki otroškega parlamenta in socialno mocni ucenci. 47 ucencev s petih osnovnih šol je v družbi sedmih mentoric krepilo soci­alne vešcine in se ukvarjalo z letošnjo temo otroškega parlamenta – šolo in šolskim sistemom. Sedmošolci, osmošolci in devetošolci so tako ves vi­kend iskali prednosti in dobre strani naše šolske prakse. V petek popoldne so se najprej spoznali, in to s pomocjo družabnih iger, nato pa so si ogledali film Podaj naprej. Film govori o sedmošolcu Trevorju, ki vzame zelo resno domaco nalogo, ki jim jo je dal ucitelj, in sicer, kako spremeniti svet in nekaj narediti za to, in s tem sproži verigo dobrih del in jo poimenuje »daj nap­rej«. Po ogledu filma so ga ucenci komentirali, iskali njegovo sporocilo in se predvsem zelo custveno odzvali na zgodbo. V soboto so vsi ucenci sodelovali na delavnicah: orientacija, medsebojni odnosi ter šola in šolski sistem. Spoznali so, kako pomembna je v med­sebojnih odnosih pozitivna komunikacija, kaj se zgodi, ce je komunikacija otežena, kako se s pomocjo kompasa, zemljevida in lastne glave znajdemo v naravi, kaj je pozitivnega v naši šoli in šolskem sistemu, cesa si v šoli še želijo ter kako bi stanje v šoli lahko še izboljšali. Ucenci so podali konkretne predloge, kaj bi v prihodnjih mesecih na svoji šoli izboljšali in kako bi to naredili. Tako lahko pricakujemo tudi, da bodo, na primer, sami stopili k ravnateljem in jim predlagali organiziranje ucilnice na prostem, da bodo prav oni seznanili ucitelje s tehnologijo, da se bodo devetošolci povezali z mlajšimi ucenci, da bodo ucitelje in druge prosili, naj jih poucijo o stvareh, ki jih bodo v življenju potrebovali (placevanje položnic, dvig denarja z banko­mata, kuhanje …). V soboto zvecer so se ucenci zabavali ob družabnih igrah in ob tem hkrati spoznali tudi osnove gledališke igre. V nedeljo dopoldne smo oblikovali sklepe in pripravili nacrte za izvedbo šolskih parlamentov. Ucenci so poudarili, da si tudi v prihodnje želijo sode­lovanja med šolami, in so za to pripravili tudi nekaj konkretnih predlogov, ki jih nameravajo uresnicili s pomocjo mentoric. Tabor smo koncali s spoznanjem, da je v naših šolah in šolskem sistemu že veliko dobrega, da pa imajo mladi še veliko idej, kako stvari še izboljšati. Ugotovitve, sporocila in predloge, ki so jih ucenci oblikovali na taboru, bodo prenesli vsak na svojo šolo, tabor pa bomo predstavili tudi na medobcin­skem parlamentu. Jasna Zorenc, OŠ Domžale, foto: Arhiv ZPM Domžale Šport Anže Kosmac, najboljši dvigovalec uteži v Sloveniji V soboto, 17. novembra, je bil v Mariboru finale ekipnega državnega prvenstva v olimpijskem dviganju uteži. Na tekmovanju je sodeloval tudi Anže Kosmac iz Trzina, ki nastopa za Težkoatletski klub Domžale. Domžalski težkoatletski klub je osvojil drugo mesto, postal je torej drugi najboljši klub v državi. Anžetu Kosmacu pa je uspela res izvrstna uvrstitev, saj je po hudem boju osvojil pokal za najboljšega dvigovalca uteži v letu 2018, postavil pa je tudi državne rekorde v kategoriji do 89 kilogramov. Diplomirani kineziolog Anže Kosmac ima za sabo zares uspešno se­zono, z veckrat izboljšanim osebnim rekordom. V potegu je dvignil za osebni rekord na tekmovanju 130 kilogramov, v sunku pa kar 155 kilogramov. Izboljšal je tudi pocep, na 205 kilogramov, kar je pomem­ben indikator pripravljenosti. Do teh zastavljenih ciljev ga je pripeljal poseben program treningov, ki se ga je vse leto dosledno držal. Anže je po tekmovanju povedal, da je prišel na zadnjo tekmo s samo enim ciljem, osvojiti pokal za najboljšega dvigovalca uteži v Sloveniji. Prednost pred drugouvršcenim je bila zanemarljiva, a s premišljeno taktiko in nepopustljivo borbenostjo je na koncu le prišel do tako žele­ne zmage. Ob tem je še poudaril, da gre zahvala za njegov uspeh tudi celotni ekipi, v kateri vlada pristen športni duh, in pa vodstvu Težkoa­tletskega kluba Domžale, ki mu je kljub zelo slabim prostorskim raz­meram za treninge tekmovalcem vendarle uspelo zagotoviti nemoten trenažni proces. Težkoatletski klub ob tej priložnosti cestita Anžetu Kosmacu za osvojitev prestižne lovorike in se mu hkrati zahvaljuje za športne ma­saže, ki jih zastonj opravi za celotno domžalsko ekipo. Besedilo in fotografija: Valentin Orešek V novo leto z nizom odlicnih uspehov Potem ko Anžetu Lanišku v prejšnji zimi nikakor ni šlo po nacrtih in željah, je ta odlicni smucarski skakalec Smucarskoskakalnega kluba Mengeš zelo dobro odrinil v novo sezono. Na uvodni ekipni preizkuš­nji v Visli, na kateri je Slovenija zasedla sedmo mesto, je bil najboljši clan naše cetverice, vidno vlogo pa je nato igral tudi na posamicnih tekmah, saj si je na vseh novembrskih preizkušnjah priskakal tocke za svetovni pokal. Na jugu Poljske je 22-letni Domžalcan za zacetek pristal na 20. mestu, v Kuusamu pa je nato poletel še do desetega in do 21. mes­ta. Prejšnji mesec je tako sklenil s 47 tockami in je po uvodnih dveh postajah v skupni razvrstitvi na štirinajstem mestu, kar je lep obet pred bližajocim se prvim vrhuncem zime – znamenito novoletno tur­nejo štirih skakalnic v Oberstdorfu, Garmisch-Partenkirchnu, Inns­brucku in Bischofshofnu. Mlajši varovanci trenerjev Aleša Selaka in Luke Brnota so koncali letošnjo tekmovalno sezono na plasticni podlagi, in to že v drugi polovici oktobra, a so vadili na domacih skakalnicah v Zalokah pod Gobavico še skoraj tri tedne, potem pa so njihovi prizadevni starši skakalnice prekrili s filcem, ki bo zadržal morebitni zapadli sneg, da bodo lahko neustrašni orlici tu skakali tudi pozimi. Med cakanjem na snežinke pa pridno krepijo telesno pripravljenost (ob ponedeljkih v telovadnici osnovne šole v Mengšu, ob sredah in petkih pa pri brunarici) in razvijajo motoricne sposobnosti tudi z rolanjem. Sicer pa sta za mengeškimi upi spet izjemno uspešna poletje in jesen. To dokazujejo tudi številna priznanja, ki so jih osvojili na tek­movanjih pod okriljem Smucarske zveze Slovenije. Med decki, stari­mi do 15 let, je Taj Ekart pristal v vseslovenskem pokalu na tretjem mestu, v konkurenci do 12 let sta Nik Bergant Smerajc in Tit Voranc Božic osvojila pr vo oziroma tretje mesto, med deklicami do 11 let pa je bila Živa Andric najboljša. V koncni razvrstitvi pokala gorenjske regije sta Nik Bergant Sme­rajc in Timo Šimnovec slavila dvojno zmago med decki, starimi do 12 let, v skupnem seštevku pa sta med najboljšo trojico koncala tudi drugouvršceni Alen Pestotnik (do 11 let) in tretjeuvršceni Benjamin Bedrac (do 13 let). Kdor bi se rad pridružil našim mladim skakalcem, je prisrcno va­bljen vsak ponedeljek (ob 16.30) v telovadnico OŠ Mengeš, vse žele­ne odgovore pa boste dobili tudi na telefonskih številkah 041/767­397 in 041/750-404. Ob bližajocih se praznikih vošcimo vsem bralkam in bralcem Odse­va vesel božic in srecno novo leto 2019! Miha Šimnovec, foto: Simon Tomažic Šah Šahovske novice Minuli mesec smo bili šahovsko aktivni kar na treh frontah, zato je vsebina tega prispevka nekoliko bogatejša kot sicer. Koncalo se je nastopanje v 19. osrednjeslovenski ligi, takoj zatem je bi na vrsti turnir te lige v pospešenem šahu, vzporedno pa smo se borili še v zahodni skupini druge državne lige. V super ligo smo prijavili dve ekipi, obe pod imenom sponzorja BUSCOTRADE. V šestih kolih je prva ekipa osvojila peto mesto, z 10,5 tocke, druga ekipa pa je z devetimi tockami koncala na sedmem (zad­njem) mestu. Najboljši so bili z naskokom šahisti ŠS Bor Dob, za njimi pa sta bili ekipi ŠK Komenda Popotnik in Klinicni center. Za prvo ekipo Buscotrade so nabirali tocke Marko Coklin – 1 (iz dveh partij), Emil Lah – 1˝ (3), Igor Rojs – 2 (2), Anže Borišek – 1˝ (4), Stane Rijavec – ˝ (1), Borut Bajec – 1 (3) in predsednik našega kluba Gregor Banfi – 2 (3). Za drugo ekipo so bili uspešni Blaž Abe – 2˝ (4), Peter Krupenko – 2˝ (4) in Dušan Leben – 2 (4). Slednja dva sta pre­jela srebrni medalji za igro na cetrti deski oziroma kot rezerva. V prvi ligi je Trzin predstavljalo moštvo z imenom sponzorja PECOS PUB in je ob koncu, po devetih kolih, s 15 tockami zasedlo 10. (predza­dnje) mesto. Zmagali so šahisti ŠD Vrhnika pred ekipama ŠD Mengeš Trzin 1 in ŠD Domžale Tajfun. Za trzinsko bero tock so zaslužni Valen­tin Sašo Jancigaj z bilanco 3 tock v 5 partijah, Kostja Konvalinka 1 (5), Bojan Mihelic 3 (6), Mitja Mihelic 1 (1) in Franci Banko 4 (8), dobili pa smo še dve bronasti medalji med posamezniki – Valentin Sašo Janci­gaj in Bojan Mihelic za uspehe na prvi oziroma tretji deski. Vendar so to po vrsti let naše žal najslabše uvrstitve na tem tekmovanju. Drugi »paket« dogodkov je povezan z zakljucnim turnirjem v pospe­šenem šahu, v katerem smo nekoliko ublažili razpoloženje po spodr­sljajih v ligaškem tekmovanju. Letos nam je uspelo na turnir pripeljati kar štiri štiriclanske ekipe in tako bi že skoraj lahko govorili o klubskem prvenstvu. Naša najboljša zasedba, BUSCOTRADE 1, v postavi Marko Coklin, Igor Rojs, Anže Borišek in Dušan Leben, je osvojila pokal za tretje mesto, ekipa ŠK Trzin je bila peta, ekipa BUSCOTRADE 2 se je uvrstila na deseto mesto, igralci ŠK Trzin PECOS PUB pa so med 15 udeleženci zasedli enajsto mesto. Zmagali so igralci ŠS Bor Dob pred ŠK Komenda Popotnik. Za najpomembnejše vsakoletno tekmovanje pa štejemo nastop v zahodni skupini druge državne lige. Tu smo se borili s sedmimi šestclanskimi ekipami in zabeležili dve zmagi, dva neodlocena izida in tri poraze, in to z naslednjimi nasprotniki: ŠD Vrhnika : ŠK Trzin 1 : 5 ŠK Trzin : ŠK Ljubljana 1 : 5 ŠK Trzin : ŠD Radovljica 5 : 1 ŠK Trzin : ŠK Komenda 3 : 3 ŠD Matrika Stari trg : ŠK Trzin 3 : 3 ŠK Dolenjske Toplice : ŠK Trzin ŠD Posocje : ŠK Trzin 4˝ : 1˝ 3˝ : 2˝ Doseženo peto mesto je nekje v okviru pricakovanj in glede na ra­ting igralcev tudi realno, ceprav bi v zadnjem kolu s pol tocke vec osvojili cetrto mesto. Med Trzinci je dosegel najboljši rezultat Borut Bajec s štirimi zmagami iz prav toliko partij, preostale tocke pa so prispevali Igor Rojs 1˝ (5), Nesib Jukan 1˝ (4), Anže Borišek 4˝ (7), Peter Krupenko 2 (5), Dušan Leben 3˝ (5), Gregor Banfi 1˝ (3), Aleš Borštnik 1 (1), Andrej Grum ˝ (3) in Kostja Konvalinka eno tocko iz dveh partij. Zmagala je ekipa ŠD Posocje pred šahisti iz Starega trga in ŠK Lju­bljana. Tako, letošnja tekmovanja so za nami in preostane nam le še, da si na novoletni vecerji zaželimo uspehov in zdravja v prihodnjem letu. Enako želimo šahisti tudi vsem bralcem Odseva. Besedilo in fotografija: Andrej Grum Za dušo in telo Cas za pocitek Vse je tiho, ne žvrgoli, mirno. vse spi. V naravi, Tiho ki pociva. in mirno. Nic ne brsti, V blišcu decembrskih luci nas vse preveckrat odnese na številne obve­znosti, ki so mnogokrat prijetne, a naše telo kljub temu klice, komaj slišno, k pocitku. V carobnost tišine. V objem miru. Mu še znamo prisluhniti? Ga sploh še slišimo? Predlagam vam, da si v decembru in januarju vzamete nekaj minut dnev­no za to, da se skrijete na varno, v svoj objem, svoje telo. V temo in pocitek, kjer prižigate lucko navznoter, dalec stran od ponorelega sveta. Potopite se v udoben položaj otroka: Iz položaja sede na petah se sklonite naprej. Celo nežno spustite naprej, lahko se z njim, ce ste dovolj gibcni, do­taknete tal. Sprostite mišice ramenskega obroca in rok. Dopustite telesu, da pociva. Zadihajte. Globoko, trebušno. Z vsakim vdihom se trebuh napne, razširi, z izdihom se sprosti. Lahko se pokrijete s toplo odejo. Uživajte. V tišini in miru. Pocivajte. Tako, kot v zim­skih dneh pociva narava. Tudi mi smo namrec še vedno del narave. Petra Šuštar, foto: Osebni arhiv Petre Šuštar Vabljeni na Petrine vadbe! Petra Šuštar, vedoželjna profesorica športne vzgoje, uciteljica meditacije, voditeljica programov Abonma za dušo in telo in Moja velika carovnija ter av torica slikanice s pravljicno meditaci­jo Smaragdni gozd želja in koledarja z vajami sprošcanja za leto 2019 vodi v Trzinu tudi letos poseben program za dušo in telo, in sicer v prostorih studia Powerhouse Zavrl na Ljubljanski cesti 48, vsak torek od 18.30 do 19.45. Vec informacij in prijave na: www.pri5ri.si, petra@pri5ri.si T zinci - naš ponos Vr emenska sekir(i)ca Prva polovica pretopla, druga po pricakovanjih Meteorološka jesen oziroma trimesecje september–november je za nami in prvi podatki kažejo, da je bilo vreme v tem casu zelo radodarno s toploto. Za vecino slovenskih krajev je bila letošnja jesen med desetimi najto­plejšimi v zadnjem stoletju, bila pa je tudi sorazmerno suha, posebej no­vember, ki sicer velja – v našem delu Ljubljanske kotline, skupaj z junijem – za najbolj namocen mesec v letu. Letos smo namrec dobili novembra le dve tretjini pricakovanih padavin, a se ni zaradi tega seveda nihce prevec sekiral, saj smo z listopadom hitro zadovoljni, ko pa nam vremensko po­nuja tako malo – samo da ni prevec dežja in celodnevne megle. Povsem drugace pa je bilo vecino minulega meseca pod oblaki, na tr­zinskem ozemlju, kjer so nam na plakatih najrazlicnejših barv in formatov naravno ali prisilno smejoci se obrazi veliko obljubljali. Ste se minuli me­sec zalotili pri tem, da pogosteje pogledujte navzgor, proti nebu? Seveda ne v iskanju lep(š)ega vremena ali vsemogocnega, temvec enostavno zato, ker je bilo »tu spodaj« vse tako polepljeno z volitvami. Te so zdaj za nami in (tudi) v Trzinu ni kaj dosti novega ... Pac, najmocnejša lista ima v obcinskem svetu vecino, kar po eni strani pomeni lagodnejše »vladanje«, po drugi pa, da tako ni vec ovir za realizacijo predvolilnih obljub, torej bodocih projektov. Zato si lahko – podobno kot delamo ob spremljanju vremena – narišete preglednico z dvema stolpcema: v prvem naj bodo obljube, v drugega pa boste vnašali kljukice, da bomo lahko ob koncu mandata »obljubodajalce« spomnili na neizpolnjene. V novembru manj sonca, a tudi manj padavin A od predvolilnih obljub nazaj k vremenu! Tako, kot je veljalo za septem­ber in oktober, velja tudi za zadnji mesec meteorološke jeseni, november, ki je bil za 2 do skoraj 3 stopinje Celzija toplejši od povprecja, sonca in padavin pa je bilo nekaj manj od dolgoletnega povprecja. Le nekaj zad­njih novembrskih juter smo imeli temperature pod ledišcem, sicer pa so bile vecino meseca nad njim. Tudi celotna jesen je bila po Sloveniji za okoli 2 stopinji Celzija toplej­ša od povprecja, kolicina padavin pa je bila vecinoma podpovprecna. V enajstih mesecih letos je bila povprecna mesecna temperatura zraka le februarja in marca nižja od dolgoletnega povprecja, vse druge mesece pa je bila precej nad njim, sploh januarja in aprila, a je bila precej nad­povprecna tudi druge mesece. Na Triglavskem ledeniku, natancneje na njegovem (pre)ostanku, so geografi zabeležili najtoplejšo talilno sezono (maj–oktober) po letu 1955, odkar imajo na voljo vremenske podatke z bližnje Kredarice. Kljub dobri predhodni snežni sezoni (v gorah je snežna sezona precej daljša od zime) je toplota poleti in tudi še v zgodnji jeseni vztrajno »lizala« stari sneg. Naj vas spomnimo še na nekaj: konec novem­bra je minilo tri leta, odkar deluje vremenska postaja OŠ Trzin (trzin.zevs. si), konec poletja pa so bile posodobljene spletne strani, ki zdaj ponujajo še vec informacij kot prej, bolj podrobna in pregledna pa je tudi vremen­ska zgodovina, do katere pridete s klikom na podmeni Statistika. Vzdrže­valci in razvijalci teh strani tudi v prihodnje ne bodo spali, zato brez skrbi – trzinske s(e)kirce bodo lahko tudi v prihodnje vedele, kakšna so oziroma bodo vremena na našem obmocju. O sekir(i)cah še malo drugace Za konec pa, v slogu dela imena te rubrike, še nekaj besed o sekir(i)cah. Sosedje »mocvirniki« so nam ukradli, po imenu sodec, naš domaci šport – metanje sekire! Tega si lahko namrec po novem privošcite v Ljubljani, na Kajuhovi cesti, kajti poleg iger, ki ponujajo beg iz sob z navidezno resnic­nostjo (t. i. escape room), je zdaj postalo popularno še metanje majhne sekire – in v kar 90 odstotkih uspe ljudem dober met že v prvem poskusu. Ideja za to pocetje pa (žal/na sreco) ni trzinskega porekla, saj sta jo pod­jetnika našla pri ameriških kolegih, ki se – enako kot onadva – ukvarjajo s ponujanjem doživljajskih iger. Skratka, sekire so postale neke vrste uspešnica – sekira pac ocitno pri­tegne in razvname. A Trzinci se bomo raje držali domace, arheološke s(e) kirce, najdene v trzinskem kamnolomu. Naj bo lepo – tako kot vreme! Še malo in sneg bo pobelil tudi naše polje in gozd, pa ceprav je zadnje case vecinoma le prehodni obiskovalec. Podobno kot vreme bi se morali menjavati tudi vladarji. Pa ceprav pravimo, da se clovek lepega vremena in sitega trebuha nikoli ne navelica ... Na vreme, na sreco, še ne moremo vplivati, na vladarje pac. Ce torej niste zadovoljni z izidom letošnjih lokalnih volitev, boste lahko svoj glas za svojega favorita oddali spet cez štiri leta. In bo (tudi) vreme spet lepše. Enako kot tudi leto, ki prihaja in v katerem vam želimo ravno prav vsega in cim manj slabega, tudi vremena. Besedilo in fotografija: Miha Pavšek Vremenska postaja OŠ Trzin november 2018 Kazalec Podatek Datum/ Niz Ura/ Obdobje Povprecna temperatura zraka (°C) 8,3 1.–30. 11. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 18,7 12. 11. 14.14 Najnižja temperatura zraka (°C) –3,4 29. 11. 7.25 Najvecji dnevni hod T zraka (razlika maks./min. T, v °C) 9,1 (9,8/0,7) 17. 11. 0.00–24.00 Število dni s padavinami > 0,2 (> 1 mm) 16 (10) 1.–30. 11. mesec Mesecna kolicina padavin (mm) 81,5 1.–30. 11. mesec Najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 16,3 24. 11. 0.00–24.00 Letna kolicina padavin 985 1. 1.–30. 11. enajstmesecje Najvišja hitrost vetra (km/h) in njegova smer 30,6/JV 10. 11. 13.40 Število hladnih dni (najniž­ja dnevna T zraka = 0 °C) 3 28.–30. 11. mesec Izbrani meteorološki podatki za Trzin za november 2018; celoten arhiv je do­stopen na spletnem naslovu trzin.zevs.si/summary.html (preglednica Letni in mesecni povzetki). Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 28 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Trzinci - naš ponos Razno Ko pomlad na vrt bo tvoj prišla, in cakala da prideš ti, usedla se bo na zelena tla in jokala, ker te ni. Zahvala 14. novembra nas je v 91. letu zapustil naš dragi mož, oce, dedek in pradedek DARKO UCAKAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedam, sorodnikom, znancem, sodelavcem, prijateljem in vsem drugim za izreceno sožalje, da­rovano cvetje in svece. Najlepša hvala gospodu župniku Boštjanu Gucku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala tudi gospodu Jožetu Kosmacu za lep govor. Zahvaljujemo se tudi službi Vrbancic za brezhibne pogrebne storitve ter pevcem in gasilcem. Posebna zahvala pa gre osebju Doma upokojencev Mengeš za pri­srcen sprejem ob njegovem prihodu v dom in za lepo pripravljeno slavje ob 90. rojstnem dnevu. Zelo smo hvaležni tudi za brezhibno nego in cistoco in za prijaznost, ki so mu jo izkazovali vse do konca. Lepa hvala pa tudi dr. Kraševcevi za njeno naklonjenost in potrpež­ljivost v vseh teh letih. Žalujoci: vsi njegovi Napovednik Društvo Pot srca vabi na regenerativno jogo Kdaj: v soboto, 22. decembra, od 10.00 do 12.30 Regenerativna joga ponuja odlicno priložnost, da se odklopimo od hitrega vsakdanjika in umirimo svoje misli in telo. Predznanje joge ni potrebno, saj položaje in uporabo pripomockov prilaga jamo udeležencem. Vsi pripomocki so v studiu, zato s seboj ne potrebujete nicesar. Ce vam termin ne ustreza ali si želite individualne obravnave, je mogoca tudi individualna ura regenerativne joge. Zaradi omejenega števila mest so obvezne PRIJAVE, na drustvopotsrca@gmail.com ali www.potsrca.si. Prijava je veljavna s placilom kotizacije. Kotizacija: 25 EUR Informacije na www.potsrca.si ali na telefonski številki 041 821 401 (Mojca) VABILO Spoštovane Trzinke in Trzinci, vabljeni na obcinski decembrski prireditvi. V soboto, 22. decembra, ob 20. uri bo v Kulturnem domu prednovoletno druženje, namenjeno vsem obcanom Trzina. Za zabavni program bo poskrbelo Kulturno umetniško društvo Franc Kotar. V sredo, 26. decembra, ob 19. uri pa bo v Kulturnem domu še proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, s programom, ki ga bodo pripravili trzinski poustvarjalci. Lepo vabljeni. Župan Peter Ložar, l. r. TURISTICNO DRUŠTVO KANJA TRZIN Ljubljanska cesta 12f, telefon 01 564 47 30, e naslov info@td trzin.si OBVEŠCA CLANE (stare in nove), da bo društvo V LETU 2019 PRAZNOVALO 20-LETNICO DELOVANJA IN BO ZATO NAGRADILO CL ANE, - ki so poravnali clanarino za leto 2018 in - ki bodo placali clanarino za leto 2019, s polo majico turisticnega društva kanja trzin. AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽERJAVCKI V torek, 15. januarja 2019, ob 17.30 bo v avli Centra Ivana Hribarja odprtje razstave slik iz peska mednarodno priznane slikarke Stanke Golob. DRUGE AKTIVNOSTI Nekatere društvene aktivnosti pocivajo, nekaj pa jih je vendarle v teku: -Balinarji balinajo v zimski ligi. -Strelci vadijo streljanje z zracno puško na strelišcu strelske­ga društva v trzinski osnovni šoli, ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure. -Krožek rocnih spretnosti se je to sezono preselil na Je­facnikovo domacijo – clanice ustvarjajo ob cetrtkih, od 10.30 naprej. - Pevski zbor – tudi pevci se zbirajo na Jefacnikovi domaciji, ob torkih, in prepevajo od 17.30 do 19. ure. V svoje vrste še vedno vabijo tudi nove clane. Vse, ki še niste vclanjeni v naše društvo, vabimo, da se vclanite po novem letu. Razlog so tako ugodnosti za imetnike clanske izkaznice kot velik nabor društvenih dejavnosti. Še vedno pa pozivamo tudi, da se tisti, ki ste pripravljeni delati za društvo, prijavite kandidacijski komisiji. Kontaktna oseba je Franc Bardorfer, tel. 041 218 196. Zoran Rink, predsednik Društva upokojencev Žerjavcki Trzin Krekovo lokalno središce za severozahodno Ljubljansko urbano regijo – KREKOVO SREDIŠCE Predavanje PRAZNOVANJE DRUŽINO POVEZUJE (dr. Jože Ramovš) Za varstvo otrok bo poskrbljeno Petek, 28.12.2018, od 16:30 do 17:30 ure Projekt je namenjen prebivalcem naselij Komenda, Mengeš, Moste, Trzin in Vodice. Napovednik Mednarodno strelsko tekmovanje z zracnim orožjem 23. SKIRCA BORISA PATERNOSTA & TRZIN WALTHER CUP 2019 4.-6. JANUAR 2019 ŠPORTNI CENTER MENGEŠ HARMONIJA SD T R Z IN SLOVENIJA Za vec informacij obišcite w w w.sdtrzin.com Spremljajte nas Facebook TURISTICNO DRUŠTVO KANJA TRZIN Ljubljanska cesta 12 f, TRZIN telefon 01 564 47 30 e-naslov info@td-trzin.si VABI NOVE PLESALCE V FOLKLORNI SKUPINI TRZINKA CLANI in VETERANI DEKLETA IN FANTJE, GOSPE IN GOSPODJE, V PARU ALI SAMI, OD BLIZU ALI DALEC! CE IMATE VESELJE DO PLESA IN PETJA IN VSAJ MALO OBCUTKA ZA RITEM, SE PRIDRUŽITE FOLKLORNI SKUPINI TURISTICNEGA DRUŠTVA KANJA TRZIN Srecno 2019! T: 01 620 87 00 M: 031 392 921 E: info@salomon-nepremicnine.si www.salomon-nepremicnine.si