SrNOćvM
C a teških Toplicah
Št. 33 <1064) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 13. avgusta 1970
DOLENJSKI LIST
NAŠE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Zakon okvirno, statuti podrobno
Strela je ponorela
V dobri uri je povzročila za 150.000 din škode
9. avgusta med 3.30 in 4.45 je v Spodnjem Posavju med hudim neurjem strela povzročila več hudih požarov in za več kot 150.000 din škode. Z uničevanjem je začela v Bregah pri Krškem. Francu Urbancu je pogorelo gospodarsko poslopje s shrambo,
VRATA !	-	I OKNA
inies polkna
ribnica KREDIT
senikom in kaščo. Ogenj se je razširil na poslopje soseda Stanka Rostoharja in uničil poleg poslopja tudi drvarnico, kaščo, hlev, svinjak in senik. Približno v istem času je strela zanetila požar na kozolcu Ane Plahuta v Stranjah pri Krškem. S kozolcem vred je zgorelo seno, žito, smre-. kove deske 'in kmečko orodje. Cez 40 minut so klicali na pomoč v Cretežu pri Krškem, kjer se strela zanetila poslopje Alojza Amška. Ob 4.45 pa je močno treščilo v hišo Franca Kranjca v Gabrijelah. Hiša je začela goreti, vendar so domači ogenj pogasili.
voljo pa 90 do sobote, 15. avgusta.
— 6e jih kajpak ne bo prej zmanjkalo.
Za tiste, ki imajo avtomobile, bo to prijeten izlet, saj je do Zelt-wega preko Dravograda komaj 200 kilometrov, mimo Celovca pa je pot za 60 kilometrov daljša. Izlet bodo gotovo popestrili dirkači, saj ni izključeno, da bo na osterreich-ringu padla odločitev o letošnjem svetovnem prvaku; domačin Rindt bo imel največ možnosti.
OD 13. DO 23. AVG. Okrog 16. in 22. avgusta padavine z nevihtami in ohladitvami. V ostalem lepo in zopet vroče vreme, vendar so krajevne nevihte še možne.
Dr. V. M.
Pooblaščene komisije že »pišejo« pravice in obveznosti zavarovancev v novomeški komunalni skupnosti - Pred sprejemom bo vse v javni razpravi - Rok: 30. november - Pri nas pripravljeni
slavi..
vim očem, spominu in domišljiji ... Vsekakor je bilo to slikarstvo na moč primemo za velike, monu-menalne kompozicije, za dekoracije velikih razsežnosti reprezentančnih prostorov. Takih možnosti pa pri nas — z redkimi izjemami sakralnega žanra — med obema vojnama ni bilo dosti.«
Ob siju festivalskega ognja pred Lamutovim likovnim salonom je o jubilantu umetniku Tonetu Kralju, spregovoril akade-
(Nadaljevanje na 5. str.)
Sredi julija je slovenslca skupščina sprejela dva pomembna zakona, in sicer: zakon o zdravstvu in zakon o zdravstvenem zavarovanju in rednih oblikah zdravstvenega varstva. Sprejeta sta bila po dolgotrajnih pripravah in razpravah, ki so bile zlasti temeljite od druge polovice leta 1969. Oba zakona uvajata v bistvu nov sistem izvajanja zdravstva kot službe in zdravstvenega zavarovanja.
IMENITEN PRAZNIK MED PRIREDITVAMI XV. DOLENJSKEGA KULTURNEGA FESTIVALA
»Slepo dekle pa zlata medalja za tek — saj to ni mogoče!« Pa je — in še marsikaj drugega, zato preberite pogovor z Nežko Zupanc, slepo telefonistko v tovarni zdravil KRKA v Novem mestu, ki ga objavljamo danes na 8. strani našega ^ista!
V Sevnici: sedmi zbor delavcev PTT
Ze sedmič se bodo v nedeljo dopoldne zbrali delavci PTr podjetja Novo mesto, da pregledajo uspehe in razvoj podjetja v zadnjem letu, da se v tovariških športnih srečanjih pomerijo in v prijetni družbi razveselijo hkrati s svojci iA upokojenimi tovariši iz stroke. Tokrat jih bomo srečali v Sevnici, kjer se bo VII. zbor začel ob 10. uri na grajskem vrtu.
Delavcem PTT stroke iz 7 občin, ki jih združuje PTT podjetje Novo mesto, želimo v nedeljo lepo vreme in kar najboljši potek zdaj že tradicionalnih vsakoletnih srečanj!
„Tako domovina umetnika
Dvojni jubilčj slikarja in kiparja Toneta Kralja je v »imenu slovenskega, ljudstva« počastila Kostanjevica - Tone Kralj častni član Dolenjskega kulturnega festivala - Tople besede Božidarja Jakca - Slavljencu je pela njegova hči Tatjana - Pesnik Tone Kuntner je dopolnil slikarjev svet
Sedemdeset let življenja in petdeset let umetniškega delovanja je slovenski slikar, kipar, grafik, ilustrator in intarzist Tone Kralj proslavil v soboto,
8. avgusta, v Kostanjevici, kjer sicer že nekaj tednov dela na jubilejnem desetem mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva. Malo slovensko mestece ob Krki, ki je na geografski karti sicer komaj opazno, na kulturnem zemljevidu pa veliko in pomembno, je ne le opralo greh slovenske kulturne javnosti in »velikih mest«, ampak je dvojni jubilej umetnika Kralja tudi dovolj dostojno in nadvse prisrčno ter iskreno počastilo.
vodu za socialno zavarovanje vprašali, kako potekajo priprave za delo na podlagi novega zakona, so povedali, da niso na začetku, marveč že skoraj pri konou. Poudarili so, da so samoupravni organi novomeške skupnosti zdravstvenega zavarovanja pripravljali vse potrebno že takrat, ko so republiški organi obravnavali zakonski predlog. Tako sta izvršna odbora skupščine delavcev in kmetov že sredi junija ustanovila posebne komisije in
Deček utonil v Kolpi
10. avgusta okoli 13. ure je v Kolpi, blizu kopališča v Metliki, utonil 7-letni Tomo Sen iz Dolnjega Logatca. To-mo in brat Dušan sta bila na počitnicah pri sorodnikih v Dolnjem Suhorju. Po kosilu sta se šla s sorodniki kopat v Kolpo. Tomo se je oddaljil od drugih, najverjetneje padel v vodo in utonil. Metliški gasilci so že mrtvega potegnili iz Kolpe.
V Lamutovem likovnem salonu so tega dne ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo Kraljevih del. Razstava vsebuje več kot 80 slik na platnu, plastik, grafik in knjižnih ilustra-
cij oziroma oprem, pa je to samo del bogate ustvarjalnosti tega zares vsestranskega umetnika in neprenosljivega »registra-torja kmečke problematike in sveta«. Kralj je bil rojen v dolenjski kmečki hiši, v Zagorici pri Dobrepolju.
Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija sta izdala v 1000 izvodih razstavni katalog s podatki o umetniku in njegovem delu ter nekaj reprodukcijami njegovih del. Jubilant Tone Kralj Se je sam predstavil v katalogu
v zapisu »Moja življenjska pot«:
»Petdeset let umetniškega udejstvovanja je doba, ki se običajno podčrta v javnosti. Tako sem mislil, da bom morda po vsem tem le doživel objavljen prikaz svojega celotnega ustvarjanja. — Zgodi se, da pride umetnik kot človek v »pozabo« v kraju svojega bivanja, tako ni ne razstave ne monografije. Pač, doživel sem svojo jubilejno razstavo — v Kostanjevici«.
Vse te grenke besede so vzete s konca Kraljevega lastnoročnega zapisa iz kataloga.
Tehtno besedo o umetniku Kralju je v katalog prispeval tudi umetnostni zgodovinar in kritik Marijan Tršar. Tako med drugim preberemo:	»Tone
Kralj je poudarjal socialno kritične note, dovolj mu je bilo, da objektivno registrira kmečki svet, kakršen se j? kazal njego-
HUDA URA V SPODNJEM POSAVJU
Za večino ljudi je bržkone zanimivejši drugi zakon, ki predpisuje pravice in dolžnosti v zdravstvenem zavarovanju ter obvezne oblike zavarovanja, zato bomo o njem nekaj več povedali. Takoj pa moramo opozorita bralce na dejstvo, da predpisuje novi zakon le temeljne pravice zavarovancev, medtem ko bodo
morale vse druge pravice predpisati komunalne skupnosti s svojimi temeljnimi akti in še zlasti s statuti.
V posebnem členu zakon določa, da je potrebno najkasneje do 30. septembra letos oblikovati nove komunalne skupnosti za zdravstveno zavarovanje. Določen je tudi rok, do kdaj morajo te (nove) skupnosti sprejeti vse svoje samoupravne aikte. Rok je razmeroma kratek — 30. november 1970.
Ko smo v novomeškem za-
jim naložila vse priprave za izvedbo zakona v novomeški komunalna skupnosti. Komisije so začele takoj delati in že nekaj časa brez oddiha pripravljajo vrsto osnutkov samoupravnih aktov s statuti vred, ki bodo bistvenega pomena za zavarovance.
Statut bo tudi po novem zakonu tista temeljna »knjiga« v vrsti samoupravnih aktov skupnosti, v kateri bodo pravicam in dolžnostim iz zakona dodane pravice in dolžnosti, ki bodo veljale samo v novomeški komunalni skupnosti. Zato zavarovancem gotovo ne bo vseeno, kaj bo v tej »knjigi« napisano, ali bodo
(Nadaljevanje na 7. str.)
Predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar (prvi na desni) proglaša jubilanta, umetnika Toneta Kralja (prvi na levi) za častnega člana Dolenjskega kulturnega festivala. Desno od Kralja je pesnica Ruža Lucija Petelinova, levo od Smrekarja pa akademik Božidar Jakac.	Foto: Ivan Zoran
v sodoio, id. avgusta od i». uri
Program:
MODNA REVIJA — Vezenina, Maribor
PEVCI: Mišo Kovač, Višnja Korbar, Dalibor Ivaniševič
ORKESTRI: Edi Radosavljevič, Dobri prijatelji in Abstinenti
FOLKLORA — skupina iz Artič
Vodja prireditve: Tomaž Terček
ZABAVA S PLESOM V VSEH PROSTORIH!
VABLJENI!
V nedeljo velika dirka v Zeltwegu
V nedeljo, 16. avgusta, bo na Osterreichringu v Zeltwegu v Avstriji osma dirka za svetovno prvenstvo avtomobilov formule 1. Računajo, da bodo najboljši dirkači sveta vozili hitreje od 200 km na uro. Novomeško Avtomoto društvo je pripravilo prijeten izlet, saj ima na voljo še blizu 200 vstopnic za dopoldanski uradni trening in popoldansko glavno dirko. — Vstopnice veljajo 30 dinarjev, na
tedenski
mozaik
V Glasgoiou je neki vlomilec vdrl v vilo policijskega polkovnika Williama Sneider-ja in odnesel vse, kar je mogel' V zameno je na mizi pustil kuverto z dvema bankovcema po. pet Juntov in pripisom: »Ravnam se po pozivu policije, da starih ljudi ne smemo puščati brez pomoči« ... Letalska družba »Ala-ska Airlines« je prva sledila . modi in svoje stewardese oblekla v maksi plašče, ki jih pokrivajo od vratu do net. Vendar družba očitno ni posebno prepričana v čar najnovejše mode, ki kot znano med moškimi ne žanje posebnega navdušenja, zato imajo stemardese pod maksi zlašči zelo zelo mini krilca. Tako je volk sit m koza cela... V Francijo je prišel na uradni obisk predsednik Gabona Albert Bernard — Bongo. . še pred predsednikom je v Pariz priletelo letalo z njegovimi darovi francoskemu predsedniku Pompidouju:	slonom,
bivolom in panterjem. Razen njih je bilo v letalu tudi nekaj deset redkih papig, ki jih je gabonski predsednik poda. ril manj pomembnim francoskim politikom... Kot je znano so na nedavnih parlamentarnih volitvah v Britaniji laburisti izgubili. Izgubil je tudi laburistični zunanji minister George Brown, ki ga volilci v njegovem volilnem okraju niso hoteli ponovno izvoliti v spodnji dom britanskega parlamenta. Broutn je tako hkrati zgubil ministrski stolček in še sedež v parlamentu. Tragedija pa vendar ni prevelika, kajti prav te dni so Broumu podarili ple. miški naslov. Kot plemič bo bivši minister zdaj član zgornjega doma britanskega parlamenta v katerem sedijo samo ljudje »plave krvi«. Tako ima Brcnvn spet sedež v parlamentu pa še kot član gornjega doma nima nobene, ga dela... Francoska vlada je kolektivno odšla na počitnice, ki bodo trajale do 26. avgusta. V Parizu je za vsak primer ostal samo dežurni. Ker *>a se vlada zaradi številnih nerešenih problemov ne počuti preveč sproščeno, ni ta dežurni nihče drugi kot — predsednik vlade Chaban Delmas...
Besede in dejanja
Stvari so jasne, manjka pa uresničevalcev sklepov in resolucij o kmetijstvu - Kako naj si poma-gajo neorganizirani kmetje?
Ali se po mnogih razpra-	in pašo pa ne morejo spitati
vah, sklepih in resolucijah o	lepe živine,
našem kmetijstvu kaj spre- Za pospeševanje živinoreje minja? Sprejetih je bilo so bili ustanovljeni skladi: re-mnogo dobrih predlogov, pri publiški in zvezni. Iz teh kmetih pa je ostalo skoraj skladov pa bodo jamčili od-vse po starem. Kdo naj po- kupne cene le za organizira-skrbi, da se bodo besede no, kooperacijsko pitanje, spremenile v dejanja?	Nekateri kmetje bi radi ,skle-
Na taka Vprašanja kmetov	nili take pogodbe, pa ne moje moči odgovoriti na dva	rejo, ker jih v kmetijski or-
načina: razlagati jim le stva- ganizaciji zavrnejo, češ da ti, ki so se izboljšale, ali za manj kot pet ali deset kmetijstvo ocenjevati kot c e-	glav ni vredno. Pri porabi
loto. Pri prvem se	marsiko-	drage krme, ki bi jo morali
mu lahko zgodi, da	ga obsu-	kupiti, pa morajo biti preje jo z mnogimi dodatnimi	vidni. Živino, za katero ne
vprašanji, na katera ne bo	morejo sklepati pogodbe, bo
Tnal odgovoriti ali	vsaj ne	do morali prodati po dnevni
dovolj prepričljivo.
ceni. A kakšna bo ta, ko bo
Kmetje priznavajo, da so živina dopitana? O tem imajo se nekatere stvari izboljšale, veliko slabih izkušenj iz prej-
Živina ima kar lepo ceno. Pi- šnjih let. V zadnjem času pa tanje pa postaja vse manj tudi pri sadju, mleku in dru-
donosno, ker cene koruze in krmil že nekaj mesecev hitro rastejo. Od spomladi sko raj za 50 %. S samim senom
ZADOVOLJSTVO V RIMU — Po enem mesecu vladne krize so v Rimu v splošno eih pridelkih	zadovoljstvo ustanovili novo vlado levega centra. Na sliki vidimo italijanskega
Mleko že uvažamo Prej- predsednika Saragata (v sredini), ki se nasmejan rokuje z novim predsednikom šnja leta smo uvažali’le mi vlade Golombom (levo) in podpredsednikom De Martinom (desno), slo in sir, pa so se kmeto-
valci pritoževali, da mlekar- da ne morejo skleniti pogodne nočejo odkupiti vsega be, ker ni jamstva za pro-mleka. Pri zasebnem živino- dajo. Hkrati jih poučujejo, rejcu je mleko vredno Je to* da bi bili še na slabšem, če liko kot mineralna voda pri bf si ustanovili lastno orga-proizvajalcu. Toliko mu nam- nizacijo, ker ne bi imeli zvez reč plačajo povprečno za li* s kupci niti sredstev za po-ter.	slovanje. Ali ni to zavajanje?
^	Po	teh	Črnogledih	ocenah	Vemo,	kaj	bi	bilo	treba	sto-
kmetovalcev bi morali poi- riti. Ugotoviti pa bo treba, skati izhod iz težav. Prav- zakaj nekateri nočejo delati zaprav ga ni treba iskati, ker tako. Pri tem bo še veliko
TELEGRAMI
WASHINGTON — Ameriško obrambno ministrstvo je zanikalo vesti, da se bodo vsi ameriSki vojaki do konca leta 1972 umaknili iz Južnega Vietnama. Iz tega bi lahko sklepali, da Bela hiša ne
PARIZ —	Francija	je	končala
letošnjo serijo poskusov z atomskimi bombami,	ki	jih je	vršila v	je bil	že	odkrit	in	nakazan	kritike	in	trenj.	Kdor	ne bo
...i	J.,..	—	c...„	^ sklepih	in	resolucijah.	Zal	dovolj	vztrajen,	ne bo	uspel.
JOŽE PETEK
južnem delu Tihega oceana. Skup no je razstrelila osem atomskih
liv Jv X CW»Otl vilvuvlil Cfcvw1	.	■	.	■	•	•
bomb. Francija in Kitajska sta	Pa se mnogi, ki naj bi ures-
edini atomski sili, ki ne prizna-	ničevali sklepe, še vedno ne
vata sporazuma o prepovedi po-	zmeni io zani
skusov z jedrskim orožjem.
DACCA — V Vzhodnem Pakistanu so dalj časa trajali močni monsunski nalivi, povzročili so poplave, zaradi katerih je več kot
30.000 ljudi ostalo brez strehe. _____________________________ _________
Povzročili so tudi veliko škodo na	medsebojno povezovanje, pre-
poijih.	malo pa za organizirano
MOSKVA — Poročajo, da se je	kmečko proizvodnjo. Tudi s
Za daljše obdobje je stvari moči urejati le z ustrezno organizacijo. Kmetijske organizacije so nekaj storile za
v južni Rusiji v okolici Astraha-na pojavila epidemija kolere. Natančnejši podatki niso znani, ka
povezovanjem navzgor, z živilsko industrijo in trgovino^
že pa. da je precej resna, saj so	niso imele veliko uspehov. Te
Astrahana'Vilni Pr°m8t V °k°liC°	Pomanjkljivosti bodo najbolj
TOKIO — Ob petindvajseti oto-	čutili kmetje, ki se ne mo-
letnici eksplozije atomske bombe	rejo vključiti v organizirano
nad Japonskim mestom Hirošimo	pridelovanje in prodajo.
so sporočili, da je še letos umrlo v tem mestu 30 ljudi, zaradi posledic radioaktivnega sevanja ob eksDlozili bombe.
ATENE — V Grčiji so se lotili temeljite čiste armade. Prvi val je bil že lani — tedaj so upokojili 22 generalov. Zdaj pa so odslovili iz službe še 48 generalov, dva kontraadmirala in enega vi-cemaršala.
Velikokrat je bilo povedano in zapisano, da je kmetom treba omogočiti ustrezno organizacijo za boljšo proizvodnjo in prodajo. Ko kmetje želijo to uresničiti, pa v marsikateri kmetijski organizaciji dobijo odgovor,
IZREKI
Zmotno je misliti, da ljudi upijanijo samo alkohol in razne droge.
Ob visoki življenjski ravni se razvadijo še psi.
Svet je eden in bo obstal, če bomo vsi kot eden.
Razvitemu birokratu, moraš izjaviti pismeno, da te zebe.
HENRIK ZBIL
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ PREDSEDNIK TITO V CRNI GORI — Minuli teden je bil predsednik ZKJ in predsednik republike Josip Broz Tito na tridnevnem obisku v črni gori. Med drugim se je udeležil velikega ljudskega zborovanja v Zabij aku, kjer so slavili 30-letnaco pokrajinske konference KPJ za Črno goro, Boko, Sandžak ter Kosovo in Metohijo. Predsednik Tito je v svojem govoru opozoril na pomen sklepov 8. pokrajinske konferenca KPJ za to območje ter obujal spomine na svoje tri dosedanje obiske v Zabij aku. Govoril je tudi o nekaterih gospodarskih problemih v državi in poudaril, da je treba gospodarsko in družbeno reformo uresničiti. Ko je govoril o gospodarskem razvoju črne gore pa je dejal, da bo ta republika dobila pomoč za dograditev proge Beograd—Bar in za premostitev nekaterih gospodarskih težav.
■ HUDA ŽELEZNIŠKA NESREĆA — V petek zgodaj zjutraj se je pripetila na železniški postaji Škofja Loka ena naj hujših železniških nesreč doslej v Sloveniji. Trčila sta Dalmacija ekspres, ki je vozil iz Stuttgarta proti Zagrebu, ter tovorni vlak, ki je peljal iz Ljubljane proti Jesenicam. Po prvih podatkih je prišlo do nesreče zato. ker je strojevodja ekspresnega vlaka spregledal signal »stoj« in zapeljal na tir, po katerem je v tistem trenutku pripeljal tovorni vlak. Smrtno se je ponesrečilo šest železničarjev, ranjenih pa je bdlo
50 potnikov, ki so jih prepeljali v ljubljanske bolnišnice, na zdravljenju pa so jih obdržali 7. Razdeja-nje na železniški postaji je bilo tolikšno, da so morali ves promet proti severu preusmeriti prek Maribora in ga goriško progo. Po prvih podatkih je škode za 5 milijonov dinarjev. Ce prištejemo k temu tudi zamude, bo škoda še znatno večja.
■ POTRES V KNINU — V sredo, 5. avgusta, je zgodaj zjutraj zbudil potres 5. do 6. stopnje
Reformo je treba uresničiti
prebivalce Knina in okoliških krajev. V paničnem strahu so vsi zapustili hiše. Poškodovanih ni, pa tudi gmotna škoda je le majhna. Potres so najhuje čutili v vaseh pod planino Promina.
■ NOVI HOTELI BREZ VODE — Te dni letuje v črnogorskem primorju več kot 80.000 turistov, ki pa so z marsičem nezadovoljni. Komunalnim preskrbovalnim organizacijam med drugim očitajo, da so se premalo zavzele za preskrbo turističnih krajev z vodo in kmetijskimi pridelki. Tudi telefonske zveze ne delajo redno, avtobusni promet ni najbolje urejen, plaže so umazane...
■ SKORAJ ZA 4 MILIJARDE UVOŽENEGA BLAGA — V nasprotju z vsemi pričakovanji smo prejšnji mesec uvozili v Jugoslavijo za 3 milijarde 800 milijonov dinarjev blaga in tako presegli že rekordni junijski uvoz za 16 odstotkov. Julijski izvoz pa se je povečal v primerjavi z julijem le za en odstotek in je dosegel vrednost 1,8 milijarde dinarjev. Zunanjetrgovinski primanjkljaj (nad 7 milijard dinarjev) je letos za 30 odstotkov večji od primanjkljaja v istem obdobju lanskega leta.
■ POVEČAN OBTOK DENARJA — V juniju se je obtok denarja po podatkih Narodne banke Jugoslavije povečal za 515 milijonov dinarjev in je 30. junija znašal 13 milijard 415 milijonov. V prvih sedmih mesecih letos se je obtok povečal za milijardo 800 milijonov dinarjev. Kot predvidevajo v Na-rodn’ banki se bo obtok od avgusta do konca leta povečal še za nadaljnjih 500 milijonov dinarjev in bo kljub omejitvam kreditov za več kot dve milijardi presegel vsoto, kj le bila predvidena.
■ MEDALJE ZA VINA — Strokovna komisija 16. mednarodnega sejma vin v Ljubljani je objavila uradne rezultate ocenjevanja 869 vzorcev vin iz devetih držav. Naj-višje priznanje »šampion 70« so dobili: po en proizvajalec iz Avstrije in Grčije, štirje iz Romunije in dva iz Jugoslavije. Zlate medalje je dobilo 225, srebrne 512, pismena priznanja pa 48 vzorcev vin.
tedenski zunanjepolitični pregled”|
Sovjetska zveza in Zahod- pomembnejši napredek tudi na Nemčija sta v Moskvi do- na pogajanjih med Zahodno segli sporazum, po katerem Nemčijo in Poljsko in da se se odpovedujeta uporabi sile bodo verjetno podobna poga-v medsebojnih odnosih. Po- janja začela tudi med Zahod-gajanja so bila dolga in tež- no Nemčijo in drugimi soka in tudi niso rešila vseh cialističnimi državami, pred-vprašanj, ki so bila na dnev- vsem Madžarsko in Češkoslo* nem redu, toda osnovno je vaško. Skratka — moskovski bilo le doseženo: sklenjen je sporazum začenja v odnosih sporazum, ki ureja in nor- med Vzhodom in Zahodom malizira odnose med njima na evropskem področju pre-in tako nadomestuje mirov- cej novo obdobje, no pogodbo, ki jo državi še Naši sosedi Italijani so po
dobrem mesecu končno do-
Moskovski
sporazum
vedno nimata.
Seveda sporazum še zdaleč nima pomena samo za obe podpisnici, čeprav ni mogoče podcenjevati pomena, ki ga bo imel za razširitev njunega gospodarskega in drugega sodelovanja, za kar sta obe močno zainteresirani. Vendar gre pri moskovskem sporazumu za dogodek, ki močno	~
presega meje odnosov med	bili novo vlado. Sestavil jo
Zahodno Nemčijo in Sovjet-	je krščanski demokrat Emi-
sko zvezo in se neposredno	lio Colombo. To je spet vla-
tiče tudi vse Evrope. Osnova	da levega centra, v kateri so-
sporazuma je namreč oboje-	delujejo krščanski demokra-
stransko priznanje, da so ev-	ti, socialni demokrati, soci-
ropske meje veljavne in jih	alisti in republikanci. Sestavni mogoče spreminjati. Prak-	ljajo jo, -razen predsednika
tično je Zahodna Nemčija s	Colomba, v glavnem isti ljud-
tem priznala obstoj Vzhodne	je kot prejšnjo. Ustanovitev
Nemčije kot neodvisne in	nove koalicijske vlade je ne-
suverene države. Zahodna	dvomno pomemben dogodek,
Nemčija se ni pogajala pov-	predvsem zato, ker je najno-
sem na svojo roko. Ves čas	vejša vladna kriza pokazala, da
je obveščala svoje zahodne Italija nima druge izbire kot zaveznike, zlasti ZDA, in se vlado levega centra, kajti no-posvetovala z njimi. Zato lahko bena politična stranka ali si-mirno rečemo, da se s tem, la ni tako močna, da bi sa-kar je podpisala Zahodna ma lahko ustanovila drugač-Nemčija, strinjajo tudi dru- no vlado. Bivša vlada je pad-ge članice atlantskega pakta, la prav zaradi prizadevanj Po drugi strani pa je prav desničarskih sil, katerim je tako jasno, da bodo tudi bila koalicija levega centra vzhodnoevropske države, čla- trn v očesu. To jim seveda nice varšavskega pakta, pod- ostaja tudi nova vlada, ven-prie moskovski sporazum, dar ima le-ta proti kritikom Širše gledano, je to torej % desnice v toliko močnejši sporazum, ki se neposredno položaj, ker se je jasno potiče odnosov med Vzhodom kazalo, da za Italijo ni dru-in Zahodom, odnosov med ge sprejemljive rešitve kot obema največjima vojaškima levi center. Takšna politika paktoma.	je dobila pomembno zaupni-
Lahko rečemo, da je ta co, s čimer pa seveda ni re-sporazum na širokem med- čeno, da so vse težave mini* narodnem področju potrdil le. Da je desnica sploh lahko veljavnost sedanjega stanja v izzvedla krizo in padec bivše Evropi in tudi sedanje de- Rumorjeve vlade levega cen-Utve Evrope. To je tudi ti- tra je bilo v največji meri sto, česar si je Moskva moč- krivo to, da se ta vlada ni no želela, saj je v sedanjem znala, hotela ali upala spo-razvoju zainteresirana za prijeti z uresničevanjem te-stabilen in urejen položaj v meljitih gospodarskih, social-Evropi in sporazum z Zahod- nih in političnih reform, ki no Nemčijo je odločilni pri- jih Italijanska javnost že spevek v takšnemu stanju, zdavnaj zahteva. Ce nova v la-Lahko pričakujemo, da bodo da ne bo bolj odločna in če zdaj že v kratkem dosegli se ne bo lotila reform, potem
se seveda tudi njej ne obeta nič dobrega. Politika levega PEKING - Na Kitajskem se centra je resda dobra osnova mudi naj višja sudanska državna	izvajanje politike, ki bi
delegacija, ki Jo vodi predsednik ,,	,	nndnoro	široke	itali-
Nimeiri. Kitajci in Sudanci se po- uživala poaporo siroxe iwui
govarjajo v glavnem o Srednjem janske javnosti, vendar sama vzhodu.	_	osnova ni dovolj. Na njej je
TEHERAN — Sporočili so konć- treba graditi konkretno poll-ne uradne podatke o potresu, ki ...	.. , -kovala konje nedavno prizadel Iran. Skupno J1*®	» kl	reSCvala
Je bilo 300 mrtvih in 500 ranjenih, kretne probleme.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Trebnje: neurje prizadelo najbolj revne kraje
Hudo neurje, ki se je v noči od sobote na nedeljo zdivjalo nad Slovenijo, je priza-
NOVO V ZADNJIH DNEH
Na Otočcu so v juliju imeli za več kot milijon dinarjev prometa, v čateških Toplicah' so imeli krepko čez 6000 nočitev — v vseh turističnih središčih na Dolenjskem poudarjajo, da je bil julij rekorden mesec, če bo šlo tako naprej, potem se bo končno tudi dolenjskemu turizmu posrečilo, da bo dobil svojega »milijarderja«. Na Otočcu bodo bržkone presegli čudežno mejo 10 milijonov letnega prometa. 2al pa se povsod hkrati z večjim prometom močno povečujejo tudi stroški poslovanja, tako da se rentabilnost gostinskih organizacij ne povečuje.
Konjušnica na Strugi še ni zaživela tako, kot bi bilo pričakovati. Na Otočcu računajo, da bodo s tem vsaj malo poskrbeli za zabavo gostov, kajpak pa mora m> niti nekaj časa, preden turisti za novost zvedo in se na njo navadijo.
Brez vode ni turizma
Nova, asfaltirana cesta od Novega mesta čez Gorjance do Vinice, je odprla Belo krajino, deželico sonca, svetu. Dolga leta po vojni so Belokranjci čakali na to cesto. Ko je bila zgrajena, so si oddahnili
in ši rekli: »Zdaj se bo Sovjetski gostje v No-tudi pm nas začel turi- vem mestu in Krškem
delo tudi del trebanjske občine. Okoli vasi Arčelca je toča skoraj povsem stolkla ajdo, vinograde in vrtnine, saj ocenjujejo, da je uničeno 90 odstotkov pridelka. Ne dosti manj pa so bile prizadete tudi vasi: Repi je, Pod-šumberk, Log, Vrtača, Orlaka, Babna gora in Zavrh.
V torek so prizadete kraje obiskali predsednik občinske skupščine Ciril Pevec, tajnik ObS Jože Godnjavec, načelnik oddelka za gospodarstvo Ciril Pungartnik in kmetijski referent inž. Miha Krhin.
Na občini bodo imenovali tudi komisijo, ki bo »škodo ocenila, kar bodo upoštevali pri odmeri prispevka od kmetijstva. Gre namreč za najbolj revne kraje, ki jih je podobno neurje že pred štirimi leti hudo prizadelo.
M. LEGAN
DANA: zlati zmagovalec Beograda
Potrošniški center pri Zavodu za gospodinjstvo in ekonomiko Srbije vsako leto ocenjuje med drugim tudi brezalkoholne pijače. Komisija, ki jo sestavljajo sami priznani strokovnjak^ je letos ocenila 139 izdelkom. Izmed 30 jugoslovanskih izdelovalcev brezalkoholnih pijač se jih na tem ocenjevanju redno pojavlja samo 12. Izmed slovenskih tovarn sta se; glede na poprečne ocene za izdelke najbolj uveljavili Fructal iz Ajdovščine in Dana z Mirne. Izmed 46 ocenjenih sadnih sirupov sta bila nagrajena samo dva. Nagrado »Zlati zmagovalec Beograda« je prejela Frutella, izdelek mirenske Dane.
DBH
NOVO MESTO
VAŠA.BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA 1 NOVO MESTO	|
s podružnico v KRŠKEM i | in ekspoziturama v METLIKI | in TREBNJEM	1
ZA VAS
• nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne	g račune — od 6 do 7,5 odst.
• dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva,	m obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
• vodimo žiro račune občanov
• vodimo devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
• opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in	gj
zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte	1
na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga	n
Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.	^
Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, je nezgodno	|j
zavarovan!	1
Kje dobiti obiralce za hmelj?
Za merico obranega hmelja letos 2,20 din
V zadrugi se ob vsem tem
zem!«
Turizem žal ni odvisen samo od ceste. Zanj so potrebna gostišča in še marsikaj drugega. Pogoj
Na osmih hektarih ima met- druga jih sme plačati tako, liška kmetijska zadruga zasa- kot jih plačujejo drugje po	c*m‘
jen hmelj. Letošnja letina	Sloveniji. Za letos so se	do
prav dobro kaže, vendar pa	govorili, da bodo merico	ob-	kajpak upravičeno bojijo,	kase v zadrugi že zdaj bojijo	ranega hmelja plačevali	po	ko hmelj ob pravem času	hi-
težav, ki jih bodo imeli z obi-	2,20 din. Vsekakor je to	za	tro obrati. Kot povsod drugje
ralci hmelja. Domačini za obi-	obiralce prenizka cena,	če-	pogledajo obiralcem malo	tu-
____________________ _____ran je niso preveč navdušeni, prav je v primerjavi z lansko di skozi prste in jim bodo
zanj	pa je	voda.	In	prav	zveze sindikatov!1 GostjeJ so si	obiranih strojev nimajo, zato	za	40 par višja. Po drugi stra-	bržkone na vsakih 10	lepo obvode v Beli	krajini	vedno	v spremstvu domačih pred-	130(10 organizirali skupino na-	ni	pa je tudi res, da se proiz-	ranih meric priznali	še eno,
stavnikov ogledali novomeško biralcev iz Bosne.	vodni stroški pri hmelju iz	ker bodo morali za merico
IMV, nato so odšli v Kosta-	v zadrugi vedo, da bo z nji-	leta v leto višajo, dobiček pa	plačati obiralcem samo po
njevico na ogled Forme vive,	mi težko: obiralci iz Bosne ne	ie	vse manjši, ker so cene na	2,20 dinarjev,
od tam pa v tovarno celuloze	bodo imeli vaje in jih bodo
neuspehi prvih dni razočarali Po dosedanjih' izkušnjah jih namreč veliko obupa že po
primanjkuje. Viniški predel v črnomaljski občini, na primer, je kakor nalašč za turizem, saj je poln naravnih lepot. Toda viniški predel nima vode. Zato tam še vedno ni bencinske črpalke, zato niso bila uspešna pogajanja s PREHRANO o njenih naložbah. Dokler ni vodovoda, se ne da kaj veliko narediti.
V črnomaljski občini je vodovod speljan do Dra-gatuša. Vodovodni zbiralnik v Črnomlju komaj zmaguje napajanje ' cevovodov v Črnomlju, proti Dragatušu in proti Grada-
V torek, 11. avgusta, se je mudila na obisku v Novem mestu, Kostanjevici ob Krki in v Krškem sovjetska sindikalna delegacija ukrajinske
in papirja v Krško. Povsod so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo v obratih, posebej pa so se zanimali za delo prvih dneh. Obiralec mora bi-
sindikatov, ZK in za samoupravljanje.
ti zelo dober, da nabere 14, 15 in še več meric na dan. Za-
Italijanski senator na obisku v Ribnici
Renato Bastianeli, italijan-
cu. Črpalke obratujejo ne- Ski komunistični senator, ki ore^tano. Zbiralnik ie tre zastopa v rimskem parla-a za c^danle potrebe men tu volivce iz pokrajine Povečati. To bi stalo od 1 500.000 do 2.000.000 din.
V načrtu le, da bi črnomaljski zbiralnik, ki dobi-ya vodo iz zelo močnih izvirov pri Dobličah, v
Ancona, je bil 7. avgusta na prijateljskem obisku v Ribnici. Na pobudo občinskega komiteja ZK so se predstavniki domačih organizacij in
Prihodnosti napajal tudi občinske skupščine pogovar-
jetja, še posebej pa za prodajo njegovih izdelkov na italijanskem tržišču. Z zanimanjem si je ogledal tudi prostore nove ribniške šole. Senator Bastianeli je ostal nato nekaj časa z družino na oddihu v Sodražici.
KAREL ORA2EM
POKLICNA ŠOLA ZA KADRE V BLAGOVNEM PROMETU BREŽICE
obvešča UČENCE, da bodo:
- razredni popravni izpiti od 21. 8. 1970,
- zaključni popravni izpiti in zaključni izpiti (jesenski rok) od 26. 8. 1970.
Poimenski razpored prejmejo trgovske delovne organizacije. Kolkovane prošnje (obr. 1,49) pošljite s prilogami do 20. 8. 1970.
Pričetek rednega pouka bo v soboto, 5. septembra 1970 ob 9. uri.
semiški In metliški vodo vod. Zato je povečani e
jali z italijanskim gostom. Senator Bastianeli je odgo-
trgu nespremenjene. Včasih so imeli v Metliki s hmeljem 80.000 dinarjev dobička, zadnja leta pa le še med 10 in
Za razvoj turizma so nujno potrebni hoteli, radi poudarjamo. Prav gotovo pa to ni vse. Dosti-krat zanemarimo in pozabimo, da bomo v novih hotelih potrebovali tudi strokovno usposobljene gostince. Ni skrivnost, da v Jugoslaviji že zdaj manjka nekaj 10.000 tisoč gosinskih delavcev različnih poklicev.
Sicer pa tudi to še ni vse. Kuj nam pomagajo še tako moderni hoteli, če pa turisti do njih ne morejo priti ali pa le z največjo težavo. Naše ceste so namreč tako preozke in preobremenjene, da je za nekatere odseke na najbolj obremenjenih cestah potrebno več ur vožnje za nekaj 10 kilomet-ror.
Dolenjska pr\ tem seveda ni izjema, še več: je kvečjemu na slabšem. Razveseljivo je zato, da na slovensko-hrvaški meji pri Metliki, na Kolpi gradijo nov most. Ko ga bodo postavili se bo promet na gorjanski cesti prav gotovo močno povečal. saj to najkrajša pot v reško Primorje za precejšen det Slovenije. Takrat bo imelo več možnosti za razvoj tudi belokranjsko gostinstvo.
škoda je, da še niso začeli graditi tudi mostu v Brežicah, ker je zdajšnji zastarel in pretesen. Od načrtov do uresničitve poteče včasih precej časa. Sicer pa pravijo, da gre v tretje rado. Potem ko so zgradili most v Krškem, ko ga postavljajo zdaj pri Metliki, bo bržkone kmalu na vrsti tudi brežiški most.
22-227
f* •	•	vv
Sejmišča
Srednje živahno v Novem mestu
Na sejem v Novem mestu so 10. avgusta pripeljali 529 prašičev, prodali pa so jih 389. Do 12 tednov starih prašičkov je bilo 467, cenili so jih od 140 do 200 dinarjev. Od treh do šest mesecev starih prašičev je bilo na sejmu 56, prodajali so jih od 210 do 490 dinarjev. Promet s prašiči je bil srednje živahen, cene pa v primerjavi z zadnjimi sejmi nespremenjene.
Sejem v Brežicah
V soboto, 8. avgusta, je bilo na sejmu v Brežicah 340 prašičev do 3 mesecev starosti, starejših pa nič. Prodali so jih 234, za kg žive teže pa so zahtevali 10 din.
zbiralnika v Črnomlju ze- varjal na številna vprašanja lo nulno.	o političnem dogajanju v
Vodovod za viniški pre- Italiji, razložil pa je tudi del bi stal okoli 3,500.000 marsikaj, kar zadeva naši im. Za vodovod potrebu- dve državi, ter njuno sodelo-.v Beli krajini 5 do 6 vanje. Italijanski gost je ia-jniliionov din. Prebivalci
razil zadovoljstvo nad obiskom v naši deželi, imel pa je tudi precej pohvalnih besed za uspehe, ki smo jih
dosegli.
bi orav gotovo, tako kot đačići, veliko Dri-spevali s samoprispevkom. Kaj več pa Belokranjci sami ne bi zmogli. Vodovod ie infrastruk- Senator Bastianeli je bil ™ra. za naložbe te vrste pri nas že nekajkrat na otai-_ iotarno zadnie čase ne- Sku m je navdušen nad turi-območiem po- stičnimi lepotami naše deže-
fdal sora®ieio kJS? d' Je Tokrat * ogSkde' 5* le lahko od obljub do lovne *>rostore ribniškega ^©lanske pomoči.	INLESA, kjer se je hkrati
M JAKOPFC za™1*18! za poslovanje pod-
ročna motorna žaga ALPINA
moč: 6 KM (SAE), teža: 6 kg dolžina meča: 55 - 65 - 75 cm cena: 2542,50 din ali 102,40 dol. in 857,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni
cosmos
zastopstvo tujih firm:
Alpina, Gibo, Same, Bertolini, Renault, Alfa romeo, Man ...
LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru
 >______________
DOLENJSKI LISI 3
Klil
I mmm % m « m : r;
"j J'	,
ž«? V' • ^	-	C:'
<• V ^
><>:> >
: WK &$£«
MMMMMMM
' '*Si
v
.
Banjaluka in Bosenska krajina si še vedno celita rane od lanskega potresa. V mestu lepotici, kot so mnogi imenovali Banjaluko, skoroda ni več ruševin. Tam, kjer so bile porušene stavbe, naletite na počiščene ravne ploskve. Mnoge stavbe so še vedno podprte s tramovjem, po mestu je še vedno precej avtomobilskih prikolic in železniških vagonov, v katerih so našli prebivalci zasilno zatočišče. Banjaluka pa se je hkrati spremenila v veliko gradbišče: tu gradi in pomaga odpravljati rane, ki jih je prizadejal potres, kar 38 gradbenih podjetij iz vse Jugoslavije. Republiška izobraževalna skupnost Slovenije je poklonila potresnemu območju v Bosni kot svojo pomoč osnovno šolo, ki naj pomaga odpraviti pomanjkanje šolskih prostorov po potresu. To šolo gradi SGP PIONIR kot edino slovensko gradbeno podjetje na potresnem območju.
Novo šolo gradijo PIONIRJE VCI po znanem, tipskem projektu za osnovne šole, ki ga uporabljamo v Sloveniji, šola bo veljala 7,500.000 din. V njej bo 10 učilnic za nižje razrede, 4 učilnice za višje razrede, 7 kabinetov, telovadnica, sanitarije s kopalnico, kotlarna, lasten vodnjak (na tem območju ni vodovoda) in vsi drugi potrebni prostori.
Lepa stavba iz litega betona z velikimi, svetlimi okni komaj dober mesec nato, ko so PIONIRJEVCI začeli delati, že kaže svoje prave obrise. Naloga je izjemna, odgovorna in tudi zato toliko bolj častna: šola mora biti zgrajena do 15. novembra ali drugače povedano: v 5 mesecih!
Začeti je bilo treba čisto pri tleh
Vodja gradbišča, gradbeni tehnik Miro Benčina, je v pomenku povedal veliko zanimivega. Ko je prišla v Vrbanjo prva skupina PIONIRJEVIH delavcev, ki naj bi pripravila vse potrebno za začetek gradnje, so na njivi, kjer se zdaj že kažejo prvi obrisi šole, rasli še pulski pridelki. To je bilo 8. junija letos. Zemljine ni bilo še niti odkupljeno.
Takoj so ugotovili, da je talne vode sicer dovolj, da pa pitne vode ni v bližini. Najprej so postavili šotore in pod njimi so prve skupine delavce/ spale do 20. junija. V tem času so postavili lesene montažne stavbe za spalnico, za pisarne, skladišča in obed-nico. Cesta do gradbišča je k sreči v redu, zato s prevozi ni bilo posebnih težav. Na gradbišče pa so morali zvoziti precej gramoza, ker je teren ob naj-
manjšem ddžju tako blaten, da onemogoča premike strojev in prevoze.
Takoj se je tudi pokazalo, da ima bližnji električni transformator premajhno zmogljivost. Ob tako kratkem roku za dograditev je treba dejati tudi ponoči. Kadar so prve dni PIONIRJEVCI na gradbišču prižgali svoje žaromete, ni mogel v Vrba-nji nihče gledati televizijskega programa, tako slab je bil tok. To nevšečnost so s pomočjo domačinov, ki so zelo ustrežljivi in jim pomagajo kolikor le morejo, kmalu odpravili. Transformator so povečali in tok je sedaj v redu.
Sodobna gradnja š sodobnimi stroji
Na gradbišču dela samo 50 delavcev. V 5 mesecih bodo v stavbo, ki bo imela 1600 kvad. metrov netto površin, vgradili okoli 2000 kubičnih metrov litega betona in siporexa, pri tem pa bodo porabili okoli 6000 kvad. m opažev, ki so jih posebej za to šolo izdelali v Sloveniji.
Pri gradnji jim pomagajo sodobni gradbeni stoji, beton pa vozijo iz glavne in edine betonarne v Banjaluki, ki pripravlja beton za vsa gradbišča.
Tako kot povsod, tudi v Banjaluki zmanjkuje gradbenega materiala, šr cementa in betonskega železa. Gradenj je tam toliko kot že zlepa ne, saj gradi razne objekte kar 38 gradbenih podjetij. Nič <*-nega torej, če so PIONIRJEVCI pripeljali vse betonsko železo, ki so ga potrebovali za gradnjo šole iz Slovenije. Tudi z dovozom cementa so si nekajkrat pomagali, ko je gradbišču grozil zastoj.
Čas jim mineva predvsem v delu
Delavci, ki gradijo šolo, živijo kakor v oazi sredi puščave V pomenku povedo, da so zadovoljni, ker je veliko dela, saj jim tako hitreje mineva čas. Precej preglavic je z vodo: pitne vode ni v bližini, talna voda — te je na pretek — pa je tako okužena, da ni uporabna za pitje. Zato pijejo v žeji samo pivo in radensko vodo. Tega dvojega je na pretek, saj jim je podjetje oboje zagotovilo po nabavni ceni.
Prenočišča so, odkar so zgrajene lesenjače, v redu. Prve skupine, ki so do 20. junija spale pod šotori, se kot v snu še vedno spominjajo hladnih bosenskih noči. Podnevi je tu zelo toplo,, ponoči pa se zelo ohladi in se mora človek dobro pokriti. Hrano vozijo iz restavracije iz Banjaluke in jo na gradbišču samo delijo. Delajo po 12 ur, kadarkoli je potrebno, pa z delovnikom tudi potegnejo.
Večina potarna, da jim je dolgčas za Slovenijo, toda nikomur ne pride na misel, da bi nergal. Vedo, da so z gradnjo šole prevzeli veliko, odgvorno, pa tudi častno obveznost, od katere ne smejo odstopiti.
Na oddaljeno gradbišče v Banjaluko so odšli predvsem preizkušeni PIONIRJEVI delavci, takšni, ki so že vajeni graditi daleč od od doma. Okoličani z zanimanjem opazujejo njihovo delo in kar verjeti ne morejo, da se lahko stavba tako hitro dv*"" 'V šola bo 15. novembra letos nared za pouk PION IRJEVCI se bodo takrat odselili, šolske prostore pa bosta napolnila vrišč in smeh otrok, ki jim Je potres zagrenil nekaj mladosti. V novi stavbi se bodo še dolgo spominjali bratske Sloveniie, ki jim je zgradila novo. svetlo šolo.
Slike od zgoraj navzdQl — 1. slika: takšnih stavb, obdanih z gradbenimi odri, kot je tale na sliki, je v Banjaluki še veliko. Stavbe sicer stojijo, potres pa jih je tako prizadel, da so potrebne popravila, ki je zelo zamudno In zahteva veliko natančnosti — 2. slika: takšno je PIONIRJEVO gradbišče nove šole v Vrbanji, ki je dobre 3 km oddaljena od središča Banjaluke. Nova šola že močno kaže svojo podobo lepo zasnovane paviljonske stavbe z velikimi okni — 3. slika: pogled na gradbišče od blizu. Delavci vestno upoštevajo opozorilne napise o nošenju čelad — 4. slika: medtem ko za posamezne dele stavbe šele polagajo prve opaže za liti beton, so se
v	dograjene dele že vselili inštalaterji, ki montirajo grelce za centralno kurjavo. Soaobno gradbišče mora biti dobro organizirano, ker je samo tako mogoče zgraditi stavbo v kratkem roku; 5 mesecev za šolo v Vrbanji pa je zelo kratek rok.
„Tako domovina " "	'	'	“
(Nadaljevanje s 1. strani)
mik Božidar Jakac, njegov delovni tovariš od praških let dalje. V tej spominski besedi je Jakac označil Kralja kot izredno delavnega, nenehnega iskalca vrednot, ki jih je treba likovno zapisati. Jakac se je posebej sporni j al tova-riševanja s Kraljem, ko je bil le-ta v specialki češkega kiparja profesorja štur-sa v Pragi:
Lucija Petelinova, slovenska pisateljica iz Zagreba, in slovenski dramatik Ivan Mrak.
V	enem najbolj slovesnih trenutkov tega večera je potem spregovoril Lado Smrekar, predsednik Dolenjskega kulturnega festivala. »Poverjena mije izredno častna naloga,« je dejal, »da Vas, spoštovani umetnik- Tone Kralj, razglasim za častnega člana Dolenjskega kulturnega fe-
Skromen, toda od srca dan šopek rdečih nageljnov, je združil vse najboljše želje slikarju in kiparju Tonetu Kralju za jubilej.	Foto:	Ivan Zoran
»To je bil čas navdušenega, intenzivnega, zagri-zendega dela in seveda razpravljanja o umetnosti in vsak dan nastajajočih novostih. Tone je prinesel že od doma svojo novo linijo, ki se je rodila pod vplivom brata Franceta m elementarne kmetske genialnosti ter dobivala v Pragi nov, njegov zvok... Vedno je ostal zvest svojemu kmetskemu poreklu in življenju, iz katerega je zrasel,« je poudaril akademik Jakac.
Ko je precej obširno o-pisal Kraljevo pot, ki je bila vseskozi prej trnjeva kot gladka, je Božidar Jakac o jubilantu Tonetu Kralju in njegovi umetnosti še dejal:
»Sploh je velik del, da ne bi rekel vse njegovo delo posvečeno socialni tematiki, življenju kmetov, trdi kritiki socialnih krivic in borbi zoper nasilje. Ali ne bi bilo prav, da oi vse to njegovo izredno delo oživelo in dobilo več pozornost, da Di naposled izšla knjiga tega obsežnega, izredno zanimivega dela? Sicer pa — na žalost
—	še vedno nimamo monografij zaključenega dela umrlih umetnikov. Ali moramo Slovenci rets z zamudo dostojno ovrednotiti nekatere svoje ustvarjalce? Lahko pa smo veseli, da je ravno tu našel odmev in posluh, pri korenini naroda, iz katerega je izšel, na Dolenjskem, naš pomembni, veiliki ustvarjalec, naš veliki Slovenec Tone Kralj.«
Božidar Jakac je nato iskreno čestital Tonetu Kralju za jubilej. V imenu številnih obiskovalcev in uglednih gostov sta Kralju čestitala tudi Ruža
kultura
in
izobra-
ževanje
stivala. Naša organizacija praznuje sicer šele petnajt-letnico, vendar je dovolj stara, da zna na pravo mesto postaviti Vašo veliko ustvarjalnost.« Nato je Kralju izročil diplomo o častnem članstvu.
Navzoči so si nato ogledali razstavo, potem pa odšli v Dom kulture na glasbeno literarni recital. Nastopila sta: jubilantova hči sopranistka Tatjana Kralj,
V	soboto popoldne se bo v Trebnjem začelo III. taborsko srečanje likovnih samorastnikov, na katerem se bo zbralo 20 slikarjev in kiparjev iz Slovenije. Hrvaške, Bosne in Srbi* je. Likovnim ustvarjalcem želimo plodno delo in prijetno po rutic v naši sredini! — Na sliki:	JANKO DOLENC
—	PREGNANI (les. 95 cm. 1969)
prvakinja opere v Wup-ertalu, in pesnik Tone Kuntner. Tatjana Kralj je za-očetov dvojni praznik zapela arije iz znanih oper Mozarta, Beethovna in Vedi j a ,torej predvsem dela iz svojega sedanjega repertoarja, pri klavirju pa jo je spremljal znani slovenski skladatelj in dirigent dr. Danilo Švara. Vmes je Tone Kuntner prebral več svojih pesmi iz nagrajene zbirke »Lesnika« in drugih, v knjigi še neobjavljenih pesmi, katerih miselni sveit se lepo ujema s Kraljevo likovno motiviko.
Kostanjevica in z njo širša Dolenjska je tako dostojno in hkrati nadvse prisrčno počastila življenjski in umetniški jubilej velikega slovenskega slikarja Toneta Krali a.
IVAN ZORAN
Podbevšek razstavljal intarzije v Beogradu
V	muzeju uporabne umetnosti v Beogradu so 4. avgusta odprli razstavo intarzij znanega likovnega samouka Cirila Podbevška iz Novega mesta. To je bila prva razstava tega umetnika v kaki beograjski galeriji. Odprta je bila deset dni in v tem času je vzbudila izredno veliko zanimanje občinstva kot tudi likovnih kritikov. V enem beograjskih časnikov je bilo tudi napisano, da pomeni taka razstava prijeten oddih in srečanje z zanimivo zvrstjo likovnega ustvarjanja, v katera pa le malokdo uspe. Podbevšek je v Beogradu razstavljal na povabilo prijateljev. Predstavil se je z znanimi novomeškimi in dolenjskimi moti-
vi	ter nekaterimi intarzijami, ki jih je zdaj sploh prvič pokazal javnosti.
Lacković in Gaži razstavljata v Splitu
Znana hrvaška slikarja samouka Ivan Lacković in Dragan Gaži razstavljata v salonu ULUH svoja dela. Razstava bo odprta od 4. do 29. avgusta, vmes pa bomo tovariša Lackovića lahko srebali tudi na letošnjem delovnem srečanju naivnih slikarjev Slovenije v Trebnjem, kjer se bo tabor začel prihodnjo soboto.
Ob robu gozdička na Jami pri Dvoru, blizu Krke, ki se je izolskim tabornikom zdela mrzla, so razpeli svoje šotore taborniki Partizanskega odreda jadranskih stražarjev, čudovitega tabora niso mogli prehvaliti (Foto: J. Splichal)
IZOLSKI TABORNIKI SO SE POSLOVILI
Jama pri Dvoru: šotori nam stoje
Izolski tabor - spomin na nekdanje uspehe novomeških tabornikov
Na tradicionalnem pikniku »Na valovih Krke« na Dvoru je Slake poslušalo toliko ljudi, da so morali organizatorji za pomoč pri strežbi zaprositi tudi tabornike iz Izole, ki imajo svoje šotore razpete na desnem bregu Krke, na Jami pri Dvoru.
Partizanski odred jadranskih stražarjev iz tega obmorskega mesta je tudi letos ostal zvest tradiciji: svoj tabor vsako leto postavijo v drugem kraju. Starešina En-nio Agostini je bil v teh krajih ob Krki v partizanih; na Dvor se je spomnil takrat, ko so začeli izbirati, kam bi
Partizan na Valeti
Kot vsako leto, je tudi letos novomeški Partizan na Valeti nad Portorožem pripravil tabor, ki se ga udeležujejo pretežno mladi novomeški športniki. 2al ni dovolj denarja, da. bd posamezne športne ekipe imele na Valeti skupne priprave pred jesenskim tekmovanjem. Ko bo tabor Partizana končan, se bodo sredi avgusta na svojem taboru zbrali na Valeti še taborniki novomeškega odreda.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA - NOVO MESTO
Ulica talcev 3'H, telefon št. 21-319
vabi
K VPISU
v naslednje šole in tečaje VIŠJE SOLE - oddelki izrednih slušateljev
* VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA MARIBOR
oddelki za: bančništvo, knjigovodstvo in finance, splošno komercialo, turizem in gostinstvo, zunanjo trgovino % VIŠJA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR
oddelki za: strojništvo, gradbeništvo, elektrotehniko, kemijo, tekstilno tehnologijo % VIŠJA PRAVNA SOLA MARIBOR
SREDNJE ŠOLE, oddelki za zaposlene
« TS STROJNE STROKE LJUBLJANA (4 leta)
9 TS TEKSTILNE STROKE KRANJ, oddelek za konfekcijo (4 ieta)
# DELOVODSKA SOLA KOVINSKE STROKE LJUBLJANA (2 leti)
t DELOVODSKA SOLA ELEKTROSTROKE LJUBLJANA (2 leti)
OSNOVNA ŠOLA za odrasle
(5., 6., 7. in 8. razred)
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
po AV metodi za nemški, angleški, italijanski in francoski jezik
Prijave sprejemamo v poletnih mesecih, dokler ne bo dovolj prijavljenih kandidatov.
postavili letošnji tabor. Ko so obiskali dolino Krke, so domačini predlagali Jamo. Izolskim tabornikom je bil prostor všeč in ni jih bilo treba dolgo prepričevati, da so si tabor postavili v bližnjem gozdičku, kjer je sveže in suho. če k temu dodamo še na morje vajene otroke in prav mrzlo Krko, potem je razumljivo, da so nad taborjenjem na Jami od prvega do zadnjega vsi navdušeni.
Taborovanja Vladimir Stu-belj pripoveduje:	»Približno
90 nas je v taboru, kar se število tabornikov iz dneva
v	dan menja. Nekateri odhajajo zaradi šolske prakse ali izpitov, drugi prihajajo. Na osem vodov smo razdeljeni, z morja pa so sem prišli medvedki in čebelice, med katerimi imajo najmlajši komaj 7 let, najstarejši taborniki pa 22. Tradicija našega odreda je, da vsako leto postavimo tabor; če nam je všeč, se čez nekaj let spet vrnemo. Jama pri Dvoru ima dosti možnosti, da* jo spet obiščemo.«
Li kakšen je delovni dan izolskih tabornikov?
Ob sedmih vstanejo, eno uro imajo časa za telovadbo, umivanje in pospravljanje šotorov. Ob osmih je zbor, na jambor dvignejo zastavo, potem pohitijo na zajtrk, nato je na vrsti kopanje, gozdna šola ali športne igre in približno ob 13. uri so spet v taboru na kosilu. Do treh popoldne velja molk, popoldanski program pa je namenjen taborniškim igram, športnim popoldnevom ali pa kopanju. Ob 19. uri večer j a-
Mladi za borce
V	Metliki bo 6. septembra tradicionalno srečanje z borci XV. brigade. Na večer pred srečanjem bo metliška kulturna skupina mladih Osip Sest pripravila kulturno akademijo, pred srečanjem pa bo
v	Metliki tudi več športnih tekmovanj v streljanju, košarki in šahu, na katerih bodo nastopila mladi športniki iz metliške, črnomaljske, novomeške in trebanjske občine. Najboljši posamezniki in najboljše ekipe bodo dobili nagrade in diplome.
TENIŠKA ŠOLA
Letošnja teniška šola za mladino v Novem mestu ni imela posebnega uspeha, saj se je prijavilo le malo kandidatov. Tenis je za mlade vsekakor močno drag šport, saj so loparji pri nas predragi, za igro pa so pogrebne tudi žogice, ki se zelo hitro obrabijo. Bržkone bo potrebno prihodnje leto za teniško šolo dobiti strokovnjaka iz Ljubljane, ker bo zanimanje med mladino potem najbrž večje.
jo, uro pozneje imajo večerni zbor in do pol enajstih taborni ogenj, lov na lisico ali pa različne kurirske igre. Po tej uri tabor zaspi. Tak je običajni delovni dan. Dne-
vi	pa si seveda niso povsem enaki. Med 3-tedenskim bivanjem na Jami je imel odred
tri izlete, vsak vod posebej, pa je moral pripraviti še nekaj celodnevnih in poldnevnih izletov in več pohodov, tako da so delovni razpored, ki so ga pripravili še v Izoli, dobro izpolnili.
V	ponedeljek so izolski taborniki podrli šotore, pospravili postelje in kuhinjo, sneli odbojkarsko mrežo in odpotovali nazaj na morje. Nekaj poteptane trave, pepel, ki je ostal od tabornih ognjev — samo še to bo nekaj časa pričalo, da so »jadranski stražarji« taborili ob Krki.
Skoda je, da na Dolenjskem, še posebej pa še v Novem mestu, taborništvo ni več tako močno kot nekoč. Vsekakor je to organizacija, ki v današnjem hrupnem življenju vrača mladino v naravo, jo spoznava z življenjem in navaja nanj. Novomeški, taborniki, ki so bili včasih med .najboljšimi v Sloveniji, ki so zmagovali na najrazličnejših taborniških tekmovanjih, zdaj nimajo več toliko veljave kot nekoč. S pomočjo starejših, izkušenih in sposobnih tabornikov pa bi lahko prišli do stare slave. Množičnost daje taborniški organizaciji največ moči. To je izolski tabor na Dvoru lepo dokazal.
JOŽE SPIHAL
Iz Črnomlja v Podzemelj
Črnomaljsko kopališče v Lahinji ni urejeno tako, kot si črnomaljski prebivalci želijo. O popravilu in ureditvi kopališča je bilo £e dosti go-voza, žal se je vedno zataknilo ori denarju. Kopalci iz Črnomlja se zato hodijo kopat na Kolpo: na Vinico ali pat v Podzemelj. Ker je v Podzemelj bliže, se mladi raje od-pravijo tja. Na cesti iz Črnomlja prota Metlki je zato vedno dosti avtostoparjev, ki bi radi kar najhitreje prišli do približno 7 km oddaljenega kopališča.
POM
m S TH /
DEŽURNI POROČAJO
Bežal je pred smrtjo, ki mu ni več grozila
22-letnemu Edvardu Sajevcu s Senovega je vrhovno sodišče SRS že pred pobegom spremenilo smrtno kazen v 20 let strogega zapora
Prejšnji teden smo poročali o pobegu iz novomeških zaporov, ki pa se je za dva od treh ubežnikov, za Edvarda Sajevca in Jovana Adžića, končal prej kot v 48 urah. Prijeta sta bila v Trsitu, s tem pa je bilo znova potrjeno uspešno in učinkovito sodelovanje naših varnostnih organov z italijansko policijo.
■ OPIT ZAHTEVAL PIJAČO —
5. avgusta zvečer je Valentin Lesar iz Jurne vasi opit stopil v delikateso na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu in zahteval žgano alkoholno pijačo. Ker mu niso hoteli postreči, je v njem vzkipela kri: začel je groziti strežnemu osebju in nadlegovati goste. Strežnicam ni preostalo drugega, da So poklicale miličnike, ki so razburjenega gosta odpeljali in pridržali do iztreznitve.
■ NERED V AVTOBUSU — 1. avgusta popoldne sta v avtobus kranjske registracije v Črnomlju stopila tudi Omer Velagič in Husein Japić iz Cazina. Ker sta bila okajena, sta kmalu začela prepir s potniki in jih tudi resneje nadlegovati. Mir v avtobusu je bil Sele potem, ko so Velagiča in Japi-ća miličniki povabili s seboj ter Ju pridržali.
■ NAŠLI MOPED IN TATU — 4. avgusta zvečer je neznanec z dvorišča Rakarjeve gostilne v gradcu odpeljal moped, ki ga je tara za nekaj časa pustil lastnik Jože Stariha iz štrekljevca. Miličniki so še isti večer našli ukradeno vozilo ln tatu. Kraje so osumili M. š. iz Črnomlja.
■ KRAJA NA SEJMIŠČU — Stane Parkelj iz Prečne je 4. avgusta novomeškem sejmišču ukradeno kolo, vredno približno 350 dinarjev. Za storilcem so začeli takoj poizvedovati, pa tudi kolesa še niso našli.
■ TATOVI KROMPIRJA — Franc Gazvoda iz Irče vasi je prišel v Novo mesto prijavit Škodo, ki so jo neznani storilci pred kratkm naredili v njegovem krom-pirišču na njivi pri Brodu. Izkopali in odnesli so več kot 180 kg krompirja.
■ PRED GOSTILNO GA JE POVOZIL— 4. avgusta proti večeru je Janez žagar iz Ljubljane prehitro zavil z osebnim avtomobilom na dvorišče Dularjeve gostilne v Straži in povozil Franca Cesarja iz Poljan, ki je tam popravljal vplinjač na mopedu. Miličniki so Ljubljančanu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Cesar je bil še toliko pri močeh, da je odšel sam k zdravniku.
■ KRAJA V NOVEM BIFEJU — Iz blagajne bifeja nove samopostrežne trgovine na Roški cesti v Kočevju je v noči iz 8. na 9. avgust izginilo 580 din. Tat je odnesel tudi več zavojčkov cigaret.
Čigava je umazanija v Krki?
Prejšnji teden so se kopalci na Krki zaskrbljeno in nejevoljno spraševali, od kod na. enkrat talko umazna voda. Večina jih je takoj pomislila na novomeško industrijo, vendar je od načelnika medobčinskih inšpektorskih služb iz Novega mesta prišlo sporočilo, da je Krka na področju novomeške občine čista. Tako sta se inšpekcijski službi brežiške in krške občine lotili odkrivanja vzrokov nenavadne umazanije, ki je sleherni dan odgnala precej letoviščarjev. Akcija še ni zaključena. Doslej so vzeli vzorce vode na različnih mestih, pregledujejo vse pritoke, kanale in seveda upajo, da bo kmalu jasno, čigava je umazanija.
Kombi v Savi
8. avgusta popoldne je v Dolnjem BoŠtanju zaneslo s ceste kombi, ki ga Je proti Krškem vozil Jože Turnšek iz Žalca. Vozilo, v katerem je bilo šest oseb, je drvelo približno 50 m po nasipu, nato pa padlo v Savo in se prevrnilo na bok. Potniki so imeli srečo v nesreči, saj se ni nikomur nič zgodilo.
Pri Trebelnem je zgorel kozolec
9. avgusta popoldne je v čilpa-hu pri Trebelnem zgorel kozolec last Terezije Grlica. Požar je uničil tudi za več voz sena, pšenično snopje, slama, koruznica, poljsko orodje in nekaj desk. Škodo so ocenili na 10.300 din. Med poizvedbami so ugotovili, da je ogenj izbruhnil med igro otrok z vžigalicami.
Sajevec, Adžič in Franjo špoljar (ki ga še niso prijeli), so hoteli s pobegom uiti kaznim, na katere jih je letos obsodilo novomeško okrožno sodišče, 22-Ietnega Sajevca, soboslikar ja s Senovega, celo na smrt zaradi dvojnega uboja. Zlasti se je na prostost mudilo Sajevcu, ki ni mogel niti toliko časa počakati v priporu, da bi zvedel, kaj Je odločilo vrhovno sodišče Slovenije, kamor se je sam in prek svojega zagovornika pritožil na smrtno kazen.
Vrhovno sodišče je namreč že nekaj dnd pred pobegom delno ugodilo Sajevčevi pritožbi in mu smrtno kazen nadomestilo s kaznijo 20 let strogega zapora. Upoštevalo je, da je imel Sajevec kot sin invalidsko upokojenega rudarja težka otroška leta, da Je odraščal v vzgojno
neugodnih razmerah, prebil nekaj časa tudi v vzgajališčih in da je bil naposled podvržen splošni neobvladanosti in bolestna ljubosumnosti. Glede na tako razsodbo vrhovnega sodišča je Sajevec po nepotrebnem bežal pred smrtno kaznijo, saj mu ni več grozila. Očitno pa je, da za času pobega še ni vedel, čeprav je od vsega začetka pričakoval, da sodba novomeškega okrožnega sodišča ne bo. obveljala.
Neuspešen pobeg iz novomeških zaporov bo Sajevca, Adžića pa tudi Spol j ar ja spet bosta morala odgovrjati za privedel pred sodnike. Zlasti prva dva, ki so ju že prijeli, bosta morala odgovarjati za napad na paznika, krajo orožja in denarja ter tatvino avtomobila v Ljublja-ni odkoder sta bežala proti meji.	I.	Z.
VIt
■ VOLAVČE: MERCEDES TREŠČIL V TOVORNJAK — 9. avgusta je med srečanjem na mokri cesti na Volavčah zaneslo osebni avtomobil mercedes, ki ga je vozil Anton Hroval, da je treščil v tovornjak GORJANCEV, ki ga je vozil Stefan Hrovat iz Vavte vasi. Škodo so ocenili na 15.000 din. Voznik mercedesa je bil huje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico.
■ SELA: ZANESLO GA JE S CESTE — Z avtomobilske ceste pri Selih je 8. avgusta zvečer zaneslo avtomobilista čemala Rašitija, ki je potoval proti Zagrebu. Vozilo se je prek strehe preraiilo na bok in obstalo na njivi, škodo so ocenili na 4.000 din.
■ SKOPICE: KRMILO JE NEHALO DELATI — Milutin Kekeeo-vič se je peljal 8. avgusta z opel-rekordom proti Zagrebu. Pri Skopicah je nehalo delati krmilo. Avtomobil je planil čez cesto in se na njivi prevrnil na streho. Ranjena sta bila voznikova žena in sin. Škodo so ocenili na 10.000 din.
■ NOVO MESTO: NEPREVIDNI AVTOMOBILIST — Ko je Franc Mavsar iz Dobindola 7. avgusta popoldne s ličkom zavijal proti Osolnikovi gostilni v Novem mestu, je vamj treSčil Hasan Ju-siš iz Konj odora pri Bosanski Krupi, ki se je z osebnim avtomobilom avstrijske registracije pripeljal naproti. Jusiš le nato zadel neko kolo na pločniku. Škode je bilo za približno 1.300 din.
NOVO MESTO: MED SREČANJEM V TOVORNJAKOVO KOLO
—	Med srečanjem v Novem mestu Je 6. avgusta osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Rome iz Hrastja pri Grosupljem, zaneslo v tovornjak Antona Finka iz Podturna. Rome in sopotnik Ivan Sever sta bila laže ranjena. Škodo pa so ocenili na 5.000 din.
■ SOTESKA: NA CESTI ZBIJALI 20G0 — Franc Metelko, Jože Pavlin in Jože Pohole so se 5. avgusta zvečer na cest! v Soteski igralL z žogo. 15-letnega Jožeta Poholeta je zbil* Janez Dolenc 12 Ljubljane z osebnim avtom v trenutku, ko je nasproti pripeljal hladilnik neznane registracije. Po-hleta so odpeljali v novomeško bolnišnico.
■ OREŠJE: MOPEDIST TREŠČIL V AVTO — Mopedist Ludvik Demikovič iz Ljubljane je 6. avgusta v Orešju na cesti Bizeljsko— Klanjec z vso močjo treščil v kombi, ki ga je naproti vozil Zvonko Šepetave z Bizeljskega. Demikovič se je huje poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico.
■ SAJEVČE: ^TOVORNJAK SE JE PREVRNIL — Na tretjerazredni cesti iz Kostanjevice proti Krškem v Sajevčah se je 6. avgusta ponoči prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Jože Pen ca iz Krškega. Voznik se je potolkel, škodo pa so ocenili na 20.000 din.
■ RAKA:	PREVRNJEN	NA
STREHO — Anton Lokanc s Sela pri Raki se je 5. avgusta peljal z osebnim avtomobilom proti Veliki vasi. V Straži ga je zaneslo, nakar se je prevrnil na streho. Škode je bilo aa približno 6.000 din.
■	BUŠEČA VAS: NESREČA V PRAIIU — 4. avgusta popoldne je Jože Unetič z Vinjega vrha vozil Osebni avtomobil po četrtorazredni cesti od Dolnje Pirošice proti Bu-šeči vasi za nekim vozilom, za katerim se je visoko dvigal prah. Zato na ovinku ni opazil, da mu prihaja naproti avtomobilist Ivan Rečnik iz Golavabuke. Unetič je pred srečanjem' zavrl, tedaj pa ga je že zaneslo v Rečnikovo ■"ožilo. Poleg obeh voznikov sta bila ranjena tudi sopotnika Franjo Kolarič iz Brežic in Ludvik Kuhar z Vinjega vrha. Odpeljali so jih v brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 din.
V Škofji Loki sta trčila ekspresni in tovorni vlak
6 ljudi je umrlo, 50 pa je bilo ranjenih, ko sta 7. avgusta v zgodnjih jutranjih urah v Škofji Loki trčila ekspresni vlak Dalmacija ekspres, ki vozi na progi Stuttgart—Zagreto in tovorni vlak, namenjen na Jesenice. V tej železniški nesreči, ki je ena najhujših tovrstnih nesreč v Sloveniji, je izgubil življenje tudi zavirač tovornega vlaka Jože Avgu-stinčič iz Starega trga pri Trebnjem. Kaže, da je do nesreče prišlo, ker je strojevodja ekspresnega vlaka prezrl rdeči izvozni singal »STOJ«.
Po nesreči so fička odvlekli na dvorišče
Na cestnem ovinku pri Dolnjem Polju se je 10. avgusta prevrnili Učko, ki ga je iz Soteske proti Straži vozil Anton Lešnjak iz Šmihela pri Novem mestu. Voznik in sopotniki so se potolkli, škode pa je bilo približno 7.500 din. Ponesrečenci pa niso hoteli na cesti počakati miličnikov, da bd nesrečo popisali, ampak so vozilo odvlekli na bližnje dvorišče v Dolnjem Polju.
■	ČRNOMELJ - Ekipa Bele krajine bo letos spet igrala v drugi slovenski nogometni ligi, potem ko je lani zmagala v ljubljanski podzvezi. čeprav bo konkurenca v tem tekmovanju zahtevnejša, lahko pričakujemo, da se bodo črnomaljski nogometaši zlasti na domačem igrišču dobro upirali nasprotnikom. (J. S.)
' v w
:
S -v , - ••
N k. ■■ ^ S? \
'''
To je samo spomin na nekdanje dni: veslaški klub v Novem mestu je zaspal in fdjub sorazmerno ugodnim pogojem na Krki ni več veslačev (Foto: Jože Splichal)
Vesla čolnov so omahnila
Neverjetno se sliši, da na Dolenjskem, kjer so naravni pogoji za veslanje pravzaprav res dobri, ni več veslaške ekipe. Samo spomin je še ostal na tiste dni, ko je veslaški klub Krka iz Novega mesta pobiral naslove slovenskih prvakov, ko so njegovi veslači tekmovali in tudi anagovald na številnih regatah po Sloveniji in Jugoslaviji. Od nekoč močnega in dobrega športnega kolektiva ni ostalo ničesar: čolni propadajo, čolnarna je prazna, splav ob robu Krke pred čolnarno je skoraj do konca razpadel.
še prdd nekaj leti so v Novem mestu poskušali obnoviti življenje tega kluba, a za nakup čolnov ni bilo dovolj denarja. Ob skromnih finančnih možnostih, ko v Novem mestu zmanjkuje denarja še za normalno vadbo in tekme; je razumljivo, da ni bilo nikodar, ki bi lahko veslačem dal več sto starih tisočakov, da bi nakupili vsaj nekaj najnujnejših čolnov.
V	starih čolnih je težko dosegati uspehe, v razpadajočih čolnih se še vaditi ne da. Po-
časi so veslači zapuščali klub, denarja ni bilo niti za tekme, regate v Novem mestu, ki so bile nekoč med najboljšimi v Sloveniji, so že skoraj pozabljene. Nikogar ni, ki bi veslal po Krki; samo četa tabomikov-porečanov še oživlja tradicijo starega, pa zato nič manj lepega športa, ki ima na Krki tudi danes dovolj možnosti za razmah.
Zdaj je veslanje t Novem mestu čisto na tleh — če bi ga hoteli obuditi, bi morali začeti znova. Dosti se govori, da bodo posamezne delovne organizacije prevzele pokroviteljstvo nad športnimi panogami. Morda se bo našel kdo, ki bo pomagal veslanju. Bržkone so v mestu še stari amaterski delavci, ki bodo pripravljeni priskočiti na pomoč, da bi ta koristna in lepa športna disciplina ne izumrla.
Zdaj ni več dosti časa za odlašanje: ker Je letos za telesno kulturo več denarja kot prejšnja leta, bi morda lahko dali nekaj denarja za popravilo Čolnov in začeli vaditi z naj-mlajšimi.
J. SPLICHAL v
25. DRŽAVNO PLAVALNO PRVENSTVO
Tri medalje za Čarga
Krški Celulozar na enaj'stem mestu v državi
Na državnem prvenstvu v Vevčah je med 23 plavalnimi klubi in več kot 230 tekmovalci iz vse Jugoslavije nastopila tudi - ekipa Celulozarja iz Krškega. Na 25. prvenstvu so plavali Franc Čargo, Nevenka Jenkole, Igor Turk in Mojca Novak. Tekmovalci iz Krškega so se dobro odrezali, saj Je Čargo osvojil tri medalje, Jen-koletova dve mesti med prvo šesterico, mlada Turk in Novakova pa sta se dobro upirala starejšim tekmovalcem, Turk pa je postavil tri pionirske republiške rekorde.
Na 200 m orawl je bil Čargo tretji s časom 2:10,3 in osebnim rekordom, v predtekmovanju pa Je Turic z 2:25,4 postavil pionirski slovenski rekord. Na 200 m mešano je bil Čargo sedmi z 2:33,8 na 400 m crawl pa tretji s časom 4:39,8. Turk je v predtekmovanju
plaval 5:12,9. Na 400 m mešano je Čargo plaval 6:32,8, na 1500 m crawl pa je bil drugi z 18:48,1. Turk je s časom 20:09,0 postavil novi pionirski slovenski rekord, rekord pa je postavil tudi na 100 m crawl z 1:05,2. Čargo je to progo preplaval v času 1:01,2. Turk je plaval še 100 m delfin (1:16,7) in 200 m delfin (2:59,0).
Pri ženskah Je Jenkoletova na 100 m delfin prišla v cilj peta s časom 1:18,0, na 200 m delfiri pa četrta s časom 3:02,1. Na 200 m mešano je bila s 3:16,3 19., na 100 metrov prsno pa Novakova z 1:32,6 14., medtem ko je bila na 200 m 16. s Časom 3:25,8. V skupni uvrstitvi Je zmagal splitski Jadran pred reškim Primorjem, zagrebško Mladostjo in kranjskim Triglavom. Celulozar je bil enajsti.
L. HARTMAN
Odbojkarji pred novo sezono
Konec avgusta novo prvenstvo - koliko ekip bo v ligi? - Od Dolenjcev samo Novomeščani
Zadnjo nedeljo ▼ avgustu se bo začelo novo odbojkarsko prvenstvo Slovenije. Medtem ko je Dolenjska lani imela v ligi kar tri predstavnike, bodo letos igrali samo Novomeščani. Ob koncu lanske sezone so namreč Novo mesto, Kočevje in Trebnje pristali na zadnjih treh mestih, dve moštvi pa sta izpadli.
Zal sta tudi iz druge zvezne lige izpadli dve slovenski ekipi. Medtem ko za mariborski Branik ni bilo rešitve, so Jeseničani izgubili odločilne točke v zadnjih kolih in bodo prihodnje leto igrali v slovenski ligi. To Je vsekakor znak, da odbojka v Sloveniji zaostaja in da nimajo težav samo v Novem mestu. Se en dokaz več za take trditve so tudi mladinska prvenstva, saj so bile na drugem republiškem turnirju, ki je bil ob koncu spomladanske sezone v Novem mestu, komaj štiri ekipe.
Nenavadno je, da bo slovenska liga letos štela 11 članov. Do ndaj Jih je bilo v ligi običajno
10.	Prav gotovo bi se odbojkarska zveza lahko odločila za dvanajstčlansko ligo, ker prvenstvo
aato ne bi bilo nič daljše, čeprav Je res, da bi v primeru 10-članske lige Izpadli tudi Novomeščani. Sioer pa odbojkarska zveza posluje precej čudno — tudi Novomeščani so se že pritoževali nad njenim delom. Prav zdaj se pritožni}«j o odbojkarji iz Kovinarja, ki trdijo, da so bili v ligi boljši od Bovca in zato zahtevajo nastop v slovenski ligi. Kakorkoli že, nejasnosti tik pred prvenstvom gotovo ne morejo pomagati kvalitetnemu napredku odbojke.
J. SPLICHAL
Od tu in tam
■' KRŠKO — Na grajskem kopališču na Blejskem jezeru sta se 4. avgusta pomerili pionirski plavalni reprezentanci Slovenije in Trsta. Slovenija je zmagala 88:76, v reprezentanci pa sta plavala tudi Celulozar jeva plavalca Igor Turk in Meta Novakova. Turk je zmagal na 200 m mešano s časom 2:49,9, na 100 m delfin je bil z 1:18,8 ♦ drugi, plaval pa je Uidi v štafeti 4 x 100 m mešano, kjer je bdla Slovenija druga s časom 5:14,1. Novakova je plavala le 100 m prsno in zasedla tretje mesto s časom 1:33,3, drugo uvrščena tekmovalka iz Trsta pa je imela enak čas. (L. H.)
■ NOVO MESTO — Na delavskih športnih igrah v tenisu bodo prihodnje dni odigrali odločilna srečanja. V borbi za prvo mesto se bosta pomerila zmagovalca obeh skupin, družbene službe in NOVOTEKS, ki v predtekmovalcu nista izgubila nobenega dvoboja. Za tretje mesto se bosta letos borila IMV in PIONIR. Zanimivo je, da so v prvi skupini imeli PIONIR, KRKA in NOVO-LES enako število točk in je o drugem mestu odločala razlika v setih. (J. S.)
■ NOVO MESTO — Septembra se bo začel finalni del odbojkarskega turnirja na delavskih športnih igrah novomeške občine. V finale so se uvrstili NOVOTEKS, NOVOLES, ISKRA iz Žužemberka, KRKA, družbene službe in novomeška ISKRA. Ker v ekipnem igrajo tudi odbojkarji ligaških eKip Novega mesta in Trebnjega, lahko pričakujemo dobro odbojko in zanimive boje za prvo mesto. (M. H.)
■ METLIKA — Ob 25. obletnici osvoboditve in tradicionalni proslavi XV. SNOUB bo v Metliki tudi košarkarski turnir. 6. septembra se bodo pomerile ekipe iz črnomaljske, novomeške, treba*xj-ske in metliške občine. Igrali bosta tudi moštvi Metlike in Novega mesta. Podobna tekmovanja bodo pripravili še v šahu in streljanju; najboljše ekipe bodo dobile pokale in praktične nagrade. (N. N.)
■ NOVO MESTO — 22. avgusta se bo začel jesenski del druge slovenske košarkarske lige. O-be dolenjski ekipi, Novo mesto in Metlika, bosta prvo srečanje odigrali na domačem igrišču. Novomeščani bodo gostili Zagorje, v Metliko pa bo prišel Šentvid. Obe domači ekipi lahno pričakujeta točki. 'Metlika doslej še ni zmagala, izgubila Je 10 tekem zapovrstjo. (S. D.)
■ LJUBLJANA — Na slovenskem Šahovskem prvenstvu igrata dolenjska predstavnika Penko in Bje-lanovič zelo nezanesljivo. Mojstrski kandidat Penko, ki so ga pred prvenstvom prištevali mod favorite, Je Sele v sedmem kolu prvič rniagal, sicer pa tudi Bjela-noviču ne cvetijo rože. (J. B.)
■ TUZLA — Letošnja državna prvaka v tenisu sta postala Željko Franulovič in komaj 14-let-na Mariborčanka Mima Jaušovec, ki Je pred tem že osvojila tudi pionirski in mladinski državni naslov. Slovenci so na tem prvenstvu dobili še en naslov po zaslugi Skuljeve, ki je skupaj z Dvornikovo iz Splita zmagala med ženskimi pari.
■ VEVČE — Na državnem prvenstvu v plavanju, na katerem so plavali tudi tekmovalci krškega Celulozarja, so najboljši postavili tudi nekaj odličnih rezultatov. Tako je Segrtova' z novim državnim rekordom na 200 metrov delfin — 2:25,8 postavila letos drugi najboljši rezultat v Evropi, Nenad Miloš pa je z 2:15,8 na 200 m hrbtno izboljšal državni rekord. Zanimivo je, da je na 200 m hrbtno za ženske Kranjčanka Porcntova z drugim mestom postavila tudi šest pionirskih, mladinskih in članskih rekordov t Sloveniji in Jugoslaviji. O nastopu Čarga, Turka, Jenkoletove in Novakove poročamo posebej. (J. S.)
Zakon okvirno, statuti podrobno
(Nadaljevanje s 1. strani)
njihove pravice odmerjene z metri ali centimetri. Da se ne bi zgodilo kaj, kar bi bilo proti njihovi volji, bodo med prvimi poklicani, da na javnih razpravah, ki bodo kmalu' po skupščinskih počitnicah, povedo, kaj mislijo, predlagajo spremembe im dopolnila.
O pripravah na prehod v nov sistem zdravstvenega zavarovanja je julija že razpravljala skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev v Novem mestu, hkrati pa je sprejela tudi predlog za temeljne odločitve o pravicah in dolžnostih (obveznostih) zavarovancev, ki naj bi vnesli , v statute obeh skupno, sti (delavskega in kmečkega zavarovanja). Skupščina je dala s tem predvsem napotke za nadaljnje delo v pripravah službi (komunalnemu zavodu) m komisijam, ki sta jih ustanovila z vršna odbora skupščin delavcev in 'kmetov.
V temeljnih določitvah, ki jih je predlagala skupščina delavskega zavarovanja, je predvsem navedeno, kdo naj bi bil zavarovan, kolikšne naj bi bile pravice nadomestila
za osebni dohodek in druge denarne dajatve. V teh določitvah je tudi predlagano, kako naj bo sestavljena skupščina v prihodnje, kakšno vlogo naj bi imeli zavarovanci pri neposrednem upravljanju s sredstvi zdravstvenega zavarovanja in podobno.
Načrt, ki so ga samoupravni organi novomeške skupnosti zdravstvenega zavarovanja že sprejeli, predvideva, da morajo biti predlogi za statute in druge samoupravne akte pripravljeni in predloženi
skupščini v razpravo do 30. septembra. Skupščina bo dala vsa ta gradiva v javno razpravo zavarovancem — delavcem in delovnim organizacijam, novembra pa jih bo še enkrat sama obravnavala, uskladila spremembe oziroma dopolnila in sprejela. Čeprav bodo akti sprejeti mesec dni pred koncem leta, bodo zavarovanci pravice, ki izhajajo iz nove zakonodaje, lahko uveljavi j ali šele po 1. januarju 1971.
IVAN ZORAN
Potniki kot mlinarji
Avtobus podjetja SAP, ki vozi v Stari trg, ima to lastnost, da potnike meti. vožnjo pobeli s prahom, kot M bilt v mlinu. Poljanci se tod največ vozijo in pravijo da bi raje plačali malo več, samo da bi za potovanje lahko oblekli boljše obleke. Da j& avtobus že odslužil svoje, se vidi tudi v tem, da se med vožrjo večkrat pokvari.
Oktobra bo v Kočevju polharski teden
Na programu je razen polharske razstave še polharski ples, predavanje, prikazovanje filmov, več polšjih lovov in nagradno tekmovanje v lovu polhov - O prireditvi bo posnet tudi dokumentarni film
Sekcija polharjev pri Turističnem društvu krajih bo prirejen polšji lov. Kočevje že več mesecev zbira gradivo za razstavo V soboto, 17. oktobra, bo in pripravlja vse potrebno za uspešno organizacijo tekmovanje polharjev za polharskega tedna, ki bo od 10. do 18. oktobra. Pol- največji ulov na 10 skrinjic; harji so tudi sklenili, da ne bodo ustanovili samo- v nedeljo, 18. oktobra, pa bo stojnega društva in da zadostuje že lani ustanov- razdelitev nagrad in priznanj ljena sekcija pri TD.
Na povabilo sekcije se je odzvalo nad 50 polharjev za sodelovanje v po’harjkem
PRIPOVED PREŽIVELEGA ŽELEZNIČARJA
„Če hi mi dal kdo milijon, pa ne bi šeL“
Leopold Strajner (32) iz Starega trga pri Trebnjem je preživel težko železniško nesrečo pri Škofji Loki - En dopoldan so ga imeli za mrtvega
Leopold Strajner, 32-let-ni zavirač na tovornem vlaku, je ušel smrtnemu objemu. Po golem naključju. Tisto jutro je bil na zadnji zavori, čeprav se je prej, kot pravi, skoraj vedno vozil na stroju. V nesreči ni bil niti ranjen, vendar je psihično zelo prizadet. S pokojnim Av-guštinčičem, prav tako iz Trebnjega, . sta bila najboljša prijatelja.
»V četrtek zvečer sva sc z Jožetom odpeljala z zadnjim vlakom v Ljubljano v službo. Običajno smo železničarji prespali vso pot do Ljubljane, kajti čaka nas težko nočno delo. Tokrat nismo mogli spati. Pogovarjali smo se o vseh mogočih stvareh.
V Šiški smo se razporedili na tovornem vlaku, ki je bil namenjen v Kranj. Natovorjen je bil z opeko, s cementom in premogom. Kot prvi zavirač sem bil določen za stroj. Tako je bilo tudi v razporedni knjigi. Pred odhodom pa smo zamenjali svoja mesta. Cisto po naključju. Na zadnji zavori je bil železničar iz Bosne, ki se je šele priučeval. Ni smel biti sam, zato sem Sel k njemu, čeprav mi tega kot prvemu zaviraču ne bi bilo. treba. To pa me je tudi rešilo.
Doživel sem sicer že ne-
kaj manjših nesreč. Pred dobrim mesecem je pri Medvodah iztiril vagon, na katerem sem zaviral. Pognal sem se iz njega in nič hudega ni bilo. To, kar sem doživel v petek zjutraj, pa sc ne da opisati z besedami. To je nekaj strašnega. Saj drugega se ne spomnim, kot to, da sem začutil strašen u-darec In da je premog letel z vagona. Spredaj pa je bil pravi pekel... Ko sva se izvlekla iz zavorne kabine, ki je bila ob nesreči zaprta, sem hitel proti kupu ruševin, da bi pomagal, toda nemočen sem stal pred njim.«
Strajner je že deset let na železnici, doživel je že marsikaj, vendar ga je ta nesreča tako prizadela in prestrašila, da pravi:
»Ce bi mi dal kdo milijon, v tem trenutku ne bi šel na vlak, zdaj res ne.«
Morda je Strajnerja prizadelo tudi to, da so ga imeli že za mrtvega. Tako je pisalo v časniku in tudi ženi so tako sporočili. Z ženo pokojnega Avgu-štlnčiča sta odhiteli v Ljubljano in šele tam sta zvedeli resnico. Strajner pravi, da je pomota nastala verjetno zato, ker je bil v razporedni knjigi on določen za stroj, pa so kar njega »obsodili« za mrtvega.
J. KRŽIC
tednu. Oglasili so se celo polharji iz Notranjske, Bele krajine in Dolenjske. Le redki na povabilo za sode’ova-nje na razstavi sploh niso odgovorili, tudi vljudnostno ne.
Program polharskega ted-
ter zaključek razstave. Foto-kino klub Kočevje bo o teh polharskih prireditvah po snel dokumentarn film.
Pokroviteljstvo nad prire ditvijo je prevzelo Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje pri razstavi pa bo s strokovn mi nasveti po magal tud: Slovenski etno-
na bo naslednji: razstava bo grafski muzej iz L ubijane.
Namen te ed nstvene pri e ditve je, zbrati čim več etno grafske'ta gradiva o polhih In polšjem lovu ter ohraniti prvotne oblike in nepopač n? navade o lovu ptlhov. To bi hkrati tudi pri pevek k turističnem obel'žju Kočevja In njegove okolice.
A. ARKO
v dvoranah doma telesne kulture od 10 do 18. oktobra. Otvoritev bo v sobota 10 oktobra ob 38. uri. Ta večer bo v hotelu Pugled tudi pol harski ples s pestrim zabavnim programom. V tednu, ko bo odprta razstava, bo več sestankov s predvajanjem filmov in predavanji. Na več
80 let Horvatove mame
V sredo, 12. avgusta, je v Metliki v krogu svojih najbližjih praznovala 80-letnico rojstva Rozalija Horvat. Doma je iz Modruša pri Ogulinu, od koder jo je še mlado pripeljala pot v Metliko, kjer je služila pri trgovcu in gostilničarju Jakobu Franzu. V novem kraju je tudi spoznala mizarja Poldeta Horvata, s katerim je v zakonu imela osem otrok, štirje so danes že mrtvi, zato pa ji je ob njenem življenjskem jubileju zaželelo srečo poleg živečih sinov
»FESTIVAL« pred II. festivalom narodno zabavne glasbe v Ptuju
že drugič bo konec avgusta v Ptuju festival narodno zabavne glasbe, za katerega se je letos prijavilo 51 ansamblov iz raznih krajev Slovenije in Iz Trsta, izbrala pa so jih 42 . Ob tej priložnosti je Zavod za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti hkrati s sodelavci radia Ptuj izdal prvo številko nove slovenske revije »FESTIVAL«. Namenjena je predvsem ljubiteljem narodno zabavne glasbe, Slakom pa je prav zato posvečena tudi prva izmed zgodb, ki nas seznanjajo z ansambli po Sloveniji. V novi reviji je vrsta privlačnih sestavkov, nekaj humorja, nagradna križanka in daljši odlomek ia znane Potrčeve povesti Na kmetih.
Revijo sta uredila Tone šte-fanec in Ivo Ciani, tehnični urednik pa Je Franček Stefa-nec. Dobite jo v vseh trafikah, lahko pa tudi na naslov: »Festival«, Murska Sobota, Kidričeva 4.
OSNOVNA ŠOLA DOBOVA
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA za telesno vzgojo
POGOJI: PRU ali P. Razpis velja do 20. avgusta 1970.
Tat prijet, okradeni neznan
Kočevski miličniki so najprej ujeli tatu, nato pa šele našli okradenega upokojenca
Iz postaje milice v Ribnici so 4. avgusta obvestili kočevsko postajo milice, da je bil tega dne izvršen v Jelendolu roparski napad na neko žensko. Hkrati so prosili kočevske miličnike, naj preverijo, kje je bil v tistem času mladoletni delavec M. L.
Kočevski miličnik je takoj obiskal tega delavca, ki je imel pri sebi „precej na novo kupljenih stvari, in ga vprašal:
— Koliko denarja ti je še ostalo?
— EVjset hiljada, je vprašani takoj priznal.
Na vprašanje, kje je denar dobil, se je mladoletni napadalec skušal izgovarjati na vse načine, končno pa je povedal, da ga je 2. avgusta zvečer skupaj s svojim mladoletnim bratrancem M. L. vzel nekemu moškemu, ki je vinjen ležal v veži RESTAVRACIJE v Kočevju. Na zahtevo je moškega tudi podrobno opisal.
Miličnik je nato obiskal nekega 78-letnega upokojenca iz Kočevja, ki je najbolj ustrezal opisu in ga vprašal, kje ima pokojnino. Upokojenec, ki tatvine ni prijavil, je priznal:
— Vzeli so mi jo.
■ Tako je miličnikom tokrat uspelo najprej odkriti tatu in šele nato okradenega!
Za mladoletnika M. L. so ugotovili, da je vzel ženski v Jelendolu 240 din, upokojencu iz Kočevja pa 520 ddn (kot je priznal tat oziroma 650 din, kolikor je menil, da je imel pri sebi okradeni) in da je 1. avgusta okoli 22. ure vzel vinjenemu V. M. iz Ribnice na avtobusni postaji v Kočevju novo srajco ter uro, ki jo je kasneje prodal za 60 din.
JOŽE PRIMC
Bo končno le asfalt?
Kaže, da bo cesta žlebič—Ribnica letos le v celoti popravljena. Poročali smo že, da je cestno podjetje Novo mesto večji del te ceste popravilo, se pravi položilo nov asfalt. Naj slabša dela ceste: od Žlebiča do mostu pred bencinsko črpalko ter med Bregom in Ribnico so pustili nepopravljena. Razumljivo je, da je to na pol opravljeno delo ogorčilo uporabnike ceste. Kaže, da so protesti z različnih smeri zalegli. V teh dneh so delavci le začeli pripravljati ta dva cestna odseka za asfaltiranje.
in hčera še deset vnukov in šest pravnukov.
Rozalija Horvat,, ki je v življenju veliko prestala, je po smrti svojega moža leta 1949 našla miren kotiček pri svojem sinu Tonetu. Jubi-lantka ima š$. danes dober spomin, rada bere in gleda televizijo. Samo noge je ne držijo več tako kakor včasih. Zato pa jo sin z avtom popelje naokrog, da ji ni dolgčas.
Horvatovi mami želimo zdravja in še mnogo lepih življenjskih dni!
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KOČEVJE
razpisuje za šolsko leto 1970/71 naslednje štipendije:
- 8 ŠTIPENDIJ NA PEDAGOŠKI
AKADEMIJI, od tega:
2 štipendiji aa razredni pouk 2 štipendiji za mat.-fiziko 2 štipendiji za tehnični pouk 2 štipendiji za študij defektologije
- 2 ŠTIPENDIJI NA PEDAGOŠKI
GIMNAZIJI
Pogoji: za učence najmanj prav dober uspeh, za dri jake dober in za študente povprečna ocena 3. Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov.
Kandidati naj vložijo prošnje pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje najpozneje do 25. avgusta 1970.
& $ $ & & si $ & & S) § &
fAB)/4ovw«i
1	BREŽICE
STE V ZADREGI ZA DARILO?
Šopek nageljčkof ah vrtnic Je primerno darilo ca vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice
is vrtnarije Catez
&
$
&
$
&
$
A
m
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
»BETI« METLIKA
k OBRAT II ČRNOMELJ
čestita za občinski praznik vsem občanom občine Črnomelj.
•nOKRANJSKA TRlKOTA/NA INDUSTRIJA • METU* «
Portret tega tedna
Življenje ob zapornicah
Marsikdaj se jezimo, kadar čakamo pred zaprtimi železniškimi zapornica-mi, vlaka pa ni od nikoder. čas je dragocen, nam se mudi, zapornice pa so spuščene kdo ve, zakaj — si mislimo, in ne moremo naprej. Zbadljivke lotijo včasih na železnico, na vlak in na čuvaja, čeprav večkrat neupravičeno.
Ob zapornicah v Bršli-mi se suhljat mož srednjih let trudi, da bi promet potekal čimbolj neovirano. To je "toetnik — zaporničar Ivan Rahne, ki vsak drugi dan po 16 ur nepretrgoma bedi nad zapornicami in vlaki ter avtomobili in pešci, ki hitijo mimo.
Ivan Kahne bo čez nekaj mesecev že 30 let v službj pri železnici. Kot mlad fant je tik pred drugo svetovno vojno v Ljubljani naredil šolo za kretničarje, zavirače m premikače. Vedel je, da njegov poklic ne bo lahak. Veliko je slišal o stavkah železničarjev in o njihovem boju za boljše življenje. Ko je izbruhnila vojna, je tudi sam spoznal katera pot vodi v svobodo in se priključil naprednemu gibanju. Odšel je v partizane in s Cankarjevo brigado preho-
dil vso Dolenjsko in Belo krajino do Hrvaške ter proti koncu vojne tudi Štajersko.
Ivan Rahne se spominja: »V partizanih je bilo težko, vendar tudi življenje po vojni ni bilo lahko. Rad se spominjam partizanskih let. Takrat ljudje niso imeli ničesar in vendar jih je družilo resnično prijateljstvo in humanost, kakršno danes srečamo le redko, če bi bilo treba, bi se spet boril.«
Vojna pa je zahtevala tudi žrtve me železničarji. Leta 1946 so Ivana Rahne ta poklicali, naj se vrne na delo k železnici. Odtlej se ji ni izneveril. Služboval je v Ljubljani, Celju in Mariboru in končno prišel v Novo mesto, kjer se je vživel in ostal.
Z železničarsko plačo, ki nikoli ni zadostovala za lahkotno življenje, je preživljal 5-člansko družino. Danes sta sin in hčerka že pri kruhu, pa tudi najmlajši bo kmalu postal samostojen.
Ivan Rahne doma iz Šmarja pri Sevnici, bo čez nekaj mesecev praznoval 30 let dela pri železnici. Tudi on je bil med tistimi, ki so pred kratkim dobili zlata in srebrna priznanja za dolgoletno in neprekinjeno delo na železnici. Za več kot 20 let dela je dobil srebrno priznanje, za katero meni:
»/Ponosen sem na priznanje, čeprav od tega nimam nobenih denarnih koristi, vendar se človek počuti močnejšega, 5e ve, da opravlja nekaj koristnega. Delo je moj konjiček, pa nai bo že kakršnokoli.«
Povedal je še, da ima posebno rad rože, zato naj bodo te besede ’ namesto šopka ob njegovem jubileju — 3«) let dela pri že-lesmci. •
ANA VITKOVIČ
ČUDNO IN ZAPLETENO PIŠE VČASIH 2IVLJENJE POTA ČLOVEKU
Potem, ko je eksplodirala bomba
Za slepo telefonistko v tovarni zdravil Krka tema ni strašna -Nežka Zupanc si je uredila življenje tako, da ji ni dolgčas -Slepo dekle je bilo na vseh pohodih za »Zlati čeveljček«, udeležuje pa se tudi vseh tekmovanj, ki jih prireja Zveza slepih
Svinjsko je majhna vasica blizu Šentjanža na Dolenjskem. Kot večini naših krajev, tudi njej vojna ni prizanesla. Bombe, ki so padale nanjo, so puščale za sabo ogenj, razvaline, jok in razmesarjena trupla. Toda vse niso eksplodirale. Gosto grmovje ob robu vasi je eni ublažilo udarec in kdo ve zakaj ni eksplodirala.
Po Vojni je življenje znova oživelo. Tudi na Svinjskem je bilo nekaj otrok, ki so se rodili že v svobodi in niso poznali vojnih grozot. Živeli so pravo brezskrbno otroštvo.
V vasi še je marsikaj spremenilo. Tudi gosto grmovje ob robu vasi so posekali, toda nihče ni videl okroglega kovinastega predmeta tik pod površino zemlje.
Morda je tistega majskega dne pred enajstimi leti 11-letna Nežka Zupanc nabirala marjetice ali pa ho-teha ujeti metulja, ki je pravkar zletel preko poseke in jo vabil za seboj. Stekla je preko poseke, vendar je ni pretekla. Daleč po vasi je v istem trenutku odjeknila strašna eksplozija, predirljiv otroški krik je preparal popoldansko vaško tišino. Nežka je obležala okrvavljena v večni temi. Njene oči. ne bodo nikdar več videle metulja.
Nežka se je zavedla šele v bolnišnici. Tipala je po obrazu, obvezah in se še ni prav zavedala, kaj se je zgodilo, zakaj ne vidi mame, strica zdravnika in drugih. Počasi je spoznala, da je slepa in da jih ne
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Umor v Italiji
■ (ITALIJANSKI "KRALJ HUM-BERT UMORJEN.) — Iz italijanskega mesta Monca se brzojavi, da je bila ondi javna telovadba, ter se je kralj udeležil razdelitve daril. Ko je ob 10. uri zvečer s svojim prvim adjutantom v voz stopil, počili so trije streli, katerih eden je kralja v srce ranil, da je v malo trenotkih umrl. Zločinca Geta-no Bressi so zgrabili; doma je blizo Toskane. Razjarjeno ljudstvo hotelo je zločinca na ulici pobiti, in straža je le s silo to zabranila. V treh minutah pripeljali so kralja do ondotnega letovišča, ter ga v posteljo prenesli, kjer je takoj izdihnil. Kraljica je k postelji prihitela, ter je bil pretresljiv prizor to videti.
■ (SRBSKI KRALJ ALEKSANDER) — zaročil se je z gospo Rada Mašin, ki je bila prej dvorna gospa pri njegovej materi Nataliji. Ker nevesta ni plemenitega rodu, je umevno, da je pri dvoru in v armadi vse po konci. Mnogi so očito proti temu, ter poroko kralju odkrito odsvetujejo, drugi se mlačno obnašajo in vabilom ogibajo. Razkralj Milan, oče vladajo Čega kralja, je silno srdit ter bi hotel zabraniti ta korak, a nima več mnogo zaslombe v dvornih krogih. Tudi je kralj očetu odločno prepovedal na Srbsko priti: opravičuje pa svojo poroko s tem, da zaradi očetovih prismodami ne more neveste visokega rodu dobiti, pravi, da pa hoče od sedaj brez
tujega vpliva po svojem prepričanju vladati, kajti do sedaj so vsako modro delovanje preprečila enkrat oče, drugikrat mati, temu pa mora konec biti.
■ (NA KITAJSKEM) — vstaja ni čisto nič ponehala, poročila iz raznih krajev so vendar toliko si nasprotna, da po mnogem čitan ji raznih poročil bralec končno vendar ne ve pri čem da je. Vojne moči raznih velevlasti so deloma pripravljene, deloma pa so odpotovale.
■ (IZ LJUBLJANSKE OKOLICE)
— 25. julija. Naj zopet kaj sporočim Vam Dolenjcem, katerim se najbrž godi tako slabo, kakor nam v sredini dežele. Letošnji vedni nalivi so nam žito, posebno pšenico tako zatlačili v tla, da je po mnogih krajih bila od plevela prerašena.
Ume se samo po sebi, da bode zrna le malo. žetev je bila težavna, po časna pa grozno draga.
■ (ZA ŽUPNIKA V KRŠKEM) — je imenovan č. g. Ljudevit Škufca, župnik v Blagovici pri Moravčah.
■ (25-LETNICA) — blagoslovi jen j a zastave novomeške meščanske garde vršila se je 15. julija. Slovesno sv. mašo so imeli na trgu pod mestno hišo, in jo je opravil mil. gosp. prošt dr. Seb. Elbert. Opoldne bil je slavnostni obed v Brunerjevi gostilni; udeležilo se ga je mnogo odlične gospode.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1900)
bo nikoli več videla s svojimi očmi. Morala se je sprijazniti s tem in tudi sama storiti vse, da tema ne bo tako strašna.
Enajst let pozneje Nežka pripoveduje:
»Bila sem otrok, zato sem vse skupaj laže prebo lela, kot bi danes, Vsega se še dobro spominjam in si popolnoma, predstavljam barve, naravo, živali, ljudi...
V zavodu za slepo mladino, kamor so me poslali v šolo še tisto jesen, je bilo na začetku težko. Toda vedela sem, da sem med svojimi vrstniki da so tudi drugi prikrajšani za iste stvari kot jaz in da se moram izšolati za samostojno življenje. Naučila sem se brati Braillovo pisavo in strojepisja in vsega, česar se učijo otroci v drugih šolah, življenje je postajalo zanimivo in vida nisem več toliko pogrešala. Kar nisem
mogla živeti z očmi, sem občutila s prsti. Marsikaj sem čutila instinktivno. Sedaj na primer čutim, kadar grem mimo avtomobila, čutim senco, predmete, dobro si zapomnim položaje predmetov okrog sebe, čutim, kadar me ljudje gledajo.
Veliko mi pomeni glasba. To lahko sprejemam kot vsi drugi ljudje. V zavodu sem se naučila igrati na klavir, kitaro, citre in pozneje na harmoniko. Note so bile seveda napisane v pisavi slepih, vendar je bilo v začetku težko, ker sem z eno roko morala brati z drugo pa igrati. Všeč so mi popevke, narodna glasba in pa Straussove melodije.«
Znano je, da so slepi večinoma veseli ljudje z izredno voljo do življenja in dela.
»Sami sebi moramo dajati korajžo,« pravi Nežka. »Moje vodilo je: treba je verjeti, da bo bolje, pa čeprav ne bo!«
Nežka se je za telefonistko izšolala v šoli v Škofji Loki. Delo, ki ga opravlja v Krki, ji ne dela nobenih težav. Spretno obrača številke in veže telefonske pogovore, kot bi to delala že leta.
»Najteže mi je bilo, ko sem končala šolo za telefonistke, pa potem dve leti nisem dobila zaposlitve. Meni je bilo nerodno pred ljudmi.. . Toda, ko sem dobila službo v Krki, sem se navadila na ljudi in sedaj se dobro počutim, želim si le, da bi dobila stanovanje s kopalnico, pa čeprav majhno. Sedaj stanujem z mamo v precej prostorni sobi, vendar pa brez kopalnice.«
Nežka si je znala življenje urediti tako, da ji ni dolgčas. Ima veliko prijateljev in prijateljic, rada bere ali pa ji bere mama, posluša glasbo, hodi na srečanja slepih, kjer čas ob družabnih igrah hitro mine in, kar je najvažneje, navdušuje se za atletiko. Pred dvema letoma je na republiškem tekmovanju dosegla prvi uspeh, ko je dobila srebrno kolajno, lani in letos pa je bila najboljša med vsemi tekmo valkami.
Te dni se pripravlja na dopust. Najprej bo odšla na morje, potem pa še za nekaj dni po Sloveniji, kjer bo obiskala prijatelje in znance.
Ob koncu pogovora je dodala:
»Mislim, da sem popolnoma enakovredna drugim, ki vidijo. Daneis slepim ni več tako težko kot včasih, ker se lahko izšo la j o za samostojno življenje, včasih pa niso imeli nikakršnih možnosti.«
ANA VITKOVIČ
»Treba je verjeti, da bo bolje« — to je življenjsko vodilo Nežke Zupanc, ki je, čeprav popolnoma slepa,,že dve leti telefonistka v novomeški tovarni zdravil KRKA. »Srečna sem, ker imam lepodelo, zdaj bi rada samo še primerno stanovanje, da bi lahko z mamo dostojno živeli r..« pravi vedro dekle, ki je lahko premnogim zdravim zgled delovne vneme in požrtvovalnosti.	(Foto: Ana Vitković)
LEP DRUŽINSKI PRAZNIK
Hmeljarski brezžični telefon
Letos bo spet težko z obiralci hmelja: kjer obiranja še nimajo mehaniziranega ali pa jim to zaradi premajhnih površin ne kaže, bo premalo obiralcev. V metliških hmeljiščih že zdaj vedo, kakšne težave bodo imeli, saj domačini ne kažejo preveč navdušenja za obiranje. Računajo, da bo prišla skupina obiralcev iz Bosne; da bi obiranje hmelja spodbudili, pa bodo letos plačalj za merico hmelja po 2,20 dinarja. Več ne smejo, čeprav bi radi: tak ukrep bi povzročil verižno reakcijo, saj so obiralci hmelja med seboj izredno dobro povezani in takoj zvedo za spremembe v drugih hmeljiščih.
Zak°n®a Maks in Angela Pintar iz Kočevja sta 8. tf&usta praznovala 50-letnico skupnega življenja.
Foto: Jelenovič
Trnjeva pot zlatoporočencev
Zakonca Pintar sta se rodila še v prejšnjem stoletju, poročila pa pred 50 leti
y soboto, 8. avgusta, sta si po 50 letih skupnega življenja ponovno obljubila večno zvestobo 79-letni MaKs Pintar in njegova 73-letna žena Angela, oba iz cfočevja. Zlata poroka je bila v poročni dvorani oJtfUteke skupščine Kočevje, pravo kmečko ohcet p® imela zakonca na svojem domu na Trati, naježilo pa se je je okoli 25 njunih sorodnikov in
prijateljev.
Oče Maks je že pred prvo vojn0 tudi po njej služil pri g^^Čaku Kozlerju v Ort-nekU',^u je spoznal tudi svojo sedaflJ0 ženo Angelo, ki je služil v bližnjih Poljanah.
Pintar je delal še v žel^mi na Jesenicah, pri podje'ju Wagner G raz — takrat je Sradil tudi železniški most ka Kolpo v Rosalnicah pri JtetHki, — kasneje ,je bil 5* Progovni delavec v Ortnek in železniški ‘čuvaj v K<£vju.
Zai*^ sodelovnja z OP Je bil vojno odpuščen. Sina	so kot talca leta
1942 prelili v Gramozni jami- dva izmed skupno štirih otrok pa sta bila med voj«0 ^ternirana.
Vs8 ^ tar jeva družina je
P'°nirji gasilci letovanju
Obeska gasilska zveea je zad®JK*en v juliju poslala na "IRtič 11 pionirjev gasili,- štirje so bili iz Brežic, Je iz Spodnje Pohan-ce, \>a iz Bukoška in dva iz	dni, ko se zara-
di sj*v®Sa vremena niso mogli	so prirejali izle-
te v *0Hfike kraje. Na letov^ so pionirji naredili tudi Pite za izprašane ga-silct^ je so bili odlični, a prav dobrih Društ-va	vsakega pionirja
prisoja za oddih ob morju P® 100 din, vsak sam pa je i^ai Plačati še 140 din.
med vojno sodelovala v NOB. Oče Maks, ki je bil po vojni tudi politični delavec, odbornik, član raznih komisij, sodnik porotnik itd., je za svoje delo prejel tudi spomenico OF in še nekatera druga odlikovanja.
Jože Primc
m
Važen razpis za oddajo stavbnih zemljišč v Mačkovcu
Bralce opozarjamo na odlok št. 192, ki je danes objavljen v novi številki Skupščinskega Dolenjskega lista. Gre za I. javni natečaj za oddajo urejenih stavbnih zemljišč, ki so pripravljena v sklopu stanovanjsko-obrtne cone v Mačkovcu pri Novem mestu. Tu bodo lahko interesenti zgradili 51 posameznih stanovanjskih hiš in 5 stanovanjskih hiš s samostojnimi delavnicami za zasebne obrtnike. Tu bo zrasla tudi nova trgovina za dnevno preskrbo potrošnikov v nastajajoči stanovanjski soseski Mačkovec.
Nagrajeni
šolarji
Pred kratkim je republiška gasilska zveza ocenila šolske naloge, ki so jih v minulem šolskem letu pisali šolarji o požarni varnosti in podelila najboljšim mladim piscem nagrade. Eno izmed teh nagrad — knjige v vrednosti 120 din — je prejela tudi Vidka Skrabar, učenka 7. razreda osnovne šole Kočevje.
Občinska gasilska zveza Kočevje je nagradila še najboljše izmed tistih nalog ki niso prišle v poštev za republiško nagrado. Knjižne na. grade v skupni vrednosti 200 din so prejeli: Ana Milinovič 1. a, Dubravka Bračaka 1. a in Metka Knavs 1. b, vse dijakinje kočevske gimnazije, ter Darinka Torbar 7. a, Barbara Jurca 7. b in Miro Mihelič 5. e, vsi učenci osnovne šole Kočevje.
Polom: dohitevajo čas
šola v Polomu v kočevski občini je sicer lična in dobra — popraviti je treba le streho — vendar je zanjo težko dobiti učitelja. Kraj je namreč odročen, odrezan od sve. ta, čeprav je komaj 19 km od Kočevja.
V eni prihodnjih številk bomo podrobneje poročali, kako prizadevni, složni in vztrajni prebivalci Poloma postopoma približujejo svet svojemu kraju in svoj kraj svetu. Napeljali so si elektriko, zdaj si napeljujejo telefon, prihodnje leto pa nameravajo začeti z gradnjo ceste.
Prijetno na Travni gori
* Dom na Travni gori postaja vse bolj priljubljen kraj za domače in tuje izletnike in turiste. Med tujimi turisti je največ Italijanov. Planinski zrak in gozdovi, ki se tu razprostirajo, nudijo gostom prijeten počitek. Prav to je napotilo številne zasebnike in organizacije, da so kupili na Travni gori zemljišča za gradnjo vikendov.
Z
VitfV
— Ena gospa je rekla, da bi ona vsako soboto izpustila iz novomeških zaporov vse pripornike s prošnjo, da se v ponedeljek zjutraj spet javijo na »delovno mesto...«
RK ŠENTRUPERT: odlično!
Krajevne organizacije RK v trebanjski občini se ne morejo kdove kako pohvaliti s svojo dejavnostjo. Nekoliko bolj delavni so le v Mokronogu, čast organizacije pa vsekakor re šujejo prizadevni šentru-perčani, ki jih vsakdanje delo ne ovira pri tej humani dejavnosti. Doslej so zbrali že 50 rednih in 9 podpornih članov. Zlasti se je izkazal kolektiv osnovne šole.
Omeniti je treba še to, da so se doslej prvi v občini lotili nabiralne akcije za pomoč ponesrečencem v Peruju. Znesek 750 din je za njihove razmere precejšen.
na zalogi imamo ročne motorne kosilnice
alpina
moč: 4,5 KM prostornina: 98 ccm širina grebena: 90 cm učinek 3000 m2/uro
cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.- din rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj!
cosmos
zastopstvo tujih firm:
alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo,
m.a.n...
Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1
Dan METALNE
Kolektiv mariborske METALNE slavi letos 50. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno brošuro in obdarili starejše člane kolektiva. Na praznik se pripravljajo tudi v krmeljskem obratu, kjer ga bodo počastili z različnimi športnimi srečanji.
A. 2.
VASOVANJE PRI TERICAH
Ko sem bila na obisku pri teti na Dolenjskem, so imeli na vasi terice. Trle so lan v predivo. Tega nisem videla še nikoli prej. Zvečer sva s sestrično odšli pogledat k teri-cam.
Bile so zelo šaljive, vsakega so rade našemile s šopom prediva, ki so mu ga privezale kot rep tako spretno, da sam niti opazil ni. Ogledovala sem si jih, kako spretno in veselo so regljale s svojimi trlicami. Nek mož pa je sušil lan in ga obračal, da ni začel goreti.
Kmalu so se pri tericah začeli zbirati tudi fantje iz vasi, prišli so celo iz sosednjih vasi. čudno se mi je zdelo, zakaj se vsi ozirajo vame in se smejejo. Nisem vedela zakaj in postalo me je sram. Najraje bi bila odšla domov. Ko pa so fantje začeli prepevati, sem se jim pridružila tudi jaz. Vzeli so me medse in ves večer smo s petjem zabavali terice. Najbolj pa sem vse-zabavala jaz z dolgim repom prediva, ki mi je visel po hrbtu, pa zanj nisem vedela.
čas je hitro minil. V zvoniku je odbila enajsta ura, treba je bilo iti spat. Poslovila sem se od vseh in s sestrično sva odšli protd domu, pridružil pa se nama je neki fant Marjan, ki se je ponudil, da naju spremi domov. Sestrična se je zmrdovala, jaz pa sem bila vesela. Tisti večer sem se zaljubila. To je bila moja prva ljubezen.
Stopili sva v hišo in prav takrat se je z vasovanja vrnil tudi bratranec. Ko me je zagledal, se je začel na glas
smejati.	.	,	.	.	,	.
»O, tebi se pa vidi, da si bila pri tericah!« je smeje govoril in kazal za moj hrbet. Počasi sem potipala tja zadaj in ugotovila, da so terice tudi meni pripele šop prediva.
Bila sem huda, žalostna, jezna in užaljena hkrati, ker mi nihče ni povedal, da ves večer nosim rep.
Rep sem shranila, k tericam pa nisem šla vec. Marjan je ob večerih prišel v vas in ob spominu na terice sva se večkrat smejala. Prišel je čas mojega odhoda. Najtežje je bilo seveda slovo od Marjana. Odpeljala sem se proti Go renjski s prvo ljubeznijo v srcu in s šopom prediva v
kovčku.	„
Na Dolenjsko sem vedno rada hodila, posebno v jeseni ko je bila trgatev. Stric se je vedno šalil, da bi tudi na Gorenjskem rasla trta, če je Dolenjci ne bi obrezovali.
Sedaj mu tega ne verjamem več in tudi tericam ne bi zaupala, če bi še kdai vasovala pri njih.	A. F.
(Honorar: 100 din)
Moji otroci
čeprav nisem hodila v šojo, bi želela napisati nekaj besed. Pisati sem se naučila od svojih otrok.
Rodila sem se v zapuščeni vasici na Hrvaškem. Nikoli nisem poznala dekliških let Iz otroka sem postala zena. Kot je znano, se pri nas poročajo zelo mladi ljudje. Tudi jaz sem bila še otrok, ko sem padla v zakonski jarem.
-	Najlepše urice sem preživela s svojimi otroki, dokler
♦	niso odšli vsak na svojo stran. Odraščali	so v veliki rev-
1	ščini in vendar so postali pošteni, delovni	ljudje, medtem
♦	ko je veliko takih, ki so v mladosti imeli	vsega dovolj in
♦	so zrasli v objestneže, ki so zašli na kriva	pota.
X	Pravijo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Pri nas
♦	ni bilo tako; Moj mož je dobršen del življenja preživel v
i	zaporih in ljudje so bili prepričani, da bo tako tudi z na-
♦	jinimi otroki. Toda to nanje ni vplivalo, sicer bi danes ži-
♦	veli nepošteno. S trezno pametjo in s pridnimi rokami pa
X	so si ustvarili svoje domove.
Vsem materam, ki jih je doletela podobna usoda kot I	mene, želim, da bi se posušile korenine slabega sadu v
♦	njihovih otrocih.	MARIJA MAGDA
Z	(Honorar: 100 din)
			Hi
		1	
BANK
%
X
:
:
♦
— Tako, zdaj pa počakajte približno štiri minute, motor pa naj medtem teče •. -
V čateških bazenih se je letos do konca julija zvrstilo že 137.000 kopalcev. Toliko jih še ni bilo nobeno leto. Rekorden je bil julij, ko se je na parkiriščih kakšen dan nagnetlo tudi po 1300 osebnih avtomobilov. Računajo, da bo prav tako dober tudi avgust. Na sliki: eden redkih »praznih« trenutkov.	Foto:	Ivan	Zoran
25 zlatih in 2 diplomi!
Med krvodajalci brežiške občine sta dva, ki sta več kot 20-krat darovala kri. Rekorder je Božo Ulčar iz Brežic: Ta se je letos že tridesetič odzval klicu Rdečega križa. Tudi Franc Žnideršič iz Dobove ne zaostaja dosti za njim. Oba sta prejela diplomi. Z zlato značko so letos odlikovali 25 krvodajalcev, s srebrno pa 75.
Danes o oktobrskih nagradah za leto 1970
Razpisal jih bo upravni odbor sklada
V Brežicah je slišati, da tudi letos ne bo manjkalo kandidatov za tradicionalne oktobrske nagrade, ki jih v tej občim podeljujejo vsako leto na slavnostni seji občin-^ ske skupščine za posebne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskih, političnih, znanstvenih, tehničnih, kulturnih in drugih delovnih področjih posameznikom in skupinam.
Natečaj za nagrade mora upravni odbor sklada za oktobrske nagrade javno razpisati (po statutu) do 31 avgusta To pa ni edino delo, ki ga mora upravni odbor opraviti. V njegovih rokah je tudi dokončna presoja in odločitev, komu bo dano to najvišje občinsko priznanje. V Brežicah namreč nimajo posebnega organa za ocenjevanje del, predlaganih za oktobrske nagrade.
Oktobrske nagrade za leto 1970 bodo razpisane na podlagi posebnega sklepa upravnega odbora sklada, ki se bo sestal danes. Pričakujejo, da
Ml JE PA NE DAMO...
Ta toden bodo v projektivnem biroju Regi on v Brežicah izdelali idejni načrt za novo poslovno-sta-novanjsko poslopje, ki ga v sodelovanju z brežiškim Stanovanjskim podjetjem namerava graditi »Elektrotehna« iz Ljubljane.’ Naslednja faza je izdelava glavnega načrta, med tem časom pa tud ipriprava lokacije. Za gradnjo bo treba porušiti nekaj starih zasebnih hišic.
Stavbe so bile ocenjene, c&ne določene, nekateri lastniki pa še vedno pravijo, da svoje hišice ne dajo Seveda to močno ovira uresničevanje večjih načrtov in bo prej ali slej kljub vsemu treba najti izhod. Kdo bo popustil, je seveda težko predvideti.
RADIO BREŽICE
PETEK, 14. AVGUSTA: 16.00-16.10 — Napoved programa in poročila. 16.10—16.25 — Nove plošče RTB. 16.25—16.40 — Pri AGRARII že obirajo hmelj — magnetofonski zapis. 16.40—16.50 — Obvestila in reklame. 16.50—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 16. AVGUSTA: 10.30 Domače aanimivosti — Programi, načrti,' koncepti — pogovor pri Projektivnem biroju REGION o
izdelavi urbanističnih dokumentov	•	 —	-	  .
— Vrtnarjevi nasveti za avgust —	Na bazenih v Ca težkih To-	j* Dobri	prijatelji«	iz	Brežic
rič	plicah	1)0 v soboto, 15. avgu-	in	»Abstinente«	iz	Velike	dobi 'lastništva in zemljiški knjigi -	sta> tradicionalna	CATESKA	line,	orkester	Edija	Rado
Poje vam Vice Vukov — iz naših	NOC. Pričakujejo,	da bo to	savljeviča,	folklorno	skupino
“SS "KkU.™'	napovedovalca	To-
spored kinematografov. 12.30 —	obiskalo	več	kot	5.000
Občani čestitajo in pozdravljajo.	ljudi:	razen stalnih gostov
,(.T.<)RKK- **• 'avgusta: 16.00—	in domačinov tudi	številni o-
16.15 — Napoved programa m sre-	. . ,___. . ,	/
čanje z ansamblom Borisa Franka,	biskovalci iz vseh krajev Slo
16.15—17.15 — Poročila — Svetu-	venije in sosednje Hrvaške,
jemo vam - Jugoton vam pred-	Za sodelovanje na tej pri-
reditvi so pridobili
se bodo odločali tudi o tem, koliko nagrad bodo podelili. Lani sta bili podeljeni samo dve nagradi. Razen tega bodo na današnji seji govorili tudi o določilih statuta sklada in o tem, koliko denarja je trenutno na voljo za nagrade, oziroma kako se zbirajo sredstva v ta namen.
Ekskurzija v Avstrijo
Hortikulturno društvo iz Brežic prireja v soboto, 5. septembra, veliko ekskurzijo v Gradec in Weiz. Skupaj z avstrijsko vrtnarsko zvezo iz Gradca so pripravili program, ki obsega ogled dveh velikih drevesnic, najmodernejše cvetličarne mestnega parka ter hortikulturnega urejenega naselja. Posebno zanimiv bo ogled kaktusov in orhidej, v trgovinah bOdo možni nakupi: Akontacija za izlet je 30 din, z vpisom in izpopolnitvijo skupinskega potnega lista jo sprejema občinska turistična zveza v Brežicah do 22. avgusta.	'	A.	K.
V soboto: čateška noč
Pričakujejo 5.000 obiskovalcev
stavlja — Kaj prinaša nova šte vilka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Obvestil, reklame in pregled filmov. 17.15—18.00 — MLADINSKA ODDAJA — Včasih nas kdo tudi razumet
zabavne glasbe — Miša Kovača, Višnjo Korbar in Da-libora Ivaniševiča, ansambel
maža Terčka.
Posebno presenečenje bo modna revija, ki jo Cateške Toplice prirejajo v sodelovanju z mariborsko VEZENINO. Obiskovalci bodo lahko pevce videli nekaj najbolj uspelih
modelov, s katerimi je VEZENINA dosegla številna pri* znanja.	I.	z.
Neurje napovedalo sezono
Hmeljarji so s e že začeli
NOVO V BREŽICAH
■ PRESENEČENJE 90 v breži- sob že 70 odstotkov plana na za-	-	-	_____
ški knjigarni doživeli vsi, ki so	četku tega meseca	pa	se je	štovilo	pripravljati na letošnje	obi-
lotos že kupili nove šolske torbi-	nočitev povečalo že	za	35 odstotkov	ran1p
ce. Razen tega, da Je* izbira zelo	nad pričakovanja.	ranje, huda nevihta v	noči
bogata, so za nameček dobili Se	_	_ Od sobote na nedeljo pa te
brezplačno nalivno pero. Tudi z ■ .	KApEU. ki v Trnju Drl Brežicah nadrla
vsemi ostalimi potrebščinami za so letos dočakali svoj 120. jubilej,	-	.	JP,,	•!
šolo so letos izredno dobro zalo- 50 preložili svojo proslavo na to nasaa hmelja kar na 2,5 ha ženi, na voljo pa so vsi učboniki soboto. Prejšnji teden Jim je na- površine. Tako bodo morali za osnovno in srednje šole.	crte preprečilo slabo vreme. V so- D-i vyvJif»Hn AirrnHn nnvjioo
■ ŠTEVILO NOČITEV se Je v boto bodo praznovali ob vsakem ? P^JetJU Agraria Brežice brežiški občini letos precej pove- vremenu. Prireditev se bo začela danes začeti trgati hmelj,
čalo. Ob koncu junija so dosegle t oddajanjem zasebnih turističnih
BREŽIŠKE
VESTI
ob 15. uri, povabljeni pa so seveda Cena za merioo je letos 2 1 j° tak° V,SOk° °blet' dnmrja in Je enotna (kot jo
■ tudi domačini so izredno dolo^il hmeljarski zavod dobrodošli_gostJe v hotelu Turist v iz Žalca). Za obiralce iz bliž-
1. TO SO
den povedali v recepoiji, ko so   .	,....
pričakovali skupino dvajsetih go-	hmeljišče	z	avtobusi,
stov iz Bosne. Pravijo, da se vsa- ljudje iz bolj oddaljenih kra-
aa'SiS'Vb.r&S J" 1» lahko PrenočujeJo v gli vsem.	Trnju.
~ "j* vasi Je organiziran pre-
KRAJEVNE SKUPNOSTI V KRŠKI OBČINI
Na tekmovalni stezi
Potegovale se bodo za zvezno in občinsko priznanje - SZDL spodbuja samoupravo v občini
Socialistična zveza v krški občini spodbuja krajevne skupnosti, naj se vključijo v zvezno tekmovanje, ki ga je razpisal glavni odbor organizacije »Družina in gospodinjstvo«. Zadnji rok za prijavo je 15. november, do zdaj pa se je za tekmovanje prijavila le krajevna skupnost Podbočje. Sekretar občinske konference SZDL Peter Markovič pravi, da bodo poskušali spodbuditi za zvezno tekmovanje vseh deset krajevnih skupnosti v občini.
dno »obračanje družbenega kapitala« in razveseljiv znak, da gre tudi krajevna samouprava po pravilni poti.
Krajevni samoupravi posveča Socialistična zveza v krški občini veliko pozornost. Podobno kot na seji izvršnega odbora bodo ob koncu septembra tudi na seji občinske konference obširno spregovorili o dejavnosti krajevnih skupnosti in iz dosežkov dela poskušali ugoto-skupnosti poslej vsako leto viti, kolikšna je krajevna sa-potegovale tudi za občinsko mouprava danes ter nakaza-priznanje. Kaže, da bodo od- ti njen jutrišnji razvoj. Tu-bomiki o odloku, s katerim di na to sejo bodo poklicali
Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze je priporočili tekmovanje pred-vsem	iz dveh	razlogov:
da bi v krajevnih , skupnostih	vzbudili	tekmoval-
ni duh in da bi krajevne skupnosti razvile poleg komunalne dejavnosti še kakšno drugo področje (zapisar no kot naloga v statutih).
Občinska skupščina je tudi že sprejela predlog izvršnega odbora, da bi se krajevne
bi uvedli občinsko tekmovanje krajevnih skupnosti, razpravljali že na eni prvih sej letošnjo jesen.
Izkušnje kažejo, da je denar, naložen v krajevne skupnosti, dobro naložen. Vsak dinar, ki ga krajevna skupnost dobi iz občinskega proračuna, se s prispevki in brezplačnim delom občanov tako oplemeniti, da nastane iz njega osem dinarjev. To pa je nedvomno zelo spodbudno in vsega zaupanja vre-
Vodovod na Ravneh
Z nepopisnim veseljem so prebivalci vasi Ravni pri Krškem pričakali otvoritev svojega vodovoda, kj daje zdravo pitno vodo več kot 20 porabnikom. Zgrajen je bil s samoprispevkom' vaščanov,' pomočjo občinske skupščine in kreditom AGROKOMBINATA Približno tri mesece so ljudje opuščali kmečka dela, da so lahko tako hitro dobilj vodovod. Na kopanje jarkov so poleg mož prihajale tudj žene in mladina. Pri organizaciji in samem delu sta se posebno izkazala Stanko Janc in Jože Pirc. Vaščani so nanju zelo ponosni. Na otvoritvi vodovoda so predstavniki iz Krškega pohvalili požrtvovalne prebivalce te vasi ki postaja ena najbolj kmetijsko razvitih vasi v občini.	LOJZE	PIRC
predsednike in tajnike krajevnih skupnosti.
I. Z.
Zastopali bodo 58S0 zaposlenih
Na drugi zvezni kongres samoupravljavcev bodo šli krške občine trije delegati, inž. Edgar Peternelj, glavni inženir v rudniku Senovem, Zoran Dular, vodja obrata papirja v tovarni celuloze, Edo Komočar, predsednic občinskega sindikalnega sv -ta. Zastopali bodo 5880 delav cev in delavk, kolikor jib J trenutno zaposlenih v obč
Inž. Peternelj je bil ljen v prvi volilni ©noti, ' so jo sestavljali: senovski dnik ter brestaniški ofS3"* zaciji termoelektrarna m ' validska delavnica.
so izvolili samoupravljavci
vame celuloze kot druge v lilne enote. Peternelj w _ lar sta bila v svojih enotah edina kandidata, so ju izbrali javno.
S tajnim glasovanjem J® bil izvoljen le Edo Komo0— v tretji volilni enoti, Ki je sestavljalo 20. (*rU£? drU. lovnih organizacij, med gim tudi zavodi in ustanov-Poleg Komočarja je UgjJj ral namreč tudi Franc predmetni učitelj iz bre ^ ške osemletke.
Zemlja jih vabi nazaj
piil/ilaVVflai,	J	plani-
pride v podružnico s r ne, med vojno požgane 1	^
puščene vasi ki je ^ J . povsem obnovljena in ,
ljena. Gospodarji v tej
so razmeroma mladi m . g predm, pa tudi svoje-: nfl žiže od malega navajajo vljenje na kmetijah-
»Po številu otrok v šoli se vidi, koliko nas je.“ pravijo v Podbočju pod Gorj^nci^^_^
V Podbočju trdijo, da se že	krat več uečncev	kot
po številu otrok v šoli vidi,	desetletjem.	Porast	so
kako se ljudje sedijo s pode-	pričakovali,	največ	05plani-
želja v mesta in bliže industriji. V šoli je namreč vsako leto manj otrok, v zadnjem času 270 do 290. Prvošolčkov je čedalje manj. Vodstvo Sole si zaradi tega še ne beli las. ker upa, da bo za šolo sposobnih otrok tudi poslej vsako leto toliko, da bodo lahko napolnili, prvi razred. Dober znak za to, da bodo otroci po šoli ostajali doma na kmetijh, se namreč že kaže. Peterica bivših učencev, ki so končali kmetijsko šolo, se je namreč vrnila domov, na kmetijo, kjer Se bodo pripravljali za gospodarje. Zanimanje za kmetije se je v zadnjem času pri mladih sicer spet povečalo. Kaže, da se je odseljevanje, ki je bilo pred leti dokaj močno, naposled zajezilo.
Ob tem je zanimivo, da pa se število otrok na podružnici podboške šole v Brezju povečuje. V zadnjih letih je v tej štirirazrednici (seveda s kombiniranim poukom) en-
Brestaničani se ne strinjamo
Pokopališče je ogledalo vsakega kraja in njegovih prebivalcev. Po odnosu do mrtvih zanesljivo merimo kulturo živih. Tega bi se vsekakor morali prvenstveno zavedati tisti, ki po svoji službeni dolžnosti odgovarjajo za red in čistočo na našem pokopališču!
Zel in plevel, ki sta se v staiyško pokopališče in mu zadnjih mesecih tako močno zaupa iste dolžnosti, kot jih razbohotila na našem poko- je imel prej! Število grobov pališču, pa žal pričata, da se namreč ni še prav nič zrnatemu ni tako. Tukajšnji gr o- njšalo, Malusova prestavitev bar tovariš Albin Malus, doL pa je bila po naši oceni moč-ga leta zaposlen samo na bre- no preuranjena.	2.
staniškem, pokopališču, je •
pred nekaj meseci nenadoma ----------------------------
postal tako »neobhodno potreben« na delovišču krškega Zavoda za komunalno dejavnost v Krškem ali v Leskovcu; zdaj se mora vsak dan
Stefan Kranjc n» cinski črpalki	prjj*
Ci ima za
zno besedo. Trm j eriaju
delal kot pek zaine^ii Ker ni mojd . dneva za noc, se £iere0r
ttSrfeilS
pey)
J ZIDANJE osnovne iole v Kr-
(kadar pač ni pokopa v Bre.	dobro	napreduje	In	se	Je
stanici) voziti ti« n*	zgradba že viaoko dvignila od te-
sumicu voziti tja na aeio. meljev. Večjih zastojev kljub sla-
S takimi odločitvami pa se b°nw vremonu v zadnjih dneh ni
Brestaničani nikakor ne strl. ^ ~	"""	""
KRŠKE NOVICE^
dojavnice na n»e»usl SV& # P so ugotovili °b obgjni, ojtfij*, ritveno obiti
bilo. RaCunaJo, da bo PIONIR v	razpravljala ° vAlJ*0
. _	roku	končal	dela, prodvidena ta	m OSKRBOV** Stoj«	13°^
njamol Iz spoštovanja, ki	leto«.	Krško - ^t ^ manJ	l.
smo ga dolžni svojim pokol- ■ ZVEZNI kapetan za plavanje podatkih neKM	je ‘L
T,jv *	“	,*1.	Bogdan Nonadovič je določil, da bo-	prebivalcev. VsebB,^	I*
nikom, želimo, da Je kraj,	do priprave udeležencev za evrop-	približno 3.500, ^biva^
kjer so njihova poslednja do-	sko plavalno prvenstvo, ki bo letos	stega kmečkega.v ^jgtotK0
movanja, dostojno vzdrževani	v Barceloni v plavaliSču Celulo-	n0kaj več
tui .______________________, zarja. Izbrani tekmovalci ln tek-
Nočemo, da hi nas ob vsako- movalke so začeli te priprave v kratnem obisku našega po- torek, v Krško so dopotovali z kopališča moralo hiti sram ^;n^££enatva* w *° bll° trl pred seboj, pa tudi pred šte- ■ samo 440 delavcev je ob
koncu minulega leta delalo v storitveni obrti v občini. Ce bi hoteli zadovoljlU vse potrebe, bi morala storitvena obrt že lotos zaposlovati
VESI1
vilnimi tujimi obiskovalci! Zato zahtevamo, da krški občinski zavod za komunalno dejavnost grobarja Malusa takoj postavi nazaj na bre-
742 ljudi, čez deset let pa gieae na nadaljnji razvoj, že 1094 delavcev.
lede
OJIČIN'
10 DOLENJSKI LIS£
Stran uredil- IVAN ZORAN
St. 33 (1064) 'k
 13»
bolj se je izkazal Lojze Motore s 114 urami. Naj še o-menim, da je že 13 članov prehodilo slovensko planinsko transverzalo od Pohorja do Ankarana, 30 pionirjev pa
zasavsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma. Naš najstarejši član je Anton Pivec z Loke, ki ima prek 70 let, pa je še vedno aktiven.«
K. J.
PLANINE IN LJUDJE
Še vedno: nazaj v planinski raj!
Planinarjenje je najučinkovitejše zdravilo proti tegobam, ki jih poraja Moderni svet - Spodbudna ugotovitev: vedno več mladih - Govori predsednik PD Lisca inž. Vinko Šeško
N©» planiranje ni zgolj tu-zem, razvedrilo ali zabava,
^mveč dejavnost, ki človeka osrečuje, mu vcepil1 srčno kulturo in smisel yse, kar je lepo, mu daje oijo in moči, da je v dru-1 uspešen in učinkovit u-varjalec boljše prihodnosti, tega vidika je to človekoljubna dejavnost.
~~ Tovariš šeško, dve leti Predsednik društva, po-*2» kaj več o njem. planinsko društvo Lisca J®*na člane iz sevniške in ske občine. Trenutno šteje ouu planincev vredno pa Poudariti, da je skoraj kovica mladih lju-di ^ ^
Delr> ^s.lce niso v manjšini, kat* V0^ uPravni odbor, pri
idetSvn50 tUdi,kCmiisije.Za devni t ? ~ vodl J° Priza-lo *	J26 Motore — za de-
okvi mladino in podobno. V fu društva delujejo tudi nih Podjetjih in osnov-
lt0 ^o-vejte, prosim, na krat-e*u društva v zadnjih
lo*f«S prostora bi zavzela ® našteval vse izlete, lam »J* organizirali; samo že i, Je bil° n> letos pa finsko ^ali smo vse pla-po ^. Postojanke v okolici, rili	®	počez	prekriža-
Ske sss?A1l* in Kamni-lebit i6’ “ vzpeli Ve'
6i n Preskušali svoje mo gori v	Bla^cu, najvišji
<Jai ^ropi, ki je bila testno p ^eč bela in vrha ni-no dosegu «
»Po J ^ druSa dejavnost? jaiHo r°Snovnih šolah prire-jetiio Pr^iavanja in prikazu-srtvo žp f^itive. Opravili dela	Ur Prostovoljne-
Preurejanju Jur-^rtic^^e na Lisci, v kateri Svoje prostore. k 81 članov, naj-
KMALU ZDRAVA PITNA VODA
Prizadevna sevniška planinca: na levi Lojze Motore, predsednik komisije za izlete, desno inž. Vinko Šeško, predsednik društva.	Foto: Jože Kržič
MLADINCI, POMAGAJTE KMETIJSTVU!
Delovne brigade in občasne akcije mladincev so prav gotovo dobra zamisel, o tem ne gre dvomiti. Na delo in prispevek mladih družbenemu napredku še vse preveč gledamo podcenjevalno. Treba pa je opozoriti še na neko področje, kjer bi bila pomoč mladine še posebno dobrodošla. Bliža se jesen in s tem pospravilo kmetijskih pridelkov, ki predstavlja veliko težavo tako za zasebnike kot tudi za kmetijske organizacije. Hmelj dozoreva, treba ga je hitro obrati, pri
i vprašajo se: kam?
o n^sVni^. gasilci dobivajo večkrat napačna obvestila fSenjan'Ca>1 in požarih ter gredo v napačno smer. Iz j»a u Za 80 bili obveščeni, da gori na Brunku, gorelo Obveš' .	Brez potrebe so napravili 30 km več.
1^ Ceni So bili, da gori kozolec v Logojah, strela pa zunaj vasi in vsakršna pomoč je v tem 1 r}112aman- Sirena vznemirja ljudi, gasilci zapute«* ? na mesta v tovarnah — vse brez ^potrebe. b°j k.	šlo tako naprej, se lahko zgodi, da nas ne
haj) n	bomo resnično potrebni, bomo pa tam, kjer
beni|A ^tr.eJ>u jejo! G,ede na t®' da ne dobivamo n0* De str« U ne vetn°. kako bomo poravnali nepolreb-***«» pravi predsednik društva Jože Smodej.
celo tri-
j*to«vS . ^ ho<io v nJeJ
h 12 “osedniih w J?2'1* llkstni' . blokov.
& 5^!NA MRZLICA - Se
&ito prelenjij80 pred kratkim
PABERKI
l 2wU1OAMATER NA TFtAJll i?»l '’J“ iSSduJ1*!1" Slovenije
Nh	mlzarJa
„kor>stnih n Ju J° Izdelal ani uJJ* naprav, ki jih bo-lahko s pridam
<V>
S5£J» ». ZDAJ - Ob. v «0,1^ 2MS Sevnica . ^^ovanju s komi-
tejem ZK načrt družbeno-politlč-nega izobraževanja za mlade. Zdaj zbirajo interesente in Jih razvrščajo glede na to, katera področja družbenih zadev jih zanimajo.
■ SPET NESREČNE ZAPORNICE — Vozniki in železniški delavci, ki nameščajo nove drogove zapornic, nimajo sreče. Enim in drugim gre stvar že na živce — prejšnji teden so ponovno polomili zapornice pri tVd Partizan.
■ IZLETI MLADINCEV — Člani mladinska aktiva iz Šentjanža so z avtobusom podjetja Gorjanci obiskali Bohinj, Primožani pa se pripravljajo, na avtobusni izlet na
► Gorjance in po dolini Krke. Mladincem dajejo avtobusna podjetja popust.
■ ŠTIPENDIJE SO PODELJENE — Štipendijski sklad Dušana Kvedra podpira le izredno marljive dijake In študente. Prosilci morajo imeti odličen ali vsaj prav dober uspeh. Sklad Je prejšnji petek razdelil štiri štipendije, verjetno Jo bosta dobila še dva za študij medicine,' vendar morata še Drei opraviti Spreiemni izpit.
■ POKUŠINA PA TAKA! — Go stitelji so se ob otvoritvi Krneč-kega hrama vsekakor izkazali, .še bolj pa tisti, ki so brezplačno poskušali bolj ali manj primemo Izkoristili. Nekdo ie verjetno mislil, da piva poslej ne bo več mogoče dobiti, saj je v enem dnevu izpraznil kar 2S steklenic in vrtkov! Brezplačno pokušnjo pa so napač-no razumeli tudi tisti, ki so od-nesli lične vrtite z oauiakami pivovarne La&ko. Otvoritev je pač satno enkrat. ..	A-	”•
kmetijskem kombinatu Zasavje pa si belijo glave s tem, kje in kako dobiti dovolj obiralcev, ki jih vsako leto primanjkuje. Obiralni stroji so dragi, stroški pa so še večji, če pomislimo, da so izkoriščeni le nekaj tednov, vrh tega pa ne morejo popolnoma nadomestiti dela človeških rok.
Organiziramo brigade; za dela, ki jih z lahkoto in hitro opravijo stroji, zakaj jih ne bi še za dela, ki jih stroji ne zmorejo? V Angliji, Franciji in drugih državah, so se tega že lotili, posnemajmo jih!
Krmelj: kmalu nova trgovina
Gradbeno podjetje Gradnja iz Žalca dograjuje te dni novo samopostrežno trgovino v Krmelju. Dela so sicer že opravljena, težave imajo le z nakupom opreme v Avstriji, tako da je še vprašanje, če bodo lahko težiko pričakovano sodobno trgovino odprli že 25. avgusta, ob prazniku Metalne, kot je bilo predvideno.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 16. AVGUSTA: i2.00 — Napoved programa za nedeljo In sredo — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — človek in delo — Ak znamo uživati počitnice — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Promet in mi — Glasbena uganka — Žaklju ček oddaje.
SREDA, 19. AVGUSTA: 17.00 —
Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Poročilo tabornikov s taborjenja — Zaba/na glasba za mlade — Nekaj o fotografiji — Oddaja za najmlajše — Žaklju ček oddaje.
OBLEKO,
HLAČE ali HLAČNI KOSTIM
boste najlaže izbrali v prodajalnah trgovskega podjetja
SEVNICA
Modni modeli ln vzorci, kvalitetne tkanine, velika izbira!
OOOOOKTOOOOOOOOOOOO
Dobravčani se ne dajo: v slogi je moč!
Vaščani Dolenje Dobrave pri Ponikvah so se složno lotili dela - Vodovod bo veljal prek 3 milijone starih dinarjev
Dolehjedobravci morajo po vodo v precej oddaljeni potok onkraj avtomobilske ceste. Voda je sicer dobra, toda v poletnih mesecih komaj curlja* pozimi pa je vse zaledenelo. Toda kaj bi se mučili z vedri in škafi, če se da laže. Lansko jesen so pričeli kopati jarek, pozflmi so napravili končne načrte, zdaj pa že imajo dobro pitno vodo.
Dobravčani so se zavedali, da tako ne morejo več naprej: »Ce imajo druge vasi okolici vodovod, zakaj ga ne bi imeli še mi!« Resda je bilo še nekaj nesoglasja med vaščani, toda kje ga pa ni. Zelja po dobri vodi pa je tolikšna, da jih to ni moglo ustaviti pri delu.
Pripravljalni odbor, v katerem so Jože Bevc, Lojze Klobučar in Jože Retelj, skrbi, da dela potekajo nemoteno, sicer pa mu vaščani po svojih močeh pomagajo. S samoprispevkom so zbrali'
18.100 dinarjev, krajevna skupnost Dolenja Nemška vas pa je primaknila še 6800 din. Prebivalci so prispevali tudi 38 kubikov pe^ka, les in drugi gradbeni material. Celoten vodovod bo veljal več kot 3 milijone starih dinarjev. Opravili so tudi 2000 ur prostovoljnega dela. Zlasti veliko dela in stroškov so imeli z napeljavo glavnega voda pod avtomobilsko cesto in pod glavnim telefonskim vodom poleg nje.
Vodo iz 800 metrov oddaljenega studenca črpajo še 190 metrov v hrib v zbiralnik z zmogljivostjo 50.000 litrov, tako da bo imela v vasi dovolj velik pritisk Ce ne bo nepredvidenih ovir, bo pritekla že v nekaj dneh. Jeseni jo bodo napeljali še po domovih. Enoletno prizadevanje bo prav gotovo bogato poplačano, hkrati pa bo to dobra spodbuda za druge vasi, ki vodovoda še nimajo.
J. K.
V nedeljo na Mirno!
Komisija za nekdanje vojne ujetnike, politične zapornike, internirance in deportirance pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOB Trebnje bo v počastitev 25-letnice osvob. priredila veliko tovariško srečanje v nedeljo, 16. avgusta ob 15. uri, pod mirenskim gradom. Vsakoletno srečanje, ki ga že vrsto let prireja mirenska sekcija, bo letos v občinskem merilu. Najprej bo pozdravni gov*>r predsednika komisije Jožeta Bizjaka, zatem pa tovariški razgovor in zabava. — Na srečanje so vabljeni vsi nekdanji vojni ujetniki, interniranci in deportiranci, predstavniki družbenih organizacij, delovnih kolektivov ter vsi občani.
Temelji so postavljeni
Dela pri gradnji nove podružnične šole na Jelševcu pri Trebelnem hitro napredujejo. Grosupeljsko gradbeno podjetje je opravilo zemeljska dela, te dni pa dokončujejo že temelje, škofjeloška Jelovica, lq bo postavila montažne dele zgradbe, je tudi že pripravljena, tako da bo šola postavljena v najkrajšem možnem času. Računajo, da se bodo otroci iz tega dela Trebelanske-ga vselili v novo šolo že prve dni oktobra.
Požar na Bistrici
V. nedeljo zjutraj’ nekaj minut po tretji- uri, je med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje Alojza Mama na Bistrici pri Šentrupertu. Poslopje je zajel ogenj, ki je kmalu upepelil s slamo pokrit hlev in pod ter večjo količino sena, slame, nekaj žita, poljsko orodje in drugo, škodo so ocenili na 50.000 dinarjev. Požrtvovalnim vaščanom, ki so prihiteli gasit, se je posrečilo rešiti živino.
Nesreča jnopedista
Anton Planinšek iz Zagorice pri Veliki Loki se je 8. avgusta 'zvečer peljal z mopedom proti šentlovrencu. V Trnju mu je nasproti pripeljal s kombijem Ljubi jan; čan Franc Podržaj. Med srečanjem je motorist zarubil oblast nad vozilom, Mrčil • v kombi in padel. K sreči se Je le laže poškodoval, škode je za 2800 dinarjev.
»Največ težav smo imeli z gradnjo vodnega zbiralnika v gozdu nad zajetjem. Toda zdaj je to že za nami,« pravi Anton Marn, kmet iz Dolenje Dobrave. Njegov prispevek 2.500 din in več kot 200 ur prostovoljnega dela je med največjimi (Foto: Jože Kržič)
PRORAČUN OB POLLETJU
Stanje je zadovoljivo
Dohodki so večji kot izdatki - Železniški delavci so oproščeni prispevkov iz osebnega dohodka
Prva ugotovitev: dohodki v občinskem proračunu znašajo za prvo polletje 50,3 odstotka, izdatki pa 47 odstotkov. Tudi v posamičnih postavkah ni kakšnih večjih odstopanj, le dohodki iz sodnih in upravnih taks so nekoliko manjši kot je bilo predvideno. Celo kmetje so letos kar jlobri plačniki svojih obveznosti.
Kljub zadovoljivemu stanju pa bo potrebno proračun uravnotežiti, sicer ne količinsko, ker zakon odslej tega več me dovoljuje, ampak t okviru že predvidene proračunske porabe. Računajo, da bodo dohodki manjši za približno 15 do 18 milijonov starih dinarjev že zaradi tega, ker so pred kratkim sprejetim republiškem zakonu železniški delavci niso več dolžni plačevati prispevkov iz osebnih dohodkov.
Povečati pa bo treba izdatke za socialno delo, kajti povečali so se stroški vzdrževanja v poboljševalnih domovih, viSja pa Je tudi oskrbnina za ostarele, za delo nezmožne ljudi. Nepredvideni so bili tudi izdatki za flouro-grafiranje. Poravnali jih bodo iz rezerve.	J.	K.
Gasilci vabijo v Belšinjo vas
Gasilsko društvo Trebnje prireja v nedeljo, 16. avgusta, ob 14. uri veliko gasilsko prireditev v Bešlinjji vasi pri Štefanu. Na sektorskih vajah, na katerih bo sodelovalo šest gasilskih društev, bodo prikazali delovanje novih motornih črpalk znamke »Rosen-bauer«, uvoženih iz Avstrije. Zatem bo gasilska veselica. Prevoz iz Trebnjega je zagotovljen.
TREBANJSKE IVERI
■ IZLET JE PRELOŽEN — Društvo upokojencev iz Trebnjega je izlet po Štajerski, ki je bil predviden za avgust, prestavilo na 3. september. Tajnik druStva Se vedno sprejema prijave. Ce bo premalo prijavljenih, izleta ne bodo mogli organizirati.
■ PREUREJANJE SOLE V ŠENTLOVRENCU — Komunalno podjetje iz Trebnjega obnavlja podružnično Solo v Šentlovrencu. Kaže, da dela ne bodo opravljena do pričetka Šolskega leta, kot je bilo predvideno.
■ AVTOMATSKO KEGLJIŠČE TUOI V TREBNJEM — Gostilničar Opara gradi dvostezno avtomatsko kegljišče. Ce ne bo kakšnih zastojev, ga bodo odprli v nedeljo 23. avgusita. Je med prvimi na Dolenjskem in bo gotovo vedno zaseden, saj je ljubiteljev tega Sporta tudi v Trebnjem dovolj.
■ TEŽKO SE BODO ZVRSTILI — Poletje Je in čas veselic. To
se vidi že po Številnih vabilih na drevesih pred občinskim poslopjem. TajniStvo za notranje zadeve in oddelek za gospodarstvo sta letos izdala že 20 dovoljenj zasebnim gostilničarjem in društvom.
■ NEVSILJIVA REKLAMA —
Dolenjska banka m hranilnica iz Novega mesta je tudi v Trebnjem pri križiSču nasproti stare Sole postavila lepo izdelano železno konstrukcijo z reklamnim napisom. Dobro bi bilo, da bi se kaj takega spomnila tudi domača podjetja, saj bi tako tudi poživili podobo kraja.
TRKBANJSKE
NOVIČK
Turistični rekord v juliju
Če hočemo, da bodo turisti ostali dalj časa pri nas, bo treba urediti več novih objektov za njihovo razvedrilo in zabavo kot so: bazen, mini golf, nove izletniške točke in podobno
Zavod za spomeniško varstvo bo šele čez dva meseca izdelal načrt za ureditev »Grajskega trga«, že v teh dneh pa bo trg urejen!
Prava mala vojna se je v teh dopustniških dneh začela v Ribnici zaradi bodoče podobe trga pred gradom. Zavod za spomeniško varstvo, turistično društvo in še nekateri hočejo, da bi trg dobil svojo nekdanjo, se pravi starinsko zunanjost; nekdo drug pa je, kot kaže, že podpisal naročilnico, da se »Grajski trg« asfaltira.
Predsednik turističnega društva Ribnica Andrej Klemenc
je povedal: »Na nedavnem sestanku predstavnikov našega društva, krajevne skupnosti, Zavoda za spomeniško varstvo, občinske skupščine in urbanista iz Kranja smo sklenili, da bomo »Grajski trg« urejali po načrtu Zavoda za spomeniško varstvo, ki bo kmalu izdelan. Po tem načrtu naj bi bila na trgu ploščad, na njej pa vodnjak in prenosni cvetličnjaki. Na trgu bi
Pred podeljevanjem štipendij
Najnižja štipendija ali posojilo 240 oziroma 350 din - Kdo lahko dobi štipendijo ali posojilo? Še teden dni je čas za prošnjo
Na nedavni seji upravnega odbora sklada za štipendiranje in posojila občine Ribnica so razpravljali o osnutku statuta sklada, o sodelovanju delovnih in družbenih organizacij pri delu sklada in o razpisu štipendij in posojil.
Sprejeli so naslednje sklepe, pripombe in priporočila, ki se nanašajo na statut in delo sklada:
■ Kandidati za Štipendije in posojila bodo morali imeti najmanj prav dober uspeh. Le izjemoma bodo lahko dobili štipendije in posojila taki, ki imajo tudi slabša spričevala.
■ Stipendijo ali posojilo lahko dobi le prosilec, v katerega družini dohodki na člana ne presegajo 650 din, se pravi, da so v tej družini še upravičeni na prejemanje otroškega dodatka.
IR O najnižji štipendiji ali posojilu bo vsako leto sproti odloča) Upravni odbor sklada V prihodnjem šolskem letu naj bi bila najnižja mesečna štipendija ali posojilo za djake srednjih šol 240 dinarjev, za študente višjih in visokih šol pa 350 din.
■ Kdor ne bo redno izdeloval razreda oziroma opravljal izpitov, izgubi pravico do štipendije ali po-sojla, razen tega pa mora še doslej dobljeni denar vrniti.
■ Vsem delovnim in drugim organizacijam bodo poslali vabilo, naj se včlanijo v sklad. Najmanjši osnovni prispevek bo znašal eno letno štipendijo oziroma posojilo.
■ Delovne in druge organizacije naj skladu čimprej sporoče svoje potrebe po kadrih. Te potrebe bo sklad upošteval pri dodeljevanju štioendij in posojil.
■ Podrobnejši razpis štipendij in posojil je sklad objavil v zad-
Nenamenska
posojila?
Posamezni graditelji stanovanjskih hiš v Ribnici so dogradili hiše s pomočjo tu* rističnih posojil. S prevzemom posojila pa je prosilec pristal, da bo izpolnil nekatere obveznosti. Mnogi sedaj na to pozabljajo. Zato bo pristojni občinski organ preveril, kako so posamezniki uporabili turistične kredite. Tiste, ki jih niso uporabili namensko, bodo predlagali za kaznovanje.	-r
nji številk avgusta).
Dolenjskega lista (6.
J. P.
bilo tudi prepovedano parkiranje.
Komaj dva dni po sestanku pa so trg že začeli urejati in ga pripravljati za asfaltiranje. Naše društvo in Zavod za spomeniško varstvo odklanjata vsako odgovornost za ta dela.
Arhitekt Milan Železnik iz Zavoda za spomeniško varstvo je na sestanku poudaril, da daje veto na vsa dela, ki bodo izvajana brez načrta njihovega a^voda. Nadalje je opozoril, da je Ribnica izgubila že precej svoje originalne podobe, saj je v njej nastalo že precej grešnih sprememb.
Grad, ki bo osrednja privlačnost Ribnice, zahteva mirno okolico, saj bodo v njem tudi spomeniki in spominske plošče najpomembnejših kulturnih in drugih delavcev ribniške doline. Poudaril je tudi, da bi ta prostor sicer lahko dobil začasno lažjo asfaltno prevleko, vendar to zahteva posebno študijo.«
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ KMALU MLADINSKI KLUB — Pred kratkim so ribniški mladinci sprejeli dokončni načrt o ureditvi mladinskega kluba v spodnjih prostorih novega gozdarskega doma. V teh dneh bodo
' začeli urejati prostore. Potrebni denar za ta dela je zagotovljen. Klub bo odprt predvidoma septembra.
■ ■ ■ POGOVOR Z MLADIMI
— Predsednik Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup se bo 17. avgusta pogovarjal z vodstvom občinske organizacije ZMS Ribnica in mladimi vojaki o delu in vlogi mladine v svetu in pn nas. Pogovor bo ob 13. uri v domu JLA.,
■ ■ ■ KONCERT »UNIONOV«
— 21. avgusta ob 19.30 uri bo v ribniškem gradu koncert znanega ansambla »Unionl«. Med drugim bosta na koncertu peli tudi Marjana Deržaj in Eva Sršen. Vstopnina bo malenkostna. Koncert je namenjen ribniški mladini in vojakom.
■ ■ ■ POSVET OBRTNIKOV
— Septembra bo v Ribnici širše posvetovanje obrtnikov in predstavnikov kmetijskih zadrug, na katerem bodo razpravljali o osnutku srednjeročnega plana občine. Na posvetu bodo izmenjali mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki so pomembna za nadaljnji razvoj obrtništva v ribniški občini.
■ ■ ■ GOSTINSTVO IN PLAN
— Gostinstvo bo tudi dobilo svoje mesto v srednjeročnem planu. Odločiti se bo treba ali naj število gostinskih obratov ostane nespremenjeno ali naj jih bo več, oziroma v katerem kri ju jih naj bo več. Mimo tega pa Je že sedaj nujno potrebna recepcijska služba za obveščanje tujih in domačih turistov o prostih tujskih sobah oziroma ležiščih. Tako službo je doslej uvedlo samo Turistično društvo za območje Ribnice, potrebna pa je tudi v ostalih večjih krajih.
■ ■ ■ SLABA GESTA — Del ceste pred Sodražico, se pravi od konca modernizirane ceste Žlebič
— Sodražica do gostišča Kaprol, je zelo slaba. Tako velikih lukenj v asfaltu zlepa ne vidiš na naših cestah. Prav bi bilo, da bi tudi za tistih nekaj deset metrov slabe ceste našli denar, da ne bi delala sramoto cesti, ki vodi v ta kraj.
■ ■ ■ RIBNIŠKE ULICE POPRAVLJAJO iri krpajo luknje, ki so nastale Se pozimi. Občani ugotavljajo, da to delo opravljajo malomarno, saj ulice niti toliko časa ne zapro za promet, da bi se asfalt strdil. Prav konji napravijo zato s kopiti v svežem asfaltu največ škode. Malomarno delo ni v čast vodjem socialističnega podjetja!
■ ■ ■ DALEČ NAOKOLI so znane lepote naše Male gore zaradi podzemeljskih jam, raznih u-dorov in še mnogih drugih zanimivosti. Ena takih zanimivosti so ribniški »vinogradi«, ki nikakor ne bi smeli biti last zasebnika. Okoli udora so naši predniki napravili terase iz kamenja in s tem olepšali kraj, ki se ga je prijel naziv »vinogradi«. Brezvestneži sedaj vozijo to kamenje za zidanje svojih hiš. Pravijo, da vedo, kdo so ti ljudje in da bodo od njih zahtevali, da škodo popravijo. Mogoče bo ‘ tudi turistično društvo kaj u-krenilo?
■ ■ ■ ZBOR VOLIVCEV JE SKLENIL« smo zapisali v tistem Dolenjskem listu, ki mu Je manjkala ribniška stran, »da Je treba določiti, kje naj bo vsaj pešpot od Prijatljevega trga do trgovskega dela Ribnice«. Čudno se nam zdi, da se za izpolnjevanje sklepov odgovorni možje ne zganejo. Torej ponovno javno vprašanje: JFuaj bo Prijateljev ir* dobil peS-pot do trgovskega dela Ribnice? To, javno vprašanje naj dobi tudi javen odgovor, da bodo občani vedeli, kod hoditi.
V juliju letos so v hotelu PUGLED v Kočevju zabeležili 1216 nočniir (823 domačih in 393 tujih), kar je največje mesečno število nočnin, odkar obstaja to podjetje
V istem mesecu lani so našteli 888 nočnin in sicer 572 nočnin domačih gostov in 316 nočnin tujih gostov.
Zanimivo je, da so v hotelu zabeležili v prvih štirih me-seoih letos kar 275 nočnin manj kot v istem obdobju lani. V maju, juniju in juliju pa so ves ta zaostanek nadoknadili. V teh treh mesecih so dosegli 704 nočnine več in tako znaša letošnji čisti sedemmesečna presežek nočnin v primerjavi s sedmimi meseci lani 429 nočnin.
Turisti zelo pohvalijo urejenost gostišč in trgovin ter prijazno postrežbo. V nasprotju s preteklimi leti pa so nekoliko manj zadovoljni z zunanjo podobo in s čistočo mesta.. Nekatere ulice so namreč take, kot da že več mesecev niso bile pometene.
Letos so začeli odkivati Kočevje kot kraj, kjer je mogoče prijetno in poceni prežive-
ti letm dopust, tudi drugi tuji gostje in ne le lovci. Takih gostov, ki jim ne prija vročina, živ-žav ob morju in v večjih drugih turističnih krajih, bo vedno več.
Vendar bo tudi v Kočevju m okolici treba postaviti objekte za razvedrilo in zabavo gostov. V novem motelu na
Jasnici bo bar, ki bo prišel prav tudi mnogim domačinom, ki nočejo spat pred polnočjo. čas pa bi tudi že bil, da tudi Kočevje dobi razen kopališča na Rinži še plavalni bazen, igrišče za mini golf, kakšno smučarsko vlečnico in’ še nekaj novih izletniških točk. Le tako se bo povprečna doba bivanja turistov v Kočevju postopoma le zvišala iz dosedanjega enega in pol dne na dva, tri in morda še več.	J.	P-
Rinža dobiva nove zapornice
Odpirale se bodo s pritiskom na gumb - Gradnjo ovira voda, ki teče skozi stare zapornice
Pri starih zapornicah na Rinži v Kočevju že delajo nove, ki bodo gotove še pred jesenskim deževjem. Gradi jih Vodna skupnost Ljubljanica—Saiva, veljale pa bodo okoli 200.000 din.
gabi in spuščata, razen tega pa so že občutno puščale vodo.
Nove zapornice bodo meha. nizirane, se pravi, da se jih bo dalo dvigati in spuščati s pritiskom na gumb. Računa-
■ ■ ■ KAKOR SO SPOMLADI po parkih in vrtovih kradli in pulili sadike, tako sedaj pobirajo cvetje n semena odcvetel ih rastlin. Komu bo koristilo nedozorelo seme? Tako po nerodnosti ali hudobiji uničijo marsikatero cvetko in okrasno .grmičje.
■ ■ ■ ZADNJE CASE SREČAMO veliko inozemskih turistov in Izletnikov, posebno nekdanjih Kočevarjev. Nekateri prenočujejo v hotelu, drugi pa pri zasebnikih. Redki pa so zasebniki, ki bi turiste po predplsh o tujcih tudi prijavili ustremim organom. Prijava tujih turistov je obvezna. Občani, ki imajo take goste, bi morali te obveznosti dosledno izvajati.
■ ■ ■ PREPLAH JE BIL pred kratkim v gostišču pri »Lovcu«. Neko dekle je priteklo iz kuhinje,
Stare zapornice so že do- jo> da se bo po njihovi dotrajale, niso se več dale dvi- graditvi gladina Rrnže zvišala za okoli 15 cm.
Pri novih zapornicah ne bo tudi več uhajala voda. Posebno pa je pomembno, da se bo dalo zapornice hitro dvigniti, če bo mestu spet grozila poplava.
Nad zapornicami bodo razširili tudi sedanji prehod „za pešce. Prehod bo v bodoče še *enkrat širši.
Dela, predvsem betoniranje, precej ovira voda, ki uhaja skozi stare, dotrajale zapornice. Prav zato računajo, da bodo dela, ki naj bi po predračunu veljala okoli 180 tisoč din, nekoliko dražja.
J. P.
Struge: nova trgovina
Nova trgovina v Strugah je že dograjena, zdaj pa jo je treba le še opremiti in odpreti. Kaže paf da se je prav pri opremi nekaj zataknilo, zaradi česar bo trgovina odprta nekoliko kasneje, kot bi bila sicer. Domačini vedo povedati, da bo kljub vsemu lastnik te prodajalne (trgovsko podjetje TABOR iz Grosupljega) njihovo trgovino le odprlo že prihodnji mesec, se pravi še pred praznikom občine Kočevje.
Nič čevapčičev!
Potrošniki pa tudi izletniki in turisti, ki so v soboto Id nedeljo (8. In 9. avgusta) spraševali v kočevskih prodajalnah mesa za svi-nino oziroma za mesno mešanico za čevapčiče, so dobili odgovor, da svinine ni. Ljudje so začeli takoj ugibati, da se bo svinina podražila. Na uradu, pristojnem za cene, smo zvedeli, da ni nobene vloge za podražitev svinine in da bi se svinina lahko prej pocenila, kot podražila.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje
Nove zapornice grade na Rinži v Kočevju. Delo ovira voda, ki teče skozi stare, dotrajale zapornice in otežuje betoniranje.	Foto:	Primc
DROBNE IZ KOČEVJA
čaš da pušča pri štedilniku butan in da bo nastala eksplozija. Zmedli so se tudi gostje. Vsi so pričakovali eksplozijo. Prišel pa je neki gost, stopil v kuhinjo, zaprl vijak jeklenke z butanom in odprl kuhinjsko okno. Tako se Je vse srečno končalo s pravilnim posegom prisebnega gosta. Menimo, da
bi moralo biti vsaj gostinsko osebje poučeno o ravnanju s štedilnikom na plin, ker bo sicer res lahko prišlo do nesreče.
■ ■ ■ 2E PRED VEC kot poldrugim mesecem so postavili betonska podstavka za klopi pod vrbami pri NAMI, šele sedaj so gotovi leseni sedeži, naslonjala pa še ne. Namen teh klopi Je bil tudi, da bi ovirale prehod preko zelenice pod vrbami. Zelenico bi bilo pod vrbami težko urediti in še težje vzdrževati. Avtomobilisti, ki pri NAMI nimajo parkirnega prostora, bi lahko parkirali pod vrbami. Prej bi monali le še zra-vnati in popeskaU ta prostor. Tako bi imeli pri NAMI lep parkirni prostor. Sedaj je namreč tu sama nesnaga in nered. Parkirni prostor bi bil ugoden za goste NAME in hotela PUGLED. Zavarovali pa naj bi pota okoli Osnovne šole.
■ ■ ■ EDINA RDEČA BUKEV v mestu je na vrtu gostišča upokojencev za avtobusno postajo. To bukev bi bilo treba zaščititi, ker bi se potem lepo razrasla in bi bila v okras temu delu mesta. Iz i\jene okolice bi bilo treba odstraniti vse staro In nekoristno rastlinje, predvsem pa staro in na pol podrto vrbo ob Rinži, ki mori vse drugo drevje okoli sebe, najbolj pa rdečo bukev. Tako je sklenila komisija turističnega društva. To je treba urediti dokler je fie čas. Podjetje SAP pa naj bi poskrbelo za večji rod na zasilnem parkirišču.
maloprodajne cene:		
	Kočevje:	Ribnica:
(cene v din		za kg)
krompir	1,00	1,40
sveže		
zelje	1.60	1,80
kislo		
zelje	3,80	—
ohrovt	2,50	—
stročji		
fižol	5,00	4,70
fižol v		
zanju	5,75 in 6,10	6,10
čebula	3,10	3,15
česen	8,20	8,70
solata	3,10	2,80
koreule	2,50	2,40
peteršilj	5,20	—
kumare	—.	2,40
paradižnik	3,60	2,60
paprike	4,20	4.10
hruške	5,90	4,90
breskve	5,50	4,75
marelice	6,00	—
slive	3,60	3,60
grozdje	—	5,30
limone	5,60	5,45
pomaranče	4,95	4,85
banane	5,60	5,40
jajca (oena		
aa kos	0,58	0,62 in 0,67
Zaradi asfaltiranja »Grajskega trga« v Ribnici, ki bo opravljeno v teh dneh, je mnogo hude krvi. Zavod za spomeniško varstvo in Turistično društvu se ne strinjata z asfaltiranjem, ker menita, da mora biti tu ploščad z vodnjakom in cvetjem, ne pa prostor za parkiranje.	Foto:	Primc
ARHITEKT MILAN ŽELEZNIK SVARI IN IZJAVLJA
„Dajem veto na dela brez načrta!"
KOČEVSKE
NOVICE
Po poletnih počitnicah bodo v črnomaljski občini nadaljevali razprave o nerazvitih. Računajo, da bodo v republiki besede zamenjala dejanja in da bo črnomaljska občina, ki prav gotovo sodi med nerazvite, le prišla do pomoči pri izgradnji infrastrukturnih objektov.
V	začetku septembra bo občinska konferenca SZDL imela deseto sejo v tem letu, na kateri se bodo pomenili o pripravah na vseljudski odpor in ocenili kulturno dejavnost v občini. Analizo o delu pripravlja sekcija za kulturno dejavnost, na seji pa se bodo zmenili za program za prihodnjih pet let, ki naj bd bil osnova za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti. Pravijo, naj bi pospeševali folklorno dejavnost, dramatiko — se pra-
vi	že tradicionalni Župančičev natečaj in muzejsko dejavnost.
Izvršn odbori bo v septembru ponovno obravnaval kadrovsko politiko v občini, o čemer so lansko leto že razipravljali, posebnega napredka pa doslej ni bilo. Upajo, da bo sklad za štipendiranje, katerega ustanovitev zdaj pripravljajo, že poskrbel za prve štipendije v novem šolskem letu. štipendiral naj bi tam, kjer delovne organizacije nimajo posluha. Prav tako naj bi poskr-
bel za združevanje denarja v manjših delovnih organizacijah, da bi tudi te dobile strokovnjake. 2al pa so štipendiranje, katerega ustanovitev zdaj pripravljajo, že poskrbel za prve štipendije v novem šolskem letu. štipendiral naj bi tam, kjer delovne organizacije nimajo posluha. Prav tako naj bd poskrbel za združevanje denarja v manjših delovnih organizacijah, da bi tudi te dobile strokovnjakov, žal pa se štipendije so še vedno nizke in zato posebnega zanimanja zanje študentje ne kažejo. Temeljna izobraževalna skupnost je tako letos razpisala 12 štipendij, a sta se prijavila le dva kandidata. To pa ni čudno, saj so štipendije v črnomaljski občini okrog 250 din, medtem ko v drugih, bolj razvitih občinah, dajejo študentom tudi dvakrat toliko.
V	septembru se bo sestala tudi sekcija za turizem,
ki pripravlja ustanovitev belokranjske turistične zveze. Ta zveza naj bi strokovno pomagala pri uresničevanju srednjeročnega programa turizma, ki ga pripravljajo v občini s pomočjo dolenjske in slovenske turistične zveze. Zveza naj bi hkrati usklajevala delo v obeh belokranjskih občinah in še posebej v vseh tistih, ki delajo v turizmu. Belokranjska turistična zveza bo, kakor računajo, imela svojega profesionalnega delavca.
Vodovod na Vranovičih
Prebivalci vasi Vranoviči na območju čmomeljske občine so sklenili sodelovati pri gradnji gradaškega vodovoda, da bi tudi njihova vas dobila zdravo pitno vodo. Navezali so stike s sosednjo metliško občino, ki gradi vodovod in se dogovorili, da bodo Vrano-vičani zbrali 12.000 din. Jarki čez vas so že izkopani.
OBČINSKI PRAZNIK V ČRNOMLJU
Gasilce je zmotil dež
Nov gasilski dom in sodobna oprema za gasilsko društvo v Črnomlju, vredna 900 tisočakov
Po toliko dnevih sonca in vročine je dež pokvaril ra-
V nedeljo so občinski praznik v Črnomlju proslavljali s slovesno otvoritvijo novega gasilskega doma. Gasilci, ki so prišli iz številnih krajev, so bili kljub dežju navdušeni.	Foto:	Splichal
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ IZOBRAŽEVANJE NA VASI —
Sekcija za kmetijstvo pri črnomaljski občinski konferenci SZDL bo za jesensko sezono pripravila ciklus izobraževalnih predavanj. Strokovnjaki bodo predavali o mlekarstvu, kletarstvu ln živinoreji ter uporabi kmetijske mehanizacije. Več predavanj pripravlja tudi sekcija za turizem.
■ VZGOJA OTROK — Sekcija za družbeno aktivnost žensk v črnomaljski občini se že pripravlja na predavanja o vzgoji otrok in n* zdravstvena predavanja, ki bodo gotovo zanimala številne prebivalce v Črnomlju in občini.
■ ANALIZA O OSTARELIH — Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju bo prihodnje dni končal popis ostarelih, potem pa bo pripravil Se analizo o tem, v kakšnih pogojih ostareli živijo. To naj bi bil začetek organizirane akcje, katere namen je, poskrbeti za ostarele prebivalce te belokranjske občine. Podatki govore, da je
NOVICE
ČRNOMALJSKE
ostarelih v občini vedno več, še posebno zato, ker se iz kmetijskih predelov mladi množično izseljujejo.
■KUŽNO ZNAMENJE — Litoželezno kužno znamenje, ki je doslej stalo sredi mesta, nasproti DOLENJKI NE trgovine, so umaknili, in ga bodo postavili v Zadružni ulici, kjer bodo uredili tudi park. Tudi v Črnomlju se že čuti pomanjkanje parkirnih prostorov, zato so kužno znamenje tudi premaknili .
KOMUNE
■ NOGOMETAŠI V LIGI — Nogometaši črnomaljske Bele krajine so se po odlični igri v spomladanskem delu ljubljanske nogometne podzveze spet uvrstili v drugo slovensko nogometno ligo. Pred nekaj leti so v njej že uspešno igrali, saj doma skoraj niso izgubili tekme. Ce bo na razpolago dovolj denarja in dobrih amaterskih delavcev, potem se za usodo prizadevnih črnomaljskih nogometašev gotovo ni bati.
■ ZADRUGA BREZ IZGUBE —
V	prvem letošnjem polletju je črnomaljska kmetijska zadruga končala poslovanje s 7,7 milijona celotnega dohodka in 29 tisočaki ostanka dohodka. Računajo, da bo po pripojitvi klavnic zadrugi celotni dohodek te kmetijske organizacije ob koncu leta dosegel vrednost blizu 25 milijonov din.
čune prebivalcem Črnomlja, ki so v nedeljo slavili občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila namenjena gasilcem, ki sa dobili nov gasilski dom.
Predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič jim je -izročil ključ doma, ki je skupaj z opremo veljal okrog 900.000 dinarjev, pokrovitelj praznovanja, direktor ljubljanskega Cosmosa Janez Zupančjg, pa jim je izročil nov gasilski avtomobil, motorno brizgalno m drugo gasilsko opremo. •
Gasilci pa so kljub dežju vztrajali pri svojem programu. Tako so že zjutraj podelili več kot 100 odlikovanj in diplom gasilskim veteranom, ki so že več kot 40 let v organizaciji in tistim gasilcem, ki so si najbolj prizadevali za razvoj gasilstva v občini. Svečanost je bila v novem domu, kjer je bila pozneje tudi predaja ključev.
Čeprav je bil dež neutruden, se gasilci niso dali in so vseeno pripravili parado, ki je Sla skozi Črnomelj. Skupaj z domačimi gasilci so se slavja veselili tudi gasilci iz drugih krajev občine, iz Metlike, Novega mesta in od drugod. Občinski praznik v Črnomlju je minil torej v proslavi velike delovne zmage, za katero so prispevali občani s samoprispevkom in delovne or-i> ganizacije, ki so dale denar, s katerim so pomagale nakupiti opremo.
Manj rojstev na Vinici
Na območju viniškega matičnega urada je letos v šestih mesecih umrlo 20 ljudi: 16 doma, po 2 v bolnišnici in tujini. V tem času se je rodilo le 6 otrok: dva doma in štirje v porodnišnici. Porok je bilo 8. Fodatiki dokazujejo, da se ljudje vse bolj izseljujejo ali pa odhajajo na delo v tujino, saj je biilo še lani 35 rojstev, prejšnja leta pa še več.
P. P.
Metlika se zadnje čase hitro razvija. Gospodarstvo napreduje iz leta v leto, zadnje case pa se je začelo razvijati tudi gostinstvo, ki naj bi dvignilo turizem v tem več stoletij starem mestu (Foto: Splichal)
Sprejem za borce Petnajste
Metličani bodo hkrati proslavljali še 25. obletnico osvoboditve
Odbor za pripravo letošnjega praznovanja borcev XV. brigade, ki bo v Metliki prvo septembrsko nedeljo, je že začel delati. Letošnje srečanje borcev XV. SNOUB bo še posebej slovesno, ker bodo v Metliki hkrati proslavljali tudi 25. obletnico osvoboditve. Ob letošnjem srečanju bodo Metličani borcem podelili knjige o življenju in bojih XV. brigade.
Pred proslavo bodo po šolah pisali naloge z naslovom »Kaj vem o XV. brigadi?« in se na ta na^in spominjali partizanskih bojev v Beli krajini. Na nekaterih šolah so te naloge že napisali v lanskem šolskem letu, posebna komisija pa bo 10. najboljših spisov nagradila.
Mladinska organizacija bo pripravila srečanja mladih na krajih, kjer je brigada imela večje boje s sovražnikom, Belokranjski muzej pa bo za to priložnost pripravil razstavo o življenju in borbah brigade in o drugem partizanskem delu v Beli krajini med vojno
Prav tako bo pred srečanjem z borci XV. brigade tudi več medobčinskih športnih tekmovanj v šahu, streljanju in košarki, kulturna skupina Osip Sest pa bo na predvečer srečanja v domu Partizana pripravila akademijo.
6. septembra bo med osmo in deveto uro zjutraj zbor brigade na Pungartu, za ve-
Dobra vinska letina
Za obnovo vinogradov bodo letos dali v zadrugi kmetom 200.000 din posojil
Grozdje letos zelo lepo kaže. Metliška zadruga ima 50 hektarjev lastnih vinogradnikov in še približno 100 hek-. tarjev je obnovljenih v zasebni lasti: ker doslej ni bilo toče, pričakujejo bogat pridelek, še posebej zato, ker bodo nekateri mladi nasadi letos prišli v polno rodnost.
Zadnja leta je zadruga dala za obnovo zasebnih vinogradov kmetom 400.000 dinarjev posojila, letos pa bo Dolenjska banka in hranilnica iz Novega mesta dala 200 tisočakov. Kmetje kajpak v začetku niso v celoti verjeli novim nasadom, pridelek pa jih je prepričal. Zato ni čudno, da je zdaj za obnovo vinogradov precejšnje zanimanje. Razumljivo je, da se vinogradniki laže odločajo za obnovo, ker vedo, da bodo kvaliteten pridelek brez težav prodali, saj zadruga odkupuje grozdje. Zadružna polnilnica onemogoča špekulacije z imenom kvalitete metliške črnine, zato je med kupci vse bolj iskana. V vinski kleti je prostora za 150 vagonov vina, polnilnica pa ima dovolj zmogljivosti, da bodo v njej napolnili ves pridelek in ga tudi prodali, če-
prav metliška zadruga tržišče šele osvaja.
Celotni dohodek v zadrugi bo letos dosegel 16 milijonov dinarjev, skupaj s klavnico, ki se je priključila junija, pa bodo ustvarili 22 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Zaradi lastne proizvodnje in ugodnega odkupa računajo tudi na precejšnje povečanje odkupa v vinska kleti. J. S.
selo razpoloženje pa bo že v jutranjih urah skrbela godba na pihala. Ob 9.30 se bo začelo srečanje borcev, na katerem bo govoril predsednik občinske skupščine Ivan Zele, ki bo pripel tudi spominski trak na zastavo brigade Spregovoril bo še predstavnik brigade, nato pa bodo položili vence na spomenike in partizanska obeležja v Metliki in njeni okolici.
Srečanje borcev se bo nadaljevalo na že tradicionalnem prireditvenem prostoru pred gasilskim domom, kjer bodo vedno gostoljubni Belokranjci pripravili borcem in gostom prisrčno srečanje. Metličani pričakujejo 500 do 600 borcev in gostov.
Promet je vse večji .
V	šestih mesecih tega leta so štiri trgovine metliške kmetijske zadruge imele 78 odstotkov več prometa kot lani v enakem času. Kmetje so pokupili veliko več zaščitnih sredstev, dosti bolj pa so šla •v denar tudi sredstva proti plevelu. Ce bi imeli na voljo tudi gradbeni material ob vsakem času, potem bi se letošnji promet gotovo podvojil v primerjavi z lanskim. Tako pa ljudje dostikrat zaman prijemljejo za kljuke trgovin,, ko sprašujejo po cementu, opeki, želeau in drugem gradbenem materialu.
SPREHOD PO METLIKI
Razprodaja ženskih jesenskih in zimskih plaščev, oblek, kril, moških oblek in hlač po znižani ceni do 70% pri
OelefeUsfil« ČRNOMELJ
■ NA METLIŠKEM KRIŽIŠČU
nasproti miličniške postaje se večkrat ustavljajo avtomobilisti, ki sprašujejo za pot na Reko. Zlasti tujcem pomeni sam napis ČRNOMELJ premalo. Nujno bi mu bilo treba dodati vsaj še oznako VINICA—RIJEKA, če hočemo, da bi bree dolgega, zamudnega povpraševanja našli pravo pot.
■ BELE CESTNE OSNE CRTE Je minuli teden znova narisalo novomeško cestno podjetje. Z njimi Je opremilo asfaltno cesto, ki drži iz Novega mesta preko Metlike in Črnomlja do Vinice. Za to delo ima letos podjetje na razpolago nov stroj. Tako osne črte, ki razpolavljajo cesto, da je vožnja sigurnejša, obnavljajo v tujini budi trikrat na leto. Pri nas mora za sedaj eno barvanje zadostovati za vse leto.
■ NA ZADNJEM ŽIVILSKEM SEJMU v Metliki Je bila prav slaba prodaja, saj so se mnogi kupci verjetno zadrževali pri košnji ln spravilu sena. Kmetice so prodajale kilogram novega krompirja po 1,20, kumar po 2 din, fižol v stročju je veljal 3 do 4 din. Za glavo zelja, šopek pese ali za pet glavic česna ste morali odriniti po 1 dinar. Liter ječmena je stal 2,50, koruzne moke 1 din in ajdove 3,50 din. Jajca so prodajali po 60 do 65 par.
■ METLIŠKI GASILSKI PIO-NI RJI, ki so s sovrstniki raznih drugih slovenskih gasilskih druStev
letovali na Debelem rtiču v slovenskem Primorju, so se v nedeljo 2, avgusta, zadovoljni vrnili domov. Vsi so tudi uspešno opravili izpite iz poznavanja prometnih znakov, delovanja Rdečega križa in gasilske preventive. Učili so se kako na razne načine gase požare, o električnem toku, plinih itd. Tako letovanje, kjer je prijetno združeno s koristnim, bo prav gotovo koristilo pionirjem, ko bodo stopili v gasilske vrste odraslih.
■	DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA s sedežem v Novem mestu je tudi v Metliki postavila dva svojevrstna panoja, in sicer v bližini bencinske črpalke in ob križišču pred postajo milice. Reklama je še najbolj podobna vrtiljaku, in ko ga človek obide, spozna, da se Dolenjska banka ukvarja z deviznimi in žiro računi, spre. jama hranilne vloge, skrbi za namensko varčevanje ji še kaj. Mislimo, da se bo marsikdo, ki bo prebral pano, tudi poslužil uslug, ki mu jih nudi ta domači denarni zavod.
METLIŠKI T C D NIK
St. 33 (1064) -k -k — 13. VIII. 1970
Strm uredila: RJA BACEH
DOLENJSKI LIST 11
Jesenski načrti črnomaljske SZDL
Živahna dejavnost občinske konference Socialistične zveze v Črnomlju
Poroštvo za avto
Zavod za požarno varnost v Novem mestu je sklenil nabaviti avtomobil za potrebe reševalne službe. V ta namen mu je zavarovalnica Sava odobrila posojilo v znesku 50.000 dinarjev z odplačilnim rokom 7 let in s 3-odstotno. obrestno mero. Zavod je zaprosil občinsko skupščino za Izdajo poroštva, in zagotovil, da bo plačal vsakoletne anuitete. Ker je bila poroštvena izjava pogoj za odobritev posojila, odborniki seveda niso dosti razmišljali in so tako izjavo na zadnji seji soglasno potrdili.
Denar tudi gasilcem
Gasilski sklad je edini, ki v novomeški občini ne dobi dotacije iz občinskega proračuna. Svet za finance je bil zato zadolžen, naj skupaj z upravnim odborom gasilskega sklada preuči možnosti, da bi že letos pomagali gasilstvu iz težav. če to ne bo mogoče storiti, naj pomagajo delovne organizacije, so ugotovili na občinski seji, prihodnje leto pa bodo tudi gasilski sklad financirali iz proračuna.
SUHOKRANJSKI DROBIŽ
■ V 2U2EMBERSKEM GRADU NADALJUJEJO Z LANSKOLETNI-MI RESTAVRACIJSKIMI DELI. Zaenkrat imajo na razpolago le 70.000 din, ki sta jih priskrbela občina Novo mesto in republiški sklad za pospeševana kulturne dejavnosti SRS. Razen denarja Imajo pripravljen tudi les enega stolpa in strešno opeko.
■ NA PLESICl NAD ŠMIHELOM PRI 2U2EMBERKU so Uredili nekoliko zapuščen spomenik NOB. Za ureditev se je zavzela žuiemberska krajevna organizacija ZB NOV, ki je za to prispevala denar, nekaj materiala pa je dala tudi krajevna skupnost Žužemberk.
m V NEDELJO 9. AVGUSTA, JE TOČA ob pol treh zjutraj močno prizadela kmete -z vasi Šmihel pri Žužemberku. Zalara pri Žužemberku, Stavča vas pri Dvoru ter Doljni in Gomi Kot pn Dvoru, nekoliko manj pa je toča padala na Rebri pri Žužemberku, kakor tudi v drugih krajih Kmetje imajo predvsem škodo v vinogradih, na koruznih posevkih in na sadju.
■ NA PLEŠIVICI NAD DVOROM bodo člani lovske družine Žužemberk v septembru aL v oktobru odprli svoj dom. Zgradba stoji na višinski točki, od koder je čudovit razgled •» gornji dolini Krke, v njenem zaledju pa je dokaj bogat lovski revir. Ko bo k domu urejena še pot, bo lahko tu pomembna lovsko-turistična po. stojanka. Dom Je zgrajen z denarnimi prispevki članov lovske družine in z njihovim prostovoljnim delom, nekaj pomoči v denarju pa je dala tudi žuiemberska krajevna skupnost.
M. S.
Na Otočcu o razvoju Otočca
Razstavljen zazidalni načrt za turistični center - uresničljivo v 15 letih, za gradnje bo treba 80 do 90 milijonov dinarjev
V recepciji motela Otočec nad avtomobilsko cesto je te dni razstavljen zazidalni načrt za turistični center na Otočcu, ki sta ga projektirala Mladen Marinčič in Friderik Polutnik in ki ga je posebna komisija na natečaju izbrala za najboljšega.
Zazidalni načrt zajema približno 20 ha površin med avtomobilsko cesto in gozdom nad njo. Po tem načrtu bodo na tej površini samo hotelsko-gostinski in rekreacijski objekti, čeprav za ta predel urbanistični red še ni sprejet.
V načrtu je gradnja treh novih hotelov — gurni, A in B kategorije, ki bodo imeli skupaj 520 postelj, hkrati pa bodo morali graditi tudi novo kuhinjo in restavracijo. Ko bo načrt uresničen, bo v restavracijah in kavarnah 800 sedežev v pokritih prostorih in
200 na terasah. V kletnih prostorih hotela A kategorije bodo igrišča za bowling, kegljanje, namizni tenis, avtomati in disco-klub. Prav tako bodo imeli hoteli servise, predvsem za motorizirane goste, 80 garaž, več trgovin, kozmetični salon, frizerski in brivski salon, ob zimskem bazenu pa še sauno. Vzhodni del bo namenjen rekreaciji. Tu bosta odkriti in zimski pokriti bazen, v katerih bo termalna voda iz Šmarjeških Toplic, čc je bo dovolj. Tu bodo teniška igrišča, igrišča za mali nogomet, odbojko, badminton in mobilni golf s premakljivimi ovirami, ki jih bo mogoče svobodno postavljati. Prav tako bosta manjša zimska bazena tudi v obeh hotelih.
Arhitekta sta razvoj Otočca načrtovala v 4 fazah izgradnje. Računajo, da bodo gami hotel začeli
Več kot milijon v juliju
Na Otočcu računajo letos na 10 milijonov pro* meta - Goste morajo včasih odklanjati
Hotel grad Otočec je v šestih mesecih letos naredil 4,19 milijona dinarjev prometa ali za skoraj milijon več ostrešje j kot v enakem lanskem obdobju. V juliju pa je bil promet zares rekorden, saj je dosegel 1,10 milijona ali za četrtino več kot v lanskem juliju.
. Pretekli teden so porodnišnici rodile: šič iz Dolenje Straže — Srečka, Ljubica Golobič iz Grosuplja — Dijano, Ana Glavan iz Rebri — Ivana, Jožica Jerele iz Šmihela — Tomaža, Angela Grahek iz Črnomlja — Katarino, Slavka Cizelj iz Škocjana — Alenko, Marija Panjan iz Črnomlja — Tatjano, Milana Sobar iz Birčne vasi — Roberta, Ida Pavčak iz Dolnje Straže — Marijo, Marija Novafc iz Žabje vasi — Roberta, Jožica Gašperin iz Krškega — Ireno, Zlata Kosec iz Lokev — Zlatko, Slavka Stare Jz Skrljevega — Andreja, Marija Lavrenčič iz Vrhulja — deklico, Pavla Udovč z Zajčjega vrha — deklico, Jožefa Kavšek iz Smolenje vasi — dečka, Marija Turk iz Polhovice — dečka, Marija Koželj iz Dolnjega Podšumber. ka — 2 dečka. In Cvetka Glavič iz Lašč — deklico. Čestitamo!
Novomeška kronika
■ Z VRANSKEGA se je vrnilo v ponedeljek 34 socialno in zdravstveno prizadetih otrok, ki so bili tam na klimatskem zdravljenju v zdravilišču RK. To je bila letošnja zadnja izmena naših otrok, ki so bili na Vranskem. 17. avgusta se vrne iz Fazana pri Portorožu IV. izmena otrok, tja pa istega dne odide V., zadnja izmena, ki bo ostala v Fazanu do 31. avgusta. Rdeči križ je tudi letos s prispevki jodjetij omogočil več sto otrokom počitnice v hribih in ob morju.
■ SMERNIKI V KAND1JSKEM KK12ISCU so zdaj na višku turistične sezone še vedno deloma razbiti in deloma nečitljivi, tako da bi bilo boljše, ko )ih sploh ne bi bilo. Tujci v križišču ustavljajo avtomobile, da bi lahko prebrali napise in se odločili za pravo smer, s tem pa seveda ovirajo promet v že tako pretesnem križišču Kdo je dolžan skrbeti za smernike? Precej so krivi tudi zlikovci, ki smernike v nočnih urah razbijajo s kamenjem!
■ NAVAL NA TEČAJE PRVE POMOČI, ki Jih morajo opraviti vsi, ki polagajo vozniški izpit, se je v avgustu nekoliko zmanjšal.
V	torek popoldne je z 10-umim tečajem začela nova skupina kandidatov za voznike Tečajniki obdelajo gradivo po knjigi »Prva pomoč v prometnih nezgodah«, ki jo je izdal Zvezni svet za varnost prometa. V novomeški občini je že 670 občanov, ki majo izpit iz prve pomoči.
■ PODHOD ZA PEŠCE na Ce sti komandanta Staneta bo gotov še ta mesec. Gradbena dela v zgornjem delu so fe gotova. zidarji zdaj dela'o .e š< v prostoru, kjer je bila pre> prodajalna ASTRE. Varnostno ograjo na Cesti kom Staneta so oodrli v to rek, ostala je le še na vogalu Glavnega trga Zadnje dele ograje bodo podrli 20 avmista. podhod pa bo izročen namenu konec avgusta ali prve dni septembra.
■	OGRAJA NA KANDIJSKEM MOSTU je nevarno nagnjena in najbrž tudi precej načeta od rje. Najbrž ne bi vzdržala teže, če bi se nanjo naslonilo več ljudi hkrati.
CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take; zelje 2—3 din, paprika 4 din, paradižnik 2—4 din, fižol v stročju 3—i din, krompir 1 do 2 din, čebula 3—6 din, solata 3—5 din, kumare 2—3 din, grah 2—5 din, rdeča pesa 3—4 din, marelice 4—7 din, grozdje 5 do 9 din, breskve 3—a din, lubenice 2—5 din, pomaranče 6 din, melone 5 din.
RODILE SO: Slavka Strašek z Volčičeve n. h. — deklico, Anica Žnidaršič Nad mlini 8 — Tomaža in Anica Kovačič s Prisojne poti 4 — deklico. — Čestitamo!
V	juliju so imeli na Otočcu 5.028 nočitev, približno 500 več kot lani v tem mesecu, nočitev tujih turistov je bilo 3.055. V prvih šestih mesecih so iipeli 11.207 nočitev, lani pa 10.007. število nočitev je letos naraslo za 12 odstotkov. Zanimivo je, da letos narašča tudi domači turizem, da je za Otočec nasploh vse večje zanimanje in da morajo v sezoni goste odklanjati. To pa je ob tako močnem tranzitu tudi razumljivo, saj statistike dokazujejo, da po cesti med Ljubljano in Zagrebom vozi toliko avtomobilov, da bi morali imeti štiripasovno cesto, če bi hoteli ugodita evropskim načelom o obremenitvi.
Direktor hotela Jože Lampret meni, da manjka priredi, tev. Letošnje »Dolenjsko poletje« ni tako pestro kot je bilo prejšnja leta, bržkone zaradi pomanjkanja denarja. Predvsem bi morali gostom nuditi več izvirne domače folklore, ker se zanjo najbolj navdušujejo Prav tako tujci radi gledajo balet, poslušajo popevke — ampak samo, če pojejo znani pevci, za dramske prireditve pa ni zanimanja To pa je razumljivo, ker ni zanimivo gledati nečesa, kar ne razumejo. Otočcu tudi manjka primeren prostor za prireditve.
Ce bo promet.tudi v nadaljevanju tako velik, potem bomo letos presegli 10 milijonov dinarjev celotnega dohodka,« trdi direktor in hkrati poudarja, kako nujna je gradnja ■ novih objektov na Otočcu.
JOŽE SPLICHAL
Društvo upokojencev Novo mesto
Izlet upokojencev
Društvo upokojencev razpisuje peti letošnji izlet, ki bo izjemoma v četrtek, 10. septembra: v Zagreb, Varaždin, Lendavo, Mursko Soboto, Maribor, Celje, Radeče in Krško. Odhod bo ob 5. uri izpred hotela Metropol, povratek približno ob 21. uri. Stroški prevoza brez kosila: 50 dinarjev. Prijave do vključno 4. septembra.
graditi še to jesen, veljal pa bo 8 milijonov dinarjev. Brez italijanskega tipa trgovin nad avtomobilsko cesto bo gradnja turističnega centra na Otočcu stala 80 do 90 milijonov dinarjev, približno 3 milijone pa bo potrebno dati še za ceste in parkirišča, kanalizacijo, vodovod, elektriko in hortikulturno ureditev okolice. Hotel grad Otočec sam bo to obsežno investicijo zmogel v približno 15 letih. Vprašanje pa je, če je za hiter turističen razvoj tega najmočnejšega turističnega centra na Dolenjskem tako dolga doba gradnje sprejemljiva. V nasprotnem primeru bodo pač morali razmišljati o poslovnem sodelovanju z večjo in finančno močnejšo delovno organizacijo.
Osmerica za kongres
čeprav je kongres samoupravi j alcev Jugoslavije, ki naj bj bdi jeseni v Sarajevu, prestavljen na prihodnjo pomlad, so v Novem mestu že izvolili osmerico delegatov za samoupravljalski kongres. V Krki so izvolili ekonomista Marjana Sonca, v Novoteksu administratorko Mileno Mav-ser, v Novolesu pravnika Janka Goleša, v IMV strojnega inženirja Boža Hočevarja, v Pionirju kadrovnika AlOj'za Jožefa, v preostali industriji, gozdarstvu in prometu PTT delavko Zofko Mehle, v storitvenih dejavnostih strojnega tehnika Jožefa Kavška in v družbenih dejavnostih prof. Jožeta Škufco.
ŠE ENKRAT: PIVO
V	poročilu'o cenah stekleničenega piva v novomeških prodajalnah, ki smo ga objavili v prejšnji številki, smo* pomotoma navedli, da prodajajo belo pivo v prodajalni »Pri vodnjaku« po 1,90 din, prodajajo pa ga po 1,80 din steklenico. Ob tej priložnosti naj opozorim trgovce, ki nimajo na zalogi črnega piva, da je tega dovolj, samo naročiti ga morajo pri Hmelj-niku! črno pivo je veliko bolj okusno kot belo, dražje pa je le za 0,10 din steklenica!
Kupite hladilnik!
Nič več težav in skrbi ne boste imeli s pokvarjeno hrano, če bo pri hiši hladilnik! Tudi hladna pijača bo vselej doma. V prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu imajo veliko izbiro domačih in uvoženih hladilnikov.
VIL 1	£	!
aUtutfMN
vmmi
a
iumrnuum
Priporočajo 135-,	180- in
230-litrske hladilnike Gorenje, 180-litrski Obodin, 250-litrski Zoppas, 245-litrski nemški Bauknecht in druge. Tudi velike, 300-litrske skrinje za globoko hlajenje, imajo pri ELEKTROTEHNI.
(PO-E)
—	Ena gospa je rekla, da Di bilo čuvanje parkirišč kar lepa možnost za zaslužek ob takšnem pomanjkanju parkirnega prostora v Novem mestu Druga pa je rekla, da to ni nič tako novega, ker je prejšnji teden videla n oko drugo gospo, ki je pred slaščičarno na Glavnem trgu ostro branila kolček praznega prostora za avto, ki ga še ni bilo v mestu!
Zaščitite posevke pred divjadjo s
FENOLINOM,
ki ga ima na zalogi • lovska zadruga LOVEC Novo mesto, Cesta herojev 8
Oglejte si tudi pribor za lov, ribolov, taborjenje in druge športe Opozarjamo na kuhalnike in plinske bombe PRIMUS.
Poslovalnica je odprta od 7.30 do 16. ure.
•M
PODJETJE
DOMINVEST
NOVO MESTO
obvešča
vse interesente za gradnjo v Novem mestu da je v današnjem SKUPŠČINSKEM DOLENJSKEM LISTU, prilogi Dolenjskega lista,
objavljen
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in trgovine
na predelu LOČNA — MAČKOVEC
VELETRGOVINA
MERCATOR LJUBLJANA
PE STANDARD
NOVO MESTO, GLAVNI TRG 3
objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA
V BLAGOVNICI NOVO MESTO
POGOJI ZA SPREJEM: kvalificiran trgovski delavec tekstilne "stroke — manufakturist. — NASTOP DELA: takoj ali po dogovoru. — Pismene prošnje pošljite do vključno 20. 8. 1970 splošni službi PE STANDARD Novo mesto, Glavni trg 3.
Podjetje OOMIN VEST Novo mesto
razpisuj e
oddajo rušitvenih del za rušenje starih stanovanjskih in poslovnih stavb ob Kandijski cesti:
1. Kandijska 2 — stanovanjska stavba
2. Kandijska 4 — stanovanjska stavba
3. Skladišče ob Kandijski cesti (Sadje zelenjava)
Rok za rušenje objektov, kakor tudi ostali pogoji so interesentom na razpolago pri podjetju DOMINVEST, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Oddaja del bo 18 8. 1970 ob 10. uri v prostorih podjetja DOMINVEST Novo mesto, Prešemoy trg 8.
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO
OBVESTILO O POPRAVNIH IZPITIH
Ravnatelj gimnazije v Novem mestu
obvešča
vse dijake gimnazije o naslednjem:
I. Popravni izpiti na gimnaziji
bodo od vključno 25. 8. do vključno 27. 8. 1970.
II. Zaključni in popravni zaključni izpiti
bodo od vključno 28. 8. do vključno 1. 9. 1970.
Natančen razpored opravljanja izpitov Je objavljen v gimnazijski avli. Dijake opozarjamo na to, da si natančno ogledajo razpored in oporozilo glede izpolnjevanja formalnih pogojev za opravljanje zaključnega izpita (dokumenti).
III. Začetek pouka
bo v torek, 1. septembra 1970 ob 8. uri. Dijaki, zberite se v telovadnici gimnaaijel S seboj prinesite copate. Ob 10. uri bo skupna filmska predstava v Domu kulture.
Za vpis v I. letnik Je Se nekaj prostih mest.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN; poroćila Ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan gla Sbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 14. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — ruristični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Ivan Dolinšek: Izkušnje z gojitvijo vrtnic; 12.40 Cez polja in potoke: 13.30 Priporočajo vam
• . . 14.3o Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas;
18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Poje mešani zbor »Proleter« iz Sarajeva; 20.30 »Top—popsa;
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 2i'.l£ Besede in zvoki iz logov domačih
■ SOBOTA, 15. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Pregled zakonodaje o zatiranju plevela; 12.40 Polke in valčki 8 pihalnimi orkestri; 13.30 Pripo ročajo vam . ,. 14.30 Vrtiljak zabavnih zvokov; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 16 00 Vsak dan ■ za vas; 17.10 Gremo v kino; 18.15 »Rad unam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Valterja Skoka; 20.00 Večer z napovedovalcem Bori vojem Savič-Krn — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Vitomil Zupan: B strahom in pilulo hrabrosti okrog sveta — VI; 22.20 Oddaja za »aše izseljence.
■ NEDELJA, 16. AVGUSTA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Brane
Dolinar:	Tartinijev	slavček; 9.05
Srečanja v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši . . Ema Musar: Drobni spomini na Anico Černeje-vo; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob
11.00 Poročila — Turistični na potki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Igra pihalni ansambel p. v Francija Puharja; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Cecil: Obe plati postave »Pacient«; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice;
20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 rgram o za ples.
■ PONEDELJEK, M. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 9.45 Počitniški pozdravi; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Da bo koruzna silaža bogata na hranilni vrednosti; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vani . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo;
16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Carl Orff: »Mesec« — opera v 5 slikah; 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, 18. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: Rezultati analiz zemlje glede' na krompirjevo nematodo v preteklem letu; 12.40 S koncertnim orkestrom Domenico Savino;
13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Instrumentalne skladbe za mladino; 14.40 Prijetni zvoki; 15.30 Gla sbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana;
20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Ra dijska igra — Harold Pinter: Večerna šola; 22.15 Jugoslovanska glasba
■ SREDA, 19. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 9.45 Skladatelj: mladini; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.30 Kmetijski nasveti — inž Slavko Klančičar: Iglice smreke ih jelke, surovina za eterična olja: 12.40 Od vasi do vasi;
13.30 Priporočajo vam .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in poz dravliajo: 15 30 Glasbeni intermer-zo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 »Sončne poljane«; 19.C0 Lahko noč. otroci! 19.15 Glasbene razglednice:
20.00 Dubrovniške poletne prireditve 1970: 22.15 S festivalov Jazza
m ČETRTEK. 20. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matinela: 9.45 Filmske melodile; 10.15 Pri vas doma:
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste: 12.30 KmetiIski nasveti — inž Rado Dvoržak: Sklepanje pogodb za pridelke prihodnjega leta: 12.40 Lahka glasba:
13.30 Priporočalo vam . . . 14.10 Iz mladih eri: 15.30 Glasbeni interme-zzo; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Onemi koncert: 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z an«nmblom The Ta toos: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim oisatellem Andrelem Hieneom: 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Klavirska glasba Sergeja Prokofjeva.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 16. AVGUSTA
9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
9.30 PO DOMAČE Z ZADOVOLJNIMI KRANJCI (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA:	Sebastijan in odrasli, Skrivnosti morja (Ljubljana)
11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
12.00 G. Rossini: FIGAROVA SVATBA — I. in n. dejanje opere posnete na Dubrovniških poletnih prireditvah (Zagreb)
13.35 ODPOVED SPOREDA (Ljubljana)
14.00 AVTOMOBILSKE DIRKE — prvenstvo Jugoslavije — prenos (Beograd) .
15.20 EVROPSKO PRVENSTVO V MOTONAUMT — prenos iz Maribora (.TRT) (Llubliana)
18/1 TZGTTBLTFNA ŽFNSKA -španski film (Llubliana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNTK (Beograd)
20.30 3—2—1 (Llubliana)
30-35 LJUBEZEN PO KMEČKO — humoristka obdala (Beograd)
21.20 VIDEOFON (Zaereb)
21.35 ŠPORTNI PREGLA (JRT)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Llubliana)
22.10 TV DNPvmtk (Beoerndl
22.40 B^TTr^crcm ATLFT«CKO PRVENSTVO — po«!netek iz Bukar^tp (Beograd 1
Drtiri Miorefl:
20.00 TV nwwTK (Zatrreb)
20.30 TT cr>OT?TrT| TTALT.TAMSKE TV
PONEDELJEK, 17. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorle. PleSivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZOPNTK (Llubliana)
18.30 RTSANKE IN SE KAJ (Lju-bllana)
19.00 MOZATK (Ljubllana)
19.50 DTAPA70N — glasbena oddala- (Beograd)
19 W CTKrATT fT.lubliana)
20.00 TV PNEVNTK ^Llubliana)
20.30 3—5!—1 (Llubliana)
20.35 TTolbercr- rrrnr 7 GRIČKA — drama TV TW><rrnd (Lliiblja-na)
11.35 KAM	ANGLIJA?	n.
del obdale Ob1eVt.lv 350 — (Llubliana)
32 40 POROTTLA (Llubliana)
Dnirl snnrrd:
17.30 VFČFRNI ZASLON (Sarajevo)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA —
(Zasreb)
17.50 FTLMT 7 A OTROKE (Zagreb)
18.15 TV VRTEC (Beoerad)
18.30 ZNANOST fPeocrafl)
19.00 pporagantma ODDA.TA — (Zagreb)
19.05 DTAPA70M
19.50 TV ppocmrrrT 'Tnerpb)
20 00 TV nmnvNne fRftOPTad)
20.30 SPORVn TTAT,T.TAM«?TMT tv
TOREK, 18. AVGUSTA
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 MEDVEDOV GOiDRNJAV-ČEK — n. del (Ljubljana)
18.45 RISANKA (Ljubljana)
19.00 MELODIJE IZ BRASOVA — J. Baker (Ljubljana)
19.30 PEŠCI IN KOLESARJI — oddaja iz Cikla Cesta in mi (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZLOČIN NA ULICAH — ameriški film (Ljubljana) .
22.05 V SENCI ZVEZD: Cma magija (Ljubljana)
"3.05 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 ODDAJA O PROMETU (Zgb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 NARODNA GLASBA (Skopje)
19.'JO TV POSTA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.C0 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 19. AVGUSTA
17.45 TV OBZORNIK (Ljubljana*
18.00 NOGOMET SARAJEVO : IN-DEPENDIENTE — prenos — (Sarajevo)
18.45 ŠPORTNA PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana)
18.55 NADALJEVANJE NOGOMET NEGA PRENOSA (Sarajevo)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana>
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 M. Bor: PLES SMETI — predstava Mestnega gledališča (Ljubljana)
22.25 PLESNI ORKESTER RTV LJUBLJANA NA MEDNARODNEM JAZZ FESTIVALU V LJUBLJANI (Llubliana)
23.10 POROČILA (Ljubljana)
ČETRTEK, 20. AVGUSTA
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana) TOBOGAN: Savu-
22.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana)
22.47 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 DALJNOGLED (Beograd)
18.30 NARODNA GLASBA (Skopje)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 POTOPISNA ODDAJA (Zgb) 19.20 SERIJSKA ODDAJA (Bgd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
del (Ljubljana) (Ljubljana)
V TEDNU (Ljub-
18.00 VESELI drija n,
19.00 MOZAIK 19.05 ENKRAT
Ijana)
19.20 VERTIKALE — HORIZONTALE — reportaža (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Llubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA NAGRAJENA NA FESTIVALU V MONTREUXU (Beograd)
21.25 KULTTTRNE DTAGONALE — mozaične (Ljubljana)
21.55 MANNTX — serijski film — (Ljubljana)
PETEK. 21. AVGUSTA
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
OBZORNIK (Ljubljana) SEBASTIJAN IN ODRASLI — zadnji (Ljubljana)
ZNANT OBRAZI: James Mason (Ljubljana)
CIKCAK (Ljubljana)
TV DNEVNIK (Ljubljana) 3—2—1 (Ljubljana)
VOLITEV NASLEDNIKA -amer film (Ljubljana) PROPAGANDNA ODDAJA -(Moda) (Ljubljana)
MALO JAZ, MALO TI - qulz TV Beograd (Llubljana) POROČILA (Ljubljana)
18.15
18.30
19.00
19.45
20.00
20.30
20.35
22.15
22.17
23.30
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 TRAPOLLO HH 33 — oddaja TV Llubliana (Zagreb)
18.30 JAZZ (Beograd)
19.00 pwot>*gandna ODDAJA — (Zagreb)
19.05 ZNANOST (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 22. AVGUSTA
16.05 MC PHEETERSOVA POPOTOVANJA - serijski film — (Ljubljana)
16.55 OBZORNIK (Ljubljana)
17.00 Budimpešta: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO ZA ZENSKE — prenos (Ljubljana)	_____
19.25 S KAMERO PO SVETU: Ceylon (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 PARADA CVETJA — posnetek oddaje iz Eeldeja (Ljubljana)
21.20 PROPAGANDNA ODDAJA — (Moda) (Ljubljana)
21.22 SKRIVNOSTI MORJA —dokumentarna serija (Ljubljana)
21.50 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA — serilski film (Ljubllana)
22.50 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.10 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:	/
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
20.30 SPORED ITALIJANSKE TV
DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS * PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ
SKUPNI
REKLAMNI
PROGRAM
23. in 24. avgusta 1970
LICITACIJA
pri CARINARNICI LJUBLJANA
Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 23. in 24. avgusta 1970. motoma vozila in ostalo blago, in to:
avtomobile v nedeljo, dne 23. avgusta v prostorih Šolskega centra za tisk m papir Ljubljana, Pokopališka	33	od	8. ure dalje, a motoma kolesa	in ostalo
blago 24. avgusta od 8. ure dalje v	prostorih carinarnice Ljubljana,	Smartin-
ska cesta 152 a, soba 13/11.
Ogled vozil in ostalega blaga	bo	v petek, dne 21. avgusta od 8.—13	ure in v
soboto, 22. avgusta od 8.—13.	in	od	14.—17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI
ZAČETNA CENA NDIN
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebm
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebm
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
osebni
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
avtomobil
renault 16 TS, let. 1970, karamboliran renault 8, let. 1970, karamboliran BMW 1600, let. 1966, karamboliran opel kadett, let. 1966, karamboliran ford taunus 17 M, let. 1965, karamboliran opel rekord, letnik 1963, karamboliran opel rekord caravan, let. 1962, nevozen opel kadett, let. 1969, karamboliran ford capri GT ML, let. 1970, karamboliran mercedes 180 D, let. 1955, nevozen ford taunus 17 M, let. 1963, karamboliran volkswagen combi bus, let. 1955,,nevozen opel rekord; let. 1963, karamboliran Jancia flavia, let. 1962, karamboliran volkswagen 1500, let. 1962, karamboliran Opel rekord, let. 1963, karamboliran volkswagen 1200, let. 1966, karamboliran fiat 850 sport coupe, let 1969, karamboliran opel rekord, let. 1963, karamboliran mercedes 190 D, let 1961, karamboliran mercedes 190 S, let. 1962, karamboliran volkswagen, let. 1958, nevozen volkswagen 1500, let 1964, karamboliran volkswagen let. 1962, karamboliran ford taunus 17 M, iet. 1962, karamboliran volkswagen, let. 1958, nevozen opel kadett L, let. 1964, karamboliran opel rekord, let. 1958, nevozen opel kapitan, let. 1960, nevozen ford cortina, let. 1965, nevozen volkswagen 1500, let. 1966, karamboliran ford taunus 17 M, let. 1961, karamboliran mercedes 190 D, let. 1960, karamboliran renault 4 L, let. 1965, karamboliran DKW F 12, let. 1963, nevozen opel rekord, let. 1962, karamboliran volkswagen 1200, let. 1S58, karamboliran DKW P 11, let. 1960, nevozen opel kadett, let. 1965, karamboliran volkswagen, let. 1957, nevozen opel kadett, let. 1967, karamboliran opel rekord, let. 1964, karamboliran opel kapitan, let. 1963, v nevoz. stanju ford consul, let. 1958, nevozen volkswagen 1200, let. 1961, motor razst. fiat familiare 1100, let 1957, nevozen ford taunus 17 M, let 1960, nevozen DKW union, let. 1963, nevozen volkswagen, let. 1958, karamboliran DKW junior, let. 1960. karamboliran volvo, 444, let. 1956, karamboliran volkswagen, let. 1957, nevozen renault, tip 1062, let. 1952, nevozen fiat 600 D, let. 1959, karamboliran opel rekord, let. 1960, karamboliran opel kapitan, let. 1960 karamboliran varšawa, let. 1956, nevozen opel rekord, let. 1956, nevozen opel rekord, let. 1959, brez motorja
PONOVNO NA LICITACIJI
60. osebni avtomobil VW 1500, let. 1964, karamboliran
61. osebni avtomobil opel rekord, let. 1964, karamboliran
62. osebni avtomobil, panhard, let. 1964, karamboliran
63. osebni avtomobil peugeot 404, let. 196/, karamboliran
64. osebm avtomobil ford taunus 17 M, let. 1962, karamboliran
65. osebni avtomobil mercedes 190 D, let. 1959, nevozen
66. poltovomi avtomobil citroen kamionet, let. 1965, karamboliran brez motorja in koles
OSTALO BLAGO
67. motorno kolo BMW — 250, let. 1956, rabljeno
68. motorno kolo panonija, let. 1966, rabljeno
69. motorno kolo honda, let. 1966, rabljeno
70. stružnica (dreebang) 1000 mm, mauser, rabljena
71. motor za osebni avtomobil mercedes 190 S, rabljen *.!2. motor za VW, poškodovan
in ostalo blago (avto deli in ostalo)
12.000.-
8.000.-
7.500.-
7.200,-
6.200.-6.000.-6.000.-6.000.-
5.800,-
5.600,-
5.500.-
5.500.-5.000-
4.800,-
4.800,-
4.800,-
4.800.-
4.500.-
4.500.-4.500-
4.500.-
4.200.-
4.200.-
4.200.-
4.100,-
4.100,-
4.000,-
4.000,-
3.900.-
3.900.-
3.800,-
3.600,-
3.500.-
3.500.-
3.200.-
3.200.-
3.200.-
3.200.-
3.000,-
3.000,-
3.000,-
3.000,-
2.900.-
2.500.-2.400,-2-300.-
. 2.200,-
2.200.-
2.000,-
1.600,-
1.500.-
1.500.-
1.500.-
1.500.-
1.500.-
1.500.-
1.100,-1.000,-1.000,-
5.800,-3.400,— 3.200.— 3.000.— 2.900.—
2.800.—
500.—
1.300.-
1.200.-
1.000.-
7.500.-
1.800.-
500.-
Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 % od začetne ceine v carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij predložiti tudi pooblastilo.
Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od 17. 8. 1970 dalje na št. 316-588, carinarnica Ljubljana.
Spisek ostalega blaga, ki m objavljen v tem oglasu, bo izobešen na oglasni
deski carinarnice.	___
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Brežice: 14. in 15. 8. ameriški barvni film »2ena na dnu morja«. 16. in 17. 8. ameriški barvni film »Bandolero«. 18. in 19. 8. grški barvni film »Grški biseri«.
Črnomelj: Od 14. do 16. 8. ita-lijanškofrancoski barvni film »Črni kopjaniki«. 18. in 19. 8. ameriški barvni film »SOS zakonolom«.
Kočevje — »Jadran«:	15. in
16. 8. ameriški barvni film »Krvava obala«. 17. 8. domači film
»Lisice«. 18. in 19. 8. »Bostonski morilec«. 20. in 21. 8. ameriški barvni film »Sejn«.
Kostanjevica:	15.	8. ameriški
barvni film »Smešne stvari so se dogodile«. 16. 8. ameriški barvni film »Revolveraš z Rdeče reke«.
19.	8,švedski barvni film »Velika ljubeaen Elvire M.«.
Krško: 15. in 16. 8. ameriški barvni film »Maščevalec iz Rim-rocka«. 19. 8. angleški film »Bun-ny Lake je izginila«.
Metlika: Od 14. do 16. 8. ameriški barvni film »Komedijanti«. Od 14. do 16. 8 ameriški barvni
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO pridno in pošteno dekle za varstvo dojenčka in pomoč v gospodinjstvu pri mladi družini. Plača 40.000 Sdin, možnost večernega šolanja, poleti en mesec dopusta. Pišite na inž. Tuma — Cesta 1. maja, Kranj.
KROJAŠKO VAJENKO ali vajenca sprejmem iz poštene kmečke družine. Modno krojaštvo Leopold Fink, Ljubljana, Soteska 4.
IŠČEM ZENSKO za varstvo dveh deklic (1 in 5 let) za 8 ur na domu. Sobota prosta. Naslov v upravi lista (1694/70).
GOSTILNA »LECTAR« — Angela Mencinger v Radovljici zaposli:
1 kvalificirano kuharico, 1 kvalificirano natakarico, 1 vajenko. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom na gornji naslov.
RAZGLAŠAMO 3 prosta delovna mesta KV delavcev mešane trgovske stroke ženske ali moški z odsluženim vojaškim rokom. Poizkusna doba 2 meseca. — De-lovmo mesto je stalno. Stanovanj ni^na razpolago. — Ponudbe je treba poslati na naslov: Mercator, PE Gradišče Trebnje, komisiji za delovna razmerja, v 10 dneh po dnevu objave.
PEKARNA OMRZEL Krško sprejema fanta za priučitev pekovske stroke. Vsa oskrba je v hiši.
ZA POMOČ bolni mami — ima sklepno revmo, iščemo žensko srednjih let, lahko je tudi upokojenka. Lastna soba, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov:	Jožica Bevc,
x Ljubljana, Sarhova 6.
V UK SFRJEMEM mizarskega vajenca. Alojz Katičl Krško.
SPREJMEM mizarskega vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Maks Petek, Godič 82 a, Stahovica pri Kamniku.
SPREJMEM dva vajenca za sobo-slikarstvo — pleskarsko stroko. Nudim stanovanje. Prane Klobučar, Smrekarjeva 30, Ljubljana.
V EC VAJENCEV elektrostroke sprejme v uk neon — reklam — Elektro delavnica pri Mostiščarjih 1, Dolenjska cesta, Ljubljana.
IŠČEM pohištvenega .mizarja. Zaslužek možen tudi čez 2.000 din. Samsko stanovanje zagotovljeno. Janez Iskra, Medvode 161.
GOSTIŠČE PRI GRADU v Brežicah razpisuje delovno mesto kvalificirane ali polkvalificirane natakarice ali delavke za gostilno
—	kuhinjo (možnost priučitve). Stanovanje in hrana preskrblje-
STANOVANJA
IŠČEM opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Hitro«.
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Gresta tudi v pomoč starejšim osebam. Pazila bi tudi otroke. Naslov v upravi lista (1704/70).
PROSVETNA DELAVKA nujno išče garsonjero ali sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod šifro »Plačam vnaprej«.
ODDAM brezplačno neopremljeno sobo ženski, najraje upokojenki, z uporabo kuhinje Naslov v upravi lista (1684-70).
PRODAM betonsko železo, 7 železniških tračnic (šine), kuhinjsko kredenco, štedilnik na drva in na elektriko s termostatom, vzidi ji vi kotel, police, šivalne pulte, stroj, mize itd. Bršiin.17, Novo mesto.
14 in 15 COL novi gumi vo<z ugodno prodam. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
BETON, MEŠALEC, skoraj nov v odličnem stanju prodam po u-godni ceni: Prane Eršte, Češnjice, Otočec.
UGODNO. PRODAM dobro vpeljan brivsko frizerski salon, v bližini Novega mesta. Ponudbe pošlji te upravi Dolenjskega lista pod »Dogovor«.
PRODAM vzidljiv štedilnik — dve in pol plošči, dve pečici, mede ninasti kotliček — levi. Naslov v upravi lista (1665/70).
MOTORNA VOZILA
PRODAM ami — break 1968. Ponudbe pošljite na upravo lista f>od »Citroen«.
^PRODAM tovorni avto Hanomag 2 toni, generalno popravljen. Jerič, Irča vas 22, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen motor NSU maxi, letnik 1963. Cena 1800 din. Ogled možen vsako nedeljo. Jože Marentič, Sodevcd 18, Stari trg ob Kolpi.
PRODAM SPACKA, drap, letnik 1966, dobro ohranjenega. Kozole, Nad mlini 19, tel. 21-517.
PRODAM moped T 12 za 80.000 Sdin, žensko kolo Julia za 40.000 Sdin in otroški kombiniran voziček za 50.000 Sdin. Jože Lavrin, Regerča vas 86, Novo mesto.
HANOMAG 3 t kiper 56 prodam ali zamenjam za osebnega, lahko dostavni do 1,5 t. Anton Hu-dina, Senovo.
film »V žaru noči«. 19. in 20. 8. ameriški barvni film »Propad hiše Usher«.	v
Mirna: 15. in 16. 8. italijansko-španski film »Adio Teksas«.
Mokronog: 15. in 16. 8. ameriški bar.fmi film »Velika kača«.
Novo mesto: Od 15. do 17. 8. ameriški farvni film »Ločitev po ameriško«. 18. in 19. 8. italijanski barvni film »Vidim vse golo«. 20. in 21. 8. francoski barvni film »Bodi tako dobra«.
Sevnica: 15. in 16. 8. ameriški film »Bonnie in Clyde«.
Sodražica: 15. m 16. 8. ameriški film »El dorado«.
Ribnica: 15. in 16. 8. ameriški barvni film »Ugani, kdo pride na večerjo« •
Šentjernej: 15. in 16. 8. ameriški barvni film »Ranč smrti«.
Trebnje: 15. in 16. 8. ameriški barvni kavbojski film »Človek z zahoda«. 19. 6. ameriški barvni kavbojski film »Volkovi Teksasa«.
Petek, 14 avgusta — Demetrij Sobota, 15. avgusta — Marti ja Nedelja, 16. avgusta — Rok Ponedeljek, 17. avgusta — Radivoj Torek, 18. avgusta — Helena Sreda, 19. avgusta — Ljudevit Četrtek, 20. avgusta — Bernard
LUNINE MENE
2.	8. t> ob 06.58 10. 8. 9 ob 09.50 17. 8 © ob 04.15
MARJANU SENICARJU, ki slu ži vojaški rok v Bjelovaru, čestitajo za njegov dvajseti rojstni dan — ate, mama in sestra Ma rinka.
Dobremu in skrbnemu atu in staremu atu Lovrencu Puhku iz Podloga pri Dragatušu želijo še mnogo let zdravja in veselja vsi, ki ga imajo radi, posebno pa vnuka Mimica in Branko iz Tribuč.
POSEST
PRODAM zazidljivo parcelo ob asfaltni cesti. V neposredni bližini vodovod in elektrika. Oglasite se vsak dan pri Stanku Weissu, Vojna vas 6, Črnomelj.
PRODAM -nedograjeno hišo v Vojni vasi pri Črnomlju. Rudolf Var-dijan, Dolenci 5, Adlešiči.
KUPIM enodružinsko hišo — manjšo ali stanovanje. — Naslov v upravi lista (1696/70).
PRODAM obnovljeno hišo skupaj z zemljiščem 38 a, blizu Ljubljane. Ponudbe pošljite na naslov: Jožefa Kovačič, Zg. Slivnica 11, Šmarje—Sap.
PRODAM dve gradbeni parceli za vikend in vinograd ter košnjo v bližini Starega gradu. Dostop možen z avtom. Alojz Jožef, Hari-nja vas 11, Otočec.
KUPIM starejšo kmečko hišo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1678/70).
RAZNO
PRODAM
ZARADI SELITVE ugodno prodam moderno kombinirano omaro, italijanski otroški voziček, televizijsko mizo in predsobno steno. Ogled vsak dan popoldne. — Zaletel, Cesta herojev 33, Novo mesto.
PRODAM šivalni stroj po ugodni ceni. Anica Kovačič, Dol, Nemška vas 5, Trebnje.
PRODAM kompletno spalnico in štedilnik na drva — skoraj nov. Naslov v upravi lista (1703/70).
PRODAM hidrofor — trofazni. — Franc Potočar, Dol. Polje 5 — Straža
TAKOJ PRODAM manjšo knjižno omaro, kavč, mizico in dva fo-
. tel j a — vse dobro ohranjeno'. Zoran, Trdinova 5 c, Novo mesto.
KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA«
Novo mesto bo v nedeljo, 16. avgusta ob 8. uri prodajala košnjo otave na farmi Zalog pri Novem mestu. Interesenti vabljeni!
ŠTUDENTJE, dijaki, pozor! Mladinska knjiga Novo mesto vam nudi ugoden zaslužek v času od
20.	avgusta do 10. septembra 1970. Zglasite se!
ODDAM valjčni mlin v najem. Rozman, Potok 18, Straža.
NUJNO POTREBUJEM 1.000 din. Nudim dobre obresti, garancija zagotovljena, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1700/70).
NUJNO POTREBUJEM 5.000 din posojila. Vrnem zanesljivo čez 6 mesecev 7.000 din. Ponudbe pod »Samo resno-«.
STAREJŠA VDOVA želi spoznati vdovca — upokojenca. V poštev pride nekadilec in nealkoholik, star do 68 let. Imam stanovanjsko hišo. Ponudbe pod »Skupno in mirno življenje«.
NA POKOPALIŠČU v Šmihelu sem 2. avgusta 1970 od 19. do 20. ure izgubila zlat prstan z modrim kamnom. Prosim poštenega najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Marija Kobe, žabja vas 2.
ALI NE DELUJEJO želodec, Jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško DONAT vodo! V zalogi jo ima trg. podjetje STANDARD (MERCATOR), trg. podjetje HMELJNIK in DOLENJKA V Novem mestu.
TUDI PftI NAKITU se moda spreminja — lz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. — Z Izrezkom tega oglasa dobite 10 odstotkov popusta!
Dragi stari mami Ani Pečaver v Rodinah želi za 76. rojstni dan vse naj lepše, posebno pa veliko zdravja družina Mihelj z Vrtače.
Cilka Pipan, Gabrje 76, Brusnice, prepovedujem vso pašo, hojo in vožnjo po mojih parcelah v Brusnicah ter razbijanje šip in hojo pred hišo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Po dolgi in mučni bolezni je dotr-pel naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANKO PAVLIN
Žalujoči: žena Francka, sin Stanko, hčerka Marjanca z možem in sinkom, hčerka Tonči, brat Gu-stel j, sestra Pepca ter drugo sorodstvo Čad raže, Novo mesto, Ljubljana, Berlin
m
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
ODDELEK
ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA IVANČNA GORICA
Ob boleči izgubi našega ljubega sina in brata
BORUTA PEČEKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob njegovi prerani smrti sočustvovali z nami; vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Predvsem se zahvaljujemo kolektivu, upravi in sindikalni podružnici podjetja »ITAS« Kočevje, ki nam je nudilo vsestransko pomoč ter za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mama, očka, sestra Jelka in brat Pavle z družinama Kočevje, 7. 8. 1970
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ko nas je zapustila naša draga, nenadomestljiva hčerka, sestra in teta
VALČI KOŠIR
Brod 1
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, znancem, prija teljem in vsem darovalcem cvetja, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi obema govornikoma za poslovilne besede r.er prečastiti du hovščini za opravljeni obred. Vsefn še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama. sestra Vida, brat Lojze in Ciril z družinami
Ob nepričakovani, tragični izgubi ljubega sina in brata
ALOJZA GRANDLJIČA
iz Dolenje vasi pri Mirni peči
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, prav tako vsem, ki so pokojniku poklonili vence in cvetje, ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom in tovarišu Marjanu Bevcu iz Novega mesta za pomoč in tolažbo.
I Žalujoči: neutolažljiva oče in ma-I ma, brat Jože in sestra Jožica ter svak Mitja
Justina Simčič, Breg 4, Vinica, opozarjam vse pred nakupom premičnin in nepremičnin, ki jih prodaja moj mož Jurij Simčič, ker sva solastnika. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno preganjala.
CENJENE STRANKE! Obveščam vas, da izdelujem vse vrste svetlobnih napisov (neon — plastika) po konkurenčnih cenah. Jakob Mihevc, Pri Mostiščarjih 1, Ljubljana.
OBLAČILA očisti ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18. ure.
Ob smrti naše nepozabne drage mame
NEŽE MIKLIČ
Venckove mame iz Vrlipeči
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo častitima duhovnikoma iz Mirne peči in Nove ga mesta za obred ter pevcem iz Trebnjega. Enako se zahvaljujemo prijateljem iz Trebnjega in Jelš za posebno pomoč.
Žalujoči Venckovi
Vsem, ki so moji družini izrekli sožalje ob izgubi moža in očeta in materialno ali kako drugače pomagali, se najlepše zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem za nesebično pomoč članom kolektivov tovarne BELT in BETI. — Družina Pavšič, Snečji vrh,- Črnomelj.
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO GOSTINSKA ŠOLA
Zarddi zanimanja za nadaljnji oziroma dodatni vpis
r&zpisuj6
GOSTINSKA SOLA NOVO MESTO za šolsko leto 1970/71
SPREJEM UČENCEV ZA POKLIC KUHAR IN NATAKAR TUDI V DRUGEM RAZPISNEM ROKU
Pogoji za vpis v I. razred gostinske šole so: dovršenih 8 razredov osnovne šole, starost do 18 let ter telesna in duševna sposobnost za poklic kuhar oziroma natakar.
Za vpis naj se kandidati prijavijo pismeno najkasneje do 25. 8. 1970.
Vse podrobnejše informacije daje Šolski center za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1 {-telefon 21-527.
I Nabiralcem zdravilnih zelišč
Priporočamo, da nabirate PREDVSEM naslednja zdravilna zelišča, ki jih plačujemo po sledečih cenah:
CVET: šinja 30 din, slezenovca 20 din, močvirskega oslada 5 din, rmana 2 din.
LIST: volčje češnje 6 din, jedilnega kostanja 1,20 din, Šmarnice 12 din, slezenovca 4 din, robide - kupine 2,50 din, regrata
3.50 din, pljučnika 4,20 din.
RASTLINE: hribske rese - navadne plahtice 7 din, kopitnika s korenino 3 din, rumene lakote 2 din, šinja 20 din, škržolice 5 din, ženiklja 6 din, zlate rozge 1,40 din, urhovke
2.50 din.
KORENINE: medvedovih tac 6 din, arnike 32 din, velikega divjega janeža 10 din, malega divjega janeža 19 din, sladkih koreninic 10 din.
Po navedenih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem.
Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, če se bodo cene znižale.
Če se bodo cene zvišale, bomo zelišča plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema.
Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik!
Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah.
V	jeseni bomo odkupovali tudi plod' divjega kostanja po zelo ugodnih cenah.
Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna -zelišča v IVANČNI GORICI (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9.
Ob bridki izgubi našega dragega | očeta, starega očeta, sina, brata in strica
JANEZA ŠOBARJA
z Laž pri UrSnili selih
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje, delovnemu kolektivu dijaške kuhinje, godbi, gasilskemu društvu, ZB, ZKS, in SZDL, govorniku za poslovilne besede ter vsem, ki so ga spremljali na pokopališče na Urš-na sela v njegov prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Kumpu za pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Justina, Jože, Ivan in Ivanka z družinami, Jožica, Ludvik, Darko, maina, brat, sestre ter drugo sorodstvo Laze, 9. 8. 1970
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
MIHE JERMANA
z Otočca
se zahvaljujem	vsem,	ki	so	mu
darovali vence	in cvetje	ter	ga
spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku novomeške bolnice, tovarni zdravil	KRKA	in	tovarni
NOVOTEKS iž	Novoga	mesta,	ZB
Otočec in ZB Novo mesto, gasilskemu društvu Otočec in SZDL Otočec. Nadalje se zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč, posebno pa Mimi Bučarjevi iz Pahe.
Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Nežka, sinovi Miha z ženo, Martin in Lojze ter hčerke Anion in Nežka z družino ter drugo sorodstvo.
Elektro Ljubljana,
PE Novo mesto
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo
3 pisalnih strojev starih - uporabnih
in
4 računskih strojev -delno uporabnih
Javna licitacija bo v sredo, 19. avgusta 1970 ob 10. uri na upravi podjetja.
SREBRNIČE VABIJO V HMELJ
Kmetijska šola Grm
obvešča, da bo
začetek obiranja hmelja
v Srebrničah v četrtek, 20. avgusta. Obiralci vabljeni!
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in TrebnJ*
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni In odgovorni uradnik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopeo, Marjan Legan, Joža Primc, Jože Spllchal, Jožico Teppey, Ana Vitkovlč tn Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mo6kon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka I dinar
—	Letna naročnina 40 dinarjev, polletna naročnina' 24,90 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oa. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 621-8-0 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mest-o, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068) 21-227 • — Nenaročenih rokopisov la fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Llubljanl