Leto VII., štev. 23 Ljubljana, petek, 29. januarja 1926 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din ca lihaja ob 4. »jutra], g Stane mesečno Din *s-—; sa in®-scmstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa, Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 1 S/I. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knailovi u. št. s/l. — Teielcn št. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica St. s*. — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek 1 Ljubljana, PreSer-nova ulica St. 4. — Teieton št. 49S Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-Jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141. LJubljana. 28. Januarji. Italijansko - angleška finančna pogajanja v Londonu so končala z velikim uspehom Italije. Laški finančni minister grof Volpi je dosegel še boljše rezultate kot v VVashingtonu. Ceiokup.ii dolg. ki ga je napravila Italija v Angliji med vojno in neposredno po voini. znaša 610 milijonov funtov šterlingov. To. kar se je gTof Volpi zavezal dejansbo plačati Angliji, pa predstavlja komaj 86 milijonov. Italija bo torej poravnala le sedmi del celokupnega dolga. Vse ostalo ji je Velika Britanija izpregledala. Letna italijanska plačila so sorazmerno neznatna. Letos bo Italija odračuna-la samo 2 milijona funtov šterlingov. nasled.i.ie dve leti po 4 milijone, na-dal.ina štiri leta po 4 milijone 250.000 funtov šterlingov in v zadnji dobi do i. 19S6. letno po 4 in pol milijona funtov šterlingov. Anglija je priznaia kot italijansko last tudi on.h 22 milijonov fu.Uov zlata, ki jih je I talija deponirala v Londonu leta 1915. kot jamstvo za svoja prva posojila. Italiji se bo to zlato postopno vračalo. Da bi se jasnejše videl italijanski uspeh, primerjajmo njene plačilne pogoje z onimi, ki jih je Caii!aux provi-2>rr.o izposloval za Francijo. Po pisanju »Joumala des Debats» dolguje Francija Aogiiji 620 milijonov funtov šterlingov. torej le malenkost več kot Italija. Kot sta se dogovorila Caiilaux •n Churchill, bi znašale francoske anuitete 12 in pol milijonov. Volpi pa ie dosegel za Italijo srednje letno plačilo 4 in po! miliiona. Italija ja torej dobila v Londonu skoro trikrat boljše pogoje kot Francija. Fašistovska Italija praznuje danes upravičeno zmagoslavje. Res je sicer, da je prvotno stal Mussolini na stali-ču. da se morajo vsi vojni dolgovi enostavno črtati. Toda tega nazirania so bili vsi evropejski dolžniki Zedinjenih držav, ce'« sama Velika Britanija Ko pa se je ta pozneje prva vdala in začela plačevati Ameriki svoj vojni dolg. so kapitulirale tudi vse ostale evropske države in se druga za drugo jcle oglašati v VVashingtonu in Londnnu. Prišlo ie doslej že do cele vrste dogovorov glede odplačevanja medvoinih dolgov. Nobena država pa ni dobila ugodneiših pogojev kot Italija. Z Italijo je postonal tako Washington kot London čudovito milo in ljubeznivo. To, kar se is grof Vcipl zavezal plačati Ameriki in Angliji, znaša manj kot italijanski delež pri nemških reparacijah. Navdušenje v Italiji za Mussolinija in njegovega finančnega ministra je veliko. Tudi nas navdaja italijanski uspeh z zadovoljstvom, ker smatramo, da bi moral italijanski precedens služiti za proporcionalno odmero plačil ostalih dolžnikov severnoameriških Zedinjenih držav Ln Velike Britanije. Ce bi ti dve finančni velesili merili povsod z isto mero. bi dobila znosne plačilne pogoje ne le Francija, ampak tudi naša država. Zal. je naše veselje kaljeno. V trenutku. ko se Italijani vračaio zmagoslavno iz Londona, se naša delegacija za ureditev medvoinih dolgov nahaia že več dni v NVashingtonu. pa šele danes čujemo o začetku pogajanj. V Parizu je dr. Slojadinovič slabo opravil, izzval je proti sebi celo časopisno burjo. Tudi iz Londona nismo čuli nobene vesele nftvice. Bojimo se. da navzlic ogromnim režijskim izdatkom naša delegacija tudi iz Washingtona ne prinese takih uspehov, s kakršnimi se danes diči Italija. Pri tej zii slutnji se moramo vprašati: ali res uživa Italija take simpatije pri anglosaksonskih državah, da se z nio ni mogoče kosati, ali Da je našemu slabšemu položaju kriva nezadostna sposobnost vodstva naše finančne de-leeaciie in naše sedanje diplomacije? Po dosedanjih bridkih skušnjah verujemo sicer v posebne razloge, ki iih imata Amerika in Anglija, da popuščata Italiji, rav.10 tako pa smo prepričani, da se da naši domovini bolie služiti, kot pa ii služi sedania naša diplomacija ln vrhovni finančni faktor. šaljapin bo pel v Beograda Beograd, 28. Ianuarja. p. Uprava beograjskega gledališča ie sklenila pogodbo s slavnim ruskim basistom Saljapinom. da nastopi meseca aprila na koncertu v Beogradu. Za ta enkratni na-stop dobi Saijapin 200.000 Din Vstopnina bo izredno visoka. Stojišče na ga seriji bo stalo n. pr. 150 Din. Svoboda v Italiji Gorica, 2S. ianuarja. e. Tukajšnji humo. fistični in političnosatirični tednik «Cuk na pai'ci» je ustavljen, ker je objavil neko vi. njeto. Uredništvo lista ni prejelo dosedaj nikakega posvarila od goriško podprefek. ture. _ Led na Jadranskem morju Split, 28. januarla. n. V Kaštelansfcem zaliva e davi zamrznilo morje 1 cm na debelo. Ljudje Se ne pomnijo, da bl kdaj zamrznilo morja v tem taliva. Po povratku min. predsednika Pašiča "Današnji vladi bije zadnja ura.» — Maksimovič odbija Radičeve zahteve. — Radič v avdijencL — Kombinacije rastejo kakor gobe po dežju. Nikič se je takoj vrnil, dočim le Radič ostal pri kralju približno eno uro. Po avdijenci se je odpeljal Radiič v svoje Beograd, 28. januarja, p. Jutri zjutraj se vrne min. predsednik Pašič. Našel bo zelo zapleteno situacijo, o kateri je pa. kakor se v radikal, krogih poudarja, dobro poučen. Prevladuje mišljenje, da se Pašič s solucijami ne bo preveč žuril. Kot njegov načrt se označuje teza. da treba predvsem spraviti pod streho redni budžet. ki se nahaja "red plenumom zbornice. Medtem bi Pašič razčisti! tudi razmere v radikalskem klubu. Smatra se kot sigurno, da Pašič nikakor ni pri volji pristati na kombinacije. ki bi izločevale njegovo ^-»bo. Nekoliko drugače se glasijo informacije. ki jih ie prejel Vaš dopisnik od aktivnega člana kabineta. »Dejstvo je», tako pravi radikalski prvak, da je današnje stanje v vladni koaliciji nevzdržno. Vidi se. da radičevci nekaj hočejo, kaj. o tem se ofici;elno še nič ne ve. O. Radič nas nanada na levo in desno. Jaz za svojo osebo imam vtis. da hoče razbiti sedanjo vladno koalicijo. V kakih 10 dneh se bo morala in se bo razjasnila situacija. Potem se bo videlo, kako se bodo stvari nadalje razvile.« Splošno pričakujejo, da bo kralj sprejel g. Pašiča v avdiienco še tekom jutrišnjega dne. Danes zjutraj se je vrnil v Be^rad g. Radič ter se je takoj sestal z ostalimi radičevskimi ministri. Iz te konference je odšel Radič v predsedništvo vlade, kjer se je sesta! z notranjim ministrom Maksimovičem. da mu predloži svoie zahteve. Razgovor ni dolgo. Ka- kor je Vaš donisnik izvedel, je g Maksimovič odklonil, da penzljonira splitskega velikega župana dr. Peroviča in še nekatere druge visoke politične uradnike. Pač pa je pristal, da postavi radičevca dr. Vukoviča za gerenta občine Imotski v Dalmaciji. Radič se je vrnil s tega sestanka oči-vidno nerazpoložen ter je nadaljeval posvetovanja s svojimi ministri. Iz te konference je zaprosil kralja za avdi-Jenco. Ob 6. zvečer se je Radič odpeljal z ministrom dr. Nikičem na dvor. Doktor ministrstvo, kjer se ie ponovno sestal z ministri dr. Šuperino. Pavlom Radi-čem. dr. Kraiačem in dr. Nikičem in se z njimi posvetoval preko 9. ure. Jutri se bodo ta posvetovanja št nadaljevala. nakar se Radič — zopet odpelje. Verjetno je. da se s PaSičem sn'oh ne sestane. Radič odpotuje v Sarajevo in Dalmacijo . . . Politični krogi brez razlike zatrjujejo, da današnji vladni koaliciji bije zadnja ura. Današnja «Reč» piše v uvodniku, da so edini izhod iz sedaniega težavnega položaja nove volitve. O novih kombinacijah se ne ve še prav nič pozitivnega. Davidovičevci sistematično širijo vesti, da vstopijo v novo vlado z radikali. Ljuba Davidovi,č. ki v ostalem demantira vest. da je bil te dni v avdijenci. je dal v razgovoru z novinarji razumeti. da je kombinacija z radikali mogoča in da bi bilo treba v to svrlio pač »nekaj žrtev«. Pod »žrtviio« davidovičevci predvsem mislijo na — Pašiča. Radikali zopet svetujejo davido-vičevcem. naj se najnreje združiio z muslimani. Gotovo je. da se g. Davido-vič ne more sporazumeti z g. Pašičem. ker bi se mu v tem slučaju takoj razbil njegov klub. Skupina dr. Veljkoviča namreč kar najostreje odklanja sodelovanje s Pašičem. Beležiti je treba tudi govorice, da se Radiič pripravlja, da on aktivno izzove krizo, ker smatra, da bi ga imel Pašič definitivno v rokah, ako bi HSS glasovala za budžet in da bi imel potem ministrski predsednik v rokah ključ za rešitev situacije. Danes se je ko!portira!a tudi fantastična formula, da nai se izbruh kr'~e zavleče na ta način, da se pošlje Radiča za daljši čas v — inozemstv« sicer v Francijo in Češkoslovaško študirat prosvetne ustanove . . . V očigled vsem tem velikim težavam so vesti o nevzdržnem položahi ministra Stojadinoviča podrejenega pomena. Proračunska debata v plenumu prične v pondeljek Zaključna seja Enančnega odbora o proračunu. nujen predlog. Budžet kot Beograd, 28. januarja, p. Nocoj so imeli ministri kratko konferenco in so potem izjavili v razgovoru z novinarji, da se je na tem sestanku določal delovni program Narodne skupščine. Najprej pride na vrsto zakon o ustanovitvi Obrtne banke, ki naj bi bil sprejet do 30. t. m., nakar pride v razpravo zakonski predlog o ureditvi rečne plovbe. Računa se. da bo vladna večina proglasila proračun za urejen, tako da bi prišla na dnevni red že budžetna razprava, in sicer z ekspozejem zastopnika fin. ministra. V ponedeljek bi se naj začela načelna debata. Popoldne je imela seio vladna večina fin. odbora, na kateri je poročevalec večine dr. Oavrilovič prečital poročilo odborovo. pripravljeno za plenum skupščine. Po daljši in mestoma zelo ostri debati je večina sprejela to poročilo s precejšnjimi spremembami. Popoldne od 5. do 6. in pol je bila seja fin. odbora, na kateri je radikal Milan Stepanovič prečita! poročila od-nosno oddvojena mišljenja. Samostojni demokrati so podali svoje poročilo davidovičevci. manjše skupine in zemljo-radniki skupaj (poročevalec dr. Šeče-rov), za klerikalce posl. Pušenjak, za hrvatske federaliste dr. Zanič in za spahovce Šalih Baljič. Poročila so v tisku in bodo jutri dopoldne razdeljena poslancem, da jih morejo prečrtati. Prihodnja seja fin. odbora ie v soboto 30. t. m. Na dnevnem redu je razprava o pravilniku glede uporabe drž. avtomobilov. Beoerad. ?S. Januarja, p. Za jutri do-noldne so sklicane seie vseh parlamentarnih klubov, na katerih bodo razpravljali o stališču dri delavnega nro-irrnma zbornice. Za jutri je tudi določena seja skupščinskega odbora zn prošnje in pritožbe, ki ima rr^ravljnti o nreceišniem Številu nrošeni raznih kulturnih in gospodarskih organizacij. Senzacionalen razplet politične situacije v Romuniji Volilni sporazum med kmetsko predsednika Bratisnuja zadela Bukarešta, 28. januarja, ed. Nepričakovan razpis občinskih volitev na dan 7. februarja je povzročil nenavadno hiter zaključek sporazuma med kmetsko in nacijonalno stranko, med katerima so se sedaj vršila skoraj dveletna po-srniania za skupen nastop. Na včerai-šnjem celodnevnem posvetovanju iz\ Silnih odborov obeh strank je prišlo končno do sporazuma, ki nalaga članom obeh strank dolžnost skupnega nastopa pri občinskih volitvah, katerih izid bo večalimanj merodajen za izid parlamentarnih volitev, ki se bodo vršile koncem maja ali v začetku junija. Sporazum med agrarci in nacijonal-ci je povzročil po vsej državi veliko senzacijo. Časopisi so priredili posebne izdaje, v katerih komentirajo ta važen notranjepolitični dogodek. Listi opozicije smatrajo, da pomeni ta sno-razum oričetek nove demokratične dobe v Rumuniji. Istočasno z objavo tega sporazuma poročajo listi o nenadni resni obolelosti min. predsednika Bratianuja. Po informacijah iz vladnih krosov ga je snoči zadela kan in je n.iegov-o zdravstveno stanje zelo resno. Po vesteh iz Milana Je bolezen blv- in nacijonalno stranko. — Min. kap. — Okrevanja princa Karla. I šega prestolonaslednika Karla lahke s narave in bo princ v par dneh popolno-' ma okreval. Veliko zanimanje je vzbudila vest, da sta se kraljica in prin-čeva žena Jelena odločili obiskati bolnega princa. Ustanovitev separatističnega Sokola v Beogradu? Beograd, 28. januarja, n. Orgarizacija Sr« nao je načela vprašanje ustanovitve Srbske, ga Sokola v Beogradu. Radičevci so oblju. bili, da bodo to akcijo podpirali. Vsied te. ga je zavladalo v vrstah Jugoslovenskega Sokola veliko ogorčenje. Turško-jugoslovenska pogodba Beograd. 28. januarja, n Danes je dospel v Beograd in posetil pomočnika zunanjega ministra Markoviča turški poslanec iz 1'rfe Kemal beg. znani turški zgodovinar. Seboj je prinesel v ratifikacijo jugoslovensko« turško pogndbo o vzpostavitvi norma'nlh odnošajev in prijateljstva med obema drža. vama. Darujte za Sokolski Tabor Francija in Anglija za locarnsko politiko Važen sestanek med Briandom in Cbamberlainom. — Pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov. Pariz. 28. Januarja, d. Včeral je prispel semkaj angleški zunanji minister Chamber-laln. Na kolodvoru sa ie sprejel ministrski predsednik Briand. Pariz, 28. ianuarja. s. »Ageaice Havas« poroča: Današnji razgovor med Briandom in Chatriberlainom je trajal od 10. do 12.50. Po razgovoru ie iziavil Cliamberiain. da je šlo za Izmenjavo misli, ne da bi se storili končnoveljavni sklepi. Cliamberiain. ki se v zadniem času ni mnogo bavil s politiko, no moral načeta vprašanja natančno proučiti. Vendar Pa le prišla do izraza živa želja za prisrčno sodelovanje v vseh vprašanjih. Briand In Chambertaln sta odločena vztra jati na potu. ki je določen z locarnskiml po godbami. Chamberlain ie povdarjal. da današnja izmenjava misli ne dopušča nobenega dvoma, da se bo našlo sredstvo ra nadalievanje skupnega dela. Kakor poročajo Kstl sta ministra razprav Ijala predvsem o nastopnih vprašanjih. 1. Ali ie Nemčija izpolnila svoie obveznosti glo de razorožitve. 2.) Ali nai se pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco sestane 15. februarja, kakor je bilo dogovoj-jeno, ali pa naj se od godi. in 3.) ali naj se NcmCiia pripusti v Zvezo narodov, predeš bo končala medzavezniška vojaška komisija svoje delo. Ministrski predsednik Briand se ie izjavil o razgovoru s Chamberlainom. da se niso pokazale prav nobene težkoče. Vprašanja efektivnega sian!a zavezniških čet v Pore-nju se bo uredilo v locarnskem duhu in se bodo stroški nemškega prebivalstva zmanjšati na minimum. Pri tem pa mora ostati za 'amčena varnost zavezniških čet. Tudi ostale nemške zahteve se bodo uredile brez težav. V kratkem se bo rešilo vprašanje razorožitve. Oba ministra sta bila mnenja, da bo Nemčiia v kratkem predložila prošnjo za sprejem v Zvezo narodov. Milostna zaupnica luthrovi vladi Burna seja nemškega parlamenta. — Nemški nacijonalci zahtevajo združitev z Avstrijo in z drugimi Nemci! -šče socijalnih demokratov. Zanimivo stali- Bsrltn. 28. januarja, s. Državna zbornica je danes nadaljevala debato o vladni izjavi. Narodno socijalistični poslanec Hen-ning je izjavil, da se mora vlada, ki hoče vse ugoditi, zrušiti. To ie vlada krvnikov lastnega naroda. Pri teh besedah je državni kancelar dr. Lufher razburjen skočil s svojega sedeža proti poslancu Henningu ter zaklical: Nnj-energičnejše si prepovem take opazke. Poslanci sredine so obkolili pos'anca Hennin-ga ter mu klicali: Ven. ven! Predsednik le izključil poslanca Henninga od seje. To odločitev predsednika ie večina sprejela z burnim odobravanjem. Poslanec Henninz je nato ob ironičnih klicih počasi zapustil dvorano. Nemško-nactlonalni poslanec Lindeiner -VVildau ie kot govornik opo7ic:,Je izrazil svoje obžalovanje, da so se proti državnemu kanceterju rabile besede, ki so prekoračile dopustno mero Povdarjal le. da so tudi nemško-nacijonalel za politiko sporazuma. vendar pa *e ne smejo dati privolitve bree je vojaški škof Zadravec zaprisegel fal-zifikatorje in kateri tuji držav! ani so bili prisotni pri tej prisegi. Imena teh tujih državljanov bodo Francozi še danes sporoči!! policiji. talija računa z evropskimi konflikti Rimska zbornica razpravlja o reorganizaciji in modernizaciji voj- ske. Rim. 28. ianuarja. e. Poslanska zbornica ]e na današnji seji razpravljala o zakonskem načrtu za reorganizacijo vojske. Posl. Gaieazzi je v svolem govoru reke!, da je zasluga Mussolinija, ako bo to vele-važno vprašanje rešeno v najkrajšem času. Moderna vojna ie pokaza'a. da so za dosego vojaških uspehov potrebni dobro izu-čeni vojaki, ki pa morajo biti opremljeni s tehnično dovršemmi strnil. Iz treh polkov obstoječa cfivlziia, ki io predlaga zakonski načrt, se !e v vseh evropskih vojskah dobro obnesla, ker omogoča harmonično »po- rabo raztično oboroženih oddelkov. Ohraniti se mora tudi konjenica, ki ji bo v potrebi poverjena posebna naloga. Italija pelaga •»sebno veliko važnost na vojaški prob'cm, zakaj zemljepisna lega io sili k evropsk'm konfliktom. Italija ni bogata na surovinah in gospodarskih dobrinnh, pač pa ima obilo človeške si!e in spričo tega dejstva ji je usojeno, da odločuje v konfliktih s svoiim ogromnim človeškim materijalom. Senat ie danes s 144 proti 36 glasovom sprejel zakon glede imenovanja podesta-tov v občinah. -53- Prva konferenca nale žn ameriške delegacije VVashington, 2. januarja, n. Včeraj Je bila prva plenarna seja jugosloven-ske in ameriške delegacije za ureditev vojnih dolgov Jugoslavije Zedinjenim državam, ki ji je predsedoval finančni tajnik Mel!on. Navzoč je bil tudi drž. tajnik Hoover. Senator Mellon je pozdravil jugoslovensko delegacijo, nakar so finančni minister dr. Stojndino-vič in delegata Ojurič in Pupin obrazložili gospodarsko in finančno stan.ie Jugoslavije. Prihodnja plenarna seja bo v soboto. -Hveninc Bulletin« niše: Pričakovati je, da ne bo težkoč z ameriške strani pri pravični rešitvj vprašanja vojnih dolgov Jugoslavije Zedinjenim državam. Ko je prišla jugos!ovenska delegacija v VVashington. je obrazložil kralj Aleksander politiko svoje države in izrazi! voljo, da se ti dolffovi povrnejo po finančni zmožnosti njegove države. Te iz.iave n: mogoče napačno razlagati. ker ne vsebuje ničesar, kar bl dalo povod za domnevo, da hoče jugo-slovenska deleeaci'a pri pogajanjih kolikor mosroče odbiti od dolgov. Zelo dober vtis je povsod napravi! predlog iugoslovenske delegacije, ki kaže čut časti in pravičnosti. Zato ni dvoma, da ga bodo v Zedinjenih državah uvaže-valL Anarhija na učiteljiščih Radičeve reforme na učiteljiščih« — Neumestna izprememba učnega načrta na učiteljiščih klub protestu profesorskega društva. Prosvetni minister Stjepan Radič je pričel reformirati naše šolstvo. Pričel je z nasilnim penzijoniranjem zagrebških visokošolskih profesorjev, sedaj pa se je naenkrat lotil naših učiteljišč, na katerih uvaja s 1. februarjem nov učni načrt. Sisfcrral je dosedanji učni načrt, ki je bil sad dolgoletnih proučevanj šolsUrih oblasti in pedagogov. To ie storil pred koncem drugega tromesečja. in sicer kljub temu, da je profesorsko društvo energično protestiralo proti njegovi nameri in interveniralo v tej zadevi pri ljubljanskem prosvetnem šefu dr. Lončarju kakor tudi pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu. S svojo novo naredbo ie prosvetni minister St. Radič dokazal, da nima nobenega pojma o načelih pedagogike, ko odpravlja sredi leta rta učiteljiščih nekatere učne predmete in uvaja nove. Id se doslej sploh niso poučevali. Navajamo kot primer, da se je po dosedanjem učnem načrtu, ki je bil pod prosvetnim ministrom Sv. Pribičevičem, poučevala v drugem letniku učiteljišča fizika po dve uri na teden. Profesorji so učno tvarimo primemo razdelili po ličnih urah in je doslej tudi še polovico obdelali. Sedaj pa je nenadoma fizika v drugem letniku sredi šolskega leta odpravljena, pričela pa se bo poučevati v prvem letniku. Tako ne bodo niti gojenci drugega letnika in niti gojenci prvega letnika mogli obdelati celotne tva rine, iz katere bedo morali pozneje ma-turirati. Do konca šolskega leta je namreč samo še štiri mesece in vsakdo si lahko predstavlja, v kako mučen in težak položaj je spravil gosp. Radič ne samo profesorje, ampak tudi dijake, ki sploh ne bodo mogli obdelati celotne učne tvarine. Eden najvažnejših predmetov na učiteljiščih, ki nam vzgajajo fctodoče učitelje naše dece, je vsekakor pedagogika. Doslej se je v dragem letniku učiteljišča poučevala po štiri ure na teden samo psihologija, gosp. Radič pa jc določil v celem dve url na teden za pedagogiko siploh V prvem letniku se ie sedaj poučevala splošna geografija. Stjepan Radič pa je vse ovrgel in s 1. februarjem se bo pričel zopet izvajati zastareli učni program, ki izvira še iz avstrijskih časov. To ie samo nekaj značilnih primerov St. Radičeve reforme. Zadostuje pa kot dokaz, da nima sedanji gosp. prosvetni minister nobenega pojma o pravih nalogah naših učiteljišč in o osnovnih poimih pedagogike. Obenem ie gosp. Radič tudi pokazal, da mu sploh niso nič mar mne-nia profesorskega društva in pedagoških strokovnih organizacij. Ali je mogoče to v smislu «seljaške demokracije*? Čudimo Pa se tudi podrejenim prosvetnim oblastem, v katerih gotovo ne sede samo nevedne?,!, da ne pouče svoiega vrhovnega šefa o najenostavnejših principih šolske vzgoje. Mislimo, da prosvetni šef za Slovenijo, profesor dr. Lončar nima samo naloge, isrratl v prosvetnem oddelku ulogo političnega eksponenta Radičeve stranke . . . DEMOKRATI. MARIBORSKE OBLASTI! Predsednik SDS g, SVETOZAR PRIBIČEVIČ govori v soboto, 30. t, m. ob 20. zvečer v »Celjskem Domu" v Celja, v nedeljo, 31. t. m. ob pol 11. dopoldne Vsi na shod, da čujemo pofcortiika ideje bratstva, enakosti in svobode v našem edinstvenem narodu in njega državi Jugoslaviji! Odgcditev konference Male antante Beograd, 38. januarja, p. Odgodftev konference Male antante se tu različno komentira. Konferenca je, kakor znano, odgode-na z utemeljitvijo, da romunski zun. minister g. Duca 20. februarja ne more biti na Bledu, ker se IS. vršijo na Rumunskem občinske volitve. Zdi se pa, da je ta razlog jamo pretveza. Govori se, da Rmmmija sedaj ne želi razpravljati o vprašanju priznanja Sovjetov ta da zato smatra kot najboljše odgoditev konference za nedoločen čas. V tej zadevi je bil v Beogradu tudi naš biftareSki poslanik Čodafc-Antič, ki se je včeraj vrni! na svole mesto. Po drugi verziji bi se imela konferenca odzodlti na mesec marc m vršit! morda v Dubrovniku. ZaM!ež!t! je treba pa tod! poloflcllelno sporočilo, da ni izključeno, da se bo konferenca vršila pred 20. februarjem. Tako Je baje g. Ninčlč včsraj izjava tudi Italijanskemu poslaniku Bodreri, ki se Je prišel Informirat o sestanku Male antante. Ameriški senat proti svetovnemu razsodišču Newyork, 28. januarja, ds. Dolgotrajna razprava v senatu o vprašanju pristopa Ze« dinjenih držav k svetovnemu razsodišču je pokazala nepopulamost tega -vprašanja ▼ Ameriki. Nasprotnikom sc je posrečilo do« kazati, da je ameriška suvereni teta večjega pomena nego svetovno razsodišče. Senat je sprejel z 89 glasovi (vseh sena« torjev je 96) predlog, Id vsebuje trditev, da pristop Zedinjenih držav k svetovnemu raz. sodišču ne pomeni nohtne pravne obvez« nosti do Zveze narodov. Vsi nadaljni toza« devni predlogi so bili sprejeti skoraj so« glasna. Takoj po glasovanju j® izjavil senator Borah, da se bo boj še le sedaj pričal Vo. litve r jeseni se bodo vršile ▼ znamenju pa. role svetovnega razsodišča. Marsikateri kan didat, ki zagovarja pristop Amerike k sve« tovnemu razsodišču, bo izgubil svoj man« dat. Nemška kampanja proti Italiji Prottnervke demonstracije v Milanu. Berlin, 2S. januarja, e. Po vsej Nemčiji se nadaljuje protiitalijanska kampanja, «Krcuz zcitungs pravi, da igrajo Italijani nevarno igro in da se ničesar ne doseže z nasiljem. S takimi metodami, pravi iist, se še ni mogel potuj čiti noben narod. Sovraštvo, ki ga go» jirno do Italije se mora izpremeniti v deja« nja in tako se bo bojkot proti Italiji avto« matično širil. V Potsdamn se je sestal pokrajinski di« rektorij nemško ljudske stranke ter sklenil resolucijo sledeče vsebine: Dolžnost vsake« ga Nemca je, da podpira zasužnjen« brate ca Južnem Tirolskem, da bojkotira italijan* ako blago in da ne potuje več v Italijo. Milan, 2S. januarja, e. Radi protiltalijan« ske propagando v Nemčiji so tukajšnji viso koSolci priredili demonstracije. Danes okoli 15. ure so se zbrali na tehniki, nakar so ko« rakali v vrstah proti središču mesta. V spre« vodu so nosili več zastav ter vzklikali cdol z Nemčijo®. V Galeriji je nagovoril demon« str ante neki fašistovska akademik. Japonski ministrski predsednik umrl Demislja japonske vlade. Toki jo, 2S. januarja, s. Ministrski pred' sednik Keto je umrl. Z ozirom na njegovo smrt ie vlada demisijonirala, • Japonski državnik baron Takaati Kato je bil rojen 3. januarja l 1860. ter je bil v le« tih 1S94. — 1899. japonski poslanik v Lon« donu. L. 190001 in 1906^)7 je bil zunanji minister, L 1908. ponovno poslanik v Lon. donu, od aprila L 1914. pa do julija 1. 1915. zopet zunanji minister ter se je takrat i vsem svojim vplivom zavzel za angleško japonsko zvezo. Njegova zasluga je bila, da se je Japonska postavila v svetovni vojni ca stran zavezniških držav, kar je bilo za« nje neprecenljive vrednosti, ker so zaradi tega lahko osredotočile vse svoje vojne sile na evropskih bojiščih. Ministrski predsednik Kato je pred dne« vi zbolel na akutni pljučnici. Njegove teles« ne moči so radi prenapornega dela zelo po« pustile, tako da jo podlegel bolezni v krat« kem ča-su. Za njegovega naslednika v vod« stvu vladne stranke je bil določen Vaka« zuko. Pangalos kot diktator Pariz, 27. Januarja, p. Iz Aten poročajo, da je general Pangalos prepovedal vsem ča» »opisom vsako kritiko prisilnega notranje« ga posojila. Vsak novinar, ld bi se pregre« šil proti tej odredbi bo obsojen na smrt. Komunistična propaganda v Italiji Rim, 27. januarja, k. V Rimu so te dni ob priliki Ljeninovega tedna raplenili številne manifeste in aretirali 14 komunistov. Obsojen komunistični poslanec Pariz, 27. januarja, k. Komunistični po« slanec Tauriot je bil obsojen na 8 dni za po« -a in 300 frankov globe, ker je pri velikih demonstracijah ranil policijskega uradnika. Mraz v Gornfi Italiji Rim, 27. januarja, s. Pri Ferrari je Pad še vedno pokrit « ledenimi ploščami, tako da je vožnja • parnild nemogoča. Okoli Fer» raro vlada le oster mraz do 13 stopinj pod ničlo. Katastrofalen vihar London, 28. januarja, k. StraSen vihar je opustošil filipinski otok Balavan. Ve5 ladij se je potopilo. Po dosedanjih vesteh jo uto nilc 200 oseb. Angleško-italijanski sporazum e London, 27. januarja. Italijanski fin. minister Volpi in engl. za« kladni minister Churchill sta se sooči spe« razumela o poravnavi ttal. vojnega dolga Angliji. Dogovor je bil podpisan danes ob 11.35 dopoldne. Italijanski temeljni dolg Angliji je znašal po angleških računih še 610 milijonov funtov šterlingov. Volpi je s svojo delegacijo dosegel, da je bil italijanski celokupni dolg znižaji za 50% in sioer od 610 milijonov na 305 milijonov funtov šterlingov, ki jih bo Italija plačala tekom 62 let. Italija bo plača la prvi dve leti po 4K milijonov funtov šterlingov letno, v ostalih 60 letih Pa 4.5 milijonov funto-v šterlingov. Italija mora plačati prvi obrok 15. marca 192i6. ia sicer potom Bane of England v Londonu, na daljne obroke pa v polletnih rokih in sioer vsako leto 15. marca ln 15. deoembra Tako bo Italija plačala zadnji obrok 16. decembra L 1987. V angleški banki deponiranih 22 milijonov zlatih funtov šterlingov italijanskes*. zlata ostane še nadalje brezobrestno v angleških rokah. Tvorili bodo nekako jamstvo Angliji. Italija bo vsako leto po plačilu dogovor ienega roka prejela od svojega zlatega pologa povrnjeno 1/62 zlate (okoli 395 tisoč zlatih funtov Šterlingov). Ureditev dolgov za Anglijo kaže potemta kem sledečo sliko: Francija plača H.5 milijonov, Italija kot najmanjšo dajatev 4,5 milijonov ostali zavezniki 4, !n Nemila 10 milijonov funtov. Celokupni prejemki Anglije iz teh plačil znašajo torej 31 milijonov funtov. Najmanjša dajatev Anglije Ameriki pa znaša 32.5 milijonov funtov. Začetek finančne debate v francoskem parlamentu Prvi spopadi med vlado in levičarskim blokom. n. Pariz, 27. januarja. Pri polni z&sedbi se je včeraj slovesno o tvorila francoska zbornica. V začetku se je ministrska predsednik Kerriot z vzneše« r.imi besedami spomnil umrlega belgijske« ga kardinala in patrijota Merciera. Nato se je pričela velika, napeto pričakovana finanč r.a debata. Komunisti bo predlagali, naj sc dobata odgodi, dokler se ne uzakonijo no« ve uradniške plače in pokojnine z ozirom na vedno večjo draginjo. Tozadevni nujni predlog sta zagovarjala komunista Pique» mal ii Cachin. Finančni minister Doumer in generalni poročevalec finančne komisije La» moureonc sta zahtevala, da se komunistični zavlačevalni predlog odkloni. V imenu -ocijalistov je Renaudel pobi« jal komunistični predlog, ki nomerava samo od goditi nujno potrebno debato o finančnem poročilu. Renaudel je predlagal, naj m ta« koj začne debata o zvišanju prometnega davka, glavnem vprašanju, ki loči načrt finančnega ministra od protiprojekta finanč nega odbora. Socijalisti so sprožili ta pred. log ▼ prepričanju, da bo zbornica z veliko večino odklonila vladni načrt Socijalistični manever je zadel na odločen odpor minstrskega predsednika Brianda, ki je zahteval, naj se debata vrši o celem fi» nanonem načrtu, ne pa najprej o njegovi najkočljivejši točki, ki bi takoj izzvala po« Iitičcn boj. Bitka ss mora razviti jasr.o, ta* ko, da bo daželfi poučena o stvari. Komunistični predlog je bil odklonjen s 445 glasovi proti 36. .V debati Je prvi go» voril rojalist Lecour«Grandmaison, ki jo predlagal prodajo monopolov in povratek k zlati valuti. Za njim io zsjjovarjal proti« predloge finančne komisije bivši mornariški minister Dumesnil, ki je naglašal, da 90» cijalistični radikali ns morejo zatajiti svo« jega programa. Dtimesr.il odločno odklanja od vlade predlagano plačilno takso. Nova kriza v angleški liberalci stranki < Sir Alfred Moad prestopil b konservativcem. — Prod liberalnim kongresom. b London, 26. januarja. Angleško Javnost Jc iznenadll te dni prvovrsten notranjepolitični dogodek Eden izmed prvakov liberalne stranke, bivši L3oyd Oeorgev Intimni zaupnik ta njegov prede-stlnlrani naslednik na krmilu stranke, kemični veleindustrSalec Sir Alfred Mond Je zapustil liberalno stranko ln prestopa v konservativni tabor. V poslovilnem pi-smn, ki ga Je pisal šefu stranke Icrdu Orfoniu (Asqas}tiiu), opravičuje Mond ta svoj korak, češ da mu ni več prostora v liberalni stranki, kj Je preveč naklonjena Lloyd Ge-orgevemu načrtu za agrarno reformo. Ta načrt se zdi Siru Mondu močno podoben er.ostavsi nacijonalrzadTi zemlje, ki ne odgovarja načelom liberalizma. Mond izjavlja, da Je resno delo možno le v okrilju konservativne stranke. Odpad Sira Alfreda Monde je po svoje-časnem proso d: tanj u sedanjega »skladnega ministra Whretona Churchilla te Jfcaralne-ga v konservativni tabor najhujši notranji udarec za angleško St-sralno straakc. Zakaj Mondovo CKtpadrrfšitv© bržkone ne ostane osamljeno, temveč bo našlo posnemal-cev med njegovimi ožjimi prijatelji. Lloyd Oeorge Je vrlo ostro komentiral uskoštvo Sira Monda, češ da Je vprašanje agrarne reforme samo pripravna pretveza za tega častihlepnega moža, ki se upa hitreje povzpetl do politične mc-S potom vladajoče konservativne stranke, kot pa, če b' ostal zvest svojemu dosedanjemu prepričanju. LIoyd Oeorge pri tom navaja svetopisemski Izrek o Judežu Iškarijotu. Odstop Alfreda Monda Je velika Izguba za liberalno stranko tudi še zato, ker Je kot bogataš izdatno podpiral liberalno strankino blagajno. Ta je danes takorekofi suha, ker se Lloyd Oeorge br3ni izročiti bogati fond, ki ga upravlja ta i njim razpolaga po lastnem prevdarku, vse dotlej, dokler cela l&eralna stranka ne pristane na njegovo stališče gledo agrarne reforme. L!oyd Georgev pritisk je skrajno neprijeten čistim liberalcem, ld jih vodi lord Ox-ford. Le-ta je sklical svoje prijatelje za dan 29. januarja na posvetovanje, kako priti do lastnih denarnih sredstev in se na ta način reši-tt poniževalne odvisnosti od dobro rejene Lloyd Georgeve denarnice. V ponedeljek 1. februarja pa se vrši kongres !lbera'ne stranke, ki ima končno odločiti o razdoru v »trankl. Treba bo skrajnega napora, da se prepreči popolon razpad te, včasih tako velike politične stranke, ki je zapisala mnogo lepih in slavnih strani v britanski zgodovini. Politične beležke + Nesporazum v sporazumu. Radi- čevci in radikali se sporazumevajo že devet mesecev in čim dalje traja to sporazumevanje, tem večji postaia nesporazum med njimi. Sedaj so se radičevcl in radikali pričeli že sporazumevati v svojih listih z medsebojnimi napadi. Dvomljivo je seveda, v koliko se bo r,a ta način pcspeJilio spotazumeva-nie. Pc vzgledu Radičevcga «Doma», ki je pričel napadati oosamezne radikalne ministre, se ie spravil sedaj nanie tudi Pucljev »Kmetski list*, ki napoveduje. da se pripravljajo v Beogradu velike in jako dalekosežne izpremem-be. Med drugim piše. da so radičevci z aktivnim sodelovanjem v vladi postavili v ozadje vse svoje visokopolitič-ne (!) zahteve in dokazali da jim .ie gre za krvavo revolucijo (moj Bog, kdaj ie bilo gosp. Radiču za to. da bi vodil »krvavo revolucijo®?) in razbitje države, temveč za pravice hrvatskih kmetov in hrvatskega naroda. Veliko vprašanje pa je, če si ie sporazum tako zamišljal tudi Pašič, pravi »Kmetski list*, ki nadaljuje: «Vse kaže, da ne! Danes vidimo vedno jasneje, da si je zamislil Pašič sporazum tako. da bodo Hrvati zadovoljni, če bo sedelo v vladi nekaj hrvatskih ministrov, ki bodo vlekli svoje ministrske plače, ne bodo pa imeli nobene odločilne besede, kajti vladali bodo prejkoslej samo srbski ministri!* Tako piše radičevsko glasilo danes o Pašiču in radikalih. A kaj je rekel Stjepan Radič pred dvema mesecema v Ljubljani? Tedaj je naglašal, da je radičevska seljaška politika tudi politika sedanje vlade, ter je pristavil: «To stališče zavzemajo tudi vsi radikali, zlasti gosp. Pašič. od katerega nisem 5ul ničesar drugega, kakor to, da temelji vsa bodočnost r.aše države na seljaštvu.*' Odkod to. da ie sedaj naenkrat slovenski adjutant Stj. Radiča o Pašiču Li radikalih drugega mnenja, kakor pa je bil Stj. Radič sam pred dvema mesecema? Radičevci se zavedajo svoie nesposobnosi in odgovornosti napram volilcem. Niti ene svojih obljub niso izpolnili, sedaj pa bi radi zvrnili vso odgovornost na radikal. Sedem mesecev ao že na vladi, štiri ministre imajo in 60 poslancev, pa vendar puste, da »radikali gospodarijo proti njihovi volji, kakor pravi.o sami. Zakaj pa se .iv upre i o, zakaj ne pokažejo svoie moči in zakaj ne objavijo sporazuma. ki so ga sklenili z radikali, da bi javnost točno poznala obojestranske obveznosti? To so vprašanja, na katere iKmetski list* in druga radičevska glasila nočejo odgovarjati. Bržkone zato ne. ker bi se res pokazalo, da so radičevci sklenili «sporazum» samo zaradi ministrskih plač. predvsem pa zato, da ie lahko gosp. Radič zlezel na da.i iz luknje v zagrebški sodnijL + Zmešan! pojmi. Vstop SKS v Radi-čovo stranko je povzročil čudovito zmedo. V SKS so bili namreč zlasti leta 1920. pristopili iz JDS po dogovoru mnogi pošteni narodni in napredni možje. ki so po vsej svoji vzgoji in mišljenju taki, kakor so danes samostojni demokrati. Nekega lepega dne so se ti zreli in pametni možje naenkrat znašli v Ra-dičevi torbi. Vprašal jih ni nihče nič. Sedaj-so Radičevi pristaši. Radič in vsa njegova stranka goni Sokolstvo, kjer more in ni je poštene besede, da bi jo rekli radičevci cJugosokolu*. Kdor je «Jugosokol» ta je za Radrčevo stranko navaden lopov in izdajica. Sedaj ca stojimo pred čudnim dejstvom, da je v Sloveniji zlasti po deželi nekaj «.!ugoso-kolov», ki so se čez noč znašli kot radičevci. Z Dolenjskega nam poročajo, da so tam celo Orjunaši, ki so novopečeni radičevci. Kako ie to mogoče? Eni se zavedajo, da grešijo proti naravi, ako so obenem v službi ognja in vode. neba in hudiča, drugi pa v svoji duševni nedolžnosti ne razumejo še, kaj delajo. Značajnost kje si? -f- Pucljeve zasluge. V »Krnetskem listu* nadaljuje posl. Pucelj svoie razlaganje državne proračunske revščine. Posl. Pucelj pr«ziava, da so številke državnega proračuna ki ga ie sestavila radičevsko - radikalna vlada, obupne in da same po sebi zahtevajo iz-premembo dosedanjega načina državnega gospodarstva. Boljšega spričevala ni mogel dati nesposobnosti sedanje vlade posl. Pucelj, ki še naglaša, da pride v naši državi na vsakega človeka. tudi na ženske in novorojenčke, po 1000 Din državnih izdatkov, oziroma ravno toliko davkov. Poslanec Pucelj naglaša nadalje potrebo štedenja. navaja koliko se ie črtalo v državnem proračunu, pri vsem tem pa seveda ne more zanikati, da ie kljub vsemu očitanju novi proračun še vedno za 2000 milijonov večji kakor pa dosedanji. In tako si piše v »Krnetskem listu* obsodbo sam sebi in svoji stranki. Edino mazilo za svoie pristaše ima v zatrjevanju. da je v itak okrnjenem proračunu za kmetijsko ministrstvo rešil kredite za uredništvo tega ministrstva. Pucelj pravi, da jena ta način »rešil vse stn> kovnjake v celi državi.* Takto priznava. da je kljub pov:šanju celotnega proračuna za 2 milijardi dinarjev, nameravala vladna večina črtati tudi kredite za kmetijske strokovnjake, četudi znaša proračun kmetijskega ministrstva le 1.8 % vseh državmh izdatkov. Kaj bi pač še ostalo od kmetijskega ministrstva. če bi vladna večina črtala še kredite za njegove strokovne uradnike? Posl. Pucelj ie res lahko ponosem na svoj delo! + Zagrebški akademski senat proti St Radiču. Zaradi upokojitve devetih profesorjev na filozofski fakulteti je akademski senat univerze v Zagrebu na svoii seji 27. t. m. sprejel sklep, v katerem obžaluje, da je bilo upokojenih devet profesorjev brez zaslišanja akademskih oblasti. Pripomniti pa je treba, da je akademski senat prej opozoril St. Radiča, da smatra ukaze o imenovanju devetih profesorjev za zakonite ter ga je naprosil, naj jih ne upokoji. Nadalje obžaluje akademski senat, ker uporablja prosvetni minister za upokojitev vseučiliških profesorjev čl. 238. uradniškega zakona, s čemer se krši še ona majhna avtonomija, ki jo ie doslej zagrebška univerza uživala na podlagi svojega vseučiliškega zakona. Končno izraža akademski senat upanje, da se bodo upokojeni profesorji vrnili na svoja mesta. Prva dva sklepa je akademski senat sprejel soglasno, zadnjega pa z večino glasov. Mislimo, da je spričo navedenega umevno, zakaj se St Radič ni udeležil svetosavske proslave niti na univerzi v Zagrebu, kamor se je umaknil iz Beograda. + Radič je tudi novinarje opeharil. Približno pred dvema mesecema so zastopniki Jugosl. novinarskega udruženja naprosili St. Radiča, naj pusti v proračunu prosvetnega ministrstva postavko, ki jo je njegov prednik Velja Vukičevič povišal od 25 na 250 tisoč za pokojninski fond jugoslovenskih novinarjev. Ob tej priliki je Radič izjavil ne samo, da bo pustil to postavko pri miru, ampak da bo vse storil, da vstavi isto vsoto v svoj proračun tudi minister socijalne politike. Obenem je naglašal, da bo ta prispevek držal v vladi, v finančnem odboru in v plenumu Narodne skupščine. Zgodilo pa se je, da Radjč ni samo črtal povišane postavke, temveč je črtal ;iostavko 25 tisoč dinarjev, ki so iih prejemali novinarji za svoj fond že štiri leta. Kakor poročajo iz Beograda, se bo v nedeljo vršila plenarna seja osrednjega odbora JNU., na kateri se bo razpravljalo o tem maločastnem postopanju prosvetnega ministra St. Radiča . . + Iz življenja slovenskega socijalne.;a demokrata. V klerikalni »Sodjalni misli« je zapisal Fr. Erjavec: »Socijalisti so bili po prevratu absolutni gospodarji delavskih mas. Glasilo njih strokovnih organizacij »Delavec« je izhajal v več kot 20.000 Izvodih ter pri volitvah v konstituanto so dobili nad 30.000 glasov. toda v par letih sta jih pokopala njih lastna breznačelnost in nesposobnost.« G. Fran Erjavec je bil po prevratu socijalni demokrat in eden voditeljev socijalistične stranke. Danes je pristaš klerikalne stranke in mislimo, da je kot tak popolnoma upravičen, da piše v klerikalni reviji o breznačelnosti in nesposobnosti poprevratnih s ocijalistov. Inozemski! politika Neumestna pritožba češkoslovaških Nemcev Kakor smo poročali, so poslali nemški žu« pani severnočeških kopališč Zvezi narodov protest proti odloku češkoslovaške vlade gledo uporabo državnega jezika in glede zakonskega načrta o kopališčih. Z ozirom na ta protest piše organ zunanjega ministra dr. Beneša »Češke S!ovo». da bo ostala pri. tožba pač brezuspešna, ker bi eventuelr.a intervencija Zvezo narodov pomenila krše« nje češkoslovaško suverenitete. Poleg tega pa je pritožba germaniziranih čeških kopa. iišč velika nelojalnost. Poljski socijalisti za Pilsudskega Ker pripravljaj desničarske strank« na Poljskem neke vrste fašistovsko gibanje, je vodja socijalistov Morašzev/skl predlagal v ministrskem svetu Imenovanje generala Pilsudskega za načelnika generalnega štaba, toda ministrski predsednik Skrzynskl je na pritisk desnice odklonil ta predlog češ, da mora selem preje sprejet! zakon o organizaciji vrhovne vojaške komande. Nato je priobčil Pilsudski v listu »Kurjer Poranny« odprto pismo, v katerem ostro napada ministrskega predsednika in prepoveduje vsako politično trgovino s svojo osebo. Ob tej priliki naglaša »Oazeta Porrana Warszavska« nedoslednost socijalistične politike, ki zahteva na eni strani gospodarske odnoša'« s sovjetsko Rusijo, na drugI strani pa bi hotela ovirati normalno razmerje Moskve z Imenovanjem Pilsud skega za vrhovnega vojaškega komandanta. Kakor poroča »Po!on!a«, stoj! vojni minister Jellgovskl na stališču, da odloča o tem le vojaška uprava. Francija in Vatikan Dobro informirani vatikanski dopisnik milanskega dnevnika «Corriere della Sera* poroča, da je Vatikan določil za novega pa« riškega nuncija dosedanjega nuncija v Ber« nu monsignorja Maglioncja, katerega pa francoska vlada noče sprejeti, ker živi v dr. žavi, kjer ima več ali manj intimne stike z nemškimi elementi. Poročevalec dostavlja, da je Maglione radi tega tudi v Bsrau one. mogočen in da ga bo Vatikan imenoval za tajnika kongregacije za izredne duhovne zadeve. Dosedanji tajnik te kongregacije monsignor Borgomini Duca pa naj bi prišel v poštev za pariškega nuncija. Borba z vragi in dražestpimi vrag carni! Kino »Dvor«« Liika Čelovic - veliki mecen beograjske univerze Devetdeset milijonov dinarjev za znanstvene namene beograjskega vseučilišča. Na letošnji svetosavski proslavi na beograjski univerzi so doživeli študenti dve veliki, veseli presenečenji: kralj Aleksander je poslal rektorju pismo, v katerem mu sporoča, da bo na lastne stroške zgradil za siromašne dijake tako nujno potrebni Dijaški dom, največji na Balkanu, ki bo dovršen že do jeseni. Akademiki so pozdravili kraljevo • pismo z velikanskimi ovacija-mi vladarju. Drugo veliko presenečenje je bilo pismo beograjskega trgovca Luke Čeloviča, ki je doiočil vse svoje ogromno premoženje v znesku devetdeset milijonov dinarjev v znanstvene nionene beograjske univerze, deloma kot podporni fond za dijake. V to svrho je da! takoj na razpolago milijon dinarjev, vse ostalo premoženle pa pripade univerzi po niegovi smrti. Vulkan navdušenja je nastal po dvorani, ro vsaka beseda Čelovičevega pisma ie bila pozdravljena z burnim ploskanjem. De-kanu Peikoviču. ki 'e začel čitati pismo, je lenadoma od presenečenja zaprlo sapo, nakar jc nadaljeval čitanje. istotako močno razburjen od veselja, rektor dr. Bogdan Popovič. Oči vseli pa so bile uprte proti mizi v dvorani, za katero je sedel sključeni dobrotnik Čelovic. I juha Jovanovič je stopil k njemu in ga dvignil na mizo. Stari dobrotnik ie bil ginjen do solz in je radostno prožil roke na vse strani, zahvaljujoč se neprestano dijakom za iskrene izraze spoštovanja. Hotel ie spregovoriti par besed, a ni mogel. Trenutek je bil tako veličasten, da so mnogi v dvorani na glas pla-kali, posebno navzoče dame. Sredi splnš-neia radostnega razburjenja se je končno dvignil rektor Popovič in se zahvalil Če-loviču imenom univerze in dijakov, nagla-šajc-č, da si ie s svoifm velikodušnim činom postavil večen spomenik. Fond ima naslov Zadužbina Luke Čeloviča - Trebinjca. beograjskega trgovca, upravljali pa ga bodo: rektor, prorektor. dekani in prodekani vseh fakultet beograjske univerze. Luka Čelovič je bil rojen IR. oktobra (L novembra) 185? v Pridvorici pri Trebinju v Hercegovini Ljudsko šolo je dovršil v Brčkern, nakar se je posvetil trgovini. Toda Turki so ga radi njegovega srbskega nacionalizma tako zasovražili, da je že leta 1870 pobegnil v Srbijo in prišel v Beograd. kier je našel svojega rojaka, slav-nega arhimandrita Nicifora Dučiča, ki se je takoj zavzel zanj in ga spravil za trgovskega pomočnika v eno najboljših takratnih trgovin v Beogradu. Toda, ko je bukni'a 1. 1875 znana nevesinjska vstaja, ie dšel Čelovič s puško na rami takoj v svoj rojstni kraj in se boril tamkaj, dokler ni bila vstaja popolnoma zadušena. Žalosten se ie vrnil zopet v Beograd. Od i. 1876— •879 je bil drbrovoljec v bojih s Turki za neodvisnost Srbije. Dve leti kasneje ie otvorfi svojo lastno, skromno trgovino z deželnimi pridelki (slive in žito) ter vstopil v Beograjsko Zadrugo, neznaten in slab denarni zavnd delavcev, trgovskih pomočnikov itd. izvoljen je bil še isto leto za člana uprave Zadruge, ki je postala kmalu pcj njegovim vodstvom eden najmo"nel-"ih in najuglednejših denarnih zavodov Stare Srbije. Ze od 1 1890 je nepretrgoma predsednik tega zavoda. 5 svojem d-brim prijateljem dr. Milora- so ta (ilm že videli! Pr dite n ne bo Vam žal! Danes je še čas I!! — — Izven programa novi beihnski Ueulig Journal Predstave po dve uti ob 5., 7. in 9. uri. Cene nezvišane! Predn*znanllo: giMaciste v peklu1' KINO LJUBLJANSKI DVOrf - Telefon <30 Senzacija nad senzaci;o: ,,Ulica bede in greha" Od stolpa prispemo že v dobri pol uri k id.lični Mariborski koči (1080 m). Od tod ima turist celo vrsto udobnih izletov, pred* vsem v Ruško kočo pri Sv. Arshu (1249 m), kra-na promenad a cesta po hrbtu Pohorja v eni uri, na Klopni vrh, v Šmartno ni. Po* horii. v Hoče, v Pekre ali Limbuš itd. Krasen stolp so zg ..dili pred vojno Nem« ci. Po osvobojenju je prešel po razpustu gemanizatoričnega «B.-rgvere:na» z Mari* borsko kočo vred v h>st mariborske podruž* niče SPD.. ki jo vzorno vodi skupina res* nih in navdušenih pl. nincev pot. načelni* kom -krainim sodnikom dr. Senjorjem. Vsled tega se tudi sijajno razvija planin* st"o na Pohorju. Celo Zagrebčani so tam redni gosti. ui so bo radi tega tečaj v kratkem ponovil. Mariborski smučarji še sedaj pod okri« ljem športnega kluba Maribor redno vsako nedeljo obiskujejo M. iborsko in Ruško kočo. Obe koči sta redno oskrbovani, tudi prenočišča so skrajno udol na. Zato je le želeti, da planinci vedno bo.j izkoriščajo, krasne užitke zimskega športa, kar se jim ravno letos nudi v tako obiini meri. Zima na Pohorju Mariborska podružnica SPD je pričela le* tos intenzivno gojiti tudi zimski šport Ta* ko je za božične praznike omogočila tudi smučarski tečaj, ki ga je vod,i priznani slo* venski strokovnjak g. Badjura. Tečaja se jc udeležila tudi večja skupina Hrvatov iz Za* greba. ki sploh v vedno večjem številu obi* ski'jejo Pohorje nad Mariborom, tako da jc pri Mariborski koči včasih celo več Hrva* tov kot Mariborčanov. Podružnica SPD je nudila udeležencem smučarskega tečaja vse mogoče udobnosti in se je njen predsed* nik, okrajni sodnik dr. Senior, tudi sam osebno udeležil tečaja. Športniki so bili vsi ;7-edno zadovoljni z bivanjem na Pohorju ' / '/ Na potu iz Maribora k Mariborski koči je razen od cerkvice Sv Bolfanka prekra* sen razgled z razglednega stolpa, ki stoji na majhni planjavi »Na eiglenieah« (1014 m) Stolp je železne konstrukcije z ugodnim pristopom in obsežnim razgledom na Do* hrii* Visoke in Nizke Ture. Golico na ko* roškosštajerski meji, Gleinalpc, VVechsel, iiuchschvvab. Konjak nad Dravo in zlisti n pisane Slovenske gorice. Dravsko doli* no Mariborom. Mur_':o polje. Ptujsko polje, Gradec, Schockel, Prekmtirje. Ogr* sko n;žino Haloze. Ivanjšico. Medvednieo, Rogaško goro. Boč in po zelenem Pohorju. Nekaj stekleničk parfuma LJubljana, 28 januarja. Ljubljana pleše in se veseli. Preživlja pač predpust. Večer in noč šele prav izpolnita dan.takrat šele vzvalove srca in zapolje živ. Ijenja po žilah. Vsak večer stojimo preti no vimi dogodki in vsakdo, ki sc odpravlja » razsvetljenj dvorare, v vrvež pestrega sve* ta mask in drug.h veseličarjev, pričakuje novega razodetja. . Nihče noče ostati ne* vešč in vsakdo išče špranjic, da pogleda vsaj za hipec v košček nenavadnosti, kjer m senc pusti ga in dolgočasnega življenja. Hrepenenje po tej nevsakdanjosti pa po* >taja vča^h nevarno, naravnost usodepol* no. Neredko se namreč pripeti, da se zave* mo šele prepozno, kdaj je radovednosti pravzaprav že konec in da plovemo nekoli* ko preširoko v svetu nevsakdanjosti za ku» lisami življenja nevarnosti. Moj Bog. vča* sih smo že taki, da pozabimo na vse tiste živijenske principe, ki smo si jih ustvarili sami in zdisnemo zato nehote od nj h v ne* ko opojno poltemo, ki pa ie vendarle pre* prež.na z vabljivimi, prijetno ščegetajočimi s.etlobnimi trakovi, ki nas popolnoma pre* šinejo, ter imajo čudovito moč zamamlje« nja. da pozabimo na svoj včerajšnji še na* • adni — jaz. Nekaj se zgune v človeku, oko se zaiskri in v čisto drugi smeri išče eno, kar smo včeraj iskali ali žc imeli po* polnoma drugod. Vse to pa rodi to vražje predpustno raz* položenje zmešanih občutkov, predpustni čas varan ja in novo spočetih ljubezni. Zato ni čuda. da je čakala gospa Rozika včeraj s\ojega dragega c.oma pozno v noč in da se j zjutraj prebudila še vedno sama Nikdar še ni končala svoje toalete tako naglo in ti:' dar še ni bila na ulici v zimskem dnevu ; tt ko zgodai Obraz ji je žarel, oči so bile j mokre in pazila ni niti na poledenelo pot. i HOOO BETTAUER „Ulica bede in greha" Igralska elita v lilma, ki g« prinese ????????? Jeza in strup v srcu na njeno tekmovalko sta ji dala peroti, da je hitela tudi jx> stop* njieah. kakor včas.h, ko še ni mislila na te* žavc trgovin s parfumom. Nekoliko zaspa* ro sobarico v hotelu, ki ji je nrišla naspro* ti je po hodniku, v naglici skoraj podrla, v dar pa ni imela časa. da bi se oprostila. Zvedeti je hotela samo za sobo, kjer se na* haja ona druga. Trrrkl In bila je že notri. Na cesto s: je vrnila gospa Rozik šele čez čas. bleda, držeč v toki nekaj steklenic par* fuma. Ali se je zgodilo še kaj drugega, to je njena tajnost. Danes zadnjikrat „3 T 0 L P TIŠINE" z izbranimi nemikim' igralci Ksenijo Desni, Hanno Ralph in Nigel Barrie, Od sobote dalje fenomcnalni film iz ruske aristokracije «Silvestrova noč razuzdanega kneza» Film. ki se je v Zagrebu predvajal nepre. trgoma 10 dni pri popolnoma razprodanih predstavah. Svirala bo originalna ruska god« ba crbalalajke". Kino Ideal Gledališki repertoar?? Ljubljanska drama Začetek ob 20 url Petek. 29.: »Druga mladost«. B. Sobota. 30.: «Naša kri« Premijera. Izv. Nedelja. 31.: »Obrt gospe \Varrenove«. — Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Petek, 29.: »Aida. C Sobota. 30.: Zaprto. Nedelja. 31.: ob 15.: »R-goletto«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 uri. iobota, 30.: Zaprto. Nedelja, 31.: »Vesela vdova«. (Kuponi.) Predelana »Naša kri«. V soboto zvečer flride na ljubljanski oder Finžgarjeva »Naša kri«, katero ie pisatelj v ta namen predelal. »Vesela vdova«. V nedeljo, dne 30. t. m. ob 20. uri se ponovno vprizori v Mariboru zabavna opereta »Vesela vdova«. Vlogo Danila bo pel g. Bratuž. Alfred Kerr ln ljudsko gledališče. Berlinski kritik Alfred Kerr. ki je prošle dni govoril v Parizu o gledališču, je v svojem predavanju posebno naglašal potrebo ljudskega gledališča z vzgojno tendenco in dobrim repertoarjem. Dolžnost ljudskega gledališča ie po njegovem predstaviti gledališkim posetnikom najmarkantnejše dramske pisatelje vseh časov, poleg tega pa tudi pisatelje svojega časa. Goethe. Shakespeare in Moličre ne bi smeli manjkati na nobenem odru. Kerr ie povdarjal. da se njegovi nazori nikakor ne skladajo z I' art pnur I' artiz mom in da ceni sam v prvi vrsti de'a. ki imaio poleg umetniške vrednosti tudi druge kvalitete. Tro'e umetnostnih nagrad dunajskega magistrata. Dunajska mestna občina razpisne troje umetnostnih nagrad, ki se prisodijo naibolišemu slikarju, kinariu ali arhi- tektu in pesniku ter skladatelju. Za nagrade se lahko potegujejo samo na Dunaju živeči umetniki. »Carmen« pod milim nebom na Dunaju. Itr.lijanska operna sezija je pred dvema letoma na Dunaju pod vodstvom skladatelja P;t: ;a Mascagriiia propadla Takrat se ie c 3 -Ajda« na Visoki Warti. Lani so hoteli Itali ani sezijo ponoviti, toda radi prevelikih stroškov so se v zadniem hipu premislili ter odložili predstave na letošnie leto. Sklenjeno je, da se bo letos izvajala na prostem Bizetova opera »Carmen« Nemška nagrada za glasbenike. Prusko prosvetno ministrstvo v Berlinu je ustanovilo stalno lemo nagrado, ki se bo podelie-vala muzikom za najboljša dela ter bo nosila ime Beethovcnove nagrade. Prva nagrada v znesku 10.000 nemških mark. se podeli ob lOOletnici Beethovenove smrti dne 26. marca 1927. »Kritika« št. 9. ie pravkar izšla. V uvod riku govori o sodobni gledališki kritiki in o nienih napakah, v članku »Nove drame« poroča o Žagarjevem »Vrtincu«. Bevkovem -Kajnu« ter o Lipovčevem dramatskem ciklu »Spodobni ljudje«, pod zaglavjem »Opaž ke k naši kritiki« Dolemizira z napačnimi te zami. katere uporabljajo današnii recenzenti pri presojanju knjig. Dalje ocen uje drja Iv. Robide »Rože ob poti« in se končno bavi z razpisom nagrad Dramatičnega društva, z odgovorom in pojasnilom na članek »Danilov jubilej in »Deseti brat«, s sodobno kri tiko in z gledališkimi predstavami v ljubljanski drami List stane celoletno 50 Din. posamič 5 Din in se naroča pri upravi v Ljubliani. Gledališka ulica 5 2.3. Francoska grafka v Beogradu. Beograjsko društvo ljubiteljev lepih umetnosti »Cvijeta Zuzorič« priredi v drugi polovici meseca februarja razstavo francoske grafike iz 17 in 18. stoletia. Svečanosti Rikarda Wagneria v M on a kovem. Letos poleti se bodo vršile v Mona-kovem glasbene svečanosti s prograto-n Wagnerjevih oper. Produkcije bo dirigr.il generalni glasbeni ravnateli dr. Karel Muck Zbrana deia Uptona S:ncla'ra v petih zvezkih pripravi a Malikov? založba v Berlinu. Koncert dubrovniške filharmonije. V so boto. dne 16. ianuarja ie priredila dubrovni-ška filharmonija v Bondinem gledališču kon cfcrt s programom skladateliev Pucciniji. Belfeja, Griega in Mozarta. Višek koncerta sc,- bili trije večji odlomki iz Puccinijevi »Madame Butterfly«. Produkcijo je vodil ka pelnik dr. Pero šapro. Moskovska gledališča. Drugi študio Hu-dožestvenikov v Moskvi je vprizoril ob stoletnici dekabristovske vstaje Venksternovo historično igro »Leto 1825.« Moskovska po ročila pravijo, da je drama čisto konvencijo nalna. V Malem gledališču pa so igrali Su-hotinovo dramo »Pungačev in Katarina IL<-Uspeh te igre ie bil priličen. Vijolinist Kubellk v Rusiji. Slavni m svetovno znani violihski virtuoz Jan Kube-lik. ki si je že pred vojno napravi! ogromno premoženje in koncentira dandanes le še poredkoma. je povabljen v Moskvo in Lie-nirgrad. Nastopil bo v obeh mestih kot gost Ruske fiharmoni.ie. Prvi koncert se bo vršil mesoca oktobra v Moskvi. Program angbške opere cCovent Gar-den« v Londonu. Londonska opern Covent Garden priredi letos poleti več prednav, ki zbujajo že sedaj splošno zanimanje vseh kulturnih krogov Med pevci nastopjo: dunajska pevkr> Mar'ia leritza. ruski ba«ist Saljapin ter baritonis' Maleano Dabile Dirigirali bodo nais'avnejši dirigenii režirall pa najboljši režiserji sedanjosti Domače vesti * Iz mfaiisirstva prosvete. Profesor H. žen »ke gimnazije v Beogradu Stevan Reijlč Je Imenovan za inšpektorja v ministrstvo pro-•vete. * Izpreiaembe v srednješolski službi. Pro iesor Kuno Hočevar je imenovan za direktorja IH. reatoe gimnazije v Ljubljani Proiesor mariborske gisnoazije Maks Piraat je trajno upokojen. * Iz uradnega Usta »Uradni ltst« HdMjan-sfce in mariborske oblasti objavlja v sv-ijl 8. letošnji številki: zakon o Izpreroearibait v zakonu o poštnofaranllnem, čekovnem ia virmanskem prometu v naš! državi; nadalje odločbo o kroSnjarecju ter pojasnilo gie de pobiranja takse za otvorjena to tekoče račune pri delniških družbah. * Strokovni Izpiti zdravnikov sa prestop iz pripravljalne v pomožno skupino se bodo vršil! dne 15. februarja b naslednje dni. Prijave se morajo poslati do 5. februarja inšpektorju ministrstva sa narodno zdravje v Zagrebu * Direkcija državaih železnic, maštasko odeler.Je, Ljubljana, razpisala oddalo prevo za raznega materijala od postsjc Rakek do črpalke v Ze!5ah. NataučneJS pogoji so ras vidni pri mašinskera odelenju soba štev. 1S3 direkcija državnih žeietznlc LJubljana. * Naprtviovafl}« v pravosodni službi. S kraljevim ukazom s dne 28. decembra 1925. so pomaknjeni v višjo skupino: dr. Ivan Jančič, državni pravdnik v Mariboru, v 4. skupino I. kategorije; dr. Ivan Hojnik, namestnik državnega pravdnika v Mariboru v 5. skupino I. kategorije; dr. Lavo Mastnak namestnik državnega pravdnika v Ljubijani v 7. skupino I. kategorije; dr. Matko Zorjaa n?mestolk državnega pravdn&a v Mariboru v 5. skupino I. kategorije. Dr. Ivan Likar Je imenovan za državnega pravdnika v Cefe v dosedanji skupini. * Iz zdravnica ihoralce za Slovenijo. Zdrav ska zbornica za SJovenUo !e izbrisa la iz svojega imenika Ur Andreja Arnska, ki je premeščen *z Celja za upravnika stalne vojne bolnice v Mo&tar, in dr. Leona 1 r minerja, ki Je iesigniraJ na zdravniško prakso ter se izselil iz zborničnega območja '' Izprememia v državni službi Inšpektor finančne kontrole v LjtMaSii Pavžie Virič je premeščen v Zagreb, pomočnik sJda diščnika mariborske carinarnice Fran Ber-fcžnik pa ia trajno apokojesi. * Nov občinski gerent, Cfečinski isrent v Sek, okraj Murska Sobota, JožeJ Krčraar je na lastno prošnjo razrešen gerentskih poslov. Na njeeovo mesto je Imenovan za gereata Jožei Kak, posestnik v Velikih selili. * Za prvo letošnje porotno zasedanje so imenovani za predsednike: pri deželnem so diSču v Ljubljani podpredsednik deželnega sodišča Fran Rekar, pri okrožnem sodišču v Novem mestu dr. J vrni Poletišek, pri Ckročnem sodišču v Mariboru dr. Fran 2i-ber m pri ckrožuKn sodišča v Celja dr. Jor \ ap Kotnik. * filmen, Dne 37. t m. se Je poroči! g. Slavko Tancig, uradrik dtrekdje državnih železnic v Ljubliani, z gospico Viko Likar, Železniško uradnico v Zidanem mostu. Mladi narodni dvojici želimo obilo sreče! * Poroka. Včeraij se je poroči: v Ljubliaai g. Zdruvko Rus, trgovec na Bleda, z go-gplco Arseitco Zri.račevc z Bleda. Bilo srečno! * Kongres članov Zveze kuliuraiij društev v Mariboru se bo vršil v nedeljo, 31. Januarja v prostorih Čitalnice v Narodnem domu v Maribora cd 2. popoldne Mprej. Dnevni red: Otvoritev, razgovor o predavanjih. prireditvah in knjižnicah, o notranjem dolu v društvih, predlogi in nasveti. Udeležite se vsi zborovanja, ki je veiike vpž nosti za kulturni napredek našega naroda. Ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo in je odbor na vsa društva razposlal potrebne izkaznice in navodila. * Zanimivo predavanje na Bleda, V So-kclsk&m domu na Bledu predava v soboto 30. t. na. ob 20. pod okriljem »Zveze kulturnih društev«, Rasto PusiosleirŠek o terni »Težnje severnih in Možnih Slovanov pa uj&Hnjenia«. Po predavanju ca kinoapa-ratu skioptične slike, večinoma, v barvah iz Prage, Češke, Morave, Slovaške ia Tat-rc in fi'rr. »Prihod jugoslovenskih žurnali-stov v Prago«. Slike tolmači predavatelj. Kdor je že bii ca Češkem ta kdor ss hoče letos udeležiti vsesokolskega zleta v Piagi, tega bo zlasti zanimalo predavanje Ic lepe slike. * Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Nedavno srno v polemični notici radi primera navedli tudi Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, češ g. Vrto vec b! lahko povedal, da fcadl v avtonomnih zavodih ni vse zlato. Q. predsednik Pokojninskega zavoda nas opozarja, da bi se mo g»! dotični pasas razumeti kot očitek, da se sedijo v tem zavedu nepravilnosti. Seveda ra<2 vzamenjc na znanje, da inia g. Vrtovv-c v reprezentanci zavoda samo en glas tn da se kot član rentne komisije po-Steno trudi. CL predsednik nadalje ugotavlja da je znesek zaostalih premij razmeroma jako rJzek in da se zastankl ia tam tetfrju-jejo eksekudiskfm potom, kjer Je krivda na brezbrižnih gospodargh. Stroške za nadurno in izvennonnafco delo pri gradbi stano-vanjskft hiš ne nosi PofcoMnskl zsfvod, temveč podjetje, ki Je zgradbo prevzelo za fiksno ceno. * Društvo sejmarjev ra SJoreoSjo je tme- v nedeljo, 24. t m. svoj redni letni občcl ibor, katerega se .»e udeležilo lepo števflo S^aov, med dragimi tntfl zastopnik tovarišev !z Kranta, Anton Btzlak. Poročila posa- IH M Isetaega pridelka Saste^sivo M, Savtar, Ljsdili&M. mezaifc društvenih funkcijonarjev so bila spreMa z žlvahntm odobravanjem, nakar je bH dmStvena blagajnik g. Šolar izvoljen za častnega Oana. Podpredsednfe Lapša ie s trpkimi besedami opisal težavni po>ožaj sejmarjev ta apeliral na vse, naj se zavedajo svojih dolžnosti napram društvu. K solidarnosti k vzajemnosti so pozivali tod! vsi ostali »Dvorniki. Pri volitvah !e Ml z aiallm! fziunaail čzvollea stari odbor z Alojzijem Mohoričom kot predsednikom lia čelu. * Najnovejše hmaštvo »se?'ašiegaa pro-svejneta taiuistra. V učnem načrtu za naSe osnovne fcle ie tudi pouk deSkih ročnih del, ki Je brez dvoma važen zlasti na kmetih. Naravno je, da moraio biti učitelji ca osnov nih šolah, ki hočejo ta pouk vršiti, tudi sami v tem poučeni. Radi tega se je pred nedavnim posrečilo dobit! v Mariboru na državno moško učiteljišče strokovnega učitelja, komaj pa Je ta mesto nastopil in začei poučevati, Je gospod »seijaški« minister pro svete Stlpica Radič izda! uredbo ali odlok, s katerim se pouk de Sitih ročnih del na «11-te!J!Sčih ur.lnla. Po p^rostl člcvegki p imeti bi bilo pač Ulično, da bi ss ukini! ta pouk na osnovnih šolah dotlej, dokler ne izide iz učiteljišč tudi v tej stroki cela vrsta dobro podkovanih učiteljskih moči. Toda gospod Radič je, kakor vedno, tudi tokrat postavS koza na rose mesto na noee. 4 Prodala trboveljskega premoga. Kakor poročajo zagrebSke »Novostie, je reorganizacija prodaje trboveljskega premoga gotova stvar. Reorganizacijo bo izvedla nova delniška drtfžba, k»ie delnice bodo izključno v listnici Trboveljske drusSbe. Nova delni 5ka družba se ne bo bavila samo s prodajo premoga, ampak ima dalekosežnejše cilje kakor odkrivanje novih nahajališč premoga StAezs. in drugih rud, snovanje novih podje-tii aa tem področju ter spicii pospeševanje naše montanlstike na modem! podlagi, po-sl-jžuifoč se najnovejših te-haičnih pomožnih sredstev. Družbi se je baje posrečilo, pridobiti za to stvar prve gospodarske osebnosti iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. * Kuiiunjo-Mstorična razstava v Dubrovniku. V Dubrovniku se vrše priprava sa prireditev kuituroo-historične razstave mesta Dubrovnika po vzoru razstave v Zagreba. Raaatava se otvori letošnjo jesen. * Pomoč našim rojakom v Italiji. Po fei-cižattvi istrskih begimcev se snuje v Š&eni-ku društvo za pomoč našim rojakom v Italiji Svrha društva je, da vsaj nekoliko ublaži upfiv in delovanje porazne Gentilaeve šolske reforme. 4 Nov! 1000 dinarski bankovci V pristani šče aa Sušaku jc dospel predvčerajšnji® francoski parobrod »Teneriffa«, ki je pripeljal pošiljko tiscčdtaarskih bankovcev v skupni vrednosti 1200 milijonov dinarjev. Novi bankovci pridejo že prihodnji mesec v promet, stari tisočaki pa se vzamejo iz obtoka. * Malvcrzactje v mostarskl tvornicš tobaka. V Mostaru se je včeraj pričela sen-zacijonaina sedna obravnava proti Selkn A'£'jb6£ovič!i, ki fe obtožen zaradi številnih malverzacfj v tarnkajšnlS tvornfcl tobaka. Proces bo trsla! cel teden. * Peisveo ? oslježkih sodnih zaporih. V zaporih sodnega stola v Oslieku je te dni obolel kaznjenec J. Pavič. po poklicu tvasar. Ko ma je temperatura aarasia na 39 sc ga poslali v bolnico, kjer se je na Paviču ugotovil pegavi lesar. Ker je prišel Pavič v stik z jetaitejčarji In kaznjenci, ie bil ves sodni stel stavljen pod. karanteno, ki 'bo tra jala Štirinajst dni. Predsedstvo sodnega stola Je zato do nadaljnega ustavilo zasliševanja ter so preložene tudi glavne razprave. * Smrtna nesreča na radovljiškem kolodvoru. Kakor smo 2e včeraj poročal! je v torek na železniški postaji v Radovljici 27 letna Krteta 2nidaršič iz Save pri Jesenicah smrtno ponesrečila. Prišla ie po opravkih v Radovljico ter se hotela z mešanim vlakom štev. 942, ki se pa na radovljiškem kolodvoru ne ustavlja, vrniti domov. Ker vo.zi mešani vlak skozi postajo precej počasi, jo Krista skočila lia stopnice vlal:a tor se pri jela za prijemni drog. Izgubila pa je pri tem ravnotežje, omahnila in prišk pri t&m pod kolo vagona, ki ji je odrezal obe nogi. Dobila pa Je tudi na glavi težke poSkodbe. Na progi so obtežale nad kolenom odtrgane nege. Prvo pomoč je nudil nesrečni©! dr. SorajnSc v kolodvorski čakalnici. Bik je še dve uri pri polni zavesti ter prosila zdravnika naj jI da strupa. Kmalu nato pa se je onesvestila ta izdihnila svojo dušo. Pokojni ca ja b2a v narodnlii krogih povsod priltub IJena. Sodelovala je pr! vseh sokolsklh in drugih narodnih prireditvah. Truplo pone-sretfenke so prepeljali r.a Jesenice, kjer se Je Trčeraj popoldne vršil pogreb ob ogromni udeležbi tamkajšnjega prebivalstva. + Viotn v srezko blagajno.. V prostore srezkega načelstva v Tit&lu v Vcjvodkii sc vdrli v pondeljek zllkovci ter skušali razbiti ielezno blagajno, kar pa se jim tri posrečilo. Razbojnik! so vlomili nato v pisarno srez-kega načelnika, odpri: njegovo ročno blagajno ter odnesli večjo svoto denarja. Vest 0 tem vlomu je povzročila v Tltehi veliko senzaclj-c. Veliki župan je Oilredil strogo p:e isfeavo. Značilno jc, da je to že drugi vlom v omenjeno srez;ko biagalno. » Publikacija ljabljejukaca »«le.s-iiaa. Sunoiiioibc publikacij letoSnjeji volssefni v LjubHani. ki c« t/S 05 iS. junijs do 5. juliji, j» Dr«TEe!a ' IjuMUnika lT7dii < songccli/o Eiprs«, r.6claa» Com?auy». Prod Mjtac.n bodo iiBs Itlrl Stevilts t--JaBkega' «v«ntiii?. 1 Mit, tanlmlvo vMbiuo. prillkom ot-roritv» vrie-flojma oficjjelni »ejcijki kaialog. o plaaln,tU dom oa Hiral jori. Na sadaja dva po-bolo^raujske podružnica SPD gleds vrultv« nabi-ralaUi pol ia nakazila denarja v korist igrailb« Pia. auiakf^' duma, te Je odiralo ttIo malo ibiraleljav K«r Je rok — 15. Januar — le potakel ln k,'r mora odbor podrululc« raideUti premije iim preje, se ponovno prosijo rn jttratclji, ia odpof.ljejc vw zbrana ▼sote in vrnejo pole vsaj do 10. februarja. * Obrtno-nadaljavalsa Jota t Tržiču naznanja, da priredi s pomočjo urada za po6pe5ovacje obrti v fjjubljaci 6 tedenski prlkrojevalni telSaj za_ krojače in JirUja. Poučeval bo potovalni učitelj za krojaltvo g. Alojzij KnafclJ, ln sicer vssi dan dve url, ki te določita sporazumno • udeleienc'.. V »tčaj m «prejci-majo vsi pomočniki ln pomoiniec, iakor tudi g. mojstri ln mojstrica. Pouk je troiplaJen, le za saalenje prostorov prispevajo uiielelenci. Priirla^p fprojrroa do J6. febrairja vo ,a obrtno-nadalievalne Sole v Trliču eti dan ia v nedeljo ob navidcli antdaih urah t« Originalna ruska godba BALALAJSE bo svirala pri lenomenalnem filmu Siloestrooa noč razuzdanega Od ssbote dalje v „EINO ID3AI" Sortno drsališče S. K. ILSaiJE. . um Vsteginina saeno Din 5*—. Rovost sa Lifibijano. §sta dan dopoldne drsalne tekme za prsensivo države. da tudi natančnejša navodila in pojasnila. Obenem s« razglaia, da se organizira tudi tsčaj za mizarje, ln sieer za lule&je (bajcatijo} lesa ter za kovače za av-tog:eaiiko varjenjo. Šdor ie za ta dva tečaja zanima, na 1 se prsv ta!;'-, javi pri vedsivu obrtao-c.tda'Jo-vuine SoW v TVSlt«. * Učiteljsko po vat n drvtftvo. te onJ.rat obvaSčanso ir, vabimo pavte in pevka ra pevsko vajo, dne SI. te- §a tuose^ a ob 1'. ari v Glasovni Haticl. Doputt! so ovoljeci. Pridite gotovo. ■ » Za cSokotakt Tabor, nabrali ob priliki zlate poroke br. J. Ce."Et>ta ia gospo soprogo žoOO Din. Odbor društva sa zgradbo s-3 v?em darovalcem naitopleje aahvaijuje s ieljo, da jubilanta iz rna&a sokolske rod-bins uživata tudi nadaijo svojo starost v sreči iD za-dovoljHtvt. • Vsakega praveja planinca dolžaost je, da pobiti 1. februarja na planin-ki pisa, č?gar čisti doDičok jo namenjen za kritje stroškov Ccuca na Krvavcu. Pri-hitlte vsi, ki Vam je oi.-jto] Doma na Krvavcu linb, da ga izdatno podprete in se pri tsm pežteno pozabavate. Iz Lkbliaee b— Ministrski predsadiiBs Pašid v LJubljani. Na povratku iz Motne Carla v Beograd se je pripsijaJ včeraj ob 16.16 ministrski predsednik Nikola PaiiČ s s^/ojo soprogo ia hčerko s tržaSkim bsacvlakom v LJubljano. Na glavnem kolodvoru so pri-čakovaJi g. Paši da; {»msočaSc nriiistra sa.c-bračttja tal B. Popovič, vel&i šupaa dr. Bailtič, dJvSzCifii' komanidant general Kals-fatovld, želojjiIsSd dirdrx>r dr. Borko, policijski direktor dr. GuStin. Na peronu sa le naforaio precej občinstvi Mta. predsednik je povabil najprej k sebi d&virfjskega komradanta seneraia KaJafanovida, nato pa velikega župana dr, B^tiSe., s katerim se je dalj s časa razgcvarjal, ter posacčolka •rti-trfstra ssobrača^a issž. Po?»viča. Ob 17. uri se Je inJnfeteskl prefce&ii z beoffiraj-skin brzovMcom oii^eljal pr<-S Beo®radu. Pred odhodom se je pokasatl pri zaprtem okna 'ji prijazno cdzdtavfjs^ na poa-irave občinstva, O. Pašid prav svsže iagledb in vidi se mtu, da ie Je r,a Riv^or! debro popravil. u— PessjfflscSj n&sfeira sacisničaja v Ljub" Sjaiii. Z včerajšaftm btiigrajskim brzovlakom je prispel v Ljtisljano pomcČE& nii-nfstra sacbračaja ktt. Bora Popov li s beograjskimi Sani kosott&ta Južnih žeiaz-ric. Na kolodvoru ga je posoravii direktor žele?alc dr. J. Boafco z gospodi ljubljanske direkcije D. 1 G. Popovii predseduje sejam konrfteto J. i. u— Koncort vi^.-liiskcsa vtriKoaa S«ia Popoka, V pet^eSc dse 5. iebrttafja koncer-tira v ^l&ljaiiikem dramskera gledaHščn vljolinski virtuas SiiSa Popov, profesor dr-^vuaaa ko3servKtt«i:a v Sofiji. Saša Pa pov je vitucz, si 4iživa v sredisS* Hvrcp! jako lep sloves ter je tia vseli svojih dosedanjih koncertih dosegal izredno lepe uspehe. Za Uublj&no bo ta koncert tedl že v tem pogleda diogeč^k, ker Je umeisik sin boig-arskesa naroda in ker prvikrat kon-corfcira pri nas. Preapfckissja vstepulc od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene dramske. u— Vozniki Lo avtosacblSsii. Znano Je, da med navadniasi voznikj a aviamobillstl odnašaj! niso ravno prisrčni. Zato pride med njimi cb raznih prilikah kaj rado do raznih diierenc {n nastopov, ki Bmajo včasih prav nerodne posledice. V STedo se Je raorvi! med <> vwo!uigrt' »Vdova P,c'»ufca.. Zaiotsi ob "zvečer. Pričakovati je čim StevilneJJe u.ielrfbe. — Miadlneka organizacija »troiovue »Unije« v t.JutJljiBl obhaja dna SI. januarja v restavraciji »Pil Levu», Ocsposvctika eer,ta obletnico svojetra ob-toja. !l'e« "Itd. Kod edmorent svin lastni UmburaSki or-teater. fTiredItev ss vr!l pri pogrnjenih mizah. — UdrcScnje rezer-.-nlls otlcl/a I ratnika — pododbor LJcbijaaa tklkuje rolrJ zbor, ki te bo vriil v noboto, dne ttl te! r,iarja 1986. eb PO. uri v tMtnen lokalu v Ljubljani. Ko-igresa! trg St. 1, n. OMUtropjc v poslopju <£nzii>o>. O dnsvnam redu bo veai iian >a poM^sej «bv«5čen. Cprava pododbora. a— Vcčerca Svetosavsto proslava Je v sredo privabila toffi-co odličnega cbčinstva, da je bii tudi konccrtn: del proslave s plesom na višini mariborskih prireditev. Spored koncerta sam je dostojno roprezenti-ral mariborsko kulturno žndjenje. Moški zbar mbx8h pevcev »Drave« Je pod vodstvom prorano zapel himno sv. Save, De-vevo »Moi očka 'ma« in AdasnJčevega »Lu-dpetra«. Vojni orkester je pod taktirko kapelnika g. Čcnr.aka tako ugajal, da Jc moral zadnjo točko, iinale iz opere »Život za čara« ponoviti. Simpatičen Je bil nastop Devovera kvsrteta ln našega koncertnega pevca g. Čivka, ki ga je diskretno spremljala pijanistka ga. Apihova. Ona Je izvajala tad! sama dve moderni skladbi Račhmaninov »Preludtji in Bortkijev1c:ev »Lamentation«. 2ela je zasluženo pohvalo. Koncert je počastil tudi veliki župan s soprogo, župan dr. Leskovar s soprogo, ko-maflant mesta general Kos:d, min. v p. dr. Kukovec ,vsl poIkovnUd in drugI vllf častniki ter ci\Tl-ni zastopniki uradnv, šol ir: društev. Z ozirom na številne prireditve zadnjega časa, ki se kaT vrste dan za unem, je bil obtsk -prav časten. Nad odrom je visela slika sv. Save. Koncertnemu delu le s*edi! prav animiran ples ob svlranlu vojaške godbe. a— Posreb feL delavca Rožiča. Včeraj s« Je vršil pogreb pred par dnevi ponesrečenega železniškega delavca Antona Rožiča v Studencih. Rožič te b!l uriuJben v delavnici državne 7e!e?3ifc:e r>rf koroškem kolodvoru in !e že dalj časa bolehal. Pre- Zobje beli in čvrsti usta sveža in lepa to je uspeh zobne paste Za negovanje kože: P1E1C0 - fltoifi - vraAmi na železniškem tiru vsled ledenih tal spodrsnilo, padel je na hrbet in priletel z vso silo z glavo na zmrzla tla. Nesrečnež Je obležal mrtev. Včeraj popoldne je vse delavstvo zapustilo delo in se udeiežilo pogreba ponesrečenega Rožiča, da demonstriralo proti zdravniku, ki je baje izrekel, da Rožič iti umrl vsled padca, ampak sa Je baje v istem hipu zadela kap in rodbina umrlega radi tega ne dobi nezgodne rente, ki je višja kot pokojnina. Posreb se je vršil na pokopališče v Studencih in je z ogromno udeležbo veličastno učinkoval. Delavd so poleg tega uvedli tudi nabiralno akcijo za preostalo rodbino svojega nesrečnega tovariša a— Pomlajenje gledališča. Letošnjo sezono je mariborsko gledališče s svojim an-saanblom zelo nazadovalo. Saj je izgubilo celo vrsto prvovrstnih moči, oba Mitrovioa, Vladi mir ovo, Janka i. dr., kot nadomestno pa ni prejelo enakovrednih umetnikov. To se čuid pri vsaki predstavi. Najhuje pa je to, da manjka zlasti mladih moči, ki bi prinesle življenja na oder in b! publika mogla vsaj upat! na razvoj. Tako morajo često mladostne ljubiimske vlo-ge igrati stare m;>čl itd. Temu velikemu primanjkljaju bale hoče intendant sedaj odpomoči s tem, da bo angažira! za dramo, kot tudi za opero nove mlajše moč!. a— Tečai za radlotelelooljo pripravila Ljud.Uca univerza. Prijave sprejema predsednik I.Judske univerze pismeno ali ust-meno pred vsakim predavanjem. pri Gotzu ? Mariboru a— Roparski napad v Rogoznlcl pri Mariboru. V torek zvečer se je vrača! iz Maribora posestnik Toplak iz Dornave pri Ptuju proti domu. Na cesti pri Rogozniri ga Je nenadoma napadel neznanec z nožem. ga ranil in oropal. Toplaku, kj so sa morali prepeljat! v bolnico, je napadalec vzel k sreči samo 200 Din, ker je imel posestnik ostali denar skrit v zadnjem hlačnem žepu. a— Vlom iz maščevanja? Na Teznu je vlomil v tovarno Rastoger ta drug bfvši na. stav'ienec Jože Hfinigtnan in odnesel 23)0 dinarjev. Po aretacij! se ie izgovarjal, da Je storil to Iz maščevanja, ker so ga ba;e svoječasno v isti tovarni po nedolžnem obdolžili tatvine čevljev. J i iiitU m ^i&UMi (35c Freuta ose Gasse) Sloviti roman Hugo Bettauerja, avstriiskeea pisatelja, ki je bil umorjen radi preglasnega izreza o nemorali, ki je nas'a'a po vojni! Kino.......? Temaiturnirji v ljubljanskem šahovskem kiubu. Ljubljanski šahovski klub razpisuje tri tema«tuTn:rje na različna otvorjenja. Pr, ve poteze so predpisane. Prva grupa igra na tčmo »Indijska igra*., dn:ga «Ret;jevo otvor jenje», tretja «Sicilska igra». To je prva prireditev te vrste v Ljubljani. Važno je, da se igralci nauče teorijo otvorjenja. Igra se s turnirekimi urami. Prviave sprejemata podpredsednik in tajnik. Kavcija znaša iO Dinj Turnirji prično 1. februarja. D--*mski turni-. Dne 1. februarja se prične v ljubljanskem šahovskem klubu darriski turnir. Po polletnem obstoju damske sekci. je bodo članice kluba prvikrat igrale tur, nir za prvenstvo. Vabimo članice, da se pravočasno nriglase. Dame. ki še niso v ša» hovskeni klubu, pa bi se rade udeležiie tur, nirja, morajo vstopiti v klub, nakar se jih . pripusti k turnirju. Prijavnica znaša 10 D :-,, tekli ponedeljek je zopet nastopu sJužho. ; Prijave sprejema tajn:k v^alc dan od 5. do Ko pa je šel v delavnico, mu je pred i 7. ure zvečer. Igra se dvakrat na teden. B ALALAJKE — BALALAJSE — — ic S%l7G3treya nod razuzdanega If^eia se bo glasilo po vsej Ljubljani. Od sobote naprej kSso „16881". Rezervirajte si vstopnice. onstran grame p— Velik ples je priredilo v sredo na dan jv. Save žensko podporno društvo jugoslo« venske kolonije v Trstu. Ples se je vrSil v veliki dvorani hotela *Savoia» tn je potekel sijajno. n— Bilanca lovske razstava v Gorici. Do« hodkov je imela lanska lovska razstava v Gorici 198.604.90, izdatkov pa 185.305.45, prebitka jc torej 13 299.45 lir. Porabi se v dobrodelne svrhe, katerih so deležni tudi kraji: Tolmin, Bovec. Idrija, Kanal, Ajdov« ščina, Komen in Postojna: dobijo po 200 lir. Azili «ltalie redente« v Kanalu, pri Sv. Lu« c;ii, v Cerknem, v Podbrdu, v Idriji, v Vol« č.ih, v Tolminu, v Kobaridu, na Žagi in v F.ovcu dob;jo po 200 lir; torej gre 2000 lir lovske razstave v raznarodovalne namene. Tako ni že skoro nobene njihove prireditve, pri kateri bi se ne mislilo oa raznarodo« vanje »drugorodcev«. p— Videmska krha. Iz Gorice nam po« ročaio: Veiike važnosti za vso pokrajino je sedania kriza v Vidmu. Pomotna je trditev, da se je delovanje predsi-dnika pokrajinske uprave conte Caporiacca med Italijani sploš« co hvalilo. Ko je nastopil conte Caporiacco svoje mesto, se ie poiavil spor mrd Gorico in Vidmom v ostri obliki. Predsednik se je nekoliko vdaial, ali nasprotstvo je ostalo. Napram Slovencem je bil Caporiacco Itali« jan sedanje dobe. V faitetovskih krogih pa so je naglašalo, da je premalo fašista v njem. V Videm je poslan fašistovaki komi« sar Morello, ki ima napraviti v faiistovakih vrstah red in fašistizirati mora deželno upravo in občinsko v Vidmu. V tej zadevi se nahaja v Rimu videnski prefekt RiccL Ko se vrne, sledijo imenovanja na m »»ta onih. ki so odstopili. Ti so: oonte Caporiao co, predsednik pokrajinske uprave, Spezzot« ti. občinski komisar v Vidmu (bivši podtaj« cik v finančnem ministrstvu), in pomožna komisarja v občinski službi conte Prampero in Marcovich Fašisti v Gorici napovedujejo novo dobo za goriško mesto po izvedeni fuštizaciji v Vidmu. Slovenci se vprašujejo, nli pomenijo videmske izpremembe za nje še hujše čase. ali pa morda končno le krene fašizem na pot pravičnosti do drugorod« cev?l p— Italijansko državljanstvo potom opci« ie so dobili v zadnjem času: Andrej Mač» kovšek v Idriji, Bruno in Fran Klamert v Rihembergu, Anton Berčič v Idriji, Josipina Terčič, vdova Andolieh v Sv. Križu pri Aj« dovščini in Pavel Netzhandt v Gorici. p— Dntfia razstava male industrije se otvori v Firenzi meseca marca t I. I'dele« že se je tudi obrtniki iz Julijske Krajine. Iz Celja Iz Trbovelj e_ Koncert »ljubljanskega Zvnna« (na Svečnico popoldne) pormenl za Celje izreden dogodek ni dasi je predpust ter tudi Celjani kot za stavo letos plešemo, bomo vseeno eno popoldne z vese!iem žrtvovali ter posetili koncert, ki zasluži vsestransko nvaževanje. Vstopnice prodaja knjigarna Leskovšek in Goričar. Preskrbrmo si Jih pr?) tn nr-^nlnimo dvorano, da pokažemo svoie simpatije požrtvovalnim I1ub'janskim oevrem in pevkam. Ker so železniške zveze zelo ugodne, Imaio priliko posetiti koncert t"di vsi prijatelji netja b StxxJ™jega Št.ijerja. Koncert se začne točno ob štirih p.>?aldne in b> trajal le poldrugo uro. e— Upokojitev. Na svojo lastno prošnlo je bil s i. januarjem upokojen višji davčni upravitelj in predstojnik davčnega urada v Ce'ju g. Alojzij Knez. e_ Pobiranje občinskih naklad. V smislu občinskega proračuna bo pnbiira.!a mestna občina celjska v letu 1926 na mestnem ozemlju: 1(J% najemninski vinar, 4% kanalsko pristojbino, 15% vodni vinar, ter i vodni pavšal v dosedanji izmeri V tuj;h i ol>č;nah, kjer le napeljan mestni vodovod, ; 20"-% vodrd vinar in predpisani vodni pavšaL ; Ker so te občinske naklade v štirih obrokih naprej plačljive, tn sicer 1. januarja, 1. aprila, 1. julija 5n 1. oktobra, vsakokrat s četrtinsklm zneskom, se hišni posestniki po. zivajo, da prvi obrok, ki je zapadel s 1. Januarjem, plačajo pr! mestni blagajni naj- j '<3sr.eje do 15. februarja. Od zamujenih plači: se zaračunalo 6% obresti Od zamudnikov se bodo zapadli zneski z obrestmi iz- ; tir j evaJ i prisilnim potom. e— Okoliška šota v Ceiju. V četrtek se je vršila v Cetju na Dolgem polju stavbeno policijska komisija glede zgTadnje nove i okoliške šole in sicer pod vodstvom sre- ! skega poglavarja, vladnega svetnica dr. 2iuita, prosvetnega inšpektorja dr. Poljan-ca ter ob ogromni ude'ožl>i interesiranih okoličanov. Na čelu približno 50 mož le prišel tudi nekdanji šolnik, sedaj lastnik gostilne <~b okrajni cesti pod okoliškim pokopališčem, ki bi imel rad šolo v svmji Nižin! na Skobernetovem zemljišču. Seveda so se vsi navzoči čudili, kako tno1e'ke. Strokovnjaki so v veliki večini proglasili ta mesta kot neprimerna za 5o'o. Pri kntrrtsijst-em ogledu se )e raz-"'"la vsa gonja š^Ii nenak!onien:h krogov m ie sedaj irpati, da b0 šolska oblast napravila sedaj konec temu početiu. »— »Ljubljanski Zvon, t Celjn. N» SveSnico, dne !. febrmria pri rr'M kakor imo omenili v t-H V i dvorani Celjskega doma daleko tnano pevsko dniStvo .Ljubljanski Zvon. svoj koncert. Izvajalo ho skladbe A Lalovjea. P. Adamiča. St. Premrla. t. Ravnika in T. Pnr5:ča iz noveJSe dobe. Koncert ce začne ob 4. popoldne. da ee ga bodo mosjli ndeležill tml! oVr,'i?nr.i. Vstomleo se dobe že sedaj pri tvrdkJ Gorila r ic I.esko-lek « Celju, e— Trlfflavnnskl pita. Za to tradlrilonetno akv -Vo prireditev, ki bo vrSila dne 6. f-hmarja v »CVt.kem domu,. vlada pov.od ogromno zanimanje, Trielavanskl "ples obeta postati naJsiJajnejSa prireditev letoftnje plesne sezlle v Ploveniii. gotovo pa >10 zabava tudi telo animirana in prisrčna, kakor je bila le na zadnjem triglavanskeia plesu t Celjti pred Scitinl teti. i »— Obrtniški ples. Zrn obrtnllkl ple«, dne t. febrn-a\:a v N*Tro.|nem domn ie razposlalo OSPef.loven.ko obrtno drn^tvo okoli rabil naelomlkom » nte^tu ia na d*le!i Pri tako ofrromnem (teviln Je kaj lah->0 ToroJe. da bl ta ali oni ne prejel rabila. DruStro i* v dobri reri. da Je r«Tpo*lalo r-em. Pe bi pa vendar kdo rabila ne prejel, nai tepa nikar ne Šteje 7 ,To Ponarlfamo, da po na ples vabljeni r«t. V»-**li^ni odbor je storil vse. da se bodo eenleni tro.t:e doKro posetili la odnesli Is prireditve najboljlie rtise. E.Vor rra leta. |e tndl letos preskrbljeno ta solidno po"tre*bo Ss'a skrb bo. da bo rsem in ▼ r«,kera erirn n.treieno Podeinje vojaška godba iz Maribora. VMo^nina rs osebo 10 Din. t— Na Doberni so nagnali klerikalne *a« upnike, ki so prišli v stanovanla po glasov« niče. V samskih hišah so io prav tako liku« pili v družbi s socialdemokratskimi raupni« kL Razburjenie radi nasilnega in zvijačne« ga pobiranja o!a«ovnic je bilo v rudniški kopalnici na vzhodnem okrožju tako veliko, da bi se kmalu vsesplošno stepli, če ne bi trezni delavci pomirili razburjene duhove. Opaža se, da so tukajšnji klerikalci 8 svo« jo organizacijo pobirania glasovnic skoraj popolnoma odrekli. Odtod tudi njihova sil« na jeza v »Slovencu« t— Zborovanje radi Bratnvske tkladnlc*. Pretekle dni je sklical v Rudarskem domu g. Vinko Grabnar, načelnik Rudarskega do« na in odbornik Bratovske skladnice. zbo« rovanie delavcev.volilcev Predmet razprav liania so b:!e spremembe v novem pravilni« ku. G. Grabnar Je podal kratko poročilo o zadnji seji v Ljubljani in prebral prenov« I.ieni pravilnik, ki bo predložen skupščini 14. februarja v končno odobritev Predlagal je, naj pošlje na skupščino trboveljsko de« javstvo samo 10 zaupnikov namesto 2N, ko« likor jih je upravičenih prisostvovati. Mar« cel Jtorga iz Ljubl|ane je v dališem govoru pobijal točko za točko »voiega predgovor« nika. Predloženi načrt sprememb v novem pravilniku se mu je zdel skrpucalo, ki niti najmanj ne ustreza wciialnim zahtevam industrijskega delavstva. Delavski predlogi k spremembam pravilnika, da Ie deloma ustrezajo. Odločno je protestiral proti pred logom zastopnika težke industrije. Dirjal je. da je nujno potrebno obrniti se na vse stro. kovne organizacije brez razlike politične pripadnosti in skupno protestirati na pro« testnih zborovanjih v vsej Sloveniji proti predlaganemu pravilniku. Navzoči zboro« valci se niso ogrevali niti za izvajanja prve« ga niti drugega govornika, ker so vse pre« rr.alo poučeni o nameravanih spremembah in o njih pomenu zanje. Zaključno besedo je imel g. Grabnar, ki je ošibal dejstvo, da se namerava vložiti od strani levičarjev 5e ena lista za občinske volitve in izjavil, da ne bo dopustil v Rudarskem domu nobenih levičarskih sestankov, dokler bo on načelnik in zborovanie zaključil. t— Levičarji Gustinčičevct bodo v ne« deljo 31. t. m ob 16. popoldne zborovali pri Forteju na Vodi. Vstop bo dovoljen samo onim, ki se bodo legitimirali. t— Ljudska visoka iola priredi v nedeljo, točno ob 14.30, nadaljevanje predavanj pro« fesorja Melika iz zgodovinskega področja. Predavatelj bo govoril o naši državi. Iz Laškega — Javen demokratski shod. Dne 21. ja» nuarja se je vršil v pivnici javen shod de« mokratske stranke, na katerem je poročaj poslanec dr. Pivko. Shod je nadvse sijajno učpel. Udeležencev je bilo 137, med temi dva klerikalca in dva do trije radikali Ker je bilo nekaj udeležencev iz okolice, lahko trdimo, da je izostalo naših volilcev le okrog 40. Predsednik dr. Roš ni torej za« man naglašal, da je SDS prejkoslej lahko ponosna na svojo trdnjavo Laško, pa naj butajo na njo nasprotniki še tako od vseh strani. Dr. Pivko je v poldnigournem stvar« nem govoru razpravljal o notran jepolitič« nem položaju. Vsi hrez razlike prepričanja so z največjo pozornostjo sledili niegovim izvaiantem ter jih odobravali z odkritim priznanjem, da si naš trg boljšega zastop« nika pač ni mogel izvoliti. Shod je bil vi« soko nad običajnim nivojem podeželskih shodov. Nobene demagogije ni bilo. Tudi cba navzoča klerikalca sta dobila besedo, odgovarjala pa sta jima dr. Pivko in dr Roš katerih izvajanja so spremljali zborovalci z velikim odohravaniem in navdušenjem. — Shod bo rodil najlepše sadove. Naše vrste se množijo, vsi napori klerikalcev se bodo izjalovili. Laščani ostanemo, kar smo bili: narodni, demokrati, zvesti svojim načelom in svojim voditeljem. Nikdo nas ne spravi na stranpota! — V soboto bo zboroval v Celju naš vod« ja, minister n. r. Svetozar Pribičevič La. ščani se odpeljemo na shod z vlakom ob 7.45 zvečer. Naša udeležba mora biti častna. Nihče nai ne izostane! — Klerikalci se htidujejo v »Slovencu® nad »nečuvenim terorjem« demokratov pri volitvah v Delavsko zbornico, zlasti nad dr. Rošem, ki je na shodu v četrtek pozval delavco io delodajalce, naj prinesejo gla« •ovnice njemu, da jih odpošlje glavnemu volilnemu odboru za Neodvisno delavsko stranko, ker se je bati, da Jim bodo skuša« L klerikalci izvabiti glasovnice. Prav Je imel, klerikalci so namreč ž« na delu; v Hu« di jami izrabljajo pri rudnilru delovni čas za agitacijo. Kaj res ne bo napravila TPD reda? V pivovarni se godi enako. Delavec Riček je priznal da je namenoma napačno informiral klerikalnega dopisnika P., ki je pisal poročilo o »nečuvenem terorju* v «Slo« vencu«. Ali bo pustilo vodstvo pivovarne tako obrekovanje uredništva nekaznovano? Zahtevamo enako pravico xa vse, in ničesar drugega. Laščane pa pozivamo, da pokaže« jo tudi pri teh volitvah svojo disciplino. Glasu i te vsi za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudolf Juvan! — Tukajšnji obrtnik F. je bil radi navi« janja cen obsojen na tri dni zapora in na neprimerno denarno globo. Prodal je nam. reč 12 dsg težko. poNuho klobaso za 10 Din Proda! pa ni samo ene take kloha.se za isto ceno. temveč več in se zato vsa iavnost čudi, da je dttbil tako ni/.ko kazen, s katero pa še vedno ni zadovoljen. — Ja\-ne razsvetljm^e Se vedno ni Otipan« stvo trdi. da je zahtevalo od Fale čimprej, šnio instalacijo, ta pa se izgovarja na hud mraz. — No\Vf>a zdravnika imamo v Laškem. Pravijo, da so ga spravili semkal klerikal« ci vsaj neka gospa, tako javno pripovedu« je.. — Pomanjkanje stanovanj še vedno pre« vlarluje. Zakaj se ne zasedejo prazna sta« novan ja? Šport Izredna glavna skuDŠčina .JNS. Kakor smo ie javili, «e vrši v zuiislu skle. pa redne glavne skupščine z dne 13. »eptem bra 1925 dne 2*. februarja t. 1. Izredna glav. na skupščina JNS. ker bo z ozirom na ob« javtjeni dnevni red precej zanimiva. Dnev. n, red glavne skupščine je: 1.) Izprememh« pravil in pravilnika JNS. 2.) Protest Splitskega nogometnega pod. saveza proti verifikaciji finalne tekme za pokal kralja Aleksandra v letu 1924. Drsalno orvenstvo Jugoslavije Program drsalnih tekem za prvenstvo Ju« goslavije, ki se vrše v nedeljo. 31. t. m do« poldne na športnem drsališču SK. Ilirije, se glasi: ob 9.V) drsjinie obveznih likov se« niorjev II.; ob 10. obvezni liki prvenstvene tekme; ob 11. prosto drsanie obeh skupin Na programu je tudi produkcija mojstra dr. Fuchsa ter dvojice gdč. 1'rbančič « g. Svah. Ker so dospele nekatere damske prijave Iz Zagreba, »e bo naihrže vstavila v program či!a Po-seben specijelno za to prireditev prirejen prostor, l:i bo dobro fnknrjen. ho sltifil za odpočtiek trudnim maskam in dmir-mn občinstvu P?a drsališču bo delovala posebna komisija, ki bo ocenila tna-ke In posamezne sknpine ter nato ratdellla rsspl-.na darila Radi n-rnmnsea zanimanja za prlre-liiev Je računati na velikan«ki p0***!- ker P* Je vsled teffa potrebno, da se rzdrfi ra drsališču vzoren red In dovolj prostora. se napro'a}o vsi odelefenei da se slroffo drle vozne smeri N*!°trotje |e zahranlco nositi na led , konfete in korljandnle. Vstopnina znaSa ta osebo le 5 : dinarjev V-top ie dovoljen rsaknmur brez rabila Začetek ob II uri popoldne. Prsslltče ostane ta dan odprto za ohl^^ino dnevno drsanie le do S. ure O K. Slovan opotsrla eeJoknpno članstvo, da ISita klubske oblave. objavi lene na svojih dreh deskah, ker so sklepi telo važni. — Odbor. Varujte se gub, ki Vam kvarijo 'enoto tlel Edino "eškodliivo sred--ivo za neg">"anje ■ olti |e pariška emnlzia VTSAr,[\'E ADEI.INA PATT! ekVn^ica stare "> n 30 — in se ' "•biva v v=eh !e-■rnah, droeerl-h in parfemeri-G'av. zaloga 1 Jugoslavijo: Zagreb, Gajeva ulica 8. ¥remensk6 poročilo Liuhlians, 28 janusrja 19*26. " IJubCan* W m nad morlrm Kra j onazovanja ob Aačn tlak Zračna temperatura Vetei Oblačno 0—10 . adav n> j mm j Liubl:ana . . . 7. 771 2 — 63 j. iup. >ah 10 megla 0 1 Ljubljana . . . 14. /710 — 19 jug. vzh. 5 (meglero) Ljubljana . . . 21. 77 0 — 21 orezv 5 (meglen ) Zagieb .... 8. 770-5 — 30 sev. vzh. 10 (megla) 0 Beograd ... 8. 769-9 — 1-0 jug. vzh. 5 0 Sarajevo . . . 8. 772-7 — 5-fi vzhod 6 (meg'eno) .... 7. 768 1 + l-o j. |ug. zah. 10 (megla) Gruž..... 7. 7686 + 70 brezvetrno 6 (megleno) 0 Solnce vzhaia ob 7 24 zahaja ob 17"03, luna vzhaja ob 17 36 zahaia ob 7 50. Dunajska vremenska napoved za petek: V severnih Alpah nainrei južni veter. vendar Da ni gotovo, ali bo milo vreme traialo dalje. V južnih Alpah pretežno nejasno, nekoliko tooleie. Padavi.ie niso izkiiučene. Gospodarstvo Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28. t m.) Pšenica: baška, 5 vagonov 290—295; srem&ka, 78—79 kg, 5 vagonov 315. Turščica: sremska, sušena. 4 vagoni 142.5: srem&ka, 9 vagonov 140; marc-aprll, 6 vagonov 130—134: maj, 5 vagonov 138. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (27. t. m.) Tendenca dunajskega tržišča |e mlačna. Cene pokazujeio lahno tendenco naradovania. Le oves Je čvrst Notlrajo. vključno blagovno-prometrvi d;ivek brez carine za 100 kg v šilingih na debelo: p š e-n!ca: domača 41—41.50, madžarska potiska. 79 — 80 kg 46—48; ječmen: d'«mači 33 -39: turščica: 21.25—22.25: oves: domači 2"—29.50; p š e n ič n a moka »0«: domača 76—79, madžarska 75 - 79; J u g o-slovenska 73—76 (zacartnjena). = Varčevanje In Poštna hranilnica. Iz Beograda poročajo, da Poštna hranilnica pripravlja uvedbo varčevalnega prometa ker le Narodna skupščina odobrila nujne spremembe v tem pravcu. Izdelana so ie vsa potresbna pravrla ln navodila. Varčevalni promet z vložniml knjLžioaml bo mogoče otvorltl naibrže tekom enega meseca. Vsaka fizična in pravna osebnost more imeti er.o knjižico, na katero bo lahko vlagala prihranke do 50.000 Din. In sicer na blagajni centrale ter vseh n enih podružnic in pošt. Prav tako se bodo mogle na istih mestih dvigati vloge. Te knjižice bodo prav pmktfčne ta široke sloje našega naroda. Ta uvedba bo znatno zmanjšala tudi potrebo obtoka novčanlc = Redni zbor Narodne banke SHS. §e-sto redno zborovanie delničarjev Narodne banke SHS bo 7. marca ob 9. v poskrpju Narodne banke v Beogradu z običajnim dnevnim redom. = V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji naslednje tvrdke: Josip Babnrk, trgovina z mešanim blagom na Fužinah; La voslav IVučar, trgovina z vinom na debelo tn na drobno v Kostanjevici pri Krškem; Josip Gruden, trgovina z mešinim blagom v Smartnem pri Litiji. Izbrisali sta se naši edn i tvrdki: Dominik l.ušin, parna žaga in mlin v Koprivniku (Imetnik umrl); Ivan Slavlnec. trgovina z mešanim blagom v Šmartnem pri Lhljl (ker več ne obratuje.) — V zadružni register se Je vpisala nastopna zadruga: Hranilnica In posojilnica na Uncu. reg. z. z n. i. Izbrisala pa se je Živinorejska zadruga v Rovtah pri Logatcu v IlkvidacMI (llkvldacila končana). — Italijanska trgovina z našo državo za prvih desel mesecev minulega leta pokazu-|e naslednje številke: Uvoz iz Jugoslavije le znašal 601.5 milijona. Izvoz v Jugoslavijo pa 438.5 milijona I1r. Naša trgovina z Italijo ie torej v omenjenem časti aktrvna za 163 rr.illltmov tir. = Konkurz le razglašen o iaiovinl Franceta Seunlga, trgovca ln posestnika v Llub Ijani. Prvi zbor upnikov prt deželnem sodišču v l.)uhliani bo 6. lebruarla ob 10. = Likvidacija. Vilko Hoppe. veletrgovina z moko In deželnimi prkiefkl. družba z o. z. v Mariboru, )e sklenila razdružitev tgr M prešla v likvidacijo. Upniki se poztvajo na prijavo svo Ih terjatev = Dlskontna rata v Avstriji znižana. Z Dunaja poročajo: Generalni svet Avstrijske narodne banke Ie znižal na svoji seji v sredo diskonmo rato od 9 na 8% = Položaj na dunajskem tržišču ialc. Cene Jalcem so za malenkost oslabel«. Dovozi novega blaga so se močno pomnožili, zlasti madžarsko In jugoslovensko blago se ponuja v večjih množinah. Oslabitev cen vseh vrst znaša povprečno 2 do 3 groše pri komadu. V veletrgovini notirajo: jugoslovensko in madžarsko Izvozno blago I 19.75—20, sveža lajca, vzhodnogališka 18-5—19. zapadno gališka 17—19. zališka in madžarska iajca v apnu 12—13 grošev komad ab Dunaj. V trgovini na drobno so cene povprečno za 1 groš viš e = Inozemski hmelj v Češkoslovaški. Češkoslovaški konzulat v Ljubljani nam je po slal po asnilo glede krožečih vesti, da se hmelj, ki sc uvaža v Češkoslovaško, zopet Izvaža v Inozemstvo pod znamko žateške-ga hmelja. Te trditve zavračajo kot popolnoma neosnovane. kajti hmelj produciran v Češkoslovaški je podvržen obveznemn zakonitemu žigosanju z »sznaibo kraja, kjer le bil pridelan. To se uvedlo leta 1922. baš zaradi onemogočena eventueinlh zlorab. Zato da je sedaj popolnoma izključeno, da bl se inozemski hmeli iz Češkoslovaške Izvažal v tujino kot žateški hmelj. Tudi je zabrarjeno mešati češkoslovaški hmelj z inozemskim. = Nov konkurz v MIlanu. Kakor poročajo Iz Milana, je prišla v konkurz Socicta Finanziaria Italiana, in sicer zaradi konkur za bančne tvrdke Bondi s katero Je bHa v tesni zvezi. = Porast češkoslovaškega izvoza v decembru. Po uradnih podatkih je znašal češkoslovaški izvoz v decembru vrednost 1.95 mili arde Kč. to je proti novembru za 142 milijonov Kč več. a protr decembru 1924 za 162 rritiionov Kč manj. _ Vzorčni sejem v Gornji Orehovci (Bolgarija). V Gornji Orehovci (Bolgarija) se vršita vsako leto po dva vzorčna sejma. Pomladni sejem bo letos od 27. marca do 6. aprila, a jesenski od 17. do 27. septembra. Za podrobnejše podatke je pisati upravi. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Liubl ani sprejema do 5. februarja ponudbe za j mskega gramoza. Predmetni pogoji so ga jamskega gromazo. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odclenju te di« rekcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 19. in 20. februarja glede dobave drv in premoga za garnizijc Skoplje, Bitolj, Prilep. Gostivar, Tetovo, Mavrove hanove, Kičevo, Debar, Ohrid: 20. februarja pri ko« n.andi kosovske divizijske oblasti v Pri« štmi glede dobave drv in premoga: 24. fe« bruarja pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave steklenega materija« Ia gled? dobave samotne moke in dekstri« r.a. 25. februarja oa glede dobave del signal« rih in varnostnih naprav, glede dobave raz« nega materijala (razna mila, topljen goveji loj, ličilo za kovine, držaji za čopiče in pi« le, smirkov in steklen papir, kreda, soda, ruzna olja itd.) ter glede oddaje raznih del pri gradbi stanovanjskih hiš; 26. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 50 komadov steklenic za plin; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železnih kotlovih plošč; pri d;rekciii državnih železnic v Ljubljani gle« dc dobave 16.000 kg okroglega bakra, glede dobave 100 plošč cinkove, 14.500 kg pocin« kano železne in 1000 kg bele pločevine; 27. februarja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vagonskih delov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani gle« de dobave ca 4900 kg raznih odlitkov iz špe« cijalne litine martinovega taljenega jekla, ter glede dobave jekla za ploščnate rebra« ste vzmeti, martinovega in talilnega plovlje« nega jekla. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Prodaja. Dne 25. februarja se bo vrši« la pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje starih trač nic, stare pločevine in starega železa. Pred« metni oglas je v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Esrze 28. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povprašev* nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki) Vrednote: investicijsko 0—78 Vojna škoda 310—312, zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kran ske 20—22, Celjska posojilnica 2—0, Merkantilna 100—102, (102), Prašte-dlona 962—0, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Trbovlje 342—348. Vevče lit)—0. Stavbna 90—100, Sešir 115—120. — Blago: les: deske, 19 mm 4 m večina smreka, monte, fco meja 0—550; testoni, monte. fco vag. meja 0—555; hrastovi hlodi. od 30 cm naprej od 3 m naiprej, fco nakl. post. 450—0; bukovi hlodi, 25 cm naprej. L, II., 7%, L, fco nakl. postaja 0—250; bukova drva, polsuha, foo nakl. postaja 3 vagoni 17.50—17.50 (17.50); hrastovi plohi neobrob tjeni, 80. 90, 120, 130, od 2.50 m naprej, fco vag. meja 105<>—0; bukovi plohi, od 4—130 mm,od 2 m naprej, fco vag. rr.eja 480—0; hmetjevke od 6 m naprej, od 6 cm dolnjega piemera, fco naklad, postaja za komad 2 vagona 5—5 (5); poljski pridelki: pšenica: baška, fco vag. nakl. postaja 0— 302.50, domača, fco vag. prekmurska postaja 0—320; turščica: času primerno suha, fco vag. nakl. postaja 1 vagon 117—117 (117), času primerno suha, fco Jesenice tranz. za II. 0—165, času primerno suha, fco vag. baška postaja 0—115, času primer no suha, fco vag. sremska postaja 3 vagoni i?i)—120 (120), rredjimnrska, foo medjimur-ska postaja 0—175, drobna, fco vag. prekmurska postaja 0—175, drobna, fco vag. ba natska postaja za III. 0—140; oves srbski, fco Postojna tranz. 0—220; ječmen 66-67, par. Ljubljana 0—235; ajda domača, fco vag prekmurska postaja 0—265; rž domača, fco vag. prekmurska postaja 0—215; proso ru meno, fco vag. prekmurska postaja 0-h215; otrobi drobni, pšenlčnl, foo vag. nakladalna postaja 0—125; ieržice, zlatorumene, fco vag dol. postaja 250—0; gradbeni materi ial: la portlandskl cement »Salona« -Tour, fco vag. Solin: v jutastlh vrečah po 50 kg 0—40, v papirnatih vrečah po 50 kg 0—45, v sodih po 160, 180, 200 kg 0— 52.50. ZAGREB. V bančnih vrednotah le bil pro met minimalen brez sprememb v tečajih. V državnih papirjih živahne ši promet. Vojna škoda, promptna, je bila trgovana po 310— 311, za februar pa po 284. Investicijsko se je zaključevalo po 77—77.5, agrarne po 44, promese na Vojno škodo po 5 Din. — Na deviznem tržišču tendenca slabša, dočim so tečaji obdržali včerajšnjo višino. Le Dunaj je poskočil. Povpraševanje precejšnje. Narodna banka je pokrivala povpraševanje v vseh čekih. Skupni promet v devizah 4.7 milijona Din. Notlrao devize: Amsterdam 2268—2288, Dunaj 794.4— 804.4, Berlin 1344.4—1354.4, Bukarešta 24.25—25.25, Italija Izplačilo 274.6—276.6. ček 274.6—276.6 Newyork ček 56.32-^56.92, Pariz 211—215, Praga 167.125—169.125, Švica 1090.2—1098.2 ček 10S9.9—1097.9; valute: dolar 55.675 —56.275; efekti: bančni: Eskomptna 121 —123, Hipo 64-5—65, Jugo 107—109, Ljubljanska kreditna 214—0, Praštediona 962.5 —967.5, Slavenska 50—51, Narodna 0—4250 Irdustrijski: Dubrovačka zaključek 402, Še-čerana 395^400, SJaveks 150—155, Slavonija 42—43, Trbovlje 344—346, Vevče 110—0; državni: investicijsko 77—77.5, agrarne 44 —44.5, Vojna škoda, promptna 310—311, za februar 284—285. BEOGRAD. Devize; Atene 75—80, Dunaj 798—798.5, Berlin 1350, Budimpešta 0.0794—0.0795, Bruselj 257 —258. Bukarešta 24.5—24.75, Italija 228.5—228.75, London 275.6—275.75, Newyork 56.58—56 61, Pariz 21.3—215, Praga 167.8—167.9, Švica 1093.5— 1093.9. Sofija 38.5—39.5. CURIH: Beograd 9.155, Berlin 123.44, Newyork 5i8.s/i», London 25.20'/», Pariz 19.43, Milan 20.90, Prasa 15.36, Budimpešta 0.007265, Bukarešta 2.2635, Sofija 3.5625 Varšava 70. Dunaj 73 0125. TRST: Devize: Beograd 43.70-44, Dunaj 347 -351. Praga 73.25—73.75, London 120.52-120.fi7, Pariz 92.75—93.25, Ne-V york 24.70—24.80, Curih 477—479, Budimpešta 0.0346—0.0350, Bukarešta 10.50—11. — Valute: djnarji 43.50—44, dolarji 24.60— 24.75, 20 zlarSb frankov 94—97. DUNAJ: Devize: Beograd 12.5075— 12.5475, Berlin 168.77—169.27, Budimpešta 99.27 —99.57, Bukarešta 3.1050—3.1250, London 34.4675—.34.5675, Milan 28.55—28.67, Newyork 708.75—711.25, Pariz 26.54—26.70, Praga 20.9875—21.0675, Varšava 96.95—97.45 Curih 4.86—4.90 — Valute: dinarji 12.48 -12.54, dolarji 70975—71375. Tečali devize Beograd na ostalih borzah: v Pragi: 59.825; v Berlinu 7.40; ▼ Londonu (opo'dne) 274; v Newyorku (zaključno 27. t m.) 1.77 in četrt Ali alone Njujorški večkratni milijonar Mackay ie trdokoren starec. Razdedinil .ie svojo hčerko Ellino. ker se je samovoljno poročila z Irvingom Berlinom. Cemu? Je že res. da je Irving lahkoten libre-tist in komponist raznih jazzov, toda ravno s temi jazzi ie doslej zaslužil več, kakor Beethoven. Bach. Mozart in še drugi z vsemi svojimi velikimi deli skupaj. O. tudi Irving Berlin je že težak milijonar! In v tem je ravno poanta tega najnovejšega njujorškega družabnega škandala, da je bogati muzi-kant poročil siromašno, razdedinjeno hčerko multimiiijonaria . . . Nič ne pomaga. Irving in Ellina sta zvezana za vekomaj in sta po poroki krenila na ženitovanjsko potovanje z razkošnim parnikom Leviathanom. Pokazalo pa se je, da jim že na prvem koraku sledijo Eriniie. in sicer v podobi neštetih reporteriev. novinskih fotografov, filmskih operaterjev, podkupljenih natakarjev in vseh radovednih sopotnikov na parobrodu. Ves Leviathan je bi! takorekoč na nogah in vse je pre-žalo. da ujame vsaj par drobnih momentov iz življenja proslulih novoporo-čencev. 7 od a ta dva sta se trdno odločila. da se za nobeno ceno ne prika-žeta radovednežem, in tako se je njuna udobna kajuta izpremenila v pravcato ječo. iz katere sta na potovanju le sredi po 7. r, i h polnočnih ur previdno pohitela na krov. Novinstvo v Londonu, kamor sta te dni dospela novoporočenca. bi sc bi'« drugače morda zadovoljilo s kratko notico o njunem prihodu — toda ravno njuno rezervirano zadržavnje na parobrodu je širom odprlo vrata radoved nosti. In tako sto zopet bili na nogah vsi londonski reporterji, novinski fotografi, filmski operaterji in. Bože moj, silna množica drugih, hujših radovednežev in radovcdnic. Biti komponist raznih lazzov in pri tem željan popularnosti in naklonjenosti publike, to ni nič posebnega. toda obratno, biti navzlic svojim razkričanim jazzom sramežljiv in to ceio v družbi s svojo razdedinjeno mlado ženico, to pa je senzacija! Ampak zaman ves trud! Irving in Ellina nista marala podati nobene izjave, in tako vo danes londonska publika o njima samo ro. da sta nastanjena v najdražjem londonskem hotelu in da je njuno nepri-stopno stanovanje po številnih pošiljkah svežega cvetia in eksotičnih rož prijateljev z Rivijere izpremenjeno v pravcati Eden, pred katerim dan in noč stoji na straži kerub v podobi Iivrira-nega lioielskega uslužbenca. Telefon je odrezan, gospod Irving ne odpira niti dnevne pošte. Novopow)čenca torej vztrajno vzdržujeta fronto pred navalom ljudske radovednosti. Samo enega starega prijatelja ie doslej sprejel Irving Berlin. In temu je dejal: «Zares .ie vem, kaj hočejo ljudje od mene! Jaz nimam ničesar nič povedati in moja ženka tudi ne!» . . . To je pametna beseda. Za to besedo se !r-vingu lahko odpusti marsikaj, posebno pa njegov jazz «A1! aIone», s katerim si ie pridobil milijon in — nevesto. pro oporoko. Med splošno napetostjo se je izvršil slavnostni akt. Zle slutnje sorodnikov so se uresničile: pokojnica je tudi v oporoki določila dve tretjini svojega velikega premoženja. 400 000 funtov ali preko 100 milijonov dinarjev, za oskrbovanje bednih živali vseh vrst in vseh plemen, kar jih pozna širni naš svet. Plemenita ljubiteljica je vrhu tega v svoji oporoki izrecno določila, da nai upravitelji zapuščine poiščejo in kupijo čim večji otok — vseeno na katerem morju —. kamor ne bodo imeli dostopa ne iovej ne ribiči. Na tem otoku naj bi v miru in varnosti pred zlobno človeško roko rasla in se po mili volji množila i perjad j zver.iad. Le nekaj je velikodušna madam pozabila v svoji živatiliubni oporoki: za-branitj močnejšim in krvoločnejšim živalim, da bi morile in uničevale slabot-ne.iše in miroljubnejše svoje rojake in rojakinje. In bati se je. da se bo njen rajski otok kakor ga ie zanosno na-zvala — prej ali slei izpremeni! v živalski pekel To je torej tisto, česar madam Sarah ni slutila, ko je pisala svojo oporoko . . . Novo angleško letalo z orjaškim propelerjem ključila s pomirjevalno domačo pojedino. za katero bo ravno Petruccijev petelin kot edini krivec moral dati svoje drzno in grešno mlado življenje. X NsjnovejSa statistika prebivalstva v Italiji. Po najnovejši statistiki, ki je bila sestavljena po naročilu Mussclinija, je ime« Ia kraljevina Italija dne 31. decembra 1925. 42.115.606 prebivalcev. Z ozirom na to je število prebivalcev v Italiji od zadnjega ljudskega štetja, ki se je vršilo 1. 1921.. na* rastlo za skoro 3 milijone. Najbolj oblju« dena je milanska pokrajina z 2 milijona 30 tisoč prebivalci, zatem rimska pokrajina z 1 milijonom 800 tisoč prebivalci, neapeljska pokrajina z 1 milijonom 558 tisoč prebivii, ci, turinska z 1 milijonom 300 tisoč pre p, valci in videmska z 1 milijonom 29 tisoC prebivalci. x Naraščanje prebivalstva na Japoiu skem. Zadnje ljudsko štetje na Japonskem je pokazalo, da jap>onski narod silr.o nara. šča. Vsako leto se število njegovih duš pv.„ množi za tričetrt milijona ljudi Naraščanj.' prebivalstva seveda ni samo ljudstvu v ve. *elje. temveč tudi v žalost, ker japonska dežela nima prostora za nove ljudi. X Ameriške Benetke Iz Newyorka poro; čajo, da je društvo hotelirjev v Floridi sklenilo sezidati v Miaini mesto, ki bo sta !o v vodi kakor Benetke. 1866 Angleži, ki pravkar reorganizirajo svoje letalstvo katerega bo prevzela velika družba, ki bo oskrbovala vse zračne proge v Angliji ter bo skrbela za prvovrstne zveze s kontinentom, so sestavili nov tip zrakoplova, ki bo lahko ostal delj časa v zraku, po potrebi celo več dni V ta namen je bilo treba opremiti aeroplan s posebnimi parati, kakršne so pogrešali dosedanji zračni ptiči. Naša slika nam kaže tip novega letala, pri katerem sta najvažnejša orjaški propeler in orjaški motor. Angleži si obetajo od nove iznajdbe velike praktične koristi ter izdelujejo letala novega tipa »Jupiter* že v velikih množinah. prepričani, da bodo s tem ogromno zaslužili. Nov Einsteinov nasprotnik Prof. Einstein ie znani utemeljitelj re-iativitetne teorije in si ie pridobil kot pobudnik tega nazora svetovno ime med učenjaki, šele v zadnjem času ie dobil v svetovni javnosti nasprotnika, ki skuša omajati to. kar ie on proglasil za sveto in nedotakljivo. Temu nasprotniku je ime Miller in ie profesor na neki ameriki visoki šoji. Po poklicu je seveda matematik in fizik. Miller skuša ovreči Einsteinovo re-lativitetio teorijo s svojo trditvijo o brzini svetlobnih valov. Podlago Einsteinovi teoriji so dali poskusi učenjaka Michelsona. ki je ugotovil, da se brzina svetlobnih valov ne izpreminia in ie torej vedno enaka. Američan Miller pa razlaga to stvar drugače. On pravi, da je brzina svetlobnih valov podvržena menam in da se ni mogoče zanesti nanjo. Ce bi bilo to resnično bi seveda padla vsa Einsteinova teorija in ž njo ne bi bi! poražen samo Einstein, ampak tudi iieidelberški fizik Tomaschek. ki ie še v zadnjem času dokazal s svojim elektrodinančnim aparatom nespremenljivost te brzine. Tomaschkovi eksperimenti govore seveda v prilog Einsteinu. toda Miller kljub temu vztraja na svojem stališču in pravi, da so se morali pristaši relativitetne teorije nek.ie v računih zmotiti. Diskusije o teh vprašanjih bodo v kratkem dokazale, kdo ima prav. Naibrže se ie seveda zmotil Miller. ki si je v tem slučaju nakopal blamažo celega sveta. Ni namreč verjetno. da bi bil profesor Einstein proglasil svojo relativitetno teorijo za popolno. če nc bi bil preizkusil vseh dvomov in možnosti, ki govore proti njej. Stomiliionska zapuščina za živali Svoječasno so orinesli angleški listi vest da je podarila madam Sarah Gro-ve - Cirady. znana prijateljica živali. 100 000 funtov šterlingov raznim družbam za varstvo in oskrbo živali. 100 Tisoč funtov, 30 milijonov dinarjev! Svo ta ni. da bi rekli, majhna. Toda stv?r gre še dalje. Velika dobrotnica četveronoznih ko-Žuščnikov in dvonožnih krilatcev ie nedavno umrla in prišli so notarji v spremstvu »žalujočih ostalih r. da od- Buren Viljemov god v Berlinu V sredo je bi! god bivšega nemškega cesarja Viljema. Na ta dan sta se pripravili v Berlinu obe nasprotni struji v današnji nemški javnosti na bučne demonstracije. Desničarski radikalci so hoteli demonstrirati proti republiki, pristaši današnje nemške državne barve pa so hoteli pokazati, da so zvesto na straži in da čuvajo to. kar jim je prinesla jesen leta 1918. Dopoldanske ure so potekle v veliki nervoznosti. Oba tabora sta pričakovala, kje se bo pojavi! prvi incident. Desničarski radikali so postavili v jutranjih urah v bližino Brandenburških vrat jelko, na kateri je visel letak z voščili Viljemu II. Da ne bo zmešnjave, je policija drevo odstranila. Medtem pa so desničarji dogodek raznesli in so pozvali svoje pristaše, nai se udeleže manifestacij za ka.izeria. Organizirani somišljeniki so morali priti na shod. Tudi narodni sociialisti so sklicali svo.ie zborovanje v Moabitu. Seveda niso izostali niti komunisti. Ti so napravili naiholj enostaven zbor. sklicali so namreč protestno zborovanje pod milim nebom in so hoteli na njem razoravi^fi o odškodnini za pregnane državne poglavarje. Vršila so se tore.i številna zborovanja. Zvečer, ko so ljudje zborovanje zapuščali, so republikanske stranke pozvale svoje pristaše, nai se nsnotijo v zapaani del mesta, kjer bodo na Wit-tenberškem trgu demonstrirali za republiko. Demonstracije so se tudi vrš;,». toda k sreči so potekle dovolj mirno in brez napovedanega prelivanja krvi. Značilen pa ie ta dogodek za razm" i v glede katerih nam ni treba biti v dvomu. Nemčija še danes ni pozabila pred^vi-telia svojega imnerijalizma. sedanjega izgnanca v Doornu. Zgodba o laškem petelinu Petelin mlad po vrtu hodi, družino svojo moško vodi ... da. da. prav tako ie bilo s to zanimivo zgodbo, ki še nima konca, pa ga utegne dobiti. Zajetna vdova Sora Antonija v vasici Marianelii onkrai Napuija ima prostorno dvorišče in v njem številno pisano družino cibk in čopk in putk, — samo petelin, poglavar te družine, je malomaren tepec, površen in brezbrižen kakor kak star prevžitkar. In tako se razume skoro po sebi. da je petelin sosednjega dvorišča, košat, nasilen in s kremplji kakor roparski vitez, dan za dnem skuša! pognati se preko plota ter oovasovati pri putkah vdove Antonije Parkrat je bil že ,na plotu, toda Antonija ga ie odgnala z metlo. Kdo bi vedel. zakaj. Pa menda le zato. ker bi vdo vica Antonija na svojem dvorišču raje videla mladega soseda Petruccija kakor pa samo njegovega petelina. Skratka, ko se ie petelin oni dan zopet pognal preko p!ota in se za kratek čas pridružil najlepši putki. je razdražena Antonija prihitela z metlo i.i začela petelina tako otepati, da ie perje kat frčalo. Sosed Petruccio je vse to vid;! in pozval sosedo Antonijo, naj njegovega petelina le kar pusti v miru. Pa ga je jezikavo zavrnila: «Za svoje kokoši imam lastnega petelina!® Petruccio. srdit kakor volk. skoči po puško, pomeri in izproži . . . «Ubil me ie!» je zavpila Antonija in se zgrudila . . Nikogar nj bilo blizu . . Petruccio ie bliskovito odvrgel puško in pobegni! v Kampanjo .. Toda Antonija se ie kmalu prebudila od mrtvih in uvidela. da se ji ni skrivil las. Petruccijeva puška ie bila nabasana zgolj s smodnikom. Novine. ki pripovedujejo to mično zgodbo, ne vedo povedati zakUučka. iz ražaio pa nado. da se bo tragediia za- M O S* S K V R A G M 0 R S K 1 V R A G Monumentalen, največji pomorski film iz bojev med Angleži in Španci ter s pomorskimi roparji se bo predvajal od nedelje dalje v «Elitnem Kinu Matica» Zadnji veliki apostol ljubezni in bratstva, ki ga je rodila Evropa, je bil Rus Lev Nikoiajevič Tolstni. Ko je leta 19I0. umrl. je nastala za njim v življenju vrzel, ki je še danes neizpolnjena. Njegov evangelij je sicer imel mnogo poslušalcev in gorečih vernikov, toda nobenega moža, ki bi lahko prevzel važno vodstvo njegove občine po sn- - ' modreca jasnoooijanskega. Vpliv Tolstojevih naukov ie bil tako velik, da ie vzgojil v posame7"ih deželah na kontinentu vsaj par učencev, ki so postali svoiemu narodu to ali vsaj približno to kar je bil Tolstoj ruskemu narodu, Evropi in celemu svetu. Norveška je imela takega apostola v osebi Bjornsona. ki ni bil samo politik in pisatelj, temveč tudi mož, ki je obravnaval dnevna vprašanja živijenia in jih presojal s širokim človečanskim pogledom. Francija, dežela velike civilizacije, je dobila svojega Tolstega v Romainu Rollandu. In ni čudno, če živi danes njen veliki sin v Švici ter ima v svetu več pristašev in somišljenikov ter bolj številno občino vernikov kakor v svoji lastni domovini. Romain Rolland je eden izmed tistih voditeljev človeštva, ki, kadar gledajo na skupnost, —ubijajo na to. kar razumemo občani pod pojmom domovine Zanj ne eksistirajo dežele, države, kontinenti, on vidi v človeštvu izključno človeštvo. Komur je to njegovo osnovno stališče napram vsem življenskim pojavom znano, dobro razume, čemu pesnik, mislec in apostol visokih človečanskih idej živi danes na ozemlju nevtralne republike Švice, katere prebivalstvo je sestavljeno iz več narodnosti in tudi v tem oziru najbolj odgovarja njegovi ideološki koncepciji. Precej je pa tudi takih, ki ne vidijo v današnjem jubilantu tega. kar je v resnici ter ga le površno presojajo. S stališča sodobne sebičnosti in divergent-nosti nazorov je njihovo pojmovanje čisto razumljivo. Toda Romain Rolland stoji kjub temu — nad njihovo sodbo. Nič čudnega ni. če ga ljudje našega časa ne morejo popolnoma umeti. Kakor gora se dviga pojav Romaina Rollanda nad današnje človeštvo, kakor luč sije skozi redke špranje naše dobe na posameznike. toda njegov veliki optimizem, ki ne potvaria dejstev in ie vedno na čistem sam s seboj in svoiim bližnjim, nam je porok, da bodo ideie, katere oznanja enkrat zmagale. Takrat pa bodo vsi ljudje v enem samem taboru in ta tabor bo izgovarjal ime današnjega 60. letnika Romaina Rollanda s hvaležnostjo in spoštovanjem. Današnji šestdesetletnik Danes 29. januarja je 60 let (po Braun sclivigovi slovstveni zgt>dovini). odkar je zagledal luč sveta Romain Rolland. eden največjih živečih piscev na Francoskem. Spada med može. ki jih ie tujina prej pravilno ocenila nego lastni rojaki. Vendar ie dobil 1. 1905. od žen-ske akademiie «Fem;Ha» nagrado 5000 frankov, namenjeno idealističnemu in op timističnemu umotvoru. L. 1913. je bil predlagan Goncourtovcem v odlikovanje. a počastila ga ie. kar je še več. Francoska Akademija z veliko slovstveno nagrado (10.000 frankov) za mojstrovino «Jean - Christophe*. Še pred vojno ie leposlovni list Cahiers du Centre posvetil celo številko današnie-mu slavliencu in I. Bertaut ie razprav-lial 1. 1912 o vzornem romancieru v knjigi »Romanopisci novega stoletja*. Kritik Roland je impresionist, ker se ie bilo treba svoi čas upirati okostenelemu Taine-ovemu ter Brunetiereo-vemu dogmatizmu V tei stroki nam je dal znamenit životopis Michelangela in Tolstega. Osobito Pa ga ie mikala god-ha n (Vmer pričalo spisi: Beethovno- olland 1926 vo življenje. Zgodovina evropske opere pred Lullijem in Scarlattijem. Današnji glasbeniki. Nekdanji glasbeniki, M tiskalno potovanje v deželo ppošlosti (1919). Kot gledališki ocenjevalec i. obelodanil razpravo o ljudskem pozo-rišču. o estetiki t»ovega gledališča Razen tega ie ustvaril več ideološki inmora!izujočih iger Ena skupina njih oredočuie odlomke iz velike revolucije: Danton (1901). 14. julij. Volkovi. V nadaljnjem ciklu so verske tragedije: Sv. Ludovik, Aert in Zmagoslavje razuma, i^ozneje so nastali odrski umotvori: Prišel bo čas (1903). Montespanka, !.;-luli (1919* j. dr. Glavne zasluge Rollandove in vrline pa so v roman u. kier zastopa z Loiti-som Philippom humanitarni idealizem, kakršnega ie med vseučiliškim naraščajem širi! sorbonski sociolog Dtirkhein;. Romain Rolland išče predvsem zanimivih dušeslovnih slučajev in kot Paul Adam daje svoiim osebam rad simboličen pomen. Odlični zastopnik idealističnega romana oživlja z epskim dihom zajetne celote, ki jih prikazuje, tako da se Guilbeauvova struja »dinami-stov» cesto sklicuje nanj kot na vzornika in pobudnika. Značilno je zani. da se ie. goreč za pravičnost, ob Brulaln. Erance-u, Pegnyju, Zo!j in drugih v estranki razumnikov* potegoval v pro-slulj Drevfusovi zadevi za obtoženca. 2e omenieni Jean - Christophe je zanimiva. izvirna dušeslovna biograf a godbenika, za čudo bogatega z idejami. čuvstvi ter opazovanji. Pred nami se razvija vznosita zgodovina velike, plemenite generacije v celi tetralogiji: Zora (l1? 04). Jutro. Mladenič. Upor (1907). Drzno je bilo tako početje. a V. Rolland ga ie spretno opravil. Imenilno se je posrečil osobito Krištofov pome-nek z blagim Petrom Schulzejem. Dru-gi de! zavzema junakovo življenje v Pa rizu: Sejem (190S). Antoinette. V hiši (1909). Tretji del govori o koncu njegovega potovanja: Prijateljice (1910). Goreči grm in Novi dan (1912). Zadnji (10.) snopič ie Poleg uvodnega morda najlepši: notranji viharji so se polegii, J. Christophe ne obsoja več družbe, vsem odpušča, celo prijateljem. V Italiji je naše! krasotico. a sreča mu mila. zakaj plemenita Grazia umrje, sam na blagosrčno skuša osrečiti mlajši rod: prijateljevega sina oženi z Gra-zijino hčerko. In bela žena pride tudi ponj. «Oj veselja da izgineš v višujeni miru Boga. ki si si prizadeva!, da bi :nu služil svoj živi dan! . . . Gospod, ali nisi preveč nezadovoiien s svojim služabnikom: storil sem tako malo! Več nisem mogel. Bori! sem se. trpel sem. blodil, kričal. Nai se oddahnem v tvojem očetovskem naročju. Nekoč se bom zopet rodil za nove boje.* ln reka burno morie sta oeia z njim: »Prernčii se boš. Počiva.i.» To ie umirjen fina'j simfonije, poln nade h vedrine. «God-oa. ki si mi zibala razbolelo dušo. g"d-ba. ki si mi io učvrstila, umirila in ove-selila — li moja ljubav in moje vse — poljubljam ti čista usta. svoj obraz sk vam v tvoiih medenih laseh, svoje raz-paljene trepalnice pritiskam v melik dlan tvojih rok in prižet ob tvoje src-: poslušam utripanje večnega življenja.« Razen te obšime zbirke je R. Rolland obiavi! no vojni še nekaj romanov, n. pr. Colas Breugnon (1919). Zgodba svobodne vesti med vojno (1920' i. di __A. D. Romain Rolland: Narodi in plemena (Iz «Cleramb3ulta».) Kaj imam opraviti z vašimi narodi? Vi zahtevate od mene, da nekatere narode ljubim, druge pa sovražim. V vsakem narodu je najti odlične, zanikane in srednjevrstne ljudi, le da so v posameznih narodih odlični in zanikarni lu -je redki, sredn.ievrstnih pa je ccla množica. Jaz ne ljubim ali sovražim človeka radi tega kar ie on in ne radi tega-kar so drugi. In če bi bil v vsakem r.a-rodu sfmo en človek, katerega ljubim, bi zadoščalo, da ne bi obsojal naroda kot celote . . % Govorite mi o borbah in o prirojeni mržnji plemen? Plemena so barve v prizmi življenja. Šele iz njihove skupne igre nastane luč. Gorje njemu, ki razbije to prizmo' Jaz nisem pripadnik nekega plemena, jaz sem last življenja, celokupnega življenja. B:ate imam v vseh narodih, če so prijateljski ali r.e-pri.iateljski. Tisti, ki mi stoje najbližje, niso vedno to. kar imenujete vi «roia-ki». Duševne družine so vedno raztresene po celem svetu. Privedimo iih skupaj! Naša naloga je uničiti kaotične narode ter na njih mesto postaviti harmonične skupine. Nič ne more prenr^iti tega in celo preganjanja bodo iz splošnega trpl.ien.ia oblikovala ljubezen trpinčenih narodov. demokratske stranke Občni zbori k. o. SDS v ljubljanski oblasti. Pretekli teden so se vršili sledeči obč« ji zbori SDS: V Stražišču pri Kranju, kjer je poročal o nolitičnem položaju g. Janko Blagajne. Ude jcžba je bila prav dobra. Vsa poročila sta« lega odbora, ki so pričala o podrobnem de« lu naše stranke so bila sprejeta z odobrava« ni=m. Svojo zaupnico so zbcrovalci izrekli cdhoru s tem, da so ga ponovno izvolili, po« leg tega so pa Je pritegnili v odbor zastop« iiIkc iz okoliških vasi. Po občnem zboru k. o. se je vršil občili jhor hranilnice in posojilnice, ki se je sedaj ustanovila za to občino. V upravni odbor so bil izvoljeni gospodarji in drugi ugledni vaščani. V Gorjah pri Bledu ie bil občni zbor k. o. istotako prav dobro obiskan. O politični si« tvaciji ie poroča! dr. Stane Rape in žc! za svo-a izvajan ia obilo odobravanja. Po poro. čil h. ki so jih podali dosedan ji funkcijonar« ji društva in po zanimivi debati je bil izvo« !jen sledeči odbor: predsednik Boris Černe, podpredsednik Jan Vinko star.; tajnik Ivan Kocijančič; blagajnik Josip Soklič; odbor« liki: Dolinar, Držaj in Negro. V Lescah je poročal dr. Stane Rape. Po coročilih je bil izvoljen sledeči odbor: pred jednik Gabrijel Eržen, podpredsednik Go« j-la Jože st., tajnik Kralj Viktor, blagajnik Clip Pavel, odborniki Perauš Jože, Semerl Ivan in Polanc Franc. V občini sv. Krištof je poročal na obč« r.em zboru g. Fran Majcen. Izvoljen je bil r.rvi odbor iz sledečih somišljenikov: pred« jednik Kari Golob, podpred-ednik Majer Jože, tajnik Horiak Josip, blagajnik Kapla Jože: preglcdovalca računov Peklar Martin, t. Ki'ščer Avgust: odborniki: Sloga Ludvik, Kr>::a!j Anton. Povšc Franc, Alič Franc, Ze« lič Jakob, Laubic Valentin, Knez Jože, Cen« cc!j Ivan, Draksler Ivan. Sentj-.rrc Franc, Je« ir ri Franjo, Denvrvšek Franc, Lubej Ignac, S panič Vinko, Hofbauer Jcsip in Marčič Anton. * V soboto dne 30. t. m. se vrši občni zbor k. o. SDS v St. Vidu nsd Ljubljaro, ob 8. zvečer v prostorih posojilnice. Udeleži se ;>2 dr. Raps iz Ljubljane. '/ nedeljo, dne 31. t. m. pa se bodo vr« Sil: še sledeči občni zbori: v Škof Ji Loki ob 10. dopoldne. Udeleži se ga dr. Rape. — V k"".'!sh nad Logatcem v prostorih g Kogov« ška. Poroča okrožni tajnik g. Franc Pavlov« ilč. — V Rimskih toplicah za občino Marit ;a Gradec v prostorih hotela «Nova pošta« cb 9. uri zj. Poroča g. Janko Blagajne. — V torek dne 2. februarja se bo vršil občni ihor k. o. SDS v Bregami ob 3. pop. Poroča dr. Stane Rape. Takoj po občnem zboru se bo vršilo predavanje g. ravnatelja Pestot« n'ka «0 prvi pomoči živini v sili«. V občini Sv. Krištof se je istotako vršil redni občni zbor K. O., ki je bil sijajno obi skan. Po podrobnih poročilih starega od« bora je poročal o gospodarskih vprašanjih okraia ter o splošnem političnem položaju g Fran Majcen. h okrožnega tajništva SDS za Notranjsko: Rovte. V nedeljo, dne 31. januarja, občni :bcr kr. org. SDS ob 11. dop. v gostilni g. Feliksa Kogovška. Udeleži se ga okrožni tajnik g. Pavlovčič. Cerknica. Na Svečnico, dne 2. februarja f.e bo vršila seja krajevne organizacije SDS cb 2. pop. v gostilni g. Leopold« Turšiča. Udeleži se je okr. tajnik g. Pavlovčič. Občni zbori k. o. SDS v mariborski oblasti Prihodnje dni se bodo vršili sledeči občni zbori: V Ptuju v soboto, 30. t m. ob 20. uri v Narodnem domu. Vse somišljenike in prijatelje iz Ptuja ter iz občin Krčevina in Rogoznica vabimo k obilni udeležbi. Na Pobrežju pri Mariboru dne 2. februarja ob 3. popoldne v prostorih g. Tončiča. I'delež« ba vseh članov obvezna. Novi prijatelji do« brodošli. — V Sv. Trojici v Slov. gor. v ne« del.io 7. februarja ob 8. zjutraj. Krajevna organizacija SDS v št. IIju v Slov. goricah je na svojem prvem letnem občnem zboru dne 24. t. m. kot najsever« nejši "čuvar demokratske ideje izrekla vodi« tel ju Svetozaru Pribičeviču in poslancema gg. dr. Pivku in dr. Žerjavu svoje neomaj« i,o zaupanje. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Marenbergu se bo vršil dne 2. februarja ob 7. zvečer v Brudermanovi dvorani v Ma« renbergu z običajnim dnevnim redom. Nova krajema organizacija SOS v Sv. f.enartu na Pohorju se je ustanovila na se« stanku v pondeliek 2.5. t. m. ob pol 5. popol« dne v prostorih g. Kodra. Sestanka se je udeležilo 26 somišljenikov. Organizacija šteje 30 članov in bo tekom letošniega leta št narastla. Navzoči poslanec dr. Pivko je pojasnil politični položaj in po zborovalci njegova izvajanja živahno odobravali. Pred sodnikom organizacije je izvoljen znani ugledni posestnik g. Alfonz Pernat Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani V soboto, dne 30. t. m. predavajo: V Krškem g. dr Pire ob 14. uri v šoli o temi: »Kako ostanem zdrav*. — Dr. Pire ob 20. uri v Sokolskem domu o isti temi. Na Bledu g. ravnatelj Pustoslemšek «0 Češkoslovaški®. Na Ježici g. Janko Blagajna ob 20. uri: »O radiu», združeno z radicekoncertom. V Ljubljani pri društvu .Preporod« g. dr. Čadež ob 17.30 uri «0 solnčnih pegah®. V nedeljo dne 31. t. m.: V Leskovcu pri Krškem g. dr. Pire ob pol 8. zjutraj v šoli o temi: «Kako ostanem zdrav«. O isti temi bo predaval g. predava« tt 1 j ob 10. dopoldne v Sokolski dvorani v Krškem, ob 14. uri pa v šoli v Vel. Pudlogu. V Rajhenburgu g. prof. Jeras ob 15. uri dO prosvetnem delu v Sokolstvu«. V Ljubnem na Gorenjskem g. živinozdrav nik Joeo Čeh ob 15.30 uri «0 kužnih bolez« nih pri domači živini«. N» Vrhniki g. dr. Čadež ob 15. uri «0 ra« dio»telefoniji». Ua tisoče vragov In dražestnih vragic ter grešnih duš nastopa v velefilmu „Maciste v pekla1 (Interno) KlrSO „OVOR" Sokol Občni zbor Sokola v Braslovčah se bo Vršil v nedeljo, 31. t m. ob 15. uri pri br. Viktorju Rossnerju. Odbor vabi vse ljubite« Ije Sokolstva, zlasti pa one, ki stanujejo izven okoliša. Sokolsko društvo Ježtca priredi na Svečnico 2. februarja ob 4. popoldne v svo« ji telovadnici, skupno s Sokolom Št. Vid veliko telovadno akademijo, ki bo obenem proslava obletnice telovadnega sodelovanja obeh društev. Spored je pester, res izbran in ga izvedejo najboljši telovadci obeh dru« štev. Načelnik br. Dequal je pripravil za to akademiio 4 posebne točke: borilne fn rajalne vaje mošWga naraščaia «Karmen». fantastične vaje članov in članic «Faust». efektne proste vaje za moško deco in raial« ni balet za ženski naraščaj, poleg tega 5e lepe vaje in skup;no na konju. Ženska de« ca iz Ježice izvede kra-n? va)e s cvetnimi loki, člani 5. vaio iz 1 1922. ženski nara« ščaj vaje za Prpgo, moški nove vaje br. Dovča, člani in član>ce pa simbolično Vid« r.arievo skladbo »Jugoslavija«. Pri prire« d'tvi sodcbije priznani Sokolov tambura. ški zbor. Vab:mo zlasti vse do.mač:ne. pri« jatelie iz Št. Vida in I.iubliane na to pri« reditev. Vstopnina 10. 7 in 4 Din. Zdravo! JE21CA. V soboto dne 30. jonuarja nh 8. zvečer priredi Solen-! v svojem dorrru Izredno zanimivo predavarvie o »brezžičnem br-vojavu« in interesanten brezžični koncert. Vabimo vse ' bčanc, da pridejo ta večer P'is.hišat sr!s>hene zanimivosti daljnjih evropskih mer?st Prosvetnega mdseka. Obenem opozarjamo vse naše prijatelje na sijajno telovadno akademijo, kate-m priredila Sokola Jožica in St. Vid na Svečnico oh 4 po« poldne v domu na Ježici. Telovadni pro« Kram nadikTitjuie vse dosedanje in je docela nov, kakor »Garmen«. »Jugoslavija«, • Faust«, rafalni balet, borilne lil skupinske vaje. Seveda rudi domači tamburaši z novimi komadi. Vstopnina nizka! Zdravo! SKOPJA LOKA. U druženje Jueo-sloven-skih narodnih železničarjev, podružnica Skofja Lovka, vabi na vese"ico, ki se b0 vršila na svečnico dne 2. februarja v gostilni pri »Anzelcu« na posta1!! $koifja Loka. — Začetek ob 4. popr/ldne. ČisH dotilček je namenjen v podporo obolelim in osirotelim člano-m. Z GORENJSKEGA. Bledu radi nagajajo, ker mislijo, da tam ssirrti milijonarji sedijo. Pa tudi Blejci se med seb opravljajo In nPkjer nI zavist taloo razvita, ka.kor v tem dlvnem našem kraju. Klerikalna stranka pa na Bledu tokMo nos! fn to ne m .rda duhovniško. ampak žensko. Gonja, ki se je začele zoper župana Kendo, ima za podla«ro pretirano samoljibje. Prepir ere na vMca za adravil.fškio takso, ki za eotove Hudi že prenese povišanje spričo t-erra. kar Bled nudi. to pa tem bolj, ker vse olajšave za manj premožne bi ea možnost oclpfrovanja stanovalcem jxi vll3'h Itak ostanejo v polni meri Bodi kakor hoče, noben dober župaa ne sme dovoliti, da občina pri zdravilišču »gor plača«. Da bi pa kai opustili eodbo bi zanemarjali z«4ravilišče, za Bled ne gre. Rekli smo, da gre na videz za zdraviliško takso. V resnici pa gre za cene sob in oskr. be tujcev v velikih hotelskih oziToma restavracijskih podjetjih. Vsa dežela je fn-teresirana na tem da pride na Bled čim več tujcev. Najbolj pa odbijajo pretirane cenc v ve!i'k!h lokalih, ker ljudie potem pa njih vse os-ta-le sodijo ln obs jajo. Bila je dobra misel, da se toda cenik za sobe in oskrbo. Ta misel je n. pr. zadela na odt>or enega naših ve'ikih hotelov, ki cen niti za pred-seioTie (mai, luni) noče povedati, češ da se še ne ve. kako bo takrat d'nar sta^I Zdi se nam. da le tu k')uč raznih neprilik za R'ed. Iz takega miljeia prihajajo po/tem raz. nI nepotrebni tn Bledu škodljivi napad.i ter intrige. Prepričani smo, da bo zmagal zdravi razum Ki da pride tudi več smisla za celoto In več discipline. VRHMIKA. E-spcrantski klub priredi v nedelo 31. t. m. ob 7. zvečer v gostilni »M.on-tua« na Vrhniki družabni večer, spojen s nredavantem, deklamacijo, prosto zabavo In p'esoim. Vstopnina Dfti 5. za osebo. Vabimo k prireditvi vse esreranrlste ter prijatelje • esperanra«. Esperant^ki klub Vrhn!ka. VAČE. Sokol Vače priredi na Svečnico igro »Junaki, kdaj poidemo domov!« Po »grl prosta zabava, goJba, ples, šaljiva pošta Itd. MAVČIČE Dopisnik, ki se Je v 2. številki »Domoljuba.« obregnil ob mojo osebo, ie zasukal namen dopisa v »Jutru« >M1-klavževanje v Mavčičah« po svojem okusu v popoln ima nmpačrio stran. Iz javne zahvale v omenjenem dopisu je ustvaril nekako mojo »samohvalo«. Naj ugotovim Iskreno, da je meni, kakor vsem onim, ki so s svq)o prjdn-ostjo In požrtvovalnostjo priporo igli do ta.kc lepo uspelega miklav-ževanja, samohvala popolnoma tuja. Plemenit namen doptsnfka v »Jutru« je povsem lasen: Izraža zahva'o staršem in dobrotnikom naše šolske mladine ter želi, da bi se šola In dom medsebojno podpirala v vprašanjih vzgoje in pouka. Slično zahvalo je poslal neki ljubitelj mladine ti»d'! v liste, tz katerih se po mnenju »DomoJjubo-vega, d"ptsnfka sliši, kakor M s kanon-m ustrelil. Ta lijubite!) mladine bi bil stlno vesel, ko bi niegov dopis bilo slišati vsaj toliko, kakor bi z bezeo-vo pir$ko ustrelil. Tfxla uredništvu se nI zdelo n'tl malo vredno, da bi sprelelo omenlenl dorviis. Torej dratgi »DomoHubov« doo:sn'k! Zahvala je hfla poslana vsem lit^vm. ki Jih čitajo družine v naši fari. — Tomič. PRISTAVA. 24. t. m. !e priredila podružnica CMD v Pristavi na novem odru igro »Veseli dan« ali »Matiček se ženi«. Če pomislimo, s kakimi težavami se je oder ustanovil tn v kakih razmerah se je igra uprizorila, lahko rečemo, da le bil uspeh Izvrsten in udeležba veličastna. Odlbor se zahvaljuje učiteijstvu v Pristavi m od Sv. Bme, rodbini poštarjevl za njihovo požrtvo. valno delo ter vsem drugim darovalcem in obiskovalcem, ki so pripomogli k uspehu RAJHENBURG. V nedeljo dne 31. t m. ob 3. predava g. prof. Jeras iz Ljubljane v Sokolskem domu o »Prosvetnem delu v sokolstvu«. K predavanju je vabljeno vse občinstvo. Za članstvo udeležba obvezna. — Vstopnina prosta. Za letošnjo sezijo Je določenih več poučnih predavanj o raznih temah. Naj bo udeležba vsakokrat častna! ZIDANI MOST. »Delavska politi-ka« z dne 28. t m. očita poročevalcu »Jutra« iz Zidanega mosta, da ni jx>roča! pravilno o smrtni nezgodi Pavla Anzelmija dne 19. t. m., ker ni omenil, kako je dsšlo do nezgode. H koncu pa »Delavska politika« sama trdi, da nihče ne ve, kako se je zgodila nesreča. Jasno je torej, da spada med ta »nihče, tudi jx>ro!evaIec »Delavske politike« '.n logično tudi d-nipisnik »Jutra«. Čemu torej zabavljanje brez povoda? LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Dne 27. t. m. je umrla ga. Terezinka Bobera, soproga posestnika in zidarja. Pokojna )e bila blaga žena in vzorna matL Preostalim naše iskreno sožalje! MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo vprbori v nedeljo 7. februarja rb 4. popoldne v društvenem domu narodno fgro s petiem »Deseti brat«. Sodeluje društvena godim na pihala. Po Igri prosti zabava s p'esom. K rmr-tgobrojni ude'ežbi vabi vse odbor. SV. MARTIN PRI VURBERGU. Predpu- s+na veselica tukajšnjega rrostovo'lnega gssfnega društva, kl se ie vršila v nedeljo, le prav drbro uspela, za kar se društvo najtot>'eje zahvaljuje pevskemu društvu iz Zati5ke vasi, požarnim hrambam v St. Jan. žu In Hotinil vasi ter vsem gostom iz Vur-berga. Sv. Barbare in Zg. Dupleka, ki so pri-pow>g!.i k tako dobremu uspehu. PTUJSKA GORA. Dne 24. t m. se Je vrši! v gostilni Klemenčič občni zbor krajevne organizacije SDS Udeležili so se ga sko-raij vsi člani in je nezadovoljstvo z gospodom Pucljem in Radičem, zlasti med njegovimi volile! samimi. Zborovalci so živahno debatirali o raznih lokalnih jx>trebali in o aktualnih političnih vprašanji. Sklenili so, da se hočejo v častnem številu udeležiti shoda g. Sv. PrSblčevIča dne 31. t m. v Mariboru. Za leto 1936 se Je izvolil sledeči odbor; predsednik Ivan Peče: odborniki M. Šeg-ula, J. Lovrec, K. Vedlin, Fr. Kašpar, S. Kerble& F. Ritonja, K.. Grušovnik In Janko Peče. če kupite nogavice brez 2ig4 .ključ*, ker eden par nogavid r žigom in znamko (rdeč«*' modro, zeleno ali zlato) „klju6" traja tako doigo kakor itirj^ pari drugih. Kupite eden pa^ in prepričat če tel vi Mali oglasi, kl služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5'—. Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t • —, Najmanjši znesek Din IO'—\ BssBrassHBnosa Rad:o-klinika p r a v 1 j » sestave. sliiialke iu akumulatorje Polnitev akumulatorjev. J. Goreč, Ljblj. kreilltna backa. II [• T. RABiČ A \o. Ljubljana V-Or,., ,, Stenotipistinja ve?5a strojepisja, izurjena v gteno^ratiji nemškega ln hrvutskega jezika, s dalj-io prakso, se Iš^e ta veliko tovarno na Hrvatskem. — Ponudbe a zahtevki na t poStni predal 88, Ljubl^ Zfranfa prvovrstnega, ki bi solidnemu trgovcu v polnem kritju in bret rizika »iri-ral pri prvovrstni znani tukajšnji (»ankl za kratko dobo, se liče. — Ponudbe pod • Dober dobifiek taeiguran» na upravo «Jutra*. 2495 Kuharica dostojna, * večletnimi •pričevali ki je vajena vse-gospodinjstva, se sprej_ • 15. fehruarjpm t. 1. v •i3liH». Sjn-ejme ee le »sa-dela zmoina oseba. *m1ov pove uprava «Jut.ra» 1950 Strofe^iska ^'o g-skeg:a ln sloven j^rika, se spr-jme ta telnov ▼ ve^j* pod Ponudbe poi v-.tti« icičina na npr. «Jutra>. Stenotlpistlnjo •j '»'etnico, kl dobro ob-'1 .*ilja po najniiji eeni E Vajda, Cakovec. Medji-murje 83 Drva odpadke od žajre in parke-tov, kratko f.a^ana. dostav. Ija na dom po para ta 1 ke parna iatra V, Sra-{Tnetti, T.jubljana Prodni« se tudi žaganje. 543 Katalojre za znamke Yrert 1925. Mlrhel Krrona 1924. Mlr^el Prekomorje 1925. prodam. Ponudbe na upn^o «.rutra» pod ina^ko ■ Katalog 8». 2498 3 masivne spaln?ce fino polirane. proda po nir.ki eeni Henrik Bitene, Vilmarje 6t. 77 nad Llub. ljano. 2018 Črna zimska suknja dobro ohraniena, ta »red-ro^poda. se orodno proda Kaaldv pove oprava «Jutra*. Vlnosradnfkf! Prvovrstne e*»pljene trto, najbolj priporočljivih vrst, proti paranriji proda v veft-jih množinah M Rrjra. Bra-tonetice, p. Velika Nedelja «001 Nekaj lepsh sHk (ročno delo) za otroške sobe ali nredsobe, naprodaj na Dunajski cesti itev. B(J. Železna peč s lamotom. srednje velika, se proda. Neelov pove upr . 1830 Soba s kabinetom s posebnim vhodom In električno razsvetljavo se odda s l februarjem 2 govedoma ali vojakoma, na £*ljo tudi s hrano Ponudbe pod • Kabinet* na upr. «Jutr«». 2485 Iščem stanovanje 4—6 sob s kopalnico v sredini mesta Kastop s 1 majem — Ponu-lbe na upravo •Jutra* pod »Kopalnica* 2492 BoHšo sobo ISSe soliden rarinski uradnik — Ponudb« na upravo »Jutra* pod »Soliden 1236» 2016 Sobo s kuhinjo event sobo • Štedilnikom ISČe takon«ki par Ponudbe na upr »Jntra* pod iifro »Mirna 1186*. 1987 Stanovanje 2—3 sob in kuhinje i S 8 e mlad par bret otrok. PWa po doeovoru. Ponudbe na upravo »Jutra* pod tn.ift^o »Tnteligent*. 2470 Opremljeno sobo event s pre.lcobo, s strogo prostim vhodom s stopnišča, najrale v prvem nadsir.. t elektriko. Če motroče uporabo kopalnice in telefona, v centrmn aH blizu elavn. kolodvora, ISČe takoj in najmanj ta 8 leta mlad. samostojen treovee. — P1»P* event. več mesecev naprej. Cen lene ponudbe do 12. ure v soboto dn« 80 t m na oDravo »Jutra* pod «E. P » y 8469 Stanovanje zastonj dobi v lepi vili v mestu. In nekaj plače, kdor dobro ra-tnme vrtna dela In kl M ml opravljal vrt-park Ev. se spr-jm« poroden vr*»ko-lenee hrea otrok ta hUnl-ka vrtn^rla Pot*>m M mr,. rala lena tudi pomagati pri '»mtačih delih Vitlov -e irrt f spravi c Jutra*. 8489 Sobo dobro opremljeno In maKno — i kuninlo ali e opombo knh!n'e. jlč« rakonski pnr. Ponudbe na upravo «.Tutra* pod cOpiemljeca 12%». tOlfl Separirana soba z ali brez oskrbe, se išče. Ponudbe na upravo «Jutrn» pod »Zagrebčanin*. 2478 Sobo po možnosti separirano in > elektr. razsvetljavo, i i č e gospo 1. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko po rti rane so iz Buenos Ayresa. VVillis je prinesel osvežil, in ko se je odstranil, je začel Sir Lncien govoriti: — Hotel sem vam, dragi Gray, razjasniti nesporazumljenje, ki se tiče Rite Irvin. Gray ga je ostro pogledal, ko Je začul Ritino Ime, in vprašal: — Kakšno nesporazumljenje? Išče se i orodjem za montiranje polnojarmentka (Volljalter) ter k letnu pripadajoče tranrmEsije. Z montažo mo-ra pričeti po 15. ? ki pri na iajo navdoSenema titatfijs 2 intttrepantnim raamotrt ▼anjpm mak h!p pr»M*De Šenja. k* tau ie «l*»fi raz-oCaranjp to konpturnarljji in zopet prMmnrCeaj* tako da so čiutrljl obupno f »Tlakovali ?*ako na-ialjpvanje romana. j<> izSel in *e do biva pn opravi c Jut ras v Ljubljani Vsi ki so Ra čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. $o\i zabavati Vas ne nore nobena knjiga! \ttsan* utane . . . Broširana oa Vsak Jugoslovan mora poznati svoja domovino! Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi Melik: Celotno delo M na slabšem ocpinaDinllO na Mm Din uo imi poštnine Prodaja se v knjigarni Mtm zadrooe V LJUBLJANI Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte IVAN JAK in SIN LJUBLJANA tespuistiks časi* s*. & Najboijit itvalnl «troji In pieiiini ttro)! - libotna Konstrukcija in elegantna izvrši* tev ia tovarna v Lincu. Ustanovljena l 1807. Vezenje poučuje brezplačno. ■ Ho umeznl deti ko> le» In ilvalnib strojev 10-lelna garancija Pisalni stroji Adler I o Urama. Kolesa la prvih tovarn Odrfcopp, Stsirla, Vsflearsil, Kajtsr. Primoran izprazniti loka! v hiši Jadransko-podunavske banke opušSasra sw©J© ?l!!a5ko in naznanjam cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu preselitev Iste ir v V | Strojni io]i S a e I & č e za veliko tekstilno tovarno S v Srbiji. Samo prvorazredni Strokovnjaki, S ki se dobro spoznalo v strojnih obratih, S elektrotehniki in tekstilni stroki in imajo i dobre reference, naj po5!je;o svoje po- jj nudbe na. Po&tanski pretinsc 4!, BecgrstI 513 iNnnmnnni«ss>Hiuau>Mi»en«e: Komfortno stanovanje obstoječe iz 5 sob, kopalnice in vseh piitikiin z souporabo cvetličnega vrti v novi vili v bližin sredine mesta se odda stranki, ki zamore plačati najemnino za več časa v naprej proti intabulaciji. Odda se eventuelno tadi eno stanovanje obstoječe iz treh sob, ter eno stanovanje z dvema sobama. Ponudbe pod .Komfort 425* na upravo tega lista. 476-a 2shhhhhb3ebhghhhe' Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo Hearn — Baukart .1 • Poleg opisa japonske in dežele mične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo. BroSirana knilga vella Din 28'—, v celo platno vezana Oin 38*—. Izdala jo je Knjigarna risHovne zadruge v Ljubljani. Prešernova ul. nasp. glavne pošte, v Prešernovi 1. Za obilen obisk ss priporočam trgovino zlatnine, ur in srebrnino, Pop?ayž3a, oddana v Šeienbargovi ul. 7, se dobijo F. čuden. aassfflggflSBaffiSKi upornim o; stare ša brez otrok, poštena, zanesljiva (Sebi siažao v mestu na deželi. — Ponudbo z natančnimi podatki je vposlati na upr. . Jutra pod „?gs!Bgč gospodinji". Ocarmjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji •arifi Rajko Turk. carinski nosrednik. Ljubljana. Masarykova cesta 9.. nasproti carinarnice Vse informacije brezplačno! gscilsggraitissgtrasssci §*£$£!a S' radi preureditve cbrsta 50% ped dnevno ceno: 1 par na lokomobila 12 16 PS, 1 elektro-cnotor 4';s PS, I!00 obiatov na m nuto. Djfnamo 10 PS 1700 obr. oba siro.a istosmemi tok (Gleichstroro) 2 0 - 230 volt, fabrikat .Bergmann' in .A. E. G." skoro nova, tnalo rabljena. Okrog 350 kg '2300 m) bakrene elektio-lylne Žice, Iti mm» (4 '/s mm) po 25 D n za kg okroe 500 kg Žcle7n° pocinjene žice 4 In 6 mm po Din 3 50 za kg. Predmeti se lahko ogledaio pri R. Cater, Izdeovatelj vozov, Dragopolje jiošta Go-miljsko, žel. postaja Sv. Peter Sav. dolini. ■B^HnHBBBBBB Zahvala in priporočilo. Zavarovalna družba Commerdal Union v Ljubjam mi ie izplačala točno in kutantno škodo za mojega poginulega konja, dasl do nje nisem bil popolnoma upravičen; vsled tega se dratbi najtoplc e zahvaljujem, ter jo vsakomur priporočani. PoljSiica pri Bleda, dne 24. januarja 1926. FRANC LANGUS. v LJUBLJANI prodala premog is slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, * cel h vagon & po ori?t-talnih česali premogovnikov za domačo spo-s&o kakor tadi za industrijska podjetji Sa razpečava s« debela irseseraski premog in koks vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča posebno prcovrstol češkoslovaški b angleški koks ta livarne la dometo spe-rabo, kovaški premog. Črni ptecnog m brikeis Lil? zavoa zs Miklošičeva cesta itev. 15/L 70* VSE LJUBITELJE JURČIČEVIH ROMAJO« opozarjamo, da Je IzSel Jurčičevih spisov 4. zvezek. Urednik dr. Ivan Prijatelj. Vsebina: Urednikov uvod - Oolida. Hči mestnega sodnika. Nemški valpet Dva brata — Božidar Tirtelj — Koz ovska sodaa - Črti Iz žlvljema polit. agltatoi|a — Sin kmetskega cesarja - Sosedov sin — (Jiednikove opombe — Str. 475. BroSlrana knjiga velja Din 72-—, v celo platno vezana 88'—, v polirancosko usnje vezana 92*—. Naroča sc v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica nasproti glavne pošte. ?. ..V;.". • '• ^p;-" Teleion It S79 IVAN ZAKOTNIH SL™. mestni tesarski mojster Vsakovrstni tesarska dela, moderne lesene stavbe, •sirešja ta palače, b Se, vile, tovarne, cerkve m Stonike; stropi, runa tU. stopnice, ledenice, pati. (Joni, verande, leseno og aje u L d. Oiidba leicnib mostov, Jew» la mlinov. Tovarna fnrnlrfi. Parna laga. &< ■■■■■■■■■■■■»■»■■■■■■■■■■"■■■■i Tužnim srcem javljamo našim prijateljem in znancem, da je naša ljubljena in nepozabna soproga in mamica Losi Hudina na dan 22. januarja 1.1. ob 13. uri v oblastni bolnld v Zaječaru v starosti 26 let kot žrtva materinstva nenadoma preminula. Njen pogreb je bil v Zaječaru na dan 23. januarja t. 1. ob 14. uri. V Zaječaru, dne 23. januarja 1926. Žalujoči: Josip Hudina, sodni kapetan I. ki., soprog — sinček Bolan ia hčerkica Vidloa. M0m i ^m&^^MU E3 S gg a ta £5 a 23 Je začel izhajati. Prva fitevilka v jako elegantni povsem novi oprem', prinaiai Pesmi Pavla Q"lle, Ivana Cinkarja, Frana Ellera, Ivo PeiuzziJa, romana Jušs Kozaka In Franceta Bevka, eseje o Tolstem In Nietschelu, o razstavi poitretnega slikarstva na Slovenskem ter zgodovinski članek. Prvi po;a/ Antov. Poleg tega: Književna poiočila ln Kronika. Naročila na 46. letnik, ki velja za celo leto 120 Din, za inozemstvo 150 Din, že vedno (prejema Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. 3 ra SJ S CA ■ij .-3 SS?SSHP3CaBiSIHH!aB5353!g?gSHRSr s • 'V- Putrti neizmerne žalosti javljamo vsem soiodn^kom In znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, svnk:nja in tetka Kristina Žnidaršič danes dne 26. lanuaria 1926 previdena s svetotajstvi Z3 umiiajoče nenadoma Bogu vdana za vedno zaspala ( ogreb drage nam pokujnice bo v p^tek. 29. ianuar;a I926 ob 16 iz hiše Jalosii na pokopališče Koioška B la Sv. maše zadušntce se bodo brale na Koroški Beli in na Sivi Sava pri Jesenicah, 27. januarja 1926 Franja Znldaršič, mati — Fanica por. Vrabec, sestra. Mihael Vrabec, svak, S. Vrabec, vnuček. Urejuje dr, Albert Kras«. IwUja tu Koazorcii »Jutra« Adoli Ribeikat. Za .Nsu-adno ti»karoo UU. Ul tiakarasr« frae Jezcrae*. Zi insarstsi del je o