ä^or Am nmuk t o ä I o i o • plačana ▼ g o t o » I n t prtion Sprememba v naši vladi Dne 4. aprila je na predlog ministrskega predsednika g. Petra Zivkoviöa naSa celokupna vlada odstopila. Predsednik vlado je svoj odstop utemeljeval s tem, da ie izvršil naloge, ki mu jih je kralj poveril 6, januar!» 1929. V svojem govoru je povdarjal, da se je vladam, katerim je on načeloval, posrečilo vpo-itaviti v državi popoln red in ustvariti sploš no zadovoijnost vseh državljanov. Kralj je ostavko celokupne vlade sprejel in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu (unanjemu ministru g. Voja Marinkoviču. G. Marinkovič je še isti dan sestavil novo vlado, v katero so vstopili vsi dosedanji ministri, razen g. Petra Zivkoviča. V vladi sta tudi sedaj dva slovenska ministra: g. dr. Albert Kramer, ki pa je sedaj na zdravljenju v inozemstvu in g. Janez Pucelj. G. Peter Zivkovič je postal zopet aktiven vojak in ponovno prevzel poveljstvo kraljeve garde. Posle zunanjega ministra bo tudi nadalje vodil predsednik vlade g. Marinkovič. Nova trošarina na vino in žganie Dne l. aprila je sprejela naradriffutarp--Ičina zakon, s katerim preneha dosedaj navadilo pobiranje državnih in banovinskih trošarin na alkoholne pijače. Od. 1. aprila dalje se bo državna in banovinska trošarina na alkoholne pijače pobirali le od gostilničarjev in prodajalcev alkoholnih pijač na drobno. Trošarine ne bodo »računali od vsakega litra posebej, ampak jih bodo pobirali v obliki točilnih taks. Visokost točilnih taks bo odvisna od velikosti kraja, kjer je gostilna in od prometa, ki ga je gostilničar doslej imel. Gostilne vsakega kraja bod razdelili v štiri stopnje: V Belgradu in Zagrebu bodo znašale tosine takse: za 1. stopnjo 30.000, za 2. stopnjo 20000, za 3. stopnjo 15.000 in za 4. stopnjo 10.000 dinarjev. V Ljubljani, Mariboru, Subotici, Gsjeku, Novem Sadu, Sarajevu in Splitu: 24, 16, 12 ta 8 tisoč dinarjev. V mestih, ki imajo nad 20.000 prebivalcev: 18,12, 9 in 6 tisoč Din. V mestih, ki imajo 10—20 tisoč prebivalcev: 8000, 6000, 4000 in 2400 Din. V mestih, ki imajo 5—10 tisoč prebivalcev: W0O, 4500, 3000, 1800 Din. V mestih, ki imajo manj kot 5 tisoč prebivalcev: 4000, 3000, 2000, 1200 Din. .„„ v krajih, ki imajo nad 5 tisoč prebivalcev: «00, 4000, 2400, 1600 Din. v krajih, ki imajo 2500 do 5000 prebivalcev: 4500, 3000, 1800, 1200 Din. V krajih, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev: 3000, 2000, 1200, 803' Din. ločilno takso bodo morali plačevati v dvo-?" tro»iesečnih obrokih naprej. Polovico vplačanega denarja bo dobila država, polovico pa ■■^rin^m^trw^fWjski! -tri h taiijm alkoholne pijače, bodo plačevale V velikih mestih (pri nas v Ljubljani in Mariboru) letno 6000 Din takse, v krajih nad 2000 prebivalcev 3600 Din in v krajih pòd 2000 prebivalcev 1200 Din. Občinske trošarine ostanejo za sedaj ne-izpremenjene. Od 1. januarja 1933 dalje pa bodo smele občine pobirati kvečjemu 50 par od litra vina ia 5 Din od hektolitcrske stopnje žganja. Kmetje in vinogradniki, ki prouajajo domače vino v domačem kraju od 5 litrov naprej, v mestih, trgih in na sejmih pa od 10 litrov naprej, ne plačajo ne točilne ne trošarinske takse. Ravno tako smejo izven svojega domačega kraja prodajati vino v količini nad 50 litrov in žganje v količini nad 25 litrov brez vseh taks. Za prodajo špirita, esenca in kvasa so izdana posebna določila. Iz naštetega je razvidno, da pomeni novi zakon znatno olajšanje za vinogradnike, ki bodo svoj pridelek lažje in morda tudi dražje spravili v denar, kot je bilo dosedaj mogoče. Neprijeten pa bo ta zakon predvsem za male gostilničarje, zlasti one v bližini vinogradnih krajev. Priporoča se prvi slorenski lavcil fraicitii® zavarovalnica lifubljana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celi«, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarffsviiSav ira 6, Sarajevo, Aleksandrova ceata 101, Split, U&* XI. puka 22, Beograd, Poinoareov« % PO SVETU Italija s Obletnica ustanovitve vojaškega letališča. Na velikonočni ponedeljek so praznovali na vojaškem letališču v Mirnu pri Gorici obletnico ustanovitve vojaškega letalstva v Italiji. Na letališču se je zbrala šolska mladina iz Mirna in revnejšim otrokom so razdelili nekaj daril. Pod milim nebom se je brala vojaška maša, kateri je prisostvoval prefekt Tiengo, župan Bombig, general Bobio in tudi apostolski administrator Sirotti. Möns. Sirotti, začasni upravitelj goriške nadškofije, je imel ognjevit patriotičen govor. 3 Obžalovanja vredna dejstva. Gosp. Kna-čil v koprskem semenišču, ko je bilo pod vodstvom morts, Sirottija, upravlja tri hrvaške duhovnije v Istri, in sicer Pregaro, Gradino in Topolovac. Čeprav ni v teh farah niti enega Italijana, temveč so vsi verniki hrvaške narodnosti, pridiguje Knafelc samo v italijanskem jeziku, — Na ukaz škofijskega upravitelja Sirottija so se morali vsi gojenci Malega semenišča, to je škofijska gimnazije v Gorici obleči v talar in se pokriti * tipičnim klobukom, kakor ga nosijo italijanski duhovniki. — V Koätabon« so fašisti braz «upnikove vednosti »podili domačega organista in postavili svojega, da bi uvedel v cerkev italijansko petje. s Fašiatižna Sola. Goriški šolski okraj obsega nad dve tretjini vse goriške pokrajine. Tu je znašalo število šolskih otrok nad 22.000 (v šolskem letu 1918-19 okoli 15,000), število šolskih razredov je bilo 812 (351). Goriški šolski okraj obsega devet didaktičnih okrožij (Ajdovščina, Komen, Kormin, Gorica, Gradi- v šče, Miren in Šempas, Kojeko in Vipava), 28 občin, 150 Sol, 812 razredov, 22.000 učencev, okoK 500 učiteljev. V tem okrožju se poleg tega nahaja 48 otroških vrtcev, ki jih obiskuje okoli 3000 otrok in v katerih poučuje 65 učiteljev. Vrtce vzdržuje društvo »Italia Redenta«. Poleg tega se vršijo po okriljem društva »Umanitaria« v Milanu številni večerni tečaji za odraslo mladino, da bi se priučila čimprej italijanščini. s Rasno. V Lokavcju pri Ajdovščini so zaprli trgovko gdč. Marico Špacapau. — Veliko pomanjkanje sena je nastalo zadnji čas v Vipavski dolini, — Na velikonočni ponedeljek sta znana tržaška zdravnika Gortam in d'Es le v tržaški bolnišnici z rentgenoloäküm žarki pregledovala nekega Pavla Signorisa, starega 46 let, ki si je pri avtomobilski nesreči zlomil nogo. Nenadoma je z grozovitom pokom, kakor da M udarila strela, preskočila električna iskra. Bolnik je bil na -«nestu mrtev, medtem ko je elektriöaa iskra aaiakko o žgal» tri zdravnike. — V Trstu je te dni peljal 46-letni Andrej Senci« u Skednja voz premoga v škedenjske livarne. Ko je konj, ki je bil navajen poti, privozil do glavnih vrat, so delavci opaiiii, da je Sancin ležal mrtev med premogom. Na poti ga je zadela kap. — V Trsta so potegnili iz Kanala 341etno Marijo Mafcnič iz Griž pri Senožečah, ki jo je vrgla v morje burja. — V Dornbergu na Goriškem je na veliko soboto umrl Josip Pavlica (Pintarjev), tajnik »Vinarske zadruge« in zavarovalni agent. Rumunfja s Romunska pravoslavna cerkev šteje 12 milijonov duš.,in ite, odkar je ruska cerkev v boljševiškem suženjstvu, najmočnejša pravoslavna cfetkev. Po ronrtmski državni ustavi ima romunska pravoslavna cerkev večje pravice kot druge veroizpovedi. Pravoslavni škofje so n. pr, brez nadaljnjega vsi člani senata. Na znotraj je romunsko pravoslavje medlo, brez življenja. Pravoslavne cerkve so večinoma majhne in zelo slabo obiskane. Cerkev nima nobenega vpliva niti na izobražence niti na ostalo ljudstvo, dočim ima katoliška cerkev vzhodnega obreda v Romuniji velik vpiiv na narod. Pravoslavna cerkev je pod jarmom carigradskega patriarhata do srede preteklega stoletja ovirala romunsko narodno samo-siajnost in književnost. Zato jo mnog! pravo-rlavni izobraženci ostro obsojajo. Nasprotno pa so romunski katoličani odločno sodelovali pri romunskem narodnem preporodu in so preko bivše madžarske meje budili nsrodtlo Pavesi v pravoslavni Romuni/i. Avstrija s To in ono s Koroškega, Dne 2-1. aprila •bodo na Koroškem po vseh občinah raze-n v Celovcu občinske volitve. — Kenkurz je razglašen o imovini pokojnega landbundovskega deželnega poslanca posestnika in lesnega trgovca Mihaeli Fsjnika- pri Sv. Neži pri Veliköveii. — Volitve v kmetijsko ibernico se vršijo * Šmarjeti v jeseni Utttènjega-leta. Tako je odločil« koroška deželna vlad«. — V Št. Petru pri Celovcu je pogorelo- gospodarsko pMOUW<, 4ne «. aprila 3333. nezapesloioM se more samo i HSlvariaRiem priacrati IdavsUt prilik radikalno odstraniti! ■ H&JBB» i^ojeMraaa momnneitt9!ita ititi &€@frifsì$e n&$!$#lč®fft!išft€ fcafcfraie ho deloma rešila ta problem, ker iMo stotine delavcev In števil»« podjetja vsej za nekaj časa režeaa skrbi za „nei vsakdanji kruh* f ;f : fc «iL ■ s*.* »•-*>■■ * ■ srečk za zgradbo katedrale B9f>r«tà£fó£$a dtrmfta Ss. liatatóta t Scoprami se izvrši praio ü punici© pooplrmtfc siromakov ker se bodo dabodki porabili samo za produktivno delo! ISfietno pri mnogih male prispevke, andino pa poleg ogromne možnosti dobitka delo In krah! Cene sreCk: Pvo|lM> wcgka Din 200- 1©0* 23- 91er. ti 't>OMOl..HiR, «Ine n p n]« i f>?,2. Stran m KAJ JE NOVEGA Zabvala podpisani narttfniß Domoljuba sem dne 28. m. m. pogorel. P. n. »prava ini je tetri po prejemu mojega obvestila nakazala Wftipf.rö v znesfa ICffi) Din. Za ta veMorfaSni lir ki m' i« v dnevih nesreče izredno dobro (tc/ef- sC tem .Pc*°:m zahvaljujem in ?li'omofjuba : vsem onim, kf še niso nanj ira-nOeni, toplo prfpo^o^m. Due Oft. "4réa 'Vfitf Velespostcvanjem Jožef Drsivenšek, Bišar. ' Vrbinfka vas 1. P. Videm pri Krškem. Osebne vesti d 65 let je dopolnil zgodovinar, pr«iat g. dr. Fran Kovačič v Mariboru. Bog ga ohrani še mnogo let! d Za škofijskega» duhovnega svetnika je bil imenovan g. Jakob Razboršek, župnik v Tirnicah pri Kamniku. d Na župnija Zapoge je bil umeščen 30. jauca župni upravitelj g. Ivan Franke. d Minister g. dr. Kramar je odpotoval v Prago na zdravljenje. Boleha na hudi želodčni bolezni. Nadoineatuje ga g. ministes. Demctro- I vit d Ravnatelj Bogumil Remec se je 1. aprila poslovil od profesorjev in dijakov, oziroma dijakinj IL državne realne gimnazije. Ginljiva slavnost je pokazala, kako zelo je bil g. rav-*aHi priljubljen y svojem delokrogu. O. ravnatelju želimo na poti med bratski srbski narod srečne pot in na skorajšnje svidenje! d Nov upravni svetnik. V upravni odbor Privilegirane agrarne banke je bil od vlade imenovan g. Ivan Ažaian, posestnik in župan v Leicah. d Svoj devetdeseti god j'» obhajal na sv. Jožefa dan Jože Češarek iz. Nemška vasi pri RftnicL Daj mu Bog .še najmanj deset zdravih ia zadovoljnih, leti Osmače novice d ftoračtm èmke banovin«- za feto W32-33' je finančni' minister odobril. Proračun maša 174,452.142 Dfh. Za kritje svodih izdat-bv sme barrska uprava oifhieriti rtóen ostalih že odobrenih čhijStev in drugih dohodko-v Se banovinsK:» döfclsfdo tra vse neposredne davke v višini 35 odstotkov, cestarsko dokla-inoma pod vodo. Tudi izvirki, k fcaierife črpa befgrajski vodovod, so večinoma zaliti, tako da je oskrba vode v Bel-gardu v nevarnosti. Naraščajo tudi UnaT Vrbas in Bosna. Velika nevarnost poplav grozi pri Slavonske«» Brodu, kjer se je voda dvignila skoraj 7 m nad običajno višino. Kolpa pri Kar-lovcn naglo narašča m je v teku 3. aprila na-rastla na g in nad običajnim stanjem. Če bo vreme še dalje deževno, je pričakovati še hujšega naraščanj.» voda. d K» krak Mit bi z brstom brat... Za velikonočne praznike se je Vinceneijeva družba v Kranja prav na posebrs. saß» sjKHUfiila svojih podpirane^' i'ft rerežšv. Kupila je vola in raz«lil« med pHbBžno sto družin iz Kranja in okolše 517 kg mesa. , • d >Vaa$ttBM» p. jetiìa J§92, drž. zak. ù. 200, -■raapust'-vta HÄf» Vzajemne pomoči, icgistrovane pomočne blagajne v Ljubljani zaradi nejppiavtjivega prekoračena Zakonitega in statulat-uega delokroga. Blagajniško uačelstvo Vzajemne pomoči je na svoji 10. porevizijski seji dne 31. marca t. L vzete odločbo na znanje, se s soglasnim sklepom odpovedala \ sakemit pra»«en»Jek» zoper navedeno odl#o> pač pa i^skžBo m»! di-ttgin» tudi prednjo, da aaf litecidator imej ad kraljevske fcmsfce upravo rmroéàot ito naj podpira pneveefcó za- varovanj pri razpuščtni »Vzajemni pomaii« zavarovanje nanovo se snujoči zavarovalni diužbi. Kraljevska banska uprava dravste bar novim: je vzeta sldap načelstva na znance ter nato z razpisom z dne 31. marca t. L, H No. 1065/2Q poverila izvršitev likvidacije banakena svetniloi g. Mencingerju Antonu v Ljubljani Le-ta bo odslej in do dokončne likvidacije p»a-voveljavno podpisoval tako, da ho podpisano, tiskano ali štampilirano besedilo razpuščeae blagajne : »Vzajemna pomoč, registr. pomožna gajna v likvidaciji« in pristavljal svoj lastnoročui podpis. Vse odredbe so se obenem vpisale v re»-f,istru kraljevske banske uprave o registrovanifi poinožinlj bkigajnali ter se je obenem povzto-čiia enkratna objava v »Službenem listu« kraljevske baqske uprave dravske banovine * Ljubljani. Pristavlja se, da je postavljeni liiorida dobri nalog, da po vsej možnosti podira pospešuje želje in predloge, ki jih je fene blagajniško načelstvo na svoji seje dne 3;|. ca LÌ. , Ban: d Podporni Sond za gradbo cenenilt staMè-vaaj..se osnuje pri Pokojninskem zavodu v Ljwi-Ifhni. * (1 Kače. "V Zaplanini je sin posestnika Br-varja že 20. marca naletel V gozdu na modrasa, ki ga je pokončal tesar Krivic, C'ugno, da je prišla na dan ta strupena kača v najlujšem mrazu. d Vinska «-».«stava in vinski séjem v Šmarju pri Jelšah. Dne 1., 2. in 3. maja 19"2 bo v Šmarju pri Jeliak velika vinska razstava in vinski sejem, katero priredi okrajni kmetijski odbor v prostorih hotela g. I. HiÉbjana. Razstavili bc?do svojo ž?ahtno kapljico uuj-boljši vinogradniki okrajev Kozje, Rogjioc in Šmarje p« jklSdii. Vabijo se vsi inteseseriti, da poselijo to, prireditev, Uj^r se jim nutìi najugodnejša prilika nakupiti ■ res powBP dobra vina vseh vrst,., oé lafrkih na mimik do najfinejših sortnih vi». Železniške' ivw» šo zelo ugodna Vsa pöjasijila daje b?«Bpfa&K> okrajni • kmetijski referent v Šmarju- pri Jelšah. d Deset let % »praviš višjepastirako službo šiberriški ' Škof dr. .ferölim Iwlet». Bog ga blagoslavljaj tudi v bodočih desetletjih! .. d Òd ptija»^e®ži» aaiezlpviä» bofesni so v Sloveniji >sajvaž»ejšt.,MW »f U warca JfSS.« ;„.... vpeljave novega voznega reda, torej tudi 7- 8 Din liler. Pred vojno jc dobil vinogradnik za liter prodanega vina najma ij 12—30 krajcarjev in za to je kupil 12 do 2'J škatijic vžigalic, sedaj pa dobi komaj 2—3 škatljice. Tako bi lahko našteti še vcc drugih primerov. Večina pri nas je takšnih posestnikov, ki ima samo vinograd, od katerega živi. Sedaj pa. ko vina še po naj-n žji ceni ne more prodati, je prisiljui posebno lelos, ko si v tako hiidi in dolgotrajni zimi ne more nič zaslutiti, iii v irgoviiio, da si na upanje vzame potreb-.il živež tn vse drugo. Karo bomo prišli? d Slab pritok občinskih davščin opazujejo v Mariboru. Občina ima med davkoplačevalci celo vrsto zamudnikov, ki dolguiejo na davščinah naravnost velikanske vsote. d En vagon kontne moke je dobila oni di.11 trboveljska občina. Oddcjaii so moko brezposelnim in revnim občanom pn 95 par za kilogram. d 2a znižanje najemnin. Te dni je razposlal okràjni načelnik v Kranju gosp dr. Ogrin okrožnico, vsem hišnim posestnikom radi znižanja stanovanjskih najemnin. G. načelnik navaja previsoke najemnine, ki niso v skladu z današnjimi razmerami, ki so padle cene življenjskih potrebščin ter se znižujejo plače državnih in privatnih nameščencev ter delavcev. Okrožnica poziva hišne posestnike k prostovoljni reviziji najemnin za stanovanja is lokale, še preden poseže vmes država. Znižanje naj bi znašalo do 30%. Hišni posestniki so bili dolžni do 30. marca sporočiti županstvu in najemnikom, kaj so ukrenili. d Nova prilika sa aaslniek. Zabretov« opekarna v Bobovku pri Kranju je pred veliko nočjo pričela z delom. Moderne sušilne naprave omogočajo tovarni hitro sušenje opeke brez ozira na vreme. Kakor hitro bodo r obratu vsi oddelki tovarne, bo zaposlenih okrog 50 delavcev, večinoma domačinov a bližnjih vasi. d Odpusti pri Sdegnici. »Službene Dovine- so objavile imena onih nastavljencev, ki bodo z dnem 1. aprila odpuščeni. Odpusti s« niso izvršili in so skoraj vsi nastavljenci, ki •« bili reducirani, prejeli svoje plače. Odpovedano je bilo v Ljubljani samo petim nastavijen-cem iz drugih vzrokov. V kurilnici je bilo vseh 30 odpuščenih nastavljencev danes nanovo sprejetih za proiesioniste, dočim so bili P0' prej zvaničniki I. ali II. skupine. Ti danes niso prejeli plače ter jo prejmejo kot prolesionisti šele konec meseca. Venda* pa železniška uprava obljublja, da jim bo dala, ker so vsi Meja groze. Pogled na Dnjester, obrnemo reko m«t n„ •• n čez reko so razrušili I. 1917. po umiku raftihfe 'I1 Romun,ii° » Besarabiji. Most vt't\V,ela,la • komisi'a rom u n s ko-fio v j etska ra df ienrestanih tE^T'"'-se sovjetskeobmejne straže so v zadnjih tednih ^bU?™, ™!, ?P°Padov grozodejstev. So- v R®«"»»'Jo. Deloma so jih ustreliliko ^senahu alf^ bcKl"'ccv- t poskušali ube- 6. j* |;rižl° do protesta od^tran?^u„^rvbrnSk' Str°ni' nM Pomladanska mod*. Na potula,luu*kili klobukih ue borto žrnske nosile cvetja kakor doslej, temveč črešnje. jasoile in «lično ko« okras G. jun ct.aick U Nem»),, .«»i ,jn ivibniti jo ua svoj god obhaial svoj devetdeseti rojstni dan! Bi,g ea živi' Sibcmški škot dr. Mueta ie obhajat te dni lu letnic- 'Irofovani.- l-r.ustdiiili vlade dr. Voja MarinKovK jjj v stiski, nekaj na račun. Železniški nabavljene! so prejeli znižane prispevke. To je, . s0 izgubili pri draginjskih dokladah in so prejeli Je za 10 odatotkov manjéo plačo. Vla-tospremno, premikalno in strojno osobje ni prejelo danes kilometraie. Stari pravilnik o kiloroelražah je namreč izgubil veljavo z no-,jm letom, prometno ministrstvo pa Se ni izdalo novega pravilnika. V veljavi pa so ostali odpusti delavcev in dnevničarjev. Kakor je bilo obljubljeno, je pričakovati, da bodo ti potopno kmalu zopet sprejeti nazaj, in sicer po potrebi službe. d Nazadovanje tujskega prometa. V Sloveniji je bilo lani okoli 103.000 tujcev, to je okoli 13.000 manj krt leta 1930. Med brati Hrvati d Petdesetletnico obstoja praznuje letos dekliška meščanska šola v Osjeku, ki je bila sezidana na pobudo in s podporo pokojnega velikega .škofa Strossmayerja. d Straina požarna nesreča v Zagreba, o kateri smo že zadnjič poročali, je zahtevala doslej sedem smrtnih žrtev, in sicer Anton Supuk. učitelj risanja, Mate Radnič, 34 let dar, iz Dalmacije, Mercedes Radnič. dijakinja univerze, Ruža Radnič, dijakinja univerze, ženska, ki je skočila iz petega nadstropja ja dvorišče in katere identiteta se ni mogla ie ugotoviti, ter ženska, ki leži pod ruševinami v drugem nadstropju. Ostalih 19 ranjencev leži v bolnišnici. Nekateri teh ranjencev so ako težko poškodovani, da najbrž ne bodo ostali pri življenju. d Vinska razstava v Zagreba se bo vršila od 9. do 16. aprila 1932. d Zanimiva dražba. Oni dan se je vršila dražba za nabavo mesa banovinski bolnišnici v Mostaru. Govedino in ovčje meso bo dobavljal Rajko Raca, teletino pa g. Sajn. Cena govedini prve vrste bo 5 Din in 5 par, ovčjemu mesu 7 Din 28 par in teletini 5 Din 25 par za kilogram. Ce pomislimo, da sekajo mesarji drugim strankam meso še vedno tudi po 12 do 14 Din, ie jesno, da še 25 odstotni zakonito 14 Din, je jasno, da je 25 odstotni zakonito dovoljeni zaslužek še vedno prekoračen. d Pater dr. Mladen Barborič, veroučitelj na gimnaziji v Mostaru je ob priliki spominske proslave za Petrom Zrinjskim in Krsto Franko-panom se v molitvi dne 3. maja 1931 spomnil 112 iet je že stara Kranjska hranilnica, ki se Imenuje sedel Hranilnica Dravske banovine DUBLIANA, Knafljev« ulica 9 Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke I /•« vloge in vse obveznosti hranilnice >emči «eia Dravska banovina z vtem svojim premoženjem in v»o svojo davčno močjo. Najvarnejša naložitev denarja I NaiviSje obrestovani« i ................. .......... tudi Stjepana in Pavla Radiča in dr. Basariška. Radi tega se je moral dne 21. marca 1932 zagovarjati pred sodiščem, ki ga je pa oprostilo vsake krivde in je zato verjetno, da bo g. dr. p. Barborič zopet zavzel mesto veroučitelja na gimnaziji. d Pijanec se spreobrne... Blizu Karlovca je vlak povozil nekega moža, ki je ležal na tračnicah. Komisija je ugotovila, da gre za 32 letnega čevljarskega pomočnika R. O. O. je bil udan pijači in je v zadnjem času zapil 19.000 dnarjev, katere je dobil na račun dedščine. Oči-vidno je, da je O. pijan obležal na železniški progi in tam zaspal. d Kaj zahtevajo vojvodinski kmetje. Dne 3. aprila se je vršila seja razširjenega odbora Zveze poljedeljskih društev donavske banovine v Novem Sadu, na kateri se je razpravljalo o vprašanju razdolžitve kmetov in znižanja obrestne mere. Obvladalo je mnenje, da je najboljša rešitev krize izdaja bančnih not v višini 3 milijard dinarjev, kolikor približno znašajo današnji dolgovi poljedeljcev. V teku razprave je bila sprejeta sledeča resolucija: 1. Da se od- L Naiveč ljudi trpi na neurejeni stolte! in radi ecgö jim zagati ves notranji sluteni Pazite pravočasno na svojo prebavo, ker prebava ključ VaSega /drav;a Ze po par tednih se boste. Ce rabite „Plamnka4 f-aj Babovec i* rdrovilnih planin« .ih zeliSC. pdču ♦ili bolj mladega, svežega in povsem prerojenega človeka. Zannile ie dane« s „Planmka" éa-Vm I ta ho v ec Pravi /.amo v originalnih plombiranih paketih /. napisom izdelovalca Lekarna Bahovec I.jMbHtn* godi objavljenje zakona za <) mesecev, da bi se v tem času to važno vprašanje natančno proučilo. 2 Da se obrestna mera za kmetske dolgove zniža največ 6 odst. 3. Da se z zakonom natančno določi, kdo je poljedelec. 4. Da se počenši od 1. januarja I. I. uničijo vse one eksekutivne prodaje, ki so sicer že izvršene ali še niso postale pravoinočne. 5. Da se v čim najkrajšem času osnuje Gospodarski svet. d Sredi mosta je voz in konja spodnrsla voda. V Novih Karlovcih pri Sremski Mitrovici se je dogodila zaradi narasle vode huda nesreča 28 letni kmet Žarko Turčinovič se je peljal na vozu, v katerega sta bila vprežena dva konja čez leseni most, ki pelje v Slankamen. Ker je potok silno narastel in poplavil most, je pretila velika nevarnost Turčinovič pa je mislil, da se bo lahko pripeljal čez most. Pognal je konja, a sredi mosta je voz in konja spodnesla voda in vse skupaj vrgla i. mosta v nar;:4i potok. Turčinovič in oba konja so utonili. Iz naše prestolice d Za rektorja belgrajskcga vseučilišča je bil ponovno soglasno izvoljen dr. Vladimir Petkovič, za prorektorja tudi ponovno in soglasno dr. Mihajlo Ilič. d Dijaški nemiri. Te dni je imela skupina dijakov pravne fakultete shod, na katerem je protestirala proti določbi člena 30 finančnega zakona. Na koncu se je sestanek spremenil v demonstracijo proti režimu. Demonstracija je bila omejena na vseučiliSko poslopje. Dijaki so razbili nekaj pohištva in povzročili na stavbi matenjelno škodo. Pristojne iol- Pri slabosti par kapljic Fellerjevega bolečine pomirjujočega blagodisečega Elzafluida na sladkorju ali v mleku, ie še /.nterai pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem. Iiripavostjo itd Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Uiti povsod. Ho pošti 9 poskusnih ali 6 dvojni!) ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri le-lckarnarju Feiler, Stubica Donja, FJzalrg 16. Savska. ske in sodne oblasti bodo nastopile proti iz-grednikosn z zakona!-ini ukrepi. Tako uradno poročilo. d Zakonski predlog o pobijanju draginje je bil pretekli teden predložen narodni skupščini Več o njem, ko postane zakon. d Naša zunanja trgovina. V prvih letošnjih mesecih je znašal uvoz v Jugoslavijo 98.409 ton v vrednosti 457.5 mil. Din proti 148.380 tonami v vrednosti 798.7 mil. Din v prvih dveh lanskih mesecih, je torej po množini t,adel za 33.7 odstotkov, po vrednosti pa skoraj 43 odstotkov. — Izvoz je pa znašal 343.517 ton v vrednosti 421.9 mil. Din proti 485.717 tonam v vrednosti 717.1 mil. Din, je padel torej po množini za 29.2 odstotka, po vrednosti pa za več kot 41 odstotkov. — Skupni obseg vse trgovine je padci v primeri s prvima lanskima mesecema za 42 odstotkov. — Bilanca je bila lani kot letos v majhni izjemi pasivna. — Pri vsem tem je treba upoštevati okolnost, da j< bilo že od leta 1929 na leto 1930 zaznamovati velik padec d Mlinarji morajo napraviti prijavo. Mi nistrstvo je predpisalo: 1. vsi mlini z več kc dvema paroma mlinskih kamnoy so dolžni, ne glede na to, ali so v obratu ali nc, da predloži v roku pet dni, računajoč od 1. aprila, odposlancem ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi prijavo o ureditvi mlina. V tej prijavi morajo navesti: a) število mlinskih kamnov in njih premer, b) število in dolgost valjev, posebej dvojnih in posebej enojnih, c) pogonsko silo, ki z njo mlin razpolaga, in d) množino mletve pri polnem pogonu. Pod množino, ki jo je treba prijaviti, se razume največja zmožnost vseh mlinskih naprav, če obratujejo s polno pogonsko silo 24 ur. 2. Delegat ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi se bo prepričal o točnosti sprejetih prijav preko strokovnih organov. d Železnic v Jugoslaviji je bilo na koncu preteklega leta 10.435 km, od teh 9482 km v "državnem in 053 km v zasebnem obratu. Od 1. 1922 dalje je bilo nanovo zgrajenih 1639 km železnic. d Glede filmov je prosvetni minister na novo določil: 1. Vsi napisi in besedilo, ki spremljajo film, napisani v državnem jeziku in slovnično ter književno popolnoma pravilni se napišejo v cirilici ali pa latinici, kakor zahteva oseba (podjetje)), ki vzame film v najem. 2. Obe abecedi st;i enakopravni. Obisk mladini neprimernih filmov je bil doslej prepovedan osebam pod 18 leti starosti, odslej samo osebam pod 16 leti. Za cenzuro filmov se ustanovi osrednja komisija v Beli>radu. d Zarotniki zoper naše železniške prog« sc skrivajo v madžarskem obmejnem mestu Vizvadu, ki leži nasproti jugoslovanskemu kraju Ferdinandovec. Med zarotniki sta tudi od naših oblasti na smrt obsojena Seretkovič in Domitrovič. d Člani davčnih odborov bodo plačani. Finančni minister je odredil, da bodo sprejemali redni člani davčnih in reklamacijskih odborov kakor tudi njihovi namestniki od 1, aprila 1932 dalje na račun dnevnic in potnih stroškov po 50 Din, ako ne stanujejo v mestu, kjer zasedajo davčni in reklamacijski odbori. Člani teh odborov, ki so iz samega mesta, kjer zasedajo gori imenovat» i odbori, bodo prejemali dnevnice v znesku 30 Diu samo v 9lučaju, ako stalno prisostvujejo odboroviin sejam tekom osmih zaporednih delovnih dni. Nedelje ali prazniki, ko državni uradi ne poslujejo, se ne smatrajo za prekinitev cjela. d Uvcz lesa iz Jugoslavije v Italijo je pa ìlei od 758.000 ion v letu 1928 na 715.000 ton v letu 1920 iu dalje na 638.000 ton \ letu 1930, dočim je uvoz iz Rusije narasel od 24.400 na 30.500 in 43.000 ton. Ivoz lesa iz Jugoslavije v Grajo je padel od 1. 1930 do 1. 1931 od 16O.000 kubič-nik metrov na 110.000 kubičnih metrov, uvoz iz Rusije v Grčijo jc narasel od 6100 kubičnih metrov na 1X700 kubičnih metrov. Nesreče d Lep» viBfcgrarintška hiäa, last posestnika Jožefa penSe iz Brezovice v Prekmurju, je pogorela v dolnjetendavskih goricah. d Med potjo » je orožje sprožile. Sin Ada-dama Kerčmarja v Sriu pri Murski Soboti, lan. je hotel Bstreliti vrano. Vzel je očetovo puško m nameraval ven rt. hiše. Med potjo sc je pa Orožje sprožilo in je stref po naključju zadel stsivg» Kerčmarja smrtno v tilnik. d Stekel p*s fe Mgrirail oni dan delavko Kunigunde Krotmajer iz Brezna ob Dravi. Žensko So šele le dni spravili v Pastwir jev zavod v Celje, ker je poginil konj na steklini, katerega je ngriznil »ti pes. d Rasne nesreč«. 50 letna Katarina Klemene, žena delavca iz Loga, je padla v domači kuhinji in 9i zlomila desno nogo. — Na cesti je padel 27 letni rudar Alojzi) Sui ta r iz Spitala v občim 54. Lambert. Zlomil si je desno roko. — Pri delu je pdletel v levo oko košček lesa 25 letnemu delavcu Jožefu Veselu iz Zaroosteca in mu isto poškodoval. - V mariborsko bolnišnico so pripeljali 13 letnega šolarja Mot aha, ki si je zlomil roko, m posestnico Nežo Kancleijevo, ki je padla z voza in si zlomila nogo. — Pri igranju si je zlomil nogo M letni železničarjev sin Marian Mitonik iz Gradca pri Litiji. — Drevo jc zdrobilo nogo mlinarju Pavlu Pinlerju z Brega pri Ptuju. PO DOMOVINI Novi grobovi V Ljubljani so pokopali go. Katarino Jn-ž}na. — V Kostanjevici je preminul kraljev i ložizr v p. g. Josip Likar. — V Preski pri Medvodah je umrl posestnik in gostilničar g. Vale«lin Jarc. — V Ameriki v župniji Corpus Christi v Texas je odšel v večnost župnik g. Leben Jožef. — V Spodnji Šiški je zapusti! solzno dolino posestnik g. Jakob Pirš. — V Dravfjah jc zaspal v Gospodu posestnik g. Jožef Švajger. — V St. Lovrencu na Dravskem polju so položili v hladno gomilo posestnika g. Franjo Peršuha. - V Sevnici je odšla v večnost soproga davčnega služitelja ga. Cecilia Verl«, roj. Drenovec. - V Ljubljani je na veke zatisnil oči bivši ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice 851etni g. Ivan Hrast. — Na Jesenicah je umrla g. Jožica Šmajdeh, roj. Gerkman. - V Babincih pri Ljutomeru je pobrala smrt 40!etnega veleposestnika g. Mirka Kovačiča. - V Maribora je umrl tirar in posestnik g. Rudolf Bizjak. - V Krop! je v Bog,, zaspala trgovka ga. Marija Pesjak. - Na Ptujski g; n ie preminula posestni« ga. JnfSaria Predanova. - V Ljubljani so pokopali go. Rožo Legat. — Motam jc opustila solzno dolino diplomirana babica ga. Marija Temine, o' Fnniovsko življenj«. (Podbrtzjt) Naše proiveino društvo jc imelo ua velikonočni ponedeljek občni zbor. Veliko fantov je spoznalo, da je to naš» n.ijbolfša organ i«cf ja, pa so se vpisali v naše druitvo. Prav veliko jih jc pristopilo. ~ Letošnja zima nam je i» desìi zabave. Poprijel i smo « smučanja, /alo smo ustanovili športni odsek. Pozimi bomo »mučafi, poleti j>a kolesarili. Zogo zbijali in v lepo naravo hodili. — Zanimivo K to da sino na Veliko soboto sne« kidali, da je mogla ili procesija. Bito »as je 28. Ct bi mieli v Podbrezjah totograia, bi vam sliko pokalih, to Ixnno pomniti do poznih Icf. Prssvem. (Jfova Osetic«.* Prosvetno druätvo se- zahvaljuje vsem gledal-i-ein igre >Za križ ie svoiwdo*, ki smo jo urifetlili ■na Veliko noč. Obljubili smo, da a" bo nikomur žal obiska, in tudi ni bilo. Mi smo storili kar je bilo v naši mofi. Ijwlje še- pa spolnoštevifno udeležbo poka» Ii,' da cenijo naie delo in napredek. I)al Bog, da M prihodnja prireditev bila že v nam tako prepetrebaet*: domu, ZaBOTOtBie «a dem raste med mladino in upamo, da se ludi stareffi popri-ltiejo te misli, polem.se naša želja uresniči v kral-jtent éasit. Prpsvttao društvo. (Hrastje pri Ljubljani^ Po dolgem trudu ia prizadevaajts nam je 24. marca veadar zasvetila že dolgo zajnjena električna Inf iz banovinske centrale v Vejfceju. Tudi pro-svetno društvo v Hrastjaij, si instalira napeljavo na 'gledališki oder. Kot prva jM-ireditev na 110*0 raz-; s ve li je n«m odru bo v nedeljo, dne 10. aprila ob 3. pop. drama »Za pravdo iti srce-. Je to res zelo -lepa drama, ta ter» jasno kaže trpljenje kmetov, :.ko so živeti še pod graščinskem jarmom. Ker $0 i'vse glavne vloge v rokah dobrih igralcev, upamo, da bo priredite« občinstva zadovoljila. Obleke si je društvo oskrbelo iz Ljubljane. Vabimo, da se te •prireditve v obilnem številu udeležite. j •Sinrteu kos». (Sstanga.) l>ne at). marca smo položili v prezgodnji grob blago Gričarjevo mamo s Stan. Poljan. Kako. priljubljena je bila. je pokazal njen veličasten pogreb Bila je vzorna matt svojim sedmerim otrokom, ter 1 zve*ta gospodinja i» torarišiea možu. Pogreiaii jo , bomo posebno reveži, ki jim je bila vedilo odprtih 1 rok. V mladosti je bila 15 let zvesta cerkvena pevka. zato ji je ludi v zadnji pozdrav "ziijel tukajšnji moški zbor. Počivaj v mitu blaga mamica iu »! -plačilo, ki ti je biio v oblhii meri prlom* !*' Tvojega mofc. sinov«. iir W.-re jmtolaJi ©'Jg* Občni zbor. (Dol pri Ljubljani.) V nedeljo, 10. aprila ob X sc vrši letni obi», zbor katol. prosvetnega društva. Ker ie oberi 71™ važen, vabimo ne samo člane, ampak tudi S prijatelje društva. V nedeljo, 17. aprila bcmw vnri zorili zuatilao Cankarjevo dramo »Hlapci- k oM ni udeležbi je dan« .vse, .vljudno vabimo. BogäSi' (Jo/el L.) ' Srtfai »MrŠf. , . (Žalna.) . H jo dala fe -zelo veliko redovnih poklicev. Veliko naših no«? nlh detefeit je j»'mtewlanfli nn H*sMms* j. » •Sloveniji. Gotovo so timbri itarii. ki prav v«,,bi, svoje otroke» vzrok ; »uaogiai «aoioataaskim poEi cein. Va prvem rn&.Iir sinemo gotovo imenovali družino Oremelj iz Ve!. MiaSevega ki je dala fo pet redevdiiv l«to« «a bete nerWjo pa je äe najsta' rej« »i» jjrejet rwhwao obi «ho eistereijaiiske® reda v Stični. ?-rečqiu» staršem naše ukrene & sfitfce! Bog daj naši tari Se mnogo takih drriBSr Swiee. -< Prečna.) ■S* vsemogoč«; mitom preganjamo sneg: ki-uamo ga. prekopava®». s pepelom in umetnini gnoponi ter plevami ga posipavamo. samo da bi se ga Mm prerj znebfM. t*rnl, hvala Boru, do sedili ž* »i»« segnile; k> Iti pe ta« nekaj. Psè pa j« irti i>rewj pozebta. — Tretjo nedelj« po Veliki jio{l -obenem Varstvo sv. Jožeta -- bomo imeli velik» slovesnost. G. prOSt böifo posvetili Stai avonov; dva: velikega in malega zi žsfmo cerkev, dva » Oer. (tamesce ia dva m IVoL Stražo. Pripeljali jili bomo v soboto popokirt? » kolodvora. Kar po v«i parov bomo \ pregli v eu voz, pà jezdecev kar cel bataljon bo v sprevodu. V nedeljo ob 10 je slovesna služba božja, posvete« j e zvonov in še marsikaj kar se spodobi za tako slovesnost. Bližnje in tf»lj-ae okoličane vabimo, da pridejo ta dan v l'rcòne. Nesreče. (JurkloSter.) Pridnega Smldovega Majica na Marofu je v pe-tek due 1. aprila zagrabit transmisijäki jermen In «a vrtel iu butni X njim ob betonski tlak, dokler j laut ni mrtev obležal, lina razbilo glavo, i>rsai koš j in zlomljene roke in noge. Hlapec je šele I" lei stari Kanderfcr Jože, .lomit iz PilSUajm. odkoder roj. Tome. — V Št. iiju v Slov. éorieah so diali v gomilo posestnika in trgovca g, Josipa Lileka. — V Radomljah so pokopali go. Frančiške Škrjanec. — V Arclinu pri Vojni-ku je odšla v večnost ga. Helena Novak. — V Ljubljani so zapeli mrtvaški zvonovi g. Mariji Petrič, roj. Več. -- htotara je nenadoma umrl g. Gregor Grečiškšu. — V Mariboru je odšel na drugi svet sedlarski mojster gosp. Franc Ferk. — V Košakih je ugrabila smrt viničarko Marijo Zc-rko. — Daj jim Gospod večni mir in pokoj! Razno d Obmejna paša. Obmejnim prebivalcem avstrijske republike in kraljevine Jugoslavije je dovoljeno goniti živino na planine, ki se nahajajo v sosednji državi. Goniti se smejo goveda, konji, ovce, keze in svinje. Pri tem se smejo uporabljati samo pota, ki so po pogodbi določena ali katera naknadno dovoli obmejna oblast. Lastniki živine morajo biti v posesti živinskega lista, ki je lahko tudi skupen za vso ztvirio, če je ta ene vrste. Obenem morajo od-flah prej obmejni carinski oblasti seznam vseh Komadov živino in v njem navesti vrsto, spol starost, barvo itd. Prodaja živine na naši ni dovoljena. Za prisilno klanje je potrebno posebno dovoljenje občine v slučaju, da se kolje onstran meje. Vsi živinski pridelki (mleko, m»-slo, sir itd.) ae asotajo prinesti uazaj v držav«, .kateri pripada lastnik živine. Le tako jo njihov prenos carine prost, Obmejna listina daje M-niku živine pravico de obiska planine. S tallo 'listino se laMed ifcttMJo tudTfw»4irjl, & morajo preko meje pri iskanju živine. d Pri prehiajenjih, hripi, vnetju vratu, •zabreklosU bezgavk, žmruih boleznih trenju v udih" dobro dené, ako ie s pol kozat-cem naravne »FrMnŽ-Josi!« 'grenčica p»' skrbi za traakodiievtio izpraznjenje «rev, Po izjavah \ leučitiikih*' klinik se o®«!4 »Franz-Josef« voda po zanesljivem učintoi ob zeìo prifetni porabi. — »Franz-grenčica se dobiva v lekarnah, in specerijakih trgovinah. Lepi beli zobje Ne bt rad zaostal poroäat/ Vom; ---------svojo flaJrWlo pi izaitnjs in popotno sadovoljsttn» odikiwdont «A1« -pasti. Več let te uporabljam "Cbiorodont" in Jjudjem»' zavidaj» rsHif awjib tcjrth zob, iauee tm «tMga « dnevno uporabo VaSe CUlorodont ?.obne pa»>c-: g. Pavleti«, »MMa|»'Mt» *mc prti»» < hlorodont jobno pasto, tuba f>In. 8.— in Din. >«-*»flvn»#sjie vwit rwrfwmtwfr. i utUdu tnu«tov« golimi mukat »IumI. tiTuiav dober Menif, — umrl je 51. marca 1'i,' uÄivani l)oberS*k MM poaeelnik sa Blai- vrliu št- 20. iupnij« JwilOMer. Bil je zadnje S,? ludi ubožni 4e župnije. lotila se ga j« hud« ' itafuica ra to bolezen bi bil Se prestal. Saj jc bil IT 54 let rlar. k» bi ue bil |»uiesel iz vojne nani šc 'Ive drugi bolezni, pokvarjen želodec in hud reUtizcm, ki sla ga neprestano «orili. BH je mol poštenjak, da malo taciti. Kropilo mi je nešteto ™uif«v sorodnikov ia prijateljev od blizu in dali? Zanimivo je, (la je on sam naredil mrllSka „Ä na katerih s«-«a nesli k pogrebu. Pretre*-iv iok njegove blage žene in otrok je slehernemu U veliko pogrebeev privabil solzo v oči. Olmi, losieniajtc svojega ofela v veri in poštenju! 1" Ifra- (i'/e.dfoad ^ Kolpi.) Gasilno društvo je 28. inarca priredilo igro ■Deseti brat . Igralci so igrali tu «iliovito igro tako iepo, da so "želi aphm* bres konca ia kraja. Gledalcev je bilo okoli 300. Kljub nizki vstopnini je prlSla lepa Vsota v blagajno. Radio Program Radio Ljubljane «S 7. rio 1!. april« 1938. *Vf«k delavnik : 12.15 Plošče. 12.15 Dnevne vesli. lit ('»*■ pteWe. bora*. 17.30 Knln«*ki kvintet. 32 Čas, poročila. — Četrtek, 7- aprila: 18.30 Kr-Siaustvo in ìrìàrkaizem. 19 Italijanščina. 1&80 Srbo-iirvaäfiiiii. 20 Prenos i. ljublj. oper«. — Petek, 'H. aitila: 11.80 fsolsku ura: Potovanje v idrijski rudnik. ItUW (Jospodinjtika ura. 19 Francoščina. 19.30 Narodi zemlje. 20 Sokolaka ura. 80.80 Prenos iz \ar5nvc. — Hobola, 9. aprila: 17 Salonski kvintet. 18 SOS: Ladja v nevarnosti. 1830 (iimnaslifiie Vaje. ti) Angleščina, 19.80 (i ivorkifike vaje: 20 Lovski ura. 20.30 Prenos siintonifiiiega koncerta društvu Merkur iz <6figreb«. — Ji«d«tja. 1«. april«: Esperaiitako predavanje. 9.30 Prepon cerkvene ftlasbe. 10 Versko predavanje. 10.$0 Sknensk« dò-mttaobrl. 11 Salonski kvintet. 12 Cas„poročila pioto. 15.15 Dekliška ura. 15.45 Mladinski dan. 10.15 Koncert »bora na orglice. 17 ijajouski kvintet. 20 1'renos is Doma slepih te Kočevja. 22 Ca«, poročila. 22.15 Salonski kvintet. — Ponedeljek, 11. aprila: 18.30 Pravno vprašanje. 19 CeSčma. 19.30 Zdravstvena ura. 20 Prenos opere z Dunaja. — Torek, 12. aprila: 11.30 Šolska ura: V tovarni železa. 17.30 Otroški kotiček. 18 Salonski kvintet. 19 Nemščina. 19.30 «lavne rasvojne fa»e v umetn. zgodovini. 20 l) elektriki. 20.30 Prenos iz Zagreba V Ku-munski večer, pevski koncert »81<5fer. — Sr«4a, hI. aprila: -18.80 Pupin Majto, jugoal. tenajditelj. 19 Kujiirm. ltf^JO Literaram ura: Magajua, Oomje me. slo. 20 iVooos i/. Prage: .SimfoniKui koncert. Kolodvorski misiion V Ljubljani je bila te dni izročena svojemu namenil posebna naprava, ki prav odgovarja socialnim razmeram sedanje dòbe: Kolodvorski misijon je ua ljubljanskem glavnem kolodvoru zadel poslovati. Svoj namen, namreč varstvo potujočega ženstvn, skuša doseči na ta način, da pričakuje po svoji kolodvorski pomočnici ob prihodu vlakov vseh, navodil in sveta polrebnib, zlasti žeti in deklet Vsi ti lahko spoznajo kolodvorsko pomočnico po belo-niieni-beli progi, ki jo nosi na rokavu in napisu Kolodvorski misijon«. Na njo s<> z zaupanjem lahko obrnejo žene in dekleta, ki prihajajo v mesto, pa so jim tukajšnje razmere neznane, s svojimi vprašanji. Navodila in nasvete, ki no seveda brezplačni, a kljub temu točni in zanesljivi, pa dobe tudi v pisarni Kolodvorskega misijona, v palači Vzajemne zavarovalnice, nasproti glavnega kolodvora. Viden lepak v beio-rmetii-beli barvi opozarja potujoče ženstvo na kolodvoru na pisarno Kolodvorskega misijona, pri vseh iupnili cerkvah po deželi p« seznanja občinstvo sploh z namenom Kolodvorskega misijona. Dolžnost vsakega človeka je, da opozori že v vlaku žene in dekleta iu vse potnike, ki bi potrebovali pomoči Kolodvorskega misijona. Prav tako pa tudi vse one, ki imajo namen potovati v Ljubljano, pa jim razmere v mesto niso znane. Na ta način bo Kolodvorski misijon tem uspešneje vršil svojo nalogo in bo imelo tem več kojristi od njega vse potujoče ženstvo. Povsod, kjer je uveden Kolodvorski misijon, so to napravo prav toplo pozdravili, ke> so se kaj kmalu prepričali o koristne«! delu. ki ga vrši. Upamo, da ga bo tudi slovensko občinstvo prijazno sprejelo, priporočalo in mu pomagalo pri njegovem delu. Ma Mica lüjaiska Ljubljana, PreSemova trika štev. 3 je največji ro£ulat?vna hranilnica v Jugoslaviji. Ima rlog nad 480,000.000 Diu. Za vse vloge ja#tči ljubljanska mesta» občina z v sem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje fim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za papige naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izda,- domače hraaünHre, *s pofüjaoje dcnar> po poiti pa svoje položnica. Telefon it. 2Q16 in 2616. Poštni čekovni račun št, 10.533, Uradne (ire za stranke so od 8. do 12. in pol, Čevljarjema Ma vsakje- «a preb.vaiea nafie raa-e« žemlje pride en funt a Ä u» AmeriW 7 'untov. Množina « « milijonov Jtin- 16 Sheehan: MOJ NOVI KAPLAN Lalicii nasmeh so m« je pojavil na ustnical). Skrbelo me je, da se bo prenaglo in še bolj poostril položaj. Pri svojem delu je poznal samo eno pot, ce je zadel 11a oviro — ozmerjali in potlačiti vso stvar s silo. Vi mečete kamenje,« je navadno rekel, . oni pa bodo dvignili proti vam oboroženo vojsko. Bolje, da jih preje razbijemok Kako je izvedel za njihovo shajališče, ne vem. V nedeljo popoldne jf bil zelo pripraven čas za upornike in hitrostne tekme ter lov na siavčke v črni dolini sia bili Je vabi za važnejši, skrivnostni sestanek, ki naj bi se potem vršil. Oče Lettieby je ali namenoma ali slučajno zašel k takemu sestanku okrog štirih popoldne. Visoka, skainala struga in močna jelkova ograja sta ga jim prikrivala in nemoteno je prisluškoval eno uro njihovemu sestanku. Kaj se je zgodilo? Vaški krojač, ki je bil hrom na eno nogo in navadno imenovan; Vstaiii in pojdi — je bil glavni govornik. Fantje, sodržavljani! Naše delo se bo pričelo. Na vseli straneh otoka se prebujajo milijoni zatiram!» ruskih sužnjev, predolgo so oklevali in se bali, predolgo so jih tolažili in vodili za nos angleški placaoci. Toda sedaj vidimo vsi s čim so nam zapirali o«, kakšna je ta toliko hvaljena samouprava. Naso domovino eo uničevali priveski angleških strank »n »skali v tem svoje koristi. Toda sedaj jiiu je odbilo. M več «e ne bomo dali tolažiti z ustavo in zateaH. Kar ne bodo dosegla pogajanja, to bo storilo naše vodstvo. In če se bodo zopet skušali vmešavati v naš boj črnulu, ki jim predpisuje Rim, jim bomo znali odgovoriti: Zapad vstaja in ne dovoli več, da bi ga vodili duhovniki po svoji mili volji...« , ■ V tem hipu so zgrabile govornika za vrat močne pesti in ga dvignile raz kupa šote, ki je predstavljal njegov govorniški oder. Ko se je pzrl okrog sebe in spoznal svojega nasprotnika, je prosil odpuščanja in oče Letheby ga je ^pustil kakor podgano na tla in medtem ko jè duhovnik kazal presenečim zboroval-cem z ostrimi besedami njihovo neumnost in nerazsodnost, je ubogi krojač liltro bežal proč, kolikor mu je to dovoljevala hroma noga. »Fantje, Bog mi je priča, da mi je žal za vas. Oprijeli ste se obupnega, protizakonitega načrta, katerega posledice niste doumeli. Vaš namen je nevaren. Svarim vas, pred prelaraljanjem cerkvenih in božjih zakonov in zavedajte se, da ne bo božjega blagoslova pri tej stvari, in povedal vam bom še t o,« je dejal in potegnil iz žepa modrikasti službeni zapisnik, ; ta vam bo že izbil vašo neumnost. Tole vas vse lahko prepriča, da imale med seboj izdajalca, ki je ovadil vaša imena pri sodišču. Kdo je, to pa sami uganite!« Počasi, glasno in razločno je bral imena vseh fantov in mlajših mož, ki so s prisego pristopili k tej skrivnostni organizaciji. Fantje so uporno šepetali med seboj in se tresli od jeze. Spoznali so, da so izdani, toda umakniti se niso hoteli. >I)uhov«liki go vedno nasprotovali ljudem,« je ušlo predrznemu fantu, ki je stal ob strani. »To je nesramna laž,« ga je ustavil oče Letlieby, S'iu vi se tega zavedate, Vj veste, da so se duhovniki in narod stran ob strani »kozi sedem stoletij neprestano borili za državno in versko svobodo Irske. Va S Poročne prsta««, žepne uro, budilke itd kupita najceneje pri JOSIt» JANKO v Kamniku na Šutni, nasproti tarne cerkve. Težkoče pri dihanju in pomanjkanje sape so težke muke, ki store človeka nervoznega in ga spravljajo v obup, da nima miru ne podnevi ue ponoči. Proti temu se z velikim uspehom uporabljajo • A«:nel prašek ta ka eaje. Astraci hronhial risarete za kajenje-Dobivajo se v lekarnah. Pasite vedno aa ime ASTMÖL. O'lobreoo od Ministrstva s«>cijalne pjlitUe m rta roitnBK» trt r« Via S. it. od K II. leta Če hočeš Naznanita Opozorilo. Vi, ki ste rojeni lela 1858, 186J im wTmS. 1SS3, 1888, 1893, 1898, 1903, W 1913. 1018. pristopite v »Karitas« še v letu 1VJ-!. Če se namreč zavarujete leta 1933, bodete zavarovani pri istem prispevku za znatno manjši znesek. Ne zamudite! Pojasnila in prospekte dobite pri »Karitas«. Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. . n »vije. Kal. prosvetno društvo priredi v nedeljo 10. aprila ob 3 pop. v svoji dvorani proslavo Materinskega dne. Na s;»redu je petje, deklama-cije in spevoigra: -Srce in detiart. Slavnostni govor na čuiJ slovenskim materam govori g. šolski upravitelj in pedagog Pero Horn. Vljudno vab- ''el"n Žabaica. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi s sodelovanjem dekliške Marijine družbe v nedeljo, 10. aprila ob 3. pop. v Društvenem domu materinsko proslavo. Na sporedu so: deklamacije, govor, petje in dekliška igra: »Za srečo». Pridite v obilnem številu, da sc oddolžimo našim materam za njihovo ljubezen. n Uadhene društvo limolale ponovi na splošno željo občinstva v nedeljo dne 10. aprila v svojem domu v Domžalah i ero s petjem v sedmih slikah: »Carski sel<. Začetek ob 15. Konec po 18. Pri prireditvi sodeluje društveni orkester. Vstopnice se lahko tudi pismeno rezervirajo v predprodaji v Godbem m domu n Prosvetno drnštvo Brezovica. Namesto v nedeljo, 3 aprila ba Prosvetno društvo priredilo v nedeljo, tO aprila ob 3. pop. in ob pol S. krasno dramo iz kmečkega življenja : Ci ruda umira». Cisti dobiček gre za brezposelne. Vljudno vabimo k obilni udeležbi. '»i -, i1--., !><>.■'!<»( -m ...ve' bitt za malo denarja elegantno oblečen od nog io glave, pridi pogledat ravnokar doile najnovejše rzorce moškega in ženskega blaga. — Tudi na 8-mcsjčiie obroke. Trgovska agentura STIsKOVSKY Ljubljana, Tržaška cesta 27. »Medaljo sem dobil.« »Čestitam. Mar za umetnost?« >Ne, na pasji razstavi.« NOV PORLlc «a dame in gospode j. vpeljavo «trojne» ole,arfilva t»M. Zajaoičon ia,lnitek ca iknA «*"•«"*"» mesečno, ker „r,,, memo krolovljono blago, d a".!' lasluteu »a pletenje ,n v lzd>-lavo preio. Risilo dane.m hra/.plnPno prospekte „*. 00 nom»4a Plrtarska Indu trlU « . „'a-loKalM. M». Ibor. Trabar* „ J; f''.'"'''!" " «« iedlirski 41, Imi vedno » zjtoBi naUvr.i konjske opreme. loV« pK v$e DOtrtbtóine Spre jej'i,',/ poprav,lo Točna postreib,. solidne. VIKTOR KlESNIK sedlsr in jermtnir Ljubljana, „,„ „ Da bode lep in udoben Vai dom, k priporoča ^ tapetnik m dekoreter Ljubiiana — Mestni trg 12 Razgovor je nanesel na življenje živali, žuželk itd. »Poglejte, kakšno težko življenje živi n. pr. molj,c se je oglasil Pavel. Ko so se vsi načudili tej opazki m radovedno spraševali zakaj, je Pavel pojasnil: »Ul>ogi molj preživi poletje v mojem kožuhu, zimo pa v moji kopalni obleki.< Pri urarju - Zopet s»-m vam prinesel uro v popravilo. Prej je zakasi e-vala za celo uro. zdaj ko sle jo popravili, pa prehiteva za dve uri. - Kaj se ji pa čudite? Saj moro nadomestiti, kar je zamudila. Brjoparilniki od tO do 150 I, cena od 600 do 1150 Din. kotli za žganjekubo od 30 do 75 1, ceua od 520 l'in daije. — Cenik brezplačno! Kotlarka gel opozoriti še na neko drugo sredstvo, katero so na Irskem prav tako rabili v boiu proti cerkvi, namreč razno ničvredno leposlovje. Zavedali so se, da je edino možna pot, po kateri bi mogli Ircem iztrgati vero, če jim uničijo nravno življenje. Uničite ideje, ki varujejo čistost našega naroda in vera je uničena. Kakor vsi irski duhovniki, če jim pojasnite to zadevo, je bil tudi on ta večer zelo molčeč. Tako prijetno je gledati stvari iz daljave, toda, da jih pogleda človek od blizu, zato je potreben precejšen pogum. Ko spoznajo sovražnikovo orožje, jih prevzame skrb. Najbolj mi ugaja moj kaplan radi tega, ker mu je odvratna uporaba zvijače ali zahrbtnosti in takoj odkrito in pogumno nastopi proti vsaki škodljivi stvari. Sedaj vem, da bo pazil tudi na to. In Bog pomagaj nesrečnežu, ki bi si upal raznasati po župniji med raznovrstno šaro tudi kake škodljive knjige. Kmalu je prišel krojač, da se pritoži nad očetom Lethebyjem. V prvi gorečnosti je zahteval, da se takoj preseli drugam, sicer da bo zahteval od škofa, da mu prepove izvrševati vsa duhovniška opravila. Če se to ne zgodi, bo vložil pri sodišču tožbo radi napada in udarcev, kot odškodnino pa bo zahteval — prestrašil sem se — tisoč frankov. Toda kmalu sem se pomiril in mu rekel, da neizobražen mož kot je on ne bi smel nastopati proti državi. Pri besedi »neizobražen« je znova vzrojil in zavračal ta naziv kot neutemeljen. Trdil je, da zna prav tako dobro brati in pisati kakor katerikoli duhovnik v Counaughtu. »Toda saj ne znate brati niti lastne pisave!« sem mu rekel m ga skušal. tov iterlingov. V London dospe vsak teden en milijon funtov zlata iz južne Afrike. Kriitoi Kolumb je kil prvi, katerega je zadel« usoda, da ie bil nasilno odpeljan iz Amerike, dt-«iravno je on isto odkril Odvedli so ga leta 1300, uklenjenega v ve.ige, ni Špansko s prepovedjo, di se ne «m« nikdar rti vrnili v Ameriko. Ves rret bo «orel Po akrbnem proučevanju podatkov o stalnem portila duševnih bolezni, je priW londonski vseučiliški profesor Kay Walker do «klepa, da so se te bolezni od leta 1900. podvojile, od leta 1870. celo po-troiile. Ce poide tako M* prej, bo leta 213S. M» zdrav človek izgubil svojo pamet. — Bržkone P» » prej, če pomislimo, kal danes na svetu že vse lahko dogaja. Druga nafvečia katoliška cerkev. Iz Vatikana poročaio, da se je v navzočnosti kardinalov, K«' rije, visokih prelatov • drugih odličnih osebnosti, razpravljalo o načrt« » novo katoliško katedralo v atufleškem Liverpool«, Katedrala bo drugi a» večji rinuko-katol. boli hram na svetu. Po ob« gu jo bo prekašala »afflO cerkev .v. Petra v R'™"- meflLjubijaiioinRovim Bäostoiu kufùu. .Rataiil- , bo ped ,Do!enjsko'4544. il in «pet Ih . imate velik« karist, ako .pisele še danes po novi, vénkij TOBirifanl cenik vseh brivskfh'pKjiWhstnv, vJift'lemmuo'brilve (io 21. 29,45-Din, iasoslwàaiki po 12,14, 46 %rifÉkf.«fn-4R f» Hl ®8, », Hcage po *12,' 14, 18 Din, Satje foplfi, toIK, ,.»»žiia in umogo-pugili pradiBclw;, f- . i Cene so radi velikanskega nakupa ■dfrefetm» 'il S»4ingefla «iste nick«, kvaliteta pa iposfelmo dobra fflfflc mm m msm tra zdi najbrže zete nekrščansfea in jaz sa» se ne u|(Mä.am s tem fm /fcejfct,; ét je SlavcŠi 9iat«> t®, Safer je v ,b«Sjib ffičeth. Da api fcftstè rnugM «IgewsÄ aàidiavijeno; ifl&an-ko, vam 8ajem šest mesecev odloga, toda bojim se, da boste odgovorili: »Ne vem.« Naročajte „Domoljuba*411 2' Mali «sulic ftHHbjlil BfliBBCa «npejiuom taltoj. Franc Zavorrili, mesar, ßr.o-saplje. lipi« pssiiili S,Ino malo rabljen,-da-breznamkoza 100-2001, Plaiitm ilo 'A; sedanje nabavne «one. I'oteünflc j. WbraSeKa, p. Žirt. Žensfto kllfi rabljono za Din 1100'- in moško žit Din 650-- Tor neliaj frtH mrprortaj — Gostilna Jagodic, Graben,. lùèamit!. HisiršftBga sipa». poštenih starsev. starega 14-tet sprejme takoj. -- Prane Logar, mesar, Cerknica. Ütiuie ^uIlim "ekai I»»»*' fcbijiitlraiili MdarSfeviti -panjev. l'ouwSbeiia «pravo Do-luoljufaa pod Mro nt'e-belei št 47»4. ktelarji Jiiine kupite po izjemnih eenuli v trj/ovliri Fr. Stupica, iclozrtii-a iu zaloga poljedelsliiti strojev. LjuWjana, (>o-sposvelska cesta 1. Prednost fogli» je ročno dete. Oglasite ne pismeno «ti osebno. S era e j -3« r* j, Äapogo p. SrntedMil;. ®6®a8at«üi novo v L'.ite «e nov iiB-prodaj. Cena po dogovor fi S trinar Alojz, Poagm^e pri Kanmflni. Hsftrl pspfi ^spa Jitaùa 483360 Hin, U ob i dosmrtno oskrbo. Po-ntiflbe Tia upravo pofl -«t. «t. 4899. K.-»«ilmfli vrtMt, ujiva- >mi in go/.flom, najrajo na Gorenjskem. - IV n«dfeo % navedbo «ene, \«iiti.*tjo posesrtv* ter «jngov« lt»go posljrte na iijjnivo ©oniofjtrbn fioil omaö'fo >f o-s fvB t v o ŽL trn. Mg»« jtódbégain po» Atenos«!! vaje-.n«ìgii vseh tweekih del sprejme ra^-oj. - Franc tfetar, posestni!:, Zgl fiiška •>. Fase In vm ■Ut k/tibil «ìvìbo po iigocl-si coni piBdani. Štrukelj Ivan, 1'ržau 2, št. Vi^ nad IjnMjirtro. fmmm 87 oralo« ® Jioslopji, njive, i ra vil i k i, zarÄsa,j;or.fl, sadni vrt, lopa legi im-piodaj. Josip Vwitj, franga Litija. Slüfirn «ilaiäßßa-palje- ; n»3!»'» il e I s lieg a iščem F. Novak. VHS 33. < gannii malo l'allljfcll «Bl1By proösai ali pa zataenjam aa «emcn^lii krompir. — ^«tsrniel Ir« nc,Sp. Zadóbrovail 7 Dee. Mar. v poign. Mizarskega naienca epi«iuw>ta, — OsK-rb« v ìtifii.. Jiasftos' v upravi pod štev. iUt. Me e vse vr?le na podplale, net rem pi», črne^nvuja-V8 gej'uje usiye, idank, kosmato podlogo i.*, d. ,rk-nròa. h iäa, 2 tifivi, rwìS sadwi vrt na črrra&tfh pri ììjn-bljaiii ugodno naprodaj. Naslov v itjvavi ipoll M>e\'. 4536. Tiorba r Stafosti od 12 «9 14 let sprejme v slTižbo 'Franc THÄ5, 7aflobrova •p. 4>(?"/. M«-. \ iPflJjo i Vr*ta («J7-31 Vrsta 7637-59 KlMaatnì M.Jk« >Vv ji « wprebod in t» it- Elegantni moški čevlji it irnega boksa i !#te Saptavib smo iih is rsaveea te.rtjega okusno perforaci». To vrsto imamo tudi v tvksa » mvxVim usti.»! i« (wdplatom. mahajtonovi ali rjavi barvi m iato ceco. Čistite Vaše čevlje -i našo kremo FLOR IN BOMBAŽEVE DIN lfr- Vrst* WJ-3J » jWWJWJUai IVj«f .vrw l>>« m NAS IKNUTK WÖHRS IN OKSKSK NtHiAVICH. VOLNENE NOGAVICE DIN 5 Ratiprodafa ptaSč. siv,il»ih strojev, koles; S» }W» «a« »l, i« e«n«> mtn» ßloboko ml? «U LJubljana. MikloMfeva c. 4 tV*fa lirabi,* rent.' si talcga! Najboljši šivai«i stroji is kolesa m *+t piata* «„«'j * »v« i* ;->c« h «iik«: " » a t t-JUBiJANA wa >**|«,< «s« mv^tp^» s Ott««.«** .vas* K »? i^assr-K-- a t-ešt»> R$it»ii«*wM rnkrn,* i at»«tjtio are» likbširevi resta štev. 6 it lassai pteì) obrestuie hranilne vloge po najugodneje. obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačate posojil n rea sama. äiös,*.«»!: 'H. Hmm JtwiUiü. Ma twhi