Poštnina plačana v gotovtel Leto X, št. 56 Lfubliana, četrtek 7. m src a 1929 Cena 2 Naročnina laaia mesečno 25 Dia, M Inocemstvo 40 P19. ________ __—————— Uredništvo: Ljubljana, KnaRjeva uHca 5. Telefon »t«v. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrom oesta 13. Telefon št. 440. Celic: Koceoova nI. 2. Telefon Stev. 190. Rokopisi m ne vračajo. - Oftea po tartfo. UpravniStva: Ljubljana, Prešernova al. 54. Telefon Se. 3122, 3123. 3124. 3125. 1126 Inseraini oddelek: Ljubljana. Prešernov nfica 4. Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cest št. 13. Telefon št. 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. I. Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čisto 78.180; Wien I*r. 105.241. Ljubljana, 6. marca. Vprašanje narodnih manjšin vzbuja te dni zanimanje tudi v onih državah in v onih krogih, ki se doslej s tem problemom niso pečali, ker narodnih manjšin ali sploh nimajo ali pa ne v taki strukturi, da bi tvorile predmet državne politike. Manjšinski problem je v svoji današnji obliki predvsem evropsko vprašanje in države drugih kontinentov zato zanj nimajo umevanja. Te dni pa je prišel ta težavni problem pred svetovni forum Društva narodov in tam povzročil hudo napetost; s tem je prisilil vso svetovno javnost, ki je in-teresirana na urejenih mednarodnih od-nošajih. da mu posveča svojo' pozornost. Jugoslavija je na manjšinskem problemu interesirana v dveh ozirih. Sama ima na svojem ozemlju nekaj tujerodnih manjšin, obenem pa so veliki deli našega naroda ostali tudi po ujedinjenju izven državnih mej in tvorijo sedaj narodne manjšine v državah drugih narodov. Razen Bolgarije in Albanije ni nobene naših sosednih držav, ki ne bi imela večjega ali manjšega števila pripadnikov jugosiovenskega naroda. Zaradi te situacije je umevno, da je manjšinsko vprašanje za našo državo izredno važno in da ga morajo odgovorni faktorji obravnavati previdno in z velikim taktom. Doslej še ni bilo ni-kake avtentične objave o stališču naše države in o smernicah, ki jih je dobila za razpravo o manjšinskem problemu naša ženevska delegacija. Privatne in deloma tudi oficijozne vesti pa sogia-šjo v tem. da motri Jugoslavija manjšinski problem z istih vidikov, kakor njene zavezniške in tudi večina drugih držav, ki jim ne gre za to, da bi vprašanje narodnih manjšin eksploatirale v politične svrhe. Kakor imamo širom Evrope danes manjšine dvojne vrste, ene, ki uživajo mednarodno zaščito in druge, ki je ne uživajo, prav tako so pravno tudi v Jugoslaviji manjšine obeh kategorij- Manjšine v onih deželah, katerih politična usoda se je uredila z mirovnimi pogodbami po svetovni vojni, so po mednarodnih obveznostih zaščitene in spričo te^a ima Društvo narodov pravico, da se zanima za njihovo usodo in jo kontrolira. v kolikor je to v skladu s statuti Društva, odnosno z mirovnimi pogodbami. Že iz navedenega izhaja, da so manjšine v naših prečanskih pokrajinah nekaj drugega nego manjšine v stari Srbiji in Črni gori. Te pripadajo drugi kategoriji. Zanje ni nikakih specijalnih določb, za katerih izvrševanje, odnosno nadzorovanje bi bilo kcmpetentno Društvo narodov. Med te spadajo n. pr. Rumuni v Severni Srbiji, katerih usoda je zvezana s Srbi že izza prvih j>ričetkov svobode, to je izza Karadjordjevih časov, ki se za manjšinsko gibanje sploh ne brigajo. Pri njih je srbski čut mnogo bolj razvit nego rumunski. Že usoda Rumunov v Banatu je drugačna; njihove verske in narodne pravice pa se urejajo po specija-lnem dogovoru z Rumunijo recipročno. Enako je z Albanci. Tudi Albanci v Črni gori in Južni Srbiji ne oarticipirajo na manjšinskem gibanju in bi se v označevati prav za prav te kot jezikovna skupina. Sli eno je n. pr. z Bretonci in drugimi posebnimi jezikovnimi skupinami v Franciji, ki se prav tako ne morejo uvrščati pod pojm narodnih manjšin in se manjšinskega gibanja ne udeležujejo- V sorodnem odnošaju do države so ostanki pravih Turkov v Južni Srbiji, ki vrh tega nikjer niso naseljeni kompaktno. Kar se tiče bolgarskih zahtev glede Južne Srbije, je stvar jasna. V Južni Srbiji z malimi izjemami sploh ni Bolgarov; makedonstvujušči bi radi prebivalstvo Makedonije umetno prokiami-rali za Bolgare in tako ustvarili v Južni Srbiji narodno manjšino. Ves nepristranski svet in vsi znanstveniki, ki so štu-rilai tamošnje razmere, priznavajo, da Makedonci niso Bolgari, niti po plemenu niti po jeziku. Zato je umevno in popolnoma prav. da naša država odločno in dosledno odklanja zahtevo makedon-stvujuščih. da se v Makedoniji prizna bolgarska manjšina, in to tem bolj. ker je ta zahteva izrazito političnega značaja in naperjena proti integriteti naše države. V prečanskih krajih sta najvažnejši Manjšini madžarska in nemška. Madžari, ki so zastopani p-cglavito v Vojvodini, se malo pritožujejo. Naša država jim daje pravice, kakor jim*£redo po mirovni pogodbi- Sicer pa je razmerje do Madžarske v tem pogledu zelo enostavno. Madžarska ne forsira toliko manjšinskega gibanja, ker je n;en nacijonalni program mnogo obširnejši: saj zahteva Budimpešta, da se revidirajo povojne meje in se restavrira država v starem obsegu. Nemci v Jugos'avi'1 se morajo razdeliti v dve vrsti. NepriTerno veči del tvorijo Nemci v Vojvod ni, ki pa jih n vire naša država popo'noma zadovoljiti. N?mci tamkaj kake iredentistične politike sploh ne morejo in tudi «iaojo ..„- Manjšinska debata v Ženevi Najdelikatnejši problem DN - Popolnoma nasprotna stališča dveh taborov - Solidarnost Male antante in Poljske - Stresemannovi predlogi Ženeva 6. marca. s. Na današnji seji sveta Društva narodov je kanadski član sveta Dandurand takoj pričel z utemeljitvijo svojih znanih predlogov za izboljšanje postopka pri manjšinskih pritožbah. Izjavil je, da je najmanj, kar morejo manjšine pri čakovati od Društva narodov to, da vsi člani sveta dobe možnost uveriti se pri pritožbah o položaju manjšin. Govor dr. Stresemanna Ob največji napetosti je nato povzel be sedo nemški član sveta dr. Stresemajin, da zavzame stališče k utemeljitvi predloga o jamstvih Društva narodov za varstvo manjšin. Dr. Stresemann je najprej obrazložil razvoj manjšinskih vprašanj v zadnjih letih. Preciziral je nemško stališče ter dejal med drugim nastopno: Asimilacija manjšin ni dopustna Ako gre pri manjš.nskih določbah za neki prehodni režim ki ima namen, vto-piti manjšine v večinah dotičnih držav, mora on temu najodločneje ugovarjati Ne gre mi zato«, je dejal dr. Stresemann, »da spravim usodo izvestnih manjšin v tej razpravi v središče pozornosti. Gre mi le za položaj, ki izhaja iz obstoječih pogodb in dolžnosti, ki izvirajo iz teh iamstev«. Dr. Stresemann je izjavil, da je asimilacija v nasprotju z mislijo, ki se je popolnoma jasno ugotovila pri utemeljitvi novega manjšinskega varstva, namreč, da je to varstvo trajno in ne samo prehodno z namenom, da se olajšajo momentane težkoče. Popolnoma napačno, je ako se govori o tem. da je intervencije za kulturne pravice in kulturno svobodo manjšin sredstvo za razbitje držav. Glede petiešiskega postopanja se je praksa razvila v tej smeri, da razprava peticij v komitejih navadno zaključuje celokupno postopanje, ne da bi člani sveta, ki niso zastopani v komiteju zvedeli kaj o tem. Da se doseže čim večja publiciteta postopanja bi bilo treba pomisliti, dali bi ne bilo primerno, dodati vsakoletnemu poročilu o delovanju sveta, ki se predlaga skupščini Društva narodov seznam vseh došlh pritožb, o katerih so razpravljali komiteji. Poleg tega bi prišla v poštev tudi objava poročil v uradnem, listu Društva narodov. Delo komitejev bi se lahko poglobilo na ta način, da bi jim bila dana možnost, ne samo stopiti v zvezo z vladami manjšin, kakor doslej, temveč tudi zahtevati od poklicanih zastopnikov manjšin samih ali od drugih strokovnjakov dodatna sporočila. Zastopnik Kanade želi razširjenja tročlan-skega komiteja, da bi bili v niem zastopani vsi čiani sveta. Dr. Stresemann priporoča, da se ta misel ne opusti. Na vsak način mora priti v poštev možnost oiačenja tro-članskega komiteja. Jamstva Društva narodov Glede jamstev Društva narodov je izjavil: Jasno mi je, da je naloga, ki izvira iz teh iamstev preobsežna in prevažna. da bi jo rešili na sedanjem zasedanju sveta. Pač pa lahko spravimo v tok delo. ki ga je treba napraviti Dr. Stresemann je nujno predloži! svetu v razpravo naslednje predloge: 1. Izboljšanje normalnega postopanja pri reševanju pritožb narodnih manjšin. K reševanju pritožb narodnih manjšin naj se pripuste delegati vseh onih narodov, ki so bili dosedaj od tega izključeni. 3. Društvo narodov, naj prouči, kako bi moglo izpolniti svoje garancijske dolžnosti izven peticij. Dr. Stresemann je končat svoja izvajanja z opozorilom, da je kulturni mir med narodi močnejši nego vsi mirovni paragrafi Zaieski o poljskem stališču Na popoldanski seji je poliski zunanji minster dr. Zaieski v kratki iziavi ob:iz- voditi, ker je izključena možnost, da bi se mogli kdaj, makar v najbolj nepričakovanem slučaju, združiti, s kako nemško državo. Zato tu ne bo težko doseči za obe stranki, državo in Nemce, zadovol ujoče ureditve, v kolikor se ta še ni dosegla. Nemci v Sloveniji so skupina zase Do 1- 1918. politični goseodarji ter soci-jalno in gospodarsko privilegirana plast, se težko vživljajo v položaj, da je njihovih prednosti konec. V narodno-kultur-nem pogledu se pač ne morejo pritoževati in naš: koroški rojaki bodo veseli, kadar bodo zavzeli v Avstriji slično pozicijo. KO ifb temu pa se Nemci v Sloveniji pritožujejo, ker še vedno motrijo svojo usodo s perspektive vladajočih pozicij v habsburški Avstriji in ne morejo pozabiti svojega znamenitega »posestnega stanja« izpred 1. 1918. Na osnovi vsega-tega je smer naše državne Dolitike v man šinsk h zadevah dana sama od s°b* in stališče v'ad2. ki se "da rekonstruirati iz dosedanjih informacij., je le logičen zaključek s perspektive-dejanskega staffla.; _ loži! poljsko stališče o garanciji narodnih manjšin ter izjavil, da so bile pogodbe in sedaj obstoječe postopanje svoičas sklenjene z odobritvijo držav, ki imajo narodne ma-njšine. Zaradi tega se sedanji režim ne more spremeniti brez odobritve teh držav. Predlaga, naj se ti predlogi dodelijo poročevalcu, ki bo skupno z dvema drugima članoma sveta izdelal poročilo za svet. Ako se zahtevajo za manjšine vedno večji privilegiji, se mora pričakovati ravno nasprotno od onega, na kar se je upalo. V imenu rumunske vlade se je Titulescu pridružil poljski izjavi in predlogu Zale-skega Zaključna beseda Chamberlaina Ob največji pozornosti vsega zborovanja je nato govoril Chamberlain o predlogih za pospešitev postopanja in za razširjenje publicitete, ki jih ne odklania. Pač pa je opozarjal na nekatere pomisleke ki so jih predložile manjšinjske države, tako tudi na pomislek, da bo država pri razširjanju publicitete z ozirom na svoj prestiž manj pripravljena za koncesije, kakor pri sedanjem postopanju. Chamberlain ie zaključil svoj govor, v katerem se .ie zelo previdno izogibal podpreti predlog Danduranda in dr. Stresemanna, z izjavo, da se strinja z dodelitvijo celokupnega kompleksa poročevalcu za proučitev na najširši podlagi. * Dandurandov predlog o novem postopku pri obravnavanju manjšinskih pritožb nalaga državam, ki so obvezane k zaščiti manjšin občutno nadzorstvo generalnega sekretariata Društva narodov, ker se manjšine obrnejo s svojo pritožbo lahko naravnost na sekretarijat, ako interesirana država ni rešila pritožbe popolnoma v smislu pritožbenega zahtevka. To breme pa se nalaga samo državam, ki morajo izvajati določbe o zaščiti manjšin, izvzete pa so izrecno države. ki teh obvez niso prevzele in postopajo s svojimi manjšinami po svoji uvidevnosti, smatrajoč ta problem za svojo notranjo zadevo, v katero se ne sme nihče vmešavati. Dandurandov predlog zadeva predvsem Poljsko in države Male antante. velesilam Franciji, Italiji in Angliji pa ne nalaga nikakih dolžnosti. Zato so Jugoslavija, Češkoslovaška. Rumunija in Poljska odgovorile s protižahtevo, da priznavaio razširjenje manišinske zaščite samo tedai. ako enake obveznosti sprejmejo tudi države, ki doslej sploh niso bile dolžne ozirati se na svoje manjšine. Zahteva je bila naperjena proti Nemčiji, ki kljub obvezi ne dovoljuje svojim drugorodnim manjšinam nikakih pra vic. dasi sama neprestano toži o zatiranju nemških manjšin v drugih državah. Stališče Male antante in Poljske Ženeva, 6. marca č. V tnkajšnjeft diplomatskih krogli se izve. da je izročil češkoslovaški poslanik Osusfci 27. februarja francoski vladi v imenu Male antante in Poljake memorandum, ki naglaša, da presega že sedanji postopek glede narodnih manjšin okvir statuta o narodnih manjšinah, ki predvideva samo intervencijo enega člana sveta Društva narodov, ne izključujoč odbor trojice. Mala antanta in Poliska bi pristali na osnovanje manjšinske komisije edino v tem primeru, če se obveznosti glede narodnih manjšin raztegnejo na vse druge države popolnoma enako. Končno' naglaša sipomenica, da bi se morala vsaka izprememba dosedanjega postopka izvesti izključno s pristankom Male antante in Poljske. Prav tako sta Češkoslovaška in Poljska istočasno z našo vlad« izročili slično spomenico glavnem tajništvu Društva narodov. Rumunija pri Društvu narodov na izročila nikake sipomenčce, ker je bito doatije niso veljale samo južnim Slovanom, marveč njegovo srce ie bilo v goreči Ijnlbezni tudi za ostale Slovane. Posebno pri srcu so mu bili Slovaki. g!ne-vajoči !>od težkim madžarskim jarmom. Skušal je vzbuditi med Čehi živahnejši interes za te najbližje brate ter je že 1. 1880 nanisal epistolo »Po-dnjno roko Slovakom'« Živa želja, da čim bliže spozna vse slovanske narode, ea je napotila cpe-tovano v Rusijo. S srcem idealnega in vernega Slovana je proučeval ruske razmere in ruski rrarod in se v Prago vrnil še boM ufrten v z a upa mu v veliko Rusijo in v boljšo bodočnost slovansko. Plodove svojih -izletov v Rusijo je nanizal v »Rusko-čeških kapi-tolnh« (1891) in v »Potovanju v Rus Ho«. NaiboMše Holečkovo literarno delo je ciklus »Naši«, visoka pesem češkega kmečkega ljudstva: to epopejo ie pred par leti Izdala Zer.adelska akademie v Pragi. Spremembe pri ljubljanskem gledališču? Zagreb, 6. marca č. Nocojšnje »Novosti« poročajo iz Ljubljane: Minulo .ie že skoraj leto dni, odkora je podal ostavko upravnik Narodnega gledališča v LjubUa-ni. arhitekt Kregar. Niegova ostavka do danes še ni rešena. Za vršilca dolžnosti je bil imenovan dramaturg, pesnik in nisateli Oton Zupančič. Sedri bo vprašan ie upravnika te dni rešeno. Za upravnika bo imenovan dr. Radovan Brenčič, upravnik oblastnega gledališča v Mariboru, ki se ie izkazal za odličnega strokovnjaka na' tem pobu. Kot tajnik mu bo pridelien znani ljubljanski kritik Fran Koblar.' urednik »Dom in Sveta^ dočim bo sedanji začasni upravnik Oton Zupančič upokojen Al. . ^ um smo zvečer preieli to vest iz Zagreba, smo se telefonično obrnili na vodstvo gledališča, če iim je tam kaj znanca o morebitnih izpremembah. — Nič! Gospod Župančič se ie ored par dnevi vrnil iz Beograda m. kolikor mi vemo, je tam doli izvedel, da ostane Doiožaj pri nas neizpremenien. Dejansko ie mten-dant ljubljanskega Narodnega gledališča še vedno prof. Kregar. H še nadalje redno prejema vse dohodke, dočim je g. Župančič samo njegov namestnik v izvrševanju upravnih poslov. A kat. marca. č. Tukajšnji listi poro* ca jo. da se bliža vprašanje srbskih prod* vojnih dolgov sporazumni rešitvi. .Tuooslo* venska vlada je pristala na to, da se ti dolgovi do 65 odst. valorizirajo pod po«o* jem. da ostane ta baza definifivna. Zn* stopniki upnikov so pripravljeni ta pred* Jog sprejeti, zahteva io pa. da se odstotek sfo-pnjema zviša na 100 odst. Pogajanja o tem vnrašan in so trenotno odfodena ter se bodo nadaljevala bržkone takoj po za* kliučku zasedanja Društva narodov. Smrtna nesreča pri kepanju Split. 6. marca. č. V selu Ljubibratovie se je včeraj, skupina polodrasle mladine zabavala s kepanjem. Pri tem je lGletna pa-sfirica Danica Mirič skupno s snegom vrgla 17letnemu Turkovičti precej debel kamen. Zadela ga ie tako nesrečno v glavo, da se je Turkovič na mestu zgrudil in med prevozom v bolnico umrl. Kakor je vsem svojim spisom dal pečat svojega slovanskega mišljenja, tako je Holeček tudi v svojem novinarskem poklicu nastopal kot glasnik slovanske vzajemnosti. Bil je med ustanovitelji Zveze slovanskih novinarjev, ki ji je stal na čelu in jo uspešno vodil tudi potem, ko se je, narvee po njegovi zaslugi, spremenila v Vse-slovamsko novinarsko zvezo. Kongresi te organizacije so bili pred vojno nekak medslovanski parlament,- duša pa jim ie bil vedno Josip Holeček. Delovanje Vseslovanške zveze ie prekinila vojna, po kateri se ta organizacija žal ni več obnovila, dasi je baš Holeček vse storil, da se zopet osnuje ta »vse-slovanski novinarski parlament«. Morda se mu njegova želja izpolni vsaj po smrti! Na večer svojega življenja se je Holeček zopet vrnil k svojim mladostnim simpatijam. Pred leti - je napisal po vzoru srbskih narodnih pesmi epos iz jugoslovenske zgodovine »Sokolovič« 1. 1924 pa se je še enkrat napotil na slovanski jug. da vidi svobodne one kraje, katere ie vse svoje življenje objemal s srčno ljubeznijo. Prepotoval je Slovenijo, Hrvatsko. Srbijo, Dalmacijo in Črno goro. Povsod so ga sprejemal! kot^ starega dobrega prijatelja. Z najlepšimi vfsi se je vrnil domov, kjer je opisal svoje potovanje v lepi knjigi »V Jugoslaviji 1. 1924«. Ako izvzamemo njegovo, Češkemu kmetu posvečeno delo »Naši«, ie knjiga o Jugoslaviji zadnje Holečkovo delo. njegova labud;a pesem. Tako je bilo nam Jugoslovenom posvečeno prvo in ooslednje Holečkovo delo. kar je pač karakteristično za »patrijarha slovanska novinarjev« in priča bolj o njegovi veliki ljubezni do Jugoslovenov, kakor bj mogle to storiti debele knjige; Zato Pa bo tudi vedno svetel Holečkov spomin med nami in megovo ime se bo s spoštovanjem in hvaležnostjo vedno imenovalo med najbolišimi prijatelji, kar i:h je kdaj imel naš narod. Slava Josipu Holečku! Pirotska konferenca Pirot, 6. marca č. Mešana komisija je imela danes sejo. od 10. do 13. O današnji razpravi je bil izdan naslednji komunike: Član bolgarske delegacije g. Karadjov je še vedno bolan in se ni mogel udeležiti današnjih razprav. Na seji so se vršili neobvezni razgovori o začasnem pravilniku glede regulacije vprašanja dvolastnikov, tako da je smatrati to vprašanje že za rešeno. Danes popoldne so bili redigirani za-pisniki prejšnjih sej. Vprašanje reorganizacije poročevalske službe Zagreb. 6. marca č. Današnji »Hrvat« poroča, da so priprave za definitivno reorganizacijo oficijelne poročevalske službe končane. Dosedanji tiskovni urad zunanjega ministra in tiskovni oddelek notranjega ministrstva se ukineta ter se pri predsedstvu vlade uredi poročevalski urad ped imenom Centralna Presa (?), katerega vodstvo bo poverjeno posebnemu državnemu podtajniku. Na to mesto bo imenovan predsednik nekega zagrebškega novinskega podjetja (mišljen ie g. T. Schlegl, predsednik Jugoštampe in šef »Novosti«). »Novosti« izjavljajo, da izdeluje projekt o reorganizaciji naše poročevalske službe poseben ministrski komitet, sestoječ iz gg. dr. Srskiča. dr. Švrljuge in dr. Kumanudi-ja. Ker ie minister Kumanudi odsoten, nI verjetno, da bi bil definitiven sklep o reorganizaciji poročevalske službe že sedaj sprejet. G. Schlegl demsntira govorico, da bi bil on kandidat za šefa državne poročevalske službe. Pomlad v Dalmaciji Split. 6. marca. n. Danes je bil v srednji Dalmaciji prvi pomladanski dan. Temperatura je znašala opoldne 15 stopinj nad ničlo, -neg se naglo taja in vremenski preroki napovedujejo, da bo izredno ostri zimi sledila gorka m dolgotrajna pomlad. Taksa na prenočišča v zagrebški oblasti Zagreb, 6. marca. č. Z novim oblastnim proračunom za leto 1929. se uvaja na področni zagrebške oblasti takozv. taksa za tujce. Taksa znaša 1 Din za osebo in se plačuje v vseh krajih zagrebške oblasti. Pobirala se bo na fa način. dn bodo na prijavne listke, ki jih mora izpolniti vsak tujec, prilepljeni posebne vrste kolki z napisom >Oblas!na samouprava zagrebške oblastic. Dr. Pitamic v avdijenci Beograd. 6. marca, p. Kralj je sprejel danes ministra vojske in mornarice generala Hadžiča, bivšega ministra dok tor Vlado Andriča in novo rmenovanega poslanika v WashingtoIlf< v Draždanih, ki razvija v Nemčiji največjo propagando za naše Pri-morie. Med drugimi bo letošnje spomladi pesetila naše Primorje tudi Zveza nemških geografov. Zanimivi podatki o poštnem prometu Če se govori o pošti, mislimo v prvi vrsti na poštnega sla, ki nam donaša pisma, potem na poštne urade, kjer sprejemamo in oddajamo vrednostne pošiljke in šele v zadnji vrsti se spomnimo na poštni promet. Poštni promet .'e silno obširen in je delo poštne ambulance ogromno. Naše pošte imajo več ambulančnih prog. najvažnejša pa je na vsak način ambulanca pošte Beograd II., ki vzdržuje proge Beograd— Gjevgjeiija, Beograd—Subotica, Beograd— Zagreb in Beograd—Ljubljana. Na eni sami-progi te ambulance in sicer med Beogradom in Gjevgjelijo se prevozi dnevno 24.962 navadnih, pisem. Ko je že toliko navadne pisemske pošte, si lahko mislimo, kako ogromen je promet vrednot-nic in zavojev. Poštne ambulance so v večnem pokretu. Pot, ki jc opravijo posamezne ambulance v enem letu, je ogromna. Tako ie ambulanca Beograd—Gjevgjeiija 1. ki ima dva uradnika, 1 zvaničnika ln 1 slugo, lani prešla 495 tisoč 670 km, ambulanca Gjevgjeiija C z 1 uradnikom in 1 zvaničnikom 495.670 km, ambulanca Beograd—Skoplje 2 z I uradnikom, 1 zvaničnikom in 1 slugom 337.990 kilometrov, ambulanca Beograd—Caribrod 51. ki ima samo enega zvaničnika. 249.660 kilometrov, ambulanca Beograd—Subotica 8 z 1 uradnikom. 1 zvaničnikom in 1 slugo 135.000 km, ambulanca Beograd— Ljubljana 9. 2 uradnika, 2 zvaničnika in 1 slugo), 457.290 km. Na tej ambulanci je največ dela. Že iz teh številk w vidi. kako ogromno delo opravlja poštno osobje in kako ie vredno največjega priznanja. Konstituiranje ljubljanskega občinskega sveta »Potrebno je strogo stvarno in hitro delo" - Popolna soglasnost - Izvoljeni odseki in odbori - Komisija za reformo obč. uprave Ljubljana, 6. marca. Danes se je sestal novozapriseženi občinski svet k svoji prvi redni javni seji z dnevnim redom: volitve v posamezne odseke in upravne odbore mestnih zavodov In podjetij. Kmalu po 5. uri je župan dr. Puc otvoril sejo in sporočil, da se bo tudi odslej držal dosedanje uvedbe, da se zapisnik prejšnje seje ne čita, nego da gg. občinski svetovalci pregledujejo že pred sejo zapisnik in v kolikor ni ugovora proti njemu, ga bo smatral za odobrenega. Takoj nato se je oglasil k besedi občinski svetnik Ivan Hribar, ki je po kratkih uvodnih besedah prečital besedilo daljše vdanostne brzojavke na Nj. Vel. kralja ter predlagal, naj g. župan to brzojavko v im; mi občinskega sveta odpošlje na najvišje mesto. Župan dr. Puc .ie odgovoril, da je seveda takoj v ponedeljek po prisegi se poklonil z udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in ro-ročal o baš izvršeni zaprisegi novo imenovane občinske uprave. Obč. svet se seveda ne protivi predloženi ponov-i vda-nostni brzojavki, vendar prosi župan, naj se pooblasti njega, in g. podžupana, da pregledata brzojavko in jo odpošljeta v primerni stiiizaci.ii. (Tako je!) Nato je prečital občinski svetnik Ivan Hribar besedilo druge vdanostne brzojavke min. predsedniku generalu Živkoviču. Zupai^ je predlagal, naj se s to brzojavko enako postopa, kakor s prvo. (Pritrjevanje.) Obč. svet. Ivan Hribar zaliteva. naj se voli poseben odsek, ki bo pregledal obe brzojavki. Ob splošnem pritrjevanju obč. sveta ie župan odklonil to zahtevo ter dal Predlagatelju na prosto, da prisostvuje redakciji brzojavk. Potreben poduk g. Hribarju Na opazko g. Hribarja, da njemu ni bilo znano, da je g. župan takoj po zaprisegi poslal Nj. Vel. kralju poklonilno brzojavko, je župan pojasnil, da ui bil danes niti utegnil še sporočiti to občinskemu svetu, ker se jc g. Hribar takoj Javil k besedi. Župan je prosil g. Hribarja, naj v bodoče eventualne predloge za mestni svet predloži že pred začetkom seje županu, da se predlog pregleda in doseže sporazum o postopanju, ker se ne more zahtevati, da bi se ves obč. svet podredil diktatu posameznika. (Splošno pritrjevanje.) Oglasil se je zopet obč. svet. Hribar k besedi za nujni pred'og. Župan mu je odklonil besedo, ker se nujni predlogi predlagajo po dnevnem redu. Nepotrebna debata Nato je prešel župan na dnevni red in snoročil glede na volitve v posamezne odseke. da bi bilo najbolje, ako se obdrži sedanje stanje odsekov, ki so bili pravično razdeljeni po posameznih skupinah in imajo že vpogled v dosedanii razvoj občinske uprave. Med obč. svetovalce so bili že razdeljeni pismeni predlogi glede članov za vse odseke. Najbolje bi bilo, da se vsi ze-dinimo na te predloge. Obč. svet. Hribar ni zadovoljen, češ. da sedaj ne obstojajo nobene skupine več, nego je cela občinska uprava ena sama skupina. in vsi člani morajo dati vse svo'"e najboljše moči za blagor občine in nien napredek. Predlaga, naj se seja prekine Va pol ure, da se gg. obč. svetniki v posvetovalnici dogovore glede sestave poedinih od=ekov. Žiinan dr. Puc odgo%-ar!a, da resnično ne obstojajo več nobene politične .stranke, pač pa so v občinskem svetu razne interesne skupine, narodno gospodarske, sociialne, stanovske. V predlogih so zastopane vse te skupine in upoštevanih je tudi osem novih članov, ki so bili na novo imenovani v občinsko unravo. Nima nič proti temu. da se seja nrekine, ako je večina obč. sveta tega mnenja. Otvaria o predlogu g. Hribarja debato. Priglasiti so se k besedi obč. svetniki Tavčar, Rebek in dr. Rožič. Obč. svetnik Hribar hoče zopet besedo. Župan mu pojasni. da pridejo prej na vrsto novo pri-glašenf govorniki in da bo on kot predlagate!! ime! sklepno besedo. Proti zavlačevanju dela Obč. svet. Ivan Tavčar naglasa, da je danes občinski svet en sam klub in ena sama volja, ker ima zaupanje kralia in se hoče tega zaupanja izkazati tudi vrednega s smotrenim in pozitivnim delom. (Tako ie) Pri vseh imenovanih obč. svetniki prevladuje najboljša volja sodelovati pri občinskem gospodarstvu, ne dosti govorih, temveč delati In ne z zav'ačevalniml nredio"! zadrževati de'ovanie občinskega sveta, pozdravlja predlog z- žnnana glede članov nosameznih odsekov. Predlagani Člani odsekov so se že pri prejšnjem pos!ov:iniu vživeli v delo in dobro je. da se očuva kontinuiteta. V odsekih so glasom nredloga za^tonane vse skupine, ne pa strankah, ampak po pripadnosti njihovega stanu in nii-hovega gospodarstva ter socijalnega interesa. Ni nobenega povoda oporekati listi, kakor ie predložena in zato tudi ni potrebe, da se seja prekine. Sprejmimo predloge g. zunana. (Odobravanje.) Obč. sv. Rebek se je odpoveduj besedi. Obč. sv. dr. Rožič je naglašal, da ie treba strogo stvarnega In hitrega dela. Z*-radi tega on docela osvaja predlagano listo fn jo predlaga kot svoj predlog s prošnjo. naj se takoj glasuje. Po zaključni besedi obč. sv. Ivana Hribarja. ki je poudarjal, da on nima namena zadrzevati. ne?o le pospeševati poslovanje, je župan dr. Puc stavil Hribariev predlog, se seja prekine, na glasovanle. Predlog je bil z vsemi glasovi proti glasu g. Hribarja odklonjen. Volitev odsekov Nato Je prečital župan dr. Puc predlagano listo članov v posamezne odseke in upravne odbore mestnih podjetij in zavodov, ki je bila soglasno sprejeta. G. Hribar je. ko se je čitalo njegovo ime (predlagan ie za polic., zdravstveni In za gradbeni odsek) izjavil: »Ne reflektiram.« Volitev v upravni odbor Mestne hranilnice pride na dnevni red prihodnje seje. Po izvršenih volitvah je župan pozval odseke, naj se takoj konstituirajo in prekinil sejo za pol ure. Konstituiranje odsekov in odborov Magistratni gremij, kateremu .ie predsednik župan, podpredsednik pa ma<. direktor, 'tvorijo poleg referentov uraduikov naslednji občinski svetniki- dr. Oton Fet-tich, Miroslav Urbas, dr. Josip Jerič. Stane Likar, Anton Likozar, dr. Vlad. Ravni-har, dr. Val. Rožič. Josip Bahovcc. V personalno-pravnem odseku je načelnik obč. sv. K. Urbančič, podnačelniit dr. V. Rožič, v finančnem odseku načelnik 1. Tavčar, podnačelnik prof. E. Jarc (nam. dr. Gosar), v gradbenem odseku načelnik podžupan inž. Sernec. podnačelnik inž. I)i' trich: v tržnem načelnik prof. Puntar. podnačelnik Anton Likozar in 7 članov. Obrtni odsek. nač. Josip Bahovec, poanač. Jo>ip Rebek in 7 članov: socljalno-politični odsek: načelnik dr. Andrej Gosar (namestnik prof. Osana), podnačelnik dr. Jože Bohinjec in 7 članov: policijsko zdravstven! odsek: načelnik dr. M. Lukan, podnačelnik dr. V. Gregorič in 7 članov; stanovanjski odsek: načelnik Anton Likozar, podnačelnik dr. Val. Rožič in 7 članov. Upravni odbor mestni voženj: predsednik Josio Rutar, podpredsednik Josip Lovša in 7 članov. Direktorji mestne klavnico: predsednik župan dr. Dinko Puc, podpredsednikov ra-mestnik in poročevalec prof. Evgen Jarc in 5 članov. Direktori.i mestne zastavljalnice: preds. Peter Šterk, podpreds. Metod Golmajer in 4 člani. Upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda: preds. Josip Turk, podpreds. Janko N. Jeglič in 3 člani. Kvalifikacijska komisija: dr. Valentin Rožič. Kuratorij mestnega dekliškega Hceja: preds. dr. Rudolf Kropivnik. podoreds. J. N. Jeglič in 8 članov. Kraje vni šolski odbor: preds. župan dr. Dinko Puc in 5 članov ter 5 namestnikov. Odbor za obrtno nadaljevalne šole: predsednik župan dr. Dinko Puc in 3 člani. Zastopniki občinske uprave rekrutnl komisiji 4 člani. Zastopniki občinske uprave v načelstvu bolniške blagajne mestnih nameščencev 5 članov. Upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne se bo kasneje konstituiral. Prav tako se bo disciplinarna komisija konstituirala kasneie tia seji, na kateri bodo navzoči tudi uslužbenci. Predlogi občinskih svetnikov Župan dr. Puc je naznanil, da je preiel samostojni predlog občinskega odbornika Ivana Hriba rja za zgradbo razglednega stolna na Šišenskem vrhu. zaradi katere naj se stoci v stik s SPD in Zvezo za tujski promet. Župan je odkazal ta predlog gradbenemu odseku. Nadalje je naznanil, da je občinski odbornik dr. Rožič vložil nriini predlog, naj se sestavi^ nov odsek devetih članov za reorganizacijo občinske uorave in štede ija v občinskem gospodarstvu. V utemeljevanju svojega predloga ie občinski sv. dr. Rožič poudarjal potrebo preureditve občinske uprave po modernih in praktičnih upravnih principih, kar bi bilo v največjo pomoč županu pri smiselnem in raeiionalnem obč. gospodarstvu. Predvsem naj bi ime! odsek nalogo, da zagotovi točno in zanesljivo ekspeditivnost občmskeea sveta in uorave ter izvede v to svrho potrebne reforme. Nujno bi bilo potrebno, da bi pri posameznih referatih sodelovali zastopniki vseh občinskih odsekov. Prav tako je potrebno, da se vodi nad vsem poslovanjem občinske uprave stroga evidenca v svrho hitrega reševanja vseb aktov. Reorganizaeijski odsek naj bi na ma::i<'rri-tu ustanovil poseben kontrolni in revuiiski orcan za vsa mestna gospodarska podjetja, ki naj bi bil direktno podrejen obč. svetu. Potrebna bi bila tudi reforma magi-stratnega gremiia in reorganizacije uradniškega poslovanja. Odsekova naloga bi tudi bila. drt poda natančno sliko celokupnega občinskega gospodarskega stanja, i.?-vecJe revizijo odn. redukcijo uredništva z ozirom na njegovo potrebo. Vsekakor raj bi se odpustili tisti uradniki, ki so drža<-pi upokojenci, kakor tudi poročene ženskr Odpravi'a nrj bi se nerentabilna nodjetja ter revidirale uradniške n'ače v zvezi z revizijo uradniške pragmatike. Predlog obč. odbornika dr. Rožiča je HI so-rlasno sorejet. Novi odsek se bo konsti-tu'ral na Prihodnji seji. Ž'man dr. Puc ie nato naznanil, da 'e vloži! obč. sv. Hribar nuien Predlog za ustanovitev posebnega odseka devetih članov za re'o r.iublianice. naj bi posredovala pri viacjj da bi prispevala k stroškom v to svrho. V razpravi je obč. odbornik Ivan Tavčar opozoril, da je že bivši občinski svet intenzivno proučeval to zadevo ter sprejel predlog prof. Jarca, naj se osnuje sporazumno z oblastnim odborom tehnična pisarna, ki na j izvrši vsa potrebna pred dela za končno ureditev vprašanja regulacij Ljubljanice. Mestni občinski svet ie v to svrho tudi že votiral 200.000 Din ter je na-ce.no pristal, da je pripravljen žrtvovati gotovo vsoto za izvršitev regulacijskih de' Omastm odbor je ookreni! akcijo v Beogradu, da bi se dobil v ta namen na razpolago denar iz nameravanega inozemskega posojila. Po^&en odsek, knkor ga ho*e K. Hribar, pa je nepotreben. Kam pa pridemo. če bi hoteli ustanoviti za vsako vprašanje poseben odsek? Že sedaj jih imamo 19. Regulacija Ljubljanice ie grad-oena zadeva, ki io prav lahko rešuie gradbeni odsek. Podžupan inž Sernec se ie Pridružil mnenju predgovornika, ker se je gradbeni odsek že intenzivno bavii s tem vprašanjem. G. predlagateli bo mogel v tem odseku vse dobre ideje uresničiti, ako ho sprejel izvolitev za člana, ki se ji je prvotno odrekel Obč. sv. dr. Jerič se pridružuje mnenju obč. sv Tavčarja in podžupana Serneca. Z ozirom na vse to je obč. sv. Hribar svoi predlog umaknil, nakar ie župan dr. Dinko Puc zaključil sejo ob 18.45, ši Kraji in ljudje Pomlad prihaja Ljubljana, 6. marca. Tudi danes, na dan sv. Fridolina, je bilo vreme v Sloveniji spremenljivo, splošno prav prijetno. Zjutraj je pritisnil mraz tako, da so prihajali kolesarji s Posavja in od drugod v ivju, kakor tudi mnogi vozniki iz okolice. Cez dan pa je že ogrela zamrznjeno naravo prijetna solnčna toplota, da je povsod naglo kopnel sneg. Proti večeru je znova začelo zmrzovati. V Ljubljani je davi okoli 7. kazal termometer —8.5 stopinj Celzija, živo srebro pa se je začelo že ob prvih solnčnih jutranjih žarkih skokoma bližati ničli in ob solnčnih popoldanskih urah je temperatura dosegla +5 C. Drugače je bilo v Sloveniji večinoma jasno, le ponekod oblačno in megleno. Zima zbira zadnje svoje sile, da bi zabranila lepi pomladi pot v deželo. Zaman. Povsod se čuti prvi dih pomladi. Na železnicah in po velikih cestah je postal promet živahnejši. Odprte so vse ceste, po katerih se sedaj vrši živahen avtomobilski in vozni promet. Kako je po hudih dnevih mraza in snežnih metežih oživelo poslovno in trgovsko življenje prvikrat samo v Ljubljani, najbolje osvetljujeta današnji mesečni živinski sejem it; tržni dan. Takega dotoka podeželskega prebivalstva v Ljubljano že dolgo ni bilo. Avtobusi bližnjih in daljnih prog so bili neprestano natrpani. Ravnotako so vlaki pripeljali v Ljubljano mnogo kuDujočega občinstva iz vseh krajev ki so bili zaradi žametov dolgo časa odrezani od Ljubljane. Pred »Fi-govcem« so danes stale kolone avtobusov ki so vozile potnike proti Domžalam in Blagovici proti Št Vidu in dalje ter proti Podutiku Tudi na Marijinem trgu je bil naval potnikov velik. Naši deželani so ugodnejše vreme porabili da so pohiteli v Ljubljano po nujnih poslih in opravkih, saj niso mogli vso zimo od doma. Današnji mesečni živinski sejem je bil med letošnjimi eden najživatinejših tako zlede obiska kupcev in prodajalcev kakor tudi glede kupčij Od in. naprej je vladalo na sejmišču najugodnejše razpoloženje. Na sejem je bilo prignanih do 6f>0 glav raznovrstne živine, največ konj (361). Tudi po trgovinah ie bilo danes prav živahno. Podeželsko občinstvo se je že začelo preskrbovati za velikonočne praznike z ma-nufakturnim blagom in drugimi potrebščinami. Vremenska noro čila iz Slovenije navajajo naslednje jutranje stanje temperature (v oklepajih prejšnjega dne), obenem tudi po nekaterih krajih stanje snega v cm: Bohinjska Bistrica —3 (—S), jasno. 40: Kranjska gora —14 (—141 iasno: Jesenice —4 (—4). jasno 15: Tržič —5 (—5). jasno. 20: Kamnik —5 (—4). iasno. 13: Ljubljana gl. kolodvor —6 (—5). jasno. 10 cm: Celje —5 (—2). jasno: Brežice —10 f—2). megla. 25: Dravograd-Meža —!0 (—5). oblačno. 20: Maribor elavni kolodvor —11 f—1). fasno. 20: Ljutomer —15 (—4). oblačno: Kotoriba —4 (—5). medeno. 15: Št. Janž na Dolenjskem —11 (+1). oblačno. 14: Novo mesto —6 (—2). oblačno. 30; Kočevje — 10 (—2). iasno in Rakek —5 (—1). jasno. 10. Vodovje v Sloveniji je splošno zelo padlo pod normalo. Obnovitev reduciranih vlakov Prometne razmere na železniških progah v Sloveniji so se zadnji čas že toliko izboljšale. da je pričakovati obnovo vseh reduciranih potniških vlakov, ki so bili sredi februarja zaradi pomanjkanja premoga le začasno ukinjeni. Naše uredništvo je zadnji čas prejelo iz raznih krajev, ki so bili močno prizadeti radi redukcije vlakov, razna vprašanja, kdaj namerava železniška uprava upostaviti reducira... potniške vlake. Mnogi dopisi stvarno navajajo škodo, ki jo trpe v veliki meri dijaki, uradniki, obrtniki, trgovci in sploh poljedelsko ljudstvo v potniškem pogledu. Da ustrežemo želji naših naročnikov, smo se obrnili na direkcijo državnih železnic v Ljubljani za pojasnilo ter smo prejeli zvečer obvestilo, da prično v doslednem času na vseh progah Slovenije znova voziti vsi reducirani potniški vlaki, čim bodo zaloge premoga normalne. Točnega datuma obnovitve pa zaradi tehničnoprometnih priprav še ni mogoče navesti. I H PRIDE 1 PRID t 1 RAPSODIJI! te do'go napovedana in težko prčaK >vana Irm^a že've. I I Študijsko potovanje slovenskih učiteljev na Dunaj »Pedagoška centrala« v Mariboru je širši javnosti znana kot žarišče šolske reforme še izza »pedagoških tednov« preteklih let. Tiho. a vztrajno je njeno delovanje pod vodstvom znanih pedagogov prof. dr. Žgeča in prof. Šillha. Učiteljska predavanja, razstave obširna knjižnica in študijska potovanja — z vsem tem stremi po izboljšanju celotnega našega vzgojstva. Včlanjeni so danes skoraj vsi osnovno-in me-ščanskošolski učitelji, profesorji učiteljišč in šolski nadzorniki mariborske oblasti. Povojne šolske reforme v inozemstvu so že dale mnogim članom pobudo, da so si na licu mesta v Franciji. Švici, Češkoslovaški. Nemčiji in Avstriji ogledali razne moderne šole. Uvideli so, da te države nimajo s preteklostjo več onih stikov, ki so še v našem šolstvu običajni: osvojile so si sicer že staro Pestalozzijevo in Rousseau-jevo načelo »Pot k otroku«, a so ga tudi v šolstvu praktično izvedle v »delovni ali aktivni šoli.« V tem stremljenju prednjači Dunaj, kjer so znani pedagogi dr. Burger. Fadrus. Linke. Rothe z organizatorjem Otonom Glocklom takoj po polomu pretrgali s tradicijo »šole-učilnice«: osnovno in meščansko šolo so nostavili v službo modernih učnih načel. Čehi. Francozi. Angleži in celo Američani, ki trumoma obiskujejo Dunaj v študijske svrhe. se o dunajski šolski reformi izražajo dovolj laskavo. Tudi mariborska »Pedagoška centrala« je sprejela v letošnji svoj program obisk dunajskih šol. Dunaiski mestni šolski svet je z veseljem pripravljen sprejeti skunino slovenskega učiteljstva in ii nudi tudi razne ugodnosti: hrano in nrenočišče v dijaškem domu, vodstvo po dunajskih šolah, ogled kulturnih in socijalnih naprav in drugo. Zaradi manjših stroškov voznine in potnega lista so določili čas dunajskega velesejma od 10. do 18. marca. Za" ekskurzijo je takrat izbranih 30 učiteljev in učiteljic iz obeh slovenskih oblasti: skunino bosta vodila mariborski šolski nadzornik g. Toma-žič in učitelj g Vrane, urednik »Popotnika«. Ne v posnemanie tujih vzrokov, ampak v interesu izpopolnitve in poglobitve našega šolstva so take poučne ekskurzije! »Pedagoška centrala« si je s to prireditvijo pridobila nedvomno velike zasluge za kulturni napredek Slovenije. Prosvetna oblast je idealna stremljenja znala ceniti in je vsem udeležencem dovolila 8 dni dopusta. Iz horovškega kota Kranjska gora, 4. marca. V zadnjih dnevih je pričela zima spet razgrajati po gorah in pod njimi. Ljudje se čudijo, odkod se je vzela, in najstarejši vremenski preroki so že popolnoma izgubili vero v svoje znanosti in izkušnje. Umolknili so popolnoma in ti puhnejo iz žlindra-ste čedre dim naravnost v obraz, če jih vprašaš po najbližjih svetnikih in njihovih prerokovanjih ter po vremenu, ki se naredi po besedah tistega prerokovanja. Preroki molče in zima se trdno oklepa zamrzlih gora. Samo star pastir iz Rateč še prerokuje, da se bo letošnje vstajenje vršilo sredi sneženega meteža, če pride sveti Gregor, ki je starešina ptičkov in enoletnih jarčkov, v belem kožuhu na svatbo in zagode z basom, namesto da bi zažvižgal s svojo prelepo pisano piščalko. Dedec je učen in ugane iz vsake megle vreme za tri dni naprej. Nedelja je zopet pretekla v znamenju smučarstva. kakor da smo sredi zime, tam okoli sv. treh kraljev. A kljub vsej živahnosti se vendarle vidi na obrazih in še bolj na kretnjah, da se bliža konec zimskega športa in ia je pomlad pred durmi. Predolgo že traja zima in utrujenost se: pozna tudi že pri smučarjih, posebno pa pri »di-letantih« in še bolj ori »diletantiniah«. Soln-ce dobiva moč. Prisojni kraji prhne in odbijajo smučarje: rjava zemlja raste izmed snega in bele kurjice se smejejo v topli dan. No. kurjice so pa cvetlice, iz katerih si smučar napravi šopek, ko se vračs s poslednje poti na znoinih smučeh. A vendar vse kaže. da bodo v senčnih krajih, tam v Planici in pod Krnico, letos smučarji prečkali strmine pod Mojstrovko in Ra-zoro še tedaj, ko bodo pozvanjali velikonočni zvonovi Domačinom je zadnji čas pravi dolce far niente seveda skrajno prisiljen. Zimsko delo so dokončali, pomladi pa od nikoder. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne «Franz-Josefove» grenčice. če jo iz-pijemo zjutraj in zvečer malo čašico Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josef-ova» voda celo Pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh drogerijah, lekarnah in spec. trgovinah. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20. izpremembe označene} Četrtek, 7.: Utopljenka Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 3.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20. izpremembe označene) Četrtek, 7.: Zaprto. Petek. 8.: Beg iz seraja. D. Sobota, 9.: Carmen. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7. ob 20.: Lumpacij — vagabund. C. Kuponi. Znižane cene. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 10. ob 16.: Jesenski manever. — Ob 20: Bajadera. Gostovanje gosp. Ne-rata. Gostovanje Mariborčanv. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 9.: Svetnik. Nedelja, 10.: Svetnik. »Dantonova smrt« v ljubljanski drami Nekdo, ne vem že kdo, je zapisal o Biich-ner.ju, da mu gre naslov očeta modernega ekspresionizma. Ta trditev ne drži, ker je bil velikemu svetu še vedno nepoznana veličina, ko je moderna imela že odločilen vpliv na umetniško snovanje povoine sodobnosti. Bil je pa genialna glava, ki je slutila svojih obligatnih 100 let pred vsem ostalim človeštvom krize in viharje še nerojene bodočnosti in ki ie dala svojim slutnjam tej bodočnosti (naši sedanjosti) tudi oblikovno skladen izraz. Bil je naš predhodnik in aktualen za današnje dni, nobena generacija bi ga ne odkrila bolj upravičeno nego naša. V »Dantonovi smrtir je objel problem Velike revolucije s takšno intuitivnostjo duba in s tako bistro izkušeno mislijo, kakor da ie prisostvoval njenim večjim in manjšim kopijam naše dobe. Revolucija je prestopila svoj višek, njeni direktni in zunanji sovražniki so uničeni, po delu razdejanja bi morala pričeti delo grajenja. To je tisti pritič-ni trenutek, ko ljudje ne morejo ne naprej ne nazaj in ga polomijo. Na eni strani od krvi omoteni in nenasičeni revolucionarni, Edino njihovo delo je v tem, da snujejo in rišejo programe za proslavo petindvajset-letnice Letoviškega društva v Kranjski gori. To društvo ima zanimivo preteklost in dober kos lepe zgodovine v našem tujskem prometu. Zate se bo pa proslavil ta jubilej v početku poletne sezone na prav originalen način in v pristnem staro-borov-škem slogu. Potankosti se še študirajo, a že prvi načrti kažejo, da bo ta prireditev da-leko prekosila vse podobne prireditve v naših krajih. Danes so na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku gospo Ivano Bu-dinekovo. Prerano umrla je bila po svoji naravi m po srcu kaj blaga ženska. Bila je ves čas naprednega in narodnega mišljenja in je tiho podpirala napredne ustanove, ker ni nikoli silila s svojim imenom v ospredje. Bila je soproga pokojnega Frana Budi-neka. tukajšnjega trgovca in dolgoletnega borovškega župana, po čigar zaslugi se je pričel tukajšnji kraj razvijati iz neznatno-sti v cvetoče letovišče. Poko.inica je bila jako nadarjena in inteligentna: vso družino je vzgojila v naprednem duhu in se ni strašila žrtev, da jo je izšolala. Bila je mar-kantna borovška osebne st. ki jo bodo ljudje še dolgo pogrešali. Njen pogreb je bil veličasten. Vse življenje si je želela, da bi počivala tudi po smrti pod planinami. Zelje so se ji uresničile: mehka planinska zemlja jo je pokrila, in srce, ki ie moralo v življenju pretrpeti tudi mnogo gorja, se je zdaj umirilo v večnem, tihotnem planinskem snu. Nesreča ne počiva Litija, 6. marca. Litijska predilnica gradi ob levem savskem bregu moderno črpalko. Pri gradbi je zaposleno že dalje časa večje število delavstva. Na lesenem ogrodju je opravljal svoje delo tesar Luka Šetina Zatopljen v delo je zašel preveč na rob deske, ki se je prevalila s podpornika, da je zdrvel Šetina v globino in obležal nezavesten. Tovariši so nudili ponesrečencu prvo pomoč in poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da so se Šetini polomila rebra. Ponesrečenca, ki je doma iz Dolenjih Oamelj pri Ljubljani ter ima družino s 4 otroki, so prepeljali v ljubljansko bolnico. Malo kasneje, ko so odpravili Šetitio, se je je zgodila na Štricu za predilniškimi stavbami druga nesreča Tam razširjajo vodovod in so zadnje dneve zaposleni s polaganjem betonskih cevi, kjer je usluž-ben tudi delavec France Grozen. Delal je v partiji s svojim tovarišem, kateremu je držal železen drog, da je tovariš lahko nabijal s 3 kg težkim kladivom. Grozen se je z glavo preveč nagnil k železnemu drogu, ob katerem je klečal, in kladivo ga ie zadelo po glavi. Udarec je bil tako silen, da je prebil Grozniku lobanjo. — Joj, joj, Groznika sem udaril! je za-vpil tovariš ves zmešan. Na obupni klic so prihiteli ostali delvci. ki so našli Groznika na tleli nepremičnega in vsega v krvi. Zdaj se nahaja nesrečnik v zdravniški oskrbi in je upati da bo polagoma okreval. Podobna nezgoda se je primerila pred dnevi pri črpalki ob Savi. Delavec Ernest Franceskin je delal tamkaj v rovu. Njegovemu prijatelju ie izpodletelo kladivo, ki služi za prebijanje betona. Priletelo je z viška na Ernestovo glavo, da je nasrečnik takoj omedlel. Tovariši so ga z obliva-njem in obkladki nočasi zonet obudili k zavesti. Komaj je Ernest prebolel prvo bolečino. je stopil do Save, da si zmoči obvezo. Zaradi bolečin še ves nepazljiv je stopil na ledeno ploskev, ki je ostala tamkaj še od jutranjega mraza. Ledena skorja se mu je vdrla pod nogami: ranjenec je zakrilil z rokami in pljusknil v vodo. K reči .ie sledil s pogledom opotekajočemu delavcu neki tovariš, ki je zdrvel na kraj nesreče in je rešil ranjenega prijatelja iz mrzle kopeli. Jan Skala pride v Ljubljano Zveza kulturnih društev v Ljubljani je prejela iz Berlina obvestilo, da namerava g. Jan Skala, znameniti lužiškosrbski pesnik in voditelj ter urednik nemške manjšinske revije »Kultunvehr«, prirediti začetkom aprila po Jugoslaviji turnejo s predavanji o lužiških Srbih in manjšinskem vprašanju. Naši merodajni faktorji v Berlinu in v domovini so g. Skali že zasigurali možnost, da bo v aprilu izvršil svoj načrt. Na ljubljanskih kulturnih in narodno-obramb-nih društvih pa je, da g. Skali, ki bo prispel 5. aprila v Ljubljano, omogočijo dne 6. aprila javno predavanje o lužiških Srbih in dne 7. aprila predavanje le za vabljene goste o manjšinskem problemu. G Jan Skala je velik prijatelj našega di-jaštva v Berlinu. Za letošnje pomlad je povabil nad 100 jugoslovenskih akademikov v Budyšin, kjer bodo lahko upoznali življenje lužiških Srbov. Ob prihodu g. Skale v Slovenijo nam bo dana prilika, da mu vrnemo tople simpatije. Iz Ljubljane bo g. Skala potoval v Zagreb in Beograd ter nato obiskal vsa ostala večja mesta Jugoslavije. v Cista je surovina, čiste so tvornice, čisto je predela-vanje — torej je popolnoma čista tudi splošno znana izborna Ceres jedilna mast. v Čudovito delo moderne tehnike je zavi-jalni stroj, s katerim se vsako leto zavije in odpremi na milijone kod znane Ceres jedilne masti. C-eres jedilna mast je zajamčeno čista maščoba iz kokosovih orehov, je zelo tečna, lahko prebavljiva, nadvse izdatna ter se ne pokvari. CERES, jedilna mast Zatiranje divjih prašičev Letošnji visoki sneg in huda zima imata glede divjačine slabe pa tudi dobre posledice. Srne, zajci, gozdni jeredi veliko trpijo, tako da se bo stalež te divjačine občutno manjšal. Po drugi strani pa omogoča huda zima pokončavanje divjih prašičev, ki so se v zadnjih letih pomnožili in povzročili v preteklem letu toliko škode. V gozdih kneza Auersperga, v revirju Podstenice. srez Novo mesto, je bilo to zimo ustreljeno že 16 komadov divjih svinj. Največ uspeha je imel logar Miiiič Arnold, ki je pokončal sam 4 odrasle iti 4 mlade ščetinarje. Nekega dne ja zasledii divjo svir njo s tremi mladiči in posrečilo se mu je vse postreliti. Svinje v visokem snegu ne morejo hitro bežati, tako da jih lovec na smučeh lahko dohiti. Upamo, da v prihodnjem letu ne bo več toliko pritožb radi škode po divjih prašičih. Dobrodelna prireditev trboveljskega Rdečega križa Trbovlie, 5. marca. Krajevni odbor R. K. je zelo agilen. Priredil je že dva samaritanska tečaja — nižjega in višjega, katera je vodii g. dr. Bauin-garten. Sedaj je podvzel odbor akcijo za postavitev dečjega okrevališča na Omiš-lju. To akcijo mora najtopleje pozdraviti vsak Trboveljčan. Če le komu, je tako okrevališče potrebno naši decl, ki je zaradi razmer, ki vladajo pri nas. slabotna in telesno zaostala. Kakor čujemo. je akci.ia za to okrevališče na najboljšem potu do uresničenja. Krajevnemu odboru načel.iuje učitelj g. Karel Omerzu, katerega v njegovem delu krepko podpira celoten c dbor. V korist akciji za postavitev dečjega okrevališča je priredil okrajni odbor R. K. v soboto 2. februarja prvo veliko dobrodelno prireditev, ki je uspela v gmotnem, kakor v moralnem pogledu nepričakovano dobro. V ta namen je bil sestavljen prireditveni odbor, v katerem so bili poleg predsednika g. Omer-za še gospe- Torijeva, Rajnliofnova in Rožančeva. gospodične: Vvindischerjeva, Mlakarjeva. Urbančičeva, Breceljeva in Čerinova ter gg.: dr. Baumgarten, Rainho-fen in Robert Plavšek ml. Ta odbor ie izvršil svojo nalogo v polnem obsegu. Prireditev se je vršila v velikem stilu. Najprvo je bil koncert, pri katerem so sodelovali: godba dravske divizije pod osebnim vodstvom viš. kapelnika g. dr. Čerina, tenorist ljubljanske onere g. Štefko Marčec in gdč. Bežekova. Program je bil srečno sestavljen. Izmed orkestralnih točk so občinstvu naibol.i ugajale uvertura k Adamovi operi »Če bi bil kralj«, krasna Griego-va skladba »Peer Gynt Snita« in Gouno-dova »Ave Marija«. Kar se tiče izvajanja vseh orkestralnih točk je dovolj, ako po- vemo, da jih .ie izvajala vojaška godba in da je dirigiral g. dr. Čerin, ki je bil od publike burno pozdravljen in mu je bila poklonjena kita svežega cvetja. Pevske točke .ie izvajal operni pevec g. Marčec. ki je poleg svojega programa izpolnil tudi vrzel, nastalo v programu zaradi obolelosti gdč. Čerinove. Na klavirju ga je spremljala gdč. Bežekova lepo in diskretno tako. da je prišel glas g. Marčeca do polne veljave. Zapel je Lajovčevo »Svetla noč«, francosko »Ninon« od Tostija. arijo »Cava-radossia« iz >Tosce«, (pavčevo »Ciganko Marijo« in Gotovčevo »Pijem, pijem...« Za svoja izvajanja je žel g. Marčec burne ovacije. Gdč. Rainhofnova mu je izročila kito svežega cvetja v znak priznanja in hvaležnosti za požrtvovalno sodelovanje. Po koncertu se je razvila živahna zabava s plesom. Tu moramo zopet pohvaliti vojaško godbo, ki je svirala neumorno ter v polnem obsegu zadovoljila p'esažel.ino publiko. V bogato založenem bufeju so stregle neumorne dame gospe VVurmserjeva. Rožančeva in Rainhofnova ter gospodične Brecljeva. Paradiževa in Rainhofnova. Obisk je bil prav dober. Prireditve se je udeležil g. rudniški ravnatelj inž. Pauer z gospo soprogo ter številno občinstvo vseh slojev Predsednik krajevnega odbora Rdečega križa g. Karel Omerzu ie v iskrenih besedah pozdravil vse navzoče ter v lepem govoru očrtal pomen Rdečega križa. Prireditev sama je pokazala, da Je ideja R. K. prodrla med najširše sloje, ie pa to humanitarna organizacija, ki ne gleda na versko, nacijonalno ali kako drugo pripadnost ter podpira s svojimi sredstvi vse one, ki jih je zadela nesreča in so podpore potrebni. Mimogrede omenimo, da je daroval ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa 15.000 dinarjev, ki se bodo razdelili med one siromake. ki so v hudi zimi najbolj potrebni podpore. — R. P. Popolnoma novo! — Prekrasno! Revolucijska svatba ——— Film po istoimenski drami Michaelisa. — V glavnih vlogah Gosta Ekm an in Karlna Bell Francoska revolucija. — Strahovlada. — Lepa markiza in nie poroka. — Revolucijska armada-Smrtna obsodba. — Pomiloščenje za poročno noč.. — Krasna vsebina! — Bajne shke! Predstave ob 4., pol 6., pol 8- in 9. Telefon 2124. Elitni kino Matica. razdiralni instinkt, ki mu je zmanjkalo prave hrane in si jo začenja iskati v lastnih vrstah. Na drugi strani izmučenost, prena-sičenost, greza pred lastnim delom, koprne-nje po poziti%'nem delu, želja po miru, nemoč. Po sredi pa masa, prepotentna, ne-usmerjena, razuzdana, muhasta, hipnotizirana po veliki gesti in bobneči besedi, sprejemajoča za ceno najpatetičnejše geste in najbolj široko odprtega gobca vsak zločin, nehvaležna. Vsa revolucija se sprelevi v krvavo smešno, demagogično koketiranje za naklonjenost te mase, principi postanejo vaba za past, v katero naj se ujame ta ne-ukročena tisočnoga in tisočglava žival, morala je pesek v oči, fraza pa plačilo za njeno pariranje. Žrtve padajo, revolucija požira samo sebe. Dantoni, prenasičeni, Izmučeni, onemogli individui, manj patetični in manj demagogični individui, individui z večjimi pozitivnimi zaslugami polagajo kot prvi svoje glave pod žiljotino. Kakor danes. S to razliko morda, da nadomestuje žiljotino dandanes deporlacija na Otoke smrti ali pa pregnanstvo s tuberkulozo inficiranih teles v tujino. Efekt je isti: iz ideje je postala e smrtjo ornamentirana farsa in nje konec ie podoben njenemu začetku: »Živio kralj!« človeštvo pa je za eno blamažo bogatejše. Gosp. šest je imel z režiranjem lega ogromnega, divjega, raztrganega in vendar neizprosno doslednega, enotnega dela tež- ko nalogo. Že to, da je rešil problem zunanje inscenacije ena in dvajsetih s kinematografsko brzino spreminjajočih se slik in lo s pomanjkljivimi sredstvi, ki so mu v našem gledališču na razpolago, je velika zasluga. Da je pa pos;avil na oder lako ogromno maso ljudi (do 60 komparzov) in da je ta masa tudi v resnici in v polni meri ustrezala svojemu namenu, je stvar, ki smo jo v Ljubljani .doživeli menda prvič. Kolikor vem, so mu bili za naštudiranje na raz polago komaj trije tedni časa. Pri tem velikem številu ljudi (jx)leg komparzov celotni ansambel), pri nezadostnosti sredstev in časa ter pri različni usposobljenosti posameznih nastopajočih oseb, je zelo naravno, da poedini momenti in cele slike niso zadovoljile, vendar je bilo dobrega toliko, da je slabše stopilo v ozadje. Sicer pa nameravam o podrobnostih spregovoriti še po reprizi. Za danes se mi zdi potrebno ugotoviti, da so rešHser in nastopajoči v polni meri zaslužili priznanje, s katerim se jim je oddolžilo občinstvo. Karlo Kocjančič. Gledališki dogodek v Beogradu Pred štirinajstimi dnevi se je otvorilo v Zagrebu nov dramsko gledališče; teden dni pozneje jie dobil tudi Beograd podoben Ta-lijin hram: bil je otvorjen »Manezt. --Mane-t&€ se oklepa stara tradicija: ko je pred poldrugim letom zgorelo častitljivo poslop- je, so se združile vse srbske narodne sile, da bi čim prej vstal v novo življenje. V nedeljo je bilo novo poslopie otvorjeno. V beograjskem gledališkem življenju se je začelo novo, mnogo obetajoče poglavje. V »Manežu* se bodo dajali po večini lahki gledališki komadi; tako pripravljajo zanj Nušičevo >Gospo ministrovo«, Haškove-ga sšvejka* in dr. Skratka: »Manež« bo, zvest stari tradiciji, gledališče širokih ljudskih slojev, ki iščejo razvedrila in pozab-Ijenja. žarišče tiste publike, ki počasi dozoreva za revnejšo umetnost. V razvoju stalne gledališke politike, ki ie tudi Beograd nima, je ta stopnja zelo važna. Smrt Wilhelma Bodeja. V Berlinu je umrl 841elni gereralni ravnatelj državnih muzeje/ Wihelm von Bode. Bil je eden največjih umetnostnih raziskovalcev polpreteklega časa, temeljit poznavalec italijanske in holandske umetnosti. Obsežne so njegove študije o Leonardu da Vinciju, o Donatellu. o renesančnem kiparstvu, o Rembrandtu in Fr. Halsu. Še pomembnejši je bil W. von Bode kot organizator. Zbirke, ki jih je on organiziral, imajo danes svetovno ime; berlinski muzeii in galerije so v glavnem plod njegove delavnosti. Nemčija je videla v njem enega svojih najmar-kantneiših kulturnih delavcev po 1. 1870. Imel je nesporno velike zasluge za njen kulturni napredek in razmah. Domače vesti Za bedno deco smo prejeli včeraj od neke ljubljanske veletrgovine z manufakturo blaga za obleke v vrednosti 2000 Din, gospa Golli pa nam je izročila zavitek otroških oblačil. V gotovini smo prejeli-od rodbine Schumi-Zupan 100 Din mesto cvetja na krsto pok. ravnatelja Sarka. tako da znaša naša denarna zbirka sedaj Din 41.233.50. Iskrena hvala! DIREKCIJA »JUTRA« ♦ Imenovanja v šolski službi. Za provi-zorične učitelje v ljubljanski oblasti v 5. skupini II. kategorije s 60% položajno plačo ter 1. stopnjo osnovne plače in stanarino po zakonu so imenovani: Milan Ma-likota v Turju, Božidar Horvat v Rudniku, Stanislav Dolenc v Podzemlju, Vladimir Svetin v Dragatušu. Lovro Korcnčan v Šmihelu pri Žužemberku, Janko Toreli v Velikem trnu, Emil Horvat v Loškem po--toku, Konrad Kotnik v Moravčah pri Kamniku, Kari Kušar v Podblici, Bogomir Kolesa v Mavčičah. Franc Kramer na Bizelj-skem, Ivan Bregar v Dolnji Topli rebri. Milan Sila v Cermošniicah, Mihael Kramar v Toplicah pri Litiji. Vladimir Kovačič v Št Jerneju, Stanko Lampič v Gornji Sušici, Peter Kompoš v Tržiču, Melhiior Dacar v Kočevski Reki, Vladimir Dermota v Smledniku, Milosjav Rak v Hrastniku. Branko Urbančič v Mokronogu, Alojzij Dežman v Velikem Podlogu, Štefan Kržin v Starem trgu ob Kolpi, Ladislav Keisel v Reichenau pri Kočevju, Anton Ljubic v Zagradcu, Iv Jezeršek v Rovtah. Ivan Sirnik v Černom-Iju, Vekoslav Perpar v Korinju. Franc Klun v Zagorju. Mariia Mate v Št. Gotardu. Angela Kržišnik v Pišecah. Angela Pretnar v Cemšeniku. Darinka Šemerl v Lescah Marija Merhar v Moravčah, Marija Švigelj v Beli cerkvi, Vlasta Tavčar v Št. Jerneju. Matilda Dolenc v Rovtah, Fran.ia Stražišar v Trbovljah, Ana Pizzulin v Igavasi, Irena Pavletič v Šmartnem pri Litiji, Marija Ko-rošec v Krki. Marija Veber v Mirni peči, Antonija Mrlak, v Sv. Katarini. Emilija Potočnik v Leskovcu, Julijana Pintar v Rep-njah, Cilka Grad v Št. Vidu pri Stični. Er-nestina Treseemk v Blanci, Berta Erker v Dolžu, Nada Mlakar v Hrastniku, Pavla Japelj na Vrhniki in Ljudmila Tomažič-Pe-ternel v Št. Jurju v ljubljanskem okraju. * Nov odvetnik v Trebnjem. Odbor odvetniške zbornice razglaša, da ie g. dr. Anton Andrejčič vpisan v imenik odvetnikov 5 sedežem v Trebnjem. * Pri davčni upravi Ljubljana-okolica se uraduje počenši s 1. marcem ob delavnikih izvzemši sobote od 8. do 12. in od 15. do IS. ob sobotah od 7. do 13. ob praznikih od 8. do 12 Ob nedeljah se vrši le dežurna služba od 9. do 11. v svrho odprave najnujnejših poslov. * Občni zbor kemijskega udruženja, ki je bi! odgoden, se bo vršil v soboto 9. t. m. ob 17. v mali dvorani kemičnega instituta v Zagrebu, Mažuraničev trg št. 29. * Ustanovni občni zbor Kreditne in kon-sumne zadruge privatnih nameščencev je sklican za soboto 9. t. m. ob 8. zvečer v prostorih saveza privatnih nastavliencev Jugoslavije v Zagrebu. Haulikova ulica 12-111. Dostop in glasovalno pravico imajo člani in zastopniki Saveza in njegovih organizacij, ki do dne občnega zbora podpišejo pristopno izjavo in plačajo vpisnino 25 Din. Ko-likor deležev ima kdo. toliko mu pripada volilnih glasov. Za glasovanje lahko zadrugarji izdajo tudi oolnomočja. Na. tančnejša navodila se dobe pri glavnem tajništvu Saveza, Zagreb. Haulikova 12-111. telef 2603. * »Slovanski delovni odbor« v Gradcu, si šteje v čast in prijetno dolžnost, da se naiprisrčneje zahvali vsem. ki so naklonili kako podporo za slovanski večer. Prav posebno zahvalo smo dolžni predsedništvu mariborske oblastne samouprave za dar v znesku 500 Din in dalje gospodom: dr. Schaubachu, .vel županu, dr. Leskovarju, preds. obl. samouprave, dr. Kukmanu, dr. Stanjku dr. Ravniku, dr. Faningerju in notarju Ašiču, ki so nam naklonili vsak po 100 Din. * Rudarjem-rentnlkom iz Nemčije. Rudarsko glavarstvo za Slovenijo razglaša: Na uradni poziv v avgustu 1928 v slovenskih časopisih se je oglasilo mnogo rudarjev, ki so delali svoječasno v nemških rudnikih in katerim so bile že priznane rente in pokojnine radi bivanja v Jugoslaviji ustavljene. Mj»ogi zdaj vprašujejo, kaj je s to zadevo, ker jim je iz časopisnih poročil znano, da so se vršili tozadevni razgovori med zastopniki naše in nemške vlade v Berlinu. Da prihranijo sebi stroške, uradu pa delo, se vsi prizadeti opozarjajo, da rudarskemu glavarstvu še ni nič znanega o definitivni rešitve zadeve da bo rudarsko glavarstvo tudi nadalje samo skrbelo, da se prične z izplačevanjem rent, ko bo imelo za to pravno podlago zato se naj opusti na daljna povpraševanja. * Narodno prosvetno društvo Vodnik v Zg. Šiški vabi članstvo na svoj redni obč. zbor z običajnim dnevnim redom, ki se bo vršil v soboto 9. t. m. ob 8. zvečer.v društvenem lokalu pri »Kamnati mizi«. * Mariborskim dobrovoijcem! General Maister nam pošilja v objavo naslednje opozorilo dobrovoljcem: Po zakonu o do-brovcljcih je upravičen samo g. minister vojske in mornarice zi izdajo dobrovolj-skib legitimacij. Vsi tisti, ki ste meni svoj ea« poslali prošnje za priznanje dobrovoli-stva in do sedaj še niste prejeli rešitve, vložite v smislu člena 1., drugi odstavek zakona o dobrovoljcih in v smislu člane 1. točka 5 pravilnika za izvrševanje zakona o dobrovoljcih najkasneje do 24. marca t. 1. zadevne prošnje na ministrstvo vojske in mornarice. V prošnji navedite: 1. Dan. mesec in leto rojstva, 2. ali ste pismen, 3. čigav državljan ste sedaj, 4. ali ste bili med delovanjem naš ali inozemski državljan. 5. Razložiti morate vse delovanje, po katerem uveljavljate pravice do dobrovoljslva. Ce mogoče naredite čas, ko se je to godilo (dan, mesec in lelo) in okolnosti, v katerih je to bilo; ime starejšine, pri katerim je to bilo in s katerim ste delovali. Če ste bili v bojih, navedite, v katerih bojih, čas in kraj, kakor tudi starejšine. odnosno tovariše, ki so bili takrat skupno z vami in ki morejo potrditi vaše navedbe. (Obširna navodila so objavljena v Uradnem listu št. 93 in 118 iz leta 1928.) * Kolo jugoslovenskih sester v Štepanji vasi bo imelo v nedeljo 10. t. m. svoj redni občni zbor v gostilni g. Antona Novaka v Štepanji vasi Začetek ob 3. poopldne. Na občnem zboru bo zanimivo predavanje ge. M. Engelmanove. * Smrtna kosa. Umrla ie v Ljubljani v visoki starosti 86 let gospa Terezija Pod-iesnik, tašča Vaclava Talicha. šefa češke filharmonije in odvetnika dr. Božidarja Vo-duška. Pogreb bo jutri ob 15. uri iz hiše žalosti Dunajska cesta 15. (kavarna »Evropa). — Umrl je tudi g. Peter Aleš. star 69 let Pokopali ga bodo jutri ob 17. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Ločni pri Novem mestu je umrla gospa Josipina Medved, lastnica posestva Trebesgiit. stara 70 let. Njen pogreb bo danes ob 15. na pokopališču Dolenje Kamnice. Po kratki težki bolezni je umrla gospa Josipina Korošec, posestnikova soproga. Njeno truplo prepeljejo v Dobravo pri Jesenicah, kjer bo pogreb jutri ob pol 16 — Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožal.ie! * Zračna zveza Beograd-Praga. Kakor poroča »Prager Presse«, se med češkoslovaško direkcijo za zračni promet in našimi merodajnimi faktorji vodijo pogajanja za ureditev direktne poštne zračne linije Pra-ga-Beograd in Beograd-Praga. Nova poštna avijatična linija bo uvedena že v teku letošnje sezone. * Poučno potovanje gojencev bakarske pomorske akademije. Gojenci pomorske akademije v Bakru gredo tudi v letošnjih velikih počitnicah s svojo šolsko ladjo »Vila Vejebita« na poučno potovanje po Jadranskem sredozemskem morju. oPsetili bodo Napulj, Nizzo, Marseille, Barcelono in še nekatera druga obmorska mesta. Na potovanju se bodo mudili dva meseca. SENZACIJA! DANES NOVO! se obrnejo glede povečanih slik vedno le brez posredovalca na poklicnega fotografa, ker je le s tem zagotovljena točna in stro-kovniaška izvršitev. + Led podira mline. Iz Ormoža prihaja poročilo, da je vsled južnega vremena začel pokati debeli led na Dravi, ki je več tednov pokrival površino reke. Posamezne ledene plošče plovejo po Dravi ter ogra-žajo mline, prevozne čolne in druge naprave Pri Ormožu so vsi štirje mlini močno poškodovani. Škoda je velika. Ograženi so tudi razni mostovi, zlasti utegne trpeti tudi dravski most pri Ormožu, kadar doplo-vi ledovje iz gornje dravske doline. ITO — zobna pasta najboljša. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno prrilo v najlepšo izvršitev. * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za lusrosfavPn pri I Medved manufaktura. * Le mirno spite, ker Ženska hvala raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi Schichtovo terpentinovo milo. — Po-glejte naš današnji oglas! 70 * Družbi sv. Cirila in Metoda je poklonil neimenovan vseh 29 letnikov »Zvončka« za obmejno mladino. Prosimo še druge rodoljube za mladinske knjige. 428 * V kopenh^genskem salonu bo Mercedes-Benz eden ^največjih razstavijalcev Med drugim bo pokazal Mercedes 8 cilin-a'erski in novi 2.6 literski voz. ki sta se sijajno uveliavila. S pnevmatikami Continental bo opremljenih mnogo vozov in tudi Bosch bo razstavil. Mercedes Conti in Bosch tvorijo trozvezdje, ki ga vidiš povsod v inozemstvu. ^ 356 Iz Lmbliane Drama nedožno obsojenega, ki je žrtvoval sebe. da reši čast ljubljene žene. — V glavni vlogi GEORGfc 0'B^iENE znani filmski junak iz filmov »Titanic« in »Ob zori«. Predstave ob 4\ pol 6., pol 8., 9. KINO IDEAL Afere iz davnih dni. Iz Novega mesta nam poročajo: L. 1922. so v tedanjih političnih bojih i znesli nekateri agitatorji bivše SLS celo vrsto obrekovanj tudi preti sedanjemu županu v Lescah g. Ažmanu. Med drugim so ga obdolžili, da je bil — avstrijski konfident. G. Ažman je obreko-valce, v kolikor je mogel zaznati za njihova imena, citira! pred sodišče ter sta bila dva tudi občutno kaznovana, eden s 14 dnevi eden pa z 1 tednom zapora. Nerešena pa je ostala tožba proti bivšemu nar. poslancu Kulovcu, vložena pri okr. sodišču v Novem mestu. Z razpustom Nar. skupščine je ugasnila imuniteta g. Kulovca in prošli teden bi se imel tudi on zagovarjati. Naenkrat pa je bila že razpisana razprava preklicana, ker je g. Kulovec vložil predlog. da se za razpravo delegira okrajno sodišče v Ljubljani. Akoravno pravniški krogi ne vidijo nobenega razloga za delegacijo kakega drugega sodišča je okrajno sodišče v Novem mestu bilo po zakonu dolžno odgoditi razpravo. Vse ie sedai radovedno, kdaj se bo končno razčistila tako dolgo zavlačevana afera. * Oradba katoliške katedrale v Beogradu. Beograjski nadškof dr. Rodič je pose-til predsednika beograjske mestne občine Miloša Savčiča. Poset je v zvezi z gradbo katoliške katedrale v Beogradu, za katero bo občina dala na razpolago potrebno stav-bišče. + Pozor pred sleparji! Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je po svojih članih doznala, da se zopet pogosto pojavljajo zlasti po deželi, osebe, ki nabirajo in prevzemajo naročila za povečanje slik (portretov). Radi obilnih tozadevnih pritožb na poklicne fotografe si šteje zadruga za dolžnost, da opozarja občinstvo, naj ne nasede agentom, ki prevzemajo naročila in naplačila za povečanje slik ker v mnogih slučajih izgubi stranka na-plačilo in še originalno sliko. V najboljšem slučaju, če se res stranki dostavi naročeno povečano sliko, je ista navadno brez vsake vrednosti. Reflektantom se priporoča, naj u— Najstarejši ljubljanski prebivalec. Prvega marca je umrl najstarejši ljubljanski prebivalec Vincenc Jeran. bivši ključavničarski mojster, stanujoč pri svoii vnukinji gospej prof. Bučarjevi na Privozu št. 1. Bil ie star nad 98 let. Kot sin poštenega in kremenitega ključavničarja se je pokojnik rodil 20. jan. 1831 v Kraniu Ko ie deček dorasel, so ga roditelji poslali v Celovec, da bi se tam izučil očetove ki.iučav ničarske obrti in obenem nauči! nemščine. S 25 letom je prevzel v Kranm očetovo obrt ter je obrtoval do 75 leta starosti. Bil je pava gorenjska grča, vesel, a vedno neupogljiv. Zadnja leta je kai rad prepeval vesele poskočne goren:ske pesmi ter se je rad spominjal nekdanjih starih časov. Še. gavost in humor ga nista zapustila niti na smrtni postelji. Ko ga je nekai dni pred smrtjo obiskal zdravnik in ga vprašal: »No, kako je, očka?«, je odvrnil: »Ali se greva metat?« Blag mu spomin! u— Iz ljubljanske gledališke pisarne. Mladinska predstava v ljubljanski drami bo v soboto 9. t. m. popoldne. Uprizore prvič v letošnji sezoni ljubko mladinsko igro »Snc-gulčica in škratje« po znižanih cenah. — Uprava gledališča je sklenila z g. Iličičem nov dogovor za nekatera nadaiina gostovanja v naši operi. Prvič bo gostoval v soboto 9. t. m. v vlogi Don Josea v Bizetovj operi »Carmen«. V nedeljo 10. t. m. pa bo 50 predstava operete »Grofica Marica«, ki je doživela pri nas največ predstav in je tudi najbolj priljubljena med našim občinstvom. u— JNAD »Jadran« ima svoj 19. redni občni zbor danes ob 20. uri v društveni čitalnici. u— Predavanje v »Soči«. V društvu »Soča« je prošlo soboto g. dr. Oblak na vrlo znirniv način predaval o divni prirodi Ta-tre, ki po svoji strukturi, barvah in razlikah prekaša najlepše gorske kraje Evrope. Tatra, csobito Visoka Tatra je duša Slovaške in geopolitična meja proti Poljski, ki je izstotako ponosna na to granitno do 2600 m visoko gorovje, obdarovano z ne-brojem romantičnih dolin, slapov in gorskih potokov. Predavanje je bilo spremljano z mnogimi bieskopičnimi slikami divne pokrajine ter je izzvalo ob zaključku navdušen aplavz vseh navzočih. Predavatelj se je iskreno zahvalil g. prof. Zgrabljič. Sledile so prav ljubko proizvaiane pesmi »Sočinega pevskega zbora«. — V soboto 9 t. m. ob pol 21. bo predaval v salonu pri Levu g. Tone Sel:škar. strokovni učitelj na I. deški mešč. šoli na Prulah o temi: »Ameriška industrija« (Fordove tovarne). To zelo interesantno predavanje bo pojasnjevalo okrog 100 skioptičnih slik. Pridite in ne zamudite te ugodne prilike. Vstop vsem prost. u— O raku bo predavala zdravnica ga. dr. Sossova pod okriljem ZKD jutri v petek ob 20. v Kazini II. Vabimo, da si preskrbi te vstopnice v predprodaji v tajništvu ZKD od 9. do 12. in od 15. do 18. u— JAD »Triglav«. Jutri, v petek ob 23. v društveni sobi 19. redni občni zbor. u— Umrl je v ponedeljek na večer g. Anton Salmič, pis. uradnik pri ljubljanskem sodišču. Bil je vesten uradnik in odkrit tovariš. Dovršil je baš službeno dobo in bi| na pomlad upokojen. Tako zelo se je veselil počitka in miru, da je bil za časa svoie dolge bolezni vedno veder in ie z velikim hrepenenjem pričakoval pomladi in ž njo svoje zdravljenje. Boli kot državm nameščenec je bil poznan kot neumoren Zdravje, kri in moč da tistim, ki slabo prebavljajo, so slabokrvni in oslabeli, HOCEVARJEVA AROMATICNA TINKTURA. Vi 1 steklenica 20 Din. Razpošilja se od 3 stekil. dalje. Izdeluje in razpošilja ed>ino: LEKARNA PRI ANGELJU VARHU NA VRHNIKI. Rnhnrin ,čaJ za žeJodec ir čiščenje »uuui iufkrvi, uspešno sredstvo proti debelosti, slabe prebave in habu tuelne obstipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarna III. ARKO, Zagreb, llica št 12. godbenik-goslač. Dolga leta ie sodeloval pri gledališkem orkestru, pozneje in do po-slednjega časa pa kot član orkestra v ka-varni »Emona«. Bil je zaveden narodnjak, kremenit značaj, neomanljiv v svojem političnem prepričanju in bi naj kot tak služil kot vzer-mož mnogim tovarišem. Naj v mnogo prezgodnjem grobu pokojno spi večno spanje. u— Pevski zbor Glasbene Matice: Danes zvečer ob osmih (ne v petek) skupna vaja mešanega zbora. Pridite vsi brez izjeme! Smo p/ed nastopom. — Odbor. u— Poljedelsko orodje za invalide. Ministrstvo za socijalno politiko namerava razdelili siromašnim invalidom in družinam v vojni padlih nekaj plugov, prošnje je vložiti čimpreie pri mestnem magistratu. Tozadeven razglas z navodilom, kako je treba prošnje opremiti, js objavljen na občinski deski. u— Ali je še pomanjkanje premoga v Ljubljani? Pišejo nam: Zadnji čas je že opažati več vozov premoga na ljubljanskih ulicah. Razkladajo pa večji del kočevski premog, trboveljskega je redko videti. Tudi »premogarji« so se pojavili s svojimi piščalkami na ulicah. Toda kljub temu apro-vizaciia Ljubljane s premogom in drugim kurivom še ni dosegla svoje normale. Manj ka zlasti pravega trboveljskega premoga, ki ga mora TPD še vedno dobavljati v večjih količinah železnicam. Iz Avstrije ne prihaja v Ljubljano že več tednov noben vagon avstrijskega premoga, ker trpi ta-mošuie prebivalstvo veliko pomanjkanje kurjave. Preko Trsta prihajajo pošiljatve šiezijskega premoga. Pošiljatve koksa so zelo redke. Inozemske koksarne so same mnogo trpele zaradi mraza. V Trstu ie vsak parobrod koksa takoj razprodan in razposlan. u— Nezgoda s poparenjem. Soproga železniškega uslužbenca Mariia Klančarjeva, stanujoča v Vodmatu, je kuhala predsnoč-njim večerjo. Medtem ko je imela ena opravka s posodo, pa se je prikobacala do štedilnika njena triletna hčerka, ki je pograbila za ročaj ponve, v kateri je bila vrela kava. Posoda se jc nagnila in vrela tekočina se jc zlila po telesu ubogega otroka. Zaradi hudih opeklin po glavi, životu in nogah so morali dekletce odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Danes /m, gu e: Harold Lloyd v Rupby-iekmi Snu h — Vese je - Vpitja — Smeh Ob 4, V4 7, pol 8 in 9 Telefon 2730. Kino »DVOR« Pride! sta general Spasič, župan dr. Juvan, inž. Dolenc in dr. Veble kot zastopniki oblasti. Tudi celjski aeroklub je poslal svoja deljv gata predsednika g. magistra Posavca tajnika g. Gandinija. Nov odbor mariborskega aerokluba je ostal isti s predsednikom ravnateljem dr. Tominškom. tajnikom dr. Šestanom in blagajnikom g. Loosom. Na novo so bili izvoljeni magistratni svetnik Rodcšek, inž. Dolenc, inž. VVolf, inž. Keršič dr. Suša. hotelir Andrej Oset in novinar Cizelj. a— Ljudsko gibanje v Mariboru. V preteklem mesecu februarju ie bilo v Mariboru rojenih 51 otrok. 27 je bilo rojenih v okolišu mestne župnije, 10 v frančiškanski, 13 v magdalenski, 1 pa v evangeljski. Umrlo je 82 ljudi. Poročilo se je pa 58 parov. a— Poštno vožnjo Maribor-Gorenja Kun-gota je izlicitiral za letnih 10.000 Din lastnik avtobusne poštne vožnje na isti progi g, Fran Senekovič. a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri v petek ob 8. zvečer predava univerzitetni profesor dr. Vovk iz Zagreba o zanimivi temi: Ali imajo rastline dušo? Zagrebški znanstven:k. ki nam je znan že iz lanskega predavanja o ye!Iowstonskem parku, bo s skioptičnimi siikami pojasnjeval življenje rastlin. Iz Celja u— Aretirane prostitutke. Ljubljanska policija je priredila v ponedeliek in torek racijo za raznimi prostitutkami, ki se skrivajo v vseh mogočih lokalih, v barakah jn privatnih stanovanjih. Izsledila jih je pet, sama mlada dekleta pri 20 letih in jih spravila na varno. Vse aretiranke so bile oddane zaradi spolne bolezni v splošno bolnico. u— Vabilo na V. redni občni zber, ki ga bo imela »Elektra« d. d. v Ljubljani, v sredo dne 27. marca 1929 ob petnaistih v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani na Dunajski cesti št. 1. 427 u— Namesto zahvale vsem udeležnikom, ki so spremili pokojnega gosp. Vincenca Jerana, bivšega ključavničarskega mojstra na zadnji poti k večnemu počitku, daruje gospa Tinca Frisch-Rehar. 300 Din Podpornemu društvu slepih. Najlepša hvala! 429 u— Namesto venca na krsto g. ravnatelja Rudolfa Sarka je daroval g. Anton Šušteršič dijaški kuhinji »Domovini« 200 dinarjev. Iskrena hvala! 431 u— Redni letni občni zbor »Društva za varstvo In vzgojo ptic pevk« v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 18. t. m. točno cb pol 9. uri pri Mraku na Rimski ccsti. Radi važnosti programa pridite vsi. — Odbor. 430 Iz Maribora u— Masarykcvo proslavo priredi Češko-siov. Obec s šolskim odborom in JČ ligo v nedelio 10. t. m. v »Zvezdi« ob 16. Prijatelje češkoslovaškega naroda in častilce prezi-denta Masaryka vljudno vabimo na to proslavo. Vsak izmed njih smatrai za svojo dolžnost, da se je udeleži! a— Železniški upravi. Železniški nastav-Ijenci, ki sprejemajo takozvano polovično razliko, prosijo za pojasnilo, ali vsebuje dobljena vsota tudi razliko med staro in novo stanarino in ali je vračuniena 15% starostna doklada in kaj je z 20% ekseku-tivno doklado. V množici okrožnic namreč ni najti točnega pojasnila, kai se izplačuje s tem obrokom razlike. a— Aktivna bilanca prvega leta Aerokluba. Poročila odbornikov na nedeljskem občnem zboru mariborskega oblastnega aerokluba »Naša krila« kažejo zelo uspešno delovanje že v prvi poslovni dobi. Ker je zagotovljena podpora od mesta oblasti, okrajnega zastopa ter od države, so že na razpolago sredstva za nakup terena, kjer bo zgrajeno letališče na Teznu. V kratkem začno letališče graditi in tako bo Maribor kmalu vključen v reden zračni promet domačih in inozemskih prog. Ker se je oglasilo mnogo rerlektantov. bo aeroklub ustanovil tudi šolo za pilote in mehanike, kakor tudi za gradbo letalskih modelov. Klub si bo nabavil tudi športno letalo, za kar ima zbrano že znatno vsoto, tako da sc bodo učenci pilotske šole izobraževali strokovno teoretično in praktično. Klub razpolaga razen vsote za zgradbo aerodroma še 110.000 Din gotovine. Občnega zbora so se udeležili delegati, ki so zastopali 1800 članov. Navzoči so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti Med njimi poveljnik me- e— Obrtniški praznik v Celju. Tukajšnjo obrtništvo, včlanjeno v Slovenskem obrtnem društvu, bo proslavilo na svečan način svoj obrtniški praznik dne 19. t. m. sv. Jožefa. Zjutraj ob 8. bo v župni cerkvi sv. Danijela skupna maša, nato pa ob 9. v salonu hotela »Evropa« predavanje, ki bo obsegalo dva dela: 1. Stališče obrtništva napram 8 urnemu delavniku in 2. Obrtno-nadalievalno šolstvo. V četrtek dne 21. t. m zvečer ob 19.30 se vrši v Narodnem domu letni občni zbor Slov. obrt. društva v Celju. e— Mestno gledališče v Celju. V nedeljo bo gostovalo v Celju mariborsko Narod-rodno gledališče z dvema operetama: popoldne ob 16. z »Jesenskim manevrom«, zvečer ob 20. pa z »Bajadero*-. Kdor je rezerviral vstopnico, naj jo dvigne najpozneje do danes zvečer, ker bodo sicer vse rezervirane vstopnice prodane drugim reflektantom. Opozarjamo zlasti boljše situ-irano publiko, da je še vedno na razpolago dovolj ložnih sedežev. Če si je že ta ali oni šel ogledat pred tedni drage in šibke predstave »Tegernseer«-iev, bo nedvomno obiskal tudi predstave mariborskega Narodnega gledališča, ki itak redko gostuje v Celju. e— Ra^računavanje dveh »sladkih« konkurentov. Musliman Tajib. prodajalec turškega medu iz bratske Macedonije, proda:a na celjskih ulicah razne orijentalske sladkosti. Z zavistjo ga opazuje že dalje časa slovenski konkurent Janez, doma nekie od Kamnika, ki s svo:o materjo obiskuje razne sejme, kier prodaja piškote in lectove srčke za zaljubljene »pjebe in dekline«. Predvčerajšnjim je prišel na vogalu Glavnega trgi in Aleksandrove ulice k nič hudega slutečemu Tajibu navihani Janez in vzel iz prodajnega zabojčka neko slaščico, katero je na vseh koncili obgrizel. nato pa jo vrgel nazaj, češ da je zanič. Ko je hotel s tem nadaljevati, se je Ta.iib postavil po robu. Konkurenta je ločil stražnik ki ju je odvedel na stražnico, kjer so iu šele mogli pomiriti. Na srcu in živčno bolnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo Sveže čajno maslo in pristne kranjske klobase stalno v zalogi. ANTON FAZARINC. CELJE Iz Litije i— Podaljšanje uradnih ur na litijskem sodišču. Ker je prejela uprava litijskega okrajnega sodišča naknadni kredit za na« bavo kurjave, se podaljšajo uradne ure tu« di na popoldanski čas in se vrši služba po* leg dopoldanskih ur tudi od 13. do 16., na« kar opozarjamo vse stranke. i— 28 družinam odpovedano stanovanje. Iz Ponovič pri Litiji nam pišejo: V por.o« viškem gradu in ostalih poslopjih, ki spa« dajo h graščini je nastanjenih 28 družin. So to po večeni poljski dninarji, gozdni delavci, železniški uslužbenci in delavci ostalih strok. Vse družine so precej obdar« jene z otroci. Kljub temu ,da niso ponovi« ška stanovanja prvovrstna in ne ustrezajo povsem niti higijenskim predpisom, so bi« li ljudje zadovoljni, da so v sedanji sta« novanjski mizeriji vsaj pod streho. Zdaj pa je zavladalo v ponoviški naselbini strašno razburjenje, ker so dobili najem« niki enomesečno odpoved. S prvim a pri* lom morajo vsi na cesto ali pa v gozd. Kakor je znano, je prišla ponoviška gTa« ščina in vse ostalo veleposestvo pred krat« kim v roke ljubljanske oblastne samoupra« ve, ki hoče pričeti z renoviranjem Ponovič. Glede na dejstvo, da primanjkuje v vsej litijski okolici potrebnih stanovanj, hi bi« lo umestno in dobro, da prekliče oblastna uprava odpovedi, ki pomenijo za vse pri« zadete velik udarec. Apeliramo tudi na g. župana Lebingerja, da se zavzame za težko prizadete rodbine. IIH Zdravo spanje in sveže prebujenje zasigurajo redovit način življenja in dobra prehrana. Običajno hrano bomo najbolje nadoknadili, ako pred soanjem vzamemo eno skodelico OVOMALTINE lili Z Jesenic s— Posnemanja vreden čin jeseniškega obrtnika. G. Anton Petač, pekovski moj* ster na Jesenicah, je daroval »Jutrovi« po« možni akciji za stradajočo deco 25 kg kru« ha, katerega bo po odredbi direkcije »Ju» tra« prejemala vdova po pred kratkim umrlem železničarju Antonu Razingerju na Hrušici, ki se z malimi otročički nahaja v veliki bedi, ker po svojem možu še ne prejema nikake pokojnine. Naj bi našel ta človekoljubni čin g. Petača, ki ima sam ko« pico malih otrok, mnogo posnemalcev. Tu« di direkcija »Jutra« je iz svoje akcije na« kazala za to ubogo družino 2C0 Din, vsota je že aviziTana ter bo zastopnik »Jutra« takoj po prejemu nakupil za ta denar ži« vež in ga izročil stradajoči družini. Iz Zagorja z— Volčji strah nad zagorsko postajo. V soboto zvečer so delavci na nakladišcu culi z vrh hriba Rigelna volčje tulenje, ki se je razlegalo v tiho noč. Tulenje se je tudi v nedeljo zvečer ponavljalo in so ga culi potniki, ki so se vračali od večernega vlaka. Nekateri delavci so v soboto šili z lopatami in lučjo nad pošast, a je bila ve; čina samo od tulenja vsa preplašena. Lov: ci pripravljajo velik pogon. Od kod je za« šel volk v obljudene hribe, se različno tol« mači. Tako se trdi, da je moral priti čez zamrznjeno Savo iz Pasjeka, sedaj, ko se je led razbil, pa ne more nazaj. Ker prebi« valstvo okrog Sv. Planine še vedno zatr« juje, (akoravno so že enkrat obračunali mesto z volkom s psom) da so popolnoma dobro videli volka, je tudi mogoče, da je zašel na hrib Rigel. z— Pred obnovitvijo steklarne. Preteče« ne dni se je vršila v Zagorju komisija za« radi obnovitve obratovanja steklarne. Ka« kor se čuje, se bo steklarna popravila na zunaj in znotraj. Priprave za moderno preureditev peči se prično v kratkem. Za« poslenih bo lahko čez 400 delavcev. Vest o obnovitvi obratovanja je posebno zado« voljila obrtne kroge. Kakor znano, sj stek« J a r j i dobri odjemalci. Ustreženo bode tu« di marsikateremu steklarju, ki je bil za« radi prenehanja obratovanja prestavljen k dri gim obratom, in si želi nazaj v zagor« sko dolino. Iz Ljutomera lj— »Prisega o polnoči« v Sokolskem do= mu. Manice Komanove ljudska igra, ki je uspela že na raznih podeželskih odrih, je vzbudila tudi pri nas veliko zanimanje. Za« to jo je dramski odsek našega Sokola sta« vil v svoj repertoar ter jo bo vprizoril v soboto, 9. t. m. zvečer in v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldne. Režija je v rokah br. Stoparja. Nadejati se smemo, da bo uspela prav dobro tudi v Ljutomeru. lj—. Vinski sejem. Dve leti zaporedoma smo v istem času imeii v Ljutomeru, src« dišču slovenskega vinarstva, dobre vinske sejme. Kaj pa letos? Te prireditve bi ne kazalo opustiti osobito zdaj, ko je lanske« ga pridelka še mnogo po pivnicah. lj— Led na Muri. Zadnje dni je oddelek pijonirjev razstreljeval led, ki ograža oso« bito leseni cestni most preko Mure pri Veržju. Detonacije so se slišale daleč na okoli. Stari železniški most je bil še o pra« vem času demontiran. Zdaj odvažajo zad« nje njegove dele. Ij—• Deset let meščanske šole. Koncem junija bo proslavila naša meščanska šola 10 let svojega obstanka s primerno prire« ditvijo in razstavo, ki bosta dostopni vse« mu občinstvu. Želeti bi bilo, da se udeleži te za razvoj ljutomerskega šolstva po« membne razstave čim več bivših učencev mešč. šole, ki so stopili že v praktično življenje. Šport Športni drobiž Ob priliki glavne skupščine JHSa v Ljubljani se je poslala Nj. Vel. kraljici Mariji pozdravna brzojavka. Iz dvorne pi= sarne je prišel nato naslednji dopis: Njeno Veličanstvo Kraljica se srčno zahvaljuje za izjave udanosti, katere ste poslali pri« likom glavne skupščine v Ljubljani. JNS objavlja propozicije o tekmah za prvenstvo Jugoslavije v letu 1929. V pr« vem kolu, ki se igra po dvojnem cup si« Stemu, so izžrebani naslednji pari: Zagreb I : Osijek, Zagreb II : Ljubljana, Beograd I : Skoplje, Beograd II : Subotica, Split : Sarajevo. Prvo kolo se igra v Beogradu, Zagrebu in Splitu dne 26. maja, a nato v mestih nasprotnikov. JNS je obvestil ZNP, da mora prihod« njo nedeljo brezpogoino pričeti s prvenst« venimi tekmami. jNS hoče, da se pred cx!« hodom v Rumunijo in Francijo vršita v Zagrebu dve tekmi z našo nogometno rc« prezentanco. Hašk odpotuje koncem tega meseca v Nemčijo na pokalni nogometni,,turnir, ki ga priredita monakovska kluba NVacker in Miinchen 1860. Poleg Haška je povabljen še SC Viktorija iz Berlina. Po sedanjih dispozicijah se bodo vršile tekme v nasleds njem redu: 31. marca Hašk : \Vacker in Viktorija (Berlin) : Miinchen 1860, 1. apri« la Viktorija : NVacker in Hašk : Miinchen 1S60. Nasprotnik Haška za 27. marca še ni določen. S Haškom bo odpotoval v Nemčijo najbrže srednji krilec Concordije Premeri. Za Čehoslovake je bila prošla nedelja črn dan. Reprezentanca je v Bologni pred ZVEČER za namakanja ENSKA HVALA pa je pranje ZJUTRA3 za izkuha- vanje TEHPIHTIN0VO MILO OVOJ jO.OCO gledalci podlega italijanski z 2 : 4 (2 : 2), Slavija pa je morala v Berlinu do« živeti od strani Tennis Borussije z 1 : 5 hud poraz. Češki listi pripisujejo poraz v Bologni dejstvu, da češki nogomet že oko« li dva meseca počiva in je torej češko mo« štvo nastopilo brez treninga, dočim se na« hajajo italijanski nogometaši v polni pr« venstveni kampanji, tedaj tudi v dobri formi in kondiciji. Priznavajo pa, da so bili Italijani Čehom v hitrosti in vztrajno« sti superiorni in da so zmago doccla za« služili. Po tej tekmi je stanje konkurence za evropski pokal nastopno: Italija 6 4 1 Avstrija 6 3 0 Madžarska 5 3 0 Češkoslovaška 5 2 1 Švica 4 0 0 Situacija za Čehoslovake ni tako neugod« na. kakor jo prikazuje tabela, ker ima od« igrati še tri tekme, in sicer dve s Švico, eno pa z Madžarsko v Pragi. Iz teh tekem lahko izbije vseh šest točk in tako doseže in prehiti Italijo če ta izgubi obe preostali tekmi z Avstrijo na Dunaju in z Madžar« sko v Budimpešti. Nevaren konkurent pa je Češkoslovaški Madžarska. Paura fa novanta! Madžari so se z ozi« rom na svoj zadnji poraz v Parizu zbali tekme z Italijani, ki bi se morala vršiti pri« hodnjo nedeljo v Budimpešti. Na njihovo prošnjo so Italijani pristali na odgoditev te tekme do jeseni. V Frankfurtu je Hirschfeld v zaprtem prostoru postavil v metu krogle nov sve« tovni rekord s 15:47. Dosedanji rekord je imel Američan Sch\varze s 15.31. 16 : 12 11:9 14: 13 7: 8 5 : 11 Službene objave Jug. saveza hazene in ženskih športov (Iz se]e uprav. odbora z dne 25. II. 1929.) Ukinja se komisarijat, ki naj bi vodil posle ZHP-a. Klubi ZHP-a se do nadaljnega podrede upravi saveza, nakar se omenjeni klubi opozarjajo. Bivši tajnik ZHP-a se poziva, da preda ves arhiv in imovino ZHP-a delegatu saveza, ki se zglasi v ta namen dne 7. t. m. v Zagrebu. Za kongres olimpijskega komiteja v Beogradu se določata za delegata saveza gg. Milan Nikol/ič I. podpredsednik saveza in inž. Danilo Stojanovič, predsednik BHP-a. Zastopnikom saveza na rednih glavnih skupščinah l3HP-a in LHP-a, ki se vršita v nedeljo 3. t, m., se določata Kg. Milan Nikolič za skupščino v Beogradu in Dramsčanin M.' za skupščino v Ljubljani. Češkoslovaškemu svazu hazene se predlaga za dvomateh termin 19. in 20. maj. Opozarjajo se vsi podsavezi, da imajo pričeti pomladansko prvenstvo z dne 31. III., končati pa imajo isto najkasneje 31. V. Dalje naj podsavezi čimpreje ubere jo članarino 1929 ter jo takoj odvedejo savezu. Dopis Cvetkoviča, trgovca v Leskovcu, se odstopi v rešitev BHP-u. Na znanje se vzame prejem saveznih pravil, potrjenih po notranjem ministrstvu U. Br. 32.232. — Tajnik I. ŽSK Hermes. Danes seja upravnega odbora v gostilni Kočar ob 20. uri. Prosim polnost evil-ne udeležbe. — Tajnik. SK Ilirija. (Vozne ugodnosti na železnici za članstvo). — Članstvo se vno>vič vabi, da izkoristi ugodnost polovične vožnje, ki pristoja vstikemu članu SK Ilirije (rednemu in podpornemu) po trikrat na leto v času od 1. januarja do 31. maja in od 1. novembra do 31. decembra za potovanja z osebnim vlakom. Člani, ki reflektirajo na to ugodnost, naj pošljejo fotografijo za izkaznico in Din 20.— za stroške, nakar prejmejo v nekoliko dneh izkaznico. Ta izkaznica velja tudi za bivanje v obmejnem pasu kot legitimacija napram graničarjem. Tajnik. Službeno Iz LNP. — Seja postavnega odbora se vrši danes, v četrtek ob 20. v kavarni »Evropa«. Zaradi važnosti dnevnega reda je potrebna porfnoštevilna udeležba. — Tajnik I. Izvirne francoske pastilje VALDA zdravijo im uspešno pobijajo vse bolezni dihal. Prodajajo vse lekarne in drogerjje 1 I VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v L]ubl]ani, 6. marca 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj CM Baroni. Temper. opazovanja LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 762 3 761 4 7622 7616 763 2 755-7 -60 —8-0 — 52 -7-0 -1.0 Skoplje 7. 757-5 -1 0 Split £ ® > B * 73 74 84 92 8 36 76 Smer vetra jn brzina ▼ m in «ek. mimo mirno mirno mirno mirno NE 13 mirno a o »o —' Ji 8 0 0 7 9 10 7 Padavin« Vrst« sneg sneg v mm do 7. ure 9 Solnce vzhaja ob 6.31, zahaja ob 17.53, luna vzhaja ob 4.27, zahaja ob 12.10. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: +2 C, najnižja —8 C. Dunajska, vremenska napoved za četrtek: Za sedaj okoli ničle. malo izpremembe, temperatura Gospodarstvo Novo posojilo Državne hipotekarne banke Ka/ko.r smo že včeraj poročali, je ravnatelj Državne hipotekarne banke g. Gjuričič zaključil z znano švicarsko velebamko »Schv/eizer Barok-verein« v Basiu kratkoročno posojil« v višini 6 mi&joflov švicarsik.ih frankov ali okrog 66 milijonov Din. To posojilo naj začasno omogoči Drža-vni hipotekami banki dajanje hipotekarnih posojil Zdi se. da se je g. Gjuričič s Schweizer Bank-verei.nom dogovoril tudi za večje dolgoročno posojilo v obliki emisije zastavnih listov, kajti tudi 1. 1926 je Državna hipotekama banka dobila od Schweizer Bankvereina avans od 6 milijonov švicarskih frankov na emisijo 7% zastavnih listov v nominalni vrednosti 10 miKjo-nov frankov, ki se je izvršila leto pozneje. Novo posojilo bi bilo tretje posojilo, ki ga je Državna hipotekama banka najela pri Sch\vcizer Bankverelnu, kajti že 1. 1924 je Schvveizer Bankverein izdal za 15 milijonov švicarskih frankov 7 odstotnih zastavnih listov Državne hipotekarne banke. Ker je Državna hipotekama banka znova stopila v zvezo s Schueizer Bankvereinom. pa je na drugi strani jasno, da je opustila namero skleniti* novo posojilo z ameriško skupino pod vodstvom banke J. & \V. SeVgmann & Co.. ki je 1. 1927 plasirala na ameriškem trgu za 12 milijonov dolarjev (6S2 milijonov Din) zastavnih listov Državne hipotekarne banke. Z novim avansom je nominalna vrednost inozemskih povojnih posojil Državne hipotekarne banke dosegla 1023 milijonov Din. Poleg tega pa ima Državna hipotekama banka še obveznosti iz dveh predvojnih zlatih posojil (za amii-tetsko službo teh predvojnih posojil plačuje država razliko med 'z-iosom v dinarjih in iznosom francoskih frankih). — Zahteve gospodarskih zbornic na zagrebški auketi o odpiranj« in zapiranju o! ratovališč. Na anketi glede revizi je uredbe o odpiranju in zapiranju obratovali««, ki se je vršila preteklo soboto v Zagrebu in o kaieri smo že poročali, so zastopniki gospodarskih zbornic predložiti na podlagi sklepov predkonference v glavnem naslednje zahtev«: Za obrtniške obrate naj, se osemurnik omeji na dela v tunelih in lieso-nih, v grafičnih obratih, v obrtniških livarnah kovin, v delavnicah ogledal in brusilni ca h stekla in v delavnicah, kjer se dela s svincem in živim srebrom, odnosno njih zvezami in lepurami. Za vse druge obrate i;ai bi veljal efektivni deseturni delfini čas pomožnega osobja. Izjemna določTla uredbe, ki veljajo samo za Srbijo, Bosno in Hercegovino in ki dovoljujejo, da smejo bili obratovalnice odprte 12 ur dnevno, naj se razširijo na vso državo. Malemu obrtniku brez pomožnega osobja naj se omogoči delovni čas po stvarni potrebi njegovega posla. Za trgovinske obrate, z izjemo podjetij za prevoz, nakladanje in razkladanje, naj bi veljal deseturni delovni čas pomožnega osobja. Tudi glede trgovinskih obratov naj se razširijo izjemna določila za Srbijo. Bosno in Hercegovino na vso državo. Koloni-jalno - delikatesnim trgovinam naj se omogoči, da zapirajo svoje obrate pozneje kakor ostali obrati. Na predvečer pred dnevi, ko morajo biti trgovinp ves dan zaprte, naj se zapiralni čas podaljša za eno uro. Vsa določila morajo veljati tudi za konsumne zadruge. Striktno naj se izvede tudi princip, da se v kavarnah, bifejih, slaščičarnah itd. (z daljšim delovnim časom) ne sme prodajati trgovsko blago, če pa se prodaja, mora veljati delovni čas. ki je določen za druge trgovske obrate. Glede praznovanja praznikov so gospodarske zbornice predlagale, da naj bi bili obrati na praznik Sv. Cirila in Metoda ter na Vidov dan zaprti sa-mo ob času službe bežje. na praznik Sv. Treh kraljev in Vseh svetnikov pa samo popoldne. Izvršilne naredbe naj bi izdajali sreski poglavarji za primer, da se deloda-jalske organizacije sporazumijo glede načina izvedbe, drugače pa veliki župani. Glavna zahteva gospodarskih zbornic je bila, da se vprašanje delovnega časa loči od vprašanja odpiranja in zapiranja lokalov. Izvedbo uredbe o odpiranju in zapiranju obratov naj bi prevzelo trgovinsko ministrstvo, uredbo o delovnem času pa naj bi v smislu zakona o zaščiti delavoe-v izdal in izvedel minister za socijalno politiko. — Te zahteve, zlasti pa zahteve po podaljšanju delovnega časa, so na anketi naletele na oster odpor zastopnikov delojemalcev. Pri debati o špecijalnih predlogih je zastopnik ljubljanske Zbornice za TOI grap. dr. Pkss prosil, da bi se dovolilo podeželskim trgovcem tam, kjer je to potrebno, da smejlo imeti svoje obrate odprte, tudi ob nedeljah dopoldne 4 ure in da se temu primerno izpre-meni določilo zakona o zaščiti delavcev. = Stanje Narodne banke od 22. februarja. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. februar.ia):' Aktiva: kovinska podlaga 298.8 (— 5.3), posojila 1615.7 (_ 8.2), saldo raznih računov 482.2 (_ 52.4); pasiva: obtok bankovcev 5090.2 (— 52.6), žirovne obveznosti napram državi 513.3 (+ 108.3), ostale obveznosti 642.1 (_ 121.5). Obtok bankovcev je 22. februarja dosegel izredno nizko stanje, kakršnega še nismo zabeležili. Zadnja leta se je namreč obtok stalno gibal med 5.4 in 6 milijardami (tudi preko 6 milijard), sedaj pa se približuje 5 milijardi. Devizni zaklad se je v tednu od 15. do 22. februarja zmanjšal za okrog 50 milijonov Din. Izredno visoko pa je žirovno dobroimetje države, ki se je povečalo na 513 milijonov Din. = Izvoz biičnega olja še vedno onemogočen. Kakor smo že poročali, i« bila nedavno na podlagi naknadnega trgovinskega sporazuma z A vsi ri jo ukinjena izvozna carina na bučnice. To ukinienje carine je, kakor znano, pogoj za ukinjenje avstrijske uvozne carine na bučno olje. Ker pa nase carinarnice še niso dobile od generalne direkcije carin lozadevnniga obvestila, ludi avstrijske carinarnice dalje carinijo bučno olje s 30 zlalimi kronami. Mnogi interesen ti, ki so na podlagi ukinjenja noše izvozne carine na bučnice, odposlali bučno olje Avstrijo, so morali blago zadržati v avstrijskih tranzitnih skladiščih. Zbornica za TOI je v tej zadevi brzojavno urgirala na pristojnih mestih v Beogradu. = Izvoz le«a v južnoameriške države. Naš izvoz lesa v države Južne Amerike se je v zadnjih letih pričel lepo razvijati, predvsem po zaslugi naših južnoameriških izseljencev, pa ludi po zaslugi naših prekooceanskih paroplovnih družb. Lani je n. pr. Argentina uvozila 70 % svoje uvozne potrebe na lesu iz Jugoslavije. Po izjavi ravnatelja ?,Jugo-slovenskega Llovdac gosp. Banaca, so par niki te paroplovne družbe doslej prevozili v Južno Ameriko okrog 350.000 kubičnih metrov lesa = Nazadovanje izvoza lesa v januarju. Naš izvoz le-sa kaže v januarju precejšnje nazadovanje. Gradbenega lesa smo izvozili le 88.200 ton v vrednosti 71.3 milijona Din (januar 1928 106.200 ton. 81 milijonov Din); drv 49.400 ton v vrednosti 10.4 milijona Din (39.000 Ion. 6.9 milijona Din); hrasto vih pragov 130.600 komadov v vrednosti 6.1 milijona Din (174.900 komadov. 9.1 milijona Din) tn bukovih pragov 7600 komadov v vrednosti 0.2 milijona Din. Izvoz gradbenega lesa je nazadoval od 110.000 ton v novembru, 109.600 ton v decembru in 88.250 Ion v januarju. To nazadovanje ]e predvsem pripisati prometnim ležkočam. ki so se le!os pojavile zaradi hudega mraza. Povečal pa se še izvoz drv in lesnih i/.del kov, katerih smo izvozili za 7.4 milijona Din napram 5.] milijona Din v januarju 1928. = Konkurz Jie razglašen o imovini Vin-ceneija WuHm, neregistriranega trgovca v Kočevju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 20. t. m., oglasitve-ni rok do 6. aprila, ugotovitveni narok 20. aprila). = Odpravljen ie konkuri o imovini Elektrarne Zagradec. d. z o. z. v Višnji gori (ker je vsa masa razdeljena) in o imovini Antona Bučaria, trgovca v Brežicah (ker ie bila sklenjena prisilna poravnava). = Občni zbori. Celjska posojilnica 1. d. v Celju 20. t. m.; Zadružftn banka v Ljubljani 20. t. m.: Zadružna gospodarska banka v Ljubljani 22. t. m.; Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. 17. t. m.; Dolnje Lendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi 20. t. m.; Jugoslovenske industrije ulja i bnja, d. d. v Ljubljani (sklepanje o likvidaciji družbe); Delniška stavbinska družba «Uni-ont v Ljubljani (povečanje bolela in zidanje garaž); Strojne tovarne in livarne i. d. v Ljubljani 21. t. m.; Združene mlekarne d. d. 26. t. m.; Produktivna zadruga Ljubljanskih mizarjev, r. z. z o. z. na Glin-.-ah 19. t. m.; Stavbna zadruga >Bajtan 24. t. m. — Otvoritev velikega lipskega pomladnega velesejma se je izvršiln preteklo nedeljo. Na velesefmu je zastopanih 10.030 tvrdk. Pričakuje se, da bo obisk iz inozemstva prekoračil lanskoletni poeet za okrog 30.000 posetnikov. Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg bločnih verig in 1000 komadov spojnih členov za bločne verige ter glede dobave 100 komadov varovalk in 200 komadov gasilnih veder, do 15. t. m glede dobave 1000 kg svinčenega miniia. 1000 kg mavca, 20.000 komadov strešne opeke. 5000 kg bobrov-cev, 160.000 kg portlandskega cementa, 200 ovojev strešne lepenke. 2000 kg »ter-asfslta« za strehe, 1000 komadov držajev za lopate. 1000 komadov držajev za krampe in 46.300 komadov tirnih žebljev. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16, t. m. pcmiidbe glede dobave 500 kg formalina. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih od-delkah.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do U. t. m. p-midhe glede dobave 150 m3 jamskega lesa. do 15. t. m. glede dobave 1 stroja za rezanje žekza in 1 stroja za luknjanje, do 16. t. m. glede dobave I turbo-dinamo stiroja, 1 ra7.W0.pn1; table, pločevine. 1500 kg olja za parno turbino, peči. štedilnikov, k lo zetov ter glede oddaje so bo slikarskih del. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1100 kg bencina in 1650 kg raznega olla. = Dobave mesa in moke. Oferialne licitacije glede dnevne dobave mesa za čas (d 1. aprila do 30 septembra t. 1. se bodo % rši-le pri intendanturi komande dravske livi-zijske oblasti v Ljubljani, in sicer 9. t. m. za garnizijo ftkofja Loka: 13. t. m. 7.1 ljubljansko ga mižijo; dne 16. t. m. pa pri isti komandi glede dobave 25.000 kg moke. (pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) Borze 6. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizi na London (skoro 2 milijona Din), Berlin, Curih in Prago. Razen potrebe v devizah na New-vork. Trst in Dunaj je vso ostalo potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Promet, je bil slab. Za aranžma se je trgovala po 426, za maj na je bila zaključena po 436.50. Investicijsko notira nespremenjeno 90 do 91, agrarne obveznice pa so bile zaključene po 55. Tudi tržišče zasebnih vrednot je bilo bolj zanemarjeno. Med bančnimi papirji so bili zaključki samo v praštedioni po 930 in v Jugobanki po 84. Unionbanka je dalje čvrsta pri 55-75 — 56.50 brez nrometa. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Trbvel.iski po 475 in 474. v Gutmannu po 200 in 205. v Slavoniji po 5 in v Unionu (Osijek) po 195. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.8225, Berlin 13.505—13.535 (13.52), Bruselj 7.9095, Budimpešta 9 9345, Curih 1094.4-1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9932—8.0232 (8.0082), London 276.12—276.92 (276.52), Newvork 56.77—56.97 (56.87), Pariz 222.57, Praga 168.35—169.15 (168.75), Milan 297-25 —299.25 (298.25). Zagreb. Amsterdam 22.7925 — 22.8525, Dunaj 7.9932 — 8.0232, B?rlin 13.505 do 13.535. London 276.12—276.92, Milan 297.29 do 299.29. Newycrk 56.769 — 56.969. Pariz 221.57 — 223.57. Praga 168.35 — 169.15, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.3075. London 25.23, Ne\vyork 520. Milan 27/23, Praga 15.40. Dunai 73.075. Budimpešta 90.655. Ber- I-n 123 36. Bruselj 72.175, Amsterdam 208.275. Varšava 5S.35, Bukarešta 3.09, Sofija 3.755. Efekti. Ljubi; ana. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 125 den., Pra.šlediona 930 den., Vevče 120 gen., Kreditni 175 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 426 — 427, kasa 425.5 — 426.5. za marc 427.5 — 429. za maj 436 — 437, za december 459 — 4431, investicijsko 90 — 91, agrarne 54.5 — 55; bančne vrednote: Pra-štedicna 930 — 935, Union 55.75 — 56.5, Kreditna 93 den.. Ljubljanska kreditna 125 den.. Jugo 94 — 95, Srpsk^ 154 den.. Polj.o stara emisija 17-5 den,. Narodna 7395 den.; industrijske vrednote: G"tmann 200 _ 203, Slaveks 102 den., Slavnija 5 — 5.25, Nihag 1.50 — 5. Drava 465 blago. Isis 21 _ 24, Vevče 120 den., Dubrovačka 500 _ 505, Bred vagon 300 den., Šečerana 480 — 495, Union 192 — 194, Trbovlje 474 — 475. Beograd. Vojna škoda 424 — 426.5, za marc 428 — 429, investicijsko 90.5 — 91, agrarne 54 — 55. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. neobroblj. borovih plohov. Dež. pridelki. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post. mlevska tarifa, 80 kg. 2 %, plač. 30 dni): baška. promptna po 300 — 302.50, za marc po 305 — 307.50 za april po 307.50 — 310; moka: >0g?, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425: koruza (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promntna, času primerno suha po 310 do 312.50. ameriška, laplatska 325 _ 345; ječmen: baški, ozimni, 67 68 kg po 330 do 332.50; oves: baški. slov. postaja, navadni, ozimni 00 292.50 — 295. Živinski sejem v Ljubljani (6. t. m.) Prignanih je bilo 361 konj, 97 volov, 40 krav, 11 telet in 60 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 80 konj, 63 volov. 18 krav, 10 telet in 50 prašičkov. Sejem ie bil precej živahen, prodanih je bilo zlasti precej konj (deloma za Italijo). Cene so ostale nespremenjene: voli I. 9, TI. 8. IIT. 7, krave debele n—6. krave klobasariee 3—4, teleta II-12 Din za kg. Žitni trg (6. t. m.) Na vojvodinskem žitnem trgu je razpoloženje dalje mirno, vendar so cene ostale nespremenjene. Glede na mlačne.šo tendenco v Chicagu in Budim-pšli ie opažati neka rezerviranost tako na slrani kupcev kakor tudi prodajalcev. Baška pšenica stane dalje 247.5. banask^ pa 242 Cene ovsu, koruzi, ječmenu in rži se niso spremenile. Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca nespremenjena Piomet: 15 vagonov pšenice. 7 vagonov moke, 9 vagonov koruze, 2 vagona ovsa in 3 vagone otrobov, pšenica: baška 245 — 247.5, banaška 240 do 242.5: sremska 247.5 — 250. Oves: baški in sremski 247.5 — 252.5. -Koruza: baška in sremska 245 — 267.5; sremska 265 — 270; za april - mai 280 _ 282; banaška 262.5 do 265. Moka: baška -Os?- in >06« 280 _ 285. >7* 267.5 _ 272 5. Dunajski svinjski sejem (5. t. m.) Dogon 11.203 komadi, od tega 980 iz Jugoslavije, 8584 iz Poljske in 935 iz Madžarske, pitane svinje so se podražile za 10 — 15 grošev, mesne pa za 15 grošev pri kg. Za kg žive leže notirajo: pitane svinie I. 2.25 —T 2.30, angleške križane 2.10 — 2.40. kme5ke 2 do 2.30, stare 1.95 — 2.05 in mesne 1.80—2.40. i ta in sveta Kako živi predsednik Masaryk? Malo je državnih poglavarjev, ki bi v tako visoki starosti — predsednik Masaryk stopi danes v svoje 80. leto — še vedno vzorno ali vsaj redno vršili svoje funkcije: sprejemali obiske, do« voljevali avdijence in reševali akte. Predsednik Masarvk pa razen država nih poslov vrši še druga dela, ki niso v zvezi ž njegovim visokim mestom državnega poglavarja in njegova oko« lica se ne more dosti načuditi ljubezni do di.ja. vervi in energiji, ki jo posve« ča predsednik vsakemu delu. Predvsem dela zelo pridno in ne« umorno na svojih literarnih in učenja« ških delih, pripravljajoč nove izdaje in popravljajoč ter izpopolnjujoč svoje starejše spise. Razen tega sledi pozor« no razvoj dogodkov doma in na tu« jem do najmanjših podrobnosti. Kar« koli se zgodi na svetu pomembnejšega pretehta predsednik na temelju detalj« nih informacij. Zlasti se zanima za življenje posameznika, za življenje malega človeka ter dela iz svojega opažanja zaključke, tičoče se države, naroda in ljudstva. Državni funkcijo« narji, ki prihajajo ž niim v stike po svoji službeni dolžnosti, vedo. da je stalno o vsem izčrpno informiran, da mu ni nič tujega in da ga z ničemer ni mogoče iznenaditi. Zdravniki pravijo, da ga ravno ta neumorna delavnost in pravilni, stro« gi in skromni način življenja vzdržuje pri duševni in telesni sili. Zadnja leta v č-ria predsednik samo skodelico be« le kave s koščkom kruha. Kljub temu pa se ves dan giblje. V vsakem vre« menu dela dolge sprehode ali pa jezdi po nekoliko ur na dan. Tudi v dneh nedavnega mraza ni onustil teh spre« hodov in ježe, v najhujšem mrazu jih je samo primerno skrajšal. Na spre« hodih po Pragi in okolici je duševno ravno tako zaposlen, kakor v svoji pi= sarni. Zanima se za življenjske po« i tr> bšeine maUfa človeka in ie o cenah I informiran kakor ma'n krlo. ki stoii izdatno nižje v lestvici državne služ« : be Kakor ljudje njegove starosti, predsednik malo spi. mnogo čita v pos+elii in zgodaj vstaja. Presenečen potnik ki ie te dni or! tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani kupil fino angleško obleko mnogo ceneje kot na Dur a ju. se ni mogel dovolj načuditi temu dejstvu. Tako ugodno se kupi samo pri tej tvrdki. _ Smrt slovitega tolmača V Parizu je umrl na komplikaciiah influence najsloviteiši tolmač sodob« nega časa. Camerlvnck Od I. 1920. se je stalno udeleževal zasedani Društva narodov in je na vseh sejah pokazal izredno sposobnost v znanju jezikov in t«vnu. Obnovi. Cannesu in dru« god. Pravijo, da ni bilo na svetu fako zvite buče kakor Camer'vnck. Bil ie p0cv«r^n v vse dinlomatske tajne. Še pr<^d dnevi je tolmačil razgovor med P^'>careiem in Gf^ertom Parkeriem Diskrecra mu ie bila sveta in vcs>k poskus d^ bi izvlekli iz Camerlvncka samo s^nčico o tej ali oni stvari se ie razbil r>b nie<*ovem trdovratnem mol« čanju. Pokojnik je bil pravcati mojster v svoji stroki. Nekoč je prevel pol ure trajajoč govor Maodonalda ne da bi si bil napravil eno samo beležko. Njegov fenomenalen spomin bo ostal nepoza« ben v Parizu in Ženevi, svetovna di« plomacija pa bo dolgo iskala vrednega naslednika tudi njegovi nepodkupljivi značajnosti. Vstoličenje novega prezidenta Amerike Svečanosti v plohi — Hooverova prisega v navzočnosti dveh bivših predsednikov — Eskorta letal nad washingtonskim mestom V ponedeljek je bil. kakor smo že poročali, slovesno vstoličen novi ame« riški prezident Hoover, ki bo vladal Zedinjene države štiri leta, najmanj do 1. 1933. Čeprav slovi Hoover po skromnosti in kljub temu, da je pre« povedal slehern pomp. se ne more re« či, da je njegovo vstoličenje poteklo brez šuma in hrupa. Svečanostim ob instalaciji je prisostvovala ogromna množica ljudstva, pravijo da gotovo pol milijona ljudi. Ne glede na to, da se je med ceremonijo vlila ploha, so mase vztrajale do konca in so vihar« no vzklikale novemu državnemu po« glavarju. Ob pol enajstih dopoldne sta se pripeljala pred Belo hišo Hoover in njegova soproga. Pri velikem portalu vladne palače ju je sprejel Coolidge s svoio zakonsko družico. Hoover ni dovolil, da bi ga fotografirali. Po vljud« nostnem obisku, ki je trajal pičlih pet« najst minut, sta prišla Hoover in Coo« Iidge iz hiše in sedla v avtomobil. Za njunim avtom je šlo vozilo, v katerem sta sedeli gospa Hoover jeva in Coo« lidgeova. Avta sta zavila proti Kapi« ? državnih listin, obsegajočih zakone, ki jih je bil senat izglasoval prejšnji dan in so bili pravkar redigirani. Sledila je zaprisega. Hoover je sto« pil razoglav naprej pred nekdanjega predsednika Tafta, ki je opravljal funkcije najvišjega justičnega uradni« ka Zedinjenih držav. Prisegel je na 140 let staro sveto pismo. Taft ga je vprašal, ali je voljan prevzeti in vodi« ti usodo Zedinjenih držav, čuvati njih ustavo in storiti vse za njih napredek. Hoover je kratko odvrnii: »Ido!«, na« kar je zaoril po dvorani val navduše« nja. Ceremonijo zaprisege je nesel med milijone ameriškega prebivalstva pr« vič v zgodovini Zedinjenih držav ra« dio. Časopisi poročajo, da v Ameriki še ni bilo tako slovesnega vstoličenja prezidenta. Zvečer so razodevali ve« selje v Washingtonu umetalni ognji in številne plesne prireditve. Coolidge se je v torek zjutraj od« peljal v Northampton in se je nasta« nil v preprosti leseni hišici, za katero bo plačeval 10 dolarjev tedenske na« Novi ameriški prezident Hoover (x) na obisku v Južno-amerlških državah tik pred nastopom vlade. Na njegovi desnici prezident republik e Peru. tolu, v katerem zboruje ameriški par« lament. Vso pot so delale slavnost« nemu sprevodu špalir goste ljudske množice, nad mestom pa jo krožila letalska eskadra, katero je vodil pol« kovnik Lindbergh. Avtomobila sta se ustavila pred po« slansko zbornico, . kjer je stopila v akcijo policija na konjih. Enajsta do« poldne je že minila, ko sta odšla Hoo« ver in Coolidge v zgradbo. Coolidgea je čaka'a še mala dolžnost, kajti nje« gova prezidentska služba še ni ugasni« la. V pisarni je moral podpisati 110 jemnine. Tam je bival že pred dvaj« setimi leti, ko se je oženil. Poznavalci razmer bivšega prezidenta zatrjujejo, da mu ne bo treba živeti v pomanjka« nju in bedi: Belo hišo je baje zapustil s 400 tisoč dolarji v žepu. Denar si je prihranil od svoje plače in potnih stroškov kot predsednik Unije. Poleg tega pa mu že sedaj nudi založništvo neke enciklopedije ogromen honorar — po en dolar od besede za sestavke iz gospodarstva, politike in sociolo« gi j e. Dobro oblečen Američan Udruženje ameriških moških kroja« čev je imelo v Filadelfiji zborovanje, na katerem je povedalo Američanom, kako se imajo oblačiti. Udruženje pra« vi, da mora obsegati garderoba moža v dobrem družabnem položaju po 6 oblek za vsako sezono, torej na leto 24; večernih oblek mora imeti po dve raznih krojev za poletje in zimo. Ne« obhodno je potrebno k temu osem su« kenj in površnikov ter dvanajst klo« bukov. Garderobo dopolnjuje kolekci« ja 24 parov visokih in nizkih čevljev. Baš skromni niso ameriški krojači v svojih zahtevah za moško garderobo, v Ameriki pa je tudi dosti mož v do« brem družabnem položaju, ki si lahko privoščijo to in še kaj več. Osem gramov radija v Pra^i Del radiia nredan Jugoslaviji Državni radiologični zavod v Pragi razpolaga sedai z 8 grami radija. Pre« H "h od državne uprave v Jachi« movu, kjer se dobiva radium iz tamo« h"-!<\ Za teh 8 gramov radiia je bilo treba predelati 70 ton rude. Zato pa je cena 1 grama umevno zelo viso« ka. Cel miliion Kč stane 1 gram ra« diia Del tega radija ie obsežen v 140 platinskih iglah in je bil prodan Jugo« slaviji. V Pragi se mudi že deli časa beo« grajski profesor Jovanovič. znan ve« ščak v radWogiii. ki je deloval nekaj let tudi v Curriejevem zavodu v Pa« ri7U Tg1e so določene za jugosloven« cVe Ostali del radiia ie v skle« njenih tnh^h. nekatere obsegajo radiia za en miliion Kč Radii v Pragi pred« stavlja največjo množino radija, kar« koli ga je bilo kedaj zbranega v ka« kem znanstvenem zavodu. To je edina zaloga na svetu. Merjenje radija je poverjeno dr. Behouneku in dr. Sant« holzerju na državnem radiologičnem zavodu. Mereča oseba mora gledati, da se dotika radija kolikor mogoče malo s prsti, ker dobi lahko težke opekline. 172 briljantov za gospo Coolidgeovo Skupina gospa, ki so pogostoma po« sečale ženo bivšega predsednika v »Beli hiši«, ji je darovala pri nienem odhodu krasno ovratnico z brilianti v priznanje njene vljudnosti in graci« joznosti pri sprejemanju in pogošča« nju v Beli hiši. Na ovratnici je 172 j briljantov, na privesku pa okoli 200. f^ratnica je dolga 55 cm, privesek pa 8 cm. Proti ženam-tujkam v Turč'ji V poslednji dobi se žta:šlke rodbine, ki je igral med svetovno vojno neko ulo-go. Bil je Boroevičev generalštabni šef in se je odlikoval zlasti v prvih dneh vojne z Italijo, ko je z osmimi črnovoi-»iiškimi bataljoni držal ob Soči vso italijansko armado v šahu, dokler niso A vs t rilci zbrali večje vojslke. s katero so mabMii Lahe v prvi soški bitki popolnoma. Ob prevratu je postal vrhovni zapovednk novoavstriiteke vojske. l>ooisi FRAM PRI MARIBORU. »Jutro* j« že na tora&o poročalo, da je ga. Alojzija Sfcrbinšek, sowio«a šolskega upravitelja in učiteljica ženskih ročnih del dne 28. februarja preminula. Na vse zgodaj drugega dne se je ta tužna vest hitro raznesla ne samo po okolici njenega bivališča, temveč tudi daleč na okrog ob znožja zele-nega Pohorja. Ta žalostna novica nas j« pretresla in zbudila ze splošno sočutje za osita-Jo obireli. Slovo od njenega doma je bilo girniji-vo. Zbrala se je namreč do mala vsa šolska občina, da spremlja na zadnji poti k trajnemu počitku v Frani svojo priljubljeno gospo, ki so jo imenovali tudi »svojo mater«. Sa.j je ta naziv tudi po pravici zaslužila. Delovala je neumorno kot učiteljca za ženska ročna dela na planiški enorazrednici tri desetletja. Zato so s« je spomnili s krasnimi venci trajni šolski svet, šolski otroci in odrasla mladina. Za vsakega je imela lepo besedo. Pokojna pa m bila samo učiteljica, temveč tudi žena, mati in gospodinja v pravem pomenu besede. Živela Je s svoji™ soprogom v vzorni zakonski ljubezni v veselih Ln žalostnih dneh. Ob odprtem grobu ie zapel pevsfci zbor Zitalnice v Fram-u žalostim-ko »Vigred se povrne«, ki je vse ganila do srca. Nam vsem o-stane rajna gospa v neminljivem spomini!. Ne mučite Vaše dece z ribjim oliem. amo^v ii dajte ki vsled svoje vsebine slada ooseduie veliko hranilno vrednost, le lahko Drebavliiv ter zvišuje tek. Dobiva se v vseh lekarnah v -nalih omotih do Din 25.— in velikih omotih t>o Din 42.—. Najboljše najtrajnešje, zato 13 najcenejše! Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw). ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m 5kw). BRNO (441 m 3 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4kw) FRAN^FURT (42S m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (380 m 4kw) DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 k\v). STOCKHOLM (Motala 1380 m •30 kw) Petek. 8. marca. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in reproduckana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 1-S.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje iz glasbenega sveta. — 20: Pevski solistični večer: hrvatske in srbske narodne pesmi, poje Z. Grba, član nar. gledališča. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Poročila in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproduckana glasba. — 17.15: Popoldanska koncert. — 20.35: Večer klasičnih triev. — PRAGA 16.25: Koncert komorne giasbe. — 19.05: Narodne pesmi. — 20: Zabaven večer. — 21: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19.05: Večerni koncert orkestra. — 20: Mozart: Koncert za flavto in harfo v C-dura. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Prenos koncerta h Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert orkestra mandolin. — 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — Prenos inozemskih postaj. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: PoipoManskš koncert orkestra. — 17.20: Pevski šn klavirski koncert. — 17.50: ' Komorna glasba. — 19.20: Koncert klavirskega vi-rtroza \V. Burmesteria. — Poljuden orkestralni koncert. — BERLIN 16-30: Predavanje in lahka godba. — 20.30: Simfoničen koncert orkestra. — FRANKFURT 19.45: Prenos programa iz Stuttgarta. - 21.30: Koncert pevskega zbora. — LANGENRERG 17.45: Večerni koncert lahke godbe. — 20: Poljuden orkestralni koncert . - 20.45: Nekaj dragocenosti iz svetovne literature. - 21.30: Prenos pevskega koncerta iz Frankfurta. - 22.30: Prenos športne prireditve. — STUTTGART 16.15: Koncert ruske glasbe. - 19.45: Fredva-ian-je govorečega filma »Indiia«. - 21.30: Prenos pevskega koncerta rz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. - 17.40: Reproducirana glasba. - 20.30: Pevski koncert s spremljan,iem klavirja. - 21.45: Ciganska godba. - LONDON 19.45: Mozartove klavirske sonate. - 20.15: Lahka godba. - 20.45: Poljuden orkestralen m pevski _ 22.35: S-mfoničen koncert ruske glasbe poslali, MJU GgLajrusOcL d&Uk kubljajva, i.Tal rt. ifgz r/tstnunta. V ji prurtojbtn*, ji vpada.- ti, obun-asn, i luarocUtm,, Jc c*r rt oglasi i€ prvobcuo Čtkovru- račun, po/tu*, (ra pO/L rulruc« Cfublfaaa.šl 11841 J)ul 5-- JLCLLL, oglasi, ki, JIU TJJO t, posredovalne, m- roajaL ha, rocLnuuv*. obcuurLua. usaka. bts&tLa. par- - Naj ■ nvaruSL zsiAsak. Dui- 5--. Pn^lojbutcL. im, Jifro VtJiJ- »■■■■■MMIMMMKBMHnHHiMHMMnMMMMtHMHMMU . t Za pošilianje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.— kličite telef. štev. 3492. 2AQ7 fpt <>V*oo2ilaro v Šiški tele! 3203. J Kroj. pomočnika lanesljivega pri delu, sprej-takoj iv.*n i Milji, krojač, Loke 02. Trbovlje 1 0413 Vrtnar dobro izuijen v vseh kulturah, ki »e je izučil pri trg vrtnarjn, dob' službo Plača po dogovoru — Na alov Diive oglasni oddel-k »Jutra« 63«> Za knjižnično delo v popoldanskih urah išči m ppretno in samostojno moč Phmene ponudbe r.a oja-oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižnično delo«. 0oG5 Deklico boljšo in pošteno. 15—16 let .-"taro, sprejmem takoj 7 a pomoč v trgovini. Na- slov pove oglasili oddelek »Jutra«. - 6523 Natakar, vajenca (jpi-koio) po mogo-no-tl Sčega tuli nemikega jezika «p; e.jme Tjiuo Jta.er. kolodvorska restavracija v Kari-boru. 0376 Potnika družabnika, z eotovino. ra potoianje za prvovrstno inozemsko tvrdko iščem — Dopise na pogini predal 23d, LJubljana. Gfc'14 Potnik mai.ufaktun.~l. z večletno nak-o. dobro uveden, r.hii pr^mr-niti dosedanji* Hieslo Event bi prevzel tudi kako drugo zastopstvo. Ponudbe na oglasil! oddelek »Jutri« pod »Dobro upeljan«. 630" Trgovski potnik agilen. sprejme mesto potnika ali zastopnika v katerikoli stroki Ponudbe na otrlas. odde-lok »Jutra« pod šifro »Agilca potnik 4"«. 6311 Učenca pridnega m vrtnega, poltene hiše sjprejm-m v u-povinj me-anega, blaga —| Ponudlve na naslov: Ivan j Rut, trgov i- u« Bledu. i 0334 br Stalen postranski zaslužek dobe oseke e štršim poznanstvom. — Ponudbe na oirla- oddelek »Jutra« pod »Lep dohodek«. 0332 Znamke [irvo ljub)'*th-ko izdajo v raznih u.jausah. hrvaško :.rvo in črtijo izdajo kom •.letno ter Bosno kompletno oddam. Take tudi imsebne s^jeeijalitelte ljubljanske iz daje, kakor deloma neper forirafie. rele |>ole ue[ier-foriranih "20 v, 23 t, 40 v, i! K, 5 K it'J. Catopi-ne znamke |«ve-tjnli jauske izdaje, kakor tuji av-triiske vojne pošte, ital Hegno ■p ltalia. Venezia Giulia, Fitime itd. Proti dobrim referencam napravim tudi lepe Izbirne pošiljke po zmernih cenah, na podlagi kat. Senf. ali Miehel. po želji. Dopife in ponudbe na poštni predal 142, Ljubljana. 0347 Otroški voziček dobr'i ohranjen in otroško košarico o »tojaioui prodam za 350 Din. Ogleda ?e lahko v Verovikovi ul. št. 22/ii, LJubljana. Ottlt Puhasto razpošiljali: Brivskega pomočnika!B!v5i dobro izveibaiiega ^prejmo Vranje Vran! čar, brive. v Skofji Loki. 05f» Naslove krejačev in šivilj za delavuet, iu >iom daje zplačuo Krojno n čil išče Ljubljani, Stari trg l!). izdelava krojev. 0<)20 grajski Učenko primerno šolsko izobrazbe eprejmem 6 hrano in stanovanjem v iiisi, v trgovino z m-sa-nim blagom na deželi. Govoriti mora znati slovensko in nemško. Prednost imajo Staj^cke. — Ponudbo na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Štajerka». 6(303 2 kroj. pomočnika ta boljša dela sprejme takoj krojač Muc. Kongresni trg 15, zraven tvrdke Novak. 0022 Kroj. pomočnika bo'jše-::a, za v elito delo. z oskrbo v hiši sprejme tukoj Ivan Stupica. krojaški mojster. Dob pri Domžalah. Zgla-iti se je osebno 6009 finančni a'l uradnik naj se zglasi v hotelu Tratnik. pri vratarju, v svrho daljši-ga dogovora. Za-'.u-ži:k siguren. 6643 Učenca pridnega in poštenega, najraje ta':ega. ki sc je že iKkaj čisa učil. s;>r"jin m v trgov ino mešan, blaga. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« značko »Polten 94«. 0383 K 6Ietni deklici išit*m či--z opohlan prei.ro-in vijn/ino gosj odi-"'no. Naslov v ogla nem oddeiliku »Jutra«. 0030 Vajenca ne nad 13 let starega, po mOTno-t; gimnazijca, .prej-takoj v drogenjo. — Ponudbe na ogla-, oddelek »Jutra« pol »Drogt-rija«. 6063 Šiviljo za 5:~anje gnnii'>v takoj Jos. Ro.iina, ljana, Alekjunirova Zastopnike oziroma potnike za Ljubljano in okoiiico. ka,kor tudi za razno okoliše Slovenije, za obisk privatnih strank išče rendmiranfi ve-letrsovina maniifakture, — Oferte naj pošljejo na ogl. cldelek »Jutra« samo airil-ni in re^ni ljudje, s primernim nastopom, pod šifro »Zastopniki«. Kolekcija in cene brezkonkurenčne — možno i zaslužka velika! 0048 Pranje in likanje t|-rejmciai na dom. Naslov pove oglasni oddelek Jutsa 6G66 Nemško konverza-c:.io in pouk daj« izobražena Din 10 — od ure cesta 13 11 levo. go-^pa f>0 Poljanska 6235 Tejme Ljub- 60701 Izurjenega radio-akviziterja išče za toipst vo nemškega ve.le.podjetja. Ponudbe z na-v^.lbo plačilnih pogojev ni oglas, oddeleik »Jutra.« pol »Daucrude Siellung«. 0140 Šoferska šola jt>!a*tveD\. £oncrHtjon'.raa& t^aiDerntk Ljubljana IJ a :.»jsk» 36 felefoti 2236 -!V'm«jientni tečaji « ve. 354 Francošč'no matematiko in latinščino itajnspMti^ie poučuje tehuj-iar pariške fakultete. Pismeno ponudbe ua ogla ni o id>i I "k »Jutia« pod >i!ro •Cltra-rapidt«. 6612 Učiteljiščnika iščem za inštruktorja <11-ja! u IV. ;n -,-co.nske . šole. Na.sinv v oglasnem odTe.'kn »Jutra«. 6049 Valvazor zvezkov v originalni ptx*eni naprcwlaj. Elektrotehnik t dpvetnajst.lettio prakso, vi-rziran v visokj Jn nizki napetosti, previjanju kotev in motorjev itd., vešč slovenščine. srbohrvaščine in n»m8čine. t 5 č e primerno službo Ponniil»e na o^la.-n; oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik«. Rt Korespondent- knj?govodja zmožen slovenščine, n"m-Silne, italijanščine in sibo hrvaščine, išče službo. — Ponudb,, na ogla« pd.Mrk »Jutra« pod šifro »Kore-š|K)ndent«. - 6374 Blagajničarka z večletno prakso v galanterijski stroki, sedaj nameščena v trgovini kole« in šivairili strojev, popolnoma samostojna prodajalka, zmožna slov in nemškega Jezika, Sel: prrmeniti sedanje mesto. Nastopi po dogovoru. Ponudb^ prosi na og'a?n: oddelek »Jutra pod »Vestna jn poštena«. 6528 perje IIII V i e l i u najmanj 5 kg po Din 3t! kg — Izkoristite priliko. rtokloT traji taluga — L Brozovlč, Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilnica perja 189 Specerij. trgovino s trafiko, zaloge in inventarjem takoj prodam zaradi odpotovanja Potrebea kapital 25.000 P;n. Naslov Trst. v ogla.-neni oil »Za 19.017« na P'j_vl:<'ita-, Zacrolj, Gundn-ličeva 11. 041£ Rober-ov stroj za čiščenje predenice CUSCUTA Naš CUSCUTA stroj je danes v svojem deiu popolen ter bo vsak trgovec in producent pri uporabi odgovariajo-čili sit in umerjenega usi,panja semena sigurno dosegel uspeli. Popolna odstranitev semena predenice Coscuta stroj se lahko pogleda v pogonu pri generalnem zastopstvu BARDOS i BRACHFELD, d. d., NOVI SAD. pošt. pret. 159. Pekarna dobro idoča,. v večjem trgu Slovenije ra^li družin skih razm«r takoj naprodaj. Naslov pove ogla"« i oddelek »Jutra«. 6193 Blagajna za knjige ogiija varna, .-koraj nove, po nizki ceni na.prod »Plačilna«. 6575 Skladiščnik z -večletno prakso, želi preminiti me-to. Ponudbe na 02-Ias. oddelek »Jutra« pol »Skladiščnik«. 6629 Gospodična želi mivta .e.ri majhni dru-žini v bližini Celja ali LjuM;ajie. Gre tudi -v kuhajo za knliari"0 za kake gospode. — Sisričevala na razpolago. Ponudbe na po-dnižrrieo »Jutra« v Cel ji r r>od šifro »14«. 6819 Službo šoferja žciHm. Opravljal hi tudi druga 'leda. Ponudbe (od »Sofcr 5« na 021 a-ni 0'ble-lek »Jutra«. 0611 Dimnikarskega pomočnika vojaščine orostega sprejmem takoj • v stalno službo. — Ponudbe i>a oirla«.. oddelek »Jutra« pod značko »100«. 0074 zavi slov |iofe »Jutra«. oirlasni ve-Na-'la-kujšnje plačilo«. 6442 lokal Slikarsko lestvo fSjreitrleiter) 3'4 m vi-o-ko, dobro ohran;""o kupi Privlovr.ik, Turjaški trg 4. II. nailetr. 6«>8 šifro oddelek »Jutra« »Avto 1929« po 1 6154 Šoferska šola ohla-!\ -nn .koncesijonira-Tir1. I. GABERSCUK hiv.5i l izpite. Tečaji Posojilo 50—100.000 Din išče ia{!u-strijsko p>ljctje. Ponudbe pod »Zastavna praviea« na oglasni oddelek »Jutra« 6581 Krasno posestvo v celjski okolici prodam iz proste roke. arondirano. 75 oralov, polovico travnika in njiv. polovico sozda, 9 oralov sad nega vrta. zemlja rodovitna, krm« sladka, redi se do 20 rlav živine, hmelj- i škili sadik 6.000. Polj" ieži' v ravnini, brej kamna in varno pred vodo. Hiša ena-nad.-tropna, vsebuje 9. fe»b in 2 kunihjCroda na r pelina v kuhinjo, v živiri>kt hlev in svinjsko kuhinjo. ?ivin«kj hlev zidan, ilolg 23 m, kozolec 8 štantov, iio g 24 m. svinjaki hlev s kuhinjo zidan. Hme.ljska sušilnica 6 kvadratna Poslopje v dobrem stanju, krito z opeko, od železniške postale po! ure Poljedelj-skj stroji, gepelj. mlatil-piea, sUnioreznica. Natatič nejša pojasnila. Janez Inti har. Gorica 27 pri Celju, p. Celje. 0160 Trgovski e (Mul, v cei.tru ni(--ta. 1 večje in 1 man.š -k ad;:če. za v*a'ku oi»n alj trgovino oddam. — Poja-nila daj*4 'Poc^\-t«, Miklošičeva c. 4. 6630 Stanovanje 2 parkttlranih sob dobi po nizki čt-ni z avgustom ti-fti. ti ml po-~o.li 10.000 Din \'fč ustmeno. Na-dov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6018 Stanovanje 3 sob. kopalnice in priti-klin išče zakotvkj par brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šili o »Št. 71«. 0671 Stanovanje i-m »a dijai.a-realca. — KSMBM Prodajalko, starejšo moč, izvežbano v tnanu-fakturni in posamenteri;s!d strok spre pem v svojo trgov;no takt j Plača po domovom. 3582 Ferdinand Saj^vic v Kranju. Razpis. a Direkcija dr/, rudnika Velenje razpisuje na dan 16. marca t. 1. ob 11. uri nabavo: turbodinama za zasilno razsvetljavo Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarni direkcije drž. rudnika Velenje br. 2275/11. raw5®t5a Elegantno sobo s setiarainiin vhod um oddam takoj boljšemu go-sp^lu. Nasilov pove ogla-, oddelek »Jutra«. 66.".3 Sobico !iopi>!no oskit>o Ponudbe na »Jutra, pod 0Lr'as. oddelek »Keaii««. OOtS Ajdovo moko po 5 Di? Garantirano prist no od Ž5 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umtun mlin. Javornik. Gorenjsko 251 Krompir za prehrano izbran JjgBie^U~ l'rcv7a ne.-mlo takoj iva tia-klada^i yrr>'ta-Tt. PSnudbe z nave dbo ee»ne na- n«n'ov: Novak, Zagreb, Jlaksimir-ska cesta 04. 6 na otrlasn; o -deUa za sobarico, event. I k Otrokom. Vajena oliko gospodinjstva. — oglasnem odde-ikn 6.390 fcuf tlim pri-oin in družnico »J»i+rr« ■ ' pod značko -Dober Sobo dobi nreprosla šivilja ali •:o ipo z. hrane o Jutrat rada Mlad Inik ? ?0.,>0 go-po.iu 2a dvotonski tovorni avto, «'te'i Yrla- I rirrava-.-f"t: j znamke »Fiat.ToilnO«. tipa f" . " f!«T"?-tU'lijlSP, rabljen, pa še. dobro I l*-'1, v l,1,zin.' r™«*™™' o'ranjen. knp'm.. Na-lov I !'l ' e. »J 2a Dm Iv oglas, oddelku »Jutra«, i \a"ov v "S^neiu ..... 6.303 *Ju,ra* Sobico v bližini glavaega d vi ira Oftdaim. Naslov OiHarn: oddelek Jittr 0014 1 več :>ee fi|ircnil.w vaica a i sprem Ijevalko. C en j. dopise na oglu..«, oddelek »Jutra« pni »Zdravje«. 0001 trebe. ha rje prav skoraj vsle,] neiK)- Fianr Pocajt. Te pri Celju. 6503 3 šivalne stroje »Siag-er«, le|o steiažo, pu-del s predali, ..kakor tudi vse drugo h k r o j a š t v u ^ spadaječe orodje prodam na Vel. planino, j radi opustitve kroj. obrti , -------- • in trgovine. Naslov (>ove oglasni oddelek »Jutra.. 0497 3649 Neznanka! Pisano ra :i sestanka ure-ka-no prej, J. 6051 Starejši posestnik tvornlčar v Ljubljani. žeM znanja z gospodično, zk ož-'10 pravilne m-niščlne iu zanesljivo pri pisavi po nU'lhe 1 referencami in -li-ko pod šiTro »Inteligentna poštena« ia oglasni od del!>ravil. želi služIle. Na-! slov pove ugla-nl oddeV-k' »Jutrat. 6t>34) »ForVJ« avtomobil letnik 1921. ma'o rabljen, v brezhibne-,n -tanjit, poci -naprodaj. Na ogled v pripravno trgovino. Sobo no:ebnim vlimlcm Slomškovi ulici št oddam lti/li. | ^ 6610 | ' ! Trg, in gostilničar n ui najlepših trgov v V . . i'.1 ■ -ft; Naš stric in nadvse ljubljeni svak, gospod oče. stari oče, tast. brat, Hišo z vrtom gostilno ?!': nin, , Lepo, solnčno sobo OV, II 36 Ob Miček Tiček piše in riše Ksenija Prunkova. Absnlventlnja državne, trgovske šole. išče službo v kaki pisarni. f?re tudii - reJ-.Ti časa bre-|p'ač:,o Ponudbe, na . oddelek. »Jutra« po- Motocikeli >!:eira.i nov. [eoS0 Plačilna natakarica kavcije zmožna, srednjih let. kj obvla-ta pertektno nemščino. slovenščino in hrvaščino, želj mesto v letovišču,. če mogoee pri Hicr-ju, kj-r je i." driovala. —-l-totako že'i tudi perfekfna \ kuharica mesto. Po*'u ibe na- oglasni od-delek »Jutra, pod šifro »PcšHeinijst 57«. ' 6597 Nova hiša z vrfom. davka iiro.-ta-. Rožni dolini poceni na.;- lK)^el»niir vbodom, bliz.u vojašnice oddam Na«'ov v ogla.-nein odd< •Jmra. 6610 l- v i zu.aajo 11 1 -■" ži-'i sezna ',if i i 'ii-tio ci te i iT' !ek'o-ti —* j svrho i' inr>rejšnie ženit ve ili J »Jw•!-.•. .'e si..««?«- s ,-llko —" i p-el šilrn p;-,-ča mila v le. u 1929 t na o- 'a-oi u'deli k s.lutra«. Tajnost zajamčena. ootll dolini daj. Naslov pove oddelek »Jutra«. . oglasni l 0657 , f Damsko kolo ' dv oasla-ti na ! ogla>. o1de!i-k jutra« rod i Siiro »ISamsko ko o«. 603:1 Pr?zno sobo mirno pl-anio, v pri-* Mičiu. 1. nadstr. a'i na — • I dvorišču isč< m na Mlklu-v-v , . .. I šičevi. a I; Dnna i-k; c<-sti Dve lepi parceli I oziroma Kolo.iver ki nl-ej pro- a II. Pi)ja,-li!;a , v -Ifi/.ini ko'o 'vora. 1. 1 a?*--;'o m. Pre.loost s souino-i rtabo telefona. t>enjene ponudbe na O!'I a. sni od-'"!rk daj« no,ar Kuhar Klavirji in pianini prvih inozeni kili -vitoiti h Junaško ?fa stopala. Miček. je nosil pipoe. fižoleek šivauko. A liolj in bolj s!-a pniila iifriiicnoit v nogah in oči so jima lezle vkup. Saj se po hiiflcm Loju še nisia bila frtipnčij« Fižolček je zastajal in ilejal: >Miček. saj komaj hodiš, malo se oddahni!« Miček je odložil piper, fižolček stvanko sedla sta v travo. «e oddahnila, zaprla oči. zadremala in zaspala. Eksportni akademiki diplom., italijanskii, nemški,! angleški, Mon>«Hcl ,rW .-rbo-1 hrv. kij-rc-pondent, s ]ozr.a-njem lraneosčine, praktik v j izvosu, do1--'! organizator, I |T07.nava.lee ita'ljan.Jkega tr-' ga, želj mesta. Gre tudi na deželo Ponudbe na oglasni j oblejek »Jnlra C pod šifro! »E.\por!aka'U>mik«. 0638 Vsakovrstno zlato i«ii|iUje oc naiv'?ji[, Aenan C e r n e — iuvelir Linbljana VVolfov» aMca I W K t» Čevljar, pomočnik dobro izvežban v -'bitem 'n Šivan-11) de'u. že-1; služ' Jutra«. 6532 Enonadslropna hiša lepi. z 9 stanova-ifi In v-; tom. na periferiji mesta nap-odaj za |--»!.orn Din.—, Poizve se v delavnici (ir-1 gim-vlč. Ljnblja a. Kr:>"-' niska ulic«.. 607$ »J RT —- šifro a ni a >=0» -V*rna 63SO (losnod?čno tvr-ii:. i»> zni".'' Iu.i v z»!')gi! na obru e. V in uglašK.van i n po. zm;-rn:h Ropaš. Ccjie. n.I.h t; ena n i Dajem ni- 1 ;a [-aii- | a -irokov- i C.il.lll. - | | 0615 I I Peter Meš branjevec je. dne 6. marca t. m. c-b S. uri zjutraj po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 69. letu-svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. -Pogreb- blagega, nepozabnega pokojnika bo v P-tek, dne 8. marca 1929 ob 5. uri pop. izpred irrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. marca 1929. PETER ALEŠ, sin, PAVLA ZUPAN roj in viH ostali sorodniki. 3661-a ALEŠ, hči \i*"»TTT fKiOTf hn* T.lfi.rt parcela bi Sini glav- Krasna v li "aios redni peoj kolo Ivora ugodi prodal. Ponudile na rvblelek »Jutra« j»o«l »Paiee-la 1.5«. z .vso o ■ I; r 'o t hsu «1. 13/1. ♦anova o M«vt'inn 6592 fo na- 7.' v=o o*> ■-.••'a-', i koi od.'a šifro 6079 Sobo ■ rbo - ee-ntru ta-Vasirt,- r.c.vc ogla>nl odd<''ek »Ju*- <1635 Trgovski pomočnik j izučen v trgovini metaneffa 1 blaga, vešč rfov. In n-m-! :ke"a lezrk-a. is * a elu^be. I Na-lov v ogla-nln' 51**1. Ponudb" na pedruj,- j nico »Jutra« v C-e.!jii -pod ( značko »Industrija 7' 6007 Sobo r nI- ?vf*ma txJ-oj o d ti n m Vo-im.it.n r,7. p-vame »Jadran« r V o v- m '--pro«! t-. osti naznanjamo vsem je na-ša predraga mati, sorodnikom, stara mati in 3657 Hedved roj. Mm Opremlieno sobo Hm. z 2 posteljama ol-dam v centru mesta Naslov rvve oglasni o bleVk »Julra«. 60.55 Sobo primrmo t a tr?nv.':o r.'. samo -č m ra takoi. Pe. nudbe na OT'asni o I leVk Jutra« pol šifro -Pisa"-ea» 6047 danes letu v 71 i. lastnica posestva Trebesgilt, zjutraj ob Vil. uri po kratki mučni bolezni, previdena, starosti preminula. Pogreb nepozabne pokoinice bo v četrtek, dne 7. marca t. 1. 15. uri iz hiše žalosti. Ločna št. 21, na pokopališče na Dole-■ Kamnice. Pr')s:m:) za'tiho sožal e. Ločna - Trebesgilt pri No\em 4re> oo*enD»r> aariiauda ■M , v. ■ Vd'.." - - " • * . > . »t" ' » ' segla vitezu v živo. »Ne, sinko, pomirite se-« je rahlo odvrnil. »Ustrašil sem se za vas, tako mi svete Trojice,« je rekel doL Cesar. Nato je udaril v prisrčen smeh. Med tem razgovorom so s povzdignjenimi meči pritekli Mont-sery. Chalabre in Sainte-Maline, ki jih je bil Bussi v svojem navalu pust 1 za seboj. Tudi on sam se je pobral s tal in vsa četvo-rica je preklinjaje obnovila napad. .. Kakor-hitro je Pardaillan videl, s kom ima. posla,-in začutil v roki meč, se mu je takoj vrnila običajna hladnokrvnost »Postaviva se s hrbtom ob to hišo,« je velel donu Cesarju. »Ne spravliajva teh junakov v izkušnjavo, da bi naju naskočili v hrbet.« * VELESEJMvPRAGl 17.-24. MARCA 1929 SHAJALISCE TRGOVCEV IN INDUSTRIJALCEV CELEGA SVETA — IZLO BA CELOKUPNE ČEHOSLO-VASKE INDUSTRIJE, Ki UŽIVA SVtToVEiN SLOVES — UGODNA PRILIKA ZA NEPOSREDEN NAKUP KAR POCENI BLAGO VELESEJMSKA PALAČA - ODPRTA CELO LETO UGODNOSTI ZA POTOVANJE: POPUSTI NA ZELEZN1CAH ZA OSEBNE IN BRZO-VLAKE: JUG da sedai lahko hodim in se eibliem Zato se Vam ob te i Driliki najtopleje zahvaliuiem in vs-ikemu bolniku bom priporočila Vaše zdravilo. S sooštovaniem MARIJA TKAUC. Razvanle štev. 20, 10. aveusta 1925. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodala in razpošilja proti nanlačilu Laboratorij Radio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva. Beozrad. Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh lekarnah ln drogeriiah. Vsl"d slabo ponarejenih kemikalij Vas razmnoževalec Onalograph maže o„„„„.t, . . , ,, if> daje umazane in nejasne odtise. Prmestie aparat k m~n da ga Vam zopet uredim, in to brezplačno Za dobro delovanje aparata ,amcim. ako boste kupovali Preservai in Fixat z varstveno znamko Globus pri Cud. tfdfier veleposestnice izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, bodisi s tolažilno besedo, bodisi s svojo naklonjenostjo. Najprisrčnejše se zahvaljujemo za številna pismena sožalja, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Posebno pa nas veže dolžnost, da se oddolžimo z zahvalo domači :n tuji čč. duhovščini, predvsem g. župniku Fr. Hohnjecu za vzvišen in ganljiv govor ob odprtem grobu, zdravniku g. Gust. Lautnerju za njegovo skrb v dolgotrajni bolezni. Gasilnemu društvu Opiotnica in Konjice za izvanredno usložnost ob priliki pogreba, društvu »Orel« ter p. n. učitelj-stvu z šolsko mladino za častno spremstvo in končno vsem onim, ki so kljub slabemu vremenu od blizu in daleč blagcpokojno v tako častnem številu spremljali na poslednji poti. Blag spomin plemeniti duši! Opiotnica, Poljčane Slovenjgradec, Strass, 6. III. 1929 Žalujoči ostali. to Ob6'tia Ljubljana Mentn. oogrebni zavoi Naša iskreno ljubljena soproga oz. mam-ica, stara mamica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa na noro soproga posestnika je dne 5. t. m. po kratkem, voljno prenašanem trpljenju, previdena s svetim; zakramenti, mirno preminula. Truplo drage pokojnice se prepelje v Dobravo pri Jesenicah, kier se bo vršil pogreb v petek, dne S. t. m. ob Vi A. uri popoldne iz hiše žalosti na ondotno pokopališče. Ljubljana - Dobrava. 6. marca 1929. j 54 Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davuriu R*v|.(,u iaJaja &» »^nzorcij Ovtra. Adull Ribuikai. \tiJxjMov Uskurt* d. d kot tukaibaJja frmiu. Jc/cr^k Zr in,crat..i Jci ^»oki, t\.,vdK Vsi v Liubljam