Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja. Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedielja > ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17. Izhtua vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. T 3. V Ljubljani, v soboto 31. marca 1894. Letnili XXII Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ ^Vabilo na naročbo. S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Papeževa eneiklika do poljskih škofov. Uvod. Prečastiti bratie! Pozdrav in apostoljski blagoslov. 2e dolgo smo imeli presrčno željo, Vam dati poseben dokaz Naše ljubezni iu skrbi, katerega smo že skazali drugim katoliškim narodom s tem, da smo se jib s posebnimi pismi do njihovih škofov apostolsko spominjali. Saj gojimo do vsega tamošujega po jeziku, rodu in obredu različuega prebivalstva jed-nako ljubezen in blagohotnost, kakor smo že izjavili, in le z velikim veseljem se spominjamo tistih, katerih dejanja zapustila so slavne spomine in katerih veliko iu zaupljivo ljubezen do Nas poznamo. Poleg drugih zaslug gre Vašim očetom posebno odlična zasluga, ker so bili mej prvimi, ki so se v velicih bojih liki trden zid postavili kot hrabri brani-telji in zvesti varuhi vere in civilizacije, ko se je Evropa tresla pred napadi premogočnega sovražnika krščanstva. Z veseljem spomnili smo se teh zaslug pred nekaterimi meseci, ko so nekateri izmej Vas, prečastiti bratje, pripeljali pobožne množice vernikov kot romarje, da Nas pozdravijo in da Nam časti-tajo; ta tako lep dokaz vere je nam dal zaželeno priložnost, da častitamo Poljakom, da so vzlic mnogim in težkim udarcem ohranili nepoškodovan in živ kras po svojih vernikih podedovane sv. vere. Ce že poprej nismo ničesa opustili, kadar je bilo na Nas, da smo pospeševali Vaše verske potrebe, želimo vendar storiti še v večji meri, in mislimo s tem izvesti to željo Svojo, in sicer zaradi tega, da bote imeli od cerkve javno izjavo skrbi za Vas, da se Vaša srca okrepčajo in utrdijo v dolžnostih katoliškega veroizpovedanja z okrepčanjem kreposti in pomnoženjem pripomočkov. To smo storili s tem večjim veseljem, ker vemo, kakšni skrbni tolmači in zastopniki volje Naše ste Vi, prečastiti bratje, in kako delate za varstvo in pomnoženje najvišjih dobrot Vaših čed. Naj Bog, ki Nas nagiba k govorjenju, v svoji dobroti da cenjeni sad, katerega pričakujemo od njega. Važnost katoliške cerkve. Dobrota božje resnice in milosti, katero je prinesel Kristus Gospod človeškemu rodu s svojo vero, je take vzvišenosti in koristi, da se ne more ž njo primerjati ničesa druzega bodisi karkoli, nikar jed-načiti. Kakor je znano, mnogostranska iu neizrecna blagodejua ta dobrota vpliva v čudoviti meri na skupnost, na rodbino in državljansko družbo, na pospeševanje blagostanja v tem minljivem življenju in dosego blaženosti nesmrtnega življenja. Iz tega sledi, da s katoliško vero obdarovani narodi pose- dujejo največje vseh dober, a da pa tudi imajo največjo izmej vseh dolžnostii, da to vero goje in ljubijo. Jasno je pa tudi, da to ni stvar, katero bi mogli posamičniki ali pa tudi države izvrševati po svoji volji, temveč se to mora vršiti na oni način, po onem pravilu, po onem redu, katero je božji utemeljitelj vere sam določil in zaukazal: namreč pod vodstvom učenja cerkve, katero je on postavil kot »steber in temelj resnice" (I. Tim. 3, 15), katera je skozi vse veke pod njegovo posebno pripomočjo dalje živela iu še živi, ker še vedno velja za obljuba: „Pri Vas sem vse dni do konca sveta." (Mat. 28, 20.) Po pravici se Vaš narod lahko ponaša s tem, da se je vedno z največjo zvestobo držal cerkve svoje matere in neomahljivo ostal v podložnosti rimskih papežev in v pokorščini škofom, katere je cerkev postavila po svoii oblasti. Koliko koristi in sijaja izviralo je Vam iz tega, kako vidno pomoč dobivali ste iz tega v majaječih se položajih, kake prednosti vživate še sedaj od tega, spoznavate in priznavate hvaležno. Slednji dan se kaže, kako veletehtne in vele-važne posledice ima to, če se katoliška cerkev ceni in spoštuje, ali pa prezira in zaničuje. Ker je v naukih in zakonih sv. evangelija vse v blaginjo in popolnjenje Človeka ravno tako v področju vere in spoznanja kakor tudi v področju praktičnega življenja, in ker ima cerkev po božji pravici, katero jej je dal Kristus, učiti ta nauk in ta zakon in z verskim blagoslovom krepiti, razpolaga z veliko od Boga dobljeno vodečo oblastjo nad človeško družbo, v kateri pospešuje veliko dušno krepost in stvari naj-izbranejša dobra. Pokorščina do oblasti. Cerkev, kateri je načelnik po božji naredbi rimski papež, nikakor ne hrepeni po tem, da bi si LISTEK. Pismo iz Amerike. Iz Amerike, 5. marca 1894. (Slabi časi. — Sleparija. — Zgodnja pomlad. — Kratek odgovornapa-dovalcu „Amer. Slov." v „Slov. Nar.") Ni ga mesta v Ameriki zadnji čas, da bi ne občutilo velike gospodarske krize, katera nas tlači skoro ravno jedno leto. Beda je v vsakem oziru velika; stotine je Slovencev, ki nimajo potrebnega živeža. Nahaja se posebno v večjih pa tudi v malih mestih dokaj naših rojakov, katere morajo mesta preživljati. Tega bi si gotovo nikdar ne domišljali v stari domovini, ali vendar na svetu je vse mogoče. Dobri se sem ter tje tudi taki, katerim velja: Naprej ne vem, nazaj ne smem. Ce bi se vrnili, bila bi jim za petami policija radi vojaščine; če bi pa šli dalje po Ameriki, bi jim pa pot še dalje kazala. Tako je prišlo, da je treba samo čakati „boljših časov". Delavce, ki so še na delu, plačujejo jako slabo. Pri najnevarnejših in težkih delili se plačuje delavcem od 75 centov do 1'20 dolar na dan. Pa ko bi še to bilo! Navadno dela delavec namesto celi teden le tri, štiri dni v tednu. Pomislite tedaj, če more izhajati in preživljati poleg sebe tudi družino. Tovarne so večinoma še vedno zaprte; kapitalisti vtJed tega kriče na vsa usta, da skazujejo delavskemu ljudstvu posebno milost (I), ker jih pustri po tri ali štiri dni na teden delati. Da bi bili še toliko usmiljeni, da bi nekoliko bolje delavce plačevali! To bode tudi moralo biti: nemiri se širijo, vsak dan beremo v angleških novinah novinah o štraikih. Štrajk ne traja nikjer dolgo časa, zato nima tudi nobenih zlih posledic. Navadno pride do tega, da se delavci začno sami nazaj v delo ponujati. V nekaterih krajih so tovarniške družbe povišale plačo svojemu delavskemu osobiu za 5—io odstotkov. Gospodarsko stanje se kaj počasi zboljšuje in nimamo upanja, da bi se povrnilo zopet poprejšnje blagostanje v teku tega leta. Ljubljanski ^Slovenec" je že jedenkrat prav dobro posvetil nekemu bivšemu slovenskemu trgovcu J. M. v mestu Tower v Minnesoti. A ta „pošteni" gospod se ni zmenil za tedanje lepe besede, marveč nadalje vodi za nos svoje slovenske rojake, katerih se na cesti sramuje, v hiši se jim pa hlini, ker misli, da mu bodo še kedaj nosili v „mlinu ze-lenjake (amerikanske papirne dolarje). Mnogo Slovencev je pripravil ^poštenjak" M. na beraško palico, a nikar naj ne misli, da bode še katerega dobil ua Jimanice". Dovolj spričuje o poštenosti njegovi zopet nov slučaj. Meseca aprila lanskega leta je bil še gospod M. tajnik pri društvu sv. Cirila in Metoda v omenjenem mestu. Tedaj imel je že kopo grehov na svoji prekanjeni butici, pa še vedno mnogo kredita, ker je irnel bogato založeno prodajalnico v mestu. Tudi pri društvu je imel on „veliko besedo" in zato se je ostali odbor nanj tako zanesel, da se mu ni nikdar drznil „pod prste" pogledati. Kar je on storil, vse je bilo „all right" — po čemu še kontrolo I Tako je šlo naprej. Aprila meseca, kakor rečeno, je umrl društvenik France Germ, iz Dolenjske doma. Ker je bil Germ dalje časa bolan v nekem drugem mestu, je tudi ondi umrl. Dobila se je pa v istem mestu toli dobra in postrežljiva tvrdka, da je preskrbela mrtvaško rakev in obleko mrtvecu ter ga dala prepeljati po železnici na Tower, k|er je bil pokopan. Tvrdka se je zanesla, da dobi od društva pošteno vse povrnjeno, kar se je tudi od strani društva še vedno zgodilo. Tu imel je zopet g M. glavno vlogo. Tajnik je bil; naredil je „chek" (denarni listek), ga podpisal in poslal denarničarju, da izplača denar. Po pošti zdelo se mu je, da bi tvrdka dobila prekasno denar, zato je šel on sam k denarničariu in rekel, da gre drugi dan takoj tje in lahko s potom* odda denar Blagajnik se je nanj zanesel, odštel mu dolžni znesek 50 dolarjev, za kar je dal M. pobotnico. Fri tem je ostalo, dokler ni začela tvrdka društvu žugati, da je toži. Srl je tedaj drufcbiu blagajnik in predsednik V s irr Orv rt. pri svoji veliki avtoriteti prilastila kako tujo pravico, pa tudi ne pospešuje nikogar hudobnih nakan, temveč še večkrat iz prizanesljivosti popusti od svoje pravice ter se kaže, visokim in nizkim z modro pravičnostjo svetujoč, vsem najskrbnejša mati. Zato je delajo tisti krivico, ki tudi v tem oziru staro, že večkrat ovrženo klev^tanje z nekaterimi novimi dodatki vlečejo na dan. Nič manj graje vredni so tisti, ki iz ravno tega vzroka cerkvi ne zaupajo in jo sumničijo pri državnih krmilarjih in postavodajnih zborih, kateri so jej dolžni vendar le hvalo in blago-hotnost. Cerkev ne uči ničesa, kar bi moglo kako ške-dovati velečastvu vladarja ali pa napredku in blagostanju narodov, temveč po krščanski modrosti mnogo uči, kar zares more služiti njih skupni koristi. Posebno so omeniti nastopne točke: Imejitelji vladarske oblasti predstavljajo božjo oblast in previdnost nad ljudmi; njih gospodstvo mora biti pravično in ublaženo z očetovsko dobroto, mora imeti pred očmi jedino blaginjo države; nekoč bodo božjemu sodniku morali njih višji stopinji primerno strožji odgovor dajati. Podložniki pa morajo vladarje spoštovati in jim biti zvesti, kakor Bogu, ki po ljudeh izvršuje svojo oblast, jih ubogati, „ne le zaradi jeze, temveč zaradi vesti" (Rim. 13, 5), za-nje darovati: „priprošuje, molitve, priporočitve in zahvale" (I., Tim. 2, 1—2); državljanski red morajo visoko spoštovati, izogibati se rovanja, tajnih zvez zlob-nežev, ničesa puntarskega storiti in varovati mir in red. Kjer so taki in podobni propisi in nauki evangelija, katere cerkev tako zabičuje, spoštujejo in reš izpolnjujejo, tam prinašajo najveličastnejši sad, in to tem bogatejši sad ondu, kjer cerkev lahko v večji svobodi vrši svojo nalogo. Ustavljati se jim in odklanjati vodstvo cerkve, se pravi, zoperstavljati se božji volji in zametavati odlično dobroto. Posledica temu je, da v državi propada blagostanje in nravnost, da se vse razmere zmedejo in propadaj.o, da so vladarji in narodi v strahu in trepetu pred pretečo nesrečo. Vi, velečastiti bratje, imate sicer o teh glavnih točkah obširne propise, katere smo Vam dali; vendar se je Nam zdelo potrebno, jih na kratko omeniti, da bode vaša gorečnost vztrajnejše in vspeš-nejše na to pazila, opirajoč se, rekli bi, na novo zagotovilo Naše avtoritete. Gotovo bode za Vaše črede sreča, če se zavirajo nakane rogoviležev, ki z najslabšimi sredstvi skušajo razrušiti države, če se bodo v vsakem oziru vestno izpolnjevale državljanske dolžnosti, če bode iz Bogu dolžne zvestobe razcvela se zvestoba vladarju. (Dalje sledi.) Zaupnica. Volilci radovljiškega okraja so poslali povodom mladoslovenske .nezaupnice", podpisane od neznatne maujšine volilcev svojemu državnemu poslancu, grofu Hohenwartu, sledeče pismo: Visokorodni, premilostni gospod grof! Odkar ekscelenca, visokorodni gospod grof za- k bivšemu tajniku M. in ga vprašal, kako je z denarji. M. je dejal: .Denarja nimam, sem ga porabil." .Uboga para, tedaj misliš celo društvo slepa-riti," de mu odborniki. Toliko in toliko se je izgovarjal in pravil, da je začel nazadnje jokati! Kaj mu hoče društvo? Nič! Svoj .lusus" in kar ima, prepisal je, kakor hitro je bankerotiral, na svojo „lepo ženo", ki mu pomaga v teh poslih, kar se le d&. Slovenci, katerim dolžuje, so ga hoteli zadnjo jesen celo .linčati". Ko so nastopili slabi časi, zbralo se je potrebno število ljudij, ki so ga hoteli z silo vzeti iz hiše in ga usmrtiti na javnem prostoru. Toda ob pravem času je prišel mej uboge delavce razvedrilni glas, da niso kaj tacega storili. Denar njihov leži na kupu in se rabi za neumnosti, dočim nimajo sedaj sami kaj v usta vtakniti! Slovenci, z treznim očesom pazite, kader si prislužite v Ameriki kakšen krajcar, da ga ne daste kakemu takemu ptiču a la M. v roke! To naj vam bo v svarilen opomin 1 Sveti Matija tudi v našem mrzlem kraju led razbija. Vreme postalo je popolnoma južno. Megle, kakoršna je v nekaterih krajih Kranjske, ne poznamo. Solnce sije prav gorko, izpod ledu pa se kaže lepo zelena trava in bilke. To je pri nas nekaj novega, ker druga leta smo dobili gorkeje vreme še le v aprilu, včasih celo v maju, letos pa že v marcu. stopate v državnem zboru naš volilni okraj delovali ste neumorno za njegov blagor. Pospeševali ste s svojim mogočnim vplivom korist države in kranjske dežele in opetovano zagovarjali na najvišjem mestu s svojo velmožno besedo opravičene zahteve slovenskega naroda. Pa tudi neposredno se ima zahvaliti naš volilni okraj, Vam visokorodni gospod grof za mnoge pridobljene vspehe in to tem bolj čim težje jih je bilo dobiti pod prejšno vlado. Uvažujemo tudi iu vemo ceniti državniško Vašo previdnost, ki je v odločilnem trenotku premotrila opasni položaj — in nesebično, v pravem pomenu konservativno dejanje, ki je varovalo državne koristi in pripomoglo k sestavi sedanje vlade. Ker upamo, da to dejanje ne bo imelo slabih posledic niti za naša verska načela niti za naše narodne težnje, zato se ne pridružujemo nepremišljeni sodbi nekaternikov, ki nimajo, — ali pa iz strankarskih ozirov nočejo imeti razuma za tiho, smotreno delovanje treznega državnika, ki marveč merijo vspehe po vrišču in hrupu brezplodne dnevne politike. Zato obsojamo izjavo, katero je podpisala neznatna manjšina volilcev našega okraja, ter nam je živa potreba, da izrečemo Vam visokorodni gospod grof, svojemu državnemu poslancu najiskrenejšo zahvalo, ker navzlic visoki starosti vstrajate na svojem mestu, kot krepek branik konservativnih načel in narodne jednakopravnosti; zato Vam izjavljamo neomejeno zaupanje in želimo, da bi Vas Bog ohranil še mnogo let v korist našemu volilnemu okraju, katerega tudi še poslej blagovolite vspešno zastopati. Sprejmite visokorodni gospod grof od svojih volilcev izraz globoke udanosti in najodličnejšega spoštovanja. Slede podpisi in sicer: Iz blejske občine: Josip Razboršek, dekan in volilni mož; Janez "Mallner, obč. svetovalec in volilni mož; Viktor Klinar, obč. svetovalec in volilni mož; Šoklič Janez, volilni mož; Dolar Janez, Žerovc Alojzij, Valant Janez, Šari Janez, Ravnik Miha, Zupan Janez, Rožič Simon, Šmit Valentin, obč. odborniki; Kačar Janez, župnik na Boh. Beli; Avser Fran, učitelj v Bledi; 68 podpisov mož — volilcev. Izgorjanske občine: Janez Ažman, župnik in volilni mož; Jakob Zumer, župan in volilni mož; Frančišek Jereb, župnik v Zaspih; Andrej Jereb, volilni mož; Janez Poklukar, volilni mož in obč. odb.; Jože Slivnik, J. Černe, Lovro Dežman, Janez Hudovernik, obč. odborniki. Sledi: 9 podpisov mož — volilcev. Iz mošenjske občine: Ivan Berlic, župnik in volilni mpž; A. Jurgele, župan in volilni mož; Janez Cvankel obč. svetovalec in volilni mož; Jože Finžgar, prvi obč. svetovalec in volilni mož; Ig. Rozman, obč. svet. in volilni mož; Avsenik Matevž, Pristavec Ivan, Stroj France, Vester Janez, Tukajšnji Slovenci smo se kar čudili, ko je nedavno prinesel .Slovenski Narod" tako zagrizen dopis o .Amerikanskem Slovencu". Vredništvu seveda ni krivde pripisovati, ker je bilo gotovo napačno poučeno, kader je dalo v natisk oni dopis. Mi vsekako sumimo, da je pisal oni dopis v .Slov. Nar." nek „Griinhorn" iz Amerike. Prekorač i je komaj široko morje, pa že hoče s svojim socijalnim duhom preplaviti vso Ameriko. Tega naj se pa nikar ne nadeja; ameriški Slovenci so verni; vedo dobro, da hoče od njih žuljev živeti novi .salonsocijalist". Mislil je, da bode katoliški list .Ainerikanski Slovenec" utopil v žlici vode. Pisal je na r*zne kraje, pa od povsodi prinesel je le .dolg nos". Le judovski groši so še dobri, dokler bodu pidali iz megle. Zapomnite si, da vse vaše pisareuje v evropski naprednjaški list ne bode „uič vrglo". Nakopali ste si nasprotnike in trh se ne iznebite! To ste tudi sami izpoznali. Amer. slov. delavec. Ciganska vas. Pčrorisna sličica iz modernega življenja. Krasna mesečna noč je bila, ko me pot privede v »cigansko vas«. Ne broji ravno mnogo hiS, a iz tal rasto vsako leto nove, lepe zgradbe in v kratkem priklopila se bo »vas« popolno mestu. Kokajl Ignacij, Čebavs France, Dovžan Jožef, občinski odborniki. Sledi 6 podpisov mož — volilcev. Iz občine Kropa: L. Hafner, župan in volilni mož; V. Klinar, Jože Gartner, J. Petrove, obč. odborniki. Iz občine Kamnagorica: Anton Ver-bajs, župnik in volilni mož; Adolf pl. Kapus, župan; Martin Ferjan, volilni mož; Ig. Zupan, orglar in posestnik; Janez Zupan, tovarnar. Iz občine Ovšiše: Janez Rant, župan. Iz občine Lancovo: Rok Bohinc, 1. obč. svetovalec. Iz občiue Boh. Bistrica: J. Mesar, župnik šmartenski in dež. poslanec; Šimon Ažman, župnik; Štefan Rozman, obč. svetovalec. Sledi 44 podpisov mož — volilcev. Iz občine Sr e d nj a-v as v B o h i nj u : Matija Zarnik, župnik in volilni mož; Janez Stare, obč. svetovalec iu volilni mož; Jakob Cesar, volilni mož; Janez Preželj, volilni mož; Janez Odar, volilni mož; Blaž Hodnik, Jernej Gašparin, obč. odbornika. Sledi 15 podpisov mož — volilcev. Iz občine Breznica: Tomaž Potočnik, župnik in volilni mož; Klemen Dolžan, volilni mož; Matija Cop, Janez Bulovc, Jakob Pristov, Jože Po-gačar, Janez Prešern, obč. odborniki. Iz občine Koroška Bela: Avg. Turk, župnik; Andrej Smolej obč. sveto\alec in volilni mož ; J. Čop, obč. odbornik. Iz občine Jesenice: J. Keršič, župnik. Iz občine Dovje: J. Aljaž, župnik in volilni mož. Politični pregled. V Ljubljani, 31. marca. Dopolnilna volitev v dunajskem notranjem mestu. Dosedaj so se oglašali za kandidaturo v dunajskem notranjem mestu jedino liberalci in sta naposled ostala kot kandidata Noske in Ofner, drugi so se pa umaknili. Mislilo se je, da krščanski socijalisti niti ne mislijo poskusiti s kakim svojim kandidatom. Zadnje dni se pa poroča, da tudi protisemitje postavijo svojega kandidata. Da bi zmagali, na to pač ne mislijo, ali zanje je že velik vspeh, če v tem židovskem delu mesta njih kandidat dobi precej glasov. Pomenljivo j«, da se sploh upajo nastopiti. To že samo na sebi kaže, kako je na Dunaju že propal liberalizem, da njegovi nasprotniki že v notranjem mestu nastopajo. Zato smemo biti prepričani, da je novica, da se krščanski socijalisti udeleže volitve budo vznemirila ves židovski tabor. Mladočehi. Dne 21. in 22. aprila bode v Brnu shod zastopnikov mladočeške stranke in pa tudi javen shod. Na ta shod pride več uiladočeških poslancev s Češkega. Posvetovali se bodo o bodočem postopanju Mladočehov. Radovedni smo če se bodo tudi drugi mladočeški poslanci izrekli za .Omla-dino", kakor se je dr. Stransky v Mistetu. Gotovo Čudno to ime in vendar ne bivajo Arpadovi potomci v teh domih, niti zgradile so jih ciganske roke, niti našel bi Pasteur v vseh prebivalcih ni kapljice ciganske krvi! Izvestno imel pak bode kak zgodovinar v nekaj letih težavno, duhomorno delo določiti »ciganskej vasi« izvor slavnega imena in že danes omilujem cenjene bralce »Arge« ali kacega druzega tedanjega zgodovinskega delca nad smelostjo, s katero vodil jih bode učenjak po tem-nej prešlosti neciganske »ciganske vasi«! Sicer pak mene bodočnost nič ne briga,- saj meni že dovelj temeljilo gladni vrabci krog železničnih plotov pojo in razkladajo, kako da je prišla naselbina do tega imenitnega častnega naslova! Vendar o tem se nisem namenil pisati, to bodi moja in vedočih tajnost, želim le rešiti pogina običaj, ki je pristen in izvestno nedotakljiva lastnina »ciganske vasi« in kakoršnega še nisem opazil nikjer ni v domovini, ni na svojih daljnih potovanjih. Bil sem toraj v »vasi« ! Vas jednaka družim jednonadstropnim, visokim, modernim vasem, hiše slične in če vzamem obnovljen dovtip, kot krone si jednake. Pri vodnjaku sredi vasi stoji v mesečini trop mladih in starih ženskih bitij, živo kramljajo, kriče, obrekujejo, smejijo se in zabijo, da so prišle pod vodo, sploh pa inače ne more biti, saj molčati ali peti ne bi mogel krasni nežni spol za svojih važnih posvetovanj! Kar se gostobesedni ni. Vprašanje o „Omladini" utegne baš mei njimi vzbuditi razkol, kateri se že kaže na češkem. Mlado-češka stranka je ▼ jako težavnem položaju. Vspehov nima nobenih pokazati in jej zato res že preti nevarnost, da jej narod odreče zaupanje. Poslednji čas se je govorilo, da se bodo Mladočehi približali vladi, ali to je pri narodu vzbudilo že nevoljo proti njim. Zato so pa »Narodni Listy" hiteli vse dotične vesti preklicati. Shodi vladarjev. Dvombe ni nobene, da so se odnošaji mej Avstrijo, Nemčijo in Rusiio poslednje mesece znatno izboljšali. Tudi bolgarsko vprašanje več ne moti njih prijateljstva. Posebno je vrejenje trgovskih odnošajev mnogo pripomoglo k zboljšanju političnih odnošajev. Sedaj pa po časopisih krožijo vesti, da se letos ruski car snide kje z nemškim, morda tudi z avstrijskim cesarjem. Taka shoda bi gotovo dobre odnošaje še boljše utrdila. V Franciji pač niso veseli premenjenih političnih razmer, ker so sanjali o vojni zvezi z Rusijo. Car je pa izgubil vse zaupanje v Francijo, od kar se anarhizem tako močno kaže v tej državi. Francozi prete, da Rusiji denarja ne bodo več posodili, ako bi ga še potrebovala. V Pcterburgu pa zaradi tega nimajo strahu, ker denar posojujejo le židje, kateri pa gledajo le na lastne, ne pa na francoske koristi. Humunija. Rumunski liberalci zadnji čas hudo rujejo proti vladi in proti kralju. Imeli so več shodov, na katerih so narod, zlasti kmete naravnost poživljali, da se naj spunta in prežene sedanjega kralja in vlado. Položaj je v deželi jako težaven. Liberalci pač nimajo še večine naroda za seboj, ali hujskanje proti vladarju pa utegne vsekako osode-polno še postati. S takimi govori se ljudem kar zmešajo glave. Posebno priljubljen kralj že tako ni pri narodu, ker je Nemec in katolik. Sicer pa tukaj ruje ista roka, kakor je proti Battenberžanu in pozneje proti Koburžanu v Bolgariji. Za Rumune bi pa pregnanje sedanje kraljeve rodbine nič dobrega ne rodilo, nastale bi velike zmešnjave, ki bi morda naredile konec njih samostojnosti. Belgija. Nova vlada belgijska je tudi za proporcionalno volilno sistemo, kakor je bila prejšnja, samo da bode še le po občnih volitvah stvar spravila pred zbornico. Potem bi se volitve vršile še po starem volilnem redu. To pa ne bode prav postavno, kertetari volilni red več ne velja, od kar se je pre-menila ustava, ali kaj se hoče, ker ni druzega izhoda iz sedanje zagate. Sedaj vladajoče stranke v Belgiji se vidno boje, da po razširjenju volilne pravice zgube mnogo svojega vpliva in zatorej skušajo končno vreditev stvari zavleči kolikor dolgo bode mogoče. Sicer se pa v Belgiji občno govori, da od-stopivši ministerski predsednik še ni obigral svoje vloge, temveč v kratkem zopet pride na krmilo, ker brez njega ne bode nobena trdna konservativna vlada mogoča. Razgled po slovanskem svetu. Versko načelo v Rusiji. Pred par dnevi se je začel v Rusiji veliki post. Veliki knez Vladimir, nadzornik carske garde in ruske armade, v kolikor je nastanjena v petrograj-skem vojnem okraja, je izdal tale dnevni ukaz: .Vsi častniki," čete, firadroni, baterije in komande so dolžni se postiti. Nadzorniki polkov naj skrbč, da se natanko pouč4 o tistih častnikih, ki se ne postijo in naj njihova spisana imena izroči nadzornikom korov. Hkrati pripominjam, da bodo v postu duhovne vaje, pripravljajoče se za spoved. Ta verska dolžnost se mora izvršiti, kakor se spodobi kristijanu. Duhovenstvo bo imelo toliko posla, da ne bo imelo časa, da bi vsakega poskušalo, je li se je dostojno pripravil za sv. pokoro. Zato se nalaga poveljnikom polkov, batalijouov in čet dolžnost, naj nadzorujejo podložnike vseh stopinj in naj ob svojem času vojaškemu duhovenstvu sporoči v koliko ju vsak častnik in vojak vreden pristopiti k mizi Gospodovi. Poveljniki morajo vzgojiti v svojih podložnikih prepričanje, da ta dobro služi carju in domovini, kdor vestno izpolnuje eerkvene predpise." Ganiti nas mora to živo versko prepričanje, ki je kaže v tako vojaško-odločni obliki odličen član vladajoče carske rodbine. Bog ne bo zapustil naroda, koder se zavest dolžnostij do njega tako po-vdarja. V tem se veselimo bratskega naroda, da vladajoči in gospodujoči činitelji resno in najkrep-keje napovedujejo boj sovražniku miru iu sreče človeštva — verski b r e z b ri ž n o s t i. Oj, da bi poznali Rusi čisto, pravo krščansko cerkev! A koder so srca ohranjena Bogu in krstu in veri, tam bo v ugodnem trenotju po božji previdnosti zažarela tleča iskra in se ogrela. Pri tej priliki ne moremo zamolčati besedij, ki jih poljski „Przeglq4" pristavlja temu ukazu. Mej drugim pravi: »Izpolnovanje verskih dolžnostij ne sme biti za nikogar uradno spričevalo čuvstva pod-ložniške zvestobe." Evo ti, ta list, ki se šteje, da je najbolj katoliški in najbolj cerkven mej poljskimi dnevniki, tako jasno kaže svoje liberalno duševno obzorje. Stare resnice z Danielovega časa in še preje, da mora biti najpreje zvest Bogu, kdor hoče biti zvest človeku, seveda ne umeva naš čas. Liberalna sapa jo je odpihala. Javno mnenje v naši Avstriji dobro izraža poljski list. A kakšno! Ej, i Poljaki, i vsa Evropa bi se imela marsikaj učiti v Rusih 1 Košut pred sodnim stolom Slovakov. Smrt moža, ki je bil jednoč Demosten mažar-skega naroda, pozneje pa postal njega Diogen — nespravljivi kot ciniški korintski modrijan — smrt Liijoša Košuta provzroča poslednje dni dokaj pozornosti zlasti med ča< vkarstvom, ki se zrcali v raznoterih člankih, p Jih in životopisnih. jezički spravijo i nad-mč, mirnega, nočnega pohaj-kovalca »škrica«, a urno pograbil sem pete pod pazduho in gledal, da sem prej kot moč iz tajin-stvene »ciganske vasi«. Hajdi, že sem pri zadnej hiši, kaj pa to! Skozi visoka okna odseva mnogo sveč. Črn zastor vije se krog vežnih durij, a iz sobe se sliši mrmranje in glasno govorjenje v tiho noč. Mrliča imajo, sklepal sem in stopil v hišo. V kuhinji polno ljudij. Prerijem se s težo v sobo, kjer je ležal na mrtvaškem odru mrlič v cvetji moške dobe. Venci s trakovi visč na črno pregrnjenih stenah, a pred krsto so razpelo in kropilnik. — Molim za dušo rajnega, a ne morem si kaj, da bi ne motril čudne okolice. V kolobaru krog krste žedele so po stolih dekleta in ženč, ali lepše: gospe in gospice, za temi in v kuhinji polno ljudij obeh spolov in starosti, a vsem, vsem brala se je raz obraze neka grozna brezbrižnost, brezčulnost, niti jedni h rok nisem videl v molitvi sklenjenih, niti jednih ustnic molitev govorečih; vse, vse govorilo je vsakdanje stvari, smejalo in pomenkovalo se, kakor bi ne bilo pri krsti mrliča, nego v gledišču in cirkusu! Mrliča v takej družbi nisem še nikdar videl in bil sem že dalječ po svetu in videl i smrt in pogreb pristnega cigana. A kak6 so se obnašali Milošovi so-rodci in ti tu v tako zvanej »ciganskej vasi« in ne gre mi vse to iz spomina! Tam jok, solzč in nepopisna iz srca prihajajoča divja žalost bedne ciganske družine, a tu smeh, šale in zabavni večer pričujoči obrazi omikane človeške družbe! In to oko mrličevo odprto se je oziralo po sobi, vse zaman, zaman, spoštovanja in čutstva pred grozo smrti niso imeli ti ljudje, ti grozni ljudje. Ne, samo tam v kotu zagledal sem malo deklico s sklenjenima rokama klečati in pobožno moliti ter zrčti vedno na mrliča. Bog blagoslovi ljubo dete! . . . Še enkrat sem se ozrl v odprto oko mrličevo, poškropil njega trup in pobegnil iz čudnega doma žalosti. Drugi dan napotil sem se zopet skozi »cigansko vas«. Jednaki prizori prej dnevnim po »vasi,« le mrliča zagrebli so v črno zemlj6. Pozdravi me prileten mož. Vprašam ga po mrliču. Pripoveduje mi to in ono, gorostasne stvari mi razkriva! Žena umrlega ni porosila solze za rajnim, čudna sinočna družba vstrajala je skoro do dnč v stanovanju mrliča, pila žganje in pivo ter jela konečno popevati, kot »Luna sije« itd. itd. Pela je i vdova! Baje je to tak običaj v »ciganskej vasi«, a vendar mi ne grč v glavo, da bi se na tako dostojen način častil dom smrti! Ce napravljajo kanibali pojedine, h kojim vabijo znance in sorodnike ter plešo in poj6 krog pekočih se svojcev—mrličev, koje potem snedo, mogoče bilo bi, da i v ciganskej vasi zavlada konečno tak običaj! Zal, da take »ciganske vasi« tudi po Slovenskem niso redke, celo v mestih! Slovaške »N&rodnie Noviny" pišejo pod napo-miuanim zaglavjem nastopno o Košutu: „V Turiuu je baš preminul mož, fegar ženi-jalni duh je silno pretresel podonavske dežele, in kratko, eruptivno njega delovanje ostavilo je globoke sledove in vplivalo na javno mnenje Ogerske, in še dolgo potem, ko je bivši gubernator užival laško gostoljubnost. Mi vsi dobro vemo, da je Ljudevita Košuta porodila slovaška mati, da pohaja od slovaškega očeta, ki se je porodil v srcu Slovaške, v vasi Košutjr pri Turčanskem Sv. Martinu, znano je, kako je mislila o njem njega najbližja rodbina, med njimi strijc Djurko Košut, slovaški rodoljub v tridesetih in štiridesetih letih, znano je, da so mladi, iskreni zastopniki čistega slovaškega mišljenja z neomejenim spoštovanjem klanjali ognjeno glavo pred 641etnim „visokorojenim gospodom Djurkom Košu-tom z Košut, nekolikrat slavnih stolic sodne tabule predsednikom, evangeljske cerkve in v Zaturčanski nadzornikom, Slovakom iskrenim zagovornikom, slovaškega narečja ljubiteljem, rojakom svojim zvestim prijateljem, kakor sldve životopis o njem v II. letniku »Nitre". V Turči so nam pripovedovali starejši ljudje, da je sam Ljudevit Košut v otroškem veku bival pri svoji obitelji v Košutih, in zvdki slovaški so bili, ki so segali v dušo mladega in živega dečka. Istina je, da je njega očeta zanesel življenja val v čisto mažarski kraj, in sin se je v nežni mladosti oklenil inažarske narodnosti. Tega ne poudarjamo kakor očitanje, mi ljudje nismo gospodje nad vunanjo silo usode, to navajamo zbog tega, da po-ukazujemo na nov dokaz nadarjenosti, daže-nijalnosti slovaškega rodu, v drugič pa zbog tega, da pojasnimo to divje sovraštvo, ki je tlelo v Košutovi duši zoper nas Slovake kot narod. Bilo je to sovraštvo, ki se pojavlja samo pri rene-gatih, bodi si prostovoljnih, ali neprostovoljnih, sovraštvo vseh poturic, apostatov, odpadnikov, ki je vselej perečeje, krivičneje, nego takozvana mržnja krvnih plemen, narodno sovraštvo, pohtiško ali samo plemensko. Pri Košutu — vzlic njega boljšemu prepričanju — vzlic temu, da je početkom svojega nastopanja mnogo sanjal in govoril o ravnopravnem bratovstvu narodov, to sovraštvo je često zmagovalo nad razumom in pravnim čutom, zmagalo baš v odločilnem trenotju in ga ni opustilo do smrti. Imel je tudi „lucide intervalle", v kojih je zletela marsi-kaka krilata beseda onemažarskih narodnostih iz njega ognjevitih ust, toda redki so bili taki tre-notki. Kakor v mnogih stvareh, istotako v politiki glede na nemažarske narode ni imel Košut pred seboj gotovega, jasnega cilja, in radi tega je umevno njega polovičarstvo. V obče mi Slovaki v njem ne uvidevamo drugega nego velicega neprija-telja naroda našega, narodnosti naše, jezika, kulturnega razvitka in izobraževalnega uspevanja. — Obračajmo stvar kakor nam drago, hočemo li biti pošteni in odkriti, priznati moramo, da je ime Košutovo — ime gubitelja, tlačitelja, propovednika trinoštva jednega naroda nad drugim, koje je Babington Macaulay nazivljal najhujše med vsemi trinoštvi. Toda očito in odkritosrčno priznavamo, da v Košutu vidimo ženijalnega govornika, železnega delavca ; da je njega dušo prevevalo goreče rodoljubje mažarsko, da je govoril od srca, iz prepričanja, da je imel odkritosrčno čut za ljudstvo in da se je umel z neobičajno spretnostjo prispodobiti k novim oblikam liberalizma, čegar prvi žarki so posvetili k nam iz Pariza. On je bil v istini prvi novošegni državnik Ogerske, ki je s pomočjo novih, svežih idej z lehko roko rušil stavbo takozvanih Pečovičev in gradove visokega plemenitništva. Na njega glavo je res .kanilo demokratično olje", seveda precej pomešano s parfumom plemenske nadvlade. In ta primesek je ostrupil olje: vse njega prenapetosti, neuspehi, njega napake in hibe koreninijo v tem primesku, v Košutovi demokratični neodkritosrčnosti. Kedor ruši stare pravice, ne sme stvarjati novih, neče li z jedno roko poderiti starih vječ, z drugo pa graditi novih, še trdnejših". Revolucijonar trinog! To je največja senca v Košutovem delovanju. Brez pretiranja, — Košut je izmed vseh mažarskih politikov največ pripomogel k nasilnemu tlačenju nemažarskih narodnostih na Ogerskem. Svet. Hurban-Vajansky piše o tem korenito dalje v »Narodnih Novinah": »Libe- ralen Košut, demokrat Košut, ljudski tribun Košut, bojevnik Košut za svobodo, puntar Košut postati je moral trinog Hrvatov, Srbov, Rumunov, ogerskih Rusinov iu Slovakov, bratov svojih po krvi in telesu. V njega imenu postavljali so po naših krajih vešala in zasedali krvavi tribunali". In vender je isti Košut jednoč sam rekel: „Ne poznam nevarnišega tri-noštva od onega, sklicujoč se na poslušnost zakona, k* ruši zakon in uničuje ustavnost". In tak mož, hrepeneč in boreč se z besedo in dejanjem za občansko svobodo, je sam zapeljal Ma-žare, da so svobodo svojo založili na porobstvu druzih narodov. Narodnostno trinoštvo, v istinu tožna ostavina po prekucuhu Košutu, kojega je v poslednjih trenotjih njega življenja, na smrtni postelji, mučil spomin — 4 0.000 ubitih žrtev izza mažarske vstaie!__. Cerkveni letopis. Protestantovske priče o katoliških misijonarjih v Ugandi. Angleški poročevalec časopisa „Tin)es" piše: „Med francoskimi misijonarji vlada največji red in pravilnost. Vsak ima svoj delokrog iu podložni so svojim višjim tako pokorni, da se moramo čuditi Ti možje, ki v ta misijon stopijo, stojijo tako iz trdnega prepričanja, da za nje zunanji svet več praktično ne eksistira. Pri njih se gre za dosmrtno preguanstvo, kojemu se radi podvržejo, ue da bi imeli uado vrniti se kedaj v domovino k prijateljem, kakor je pri angleških misijonarjih. Sami nase so odkazani brez kake postranske misli, ki bi jih v poklicu motila; za to skrbijo, da je njih življenje koristno, in to stori, da svojo odločenost lažje prenašajo." Dalje popisuje razloček med angleškimi misijonarji, kojirn stavi za vzgled udanost francoskih duhovnikov njih predstojnikom. „Opazil sem tudi", nadaljuje, »da se francoski duhovni tako vedejo, da stoje veliko višje uad spreobrnjenci, iu nisem našel one želja po zaupljivosti, postaviti se domorodcem na jednako stopinjo, kar provzroča mnogo škode in v teh krajih ni umestno. Misijonar mora zmiraj skrbeti, da se dostojuo vedejo proti njemu domorodci, da ga čislajo, in to se zamore zgoditi, če jim daje vzgled in jim pokaže, da veliko višje nad njimi stoji. Smatram za veliko napako, če kdo misli, da bode imel na tako ljudstvo večji vpliv, ako se privadi domačim šegam in samega sebe ponižuje." Ravno tako ne dopada bogosiužba angleških misijonarjev in se pohvalno izraža o katoliški bogoslužbi, kojo preveva duh globoke pobožnosti. Liga + 38. Socijalne stvari. Židje. Žjdovsc^ r a d i k a 1 i š c i. (T. Merunovvicz. Levovv. Seyfarth i Czajkowski 1894.) Pod tem naslovom je izišla te dni knjiga, ki zasluži, da si jo tudi pri nas po nekoliko ogledamo. Pisali smo že v »Slovencu*, da se avstrijski židje v zadnjem času še posebej stavijo v bran krščanstvu. Vse stare tradicije židovstva, katere je skušal uničiti versko brezbrižni liberalui duh, vsiajajo iznova iu z veliko silo. Zidje so sicer v svoji veliki večini ta izročila, v kolikor so nam v škodo, sami ohranjali, toda sedaj se je ozvala neka posebna družba „Sijonistov", ki radikalno deluje v to, da bi se mej vsemi Židi vsprejel jeden, konsekveutan načrt. In uprav ta načrt popisuje Merunovič v svoji knjigi. „Si|onisti", »židovski narodnjaki" ali »židovski radikalci" so nastali nedavno pod vplivom preganjanja židov na Ruskem in v Rumuniji. Zagotovila Židov, da se hočejo popolnoma stopiti z narodom, mej katerim prebivajo, niso kar nič pomagala; niti Rusi, niti Rumuni niso hoteli čuti o »židovskih Rusih" in o »židovskih Rumunih", marveč brez ovinkov so jim naznanjali, da bi jim bilo najljubše, če bi v obče prenehali ruski ali rumuuski židje. Zato so židje odvrgli krinko in so prenehali bratiti se z negostoljubnimi »goji" (prvotni pomen te besede je: neverski narod v nasprotju z Židi; pri nas pomenja, kakor se samo ob sebi urneje samo — kristijane). V našem času, ko najrazuovrstneji radikalizem cvete, se je tudi židovski radikalizem hitro razširil po celi Evropi in nastala je uova židovska stranka. Kakšen je in kako daleč sega njegova fanatična zaslepljenost, kažejo besede jednega izmej prvih zagovornikov te struje, Izaka S i n g e r j a , ki je bil nedavno dunajski časnikar in ki sodeluje pri pariškem »Figaro". Kot prorok pravi v jednem svojih spisov; »Neliriž, marveč simbol židovskega naroda: cvetoča oljka, bo verski simbol vBega človeštva." A poleg tega idejalnega načrta imajo židje tudi še jako realen program, ki skuša Žide mej seboj najtrdneje organizovati in spojiti. Glavne točke so jim: 1. Židovski rokodelci morajo osnovati zvezo, da bi tem ložje podrli krščanske obrtnike; 2. da bi se ubranili uboštvu, morajo se židje lotiti obrta in poljedelstva; 8. ustanoviti ee morajo denarni zavodi, ki bi preskrbovali Židom kredit; 4. gospodarstvo v posameznih deželah se mora v toliko podpirati, v kolikor koristi Židom. Ti radikalci imajo tudi svojo svetovno politiko — naselbine v Palestini. Toda žalibog ne mislijo, da bi vse Žide spravili v sveto deželo; sami pravijo, da bi se s tem ves narodni program pokopal. V Palestino naj gre samo židovski proletarijat, t. j. tisto število Židov, ki že prekorača število Židov, kolikor ga more kaka dežela prenesti. Palestina ima biti židovska trdujava, oči Židov vsega sveta morajo biti ti j a obrnene, da bi se v slučaiu ne strnili z drugimi narodi. Dalje ima Palestina biti nekak most za židovski vpliv mej Vshodom in Zahodom. In na drugi polovici zemske oble ima biti ravno tak most Argentiuija po namerah barona Hirša. »Sijonisti" imajo v tem največjo silo, da so v največji zvezi z židovskim ljudstvom in iz njega zajemljejo svojo moč. Res so sedaj igrali nekateri židje vlogo prijateljev raznih narodov (mej Cehi, Nemci, Poljaki, Rusi, Mažarji itd.), toda ti so bili samo nekaki vohuni in ko se je pojavilo novo gibanje, so brž odstopili. Nobena židovska stranka ni imela dosihmal tako krepkega temelja, kakor ga imajo »Sijonisti". Jasno se vidi iz tega gibanja, da čuvstvovanje ne razreši židovskega vprašanja. Dolžnost naša je, da se tudi mi bratski zvežemo proti njim. Židje kriče, naj se jim dii ravnopravnost. Tcda ne samo, da jo že imajo, marveč oni tvorijo družbo v družbi, državo v državi. To so zakrivili naši narodnjaki, ki so vstopali k Židom, ne da bi poznali talmud. Postavili so se na neumno stališče, da je židovska vera ravnopravna s krščansko, ne meneč se za to, da je židovska vera tesno spojena z narodnostjo in s celim njihovim društvenim in gospodarskim življenjem. Vsled tega so s tem, da so dali zidom versko svobodo, dali jim hkrati svobodo, da delajo, kar hočejo tudi v vprašanjih, ki imajo kaj malo skupnega z vero. Rabinci niso samo duhovniki, kakor si mi mislimo, marveč so malo da ne knezi židovskega ljudstva, ki imajo nad njim pravo življenja in smrti. »Blagoslovljen si, o Bog, ker me nisi vstvaril za g o j a. Blagoslovljen si, o Bog, ker mi tujci ne morejo gospodariti", tako molijo židje vsak dan. Rabinu sa skazuje zato skoraj božja čast in nobene stvari ue sme storiti, katera bi kazala, da je odvisen od kakega nežidovskega zakona. Davkov ne sme sam plačevati, marveč občina jih plačuje zanj in on o tem niti vedeti ne sme. (Konec sledi.) Slovstvo. »Matice Slovanska." Ročnik II. Cislo 6. — V tem zvezku se nadaljujejo Svet. Hurbana Vanjan-skega novele, in v obzoru »Matice Slovenske" spis: »Pri svety asijsko-evropskč pevniny." Koledar za 14. teden leta 1894. Nedelja 1. aprila: 1. povelikonočna (bela), evangelij: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 10. Ponedeljek 2. aprila: Frančišek Pavi. Torek 3. aprila: Abundij škof. Sreda 4. aprila: Izidor škof. Četrtek 5. aprila: Vincencij Fer. sp. Petek 6. aprila: Sikst p. m. Sobota 7. aprila: Herman spoz. — Lunin spremin: Mlaj 6. aprila ob 4. uri 58 minut zjutraj. Solnce izide dne 5. aprila ob 5. uri 86 minut; zaide ob 6. uri 30 minut. Dan raste v mesecu aprilu za 1 uro 30 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 31. marca. (Novi zagrebški nadškof.) Hvala Bogu, hvala Leonu XIII, hvala kralju Francu Jožefu — tako vsklikavajo hrvatski listi, ko objavljajo, da je tri dolga leta ovdovela nadškofija v Zagrebu dobila svojega nadpastirja. Z odlokom dne 17. marca imenoval je presvetli cesar za nadškofa v Zagrebu dr. Jurja Posiloviča, dosedaj škola v Senju. Vsi napori ogerske vlade so se razbili ob odporu rimske stolice. Za M i h alo viče m Juraj Posilovič, topove vse, vzlasti to, da škofijske stolice na Hrvatskem niso propagande za mažarizacijo, niso sinekure za privržence ogerske vlade, x niso mesta za ljudi, katerim bi bila skrb za vprsko-nravno probujanje hrvatskega naroda — najzadnja I — Dr. Juraj Posilovič je bil rojen 1. 1834, kot sin revnih rokodelskih starišev. L. 1858 je bil posvečen za duhovna ter se je podal na Dunaj v Avguatinej, kjer je bil promoviran doktorjem bogoslovja. Po dovršenih študijah se je povrnil v Zagreb kot prefekt iu učitelj cerkvenega prava. Na novem vseučilišču dobil je stolico biblijskih ved. Dalje časa je bil vrednik »Katoliškega lista" ter je bil pri osnovateljih društva sv. Jeronima, za katero je pisal več knjig. — Leta 1876 je prišel kot škof v Senj, odkoder se težko pričakovan že maja meseca vrne v Zagreb kot nadškof. Bog blagoslavljaj niegovo nadpastirsko delovanje v prospeh katoliške cerkve in naroda hrvatskega, katerima je bil novi nadškof zvest sin vse dni svojega življenja! (Prezentaciji.) Za župnijo Kranjsko Goro je predložen č. g. Anton Z logar, kurat v c. kr. moški kaznilnici v Ljubljani. — Za župnijo Šmar-jeto na Dolenjskem pa č. g. Andrej Zaman, župnik v Podgradu pri Novem Mestu. (Spremembe pri poštnih uradnikih.) Prestavljeni so poštni asistenti gg.: Franc G 1 o b o č u i k iz Tržiča v Ljubljano, Ivan Zadnik v Tržič in Andrej Sumi iz Trsta v Ljubljano. (Odbor za škofovsko posvetovanje) zbral se je dne 29. t. m. na Dunaju. Navzoči so p. n. škofje iz Prage, Dunaja, Solnograda, iz Ljubljane, iz Celovca in iz Brna. — Splošne konferencije se pričao dne 4. aprila. (Premeščenje.) C. kr. stavbinski adjunkt pri deželni vladi gosp. Julij Hilbert premeščen je s 1. aprilom k okrajnemu glavarstvu na Krškem. (Zadnjo predstavo v tej sezoni) prireai »Dramatično društvo" danes zvečer, iu sicer na korist g. Cecilu V a š i č k u ; predstavljala se bode opera »Prodana nevesta". — V PragKse bode istotako predstavljala 2 5 9.krat »Prodana nevesta" danes zvečer v »Narodnem gledišču"; predstava bode slavnostna, pri koji bode razstavljeno na odru Mysl-bekovo oprsje pokojnega mojstra, postavljeno bode pa v foyeru »Narodnega gledišča". Zajedno je gosp V. Šantruček izgotovil srebrne in bronaste svetinje s podobo Miroslava Smetane v spomin današnje slavnosti. (Nesreča.) Dne 23. t. m. peljal se je 82 let stari cerkvenik Jakob Troha — noseč seboj sveto olje. Na stari Vrhniki na nekem klancu se konju odtrga prsni pas, pri vozu odneha tudi zavornica. Voz je strmel po klancu ter zadel ob skladauico naloženih dilj. Pri tem se je imenovani cerkvenik tako poškodoval, da je 28. t. m. umrl. (Iz ljubljanske okolice,) dne 29. marca 1894. (To in ono.) Zima je bila letos tako ugodna in mila, da je malo tacih. Ljudje so z prav malimi presledki si lahko napravljali drva in potrebno steljo skoraj ob slednjem zimskem dnevu lam na solučuih lebnh. Ozimna žita, izvzemši bolj mokrotue lege, koder je sneg malo preveč gospodaril ter jim korenike privzdignil, so sploh prav lepa. Kmetska dela vrše se ob najugodnejših dnevih. Oves in druga jarina se kaj priduo seje; tudi s saditvijo krompirja se tu in tam že poskuša. Ali ni še malo prezgodaj ? Skoraj da! — Ob toplih dnevih naj krompir hitro ozeleni, pa ga utegne kaka poznejša slana vničiti. — Sadno drevje obeta veliko cvetja; da bi bilo pač tudi kaj tresti! Pridelek na travnikih utrgne biti letos bolj redek, ker je sneg rušo na njih močno privzdignil in je vsled tega travino koreninje precej zelo trpelo. — Zdravstvo je sploh prav povoljno; mili in dobri Bog naj je pridnim ljudem tudi v prihodnje dobrotno potrdi. — Tudi slavni cestni odbor za ljubljansko okolico zasluži pod njegovim sedanjim p. n. gospodom načelnikom Matijanom prav toplo pohvalo. Do njegovega nastopa se za jugo zapadni del njegovega okraja skoraj nič zmenilo ni. Zadnji dve leti obrnilo se je pa pod njegovim načelništvom tudi na javne ceste v tem delu več pozora. Njemu se je zahvaliti, da se je na okrajni cesti Dobrova-IIorjul, gori ob Polšnem hribu v Brezji odstranil zelo silni in strmi klanec s preložitvijo ceste tja preko Maluarjevih poslopij. Most v Razorah bil je že v močnem razpadu ; temeljito popraviti dal ga je sedanji vrli načelnik okr. cestnega odbora g. Matijan. — Klauec ob Kljunaču gori v Gabriji na okrajni cesti Dobrova-Polhovi- gradeč odstranil se je šele pretečene dni tako, da bode na tem mestu, ko se prvotni posip dobro vtare in utrdi, prav lahko voziti. — Kakor se čuje, sprejme se pot od Razorov tia skozi vas Podsmreko (Šmartino) do državne ceste že v tekoči spomladi med okrajne ceste, kao bode v vsakem oziru zelo koristno. — Slava toraj vnetemu in marl|ivemu načelniku za njegovo uzoruo skrb ob izboljšanju cest v okraju ljubljanske okolice. Gospod ta je v resnici na svojem mestu. Vsa čast p. n. gosp. Matijanu za njegovo uzorno prizadevanje glede okrajnih cest, katere spadajo v njegovo področje. — Se nekaj neljubega. Po nekaterih krajih imajo gotovi ljudje grdo in pregrešno navado pisati drugim pisma brez podpisov. Tako počenjanje je pa sramotno in pravo vragovo delo. V takih pismih se navadno žali dotičuega naslovnika, ali se pa druge poštene osebe grdo napada in zavratno mesari njihovo dobro ime. Takim zli-kovceiu je osma božja zapoved najzadnja briga. Kdor se s tako manipulaciio peča, naj bode moški ali ženska, ne zasluži nositi ime kristijana; tako ■delo je vražje započetje, .je sramotno in pregrešno; da, tako delo more izvršiti le kak izvržek človeštva, nikdar pa ne pošten človek, naj bode že katerega spola koli hoče. Kdor je pošten in odkritosrčen, kot to pravega kristijana uči sv. vera, nikdar, nikjer iu nikoli ne skriva ue svojega obraza in tudi ne zavija svojega govora v brezpodpisana pisma. Povsod naj velja prava božja resnica, poštenost in odkritosrčnost; zgine nai pa ostudna iu od vraga samega znajdeiia hinavščina iu skriva(oča se potuhnjeuost, oziroma pod plaščem svetoblinstva skrivajoči se — napuh. Hinavce iu hiaavke je Kristus sam bil dobro zaznamenjal, ker jih je pital s »pobeljenimi grobi" in ,„volkovi v ovčjih oblekah." Te besede veljajo jim 6e vedno, ker božja resnica večno ostane. Clara pacta, boni amici. (Od sv. Gregorja) se nam poroča, da je on-dotni vrli občinski odbor sklenil v se|i z dne 16. marca t. I. enoglasno, da se morajo zapreti vse gostil ue o postavni uri. Prestopki tegv sklepa se bodo kaznovali prvikrat z globo 5 gid., drugikrat z globo 10 gld.! Naj bi posnemale tudi druge občine ta sklep. (Drzen a srečen skok.) V četrtek dogodilo se je v Cepovanu na Goriškem to-le: Peljal se je čast. g. Jakob Rejec, župnijski upravitelj čepovanski po vasi Splašil se je konj in dirjal ves divji. C. gosp. uvidel je takoj, da je smrt neizogibna, ako ne poskusi skrajnosti. Skočil je raz voz iu se nekoliko pobil na glavi vender si ni uda nobenega ne uvil, ne zlomi'. Res sreča v nesreči. (Prememba posesti.) Skaietovo vilo na Bledu kupil je posestnik iu veletržtc z vinom gosp. Jos. L en če iz Ljubljane za 14000 gld. (Iz poljanske doline.) »Deo gratias!« Tako sem dejal sam pri sebi, beroč zadnji uvodni članek z Gorenjskega. Dopisnik namreč omenja potrebo kat.- političnega društva za Gorenjsko! Spali smo dolgo, in težko če ne predolgo. Čas je, da se vzbudi tudi divna Gorenjska, kakor se je pred kratkim tako lepo vzbudila Dolenjska. Mislilo se je že na tako društvo posebej za našo dolino, ki je še posebej tako hudo razvpita. Žalibog, da skoraj ni kazalo iz raznih ozirov, vsaj začasno ne. Zato pa Poljanci tem iskreneje pozdravljamo nasvet dopisnikov, obetajoč mu, da smo mi zraven z dušo in telom že a priori. Teko lepa misel ne sme več zaspati, morasevresniCiti, to želimo in to upamo. Seveda bode še precej težkoč, a vse gotovo premaga dobra volja. Zato pa kličemo Poljanci navdušeni že danes: »Živelo kat. politično drutvo za Gorenjsko!« (Vjeti ponarejevalci denarjev.) Dne 26. marca zaprli so v Vidmu (Udine) tri trgovce, brata Cdli-garis in nju svaka Aito, ki so že dolgo časa ponarejali in izdajali avstrijske petdesetake. Pri njih so dobili ponarejenih baukovcev v skupni vrednosti «6.000 gld. (Splašil) se je veliki teden konj na trgu svetega Antona v Gorici ter dirjal blisk o vo po mestu. Naenkrat se prevrže voz iu tri S a a 'S-S • opazovanja mkomer* T mm toplomer* po Oliiji •g S S a « a 30 7. n. ijut. 3. a. pop. 9 «. svež. 742-2 738.4 738.1 00 150 92 al. rzh. zm. vzb. N jasno ti n 0-00 Srednja temperatura 81\ za 1'3' nad normalom. Zahvala. 185 (1) Za mnoge dokaze sožalja ob bridki izgubi naše ljubljene matere gospe Katarine Sušnikove izrekamo zahvalo preč. duhovščini iz selške doline in iz Loke, gg. pevcem, darovateljem vencev, selškim farauom, ki so rajno spremili na zadnji poti na starološko pokopališče in sploh vsem prijateljem, ki so nas tolažili v dnevih bridkostij. Nepozabno, drago mater priporočamo v pobožno molitev. Škofialoka, 29. marca 1894. Ivan Suinik, kanonik, Avgust Suanik, posestnik ; Franc Sušnlk, posestnik ; sinovi. 186 1 Marijana Mally roj. Toman naznanja v svojem in vseu druzih sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem tožno vest, da je nje iskreno ljubljena sestra, gospodična Helena Toman « po dolgem, a bolestipolnem trpljenju, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, danes v petek dnč 30. marca ob polu 9. uri dopoldne preminula v 71. letu dobe njene blaženo v Gospodu. Pogreb bode v nedeljo dne 1. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na sv. Petra cesti št. 8 na južni kolodvor, odkoder bodo zemeljski ostanki prepeljani v Kamno Gorico in ondi v ponedeljek dne 2. aprila ob 10. uri dopoldne položeni v rodbin>ko gomilo na domačem grobišču. Sv. maše zadušnice služile se bodo v mnogih cerkvah. V Ljubljani, dne 30. marca 1894. Tovarna c<*rkvcnc oprave. Premovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brllckner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 54 "26—5 606 Vi ne kašljate ved, če rabite 20-1» Kaiserjeve prsne bonbone ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hrlpavost, prani in plučnl katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp Viljem Mayr, lekarničar na Marijntm trgu. Jožefa Cotman-a vdova priporoča svoj 100 12—7 na Bregu št. 6 v ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni. Nalaganje kapitalov. 47» zastavna pisma društva, ustanovljenega 1842. Pupllarno varna, fatiranja prosta, kavoljsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva. Hlpotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in kmetska zemljišča. Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33. Varnost prve vrste z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksekucije. Ta zastavna pisma dobe se vselej po dnevnem kurzu v J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani, m 12- Podfosfornasto-kisli apneno - železni sirup prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunajl. Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospevšuJe prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo. Ki j« v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.) ------^j^affej- {g>| S C H utY-m.'~j Cerkveni paramenti. ^Jvirilo' Svarimo Pred P°- naredbami, ki se pojavlja o pod jednaki mi ali podobnimi im- u. a so vendarpo svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej Izrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokoliravra varstvena znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20-lb 97 8 20 Osrednja razpošiijalnica za provine.tje: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HEBBAB-NY-Ja, Neubau, Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda. Gab. Pieeoli, Ubald pl. Trnkoezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. kupfer-schmied. Baumbaehovi dediči; na R"ki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Sohindlei, Aut. Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Rupport; na Sovodjem (Gmiind) r E. Muller : v Celovou: P. Hauser, P. Birnbaeher, J. Kome:,ter, A Egger v Novemmesiu: A. pl. Sladovicz; v St. Vidu: A. Reicbel; na Trbi>.u ; A. Siegl; v Trstu: E Zanetti, A. Sut-tina. E. Biasoletto, J. Seravftllo, R v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Soholz, dr, E. Kumpf; v Crnoinlji: .T Blazek : v Velikovr-u : .1 Jnhst : v Wolfsbergu : .1. Huth. ^HSHSESESES^ St. 6966. Razglas. 187 2-1 Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 13. t. m., da je iz ustanove za obiskovanje državne obrtne šole v Gradcu v letnem znesku 250 gld. svoto 100 gld. za letos v ta namen porabiti, da se podeli petim revnim dekletom podpora po 20 gld. za obiskovanje krojaškega učilišča v Ljubljani. To se naznanja z dostavkom, da imajo pravico do teh podpor one obiskovalke tuka|šuje prikrojevalne šole, ki so uboge in v Ljubljano pristojne ter da je prošnje za podelitev teh podpor vložiti 11 <1 i 111 i o e zlate, srebrne in nikelnate ve- ^ rižiee, medaljone, prstane, za- ^ pestniee, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden + v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje lekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za uatančno popravo jamči. 158_b ^ Ceniki s podobami so franko na razpolago. ^ S' Pod Trančo .štev. 1 J. SOKLlfc v Lj 111» 1 j ani 1 Gledal, ulice štev. 6 1 priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo i po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah jJJ i I O 6 Vh m (L) +-> U O M cž H H rH cd M m d M >m cž m nn potrti zvezek „Pomladnili ■ glasov" upa, da se bode vsestransko močno priljubil slovenski mladini in mla-dinoljubom po svoji mikavni in različni vsebini (življenjepis Valvasorjev, s ■'•J sliko slavnega moža, mična § narodna pripovedka v ver-»3 zib, več povestic, mednje «3 uvrsteno pesmiee, daljša jg. otroška igra), zlasti pa se nadeja prijateljev zaradi „_*, letos mnogo lepše zunanje i8| oblike, (nove črko, barvan SI okvir) in precej večjega H' obsega, kakor druga leta. ® * "j©> v> ^ posvečeni SLOVENSKI MLADINI. IV. zvezek. Uredil IVAN ŠTRUKELJ. f - r Viljema Mkssrdsi III., llllaltergasse), Dunaj, IV., Favnritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike kot: Havelock, vrline suknje , duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nice, vsakovrstne duhovniške čepice. Paramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. IkST Plačuje se tudi na obroke. - Blago po meri je na razpolago. w Ceniki in vzoroi na zahtevo brezplačno. 1> ii ii a j s« k a b o r z a, Dne 31. marcija. Pftpirna renta 5*, Iti* davka .... 98 gld 45 kr. S/e.brna renta 5%, 16% davka . . 98 , 25 „ Zlata renta 4%, davka prosta ... 119 r 65 „ 1% avstrijska kronina renta, 200 kron 97 , 96 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. . 1020 „ — , Kreditne akcije, 160 gld..............370 „ 10 „ London, 10 funtov Btrl..............124 „ 55 , Napoleondor (20 fr.)................9 , 901', Cesarski cekini..............5 , 88'/« Nemških mark 100 . 61 Dn6 30. marolja. Ogerska zlata renta . • Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron 4« državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo..... Kreditne srečke. 100 gld. 8t (ienois srečke. 40 irid. 118 95 148 158 196 98 97 197 70 *ld. 10 05 50 90 25 60 60 50 4 % srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega Križa srečke, 10 gld. , . Kudolfove srečke, !0 gld..... Salinove srečke, 40 gid. . . . VValdsteinove srečke. 20 gld, ... Ljubljanske srečke . ...... Akcije an«io-avstriiske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. Rt. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 109 p.inirnih rnhelinv 100......134 143 18 23 74 51 23 156 2940 gid. -„ 50 . 50 hi. 25 25 &JT Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju pajmanišeza dobitka. Kulantna izvršitev naroČil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" Nollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in »nančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti nnlo^onlh jr 1 avti 1 o. '•I Izdajatelj: Or. "v«n Jineiii. Odgovorni vrr.dnik: Andrej Kalan. »•■•i,. TinkATB«" v Liublistni.