6lT/" r *S ^imo, poglejte n* števil # % 'ova za dan, ko Vaša i \ % ide. V teh časih splošne cen, potrebuje list \ o^ nje. Skušajte imeti na. % $ rej plačano. i i - *o — GLAS NARODA tM sWefislcih delavc&rv Amerffct »emta-eš m Bwwi Qm» Matter Se^um^r t&tk. W >1 the Pw( OffU* M New Htk. H. nator Art >1 Caterer * Martfc M. 187». 1A NEKAJ VEČ KOT 2 na dan dobivate... C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NABAWO0T NA DOM (linatf Mb*, mšdj trn >raniflrt ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA NO 21 - . 21. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 1st, 1943. — PONDEL JEK 1. FEHRUABJA 1943 VOLUME U. — LETNIK LL FELDMARSAL VON PAULUS UJET V STALINGRADU JE BEL UJET FELDMARSAL VON PAULUS in 16 GENERALOV. -NEMCI SE NAHAJAJO SAMO SE V TOVARNIŠKEM DELU MESTA. TRIJE NEMŠKI POVELJNIKI. Slika nam predstavlja tri nemške poveljnike: na levi je feldmaršal von Paulus, ki je poTeljevai-arniadi pred Stalingra-dom in ki je bil včeraj ujet s 16 generali. . Prepozno dospela ponudba za pogojen mir 1 Casablanca, je podrla vsako priložnost za pogojen mir. — Madžarski diplomat je bil kot posredovalec že na poti v Washington. bi rada svet spet ostrašila z bc-ljševiškimi barvami, pred katerim more rešiti Evropo samo ona in vsled česar je v inte , resu Amerike in Anglije, kot Vatikana, da ostane Nemčija dovolj močna za stražo proti komunizmu. . Verjetno je, da je Hoitihy izbral bivšega poslanika za to mirovno misijo iz razloga, ker je prej, ko je bil imenovan za poslanika, "bil 20 let generalni konzul v New Yorku in ima kot tak široka poznanstva in stike z važnimi osebnostmi. Ako bi to rej osiščna predloga za pogojni mir ne bila sprej-eta, bi pa utegnil Ghyka vplivati, da bi se sku šalo potegniti Madžarsko iz vojl ne na podlagi separatnega do-j govora ki bi vključeyal zago-l tovilo, da bi v slučaju zavestni-1 ške invazije Evrope zasedle Maj džarsko ameriške čete namesto j britanskih ali ruskih. Teh sled- \ njih se Madžari .posebno boje| j zaradi grozodejstev, ki so jih! madžarski vojaki zaeno z nemškimi in rumunsikimi ter italijanskimi vršili nad prebivatet-!vom zasedenih delov Rusije, ter nad ruskimi vojnimi ujetniki. V Washingtonu so dejali, da Ghyka ni napravil prošnje za izposlovanje ameriške vize, ter da bi bila taka prošnja odklonjena, ako bi bila vlo-žena. ŠOLARJI V NEW YORKU IMAJO POČITNICE. V petek, 29. januarja eo dobili šolarji devetdnevne počit- •j nioe, da se tako prihrani na ku rivu, ki ga primanjkuje. Šolski svet je pred kratkim odlo-. čil, da se da otrokom počitnice ' zdaj, namesto ob Veliki noči. Kakor se glasi poročilo Over seas Newt Agency, je casablan ška konferenca spodneela tla še enemu ponovnemu poskusu vsi ljevanja pogojnega miru od isitrani osiščnikov. Tozadevne infoimacije so dale osebnosti nevtralnih držav. Ta zadnji poiskus je imel priti v Washington nekako isto časno, kot se je vršila konferenca v Casaiblanci, toda Geo. de Gihyka, ki je bil zadnji madžarski poslanik v WashLngto- < nu pred napovedjo vojne Madžarski, je prišel komaj do Lizbone, ko je njemu, kot njegovim skritim pajdašem zaprla sapo vest o sklepu "brezpogojnega miru" v Casablanci. De Ghvka je prišel iz Budim peste v Lizbono v upanju, da bo tamkaj dobil vizo za Washington, kjer je hotel predložiti idejo pogojnega miiu, na podlagi katerega naj bi ostala Nemčija močna, ker to bi bila edina za- j Učita proti bolševiziranju Evro-^ pe v slučaju, ruske zmage. Kakor je bil De Ghyka namenjen v Wal-fhinigtoin, tako je šel pred kratkim v Vatikan madžarski grof Bethlen, bivši1 madžarski premier, ki je men-' da tudi hotel vplivati na sv. Stolico, da posreduje v zadevi pogojnega miru, ki bi rešil Nem čijo in Italijo pred porazom. Obe novi tipalki za dosego pogojnega miru so končni des-peratni poiskusi Nemčije, ki doznava, da pe ji bliža poraz, pa no onrh, ki so že v mestu, kot begunci. Italijanski fašisti hočejo spravti begunce v majhne j kraje, da ne bo preveč nezadovoljnih ljudi »v mesta, kjer tudi, ne vlada najboljša volja. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja da jesedaj popolnoma uničena nekdaj ponofcna nemlšjka armada 330.000 mož, ki je oblegala Stalingrad, ko je bilo v 20 dneh ubitih 100,000 Nemcev in so Rusi vjeli enega feldmaršala in ž njim 16 generalov. Buči so uničili dve nemški "samomorilni' garniziji v za-p a dnem. delu Stalingrada i Vjeti so bili feldmaršal Frid-rich von Paulus, poveljnik razbite 6. armade in 4. tančne armade ter 16 njegovih genera-ovl. Paulus je bil šele včeraj povišan v feldmaršala in je prvi feldmaršal, ki je bil v teg vojni ujet. Edina nemška garnizija v Stalingradu se nahaja še v severnem tovarniškem delu mesta, toda je tudi zapisana pogubi. . Tako je bila uničena velika nemška armada, ker feldmaršal von Paulus ni hotel sprejeti ultimatum ruskega generala 10. januarja. Na Kavkazu so v teku zelo vroči boji okoli Krasnodarja, kjer je v nevarnosti aemfcka armada 200.000 mol.kajti polnoč no poročilo ruskega poveljstva pravi, da so Rusi zavzeli Ri-jazamsk, ki se nahaja samo 30 milj vzhodno od Krasnodarja. Poln-cČno poročilo tudi narna-l nja. da je padel Bjelorječinsk I ob Armavir-Tuapse železnici,' 17 milj severozapadno od Mai-kopa. . Na severu se ofenziva pri Voronežu nadaljuje in obkolje- • nih je 25.000 Nemcev. Rusi eo * osvobodili 20 obljudenih kra-jev. ( Vjeti nem&ki generali so po- i vedali, da je Štela nemška ar- i mada pred Stalingradom v no-verribru, ko so Rusi pričeli ve- i liiko ofenzivo, 330.000 mož, ne < pa 220,000 kot je bilo prej ved- i no poročano.. t * 'Pravda" s posebno pohvalo omenja generala Vasilija 1 Ivantmča Tvanoviča Žujko-va, j ki je branil Stalingrad, kjer je bilo na obeh straneh 13.000 ' strojnic. Višek bojev je bil 14. novenibra, ko so bili zažgani ' taniki petroleja, ki se je razlil v Volgo, ki je izgledala kot go- ] reče morje. Vojaki so dva te- 1 dna kopali 50 jardov dolg predor pod neko nemško baterijo, ' nato pa so v predor nanosili več tr-oč funtov raznega razstreli- \ va in so baterijo ppa>tili v zraik. ITALIJANI OBLEGAJO ] RIM. Berne, Švica. — Italijani smatrajo, da je Bim najvarnejši kraj v celi Italiji sedaj, ko padajo iz zraka zavezniške bom be in zato se vsipljejo v "večno" mesto karavane ljudi, ki beze iz nevarnih mest in krajev. . 'Mussolini je razkačen nad to laško strahopetnoetjo in dej-sttvom, da ee prebivalstvo Rima sedaj zelo naglo množi, kar povzroča razne težkoče Pričakuje se, da bodo fašistične Oblasti Jloh k«k nared. TWre^e je rekel: "Ruska sila > rnn-pa. toda na- vdahn fern's 5e firena cf7?1o. da ^o navzli« trtnn napadli." Ob desetletnici Hitlerjeve vlade so angleški bombniki obl belem dnevu dvakrat napadli Berlin, ki je zelo zavarovan proti zračnim napadom. Prvi napad je bil ob 11. dopoldne, ravno ob času, ko je nameraval feldmaršal Goe.ing po ra-j dio pričeti svoj govor v prosla-l vo desetletnice nacijske vlade. 'Drugi napad je bil ob 4. popcl-j dne, ko je imel govoriti v ; Sportspalastu propagandni mi-I raster dr. Goebbels. Vsi bombniki, ki so napadli Berlin do i poldne, so se vrnili; s popol-; danskesra napada pa se ni vrnil en majhen bombnik i Hitler pri proslavi svoje ob-, letnice ni gevoril. temveč je ; niesrov razela}= p-ebral dr. Goeb bels, ki je rekel, da se Hitler ;nahaja pri "svojih vojakih." Neko drn-ffo poročilo pa pravi, da se nahaia v svoji tropski tiidnjavi v Berchtesiraden, kier si puli lase zarodi velikanskih porazov na Rupkem. . , iz kate: ih je izsiljeval denar pod raznimi pretvezami, ter po vzročal povsod vedne sitnosti in zapletljaje, ki so dobro služili njegovim raketirskim namenom. . ZADOŠČENJE BELGIJCEM. London. — Belgijsko ljudstvo je bilo na tihem vzrado-ščeno, ko se je izvedelo, da je pri Stalingradu poginila divizija. ki je invadirala Belgijo ob . zri Če t ku te vojne.. Dne 10. maja 1940 je vkorakala š&?ta divizija nacijev v P»el:rijo in Belgijci sedaj upajo, dn ro bili ravno tisti "junak" -oda,i na ruski fronti, kier so Tnoral? stati nasproti odločni j aimadi namesto necborožene-^mu prebivalstvu in majhni an-i madi. Poročilo o uničenin 5e«te nem ^ke difVTzi.ie ?o dali Rusi . RAKETIR OBSOJEN NA VEC LET JEČE. New Yo:k — Joseph (Socks) Lanza, ki je bil svoj čas poznan kot car raket i rje v v ribji industriji je bil te dni obsojen na 7 do 15 let ječe na obtožbo izseljevanja denarja od delavske unije.. Težke kazni ^o dobili tudi nje govi štirje so-pajdaši, ki so vsi priznali, da so skozi dobo treh >t dobivali po $120 tedensko od lojalne unije voznikov, ki pripada organizaciji AF*L. Sodnik Walalce, ki je izrekel . .l^odbo, je pes varil raketirje, > dokčeno kazen v slučaju, da ee kaj pripeti kaki priči, ki je Hlla poklicana p ed sodišče tekom obravnave. Vodjo Lanza sodnik nazvnl "brezobzirnega raket i rja' ki je že mnogo let prežal stalno na delavske unije *DRANG NACH OSTBNr-1943 Leta 1943 se je "prodiranje proti vzhodu" obrnilo nazaj in polomljen nemški vojaški stroj se naglo umika. . PREDSEDNIK SE JE VRNIL V WASHINGTON. (Predsednik Roosevelt se je isinoči vrnil v Washington f svojega potovanja v Casablan- 00 in potem t Brazilijo in na Trinidad. Medtem ko se je prej vedno vozil z aeropianom, se je iz Miami, Fla., pripeljal s posebnim vlakom v Washington. S predsednikom so se tudi vrnili Harry Hopkins, admiral William Leahy, admiral Rose Mclntyre in Cap t. John L. Mc~ Crea. . HIŠNI GOSPODAR KAZNOVAN. New York, N. Y. — Harry Klein je moral plačati sto do-i larjev globe, ker ni dal stano I valcem v svoji hiši dovolj to-j plote. V njegovi hiši živi 61 družin, ki so se pritc-zile, ker ni bilo v stanovanjih nobene toplote. Magistratni sodnik, ki je go 9T">oda*ja obsodil jia plačitev globe, je dejal, da nima noben hišni gospodar pravice, da pri-krajšuje svoie najemnike na toploti na račun vojnih razmer. KAJ BO POMENIL STALINGRAD ZA NEMCE. Berne, Švica. — ONA poroča, da je prinesel' list "Gazette de Lausanne* naslednje dognanje o obsežnosti nemških iz gub pri Stalingradu. . 4 Medtem -ko v Nemčiji pač 1 ni Objavljenih nobenih šteivilk j o stalingradskih izgubah, se pa z gotovostjo ve, iz katerih oikro žij priha jajo vojaki posameznih divizij, ki so bile poslane na stalingradsfco fronto Tako je znano, da-je dalo mesto Hildes-heim blizu Hanoverja nacijem dve diviziji pehote za ofenzivo pri Stalingradu in tistih dveh dvizii ni več. Mesto, ki je žrtvovalo toliko mož šteje 80 tisoč prebivalcev. Iz tega je lahko sklepati, zakaj se naciji boje objaviti stra hovite Številke o izgubah na ruski fronti in še posebej o izgubah pri Stalingradu. PROSLAVA PREDSEDNIKOVEGA ROPJSTNEGA DNE. j New York. — Enainšeetdese ti rojstni dan predsednika Roo-soveleta, je bil po vsej deželi pri mreno proslavljen in dohodki cd raznih plesnih in sličnih sla-vilnih pioslav so šli kot navad-! no v sklad za zdravljenje žrtev otroške paralize. V New Yorku je bila velika; plesna prireditev v ta namen ,ti predstavnikom - Jugoslovanske vlade v Ameriki. - kateri zaooi^tm-ljaio jugoslo-„ "n^Vp nom oršČake. Podoria je bila tudi ideia. da ™ takoi no h^aSVem kongresu. - ima vršiti 22. fpflvnaria v i no^vwme VnrnVp 1-Minuti eVnrme0"« VorifrrfMSfl ^WpncfT. Srbov in Hrvatov. v nedeljo 31. januarja se je t vršil v Arlington dvorani shod, j katerega je priredila Združena \ jugoslovanska društva z name- 1 nom, da se izreče ponovno na- j ia lojalnost predsedniku Eoo- < seveltu in Ameriki, kateri ho- 1 čemo pomagati po tvojih naj- 1 boljših močeh, do zmage nad i našimi sovražniki. i To je pač razumljivo samo ob 1 sebi, ker Amerika je naša nova i i domovina in je vsakemu naj- i prej pri srcu njena zmaga, ki : bo seveda tudi naša zmaga. Ameriška zmaga pa bo imela i še drug velik pomen — od nje bo odvisno marsikaj v preureje-■ vanju sveta. V povojnem sve-1 tu bo vkljiiČena naJa rojstna domovina Jugoslavija, odnosno Slovenija. Iz tega razloga nam » je mnogo na tem, da bi zma- - govita Amerika podprla glasj t ljudstva v nagi stari domovini, - da bi to ljudstvo moglo vsaj po 1 grozni moriji zadihati svo bodneje in zaživeti zares novo ? življenje. i Glas ljudstva, tako govore - vesti, ki prihajajo po podtalnih - potih iz domovine zadnje čase. ;, so pa'tizani oziroma oni, ki - tvorijo Osvobodilno frento in r ki so postavili svoj Narodni i. svet, kateremu načeljuje dr. a Tvan Ribar. a Ta glas ljudstva, ki ima se :i daj svoj sedež v Bihaču, je do-i, bil na tem shodu priznanje ir i- simpatije ter zagotovilo gmot-ne in moralne podpore. Govorniki so z ostrimi in od-tl ločnimi besedami poudarjali. L- drug za druerim, da nas živeli n fnkaj ne bo podpiral klik, ki is rrrej vladale Jugoslaviji in ki i. sedaj rovarijo na vse načine, a da^ 6e povrnejo nazaj in spet zajamejo od vojne zmučen na-^ katereira bi s pomočjo sta-' rih metod zopet nesramno izko- ri^čale. . v Izvaiania govornikov co bH« ''obro podprta od etrn-pi Vp. +pr ni nobenee-n dvoma, da v1 bila a aVd^ne«^ virfpin ?Qnca. da bi Irud&tvo doma do- SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice MariCku pegla—polka Duqneane University tamborlca orkester Št. M575—Terw.inka puUca Na planlncab—valček Jerry Koprivžek In orkester Za tor. cenik In oenc plošč se obrnite na: JOHN MARSICH. Inc., 463 W. 42nd ČL, New lock NAZNANILO. United Yugoslav Belief PuaU. pod pokroviteljstvom A-merican Friends of Yugoslavia, , je odobren od National Budget Committee za War Belief Appeals. Odbor je sestavljen od Coimnranity in War Chests te dežele pod vodstvom Gerald | Swope, v s vrbo pomoči pri urejevanju podpornih in pomožnih prošenj. Sedanja $2,000,000 kampanja v ta fond je bila pred hodno odobrena od President's War Belief Control Board. National Budget Committee za War Belief Appeals je priporočal $1,0,0,000 iz te vsote za War Oh est te dežele. Bilo je tudi oznanjeno da je število direktorjev tega odbora povečano. Novi člani so: Tho-' mas J. Watson, predsednik International Business Machines, ki deluje kot naredni predsed- > nik za Jugoslovansko kampa-■ njo; Fianklin W. Brown, Mre. ► Robert L. Claritson. Mrs. John W Frothingham, Miss Malvina Hoffman, poznana ameriška ki parica in Mirne. SI. Grouitoh, vdova prejšnjega jugoslovan- - skega ministra v Združenih dr-, ?avah. Ostali člani odbora so: t Hamilton Fihs Armstrong. Wil Mis H. Booth, William M. Chad-i bourne, Allan W. Dulles in Hon • Frank L. Polk. Bart Andress - ie narodni vodja tega sklada. 1 Matilda Spence Bowland je pa » pomožna voditeljica. . s ^ Večji del tega sklada bo pre-skrbel bolnim pakete hrane, g zdravil, razne zdravstvene po--j trebečine in specialno pomoč . raznih vret preko 140,000 jugo r slovanskim ujetnikom v zapo-p rih v NeaaČiji in Italiji. Ostalo vsoto se bo pa rabilo za zdra- • vila za jugoslovanske otroke v Jugoslaviji in drugih krajih, in za nujno pomoč jugoslovanskim mornarjem, beguncem itd. ^ Delo za ujetnike bo v večini . izvršeno s pomočjo American • Bed Cross in International Bed Cross, katerega vodstvo jamči, da se potrebščine lahko pošlje ujetnikom brez kakih neprilik s sovražnikom. Delo za otroke bo tudi po večini izvršeno sko- ir zi Bdeči rikž kakor bedo raz-i- mere zahtevale. Kampanja je sedaj v polnem teiku. da se do-i3 ^eže začrtan cilj. Odbor naglasa. da ie to prva obširna ame-ie nška prošnja v korist Jugoslo ■a vanov. Naši naročniki in čitatelji pndetk tako bogat po vsej deželi, da nimajo dovolj shrambe za vse zlato zrnje. * V Younptownu smo tudi dobili novo naročnico in sicer je to rojakinja Mary O'Block — nadejamo se, da bo z listom zadovoljna in bo ostala na&a I stalna naročnica. J Rojak John Premru iz Nonvalk. Conn„ je zaeno z obnovitvijo naročul-Je poslal štiri dolarje za slovensko fio-la v Brooklynu, kar kale, da se strinja I z idejo te potrebne ustanove med nami. * Mary Krosser iz Dunlo, Pa., obnav-| Ua naročnino In pošilja pozdrave av-toHel kolone "Raiglednik'', ter vaetn ostalim pri batu. « Iz Nerade sporoča rojak Jakob Tolas. da ae je z naročnino malo zakasnil, kot ponavadi, pravi, da pustil pa lista ne bo, ker prinaša toliko zanimivih vesti in poročil ter spisov o naši zasužnjeni domovini, ki je padla t roke tlačiteljem. Izraža željo, da bi bila domovina zopet osvobojena — tako želimo vsi in vsi se nadejamo, da naiše nade in naše delo v to smer ne bo zaman. ZAKONSKI PAB DOBI DOBRO DELO — mora biti dobro izvežbana v kuhi, peki in vsestranskem hišnem poslu; on mora znati tudi šofirati. Prijazni dom v Bye, N. Y. Plača od $175.00 do $185.00 mesečno. Zahteva se tozadevne dokaze (izpričevala). Za vse nadaljne informacije pišite na: BOX 95 care of "Glas Naroda* 216 W. 16th St. New York, N. Y. Med naše nove naročnice moremo sedaj prištevati tudi detroitako raja. ki njo Lio Menton — dobrodošla in že-too, da bo postala naša stalna čita- teljiea, ter da ji bo list po volji. * Rojak C. Podboj' iz Quill v Kanadi, je naš slovenski farmer in pite, da imajo hud mraz, včasih celo 50 stopinj pod nič!«, Brrr . . . Kaj take f» v New Torku res nismo navajeni Podboj tudi pravi, da je bila letin preteklo let« precej dobra, toda je tiU bolj težko spraviti v denar, ker je bil da on ne da vsebine očetove (Rudolfove) skrinjice v javnost ■ali zato, ker je vojska in ne mo re do nje, ali pa mogoče name ^ava to tajnost ohraniti do smr ti. Jaz mislim, da prvo je resnica in sicer zato, ker je name •aval iti leta 1939 v Švioo, kakor je poročal Otto, pa ni šel, ker je slutil, da utegne vsak dan izbruhniti vojna in ni se varal. Važno je toi ej pred vsem da se vsak čas ve, kje je Franzl. Recimo, da mine vojska prihodnje leto in Franzl bi hotel pdtevati v Švico, kamor je vsa kokrat nje\geva prva pot, če gre v Evropo, potem je gotovo, da je kaseta tam. Če pa ne bo potoval tja, potem utegne biti res bar seffn slišala pred več ko 10 leti v New Yorku Neki spretni ] asistentki pokojnega časnikar I ia Arttinra BTfifbane. se je baje 'pcsreČilo dobiti od Franzla ne-jko pogodbo (option) za publil Vaciio vseh papirjev in doiku-mentov. ki so v kaseti in ko bodo poklicani strokovnjaki moleli potrditi, da res pristni in j da ie nteala Rudolfova, oeir. Vetserove. (Nadaljevanje prihodnjič.) KONCERT TAMBUSAfiEV. , Brooiklynaki tamburaški zbor - priredi svoj pomladanski kon-i cert na Materin dan, t. j. 9. - maja v Slovenskem domu 253 , living Ave., Brooklyn, N. Y. i Društva so naproiena, da se i ozirajo na ta koncert in istega - dne ne prirejajo svoje zabave. KUHARSKA KNJIGA: a Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV A QQ Stane samo •^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 8trani"^tl Recepti so napisani v angleškem jeziku ponekod pa so tod; v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo sa kuhanje in ae hočejo ▼ njem čimbolj isveibati in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO n« Wast 18th Street Hew York, H. Y § THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE fyj Spkal mani prataaor m Števca* 2 Institute of TeehaoUfy v ai«lettiiil O Qeorj^e W. Barnwell Z No (lede na to, ali ste Me poietnlk, V«b bo ta knjija ^ ^ »elo koristna In mnogo vrtdam. NAROČITE JO PAXE8! C SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY SIC WEST 18th STREET NEW YORK CITY ZA ZMAGO" KUPUJTE VOJNE BONDE iN ZNAMKE DESET LET HITLERJA f6 s V soboto emo "obhajali" deeeto obletnico, odkar je Adolf | Hitler prišel do moči v NemJčiji. Deseta obletnica je prisila j t času, ko po celem svetu divja najkrutejša vofjna, kar jih je te videl svet. Vse človeštvo trpi pod to grozno ^ibo. Pa pri- c šla je tudi ob easu, ko že vidimo znamenja, ki napovedujejo končno amago nad silami teme. 1 . . i Pred de&etimi leti, kc je Hitler prevzel vlado v Nemčiji, ^ jo pričel izpuscati is srvoje črne duše eite, ki danee potapljajo j svet v človečki 'krvi. Še bo mnogo srditih iii krvavih bojev, predno bo uničena ^ nacijska pošast, predno bodo končane njoritve nedokžniih ljudi, ^ predno bo svet o&nila sarja svobode. Aiko pogledamo dobo zadnjih deset Vet e poedtmim ozirom nd Hitlerja, tedaj ae moremo p:pričati, da«o vsi narodi, alaeti ] oni, ki tire ob mejah Nemčije, krivi, da so se tako raašdrile ■ Hitlerjeve temne sile tia v«e kraje.' Vse evoje mržnje do člo- . vsake družbe, vee sov aštve do vsega, kar ni nemškega, vse z obo evoje bolne duše je združil v — bomlbnike, strojnice in j cklopne divizije in se ž njimi vrgel na človeštvo. I>a je do tega prišlo, vemo, kdo je kriv. V desetih letih pa nam je tudi postalo jasno, da Hitler *r.im, ki je iapastil te sile, ni največje slo, temveč njegov nauk — hitleriaean, wled česar ni dovolj, da sta odstranjena Hitler ir r j eg ova vlada, temveč v prvi rsti mora biti ubit hitlerizem 1 i je dedič pruskega militarimna, . Da pride do svojega cilja, je Hitler abral okoli sebe zakrknjene, zagriwene nezadovoljneie, nadarteže in pustolovce ter ž njimd vpeljal kruto diktatorsko vlado. Sklenil je, da z<*radi močno vojaško silo, ki bo vstann oevojiti celo E>vropo. > emške finance pa so bile slabe in do denarja je rao al priti na vsak način. Obrnil ee je do kapitalistov in industrijalcev ter jim dopovedal, da si hod o svoj kapital stokrat in stokrat p »večali, ako se zveiejo ž njim in pricno izdelovati orožje. In 1 apitalisti in induetrijaici ec. mu dali vso svojo pomoč. Podirali so ga v«em in mu dajali denar, kolikor ga je hotel. Tako je v osmih letih nastal vojni stroj, ki nima primere v zgodovini. In s tem st: ojem 6e je odpravil na pohod in v svojeon besu je pomandral in poteptal vse, kar je bilo zgrajenega v stoletjih. Hitlerizem je bil v svojem početiku bolj narodni šovinizem ,kot kaj drugega in je imel za posledico diktatorsko via do v imenu nacijonp.lizima. Po njegovem nauku sme biti v državi samo ena stranka, ki jo je vstancvil Hitler — narodni socijalizem. Ta vladna oblika je našla tudi po mnogih drugih držvah hvaležen odmev in so tudi tam nastale nacijske aii fašistične stranlke, zlasti, ker je Hitler ra®glasil, da je namen nacijev uničiti, ali sa; zajeziti boljševizem ali komunizem. Hitlerizmu pa je padia knnika z obraza in se je po&azal, da mu ni toliiko za to, da uniči komunizem, temveč mnogo bo!j, da si oevoji svet in da bo =vet služil nemškemu narodu, kot nekakemu — mojsterskemu plemenu. . Biti suženj enemu naredu — tega pa noiben narod noče in narodi sveta so se dvignili proti Hitlerju in hitlerizmu. Da nes ob desetletnici, stoji hitlerizem kot preganjan zločinec, proti kateremu kažejo njegovi zasledovalci svoje zobe od vseh strani. In tisoče let nemške vlade, ki jo je Hitler prerokoval nemSkemu narodu, naglo mineva. Hitler je napovedoval, da ie to zadnja vojna, v kateri bo premagane narode za večne čase zaeužnil nearaskemu narodu. Danes vemo. da se nc bodo izpolnila Hitlerjeva preroiko-vanja, temveč bodo njegove prerokbe padle na njegov lastni narod, ki bo uničn in ponižan prav do tal.. Za to nam je dokaz in jamstvo ultimatum, ki je bil izrečen v Ca^aMnnei: brezpogojna predaja! S Hitlerjem in njegovim naukom ni mogoč noben kom-pronr'e! Casablanca breodvornno pomeni, da bo pomlad za zaveznike prižla kot — lev. ca posredovati pri tem, bi šlo seveda lažje zato, ker ga pozna. Povdariti pa moram, da meni uL znano, če Maglica sploh ve, kdo je pravzaprav Franzl, mislim, da ne. Vsekakor je bolje Maglici o tej stvari nič omeniti, če je kaj slišal, bo že sam omenil, saj je zelo zgovoren človek. Večkrat je pripovedoval kako je vlekel na se pogovore raznih oseb, jih je vozil, pa se je delal, kakor da ga celi svet nič ne brigal. Oe bi se kakemu farmerju posrečilo dobiti ga k sebi, bi do-ttfcni pri tem gotove i£oesar ne reškiral. Franzl je delaven in nad vse poSten človek, ki se drži sam za se, ne pije in ne kadi. Trdba pa je, da si dobro zapomni, da mu nikdar ne omenja nič o Hlaibsburžanih, Dunaju,- Zu-richu ali Parizu, razen če Fi anzl kdaj ««m o tem kaj ome ni ali oe slučajno pride pogovor na to. Ničesar spraševati, vendar pa paziti na vse, kar govori. Na kratiko: Vsa prazljivost naj se osredotoči na to, oe bo kdaj kaj zinil o tem, kje je Rudolfova kaseta. To je važno, če se to zve, vse drugo je le postranska stvar. Franzl bo prihodnji januar star 54 let. Ker e tahlega zdravja, se je bati. da ne bo več dolgo. Gotovo je Skrivnostno pismo C GA JE SPREJEL ME. IVAN BUKOVINSKI IZ JUŽNE AHfgRTirB --- Nadaljevanje. ■■—■■• ■ Poiščite njega in skušajte dig c kretno od njega zvedeti,, kaj on s ve o Franelu, oziroma, -kaj je z on slišal o njem govoriti, ko je n bil tam v službi. Mnogo pač v ne bo vedel, prepričali pa se bo- n ste vendar, da je Franzl res bil 1, tam, saj Maglica ga pozna, bo e mogoče tudi vedel, kje Franzl o zdaj stanuje. Vem. da ga je č večkrat oibiskal zvečer tam, ko \ je Franzl delal na Cortland St. \ Franzl je bil namreč elevator j operator in je imel nočno služ- s bo, nekako od 4. popoldne do polnoči. Po 7. uri ni imel dosti s dela in Maglica, če je bil blizu, t se je pri Franzlu ustavil in sta r se pogovarjala. To je bilo čisto i blizko neke slovenske banke, ki ž je baje ni vee tam. — (Sakaer 1 Bank.) i Gotovp bo Maglica vedel o c sledečem, kar bo mogoče kaj i pomagalo. Franzl je imel ne- 1 kega znanca med slovenskimi i faimarji, ki ga je vedno vašbil, i naj se nastani pri njem, kar je < Franzl baje res mislil potem, i ko je izgubil službo na Cort- i land St. Nekalko v istem času i pa si je bil zknnil roko njegov < prijatelj in dolgoletni sostano < valeč, prej omenjeni Nemec Pope. Bad zato pa Franzl takrat ni hotel oditi. Ker je Pope nekako ohromel in v sled visoke starosti ni niikdar več popolnoma ozdravil in je potre-boval pomoči, ga Franzl ni ho- ■ tel zaipuetiti; nekateri ljudje so bili sploh mnenja, da sta oče fn sin okreval, Pope pa je pozneje umrL Takrat, menda pred tremi ali štirimi leti se je podal v , stari kraj. prej omenjeni far-l mar, ki se je pisal Zbašnik ali slično. Pri odhodu je rekel ■ Franzkt: "Ko pridem nazai r greš z menoj magari vza m rs t starega s seboj. Toda človeik j obrača, Bog pa obrne.' Zbsšaafe je umri v starem kraju ali na potovanju nazaj in to je napravilo konec prejšnjim obljubam. Franzl je ostal v New Yorku, j prijatelja sta se oba preselila v večnost. Maglica vam lahko do podrobnosti o tem in kje je bila omenjena farma. Še bolj; 7 bi to vedela moja sorodnicaJ 5 Jenny, por. Logar ali Lorger,| — ali nimam več njenega naslo-£ va. Bili so nekje v kraju Char-. ley Ville ali Oharley Vally, v L gornjem delu države New York ali Maine. . i* Omenila sem to najbolj zavo-* ljo tega, ker to bi mogoče nudilo priliko najti izhod. Pošto n pati pa bi bilo treiba precej dlV - plomatično, da se ne vzbudi v njem «um. da se kdo zanj zani-h ma zavoljo mayerlinske afere, sicer bi bil ves trud zaman. Mi-a ?lim tako: Kaflc farmer, ki frna e primeren prostor, bi ga naj po-bavil, da se pri njem nar?eli, skličuioč se, da je slišal, da se ie mislil naseliti pri pokojnem Zbašnikn. Če bi mogel Magli- -GLAB NAHODA" — New Itrt Kratka Dnevna Zgodba IVAN CAN KAK: Sraka in lastovice je bil srakin pogled zelo svetel in srep. ''Ali si poznala Valenčiča... Franca Valenčiča?" sera jo vprašal. "Deset življenj za eno njegovo, pa je ugasnil tam brez pesmi in zvona, kakor sveča v vetru!" ''Kaj pa je bil po poklicu?" "Jurist je bil." < "Drugače pa. T. ali je bil la-stavica ali taščica?" "Človek je bil!" Tedaj se je sraka raskavo nasmejala, kakor se pač ponavadi smejejo srake. "Nikar ne zameri, ne smejem se tvoji bolesti, sama jo čut.m: Prišlo mi je le kar tako na smeh, ko sem se spominila na lastavi-ce, na tiste, k. so obnorele, ko je planil mednje strah.. To se je zgodUo zadnjicč tam nekje pri Steverjanu, ali kje... milost božja, toliko je zdaj imen, ki ne pomenijo več nobene stvari in nobenega kraja! Gosposko so priblisnile v enem samem žarku izpod neba, da bi se razgledale po svojih domovih. Letele so v jasnem loku, vtomer, vonomer, visoko, nizko, bl.zu, daleč; doma ni bilo nikjer, nikjer niti enega, ne zibke, ne postelje, ne groba Iz puste zemlje je široko zeval črni strah, nad njim so krožile kakor uročene, prosile s tenkim svojim glasom: Kje je moj dom? Povejte mi! — Od jutranje In , od večerne strani jim je z gla-j snim smehom odgovarjala smrt: J Tukaj, lastavica, glej, tukaj je tvoj dom! — In niso se genile nikamor, ni jim prišlo na misel, da bi pobegnile. Padale So, kakoi zrele Češnje z drevesa, popadale so vse do zadnje. Eno sem še videla na svoje oči. da je švignila za frčečo smrtjo, ker je mislila, da je mušica... To se je zgodilo pri Števerjanu, ali kje... Vse do zadnje so popadale zaradi bridkosti. In vendar so imele krila, da bi lahko šle do samega solnca!** "Rekla si, da so obnorele in smejala si se jim naglas!" "Smejali so se vsi, kolikor je modrijanov. Kadar plane razbi-čana bolest navrh plota, se prevrne na ono stran v humor". Zazeblo me je; počasi, tiho, se mi je zdelo, da se odpirajo duri in okna. "Pa kaj si storila ti, o j sraka, v teh časih, ko so lastayice pogrnile od gorja?" * Pogledala me je svetlo s svojim edinim, srepim očesom. "V topli izbi sedim in čakam strahov... Pa kaj si storil ti, oj človek?" (DtiplAL Prvi lord angleške adminralitete, Alexainier, nadzira ameriške mornarje v nekem pri-. stanišču na severnem Inskem. MONlHAY, FBBIL 1, 1943 ANGLEŠKI ADMIRAL MED AMERIŠKIMI MORNARJI. TOTANOVLJKH U lM 25NTŽANA CENA sa koračnica SOLDIEJtS ON PARADE Ker fell, dm se Hm bolj nuUri «s PIANO HARMONIKO koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. trrrj W. Koprivi«* -nreifl x falolnlkom, dt rajski lahka 4obt skladbo po zniiani ceni, to je Sedaj 35c Dve komada na 79 eentor. Naročite lahko tudi prt: j Slovenic Publishing Ca j 216 Wert 18th 8L, New I«* I., Blagapokojni Selimo, naj v miru počiva, ostalim pa krtka-mo naše iskreno sožalje. "SPANISH Jn Z9 UEB8QKS" — £pn»- ^ina T 30-Ub nalogah. — Sjpaaske-wo-;leSka slovnica. — Spisal je je K. D. L' Certina. Ta knjiga Je popolna Id prav nič P*t* > mjnana. Od prve do aadnje strani Jo p popolnoma Ista, kot jo je pMMJ utpixal tej pri prosti Ktapajevalnl UMtodi >em rorints |K>main. ds se lahko na~ »flti* ftimnWinp- To praktično uče&je Ima kar najmanj '■•-zanimivih In sa pletenih alasulBalb rmvii ter vas wM brati. novorltl in ra-■jnjftl špansko Corlntovo kratko metodo ao odobrili i<*itp|ji. profemrji. fcHe. postantRtra In ksjortne tvnlke po eetem asaitn I* ' Taktično, pri prosto In anpetoa. Prodanih je htlo fa> nad 2.060X100 '"••rtinnTlb knjig. fie vr* tn knjHot aantmiva. Jo lab «t.i naroČite pri KXJTOARXI ^T^VENir PPBMHH-fVO COBTPANT. 21« Weat iRfh Htr»et W Vnrk x r _ U- mmn ti - vila postala veljavna z dnem 10. oktobra 1942 Po mnenju '. auleiterja Reinerja je s tem takozvani 1*Kranjski pitoblem" iefinitivno rešen. Obenem je bilo na teh sejali osnovano vzgojno društvo za Kranjsko, katere prosednik postal kranjski državni pred tednik Wotaegger. Podpredsednika sta p ofesorja Eichinger n Kranzbever ROJAKINJA UMRLA Pretečeni petek je umrla v Brooklvnu znana rojakinja Mrs Katarina Delach. Pokojna je bila teta znanega rojaka Jafik Piškurja. Bila je večletna članica društva Marije P magaj. i Pogreb rdo Juvsnee —\t MLADIH UST, BBO«d abarl ........ ........ * '*4er Jereb—OSEM ZBOROV (n- iki n netanD.........— J* __ Moški zbori *KAR DJV: . Bartlea; OJ. moj ioeel «a io»; 1 Kan -mk, Caatje, dm t ras paJ-demo ..........—.........Ji «KMl DEV: Prečno, ljubca moja; Ko ptUl-ea oa tuje gre; Sod: Moj očka ma konjiaca dva; Dob»r aem pisemce; Slovo; Ja v pihnila tu* H H3MIL ADAMIČ. • Modra derojka (belrArmnJska.. 29 Vso noč pri potorl ...........Jp Jnrjev* ......................JS Hodi Micka damo; Kaj dro«e-«a hoCcn; Kdravlaa ........JN VASILIJ MIBK la A. GBOBMING: . VetrlC: Pa Kradlo« ..........M KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, How York, H.Y. 8 POTA Ko to pišean, je v Minnesoti od 30 do 40 gtopinj ped ničlo, tako, da led od mraza poka. Jaz ždim, kot bi se reklo, v St. Mary's bolnišnici, kjer se, jdkar sem imel več operacij in drugih nadlog z boleznijo, počutim kar doma Ker nisem ve£ spccoben za daljne pote vanje, se podnevu kratkočasim z urejevanjem svo "e zgodovinske zbirke, ponoči I pa mirujem v hotelu. Poginih pošiljatev ne dobivam v bolnišnico, ampak na d-eneral Delivery, Duluth. "Minn < To radi hitreje dobave pošte. ^ Taka j ^em stalno x 90 centov. in ee ddM pri: SLOVSNie PCBUfifflNG OO. Ill Wat lfith Mew Yerk Irieveiand. Anton Bobefc. Chaa. Ikat linger. Jac.ib Kcanlk. • Olrard, Anton Nagod* retrain. I ioni* Kalanf. into KiinU* l«4Ugatova. Anton Klkall oaHOON: Oregon Cltj. J. Cottar PBNNtJILVANlA . Beeseaser. John Jerolku Onnenanjrh. J. Brenvae Corerdale tn okolica. J os Ps^rne1 Export, Louis SnpaaCM Firrell. Jerry Okorn forest City. Math ft east* Wr. Blodnlkar Oreensborg, frank Novak Homer City. Fr. Perencfaak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Jetaa Pelnat* Krarn, Ant. TaokeU i.oaerne, Frank Bailors Midway. Joua Sost Pittsburgh In okonca. Pklllp Prega Bteeltos, A. Hren Tortle Creek Pr SeMfrsr West Newton. Jc^enb Jovan WISCONSIN. Milwaukee, Weal AlHs, Pr. Okafc Sheboygan. Jeespk Kafcsi A" TOMI NO: Bork epilogs. Leafs Tasefcar DlaiaoodvlUe. Jos Bol tea fsak tastapalk Izda patrdlta sa ev« katera je preje!, kart spa Iks U#i "'filmi CPtifl "VUl SAtOPt TAL«. JBNLA: San Prancleru. Jaesk l^saabln *>LOBADO: Poehic, Peter Cutis. Wueeotmrg. M. J. Bsrrt INDIANA; Indianapolis: Fr. Markioh ILLINOIS: Ohlcagu J Be*«H lUcaro J. PaMaa Chicago, iBasr« ic Illinois i io41*i, Jennie Banblck I4S Halle. J. Spelteb Masco utah, Martin Dole^tc North CblcaK« la »aukeean. Ma*« •I at** MABXLANU: KttamUler fr Vodofttvee MI OHIO AN: Detroit. L. Plaafear MINNESOTA. Cblsholm, J, Lokanlch Ely, Jos. J. Pea bel Kreleth. I>«ut» Uoo*« ..illlbert. Lends Vesaei HlbbUig. John Povfls MONTANA: Boondup, M. M. Pastas Waaboe. L. Ctaaapa NUBBAHKA• Omaha P. BroOertes VBW TOBK: Brooklyn. Antheny Bvet »owaada Marl WWwtafca .Little rail« Prank MmU Worcester. Peter Be* omot Berbsrioa, Pvaak Traks _______= VA2NO ZA NAROCNIKF. Poleg asslova le razvidno do kdaj Imate plafiano naročnino. Prva Atevlika ponen> roeset. drugs dan ln tretja pa leto. De nam prlbra nlte nepotrebnega dela in srročkov, Vre prosimo, ds n kuga t* naročal ao prsvočasno pwravneti. PeMjlte naročnino oararocat nam aH jo f«a plačajte usVnn zastopnike v VafteiL kraja ali pa kateremu Ime4 •stropnikov. kr.Jlh Imena so tlskans m debelimi črkami ker so upravi-^enl ohinkatl umi dniae naselbine, kjer je kaj naMh rojakov nas* tenlh Ksmopn k bo Vam Isročll potrdilo as .ilstanr naročnin. že vajen teh strahov? Pozabi nanje in ne bo jih več-! Stori kakorl tisti kmet, ki so ga klestili z go-rjačami, pa se jim je smejal na-l glas. — Čemu se krohočeš, norec, kaj te prav nič ne boli? — so se čudili razbojniki. — Saj ne tepete pravega! — jim je veselo odvrnil. . .** Takrat, ko mi je sraka tako povedala, sem jo postavil predse na mizo, da bi se pomenila brez težave. "Poštena in usmiljena je tvoja misel, o sraka, ali za tolažbo je pregrenka! Duri, glej, so zaklenjene, okna, glej, so zastrta in zadelana; toda ponoči, ko u-pihnem luč, se odpro tiho duri in okna in zdelo se mi bo, da ležim pod milim nebom na pokopališču. Tam ne počivajo samo tisti ki so mojemu srcu dragi, noleg njih počivajo tudi vse moje mlade mi5li, moja upanja t njimi. Ponoči se vzbude moji dragi, prisedejo nemi k men:, to-ž:'to mi brez besed svojo bolest; vzbude se moje mlade misli, moja vesela upanja; bleda lica imajo, žalna oblačila nosijo..." ''Tudi meni se prikažejo časih taki čudni strahov:!" je rekla sraka in povesila glavo. "Zadnjič, ko sem bila komaj napol zadremala, sem se prestrašila vzdramila se in ugledala sem jih tristo. Tristo jih je bilo. Vsi mladi in zdravi, solnca veseli. Zdaj ni nobenega več, toliko da je še spomin. Zal mi je posebno za enega med njimi; tako čvrst je bil, tako prešeren in predrzen! Ni bil moje žlahte, ne moje sorte,-ali rada sem se malo poigrala z njim. Jurček mu je bilo ime... Jurček NegodaF* "Kaj pa je b:l po poklicu?'* "Po poklicu je bil vrabec. Vsi so bili vrabci, vseh tristo. Sedeli so na lipi, svatovali so, ali kaj, pa je iznenada treščilo va-nie in komaj da se je še perče vilo v črnem dimu..." Ozrl sem se malo vstran, ker Kolikor poznam živali, velikih in malih, ima sraka med vsemi največ humorja. Ta njen humor je grenak, poln žolča in ujedlji-vosti, rezek je in neusmiljen, kakor sama resnica; tisti humor je ki izvira iz stoletne izkušnje, iz samotnega premišljevanja in ki ga je blagoslovilo trpljenje. Moja araka je nekoliko pohabljena, ker se je bila pomešala med ljudi Ln njih spletke ter jo je doletelo, kar jo je moralo doleteti. Prinesel mi jo je bil popoten človek; vsa nebogljena je bila, krvava kepa, zmršena in pomečkana; toliko da je še malo brcnila z nogo, udarila s kljunom. Zdaj se je za silo popravila, pošepava že, kolikor pač more, po izbi in pred hišo. Ena pe-rot ji skoraj čisto manjka; ostanek visi nizdol in pometa po tleh. Tudi enega očesa nima; drugo pa je zelo veliko in svetlo ter pove, kar je treba povedati. V teh časih, ko sem sam in zapuščen, kakor še nikoli, v teh časih, ko je človeka strah, da bi govoril s človekom, mi je njena beseda božji dar. Zgovorna res ni posebno, ker je preveč zamišljena in samosvoja; toda karkoli reče, je brez laži in zahrbt-nosti, je žebelj, ki udari tja, kamor sodi. Primeri se mnogok-; daj, da ne razumeva natanko | drug drugega, ker sva doma iz 1 svetov, ki sta si nekoliko narazen, in ker tudi najina govorica ni- čiso ena; vendar pa vselej vem, da beseduje po pravici in da nikoli ni podobna materi, ki laže otroku, zato ker misli, da je ne razume. Kadar mi je najbolj hudo pri srcu, pride k meni. Primaje se, nerodno poskakovaje, vzdigne glavo in mi pogleda naravnost v lice s svojim svetlim, rjavim o-česom. Tako se zgodi posebno pod noč, ko začno trkati temne misli, težke sanje na okna in duši. "Kam si se zamaknil?" vpraša to njeno svetlo oko. "Ali nisi "GLAS N ABODA" - Sew lot , UOMXAY, FEKR. 1, 1943 T——-. Ml ■ -I I ____ TOTANOVLJKH L. 11 NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ... rn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorfen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam mtmisi •«&<* * um j»d , v « ^^ slik —— BtlhoHif barruM dlk« dežel, provinc—navaja površino, u mri* je uho popoln., ST* » m-prebivalstvo, glavna mesta in potrebBa tek0,n p* ,. \ldjafen! m nanaalednji zemljevidi: — svet. kraj na zemljevidu. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ab libra- . hu vojne), Antfe£k» oto*Je, Francija, K«. Seznam mest in trgov-navaja • 'U«. Italija, Šviea, Hoiandska, Belrfja. Sved- i • • Norvefika, Danska, Volja sovjetskih socja- ime kraja, okraj, m državo, pre- n«tifoih rrpubiik, Boi^amka, RnmWka. jofl bivalstvo in kraj na zemljevidu. j****- Albanija, Atija, Turaja, sinja, Lebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko atotja'tn Zastave vodilnih drŽav—V pol- Mal^ld pol«*«*, Indija, Boru«, Kitajska, Ja. , , - pomka. Pwlflk Jnfna Amerika (severni det), mh barvah, vsega 8kupaj 5o; ce- *rfna Amerika (Jninl del), Afrika. Severna la vrsta narodnih barv. ^ * ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih rado- SEDAJ vednost nima obzorja Jk Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen /I ■ H . reSiti marsikatera nasprotujoča si rpraAanJa, ■ii ■ M Cf}JltO\ Id nastanejo r raanib razgovorih. Strani so A skladih svetovnega znanja ln podajajo rma- sežnort zemlje, prvine sončne** sestava, pokra- PO POŠTI Jine la tfoboOlno oceanov in Jezer, dolgost naj- rtaljaih rek in prekofK>v, povrflno po«rUritnlh V URADU - 35 CENTOV otokov ln Tt*nkotf *vetovn!b gora./Tn so odgo- _ »orl na mnoga dnnaSnja vpraHanJa. mmiiih« mi ||| ^ ^ |fT[I| ^ n< fmi i mu ■■■»— U-—- 48 VELIKIH STRANI NaroČite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Sobotne misli Pise: IVAN BUKOVTNSKJ, Pittsburgh, Pa. domovine Slovenije. Njega poznajo skoro vsi ameriški rojaki, če no osebno, pa po njegovi vihknjigah in spisih. Kako prva dva, talao tudi on je prispel v to deželo" kot mlad, 14 ali 15 letni fant, skoro s praznim žepom, ali upanja polnim srcem. Začetek je bil taža-ven kot vsakega priseljenca, po skusil je razna dela ter slednjič odkril svoj pravi talent, in postal po svoji samoizobrazbi skoro brez vgakih $>1, priznani pisatelj, In kako plodovi t, saj je malo več ko v desetih letih napisal zraven manjših brošur in številnih člankov v tednikih, in mesečnikih, nič manj nego 9 knjLg". "My Almerica", "The iHones in Antiqua," "Cradle of jLife", "grandsons", "The Native is Return," "Laughing in i the Jungle'* 'Two-way Pasage,' in "What is Your Name". Osobito s knjigo "NativeIs Retnrn" katero so mesečni knjižni klubi izbrali za svioje člane za en mesec kot najboljšo (tudi na Angleškem) se je kar čez noč proslavil v angleškem knjižervnem svetu. On je kot pisatelj deloma realist, deloma kot praktični idealist. Prvo zato, ker kot bister opazovalec nam slika s peresom življenje, kot je v resnici, in drugo, ker on ni loot sanjač, da bi propagiral kake blesteče, toda neizvedljive utopije, pač pa zdrave ideje in nazore, ki so lahko izpeljivi in v korist človeški družbi, zlasti širokim delarvtfcim vrstam, za katerih pravice je vnet borilee. Kdor se zanima za njegov lastni življenjepis, naj prečita kn jigo "Laughing in the Jungle", ki se dobi skoro po vseh javnih knjižnicah. . Pup in in Tesla nista več med nami, ali zapisana bosta v zg-o- (bvini znanosti z zlatimi črkami in živela v svojih delih in iznajdbah do konca človeške družbe. Adamič pa ima pred seboj bodočnost in upati je izpod njegovega peresa št mnogih 'književnih umotvorov. Citajoč poročilo o smrti slo-veoeiga iznajditelja Nikole Tesla, sta mi stopila v spomin še druga dva svetovno znana ameriška Jugoslovana. Prvi je profesor Michael Pupin, kateri je zagledal luč belega dne ravno ob polovici prejšnjega stoletja, 1850 v Idivoiu na Ogrskem blizu srbske meje, ter se priselil v to obljubljeno deželo kot 15 letni fantič, dobesedno brez centa v žepu. Ali imel pa je pohlep po neumornem delu, prizadevanju in vztrajnosti eden najbolj znamenitih učenjakov in iznajditeliev na elekt ričnem polju. Njegova najznačilnejša odkritja so zlasti v območju tele fona in radijske umetnosti. Ka-daifcoli zavrtite gumfb vašega sprejemnega aparata v namenu najti pravo dolžino .radijskih valov za določeno oddajmo postajo, deluje naprava narejena na principu njegovih električnih resonatorjev. In njegovi iznajdljivosti se imamo zahvaliti, da imamo dan danes tako ceneno telefonsko postrežbo. On je istbtako so-iznajditelj vsakomur znanih žarkov ki igrajo tako važno vlo go v današnjem modernem zdra vil-stvu. Prav uspešno X-ray fotografijo na človeškem telesu je napravil leta 1896 V letu 1923 je napisal zelo zanimivo knjigo, svoj življenjepis ali autobiografijo pod imenom "From Immigrant * to Inventor", za kar je prejel PuKtzer-jevo nagrado. To delo je bilo pred par leti priobčeno v prevodu v Glasilu K5KJ. Tek svojega ptodonosnejra živl jenja je končal leta 1935 kot nrofesor elektrotehnike na Columbia univerzi v New Yorku. --------I Tretja oseba v tej odlični ameriško jugoslovanski trojici je naš Mr. lic u is Adamič. Pn-pin in Tesla sta bila sicer zavedna Jugoslovana, arrrpak Srba, dočim je Adamič nase gore list, naš človek, sin na5e ožje Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za na r» vn Neverjetno, toda resnično je, kako važijk) vlogo igra ravno številka 7 v zgodovini človeštva in v današnjih dneh. Naj navedem .samo nekaj primerov. _ Teden ima 7 dni Trikrat po 7 je, da postane človek polnoleten in se lahko ožežni brez privo litve tstai^Kev. 7 sv. zalkramen-tov imamo, 7 poglavitnih grehov, 7 telesnih in 7 duhovnih usmiljenja, kot smo se v Rtarem kraju iz katekizma učili, 7 poslednjih besed je Kristus izrekel pred svojo smrtjo na kri žn, egiptovski kralj Faraon je i?anjal o 7 suhih in o 7 tolstih kravah, ki so premenili po Joše-fovi razlagi v 7 dobrih in 7 slabih letin. V starodavnih časih so potnike opazovali na sedmera čudesa sveta. L The Piramide of Egypt; 2. The Pharos of Ale-Walls ofxandira; 3. The Walls of Hanging of Babilon; 4. Ike Teomple of Diana at Ephesus; 5. The Statue iof Deus at Olympus; 6. The Mausoleum at HJali-carnasisus; 7. The Colossus of Rhodes. Od teh 7 čudee je o-stalo do danes le no: Egiptovske piramM-e. In v srednjem veku so napravili Seznam drugih 7 srvetovnih eudoiv: 1. The Colosseum at Borne; 2. The Ca-tamibs of Alexandria; 3. The Great Wall of China; 4. Stone-hence; 5. The Leaning Tower of Pisa; 6. Porcelain Tower of Nanking; 7. The Mosque of St. Sophia at Comstantinopol. 7 poslonij na svetu je, ki so viWta 700 čevljev ali več. Metropolitan Life Bide, v New YoTku 700 čevljev: Woolworth Bldssr v New Yorku 702 čevljev: RCA Bldg v New Yorku 850 čevljev; j.Baaik of Manhattan Bldg. v New Yorim 836 čev- V knjigi Je natančno popisano lir- ijenje posameznih živali, Uredili na : «uhem, t morja in ▼ sraku, tako da , bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral e velikLn zanimanjem, ker bo t njej naSel marsikaj is Življenja divjih 21vaU. kar mu dusedaj Se ni bilo znana Prvotno Je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je slednjič Izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem Bkrčenjn prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so ix>ptsane živali, ki trn polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE HIB H, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ima 778 rtranl. Velikost knjige Je 9 x 6 intrv. Knjiga opisuje sesa vre, ptiče, ribe, kače ln živali, ki so ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno n zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO 'LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 j NaroČite pri: KNJIGARN! i Glas Naroda 916 WEST 18th STREET , RT YORK AMERICAN WILD LIFE ljev; Eiff€i Tower v Parizu 784 čevljev, City Hall v Fiuladel-hia ,Pa., 10466 čevljev in slednjič Btnpire State Bklg v New Yoriku, najvišje poelopje na sve tu 1248 čevljev. 7 jmookih je potreba, da so koe eni ženekr glede jeaične "umetnoeti'* in tako dalje IPa ozrimo se v našo lastno dobo. AH i nimamo ravno 7 mož Sd praktično vladajo svet, drže v rokah usodo skoro celega 6k> veštvft-ter vodijo sivetovno voj no. Na nasi strani Roosevelt, Okurchjil, Stalin Chiankajšek, iir na sovražni strani; Hitler ^foseolrai, Uirohito. Akk> bi se le enemu izmed njih primerila kaka nesreča, bolezen ali smrt, bi se laliko smer svetovnega po ložaja popolnoma zaobrnila. Eni pravijo, da bo ta vojna trajala tudi sedem let, da bo za vsakega teh mož eno leto prelivanja krvi. Četrto leto že teče vojna, torej še druge tri. Nebo naj nas t epa obvaruje, eitser pa bomo videli, (kot pravijo slep- ———^— x 4 Vi inčev—384 strani KVIŠKU SRCE — (M. 355) Cena 75« X lnčev — 224 strani ___ T belem cel«Udu x (Ker ae nam Je poaredlo dobiti te Cena 75 centov ^^ ^ Mlo nlKkl ^ jth KVIŠKU SRCE—Stv. 415 1,1,11 moremo po /*ort o- !( z 3* inčev — 224 atrani cnafeni oenL Zaloga pa ni powbno Cena TO centov reUka, rt to Jih naročite čimprej, I RAJSKI GLASOVI - (&L 4M) ^ v'm 50,00 ®°»l> * nJim! po- x 4 1 nCev — 280 atraal *treil-vatevSi 8v. KHiev P«t | | f | Cena (lil " HSfx^V^Ju«. Angleikl molitrenlld: S vatevil 8v. KrUev Pa« . Cena tLM MLADINO) NEBESA NAS DOM — (it. 415) KEY Of HFavk* 2* X inčev- 384 inčev „ ) j.___ __ .............. J|l | Cena 75e v nanje tesano ......... ,f| Slovenic Publishing Company 2H WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. OTOKin STRUGA Spisal: Dr IVAN TAVČAR. tt ■MaBUinnaaMiWMti atiiiu iufuui:uiiu ^limm' ^^ «m».iBHHiiwiffat;ir«aMti»tiWMBtffBin: t^aai Vstal je ter urno odšel. Grof pa je strmeč gledal za njim. Tali o hitro je govoril, da mu Hi mogel v besedo seči. In to, kar je govoril, je bilo tako čudno, taiko silovito, da je Egonu pi etresio vse možgane. Sklenil je roke ter dejal: **Moj Bog — in to je baroni" Glasno se je zasmejal. "Kakor pea ga premlatim, kjer ga prvič zalaaim. Kakor psa!" * • • Drugo jutro po lovu, popoldne, so sedeli baron Bontoux, viteza Trda, oče in isn, ter grof Egon v senci pod košatim ko-Maujem. Ženstvo z blaznim baronom Nebelbergom je šlo na pisoie v Stxmol^ki grad k ondotnemu grofu. Lindenholz pa * risal v gomdu. Srebali so črno kavo in posili drage cigare, da se je dima aromatični duh raatširjal po senci. "Prijatelji," je izpregovoril baron Bontoux, "prijatelji, < gi mi prijatelji, ali ne čutite ničesar?" •'Kaj naj bi čutiii?" je odgovori! grof Egon, "oe ne neo-e resnice, da si ti silno dolgočasen človek, moj dragi." "Vidiš, duša," je dejal baron dobrovoljno, "ti si tučas va tukaj, napravil že toliko vodenih dovtipov, da bi ta preplula otok in grad, če jih i2pustiš v njo. Aii vendar, pi jiit d j, vi ničesar ne čutiteT" Z;uspano je pogledal po vrsti vse. Ali v istini ničesar n^ čutiž trdi moj vitez, in vi, mladi * in ti .«labi vojak, ki se kličeš za grofa Egona! Pri vseh \;o\\!i ali ničesar ne čutite?" Zviral se je po Litolu, puhnil dim skozi nosnice in raztegnil roke. ?vfoj Bog, ali ne čutite, da postaja to življenje dolgo- i . dvakrat dolgočasno f" " Popihaj jo čez go;e! Xo, pa ti morda gospa še ni po- - mesečne plače!" je vpra-al vitez Trd liudo-bno. . ■Kolena du?a! Ne vtikaj se v zakonske moje razmere. ' -o bile drugačni časi, ko je prrof Milan 5e živel!" Tn kakšni >o bili časi teiJaj?" se je oglasil sin, vitez Trd. "lV.bri časi, pram vam. dobr ra i. Ali jaz sem žejen, i žer.-rva ni doma. Take prilike še ni b!o gospodje!" f Egon je pozvonil, ter elugi, ki je ročno prihitel po eeni stezi, ukazal, naj pi-inese vina. Pričeli so piti in t ii ^o mnogo. " Tn kako je blo tcnlaj, ko je grof Mlilan še živel?" je vpra-i «xlaj tudi ^tari vitez Trd. Bil je radoveden kakor ženska. "Dobri časi so bili tedaj, prijatelj, in vsak trenutek moraš <> žalovati, kla nisi gr:4 takrat starih svojih kosti na tem Otoku. "Xisva se rada imela," je odgovoril oni kislo. t. "Saj pa ti, predragi mi vitez, tudi niti človek, ki bi se prilegal takemu duhu, kakor je bil grof Milan." In baron Bontoux je lahno izlil kupo vina v svoje grlo. 'Mene pa je rad imel1 In vsaiko pomlad, kadar mu je ,'ospa grofin ja delala skrb t, ?va jo popihala tu sem. Vsa Čast n; ši grofinji. Ali v zaikonu, gospoda je imela svoje težave, t-vij me umete vsi, kaj hočem povedati. Imela je svoje težave, ■"Kaikor jih ima, recimo, tvoja gospa!" se je oglasil grof Eg-on. . "Tudi dolbro, kakor jili ima, rewdmo. moja gospa. Ali grofinja Ana je imela evoje težave in je mtičila grofa Milana z ljubosumnostjo in z enakim nadlogami. Kadar pa je bila p esitna — odpustite mi izraz, gospodje — sva se splazila tam gori po zavitih stopnicah v eteflp v tisto malo Sntmnato in vina .-va si daila prinesti in pila sva, ni portippila v sladlko to mojre vse oskrbi. Oj, to so bil časi!" Ijeno se je naslonil v stol, gledal proti nebu in izpušča! oblake iz ust. "In kako je bilo s tisti ljubeznijo?" je povprašal Egon. "Kako je vse tisto prišlo? Ti bedeš brez idvoma kaj goto-Tega vedel. Saj smo med seboj, in taka stvar se rada posluša. "Aha, tista ljubezen, tista ljubezen," je dejal baron, ki so ir.u bile vinske moči že stopile v možgane. "Tudi tisto vem. t bogi Milan! Prišlo je vse, kaikor huda ura, hitro, nepričakovano. Moj Beg, kaj pa da vem!" Žalil si je vina v grlo. Drugi pa so radovedno napeli u=esa.. Prišlo je kakor nevihto, hipoma in nepričakovano. Spo-^ li je bilo, in kljunači se ravno pcvračuvali z juga. Lrp ■e bil. Milan je imel nekega liisa^teiga psa ki vam je stal, nr kip. In nos je imela ta žival, gospodje, tak nos, je že na sto korakov čutila perutnino! Dobra, krasna, le-rgn denarja vredna žival vam je bila." "Vraga! Pusti psa pri miru in povej, kako je prišlo pot m!" se je ujezil grot Egcn. . "Počakaj in ne jezi se! Kljunače sva hotela streljati t r iszila tam po olšju proti Strugi. Po gozdni stezi pa je r ma pri&a nasproti gospodična iz Struge. Kakor gozdna vila je bila. V roki je ro=ila široki svoj slaorunik, v lase pa si .]• bila vpletla divjo bel -rdečo rožo._ Kaikor srna je plašno la nn naju. Čez ntžni obrazek se ji je razlila divna rdečica, da vam je bila nebeško krasna v svoji nedolžni lepoti. No, -•) : v t ste, iaz sem človek, ki je že od nekdaj .pazil, da si je ohra : 1 zakonsko svoio zvetstobo. Ali toliko vam pa že prvem, ■ .i jo tedaj p - želje nje preplulo v^e žile. In tudi grof Milan zngledal v njo, vsa duša mu je silila iz plamtečih oči. V - tem trenutku ara je zadela usoda. Že v istem trenutku je bil T.U.jen, in odprlo se je brezdno, ki ga je potem požrlo. Vse :■? trepetalo po njem. A bil je kavalir, rojen kavalir,'pravim yam, in ženskam nasproti se vedel kakor med in cvetje. Ta-iioj je predstavil mene za grofa otošSkega, in sebe ne vem že na kako ime. V trenutku smo bili v živem razgovoru. In Če ate« poznali grofa Milana, tako veste, kako je govoril, kadar je hct£l ženski ugajati. Vse se je lesketalo in bliskalo; dovtip je hitel za dovtipam .tako da je dekle, ki je prišlo tedaj ravno iz samostana, z mokrimi očmi zrlo v njega ter vidno se-' salo v se vt-ako njegovo besedo. Pri ločitvi ji je poljubil | belo ročico, ki se je, in jaz sem to dobro videl, tresla v njegovi. Lazila sva .potem po gozdu okrog. Kliunači so frfotali pred nama, ali streljala jili nisva. "To je ženska, Bontoux! Ali sj videl, kaka ženska je tol" — ^ (Nadaljevanje prihodnjič.)