Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XV., štev. 61 LJubljana, četrtek 15. marca 1934 Cena t- Din UpravoiStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. tnseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11- — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt. 2. — Telefon St. 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Rimski sestanek V Rimu so se sestali voditelji treh držav, ene velesile in obeh majhnih preostankov nekdanje dvojne monarhije habsburške. Skoro komična kombinacija to," kako se rimska politika, ki se je sploh mogla ustanoviti šele, ko je s francosko in potem s prusko pomočjo dosegla emancipacijo, če ne naravnost osvoboditev od Dunaja, kako se ta politika danes trudi, da v konkurenci z Nemčijo in deloma tudi s Francijo zavzame dominanten položaj na istem Dunaju ia v Budimpešti. Torej prilike dovolj za sentimentalne historične reminiscence. Ampak samo prilike; potrebe za taka premišljevanja ni. Vrh tega se pozornost obrača drugam, saj se ves čas, odkar se je napovedal sestanek med Doll-fussom, Gombošem in Mussolinijem, obravnavajo pred vsem vprašanja, v kakih odnošajih je z novo situacijo — Mala antanta. Zakaj da so težnje, ki jih imaio inspiratorij razgovorov med Dunajem, Pešto in Rimom, pač neprijazne poziciji Male antante, o tem nihče ne dvomi in ne more dvomiti, dasi se skušajo v tej ali drugi obliki maskirati. Zelo je značilno, kako interesantne in, skoro bi mogli reči, nekoliko senzacionalne vesti so se pravkar pojavile iz nemških virov glede odnošajev do Male antante. Kar naenkrat so namreč vedeli ▼ Berlinu, četudi so si seveda dali »poAide<. Pariz, 14. marca a. Po naredbl poštnega ministra bodo govor Mussolinija, ki ga bo imel v nedeljo dopoldne v zvezi z rimskimi razgovori, prenašali v francoskem radiju. To bo prvič, odkar je fašizem na vladi, da bodo Mussolinijev govor objavljali po Franciji in radiju. Gombos pri nemškem poslaniku Rim, 14. marca. e. Zanimivo K da ee te madžarski ministrski predsednik Gomboa danes sestal z nemškim poslanikom v Rimu von Haseelom, in sicer neposredno po razgovoru 1 avstrijskim kancelarjem Dollfus-eorru Smernice avstrijske zunanje politike Rim, 14. marca. AA. Avstrijski kancelar dr. Engelbert Dollfuss je dal dopisniku Agencije Štefani intervju, v katerem je med drugim dejal: Politično needinstvo, ki predstavlja eno izmed najbistvenejših karakteristik sedanje Evrope, nam prinaša dan za dnem nove skrbi. Tem bolje se zato počutim ob misli, da imam spet priložnost dati roko prijatelju, s katerim me vežeta ne samo skupna volja po miru in težnja po ustvarjajočem sodelovanju, temveč tudi osebne simpatije, ki so še okrepljene s čustvom hvaležnosti za razumevanje, ki ga Italija kaže za življenjske pogoje in potrebe Avstrije, ter za trud, ki ga ta država kaže v vseh smereh, da podpre naše prizadevanje za gospodarsko obnovo države. Razume se, da dela Italija pri takšnem zadržanja v vprašanju okrepitve političnih in gospodarskih odno- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3128, 3124. 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon st 2440. Oelje, Stro8smayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu. iajav v donavski kotlini tudi v svojem lastnem interesu. Toda značaj italijanske zasnove je v tem, da spravlja svoj lastni interes v sklad tudi z življenjskimi potrebami drugih narodov. Veseli me, da obstoji v tem pogledu popolno soglasje med Italija io Avstrijo. Dobra volja na obeh straneh je skrčila pot h koordinaciji naših gospodarskih interesov. V enakem interesu je za Italijo, Avstrijo in Madžarsko, da ustvarijo na Dunavu odnošaje, v katerih se stvariteljske sile teh za splošno življenje Evrope toli važnih krajev ne bodo tirale v medsebojno borbo, temveč bodo sodelovale v svrho okrepitve gospodarskega življenja. To je cilj, za čigar izvedbo ne izključujemo sodelovanja nikogar in čigar ostvaritev je v Interesu vseh brez razlike. V takšnem razvoju stvari je Avstrija pozitiven činitelj. Spričo zemljepisnega položaja svojih naselbin so imeli Nemci, ki five v teh podunavskih krajih, zmerom poslanstvo, da delujejo kot posredovalec in element sporazuma s svojo okolico. Toda. da bomo mogli to storiti, moramo avstrijski Nemci ohraniti svojo popolno svobodo, samostojnost in državno neodvisnost. Sele pred kratkim smo dokazali, da smo zadosti močni, da razbijemo vsak poskus nasilnega oviranja dela za obnovo države. Smatramo za dolžnost, ki je sama po sebi razumljiva, da delamo za ohranitev miru in dobrih odnošajev z vsemi državami. Takšne so smernice, ki vodijo avstrijsko notranjo ln zunanjo politiko. To je evropska folitika v najlepšem pomenu besede. Jpam, da bodo razgovori z Mussolinijem in Gombošem praktično mnogo doprinesli k našim skupnim gospodarskim smotrom. Kaj pravi Bethlen Budimpešta. 14. marca. 5. BdvS ministrski predsednik erof Bethlen je objavil dani* v listu »Pesti Naplo« članek o madžarski politični situaciji, kakor se je razvila v preteklem letj. Glede rimske konferenci pravi, da Je že oelo vrsto lit zastopal smernice, o katerih sedaj razpravljajo v Rinra. Madžarska ne more dalje čakati, da bi H v gospodarskem pogledu priskočile na pomo5 druge države. Zato mora v zvezi s svoiimi priiaitelji nafti izhod iz sedanje gospodarski? krize. 6? ima Mala antante pravico zahtevati in skleniti medsebojno gospodarsko sodelovanje, ne more nihče MaHžareflri preipo-vedati enakih teženj. sedske odnošaje. Tako bi vsi mogli biti dobri svobodni sosedje in ne orodje v rokah kogarkoli. Zasedanje senata Danes |e začel razpravljati o proračunu finančni odbor senata — Razprava v ptenumu bo v ponedeljek Miče Mičiča in senatorja Ljubomira Vida- Beograd, 14. marca, p. Danes popoldne se je sestal senat. Sejo je otvoril in vodil predsednik dr. Ljuba Tomašič. Pred prehodom na dnevni red je imel predsednik spominski govor za pokojnim belgijskim kraljem Albertom I., ki so ga senatorji poslušali stoje. Ob zaključku so se oddolžili zavezniškega kralia s spominu pokojnega trikratnim »Slava!« Sledila so sporočila. Med drugim je bil senat obveščen, da je predložen ▼ razpravo in odobritev proračun za leto 1934/35, ki ga je sprejela Narodna skupščina. Proračun je bil izročen v proučitev finančnemu odboru. Nadalje ao Dile predložene senatu štiri konvencije: mednarodna konve«* cija o telekomunikacijah, jugoslovensko-grška konvencija o eksploataciji letalskega prometa, protokol k trgovinskemu sporazumu med Jugoslavijo in Nemčijo m italijansko- jugoslovenski dodatni sporazum ^ k trgovinski pogodbi. Konvencije so bile izročene odboru za mednarodne konvencije v podrobno proučitev. Verifikacijski odbor je predložil poročilo glede senatorja dr. kovida. Oba sta predsednika občine, in sicer dr. Miča Mičič v Dubrovniku, dr. Lju" bomir Vidakovič pa v Smederevu. Verifikacijski odbor je glede dr. Mičida zavzel stališče, da njegova aenatorska funkcija • položajem predsednika ni inkompatibilna, senator Ljubomir Vidakovič pa je podal ostavko na položaj občinskega predsednika in zato lahko obdrži senatorsko mesto. Senatu je bilo predloženo končno tudi večje število prošenj in pritožb, med njimi tudi prošnji Praktikantskega udruženja in Društva »Krščanska šola« lz LJubljane. Sej« je bila zaključena ob 17.30. Naslednja seja se bo vršila v petek dopoldne z dnevnim redom: Poročil« verifikacijskega odbora. Takoj po seji senata je finančni odbor začel razpravljati o državnem proračunu in bo zaključil svojo razpravo do konca tega tedna, tako da bo lahko pričel senat načelno razpravo o proračunu že prihodnji ponedeljek. Proračunska razprava v senatu bo trajal« predvidoma do 38. marca Nemški odgovor na francosko spomenico Berlin, 14. marca. AA. Zunanji minister Neurath je izročil francoskemu poslaniku v Berlinu Francoisu Poncetu odgovor nemške vlade na francosko spomenico z dne 14. februarja o razorožitvenem problemu. Neurath je dal prav tako tudi ustmena pojasnila francoskemu poslaniku o stališču nemške vlade v tem vprašanju. Pariz, 14. marca. s. Vsebino nemške Taz-orožitveme not?, ki ie bila včeraj izročena francoskemu poslaniku v Berlinu. 60 ponoči brzojavno sporočili Quai d'Orsayu. Zunanji minister Barthou je imela razem tega telefonski razgovor s poslanikom Franooisom Pon-cetom o vsebini note in vseh problemih, ki se nanaša io na razorožitveno vnrašame. v listih se naelaša prijateljski značaj spomenice. »Pariš Soir< izjavlja, da se v nemškem odgovoru že vidijo rezultati razgovora lorda Edena z državno vlado. Nacionalistična >Li-berte« meni. da nemška nota ni prinesla nobenega novesa elementa v nemško-fran-coske razgovore o razorožitvi. Prodiranje Francije v Maroku Pariz, 14. marca. AA. Iz Rabata v Maroku poročajo, da so francoske čete zasedle pokrajino Merebi, ki je doslej veljala za domovino najhujših upornikov. Vsa plemena te pokrajine so se brez boja vlada francoskim oblastvom. Nekoliko južneje so francoske čete razorožile več vstaških plemen. Plemena, ki se nočejo podrediti Francozom, se umikajo proti Itii«. de Oro. Čevljarska stavka v Budimpešti Budimpešta, 14. marca C. Kakor smo poročali. se je včeraj pričela delna stavka čevljarskih pomočnikov in delavcev v tukajšnjih tovarnah za čevlje, število stavkajočih delavcev je danes naraslo na 12 tisoč. Policijske oblasti so izdale stroge odredbe, da se ne bi še ostali delavci, ki sedaj Se delajo, pridružili stavkajočim. Španske homatije Madrid, 14. marca. č. Včeraj popoldne prišlo zopet do »popada med policijo m skupino anarho - sindikalistov. Pri streljanju je bilo ranjenih več oseb. V Barceloni proglašena generalna stavka je popolnoma propadla. Stmikovno trfbanje v Madridu ee nadaliu-te. Snoči ni izšel razen >Epoce« noben drug list. »Epoca« je v svojem uvodniku zahtevala naj vlada razpusti socialistične stranke in* delavske sindikate. V Kataloniji so v Štirih nadaljnjih mestih proglasili generalno stavko, v 6 dr.igih krajih pa so pričeli stavkati le v nekaterih podrtih. V Barceloni so v pretekli noči z bencinom polili in zažgali grob generala Macie. Princ Sfkst parmski umrl Pariz, 14. marca s. Ob pol 4. popoldne je uinrl princ Sikst parmski. Star je bil 47 let. Po katastrofi japonsfee torpedo vle London, 14. marca AA. Iz Tokija poročajo, da so doslej rešili 13 mož posadke torpedovke »Tomotsuru«. Našli so doslej šele 17 trupel. Povratek dr. Spalafkoviča v Pariz pariz, 14. marca AA. Jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, ki se je nekaj dni mudil po uradnih poslih v Beogradu, se je vrnil v Pariz. Znižanje obrestne mere pri Narodni banki Beograd, 14. marca p. Od 9. februarja do danes so znašale obresti na blagajniške zapiske pri Narodni banki na podlagi čl. 12. zakona o Narodni banki za ureditev skupnih zneskov njenih obveznosti na pokaz. in sicer pri enomesečnih rokih pol odstotka, pri 2-mesečnih 1.5 odstotka, pri 3-mesečnih pa 2.5 odstotka. Z jutrišnjim dnem se uvedejo nove obresti, in sicer za 2-mesečne 1.5 odstotka, za 3-meseftne 2 od-»tolfec. za roke pa. ki so krat. ka!?.r dva vrt?.-', m obresti uMsajo. Pričetek trgovinskih pogajanj z Nemčijo Beograd, 14. marca p. Jutri prispe v Beograd nemška trgovinska delegacija, ki ji naseljuje direktor ministrstva za gospodarstvo g. Sarnow. V delegaciji so še svetnik zunanjega ministrstva Schurre, vladni svetnik pri gospodarskem ministrstvu Reinhart, uradnik pri gospodarskem ministrstvo Rauch, ekspeditor Rodith, gdč. Busch, zastopnik finančnega ministra Seidl in zastopnik ministrstva za prehrano Muller. Zadružni kongres Beograd, 14. p. Glavna Zadružna zveza kraljevine Jugoslavije je sklicala »a 25. t. m. kongres, ki bo v veliki dvorani Ko-larčeve ljudske univerz«. Na kongresu nameravajo razpravljati o vseh vprašanjih, ki so postala spričo poslednjih zakonov gospodarskega značaja in zaradi splošne gospodarske krize zelo aktualna za vse naše zadružništvo. Med drugimi so na dnevnem redu tudi trije pomembni referati, in sicer referat inž. Djordjeviča o krizi in našem zadružništvu referat inž. Stjepana Hržeka r našem zadružništvu in uredbi o zaščiti kmetov, denarnih zavodov in njih upnikov ter kreditnih zadrug in njihovega saveza, ter referat dr. Basaja o našem zadružništva tn zakonodajstvu. Trgovinska pogajanja ČSR in Rusije Praga, 14 marca. č. Kakor poročajo Meti, so se trgovinska pogajanja med Rjsijo in Češkoslovaško že pričela. C eškoslovaSka vlada je včerai izročila vodstvu ruske trgovinske delegacije vabilo k nadaljnjim pogajanjem. Trgovinska pogodba bo bržkone Sklenjena na osnovi načela o največjih ugodnostih v zvezi s kontineentacijo medsebojne izmenjave blaea. Vse gradivo aa pogajanje z Rusijo te bilo že stavlfsno na razpolago češkoslovaški trgovinski delega- Proces zaradi umora Duce Bukarešta, 14. marca. AA. Razprava proti obtožencem zaradi umora predsednika vlade Duce se začne 19. marca t. 1. pred buka-reštanskem vojaškim sodiščem. Pristojna sodna oblast je sklenila izpustiti profesorja Jonesca in še tri novinarje, ki so bili zaprti Jod obtožbo moralne sokrivde pri umoru ona Duce zaradi uporniških člankov. Novi znanstveni uspehi Rusov v raziskovanju stratosfere Ljeningrad. 14. marca. C. V bližini Lje-ningrada eo izvršili danes prvi poskus z avtomatskim stratosfernim balonom. Z balone ie radio-aparat avtomatsko sporočal ruskim prejemnim postajam višino temperatjre, pritiska in vlažnosti v ozračju. Balon je dosegel višino 18.600 m. Aparati so zabeležili temperaturo —67 stopinj Celzija. Kakor ie bilo preračunano, ie balon tedaj eksplodiral in so začeli znanstveni aparati, ki eo bili pritrjeni na padala, polagoma padati. Računajo, da bodo padli na tla v bližini je-70,1-3 Ladoge. Znanstvena preiskava rezultatov poslednjega tragično ponesrečenega stratosf miega poleta ie privedla do prave senzacije Z analizo so dognali, da ee zrak v vHHt.1 18.000 m bistveno ne razlikuje od osraiia ▼ naši atmosferi. LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET RAZPRAVLJA O PRORAČUNU Proračun znaša 47 milijonov dinarjev - Finančni položaj občine -Davščine ostanejo v glavnem neizpremenjene Ljubljana, 14. marca. Ljubljanski občinski svet se je danes ob 17. sestal k proračunski sej:. Zupan dr. Puc je najprej poročal, da je banska uprava odobrila pogodbi s 'Kranjskimi deželnimi elektrarnami in s tvrdko Češenj. Nadalje je sporočil, da je občinski svetnik Turk bil imenovan za starešino Gasilske zveze. (Viharno ploskanje). Obč. svet. Josip Turk se je ganjeno zahvalil za čestitke. Obč. svet Seunig je k zapisniku zadnje občinske seje opomnil, da zapisnik ni točen glede sklepa o obeh pogodbah, ki ju je odobrila banska uprava, ker se sklep glasi, da mora te pogodbi odobriti ministrstvo. Župan dr. Puc je omenil, da je vsakomur dano na svobodo, da vloži svojo pritožbo, sicer pa, da bo itak banska uprava predložila ti pogodbi tudi še ministrstvu. Ljubljanske mestne finance Razpravo o proračunu mestnega zaklada in mestnih podjetij za 1. 1934. je uvede! načelnik finančnega cdscka obč. svetnik Ivan Tavčar z daljšim poročilom, iz katerega posnemamo: Novi občinski proračun izkazuje 47.9 milijona dinarjev Izdatkov ln prav toliko dohodkov. V primeri z lanskim je 2,095.399 Din višji, vendar je povišek le navidezen, ker so med izdatki tudi postavke, ki v resnici ne gredo na breme občine (posojilo trgovski akademiji, anuiteta za Delavski dom itd.) Dejansko torej proračun ni višji od lanskega, zato pa seveda tudi ni zadosti velik za napredujoče mesto. Občinska uprava je zadnja leta s lastnimi ln državnimi sredstvi investirala približno po 40 milijonov dinarjev na leto kar je znatno pripomoglo k omiljenju gospodarske krize. Letos se U. gradila šola za Bežigradom, ki b0 veljala 6.5 milijona. Občina bo dala za Bežigradom brezplač-io na razpolago svet za novo gimnazijsko poslopje. ki ga bo zgradila banovina. Za zgradbo trgovske akademije je občina najela pri Državni hipotekami banki posojilo 6.5 milijona. Odplačevalo se bo z državnim prispevkom 400.000 Din, bancvLnskim prispevkom 100.000 Din in s prispevkom občine 150.000 Din. Delavski dom je veljal skupaj 4,200.000 Din. Dosedanje investicije cestne železnice so znašale 51,850.000 Din. Obratni stroški znašajo 6,040.000 Din, obresti investirane glavnice pa 4,215.000 Din. Ako bi lani ostali isti dohodki kakor 1. 1932, bi znašali najmanj 10 milijonov, zaradi gospodarske krize pa so zelo padli, tako da je treba raču nati 8 .primanjkljajem 1.2 milijona Din. Če gospodarska kriza ne bo popustila, bo deficit cestne železnice trajno težko obremenjeval občinski proračun. — Občina ima sedaj 161 km cest in ulic Od tega je tlakovanih 6.5%. Kanalov je 64 km; od tega je bilo za 2.5 km zgrajenih lani. V zadnjih šestih letih se je zgradilo nad 100 novih cest in ulic ter izpeljalo 24.5 kilometrov novih kanalov. Bati se je treba, aa se bo gradnja cest in kanalov ustavila, ker je kaldrminski fond že izčrpan, iz rednih proračunskih dohodkov pa tudi nI mogoče pričakovati več kakor doslej. Pomisliti moramo, da plačuje Ljubljana pod naslovom banovinske in sreske cestne doklade 4.5 milijona na leto, od tega pa dobi Dazaj za ceste na mestnem ozemlju le en milijon. Dolgovi mestne občine so 31. decembra 1933 znašali : za zgradbo stanovanjskih hiš 46 milijonov z letno anuiteto 4.9 milijona; 2) za razne občinske investicije 46.2 milijona z anuiteto 4 milijonov; 3) za mestua podjetja 55 milijonov z anuiteto 6.3 milijona dinarjev. Skupaj znašajo vsa občinska posojila 147 milijonov dinarjev z letno anuiteto 15 milijonov dinarjev. Anuiteta za mestne stanovanjske hi-še je delno krita s čistim donosom najemnin v znesku 2.5 milijona, tako da doplačuje občina 2.3 milijona dinarjev na leto. Anuiteta za razna občinska posojila nima kritja, anuitete za posojila mestnih podjetij pa plačujejo podjetja sama iz čistega dobička z delno izjemo električne železnice. Iz mestnega proračuna gre za obresti in odplačilo dolgov 8.4 milijona na leto. Upoštevati pa je treba, da plačujejo mestna podjetja poleg svojih anuitet pod raznimi naslovi še direktno mestni blagajni nad 6 milijonov na leto, tako da gre'iz občinskih davkov za plačevanje dolgov v resnici le 1.8 milj. dinarjev. Vzorno gospodarstvo zadnjih 6 let je vrh tega omogočilo, da so mestna podjetja investirala še preko 19 milijonov iz svojih tekočih sredstev. (Plinarna za razširja-vo omrežja in modernizacijo naprav 4.6 milijona, elektrarna za razširjavo omrežja in nakup elektrarne v Mostah 10, klavnica za opremo in povečavo 1, ln vodovod za preureditev strojnih naprav in za razširjenje omrežja 3.7 milijona dinarjev). Da ublaži bedo v delavskih in name-ščensklh družinah posebno v zimskem času, je občina organizirala še posebno pomožno akcijo. Prispevki delodajalcev ln delojemalcev so dali 200.000 Din, tombola in dobrodelna akademija 84.000 Din, mestni delavci so nabrali 22.000 Din, razne druge nabiralne akcije so prinesle okrog 130.000 Din, iz proračunskih prihrankov je dala občina 20< tisoč Din, tako da je imel socialni urad občine nad 600.000 Din na razpolago. Brezposelnih podpor je 5861 ljudi dobilo v nakazilih za živila in obleko 411.361 Din, v denarju pa 54.364 Din. Na račun podpor za brezposelne je bilo zaposlenih 196 delavcev, ki so prejeli 174.716 Din. V mestnem zavetišču za onemogle je oskrbovanih 278 oseb, 50 družin pa dobiva le hrano. V privatnih hiralnicah ima občina 71 občanov, redne stalne oodnore prejema 927 odraslih in 451 otrok. V Delavskem domn dobiva ce-ieno hrano vsak dan okrog 400 ljudi, dočim jih ima 170 prenočišče. V mestni ogreval-nlce prenočuje okrog 40 ljudi. Proračun za prosvetne svrhe znaša S65.000 Din in je za 240.000 Din višji kakor lanski. Podpora narodnemu gledališču je zvišana od 300.000 na 400.000 Din. Gledališču je občina v zadnjih 10 letih izplačala nad 2 milijona Din subvencij. Za nakup del likovne umetnosti je v proračunu določen znesek 40.000 Din. Aktivnih mestnih uslužbencev je 521, upokojencev pa 170. Izdatki za aktivno csouje znašajo 11.2 milijona in pri mestnih podjetjih še 4,164.551 Din. 423 uslužbencev ima mesečne prejemke pod 3000 Din na mesec. Slika osebnih izdatkov bi bila ugodnejša, če bi odpadlo breme za žensko realno gimnazijo (1.2 milj). Leta 1932. so znašale pokojnine 3.4 milijona Din, letos pa so določene za 300.000 Din več. Pokojnine na.Tašč»jo vsako leto za 100.000 Din, kar je v veliki meri posledica svoje-časnega preliberalnega vštetja službenih let in hitrega napredovanja. Da se pokrije vsaj del izdatkov za pokojnine, se bo letos vsem aktivnim in upokojenim mestnim uslužbencem odtegnilo od temeljne plače in stanarine (pričenši z 2000 Din) po 2 do 6 odstotkov. Osebni izdatki se bodo zajezili tudi na ta način, da bodo letos izvedena samo avtomatična napredovanja ter bodo izredna povišanja izključena. Največji dohodek občinskega proračuna predstavlja občinska trošarina m uvoznina ki je določena za letos z zneskom 17 milijonov. V teku zadnjih dveh let se je donos trošarine in uvoznine znižal za 3.7 milijona. Iz ljubljanske okolice se čuje mnogo neupravičenih ugovorov proti trošarini na kmetijske proizvode. Iz ljubljanske okolice uvoženo blago je vredno 19 milijonov dinarjev; trošarina znaša 750.000 Din, torej komaj 3.4 odstotka vrednosti ln je nižja kakor n. pr. v Beogradu. Pa še od tega odpade vsaj .polovica na konsumenta. Zaradi poostrene davčne prakse 3e je zvišala zgradarina. Občina se s tem noče okoristiti in Je zato znižala gostaščino vodarino in kanalsko pristojbino. Te tri dajatve bodo odslej skupaj znašale za stare hiše 12 odst., za novi hiše pa 7, torej za vse po en odstotek manj kakor lani. Se leta 1929. So stare hiše plačevale 20, nove pa 9 odstotkov, kar je dokaz, da je občina tudi z znižanjem hišnih davščin mnogo storila za pospeševanje gradbene delavnosti ln pocenitev stanovanj. — Nova je v letošnjem proračunu občinska taksa za prenos nepremičnin katere donos je preračunan na 450.000 Din. Taksa bo znašala en odstotek od vrednosti nepremičnine, ki služi kot osnova za državno takso. Občinska dopolnilna prenosna taksa pa bo znašala 50 odst. državne takse. Doklade na državne neposredne davke ostanejo nespremenjene 50 odst. Donos je proračunan na 6.6 milijona (lani 7 milijonov dinarjev). Tudi vse ostale davščine ostanejo enake, želeti bi bilo, da bi tudi država in banovina sledili zgledu mestne občine ter ne bi izvajali novih davčnih bremen. Ob koncu Je g. Tavčar omenil, da Je letošnji proračun že šesti, ki ga predlaga sedanja občinska uprava. Doba šestih let Je kratka, vendar pa se povsod vidi velika razlika med sedanjo LJubljano ln ono .pred tem časom. Povsod se vidijo uspehi občinskega kulturnega, socialnega ln gospodarskega dela. Občinski svet je s>prejel poročilo g. Tavčarja z dolgotrajnim ploskanjem, nakar je župan otvoril razpravo. Razprava Obč. svet. dr. Cepudu je grajal, da proračun ni dovolj pregleden. Ker Maloželezniška družba ne bo mogla' plačat: v proračunu predvidene anuitete v znesku nad 1 milijon dinarjev, je proračun rasi ven in neizravnan. Tudi proračunski dohodki so v mnogem pogledu preoptimistič-n-i. Tudi v proračunu moramo računati z verjetnostjo, da bo 1. 1934. v gospodarskem pogledu še slabše od lanskega. Personalno-pravni odsek nima primerne ingerence prj nastavljanju mestnih uslužbencev, marveč je le še aparat, ki naj priznava že nastavljenim nameščencem njihove prejemke. Odsek ni bi! n. pr. nikdar vprašan glede nastavitve 31 pogodbenih nameščencev, in tudi ne pri nastavljanju iz bednostnega fonda. Na mogoče, da «« vrši nastavljanje mestnih uslužbencev izven onega odseka, ki je v to legitimiran in ki nosi odgovornost za personalno politiko. Javnost zato ne poudarja zaman, da se vodi neka osebna politika pri nastavljanju nameščencev. Ta sistem se mora opustiti, posebno danes, ko so vsa službena mesta pre-natrpana. Govornik omenja nadalje gospodarska društva, ki so se osnovala v nekaterih mestnih okrajih, in graja, da so se ta društva od mestne obcins favoriziraia na škodo drugih, že dolgo obstoječih društev, zlasti v personalnih vprašanjih. Osebna politika nj mogoča v nobenem javnem gospodarstvu, zlasti ne v taki reprezentativni občini, kakršna je Ljubljana. Taka politika je zgrešena in nedopustna. Župan dr. Puc: Vse to je zelo poučno, vendar ne spada v razpravo občinskega proračuna. Dr. Cepuder nadaljuje, da se mestni nameščenci v zadnjem času vedno češče zatekajo k občinskim svetnikom za intervencije pri vsaki prošnji. Ni zdravo, da se rešujejo prošnje nameščencev po tem. kdo ima močnejšo intervencijo za sebe. Zato ie nujno potrebno, da se personalno-prav-nemu odseku da ona pozicija, ki mu gre. Da je Maloželczniška družba edino pasiv- no mestno podjetje, je vzrok v tem, ker je obremenitev tega podjetja pretirana, pri izvajanju investicijskega programa se ie postopalo neprevidno. V pogodbi s tvrdko Siemens-Schuckert iz leta 1928. je mestna občina prevzela prevelika in nevzdržna bremena, tako da bo najbo!je> ako mestna občina odkupi še ostalo tretjino deležev te družbe. Ta pretirana obremenitev datira še od poprej in ni krivda sedanje občinskega sveta, vendar je potrebno, da to s t v5 r definitivno likvidira. Obe. svet. Josip TurL je priporoča!, naj sc skuša doseči ukinitev uredbe, da morajo občine plačevati učite ljem stanarino. Znižajo nai se izdatki ljubljanske občine za policijo. Podporo narodnemu gledališču privošči, bilo bi pa umestno, če bi imela občina v upravi giedališč-a svoje zastopnike, ki se razumejo na gospodarstvo. Obžaloval jc. da so izdatki za gasilstvo skrčeni na zgolj 40.000 Din; potrebe gasilstva v sedanjem proračunu niso zadostno vpoštevane. Stedenie je lahko najbolj škodljivo ravno pri izdatkih za gasilstvo. Finančni odsek je črta! važne postavke za nabavo dihalnih aparatov, za gašenje mineralnih olj, izdatke za nabavo rezervne brizgalne itd. Tudi prostori za gasilce v Mestnem domu ne odgovarjajo več potrebam, prav tako ne sedanji način alarmiranja. Osnuje naj se poseben odsek za gasilstvo, ki naj prouči vsakoletna vprašanja ter predloži občinskemu svetu konkretne predloge. Obč. svet. Strukeli je poudarjal, da so v proračunu skoro popolnoma prezrti interesi šentjakobskega okraja. Nujno je potrebno preurediti kanalizacijo v tem okraju, ker so kanali zastareli in puščajo vodo, fc prodira potem v kleti hiš. Naštel je nato še več zahtev glede ulic in trgov ter drugih zadev šentjakobskega okrožja. Končno je predlagal, nai se člen 14. naredbe k proračunu, po kateri ne moreta bit v mestni službi dva člana iste rodbine, ako imata skupno nad 4000 dinarjev plače na mesec, izpremeni v toliko, da ne bo veljala za tiste uslužbence, ki so nastavljeni le začasr.o. Obč. svet. dr. Tiča: je pozdravil, da se je število zdravnikov pri mestnem fizikatu pomnožilo. Fizikat naj sestavi kataster nehigieaičnih stanovanj in naj stori vse. da bi> začeli v Ljubljani poslovati posvetovalnici za telesno vzgojo in izbiro poklicev. Velika hiba je tudi, da je ob nedeljah in praznikih bolniku težko dobiti zdravnika; zato naj se uvede dežurna služba zdravnikov. Čimprej naj se zgradi nova infekcijska bolnica ter zgradi tudi izolirnica za bolnike z odprto tuberkulozo. Tozadevni načrti naj se izdelajo v roku 6 meseccv ter predlože občinskemu svetu v odobritev. V Šiški je mnogo vodnjakov okuženih, zato naj se zgradba zbiralnega kanala v Šiški čimrrej nadaljuje. Pobiranje smeti ni zadovoljivo, ker imamo v Ljubljani samo 4 zaprte vozove. K oi. 17. finančne naredbe, ki govori o postranskih službah mestnih zdravnikov, naj se vstavi določba, da je mestnim zdravnikom dovoljeno Izvrševanje privatne prakse v isti meri kakor zdravnikom v državni službi. Obč. svet. Dachs je opozarjal na zanemarjenost cest v šentjakobskem okraju in na nujno potrebo ureditve Karlovske in Doleniske ceste. Končno je predlagal, naj se konkretizira na* za zgraditev mrtvaške veže. Obč. svet. dr. Piper.bacher je poudarjal potrebo Stedenja pri osebnih izdatkih ter predlagal, naj se potnine in nočnine reducirajo za 50 odst., prihranki pa uporabijo za socialne namene ali pa za podpiranje umetnikov, ker službena potovanja ne morejo služiti za to, da bi si kdo kaj prihranil. Prav tako se ne smejo v tem pogledu vršiti nobene zlorabe; dogodilo se je, da so nekateri gospodje potovali s službenim avtomobilom, kljub temu pa so si zaračunali redne pristojbine. Nadalje se je izrekel govornik za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije. Občinski avtomobili naj se rabijo samo za službene zadeve. Že lani je predlagal pri proračunski razpravi, naj bi se revidirale najemnine mestnih stanovanj, ker so zelo neenakomerne, vendar pa se to še ni zgodilo. Amortizacijska doba 20 let za mestna posojila je mnogo prekratka. Mestna zastavljalnica je mnogo predraga, saj zahteva od največjih revežev 12 do 16 odst. obresti. Bolje je, da se opusti. Pri nastavljanju uslužbencev bi se moral poleg strokovne kvalifikacije upoštevati tudi njihov socialni položaj. Govornik je grajal pri tem, da kljub sklepu še doslej niso bile odpuščene poročene mestne uradnice. Glede mestnih uslužbencev je vztrajal na svoji lanski trditvi, da so mnogo bolje plačani kakor državni in da so tudi bonitete, ki jih uživajo mestni uradniki, za več sto odstotkov večje kakor pa one državnih. Priznava, da so se v personalnih stvareh že izvršile spremembe na bolje Obč. svet. dr. Fettich je v skoro enournem govoru kot predsednik kuratorija mestne ženske realne gimnazije reagiral na izvajanja obč. svet. Pipen-hacheria. Označil je njegovo trditev, da mestno načelstvo ni napravilo vseh potrebnih korakov za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije, kot neresničneo Na sprotno, opustil se ni noben korak v tem oziru in želimo, da se nam ta akcija posreči. S nodržavlieniem bi se sicer zmanjšali izdatki občine za ta zavod, vendar bi morala občina še vedno vzdržati primerne izdatke za stavbo m za druge stro- Ske. ker bi »e podržavljenje nedvomno izvedlo ie postopoma, morda tako, da bi država spočetkom prevzela le osobje. Predlaga resolucijo, da se mestnemu načelstvu naroča, naj nadaljuje z vso odločnostjo akcijo za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije. V drugem delu svojega govora je podal dr. Fettich kot predsednik upravnega sveta Maloželezniške družbe obširna pojasnila o težavah, v katerih je hipno ta prometna ustanova. Prometna politika zahteva. da se posamezni mestni deli, periferija in centrum mesta zvežejo. Materialne težave, v katerih se nahaja družba, izhajajo še iz prejšnjih časov, vsled pogodbe s Siemens & Schuckertom, ker je bila svoječas-na odkupnina dveh tretjin delnic prev soka. Dne 23. oktobra 1930 je občinski svet sklenil razširjenje tramvajske mreže m februarja 1932 je bil ta program izdelan. Nastopila pa je doba težke gospodarske krize, ki je onemogočila nadaljevanje izvajanja programa. V z'mi 1932 smo prišli v položaj, da nismo vedeli kam naprej. Kazalo je, da moramo opustiti staro progo kot nerabno in s tem odpustiti večje število uslužbencev. Dne 16 februarja 1933 smo sklenili obnoviti progo, da se izognemo tej katastrofi in dne 17. marca je bil sklep ratificiran. Od Siemensa smo dobili dvamilijonski kredit za dobo 5 let. nakar se je že avgusta začela gradnja krožne proje, ki je trajala do februarja. Srečka skupščina JNS v Konjicah Letne skupščine sreske organizacije JNS za konjiški srez, ki je bila 11. marca t. 1-v dvorani Narodnega doina v Konjicah, se je od 56 delegatov udeležilo 51, kar kaže veliko disciplino pristašev JNS. Navzoč je bil tudi narodni poslanec g. Karol Gajšek. Predsednik, g. notar Jereb Rado je obširno razpravlial o komasaciji občin, o občinskih volitvah, o notranji in zunanji politiki, o gospodarskem položaju v državi, posebej o položaju in razmerah v srezu, o zaščiti kmetov, o stanju denarnih zavodov v srezu, o stanju cest in o javnih delih, ki se bodo najbrž izvršila še v teku letošnjega leta. Zborovalci so vzeli njegovo poročilo s prisrčnim odobravanjem na znanje. Iz poročila sreskega tajnika g. Cirila Žagarja je razvidno, da ima srez 7 občinskih in 4 krajevne organizacije in razen tega še več poverjeništev. Največ članov ima občinska organizacija Konjice okolica. Shodov je bilo lani v raznih delih sreza 16. Organizacija je intervenirala pri raznih oblastih v nad 100 primerih in dosegla zelo le-Ie uspehe. Blagajniško poročilo Je podal g. Stanko Sajovic. Dohodki so obstojali v glavnem iz članarine. Blagajna izkazuje 397-50 Din prebitka. Po poročilih funkcionarjev je nar. posl. Karol Gajšek, podal pregledno poročilo o delu Narodne skupščine in o svojem delu za konjiški srez. Bavil se je z raznimi postavkami državnega proračuna, obrazložil stališče opozicije in delo poslancev iz dravske banovine. Dotaknil se je tudi raznih perečih vprašanj sreza, tako asanacijo vasi, pribave cenenih življenjskih potrebščin, akcije za dvig cen poljedelskim pridelkom itd. Zborovalci so priredili g. poslancu ponovno navdušene ovacije. O delu organizacije se je razvila živahna razprava, ki sta se je udeležila med drugimi tudi predsednik žreške občine g Kračun in predsednik loške občine g. Čuček. ; Podpredsednik sreske organizacije g. dr. Mejak se je bavil z načrtom zakona o minimalni delavski mezdi, ki ga naše delav-stvo nestrpno pričakuje, in s položajem brezposelnih. Navedel je nekaj kričečih primerov bede med ljudstvom v srezu. Občinske organizacije in občinske uprave naj bi nemudoma zbrale potrebne podatke o številu brezposelnih, o številu uslužbenih ino-zemcev, o višini delavskih mezd v raznih obratih in na kmetijah. Predsednik je nato sporočil, da bo dne 6. maja ob priliki blagoslovljenja vodovoda velik strankin shod v Stranicah, dne 15. in 16. aprila pa gospodarski dnevi zvezani z vinsko razstavo. Pri volitvah sreskega odbora za dobo dveh let so bili izvoljeni: predsednik a- notar Rado Jereb; podpredsedniki: dr. Mejak Ervin, Kuzman Jernej in Košir Anton, tajnik Žagar Ciril, namestnika Vališer Srečko in Ferenc Josip, blagajnik Sajovic Stanko, odborniki Berglez Franc, Fijavž Martin, Fridl Franc, Godec Josip, Gselman Božidsr, Konec Pavel, Kozjek Franjo, Kržič Janko. Kumer Gabrijel, Kiančnik Anton, Kotnik j Itfnac, Kruhar Jožef. Mlakar Ivan. Merčnik j Franc. Piki Franjo, Resner Rudolf, Seručar Franjo, Unvcrdorben Jožef in Verčnik Ivan. i V nadzorni odbor so bili izvoljeni Bcrce Anton, Blažon Davorin in Križnič Alojz. Za delegata na kongres stranke je bil določen Jereb kado, njegov namestnik dr i Mejak Ervin. Zbor, ki je trajal skoro 4 ure. je potekel v vsej složnosti in ga je zaključil predsednik s pozivom na vztrajno delo. Občni zbor v Št. Lambertu Št. Lambert pod Sv. Goro je krepka nacionalna trdnjava, kjer je tudi pri zadnjih občinskih volitvah zmagala lista JNS z veliko večino. V nedeljo, 11. t. m. je imela občinska organizacija JNS v prostorih gospoda župana Vrtačnika občni zbor, ki so mu prisostvovali tudi narodni poslanec gospod Milan Mravlje, predsednik sreske organizacije JNS g. Fr. Lajovic in predsednik j občinske organizacije v Zagorju, g. Polde Mrnuh. Po jedrnatem poročilu predsednika i o delu strankine organizacije je poročal poslanec g. Mravlje o uspešnem delu sloven- . skih poslancev v Narodni skupščini, kjer so j izposlovali znatne ugodnosti za kmetski. de- j lavski in obrtniški stan. Z odobravanjem sta bili sprejeti tudi poročili predsednika sreske organizacije g. Lajovica in g. Mrnu-ha iz Zagorja. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s priljubljenim županom g. Vrtačni-kom na čelu. Rokoborbe v Delavski zbornici Ljubljana, 14. marca. Ob vse večjem zanimanju občinstva so se zvečer nadaljevale rokoborbe profesio-nalov v dvorani Delavske zbornice. Kot prvi par sta nastopila Bognar (Madž ) in Herzog (Jug.), ki pa do ure še nista končala borbe. Hercog, ki ima simpatije občinstva, je na slabšem, ker danes ai razpoložen. Jutri se bedo srečali: Bognar (M) in Sotlar (Ljubljana), Kavvan (Avstrijza) in Tom Sayer ter Mrna (ČSR) in Csaja (M). NE POZABITE: je Izredno okusna! Zahtevajte jo povsod! Govornik je nato napovedal, da se Maloželczniška družba bavi t reformo tag. Kamniška Bistrica je prav taKo prinesh v Savo izredne množine vode. M! ni pri Za logu so že pod vodo. , Enako nevarna je postala Ljubljanica, V oorenjem toku je že poplavila polje okoli Bevk, Sinje gorice in Blatne Brezovice. Prav tako so se Ljubljaničini pritoki razlili čez bregove, lžica je dosegla dopoldne že 2 m nad normalo. Poplavljene so že nekatere ceste, tako Peruzzijeva, havptman-ska in črnovaška. Mestna občina je bila naprošena, da pošlje Barjanom čolne za vzdrževanje prometa. . Veliki nalivi so bili po Notranjskem. Cerkniško jezero je polno vode. Planinska kotlina je delno že poplavljena in jo bo menda spet zadela katastrofa kakor lansko jesen, ko se voda kar 3 mesece m hotela umakniti. Voda v hišah — Obupane« sredi savskih vrtincev Litija, 14. marca. Včeraj tn danes je Sava ves dan naraščala. Ob 15. je poslal vodja tukajšnje vo-doimerske postaje g. Dermota tri brzojavke kr. banski upravi v Ljubljani, kr. ban-cjcl upravi v Zagrebu in ministrstvu za gradbe v Beograd s poročilom, da voda stalno narašča in da preti krajem ob Savi nevarnost. /aradJ nevarnosti poplav Je bife, Litija danes vso noč razsvetljena. Pogled Iz vlaka na progi Ljubljana - Litija nudi obupno sliko. Sava je mestoma narasla prav do železniških tirov. Nekatere hiše ob bregu so ie kakor otočki. V stanovanja vdira voda ter uničuje Imetje. •Cesta proti Savi je zaprta in Je ves promet na njej onemogočen. Potniki, ki so se peljali s vlakom okrog 13. proti LJubljani, so videli sredi razdivjane Save blizu Litije čoln, ki ga je voda z bliskovito naglico gnala naprej. V čolnu je sedel neki moški, vil roke in obupno klical na pomoč. Ker je bil čoln brez vesel, si revež ni mogel prav nič pomagati, seveda mu pa tudi nihče ni mogel na pomoč, saj Sava drvi kakor razbesni hudournik. Baje gre za nekega Kresala iz Zgornjega Loga. Mož je ob bregu lovil debla, veda ga je pa odtrgala in brez vesel ga je gnalo"nevzdržno naprej. Iz čolna je vpil, naj telefonirajo na Savo ali v Zagorje, da mu pridejo ljudje na pomoč. Kakšna je njegova usoda, za enkrat še ni znano. Narasla Sava je pri Litiji in tudi niže do« zalila polja in travnike, s katerih Je odnesla ves gnoj, ki so ga bili kmetje na-vozlli pozimi. Ponovno naraščanje Savinje — Silna poplava v Lužah Celje, 14 marca Ker Je r pretekli noči zopet deževalo, je začela Savinja, ki se je bila že vrnila v strugo, davi ponovno naraščati in je dopoldne zopet dosegla dva metra nad normalo. Savinja je prestopila levi breg pn izlivu Sušnice in ob Masarvkovem nabrežju ter preplavila cesto pod Starim gradom pri igrišču Atletikov in pri drugem železniškem mostu. Savinja nosi danes mnogo lesa in poljskih pridelkov. Popoldne je začela Savinja zopet padati, ker ves dan ni deževalo. Iz Luč prihaja vest, da je Savinja v pretekli noči predrla obrambni nasip in poplavila del vasi ter ogroža več hiš. LenVo-vsi in Lentetova hiša sta popolnoma obdani od hrumečega vodovja, ki dere v obe hiši. Moštvo orožniške postaje pod vodstvom gg'. Iskre in Nikoliča je ob treh zjutraj alarmiralo vaščane in organiziralo reševalno akcijo. Orožniki so, tvegajoč lastno življenje, rešili iz Lenkove hiše 8, iz I>entetove hiše pa 5 prebivalcev, ki so bili že popol- Naš graditelj mostov Te dni bo naša gradbena tehnika hi z njo tudi tehniška fakulteta naše univerze praznovala pomemben jubilej. V kratkem poteče 25 let, kar je pričel v Ljubljani svoje strokovno in znanstveno delo univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal, sedanji vodja institutov za gradbeno mehaniko in armirani. beton na naši univerzi, in temu jubileju se pridružuje še 501etnica njegovega rojstva Tehnika železobetona je v modernem gradbenem svetu znana sicer že tam od 1880. leta, k nam pa jo je v pravem pomenu besede prinesel šele prof. dr. inž. Kasal. Razen jubilejnega mostu, ki je prva železobetonska zgradba pri nas in ki ga je zgradil prof. Mellan iz Prage, je prof. dr. inž Kasal v tem četrtstoletju svojega dela vodil vse prve pomembnejše zgradbe v armiranem betonu pri nas. kot vseučiliški profesor in kapaciteta velikega slovesa pa je v teh petnajstih letih, odkar obstoji naša univerza, vzgojil celo generacijo mladih, po svetu moderne tehnike razgledanih g-adbenih inženjerjev. Rodil se je prof. dr. inž. Kasal v Krucen-burku na češkomoravski meji. Realko je dovršil v Pardubicah, visokošolske študije pa na češki visoki tehniški šoli v Pragi, kjer je bil diplomiran 1908 Takoj nato je vstopil v službo pri tvrdki Gollmann & Oomp ki je že takrat vršila dela v armiranem betonu, obenem pa je prevzel mesto asistenta pri prof. Špacka Že cez nekaj mesecev pa je vstopil v državno službo ter je bil kot stavbni adjunkt dodeljen v Zader, odkoder je spomladi 1. 1909. pri- noma izčrpani. Hiši sta sedaj oddaljeni 50 metrov od celine. Obrambni nasip je popustil, ker so ga delavci pred enim tednom začeli popravljati in je bil še zrahljan. Savinja je med Lučami in Solčavo uničila mnogo za vožnjo pripravljenih splavov ter odnesla poljske pridelke, ki so jih imeli Lučani spravljene na takozvanih prodih. Hiša, v kateri je nastanjena orožniška postaja, je vsled spremembe vodnega toka v nevarnosti, da se zruši. Materialna škoda je zelo velika in je prebivalstvo nujno potrebno pomoči. V planinah sneži Višje ležeči kraji so še zjutraj javljali južno vreme in zlasti z Gorenjskega so prišla poročila, da je temperatura povsod nad ničlo. Popoldne je pa pritisnil mraz in v planinah je začelo snežiti. Tako je s Kofc prispela brzojavka, da je tam zapadlo že 30 cm svežega in suhega snega. Upati je, da se bo vreme km*lu izboljšalo. Kamnik, 14. marca Močni nalivi so spet napolnili strugi Kamniške Bistrice in Nevljice, ki bi kmalu dosegli višino poldrug meter nad normalo. Vendar pa je danes kljub novemu dežju voda v strugi nekoliko upadla, kar je spričo padla temperature znak, da v planinah sneži. Deževje je prekinilo živahno delo cestnega odbora, ki je na več krajih popravljal ob Bistrici povzročeno škodo. V Trzinu je voda prestopila struge potokov in se razlila po poljih in travnikih, ki so izpremenjena v veliko jezero, kakor Je pač to običajno vsako jesen in pomlad. Tudi Drava narašča Maribor, 14. marca V noči od torka na sredo je Drava zaradi nalivov in pa kopnečega snega v planinah zelo narasla in je že tri metre nad normalo. Povzročila sicer še ni nobene škode, a zvečer še vedno narašča. Večjo škodo je napravila edino pri gradnji novega mostu na Mariborski otok, kjer je porušila in odnesla zagatne stene pri stebru na levem bregu in se z vso siio zaganja v podpornik na desnem bregu, ki je pa že tako utrjen in tako močno zabetoniran, da bo vzdržal pritisk. Poplavljena je tudi brv in je nevarnost, da jo valovi besne Drave odnesejo. Letalo v borbi z viharjem Okrog 14. je pribrenčala od jugozapada ogromna jeklena ptica, ki jo je silovit jug v višini z neverjetno naglico gnal pred seboj. Letalo je drvelo nad mestom komaj v višini kakih 150 m. Očividno je pilot izgubil orientacijo zaradi megle in dežja Poletel je nad ljubljanski aerodrom, kjer je nekaj časa prav nizko krožil in iskal tam naznačeno smer in ko se je tako orientiral, se je zopet dvignil ▼ višave ter poletel proti Trojanam. Najbrž gre za kako nemško letalo tipa Junkers, ali pa je bilo avstrijsko letalo z linije Dunaj-Benetke. Zvečer je Sava padla Ob 18. je začela Sava polagoma padati in kakor nam poročajo iz Tacna, je nevarnost poplave zopet minila. Elektrarna, ki je morala dopoldne ustaviti obrat, je popoldne zopet lahko obratovala. Ukrepi upravnih oblastev Da se preprečijo pomladne poplave in njih kvarne posledice, opozarja kr. banska uprava gg. sreske načelnike na pravočasno in vestno izvršitev odredb,_danih z naredbo kr. banske uprave z dne 7. marca 1931, »Službeni list« št. 177-19. G. ban naroča: Predvsem odredite — kolikor niste tega že sami storili — na osnovi citirane nared-be ter še veljavnih partikularnih, rečno policijskih in drugih vodnopolicijskih predpisov in §§ 76, 77-5 in 121 zakona o občinah vsem občinskim upravam, da nemudno pregledajo struge v okolišu občine. Opravijo naj komisijske obhode rek, potokov in jarkov in povabijo k tem obhodom mejaše in lastnike vodnih naprav. Ce so se ugotovili v strugi nedostatki (veje, korenine, naplavine, zožitev struginega profila zaradi za-raščenja, neodobrenih vodnih naprav itd.), naj občina odredi obvezniku, da ugotovljeni nedostatek v izvestnem kratkem roku odpravi, ter ga v nalogu opozori na posledice neizvršitve. Po poteku danega roka se mora občina prepričati, ali je naloženo delo opravljeno, in v primeru neizvršitve uporabiti zakonita prisilna sredstva (kaznovanje, odnosno prijava v kaznovanje sreske-mu načelstvu, in v nujnih primerih izvršitev dela samega na stroške obveznika). Izvrševanje vodne policije po občini nadzirajte po žandarmeriji in tudi osebno pri priliki službenih opravkov v srezu. Občinam pa odredite terminirano poročanje o opravljenih obhodih in o stanju poedinih vodnih- strug, zlasti onih. ki običajno povzročajo poplave. d Mirka NeudorSerja čakajo pred sodiščem v Beogradu na sodbo Državno sodišče za zaščito države je pretekli torek pričelo razpravo zaradi umora Mirka Neudorferja. dveh neuspelih^ atentatov na simplonski ekspres in zaradi razširjanja emigrantskih listov. Dočim je glavnega atentatorja Josipa Kroboto ubila eksplozija lastnega peklenskega stroja, sta zdaj prišla pred sodišče dva njegova pajdaša, bedna plačanca na varnem skritih glavnih zločincev Perčeca in Paveliča: Franjo Zrinj-ski iz Gornjega Ladanja, star 28 let in Toma Kelemen iz iste vasi. star 23 let, z njima pa še seljaki Josip Petkovič. Mi jo Kelemen, Marko Krobta in Mijo Brodar, ki so vedeli za atentatorske podvige, a jih nl-&o prijavili oblastvom. Trije streli v Neudorferja Lani 24. avgusta je bil na svojem posestvu Vladislavovcu v zlatarskem srezu ustreljen narodni poslanec in bivši mini- ster Mirko Neudorfer. Neznani morilec je bil prišel k njemu okoli pol 3. popoldne na dvorišče in se ponudil za kravarja. Neudorfer je bil sam na dvorišču in ko je od neznanca zahteval dokumente, je ta potegnil samokres in dvakrat ustrelil v Neudorfer- ja. Ko se je ta zgrudil, je zločinec ustrelil še tretjič. Nato je morilec pobegnil in izginil med turščico. Z njim je zbežal še neki njegov pajdaš, ki je morilca čakal pred nišo. Pri obdukciji pokojnika so zdravniki ugotovili, da je Neudorferja zadela krogla v levo stran prsi, mu prebila tretje levo rebro in ranila pljuča; drugi strel je prebil pljučno žilo in zlomil peto rebro. Oba strela sta bila smrtonosna, medtem ko tretji strel ni zadel. Peklenski stroj pri Rajhenburgu iMesec dni potem, v noči 29. septembra, je naletel simplonski orientekspres pri Rajhenburgu, hiteč v pravcu proti Zagrebu, na patrono, postavljeno na tračnice. Patrona je eksplodirala in obsijala lokomotivo, vendar se druga nesreča ni zgodila in je vlak nemoteno vozil dalje. Še tisto noč je bila izvršena preiskava proge in so blizu tam našli dva precejšnja peklenska stroja, postavljena na notranji stran"i desne tračnice. Vsak je tehtal 1 kg in je bil napolnjen z ekrazitom. Drug z drugim sta bila peklenska stroja zvezana z elastično belo vrvjo. Položena sta bila drug na drugega. Kakor je komisija ugotovila, zgolj zato nista eksplodirala, ker je lokomotiva s kolesom sicer zažgala patrono, istočasno pa je presekala gorljivo vrvico, ki je vezala oba peklenska stroja. Ce bi bila vrvica nameščena na zunanji strani tračnice, bi bila eksplozija neizbežna, ker je tam kolo ne bi presekalo. Spet izjalovljen atentat Osem dni po tem neuspelem atentatu je v noči na 6. oktobra v bližini Zaprešiča eksplodiral peklenski stroj pod kolesjem tovornega vlaka št. 666. Tudi ta je bil, kakor se je pozneje ugotovilo, namenjen sim-plonskemu orientekspresu. Tovorni vlak 666 je z zamudo krenil ob 23.40 od Podsu-seda proti Zaprešiču. Tik pred Zaprešičem šel v isti funkciji k deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljano. Na tem službenem mestu je ostal do svetovne vojne, ki jo je prebil na raznih frontah kot črno-vojniški inženjer. Ko se je po osvobojenju ustvarjala univerza v Ljubljani, je bil ta- koj imenovan za izrednega profesorja za gradbeno mehaniko in za armirani beton. Lani je postal redni profesor za iste institute, v zadnjem času pa je poleg tega prevzel še vodstvo instituta za mostne zgradbe ter instituta za geodezijo. Do svetovne vojne se je prof. dr. inž. Kasal udejstvoval v naših krajih predvsem kot praktik, v novi Jugoslaviji pa se je njegova dragocena delavnost razen v praktični smeri pomembno razvila tudi na pod- ročju teoretičnega znanstvenega dela. 2e pred vojno je sicer pisal razne teoretične razprave s svojega področja v »Vijesti hr-vatskoga inženjera i arhitekta«, v časopis »Inženjer« ter v praške »Zpravv čeških in-ženiru a arhitektu«, pretežno pa je to doba njegovega materialnega konkretnega dela. Iz tega časa ima naša dežela od njega celo vrsto pomembnih mostnih zgradb: že-lezobetonski most čez Krko v Straži, vija-dukt na cesti Skofja Loka - kolodvor, most čez Savo v Mojstrani, čez Medijo v Zagorju, čez Bistrico v Stranjah, čez Kokrico v Bobovki pri Kranju in še mnogo manjših mostnih zgradb po raznih deželnih cestah. Izmed številnih znamenitih mostov, ki jih je projektiral v Jugoslaviji kot vseučiliški profesor, naj navedemo samo dva največja: most čez Savo na cesti Lesce-Bled ter impozantni železniški most čez Savinjo v Zidanem mostu, ki je zrasel pod njegovim nadzorstvom. Izmed visokih zgradb v Ljubljani imamo od njega predvsem konstrukcijo palače Dunav in palače Viktorije na Aleksandrovi cesti ter zgradbo hotela Miklič. Največje njegovo delo v tej smeri pa hrani Beograd, kjer so pod njegovim vodstvom zgradili najlepšo in najmodernejšo pravoslavno cerkev, kar jih premore naša prestolnica, cerkev sv. Marka Prav tako je v Beogradu vodil tudi gradbo palače Agrarne banke Nič manj pomembno pa ni njegovo delo na področju strokovne literature. Zlasti kot vseučiliški profesor je našel zadosti prilike, da svoje življenjsko delo tudi sistematizira. V tej dobi je v zagrebškem Je ob 23.50 nastala pod lokomotivo precej močna eksplozija, da se je lokomotiva kar zamajala, šipo so so razbile, karbidne luči pa pogasnile. Strojevodja Ignac Kaplja je pogledal i* lokomotive na vlak in videl, da jo spet vso v redu. Samo v službenem vozu jo zračni pritisk vrgel vlakovodjo Martina Truglaaa s stola in razmetal vso stvari. Takoj po eksploziji je osobje tovornega vlaka začutilo oster, duSIjiv smrad, po levi strani vlaka se je poleg železniške proge vlekel bel dim. Vlak je nato nemoteno ob 23.44 prispel na postajo Zaprešid Sef postaje je smatral za potrebno, da ustavi SO-ekspres, ki je od Savskega Ma-rofa hitel proti Zaprešiču. Takoj so pregledali progo in našli na kraju eksplozije na levi strani izbiti del tračnice v dolžini 30 cm, obenem so ooazili, da sta poškodovana prag in proga. Peklenski stroj velikosti 29 X 6 je bil, kakor se je pozneje ugotovilo, napolnjen z nekim ostrim razstrelivom, ki le po srečnem naključju ni povzročilo razdejanja. Bilo je očitno, da je atentator isti kakor pri Rajhenburgu. Josip Krobota & Co 11. oktobra okrog 16. popoldne se jo primerila v hiši Marka Krobote, posestnika v Gornjem Ladanju v varaždinskem srezu, eksplozija, ki je razrušila del hiše in razbila vso opeko na strehi. Od domačih sta obležala mrtva Markov sin Josip, ki se je bil nedavno vrnil iz Južne Amerike, in mati Jana. Oba sta obležala mrtva. Težko ranjeni pa so bili Josipovi tovariši Franjo Zrinski in Toma Kelemen. nadalje zet Marka Krobote Mijo Brodar in njegova hčerkica Dragica. 5e tisti večer okrog 22. ure se je pod ruševinami ponovila eksplozija. Varnostna oblastva so takoj uvedla preiskavo in med ruševinami našla ofenzivno bombo z napisom »5 S«, samokres kalibra 7.65 z napisom »Ustaša«. dve bakreni kapsuli in precej streliva povsem istega izvora. kakor one patrone, s kakršnimi je bil ustreljen pokojni Neudorfer. Preiskava je ugotovila, da je pokojni Josip Krobota že služil v naši vojski pri tehnični trupi, pozneje pa je bil rudar in je znal rokovati z razstrelivi. Sest let je delal v Južni Ameriki, odkoder se je lani junija preko Madžarske vrnil domov v Gornje Ladanje. Usodni dan je po kosilu šel zdoma in se vrnil okrog 15. ure. S seboj je prinesel večji zavoj. Zaklenil se je v kamrico. Kmalu nato sta prišla k njemu tovariša Franjo Zrinski in Toma Kelemen. Spustil jih je v čumnato, nakar so montirali peklenske stroje, ki so jih nameravali postaviti tisti večer v Cakovcu v vlak m v Varaždinu po mestu. Zaradi nespretnega Tudi vi se boste prepričali, da so nogavice z gornjim zaščitnim znakom one, po katerih ste vedno hrepeneli. Diskretne, gosto pletene in trpežne. ravnanja pa je nastala eksplozija. Zrinski in Kelemen sta takoj priznala, da sta po dogovoru z Josipom Kroboto in Stjepanom Pižeto, kateremu pa je medtem že uspel beg v inozemstvo, osnovali organizacijo »Ustaša« in se odločili za nasilna dejanja s postavljanjem peklenskih strojev, umorov in razširjanjem emigrantskih no-vin »Grič«, »Ustaša« in »Nezavisna hrvatska država«. Dalje se je ugotovilo, da je pokojni Josip Krobota ustrelil Neudorferja in pobegnil z Zrinskim. postavil peklenske stroje na progi pri Rajhenburgu in Zaprešiču, usodno popoldne pa so vsi štirje zarotniki pripravljali tri peklenske stroje za Va-raždin, dočim sta Kelemen in Josip Krobota že dan prej izgotovila peklenski stroj, katerega sta nameravala montirati v Cakovcu, da bi nato eksplodiral v vlaku v bližini Zagreba. Medtem ko je Josip Krobota m-koval s peklenskimi stroji, je iz neznanega vzroka nastala eksplozija. Oni peklenski stroj, ki je bil namenjen za Cakovec in montiran za 22. uro, je nato povzročil še eno eksplozijo. Obtožnica slednjič opisuje, kako so zarotniki nekajkrat razširjali hu1-skaške emigrantske liste. Prvi dan razprave je bil zaslišan glavni obtoženec Franjo Zrinski, ki je priznal sokrivdo pri umoru Mirka Neudorferja, montiranje peklenskih strojev in razširjanje emigrantskih novin. Izpovedal je, da so vsi delali po navodilih Perčeva in Paveliča in da sta s Kroboto nameravala po umoru Mirka Neudorferja ustreliti še tedanjega ministra Pavla Matico. Dane« premiera velefllma po Pnocinijevi operi: MADAME BUTTERFLY Divna pesem ljubezni ljubke cvetljice iz zemlje v kateri sonce ne zaide ... V glavni vlogi SYLVTA SIDNEY Vlomilci z avtom Poljiane, 14. marw. Hudo je vznemiril prebivalstvo v Mal«r lah pri Poljčanah predrzen vlom, ki je bil izvršen preteklo noč v manufakturno prodajalno konzumnega društva. Okrog 1. ponoči je pridrvel v Makole avtomobil, s katerim se je pripeljalo šest neznancev, 5 moških in ena ženska. Avtomobil se jo ustavil pred prodajalno. Neznanci so izstopili in nato nasilno odprli vrata trgovine ter pričeli nositi manufakturno blago na avtomobil. Domačini so jih zalotili pn poslu, nakar so nepovabljeni nočni gostje pobegnili. Trije so se jadrno odpeljali z avtomobilom, ki je odbrzel v temno noč, trije so jo pa peš ubrali čez drn in strn. Orožniki iz Makol so o vlomu brzojavno obvestili pred-stojništvo mariborske policije, ki je zastra-žilo vse prehode v mesto. Poljčanski in ostali orožniki so uvedli obširno poizvedovanje za begunnci. Nazoren primer stanovanjske stiske v Ljubljani Ljubljana, 14. marca. Pred dnevi so pričeli prazniti gramozno jamo, v kateri je dolga vrsta skromnih barak doslej nudila bivališče najbednejšim družinam, delavcev in brezposelnih. Kakor hitro se bo namreč vreme obrnilo na bolje, bodo pričeli tam temeljna dela za gradbo nove bežigrajske šole. Po večini je mestna občina pregnancem iz jame preskrbela nova zasilna stanovanja v Mestnem logu in na Galjtvici, v naglici pa vendarle ni mogla prav vsem brez odloga nuditi nove strehe. Kam naj se v Ljubljani dene siromašna družina, ki je brez stanovanja ostala na cesti? Takšnih impo-zantnih mostov, ki po drugih velikih mestih pogostokrat jemljejo brezdomce v svo- Danes ob 4., in 9.H Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure Elitni kino Matica je varstvo, Ljubljana ne premore. Zato pa imamo pri nas še lepše, pripravnejše zatočišče, ki je noč in dan na stežaj odprto vsem bednim in potrebnim: znamenito pri-strešje pri Stadionu ob Tvrševi cesti, ki ga je profesor Plečnik prizidal peč s skrbno mislijo na ploho, ki bi utegnila kdaj zajeti zbrano množico na odprtem Stadionu. V zavetju tega pristrešja, ki je odprto samo na eno stran, namreč na cesto, so lani od Erve pomladi pa do zime nočevali številni rezposelni, brezdomci in v to zavetje sta se te dni zatekli tudi dve družini, ki sta po evakuaciji gramoznice ostali brez strehe. Ne da se reči, da je to pristrešje čez leto slab kvartir. Vsaj obe družini ste se znali prav udobno urediti. Znesli sta pod streho svoj bedni baliž, razpostavili sta postelje, mize in lonce, ogradili sta vsaka svoj domek in pričeli živeti svojo novo družinsko idilo. Žene imajo dela s pripravljanjem primitivnega obeda in s pospravljanjem »po hiši«, pri možeh, ki so brez posla doma, je sosed na obisku, včasi sedijo za mizo in kvar-tajo. Na streho pa prijetno, uspavajoče tropotajo kaplje pomladnega dežja. Vse je lepo in prav. Mimo pa drvijo avtomobili in vsak navaden pasant, vsak imeniten tujec si lahko ogleda idilo, ki je razpostavljena kakor v izložbi. Po Tvršev". cesti teče namreč ena najimenitnejših srednjeevropskih prometnih žil. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »Tehničkem listu« objavil celo vrsto razprav. Pred nedavnim časom je izdal veliko, okrog 600 strani obsežno monografijo »Armirani beton« v srbohrvatskem jeziku, ki je doslej edino sistematično delo o betonu v našem slovstvu. Pravkar pripravlja izdajo »Gradbene mehanike«, svojega živ-ljenskega dela, ki bo odsegalo ciklus kakšnih 7 ali 8 knjig, od katerih bo vsaka imela okrog 150 strani. Prva knjiga tega cikla je pravkar izšla, izdaja vseh 7 zvezkov pa bo najbrž zaključena v enem letu. Tem delom bodo sledile še »Zelezobetonske konstrukcije v inženjerski praksi«, ki so v konceptu že pripravljene in ki bodo prav tako obsegale okrog 1000 strani. Za do-vršitev vsega dela, ki ga ima g. profesor v načrtu, pa bo treba seveda vsaj kakšnih deset let. In še mnogo vedrih, neskaljenih let želimo g. profesorju in njegovemu delu iz vsega srca! * \ep®\ % u C**1" y> • X • 8 posnetkov Din 16'— Razvijanje Din 1—- * Kopija 8/9 Din 1.— LOMBERG plošče, BYK toto papirji edino Drogerija KANC LJUBLJANA - MARIBOR Iloinace vesti Nemški katekizem Vsa Nemčija se zadnje dni opaja nad delom hitlerjev«kega publicista VVilhelma Stapela, ki je izdal knjigo o nalogah krščanskega državnika s podnaslovom »Teologija nacionalizma«. Ta nemški hit-lerjevski katekizem obravnava tudi poljsko-nemške odnose in govori o nemški manjšini na Poljskem takole: »Mi »mo Nemci, pa naj smo že večina ali manjšina, ker smo Nemci prvi. Ako bi na vsem Poljskem živela samo dva Nemca, bi pomenila več nego milijoni Poljakov, ker sta pač Nemca.« Pri tej hitlerjev*ki miselnosti, prehajajoči že v blaznost, si lahko mislimo, kako bi Wiihelm Stapel vrednotil druge slovanske narode, ki ni«o tako jaki po številu in po zgodovinski in kulturni tradiciji. Za vse .Jugoslovane bi morda zadostoval en sam še nedorasel Nemec, ki bi odtehtal vse naše milijone, samo zato, ker je Nemec. ♦ Odlikovanje. Na predlog ministra za Suma in rudnike eta odlikovana z redom sv. Save -III. stopnje svetnik ministrstva za šume in rudnike ter direktor dvornih lovišč inž. Ciril Dimnik, z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje pa upokojeni rudarski glavar inž. Vinko Strgar. ♦ Zahvala. Ob imenovanju za starešino Jugoslovenske gasilske zveze sem dobil toliko presrčnih čestitk, da se ne morem vsem posebej zahvaliti. Zato se društvom in vsem najprisrčneje zahvaljujem sa poslane čestitke ter kličem: Na pomoč! — Josip T u r k, starešina Jugoslovenske gasilske zveze. V nobenem domu ne bi smele manjkati okusne ANACOT PASTILE, ki vam najlažje pomagajo v vseh primerih eventualnega prehlada, nahoda in bolezni v grlu. ♦ Diplomiran Je bil na tehniki v Pragi lz strojna stroke g. Roman Brilfach lz Ljubljane. ♦ Odvetniška vest. Odvetniška zbornica je vpisala v svoj imenik g. Cirila Kocmur-ja, ki ima svojo odvevniško pisarno v Ormožu ♦ Večja skupina belgijskih turistov bo za velikonočne praznike obiskala Split. S parnikoon »Ocean« bo prispelo iz Benetk 600 belgijskih turistov, ki bodo potem nadaljevali pot v Grčijo in Egipt. Poleg tega pa bo obiskalo Split še 250 Belgijcev, ki bodo pozneje odpotovali v Pirej, kjer se bodo združili z izletniki, ki potujejo s parni-kom »Ocean«. ♦ Zmajev ste* skavtov' opozarja vse interesente, da potiče danes rok za vpis. Do jeseni na bomo več sprejemali članov. Kdor se želi vpisati, naj javi svoj naslov: Zmajev steg skavtov, Ljubljana, poštni predal 178. ♦ Jugoslovanska turistična razstava v Pragi. 01K poroča: V torek 13. t. m. so v okviru praškega pomladnega sejma odprli jugoslovansko turistično razstavo. Otvoritvi so prisostvovali poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Prvislav Grisogono, člani diplomatskega zbora, višji uradniki češkoslovaškega trgovinskega ministrstva, zastopniki .praške občinske uprave in predsedstvo ČJ lige. ♦ Novi grobovi. V Plšecah Je umrla ugledna trgovka Terezija V 1 m p o 1 š k o -v a. Pogreb bo jutri ob 8. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija K a h n e, vdova po železničarju. Pogreb bo jutri ob 16 — Na Tržaški cesti 21. je umrla gospa J os i p ln a Predallčeva. Smrt blage matere objokuje sedem otrok in širok krog sorodstva. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše isikreno sožalje! ♦ Za zvezo Slovenije z morjem. Akcijski odbor za ureditev železniške zveze Slovenije z Jadranom, ki je, kakor znano, nedavno zboroval najprej na Sušaku ln potem v Ljubljani, je sklenil, da se bo vršila širša Konferenca gospodarskih organizacij lz dravske ln savske banovine sredi aprila v Ljubljani. Predsednik odbora sušaški župan Ružič skrbi sedaj za to, da bi za to konferenco čim bolj zainteresiral razne organizacije ln ustanove v savski banovini. ♦ Razširjeni Beograd bo Imel 298.358 prebivalcev in štirikrat večjo površino. Doslej je Imel ,po štetju iz leta 1931. 241.542 prebivalcev in 8585 ha zemljišča. Zemun in 13 priključenih občin pa imajo skupaj 56.816 prebivalcev in 36.626 ha zemljišč. Pomen te razširitve beograjske občine se najboljše presodi po primerjavi dosedanjih mestnih regulacij. Leta 1864. je bilo mesto regull- PRIDE!! OPERETA FRANZA LEHARJA l/i IjHl.JLl rivaJ.lJUil urjmiTO.i CARJEVIC MARTHA EGGERTH — HANS S0HNKER — GEORG ALEKSANDER ■ ♦ Sreski odbor JNS v Krškem sklicuje redno sresko skupščino na Jožefovo 19. t. m. ob pol 10. uri v sokolski dvorani v Krškem. Dnevni red: poročilo novinarja g. Otona Ambroža o delovanju sreskega odbora in tajništva in poročila ostalih strankinih funkcionarjev, volitve, poročilo senatorja g. dr. Rajarja o političnem položaju in poročilo poslanca g. Alojzija Drmelja o delu Narodne skupščine. Na sresko skupščino so vabljeni vsi gg. predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh občinskih organizacij JNS v srezu in poleg teh po en delegat na 50 glasov, ki so jih dobili pri zadnjih volitvah. Udeležba delegatov obvezna! ♦ Kmetijski tečaji v kranjskem srezu. Sreski kmetijski odbor za kranjski srez priredi v marcu in aprilu tri celodnevne kmetijske tečaje, in sicer v ponedeljek 19. t. m. v Preddvoru, v nedeljo 25. marca t Sori pri Medvodah in v nedeljo S. aprila v Goričah pri Golniku. Predavanja bodo v prostorih narodnih šol, praktična razkazovanja in navodila pa pri bližnjih posestnikih, in sicer od 8. ure zjutraj dalje ves dan. Pouk bo obsegal živinorejo, poljedelstvo, mlekarstvo in sadjarstvo. Predavala bosta kmetijski referent iz Kranja in njegov pomočnik. Posestnikom, kmečkim mladeničem in gospodinjam se priporoča, da se udeležijo tečajev v obilnem številu. „CEHASOL" MILO ZA BRITJE ODSTRANJUJE KRATKI K020 OD EKSCEM0V PO KLINIKI SREDSTVO! in Cisti po VPORABI LICA NEČISTOSTI, IN VNETJA. PREIZKUŠENO DOBIVA SE V LEKARNAH ,DROGERIJAH IN PARFUflERIJAH. SE DANES ZAHTEVAJTE POIZKUS! Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer Id brzina vetra, 6 oblačnost 1_10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo. 14. marca Ljubljana 7, 756.2, 7.0, 84, mirno, 10, 33.8, dež; Ljubljana 13, 757.9, 6.5, 87, SW1, 10, — dež, Maribor 7, 752.0, 12.0, 58, S7, 10, 21.0 dež; Zagreb 7, 754.4, 13.0, 60, W2. 10, _ Beograd 7, 757.0, 14.0, 55, S4, 7, —, —; Sarajevo 7, 757.8, 13.0, 55, ESE6, 5, —, —; Skop e 7, 763.9, 5.0, 90, Wl, 10, —, —J Split 7, 757.2, 13.0, 90, SE8, 3, —, —; Kumbor 7, 762.0, 15.0, 70, SE9, 7, —, —! Rab 7, 755.5, 11-0, 80, SSE7, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 13.4, 5-4; —, —I Maribor 14.6, 120; Zagreb 17.0, 13.0; Beograd 20 5 13.0; Sarajevo 18.0, 12.0; Skop-lje 21.0, 3.0; Split 15.0, 11.0; Kumbor — 14.0; Rab —, 10.0. Solnce vzhaja ob 6.17, zahaja ob 18.03. rano na 120, leta 1907, pa na 1005 ha. Za beograjsko občino je ta razširitev največjega pomena in to posebno v urbanističnem pogledu. Ogromno področje dovoljuje sedaj Izvršitev najsmelejših načrtov bodočega Beograda, ker so s .priključitvijo okoliških občin odpadle vse ovire. Definititna ureditev velike beograjske občine bo seveda potrebovala še precej časa. Zemunska občina ima n. pr. že odobren svoj proračun za tekoče leto in bo financirana iz skupnega proračuna šele leta 1935. ♦ Zdravstveni šematizem. Pod tem naslovom je Izdalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje dva priročnika na 1600 straneh. Poleg vseh važnih zakonov ln pravilnikov za službo narodnega zdravja imamo v teh knjigah šematizem vseh zdravnikov in zdravstvenih ustanov (bolnišnic, zdravilišč in kopališč) iz vse države To delo bo znatno olajšalo naglo ln točno orientacijo vsem, ki imajo posla s zdravstvenimi zadevami, šematizem bo dobro služil vsakomur, ki išče sveta v teh zadevah. Naj ne bo občine, ki ne bi imela tega važnega svetovalca v vseh vprašanjih socialne in zdravstvene zakonodaio ♦ Službeni list dravske banovine od 14. t. m. objavlja med drugim zaken o naknadnih in izrednih kreditih k državnemu proračunu, objavo izprememb zakona o državnih trošarinah, navodilo o taksah, ki se plačujejo pri upravnih sodiščih in državnem svetu ob obnovi sporov ter objave banske uprave o občinski blagajniški službi ln pobiranju občinskih trošarin. • Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 22. do 28. februarja je bilo v dravski banovini 8 primerov tifuznib bolezni, 19 škrlatinke, 57 ošpic, 160 vnetja priušes-ne slinovke, 115 davice (smrtni 1), 17 šena, 4 otročnične vročice, 3 otrpnjenja tilnika, 6 faripe in 1 griže. ♦ živinski ln kramarski sejem v Mengšu bo 17. t. m. in ne 6. t. m., kakor je to v nekaterih koledarjih in pratikah navedeno. ♦ Oddaja mariborske kolodvorske restavracije. Direkcija državnih železnic v Ljubljani bo imela 17. t. m. ob 11. v pisarni šefa stanice Maribor gl. kol. pismeno licitacijo, da se zaključi direktna pogodba, za oddajo začasnega kolodvorskega bifeja na stanici Maribor gl. kol. za dobo šestih mesecev. V zakup se bo oddalo del prostorov dosedanje restavracije in sicer: gostilniška soba ob cesti, meščanska soba, gostilniški vrt, kiosk za bife in del kleti. Početek obrata je predviden 1. aprila 1934, lahko pa se od strani železniške uprave preloži na poznejši termin. Kolkovane ponudbe je treba vložiti zapečatene in z oznako, najkasneje do 17. t. m. do 11. ure pri šefu stanice Maribor gl. kol. Kot jamčevina se mora ■položiti najkasneje do 10. ure 17. t. m. pri stanični blagajni Maribor gl. kol. 10.000 Din v gotovini. Natančnejša pojasnila in pogoji so na vpogled pri podpisani direkciji soba št. 59 vsak delavnik med 10. In 12. uro in pa pri še*fu stanice Maribor gl. kol. med poslovnimi urami. ♦ Proti razdelitvi starodavne dalmatinske občine. V Beograd je prispela delegacija Pelješčanov, ki jo tvorijo odborniki občine Kune. Občina Kuna bi se morala namreč razdeliti na tri okoliške občine, prebivalstvo pa Je odločno proti razdelitvi, ker je občina ena od najstarejših v Dalmaciji in ker Je tudi njeno gospodarstvo visoko aktivno V Kuni Je bil nekdaj sedež zahumske županije in ko je polotok Pelješac 1. 1333 prišel pod oblast dubrovniške republike, je bil v vasi Dubravi ustanovljen sindikat Družabni večer vsem Jožicam ln Jožetom priredi SK ILIRIJA T nedeljo 18. t. m. ob 20.80 v dvorani hotela Miklič. Ples do 8. ure. 2897-a (občinska uprava), ki Je bil leta 1820. pre-nešen v Kuno. Deputacija je obiskala tudi notranjega ministra g. Laziča, ki se je zelo zanimal za zgodovino starodavne občine ter obljubil, da bo želja občanov upoštevana. * Žalostna usoda vojnega najdenčka. — Potujem od vasi do vasi. da bi našel svoje starše, pravi absolvent kmetijske šole Ve-limir Ačimovič, ki je bil 1. 1914. kot otrok nekih beguncev najden na cesti med Va-ljevom in Loznico. Našli so ga vojaki in eden od njih mu je dal tudi svoje ime. Več let je Velimir preživel po vojaških taboriščih kot rejenec dobrodušnih vojakov, ki so ga vedno spravili na varno, kadar so odhajali na fronto. Po vojni so poskrbeli razni dobrotniki, da je mladenič dovršil kmetijsko šolo. Ko je Velimir zapustil šolo, je naletel na nepričakovane težave. Službe ne dobi, ker nima nobenih predpisanih dokumentov. Ker so vse poizvedbe po starših in sorodnikih ostale brezuspešne, bo sam obhodil vse vasi med Valjevom in Loznico, da bi jih našel. ♦ Aretacija nevarnega razbojnika. Pred nekaj leti je iz mitroviške kaznilnice ute-kel nevarni razbojnik Jan Konopka, ki si je potem za svoje hajduSko področje izbral Bosansko Krajino. Na njegovo glavo so razpisali nagrado ln orožniki so mu bili že nekajkrat tesno za petami. Hajduk Konopka je imel po hribovskih vaseh svoje pomočnike, ki so mu nudili vsakovrstno pomoč ter ga tudi obveščali o preteči nevarnosti. Te dni pa so orožniki hajduka obkolili blizu vasi Babina greda. Hajduko-vega pajdaša kmeta Filipoviča so orožniki med ogorčeno borbo ustrelili, Konopka sam pa je ranjen utekel v gozdove. Noč ln dan so ga iskali ter ga naposled hudo ranjenega našli skritega v grmovju. V nekaj letih svojega hajdukovanja je Izvedel Konopka nebroj tatvin ln vlomov ln predrzen, kakor je bil, se Je pojavljal tudi v Banji Luki in še v raznih drugih večjih krajih. ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.% url zvečer: Premiera! Fritz Schulz in Julius Falkenstein v veseli opereti „Roža iz Pariza" Vstopnina: Din 4.—, 6.— in 8.— Din ♦ Najcfba samomorilčevega trupla. V potoku Pesnici so te dni našli moško truplo, v katerem so spoznali 661etnega posestnika Janeza Pihlerja lz Velovleka, ki so ga že dalje časa pogrešali. Pokojni Pihler je bil živčno bolan ln se je nedavno pognal z mostu v Dornavl v precej globoko Pesnico. Dejanje je storil v trenutni duševni zmedenosti. • Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna J08. REICH. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730 Danes ob 4., 7. ln 9. url zvečer >remier» film*. H }e osrojf! are* vaefc mtgJ-ov ,SENCE PRETEKLOSTI* Eugen KlOpter. M»g4» Sonj«. Hftr.n1 Fefrpr Cene Din 2.—, 4.—, 8.— in 8.— Din ♦ Trgovci In obrtniki potrebujejo nujno strokovno knjigo: Cerne, Kontokorenti. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založništvu Trgovski učni zavod, Ljubljana, Pražakova ulica S-II. Iz Ljubljane u— V počastitev 130 letnice Karadjordje-vega ustanka priredi omladlna Narodne odbrane v soboto ob 20. v Trgovskem domu skrbno pripravljeno akademijo z Izbranim sporedom. Poset toplo priporočamo! u— Preporodovcl (ke)l Danes ob 6. bo v društvenem lokalu predaval profesor g. •Ivan Kolar o snovi; Slovesen dan naše srednješolske mladine leta 1914. Za člane udeležba obvezna. Vabljeni člani SOP. u— Ko so mali harmonikarji nastopili pred par meseci v Zagrebu, so bili predmet splošnega občudovanja ln navdušenja, štirikrat so napolnili veliko kino dvorano, ki ima 1200 sedežev. Kaj lepo Izvajajo nad 30 slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmic, ki »o barmonizirane za zbor harmonikarjev ali za enoglasno .petje s 6premlje-vanjem harmonik. V celem nastopi 25 dečkov ln deklic pod vodstvom profesorja Viktorja Svajgerja. Nastop harmonikarjev bo tako ljubka prireditev, kakor jih je bilo še malo v našem mestu. Sobotni nastop Je namenjen odraslim, cene od 6 do 30 Din, nedeljski dopoldanski nastop pa izključno le šolski mladini. Mesta so od 3 do 12 Din, vstopnice se naroče .potom šolskih vodstev, sicer Je predprodaja v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. NOVOST! DANES IN VSAK VEČER NASTOPA V KAVARNI ,,CENTRAL" nova prvovrstna kostumirana damska kapela. 2910 u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V četrtek 15. t. m. ob 18. bo predaval v Ju-stičnl palači, dvorana 79, gimnazijski profesor g. dr. Josip Zontar o cerkvi in ustavnem življenju naših mest. Vabljeni člani ln prijatelji društva. u_ 0 sterilizaciji « vidika kazenskega prava bo predaval aoep. dr. Avgust Munda. namestnik višjesa državnega tožilca in privatni docent, drevi ob 8. v predavalnici na rsalki (Veeova jlica). Veto© proet. — Društvo >Tabor«. „. . u- Okrajna organizacija JNS ta Vodmat i« zaradi nastalih ovir priložila svoj letni občni zbor od 17 t. m. na 7. april. Natančnejša objava sledi pozneje. I. medn. PLESNI TURNIP z velikim druž. plesom sobota 17. marca — Kazina Nastop prvakov Jugosalvije, Avstrije in Nemčije 2906-a Sebi in svojim v pouk in zabavo naročite ilustrirano tedensko revijo »2IVLJENJE IN SVET" Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 6. u— Okrajna organizacija JNS za ientpe-trski okraj bo imela redni občni zbor v soboto 17. t. m. ob 20. v salonu pri »Nace-tu« na fimartlnski cesti. Zboru bodo prisostvovali naš narodni poslanec in minister g. dr. Albert Kramer, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, delegat s. o. za mesto Ljubljano g. dr. Josip Cepuder in delegat taborskega okrožja. Udeležba za člane obvezna. u— Veliko lltografeko razstavo priredi grafični prosvetni krožek v počastitev stoletnice smrti izumitelja litografske umetnosti Alojza Sennefelderja. Razstava bo urejena v dvorani OUZD od soboto 17. t. m. do ponedeljka 19. t. m. Prav gotovo, da bo zelo pestra in zanimiva, saj vemo, da naši grafičarji niso v prav nobenem pogledu polovičarji. Kar moč nazorno bo na razstavi prikazan tudi tehnični proces lito-grafije. Po zaključku razstave pa bo na Jožefovo Sennefelderjev prosvetni večer v Delavski zbornici. Toplo priporočamo občinstvu obisk razstave kakor večerne prireditve. u— Smrt najstarejSe Vičanke. Na Glln- cah Je včeraj umrla najstarejša viška občanka ga. Marija Agnola. Pokojnlca je dosegla 92 let. Do te pozne čestite starosti je ostala blaga gospa duševno popolnoma ohranjena, telesno pa je shirala šele v zadnjih tednih. Pokojnico niso poznali le Viča-ni marveč vsa stran proti jugu. Od nekdaj Ze, so se ustavljali pred njeno gostilno in trgovinico vozniki, tudi v časih, ko je bila cesta še odprta do Trsta. Pogreb bo danes ob 16. na pokopališče na Viču. Bodi dobri mam ki ohranjen lep ln prijaven »Domin! b— Jadranaširej Jetrn bo ob 14. Sanski sestanek, ka ji ertroejo usodo kakor v istoimenski Puccimje- vl operi. _ . u— »živalca«, glasilo Društva rejcev malih živali »živalce« izide v nekaj dneh. Uredništvu se je posrečilo, da je pridobil za resne sodelavce že lepo število naših praktičnih rejcev in priznanih strokovnjakov. Člane društva »živalce« sedanja društvena uprava opozarja, da list, ki izhaja pod imenom »Rejec malih živali«, ni društveno glasilo. Društveno glasilo je list »živalca«, ki ga člani v nekaj dneh prejmejo. Dopisi, namenjeni na društveno upravo, naj se naslavljajo na: Društvo »živalca«, predsednik ravnatelj Lap, Ljubljana. DR. MED. IVO BAJŽELJ špecljalist za kožne In spolne bolezni ordinira od 10.% do 12.% in od 4. do 7. ure Ordinacije za kozmetiko — Rentgen Diathermia Pogreb bo jutri ob lz mrtve&iice ca mestnem pokopališču V bolnišnici je oror 1« včeraj tudi 23 letna Ivaoa Bijekovn, uslužbenka v uršulinskem aenvoatami v Ljubljani. e— Nesreč« otroka. V torek je p«d'a dveletna delavčeva hčerke Marije Hreno\a it Rečice ob Savinji pri igranju na travnik j tako nesrečno, da si je zlomil« desno nogo. Otroka »o prepeljaH v celjsko bolniV nico. e— Po*noton»a J» bWc objevljeno v nedeljskem »Jutru«, da bo sodeloval pri pevskem in tamburaSkem koncertu gledališke družine lz Vojnika v nedeljo 18. t. m. v celjskean Narodnem domu tudi mladinski pevski zbt r drt. meščanske šole v Vojniku. e— Kino Union. Danes ob 14.15 in 20J0 zvočna operete »Ce Bftby ljubi« in rročrl tednik. Iz Marlfeora a— Slovo polkovnika P opati i ča. Z včerajšnjim popoldanskim brzoviakom se is odpeljal na novo službeno mesto priljub* Ijeni artiljerijski polkovnik Popadič. > a kolodvoru je bil zbran celotni oficirski zbor in veliko število prijateljev. Bil je to ponovno lep čtoV&z simpatij do odJ>'čne£a oficirja. a— Ljudska »niverea oposarta na zanimivo predavanja, ki bo imel v okviru političnega cikla v petek 16. t m. predse 1-nik akademije znanoeti v Znerefeu g. univ prof. dr. A. Bazala. Ofrtal bo živii-eT?j«ko In kultjrno filozofijo Frid?rika Niefescheja i njen pomen v duhovnem življaiju oemSk0-ga naroda a— Ljudska univerza v Studencih. Dre^ i ob 19. predava g. prof. Jan $edivy o Piragl. Predavanje bodo spremljale skioptične sike. a— O stanju akcije za postavitev železniške poeta je Teznc bo poročal v nedel; > 18. t. m. narodni poslanec g. Krejči v gostilni Žohar na Tržaški cesti. K temu sestanku so vabljeni: oba občinska odseka za gradnje na Pobrežju in Studencih, JNS Tezno ln darovalci prostovoljnih .prispevkov. Poročal bo tudi postajenačeLnik mariborskega gl. kol. g. Perme o stanju blagajne odbora za graditev kolodvora ln o dosedanjih prostovoljnih prispevkih a— Šahovski brzoturnir. V torek svečt . »o priredili najmočnejši mariborski šalii6ti v kavarni »Jadran« brzoturnir. Turnirja, se je udeležilo 8 igralcev. Rezultati so bili naslednji: prvo mesto je zasedel šahovski mojster Pire, ki je dosegel 7 točk (100 2. Lešnik 6, S. prof. Stupan 5 ln 4. Ostane:-: 4 točke. a— Za železničarje bo v petek 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma predavanje o zgodovini Srbije. Predaval bo inž. Stanojčič. a_ Podpisne P®1« roper redukcijo Ien,z deviznih predpisov. Medtem ko ie Pa lestina uvozila v 1. 1932. različnega blag?: iz Rumunije za 124, iz Poljske za 43, iz Češkoslovaške za 24. iz Bolgarije za 22. iz Avstrije- za 22 in iz Grčije za 7 milijonov Din, je znašal naš uvoz v Palestino v istem let j samo 6 milijonov Din. Stavbnega lesa je Palestina uvozila za okrog 75.000 m' v vr?d nosti 44 milijonov Din; od tega iz Rumunije 64% (za 28 milijonov Din), a iz Jugoslavije 6% (za 140.000 Din). Zabojev za pomaranče ie uvozila Palestina za 42 milijonov Din: od tega iz Rumunije 75% (za 31 milijonov Din), a iz Jugoslavije 8.5 % (za 3 in pol milijona Din). Upamo, da bo ministrstvo za zunanie P> sle preko svojih uTadnih mest v tjjini obenem z ministrstvom za trgovino in industrijo vodilo računa o ukrepitvi starih m pridobitvi novih lesnih tržišč. _ . Po predlogu finančnega zakona^ ministrstva za gozdove in rudnike za 1934./35. leto se mora oddvojiti vrhovno gozdarsko nadzorno oblastvo od uprave z državnimi gozdovi ter se izvesti preosnova ministrstva za gozdove in rudnike in področnih ustanov. To je bila že davna zahteva resnih ljudi iz vrst našega gozdnega gospodarstva Ako te besede ne bodo ostale samo na papirju, je prišel trenutek velikega preobrata v naši gozdni politiki m smemo upati na rešitev naših gozdov pred gotovo pro" pastjo. Točka 17. predloga istega finančnega zakona pravi: »Ministrski svet bo na predlog ministra za gozdove in rudnike izven predpisov veljavnega trgovinskega zakona preosnoval z uredbo državni gozdno-indu' strijski podjetji Dobrljin—Drvar. d. d. (Sipad) in Durmitor. Pri tej priliki je potrebno naglasiti, da ime Sipad v mojih krajih ne uživa popularnosti. a to ne brez razloga. V letih 1931. in 1932. je Sipad vrgel svoie velike stare zaloge mehkega lesa tudi na naša domača tržišča v Bačko, Beograd, Slavonijo in celo v Zagreb, s čimer je pritiskal na cene proizvodov malih žag in splavarjev zlasti v Dravski in Savinjski dolini. Samo če se bo Sipad v bodoče čim bolj izogibal omenjenih domačih tržišč in se poizkušal čim bolj okrepiti na starih tujih tržiščih, osvajajoč morda še nova tržišča če bo po točki 1. predloga omenjenega finančnega zakona nosil vse obveznosti kakor ostali gospodarstveniki in če po preosnovi ne bo več izkazoval pasivne bilance, tedaj bodo tudi moji rojaki gledali to podjetje z drugimi očmi Točka 4. predloga istega finančnega zakona daje Sipadu iz tekočih gozdnih dohodkov sukcesivne akontacije v znesku do 10 milijonov Din kot obratni kapital s pogojem, da povrne dolžni znesek do konca proračunskega leta. V smislu te točke prosim, da se nudi tudi našim malim žagam v dravski banovini brezobrestno posojilo ▼ ustrezni vsoti. V svrho ureditve razmer r produkciji in prodaji v korist uspešnejšega vnovčevanja gozdnih produktov obstoje že ustrezne organizacije v sosednih državah. V začetku februarja letos so se vršila pogajanja med delegati gozdnega gospodarstva iz Jugoslavije, Rumunije, Avstrije in Rusije. Zanimivo je dejstvo, da zastopa Sovjete eno najbogatejših italijanskih lesnih podjetij, in sicer tvrdka Feltrinelli. Glede na omenjene pogajanja pričakujejo že osnovane tuje organizacije in tako tudi naša javnost čim prejšnjo uredbo o osnovanju centralne organizacije lesnega gospodarstva za reguliranje in kontrolo izvoza. To pa ne sme biti birokratska ustanova, odnosno posnetek žitnega režima, nego avtoritativna organizacija interesentov pod državno kontrolo s posebnim uvaževanjem krajevnih potreb in razmer s Sirokogrudni-mi pravilniki. Amandman glede uredbe gospodarskih zbornic Narodna skupščina je na seji 13. t. m. sprejela amandman ministra trgovine in industrije dr. Juraja Demetroviča, ki se glasi: »Vstavi se v člen 34., točka g), nov stavek 3, ki slovo: Minister trgovine in industrije se pooblašča, da sme v sporazumu z ministrskim svetom izpremeniti uredbo o gospodarskih zbornicah, izdano na podlagi členov 393. in 394. obrtnega zakona.« Ker se je pomen tega amandmana od nekaterih tolmačil tako. kakor da bi šlo za to, da se spet otvori vprašanje sistema zbornic in s tem spet borba za ločene ali skupne, smo po informacijah z najodlič-nejše strani obveščeni, da je tako tolmačenje pogušno. Minister trgovine in industrije je v obrazložitvi jzrecno izjavil, da gre v glavnem za to, da se ustvari možnost spojitve beograjske trgovske in Industrijske zbornice v skupno zbornico. Nadalje je treba urediti spor med nekaterim, zbornicami na jugu države, ki je nastal zaradi tega, ker se hočejo meje teh zbornic pokriti z mejami banovin. S tem bi bila občutno prizadeta na primer beograjska zbornica zaradi dodelitve industrijsko razvitega okoliša Leskovca skopljanskim zbornicam, prav tako pa tudi sarajevska zbornica. ki izgubi sedem srezov. Ta ureditev pa ie mogoča le, ako se primerno prestil'zi-ra uredba o zbornicah. Določbe členov 393 in 394. obrtnega zakona pa v ostalem ostanejo še nadalje v veliavi Zato ie vsak« po por no razpravljanje zaradi sistema zbor- Vročina, utrujenost In bolečine so pn4 znaki gripe I V tem slučaju je potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo In da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče pre-prečiti to nevarno bolezen. BAYER VE. KAJ POMAGA I ASPIRIN t5 TABLETE nic brez stvarne podlage ter ostane gled« ljubljanske skupne zbornice po tem amand-manu položaj nespremenjen. Gospodarske vesti = železniška tarifa za blago med Jugoslavijo in Rumunijo. Generalna direkcija državnih železnic obvešča, da stopi 20. t. m. v veljavo železniška tarifa za prevoz blaga in žive živine med postajami jugo-slovenskih državnih železnic in rumunskih železnic. Tarifa se deli v snopiče o posameznih vrstah blaga. V3i snopiči se lahko dobe na glavnih blagajnah železniških direkcij v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Su-boticl ln Zagrebu. = Za izvoznike živin«. Generalna direkcija državnih železnic ponovno opozarja izvoznike, naj ne prenatrpavajo vagonov z živino, ker ima to za posledico pogin živine, kar Je samo v škodo izvozniku. Tako se Je primerilo, da je od 50 svinj poginilo 25, ker so bile v vročini preveč zgnetene v vagonu; razen tega ni pošiljalec odredil spremljevalca, ki bi skrbel za živino. Zato se izvozniki ponovno naprošajo, da v lastnem interesu izpolnijo vse zadevne predpise. = Davčna plačila dravske banovine. V ciklusu predavani Obrtniškega društva i« v sredo zvečer predaval v restavraciji »Zvezde« o novih davkih konzulent Zbornice za TOI g. Žagar, ki ie med drugim navedel, da je bilo lani zaradi ostrejše davčne prakse plačanih v dravski banovini 220.9 milijona Din neposrednih davkov nasproti 1S2.4 milijona Din v predlanskem letu- Donos neposrednih davkov v dravski banovini ie lani dosegel 101°/« donosa iz L 1930. V drugih banovinah ie bil ta odstotek precej manjši: v savski banovini 95%. v Beogradu 73%, v primorski banovini 67 %, najnižji pa je bil v drinski banovini, namreč 56%. = Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da stopijo predpisi člena 6. zakona o irpre-membah in dopolnitvah zakona o tak-ah. ki določajo taksiranje računov, not in uličnega, v veljavo 60 dni po razglaeilvi v »Službenih Novinab«. to 18. aprila letos. Od tega dne dalje se bodo morali kolkovati računi, note in slično v vrednosti od 20 do 100 Din z 0.50 Din; če pa bo znašala vsota računa nad 100 Din. z 1 Din. Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci in obrtniki po-edinim osebam blago, bo znašala tak« na leto 5 Din za knjižico (»Službsni list« št. 17). = Poravnalno postopanje Jo uvedeno o imovini Josipe Peklenika, čevljarskega mojstre ▼ Liubllani, Koletzijska 20 (poravnalni upravnik Lojze Zaic. zadružni revizor v Ljubljani; poiavnalni narok 6. aprila: pri-favni rok do 1. aprila). Borze 14. marca. Na ljubljanski borzi tečaji deviz niso pokazali bistvenih izprememb. Za malenkost so ee poleg Londona okrepili še Amsterdam. Berlin m Bruselj. Vse drago je neiznreme-njeno. Avstrijski šiling se ie trgoval v zasebnem kliringu: v Ljubljani po 9.15—9.20, v Zagreibu po 9.18 in v Beogradu po 9.15 Din. Grški boni so notirali v Zagrebu 34 do 34.50. a v Beogradu so se zaključevali po 34. Na zagrebškem efektnem tržišču le bila Voina škoda neznatno slabša. Trgovala se je za kaso po 316 in 316.50. za april pa po 314. Ostali zaključki so bili: v 7% investicijskem po 72. v 7% Blairu po 51.50 in ▼ Priv. agrarni banki po 255. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2309.73 _ 2321.09, Berlin 1360.41 - 1371.21 Bruselj 800.52 -804.46. Cjrih 1108.35 - 1113.85, London 174 75 - 176.35. NewTork 3405.50—3433.76. Pariz 225.88-227.-. Prasa 142.34—143.20. Trst 293.79 - 269.19 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.15— 9-20 Čarih. Pariz 20.38. London 15.79. New-vork 309.75. Bruselj 72.2250. Milaa 26.56, Madrid 42.20, Amsterdam 208.45. Berlin 122.95. Dunaj 73.30 (56.60). Praga 12.85. Varšava 58.3250. Atene 2.9450. Bukarešta "05. Dunaj (T^Čaii v oriv kliringu.) Beograd 11.33, London 27.13 Milan 46.25. Nev/Vork 539.87, Pariz 35.59. Praga 21.74. Curih 174.28. lOo S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 316 — 317, 7% investicijsko 72 - 73. 8% Blair 54 den., 7°/® Blair 51.50 den.. 7% posojilo Dr z. hipo-tekarne banke 64 den., 4% ajiarne 35 den.. 6% begluške 53—54. Kranjska industrijska 25;i bL _ ^ . j. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 316 do 317. za april 312 do 315, za maj 312 do 315. za junij 312 denar, za december 300 denar. 7 odst investicijsko 72 do 73. 4 odst. agrarne 35 do 37. 7 odst Blair 51.50 do 52. 8 odst Blair 54.25 do 55, 7 odst. posojilo DHB 63 do 66 6 odst. beg-luške 53 do 54: delnice: Narodna 4100 do 4300. PAB 254 do 255. Sečerana Osijek 160 blago Trbovlje 107 do 115. Imne* 50 denar Beograd. Vojna škoda 316.50 in 316 zaključka. za marc 315 blago. 7 odst. investicijsko 73 do 74 4 odst agrarne 36.25 do 37. 6 odst. begluške 53 80 do 54. 8 odst Blair 54 blago 7 odst Blair 52 zaključek. 7 odst posojilo DHB 63 do 64.50. Narodna 4100 zakliuček. PAB 258 in 255 zaključke. Dunaj. Državne železnic« 17J56. Atpiv*-Mootaa. 12.20. Blagovna tržišča LES. •f Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključenih je bilo pet vagonov lipovih plohov. 2ITO. + Chloago (14. t m.). Začetni t »čaji: pšenica: za maj 88.625, za julij 88.50, za september 89.625. + Winnipeg (14. t. m.). Začetni tečaji: p&eniea: za maj 69, za julij 70.25. + Ljubljanska borza (14. t. m ) Tendenca za žilo živahna. — Nudijo se (vse za slovensko pnstaio. plačljivo v 30 dneb): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79-80 ka po 147.50 — 150: sremska in banatska. 78-79 kilogramov po 145 — 14750: koruza (po navadni tarifi): nove času primemo suha « kakovostno garancijo 115 —117.50: za april 125 — 127.50, za maj 132.50 — 135; moka: baška *0< po 245 — 250; banatska po 255 do 260. + Norosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca stalna, promet ie bil slab. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad. gornje-banatska in sremska 101 — 103; baška. okolica Som bor 100 — 102; sre-dnjebaška 102 d-. 104; gornjebaška in baška ladja Begej 103—105; baška pot. in slavon. 104—106; baška, ladja Tisa 106 — 107; iužnobanatska 99—101. Oves: baški, sremski 58 — 60; ba-nataki 54 — 56. slavonski 52 — 54. Ječmen: baški, sremski. 65/66 kg 72.50—75; pomladni 67/68 kg 82 — 84. Koruza: baška. srem-ska &tara 81—82; stara okol Sombor 82—83; baška. sremeka nova 65—66; nova sušena 76 — 77. — Moka: baška, banatska »Os« in »Ogg< 177.50 _ 197-50- »2« 157.50 — 177.50; >5« 137 50 - 157 50; »8« 107.50 - 117.50: »7« 75 — 85; >8« 72.50 — 75; sremska slavonska >Og< in »0gg€ 172.50 — 187.50; .2« 152.50 - 167.50, »5« 132.50 _ 147.50: >«« 102.50 - 112.50: »7« 75 _ 85: »8« 72.50 — 75. Otrobi: baški. sremski 68—70; banatski 66 — 68. Fižol: baški in sremski brez vreč 112.50 — 117.50. -f Budim peš tanska termlnska borza (14. t. m.). Tendenca slaba, promet sreden. Pšenica: za maj 9.30—9.31, za junij 9.44. Rž: za maj 5.52—5.54. Turščica: za maj 9.65— 9.67, za julij 9.88—9.90. Radio Četrtek, 15. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Za sreoo doraščajočega pokolenja (ga. Petelinova). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče oo željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor a poslušalci. — 20: Ruska pesem v duetu. pojeta ga. Popova in g. Drigo. — 20.45: Ruska glasba radio orkestra. — 22: «Cas. poročila, radio jazz. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek. 15.: Konec poti. C. Petek. 16.: Zaprto. Sobota, 17.: Beograd nekdai in sedai Premiera. Izven. Nedelja, 18. ob 15.: Rai potepuhov. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven- — Ob 20.: Kariera kanclista Vinciga. Globoko znižane oerre od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 15.: Ples v Savoju. Četrtek. Petek. 16.: Carmen. Gostuje Marij Šimenc. Izven. Sobota, 17. ob 15.: Marta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Nedelja, 18. ob 15.: Gorenjski slavček. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izv. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. Gostovanje tenorista goep. Marija Šimenca. Gledališka uprava je brez dvoma ustregla številnim prijateljem naše opere, ko je uvrstila v repertoar gostovanje naj-odllčnejšega slovenskega tenorista gosp. Marija Šimenca, ki nastopi kot Don Jose v operi »Carmenc. G. Marij Šimenc je bil v letošnji sezoni 6 mesecev na študiju v Italiji, kjer je tudi gostoval. Pri nas nastopi samo dvakrat, ln sicer v petek zvečer v operi »Carmen« in pa v nedeljo popal-dnev »Gorenjskem slavčku«. Opozarjamo, da cene niso zvišane. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek, 15.: Natalija. C. Znižane eene. Zadnjič. Petek. 16.: Zaprto. Sobota. 17.: Rože v snegu. Globoko znižane cene. Zadnjič. -k Premiera slovenske mladinske igre na mariborskem trgu. Najlepše slovenske mladinske igre ie napisal znani pisatelj Pavel Golia. Njegove igre (»P^terčkove poslednje eanie«. »Triglavska bafka«. »Princeska m pastirček« itd.) so si osvojile vse našo odre ter splošno ugajajo. Eno njegovih novejših pravljičnih del > Ju roka« uprizori sedai mariborsko gledališče ter bo premiera v nai-kraišem času- Veljajo znižane cene že pri premieri. CELJSKO GLRDALTŠCE. Začetek ob 20 Četrtek. 1&: Deseti brat. Uprizoritev »mogotce* eelfske fftauMafle. Obujanje mrtvih Ultrakratki valovi proti smrti - Velik uspeh ruskega biologa V znanstvenih krogih je zbudila veliko pozornost vest, da se je prof. Smirnovu, vodji neke klinike na moskovski medicinski fakulteti posrečilo v dveh primerih z virtuozno operacijo oživiti dva mrtveca. Ruski biologi so sicer na glasu, da znajo napraviti marsikakšen čudež, toda ta vest, ki je izrečno poudarjala, da je šlo za dva mrtveca, je vendarle zbudila umljivo skepso. . , v, . v Kakor poroča sedaj neki angleški časnikar. ki je prof. Smimova te dni obiskal, je videti, da gre za golo resnico. Prof. Smirnov, ki je član mnogih medicinskih družb tudi v inozemstvu in ki so ga zaradi njegovih zaslug opetovano odlikovali že v caristični Rusiji, je obiskovalcu izjavil med drugim naslednje: »Resnica je, da mi je uspelo zbuditi dva človeka, ki ju je bilo po vseh medicinskih pojmih smatrati za mrtva. Oba pacienta še danes živita in bosta po vsej priliki živela še dolgo. V prvem primeru je šlo za srčno kap, v drugem za človeka, ki ga je ubil električni tok visoke napetosti. V tem primeru so trije zdravniki poskušali rešiti ponesrečenca na vse mogoče načine, a brez uspeha. Morali so ugotoviti smrt. Morda bi bilo prehitro, če bi hotel iz teh dveh primerov delati splošne sklepe, a vendar upam, da more moja metoda obuditi mrtveca v mnogih primerih, v katerih bi šlo Manevri poljske vojske r#~ M .........~ - f V . .-:. 1* .- *■ .v - is- :,>•:<■ ■ .. : ( :•.-" - : ■■ • ■■ . ' ' o- v' ' l .... . i:, .... . . V _. -JHUI •>■• ■i hA ■ , / V,- a i Letošnji zimski manevri poljske vojske so se vršili v okolici Lvova Novosti v gradnji modernih letal V Rusiji grade nove praktične tipe Znanstveni zavod za eksperimentiranje s civilnimi letali v Moskvi je izgotovil po načrt in inž. šavrova ogromno letalo »Š 5«, M se z veliko lahkoto in brzino dvigne s kopne zemlje ali vode ter brez ovir pristane na ledu ali snegu. To letalo ženeta dva stroja tipa »M 22«, M razvijata 480 k. s. Vgrajena sta v krila aeroplana. Letalo ima širok radij in lahko brzi z naglico 180 km na uro. Poleg pilota in mehanika lahko prevaža 12 potnikov to poŠto. V zraku lahko pilot zloži podlago letala in mu za slučaj potrebe priklopi čoln iz gume, s katerim lahko pristane na vodi. Kti zavod gradi zdaj letalo »ARK 3«, ki je pa namenjeno arktičnim poletom. Ta aeroplan bo narejen iz novih plastičnih snovi. Posebnost tega letala bo zasigura-na toplota za potnike. Tudi to letalo bosta gnala samo dva motorja in bo lahko letalo na velike razdalje. Poleg teh letal gradijo po načrtu inž. Šavrova še nekaj drugih letalskih tipov ta se pri tem ozirajo zlasti na razmere v arktičnih krajih. Ni dvoma, da ima ruska vlada načrte z arktičnimi poleti, zato se nanje tako dobro pripravlja. Fordova In Edisonova Krvni obtok v Silam Odlični ruski specialist za srčne bolezni prof. Zelenin urejuje skupno s prof. Suha-revskim zvočni film z naslovom »Fiziologija in patologija krvnega obtoka«. Ta film bo predstavljal tudi najneznatnejše pojave v življenju človeškega srca. Primerjal ga bo s srcem žabe in psa, da si bo gledalec popolnoma svest razlike. S pomočjo posebno občutljivih fotografij bo film re-produciral tudi čisto slabotne rentgenske slike. Na filmu se bodo videle vse najpake srca, tako n. pr. nastanek srčne hibe Itd. Gospa Ford, žena avtomobilskega kralja (na levi) in gospa Mina Miller Edison, vdova po velikem Izumitelju, v Floridi, kjer sta se dami sešli prvič po Edisonovi smrti, da preživita tam sezono Za dobro in slabo voljo V železniškem kupeju sta sedeli dve dami. Prva je zatrjevala, da bo umrla, če se takoj ne odpre okno, da dobi svežega zraka. Druga je zatrjevala, da bo pri priči zmrznila, če se to zgodi, češ, da ne prenese prepiha. Dami sta postali tako glasni in sta tako vztrajali vsaka pri svojem, da so naposled pozvali sprevodnika. Ta je zaslišal obe potnici in je naposled razsodil takole: »Najprej bomo odprli okno — da bo umrla ta, ki ne prenese prepiha. Potem bomo okno zaprli — da bo umrla še druga, ki ne prenese vožnje pri zaprtem oknu. Ko bosta obe cenjeni dami mrtvi, bo r kune'''!! red in mir!« Angleški pomorski manevri Letošnji manevri angleške mornarice bo prve veliko vežbe britske mornarice izza leta 1631. in se vršijo v trikotu Gibraltar-Azori-La Coruna. Temeljni načrt manevrov ima za osnovo domnevo, da so morska pota preko severnega in južnega Atlantika blokirana. Naloga Anglije v tej stiski je, da najde pot za prevoz živil skozi Sredozemsko morje ali pa da dobiva živila preko rta Dobre na-de. Naloga prve mornarice je, ščititi transportne ladje, ki vozijo z brzino samo 12 milj na uro. Druga mornarica ima nalog poskusiti, da se Angliji zapre tudi ta pot. Oporišče napadalne mornarice so Azori, obrambna mornarica pa Ima za oporišče Gibraltar. Manevrov se udeležuje celokupna sredozemska mornarica, poleg nje pa tudi vse edinice tako zvane domače mornarice. Smrt znanega globetrotterja V nekem dunajskem sanatoriju je izdihnil Teddy Zietz, švicarski tobačni trafikant, mož, ki je prepotoval ves svet ta je bil globetrotter v najboljšem pomenu be-sode* Kakor v zadnjih letih Allata Gerbault, Je tudi Zietz prebrodil Ocean z jahto. Nekaj časa se je mudil v Kanadi, kjer je imel farmo za kožuharje. Na Dunaj se je vrnil šele pred nekaj tedni, kier ie sedaj sklenil svoje življenje. Govoreče ustnice za smrt zaradi kapi, električnega toka ali hipnega šoka. Če ta metoda ne bo zalegla marsikaj v primeru kapi, vendar smatram, da se bo obnesla v 99 odstotkih primerov električne smrti. Trdim z vso potrebno resnostjo, da bo mogoče n. pr. v Ameriki obujati zločince, ki so umrli na električnem stolu. Pogoj za uspeh pa je seveda ta, da opravimo operacijo, preden telo otrdi. Prsni koš je treba čim prej odpreti, vbrizgniti specifično injekcijo v krvni sistem, na kar je srce obravnavati z ultrakratkimi valovi. Ti imajo za posledico, da se prične srce polagoma spet gibati. Poudariti pa moram, da je mogoče moj postopek še izpopolniti. Po bogatih izkušnjah dobimo potrebno rutino in sigurnost. Ne dvomim, da bodo ultrakratki valovi mnogim tisočim ljudem v bodočnosti rešili življenje.« « PRAVKAR IZTSLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: MED SMEHOM IN JOKOM (fotostudija) Naslovna slika: JOSIP KLADN1K: »STAVCEVA ROKA« (lesorez) Priv doc. dr. B. K. Škerlj: O RASAH V EVROPI IN V NAŠI DR2AVI (3) — Cand ing. Z v. štrekelj: NAŠA PRVA SOLARNA NA JADRANU — D r. R. F r a n c č: POMLAD PRIHAJA — IGOR STRAVINSKI O SODOBNI GLASBI — TEHNIČNI OBZORNIK (Praktična sklopka za cevi - tnj — Kako si utreš pot v nauk o elektriki - tma) — RADIO (Radio po vsem svetu) — S t. B u n c : ADAMOVO JABOLKO — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Ivan Vuk: NE KAZIVA PRAVLJICE, GOSPOD... — BEOGRAJSKI »VENAC« O SLOVENSKEM SLOVSTVU (A. D.) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (9) — ČLOVEK IN DOM (Pokaži mi svoj dom in povem ti, kdo in kakšen si - tke) — ELEKTRIČNO GRLO — LEPO OBNAŠANJE — NOVE PUBLIKACIJE — NEKAJ ZA VSE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — RISARSKA UGANKA — ANEKDOTE Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad Trav ne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Krvave uganke Tajna Princeove afere in policijske preiskovalne metode Senzacija nad senzacijo: Prince ni bil umorjen? Vstale« štirih filmskih igralk. AH morete uganiti, kdo so njih lastnice t Smrt francoskega sodnega svetnika Alberta Prince«, ki je samo delen dogodek v kompleksu ogromne afere Staviskega. spada med najbolj skrivnostne krvave drame in mnogi so, ki se vprašujejo, daii bodo mogli kdaj vanjo posvetiti z žarko lučjo. Vse kaže, da gre za zločin, ki ga je uvrstiti med politične, in zgodovina nas uči, da ostanejo takšni zločini najčešče nekaznovani. To ni nič čudnega, saj gre pri njih večinoma za dobro organizirane, inteligentne, z vsemi mazili zvitosti in previ3nosti namazane metode, kakršne pri navadnih zločinih niso preveč običajne. Ničesar ne prepuščajo slučaju, ki je najboljši pomočnik policije. Francija je imela že več senzacionalnm umorov te vrste in na nekatere se je spomnil sedaj francoski tisk ob priliki Princeove afere. Sem spada n. pr. umor Bargma, prefekta v departementu Eure. Pred kakšnimi štiridesetimi leti so ga našli mrtvega v vlaku. Govorili so, da ga je umoril neki policijski agent, baje njegov nezakonski sin. Toda morilca niso nikoli prijeli ra javnost je domnevala samo to, da je imel zločin politično ozadje. V še večjo temo je ostal zavit zločin, ki so ga odkrili v decembru 1860. v sprednjem vagonu alzaškega vlaka na P*™ Vzhodni postaji. Čeprav je izginil del umorjenčeve prtljage — posebno pa usnjena vreča z važnimi dokumenti — so brez težave ugotovili njegovo identiteto. Slo je za visokega uradnika cesarskega dvora Poinsota. Policijski predsednik Claude je sam prijel zadevo v roke in je kmalu ugotovil, da se je Poinsot vračal s svojega posestva v Alzaciji in da je bil še prejšnji večer v družbi s skrivnostnim neznancem. Po opisih oseb, ki so tega neznanca videle, je Claude domneval, da gre za nekega možakarja po imenu Jud, ki je bil že prej obsojen zaradi podobnega zločina, a mu je uspelo pobegniti iz ječe. Vendar tega človeka niso nikoli več videli in tudi niso mogli ugotoviti njegovega pravega imena, kajti prav gotovo ni bilo Jud njegovo pravo ime. Sumili so pa, da gre za pruskega agenta, ki je vohunil po Franciji in se lotil Sodni svetnik Albert Prince verjetno vest, da truplo, fci so ga naili v Dijonu tik železniške proge, sploh ni bilo truplo sodnika Princeja, marveč v sodnikovo obleko oblečeno tuje truplo. Menda so zločinci oblekli v sodnikovo obleko nekega potepuha. To kaže, da »o postopale oblasti pri ag-nosciranju zelo površno. Ta praksa je v francoski kriminalistiki zelo znana, zato je to povsem mogoče. Preiskovalna komisija v Dijonu zdaj tudi sama potrjuje, da ni pri obduciranju mrliča pazila na nič drugega, kakor na mrtvečevo obleko in na poset-nice, ki »o bile raztresene po žepih in vzdolž proge. Čedalje bolj prevladuje mnenj«, da je bil Prince odveden od članov Preiskovalni sodnik Ordonneau s člani svoje komisije Poinsota zato. ker je na kakJ« ^l^tZ* del. da ima pri sebi važne zaupne dokumente, ki »o se tikali francoske vnanje politike./ V resnici je pa tudi silno težko, priti ozadju in akterjem podobnih zločinov do dna. Policijski aparat običajno odpove ker deluje po zastarelih empiričnih metodah in zanemarja psihološke in razumske momente. ki so pripravljali zločin. Da je pa mogoče tudi brez predmetnih dokazil, s samo močjo logike rekonstruirati neki zlocra in dobiti vpogled v njegove podrobnosti, je dokazal že Edgar AHan Poe s svojo slovito novelo »Skrivnost Marije Rogetove«. Ta novela temelji na resničnem umoru, ki se j« primeril dve leti prej nad mladim dekletom istega imena v okolici New Yor-lca. Zaman se je tedaj in še dolgo pozneje zanimala vsa ameriška javnost za ta zločin in policija je stikala za morilcem. Poe je daleč od kraja zločina in na podlagi nekoliko izrezkov iz časnikov napisal svojo novelo, v kateri je s samimi logičnimi sklepi podal motive in potek tega zločina ter jasno pokazal, kje bi bilo treba iskati zločinca. Oblasti se niso zanimale za njegovo na-ziranje — dokler ni po mnogih letih izpoved dveh oseb potrdila, da se je vsa zgodba odigrala tako, kakor jo je bil zapisal slavni pisatelj, in da so se z resnico zlagale tudi najmanjše podrobnosti, ki jih je bil navedel. kj — Pariz, 13. marca. »•Libertč«, Tardieujev list. ki je posredoval zveze med tem državnikom in Stavi-skim, poroča v svoji najnovejši številki ne- I Staviskega mafije, ki imajo Princeja kje skritega ter ge ustrahujejo s smrtnimi grožnjami, da bi dobili listine, ki jih kompromitirajo. Nekateri člani preiskovalne komisije, zlasti George Mandel, zahtevajo od parla- Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. ČE BEREŠ TO, IZVEŠr da so oblasti v Berlinu odkrile večjo vohunsko družbo. Med vohuni, ki so bili v službi neke velesile, je tudi sin pokojnega generala Falkenhayna; da imajo v CSR dnevno povprečno 56.000 avtobusnih potnikov; . da sta prispela te dni v Rim siamski kralj in kraljica; da je umrl ruski biolog prof. Wagner, avtor nad 400 učenih razprav iz biološke, psihološke in pedagoške stroke: da je trenutno na svetu 56.874 različnih znamk. Od tega jih odpade na Evropo 17 tisoč 860. na Afriko 12.684, na Azijo 10 tisoč 438, na Ameriko 9680. ostanek pa na Zapadno Indijo. Avstralijo in Novi Ze-land. Vsako leto izide povprečno 2000 novih znamk; da beleži praška statistika letni prirastek 9000 stanovanj. menta, da se nemudoma ukine imuniteta poslancev in senatorjev Gre seveda samo za osebe, ki so tako kompromitirane, da ni o njih nikakega dvoma več, da »o bila v zvezi s Staviskim ter so sodelovale v njegovi akciji. Mandel utemeljuje svojo zahtevo z navedbo, da namerava vlada odgo-diti zbornico do 10. junija, a ker stoje vsi poslanci in senatorji pod zaščito nedotakljivosti, se ne more uvesti niti proti enemu kazenska preiskava. Romagnino, tajnik in prijatelj Staviskega, je medtem postal zelo zgovoren. Doslej je izdal kakšnih dvajset imen političnih osebnosti, s katerimi je imel Staviski zveze. Med njimi so: bivši minister v kabinetu Daladierja, Serre; bivši državni tajnik v vojnem ministrstvu Gustav Hulin, biriil generalni poročevalec za državni proračun Leon Baretv. bivši glavni ravnatelj državne policije Julien, bivši komisar drž. policij« Colombani, bivši ravnatelj lista »Libertč« Avmard, potem tajnica v notranjem nvni-strstvu gdč. Avrilova, ki je baje utrla Sta« viskemu pot do prejšnjega ministrskega predsednika Chautempsa. Romagnino ni" vaja, da sta imela zveze z njegovim bivšim gospodarjem tudi prejšnja ministra Flan-din in Queuille ter bivši minister za zrak>> plovbo Pierre Cot kakor tudi ravnatelj socialnega zavarovanja Pichot. KARIKATURA Oamllle Chantemps bivši predsednik francoske levičarske vlade, ki jo je zrušila afera Starisky ANEKDOTA Boljševiška revolucija je zatekla Masa-ryka v Petrogradu. Po ulicah so križem švigale svinčenke in češkoslovaški legi o-narji so trepetali za življenje svojega voditelja. Nagovarjali so ga, naj se rajši preseli v Moskvo. »Tam se živi kakor na pes* niči,« so mu prigovarjali. Masaryk je res odpotoval v Moštvo, toda revolucija je bila baš v raamahu ln krogle so švigale tudi v hotel »Metropol*, ki so ga bili vzeli boljgevikl pod og-enj. Masaryk je moral razdreti posteljo ta položiti žimnice na tla pod okno. Tako je ležal nekoliko dni in noči, potem je poslal prijateljem v Petrograd dopisnico, ki )o Jt bil napisal na žimnicah ležeč: »Tukaj sem kakor na pernici. In irrt^lini na vas.« VSAK DAN ENA Slaba kupčija »Kako gTe s kupčijo?« »Strašno... celo kupci, ki ne plačujejo^ nočejo več priti!« Šport Mariborski Rapid v Ljubljani V nedeljo 18. t. m. gostuje v LJubljani mariborski Rapid, eden od naših, najboljših klubov. Reipid bo imel proti sebi llga-enajstorico Primorja ln se bo tekma igrala na igrišču Primorja, Ilokoborbe v Delavski zbornici Rezultati so bili: Mrna (Ceškosl.) : Her-cog (Jugoslavija). — Za ta par je vladalo veliko zanimanje, ker sta nasprotnika enako močna. Absolvirala sta vse tri runde. Končala neodločno. Tom Sayer (črnec Afrika) : Marunke (Nemčija). — Ta par nam je pokazal lepo tehnično borbo, črnec je zmagal v 2 minutah 21 sekundah. Kawan (Avstrija) : Bognar (Madžarska). — Borba je bila odlična. Kawan kot kralj dvojnega nelsona, Bognar pa kot tehničar sta podala vseskozi lepo borbo. Bognar je podlegel Kawanu v 24. minuti. Šotler (Ljubljana) : Bachraty (Bavarska) sta prekinila borbo. Cross country sezona pričenja V nedeljo se bosta vršili v LJubljani dve zanimivi lahkoatletski prireditvi Ljubljanski podsavez ženskih športov priredi cross country prvenstvo pod pokroviteljstvom župazia g. dr. Dinka Puca. na katerem startajo atletinje lokalnih rlvalov Ilirije ln Atene Prireditev prične ob 11. tn se vrši GOLAŽ EKSTRAKT vedno naroča tisti, kdor ga kupi enkrat »Ekstrakt družba« Ljubljana Gosposvetska c. 8 Ali trpite na tej Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Prvi maki »o redno rdeča koža ki obču- ftjivost med prsti. Koža med prsti j« višina, rsurpokana aH luskinasta z neugodno »rbe-čico, ali pa ie bela, odebelela ia neprijetnega vonja. Premotrite noge takoj zvečer. Če najdete le enega cd teh makov, okre-nite takoj potrebno. Vodi dodajte Saltrat Rodell. Soli izločujejo kisik ter dajo vodi videz neposnetega mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopelj Saltrata, prodre kisik •r znojnice in naglo uniči parazite gnojnega lišaja, ki so povzročitelji te nevarne bolezni. Čudovite Saltrat kopeli umirijo in zdravijo utrujene noge in pa noge, ki pečejo. Z uporabo Saltrat kopeli se omehčajo vsa trda mesta Ln žulji, ki jih lahko takoj odstranite s koreninami vred. Saltrat Rodell se prodaja z jamstvom uspeha v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena mati, ozir. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa MARIJA KAHNE vdova po železn. uslužbencu v sredo, dne 14. t. m. previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 16. marca ob 4. uri pop. iz mrtvašnice spi. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1934. 2907 ŽALUJOČI OSTALL Naznanjam žalostno vest, da je po dolgotrajni bolezni preminila gospa Terezija Vimpolšek prej Gerec, roj. Ivanšek trgovka 14. marca 1934 ob i/24. url zjutraj. Pogreb drage pokojnice se bo vršil ob 8. uri v petek 16. marca. Pišece, dne 14. marca 1934. 2909 ŽALUJOČI MOŽ. pod Ceklncrvtm gradom a startom in ciljem pri dršališču Ilirije. Ped tir« preje priredi istot&m Ilirija propagandni cross country tek za juniorje, katerega se udeleže naši najmlajši tekači. Obe prireditvi bosta nudili izvrsten šport. Posebno dekliško podsavezno prvenstvo obeta zanimive borbe, ker sta »1 po zadnjih treningih sodeč obe družini popolnoma enakovredni in je vprašanje prvaka povsem odprto. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 14.30 strogo obvezen trening za 11-gino skupino. Pišek I in n, Hasl, Bervar gotovo. Ob 19. morajo biti pri Levu: Ca-leari, Pupo, Svetic, Petelin, Sternad, Logar. Mariborski smučarski klub ima redno sejo upravnega ln nadzornega odbora v petek 16. marca v klubskem lokalu, Maribor, Kolodvorska ulica 1. Važno zaradi občnega zbora. Smučarski odsek SPD ▼ Kranjski gori bo priredil od 21. do 31. marca smučarski tečaj arlberške tehnike za že izvežbane smučarje pod vodstvom g. Zoreta Zdravka, ki je diplomiral za avstrijskega državnega smučarskega učitelja arlberške tehnike. Popolna oskrba dnevno 45 Din. Za Veliko noč, 1. in 2. aprila, pa priredi smučarsko kombinirano tekmo v smuku in slalomu. Mariborski zim»ko-Sportni pod^v«®. — Tekma v smuku dne 19. marca na Ped, v organizaciji SPD Mežica, se izvede za prvenstvo Mariborskega zimskosportnega podsaveza, na kar se posebno opozarjajo tekmovalci, ki so se udeležili razveljavljene tekme v smuku dne 11. marca. Prijave sprejema SPD Mežica. Kofce, 14. marca. Temperatura —6, novega, suhega snega 30 cm, dalje sneži, izgledi in smuka prav dobri SK Ilirija. Drevi ob 18.30 naj pridejo v klubsko sobo kavarne Evrope gg. major Jane, prof. Ančik, prof. Stepišnik, Balte- ____________ZAHVALA Za številne izraze iskrenega sočutja in za zadnjo čast ob pretežki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica ln svaka, gospooa Ignaca Cokla Sol. upravitelja pri St. Marjeti niže Ptuja se najiskrenejSe zahvaljujemo. Hvaležni smo tukajšnjemu ban- f^^ku Z dr I Martincu za vso ljubeznivo skrb ob težkih zadnjih urah, č. g kon. svetniku I. šketi za tolažilne besede ln poslovilni govor č g. ProJ^ dr. Žagarju ter ostalim C. g. duhovnikom, g. sreskemu načelniku dr Bratin^ g. mestnemu županu L. Jeršetu, tov. nadzornikoma J. Gorupu in L Cepudru domačemu učiteljstvu, tovarišema fiestanu in Debenaku za zadnje besede ob grobu, predsedniku občine g. Muhiftu za poslovilni govor, učiteljem pevcem domači godbi in pevskemu društvu za žalostinke, gasilcem, zastopnikom sokola, vojske, ln vsem stanovskim tovarišem, ki ste prihiteli v tako velikem številu. .... , ,, ___„_.„ Tudi učenki Trunk hvala za lepe besede, iolski mladini »petje, vsem darovalcem cvetja ln krasnih vencev, za vse pismene Izraze sočustvovanja, dragim domačim, ki ste v tako ogromnem številu počastili zadnjo pot ter vsem onim, ki ste nam na kakršenkoli način nudili oporo ob ločitvi z našim 29^ " RODBINA ČOKI- Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nam je po kratkem, mučnem trpljlnju, spravljena z Bogom, v 92. letu starosti, umrla naša dobra mati, stara mati, prababica, teta in tašča, gospa posestnica in gostilničarka Pogreb naše ljube mamice se vrši v četrtek, dne 15. t m. ob 4 uri popoldne Iz hiše žalosti, Glince št. 25 na farno pokopališče Vič, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico. Glince, dne 14. marca 1984. ŽALUJOČI OSTALL Naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa Marija Wesjak vdova Colestin roj. Sclroab v 72. letu starosti dne 17. t m. po kratki in mučni bolezni spravljena z Bogom preminila. ,, , Pogreb se bo vršil dne 16. t m. ob %5. uri popoldne iz mrtvašnice Mestnega pokopališča v Celju. Osterman, Pollak, Kuftar, MikUvMč M., Habič, Jurman. 2SK Hermes. Seja centralnega odbora bo v petek 16. t m. ob 19. pri »Kočarju« v Šiški. Vabijo se vsi, posebno gg. Grego-rač, Theuerschuh, Požgaj in Curhalak. Nogomet v Ptuju. Preteklo nedeljo se Je vršila nogometna tekma med SK Drava in SKP, ki se Je končala z zmago mladega športnega kluba Drava. 2e takoj ob začetim tekme sta pokazali obe moštvi oster tempo, v katerem se je posrečilo priti SKP do vodstva. V 30. minuti je Zakotnik zabil drugi gol, tik pred polčasom pa je beležila Drava še tretji gol. V drugem polčasu je SKP napel vse svoje aile, da bi izenačil. toda ni mu uspelo, tele proti koncu j* zabil dva gola ln je bil izid 3:2 r korist Drave. Iz Ljutomera lj— Glasbeno društvo Je na občnem zboru položilo račun o svojem uspešnem delovanju o preteklem letu. Društvo vzdržuje močno godbo na pihala (20 mož) in glasbeno šolo z 92 učenci, šola bo 29. aprila imela javno produkcijo v Sokolskem domu. Na šoli se poučujejo goslanje, klavir, teorija, mladinsko petje, čelo in flavta. Društvu predseduje g. Karbaš, kapelnik godbe Je g. Zacherl, voditeljica šole pa gdč. Za-cherlova. TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Izda v letu 1934/1935 naslednje knjižne zbirke s I. Ljudski roman. 1. Aleksander Dumas sin: Dama s kamelijami. (Prevel Boris Rihteršič.) Izide za Veliko noč. Z Gunnar Gunnarson: L j udje na Borgu. Islandski kmečki roman. (Prevel Juš Kozak.) Izide v jeseni. Obseg obeh knjig okoli 800 strani. Naročnina za obe knjigi broš. po Din 10.50, v platnu po Din 12.50, v polusnju po Din 15.50 mesečno (12 obrokov). II. Mojstri ln sodobntkL 1. A n d r i Gide: Vatikanske ječe. (Prevel dr. Anton Ocvirk.) !»■ ide konec junija. Z Ivan O 1 b r a c h t: Hajduk Nikola Suhaj. (Prevel B. Borko.) k-ide februarja 1935. Obseg obeh knjig okoli 560 strani. Naročnina za obe knjigi broš. po Din 6.50, v platnu po Din 8.50, v polusnju po Din 11.50 mesečno (12 obrokov). III. Slovenski pisatelji. Zbrano delo dr. Franceta Prešerna v redakciji univ. profesorja dr. Frana Kidriča (v dveh knjigah). Izide pred Novim letom 1935. Obseg obeh knjig okoli 800 strani. Naročnina za obe knjigi broš. po Din 12.50, v platnu po Din 14.50, ▼ polusnju po (12 obrokov). IV. Slovenske potU Din 15.50 mesečno 1. Mile K lop či č : Pesmi. (Z litografijami Franceta Miheliča.) Izide v juniju 1934. Z Prof. dr. Alfred Serkoi O psihoanalizi. Izida v novembra 1934. Obseg obeh knjig okoli 200 strani. Naročnina za obe knjigi, kartoni-rani, v 12 mesečnih obrokih po Din 4.—. V. Mladinska knjiga. František Langer: Pes druge čete. (Prevel prof. Pavel Hole-ček.) Izide za Miklavža 1934. Obseg knjige okoli 300 strani. Naročnina broš. knjige po Dta 150, ▼ platno vezane po Din 4.50 mesečno (12 obrokov). Cene te knjige veljajo le za naročnike kake druge zgoraj navedene knjižne zbirke. POSEBNE UGODNOSTI: L. Naročnikom vseh petih zbirk nudimo plačevanje po nltanlh dvanajstih mesečnih obrokih sa broširane Izdaje po . . Din S*-— za ▼ platno vezane po . . » 40*— ca v polusnje vezane po . . * 47.— % Ako se naročite skupaj na tri zbirke Izmed zbirk L—V, dobite slovensko leposlovno revijo »Ljubljanski Zvon« po znižani eenl Din 8.— mesečno. S. Kdor pridobi 5 novih naročnikov sa »Ljubljanski Zvon« s plačano celoletno naročnino po Din 120.— (plačljivo v obrokih), dobi »Ljubljanski Zvon« leto 1984. brezplačno. 4. Obroki so plačljivi od 1. marca 1984 do 28. februarja 1935. Založba si pridržuje lastninsko pravico do knjig, dokler nI letna naročnina poravnana. 5. Vsak naročnik, Id Je naročen na eno teh zbirk, dobi 15%, na dve zbirki 80% ln na tri 25% popusta pri vseh knjigah, ki so izšle v naši založbi. (Is-vzete so le šolske knjige ln zbirke.) 2914 Celje, dne 14. marca 1934. Rodbine s Cblestin, Reppert in dr. Sclroab. V«-.?**' r • . • '•I I - - Vsak naročnik, ki pridobi kakega novega naročnika dobi lepo knjižno ali denarno nagrado. Poslednjo mu nudimo s tem, da mu odpišemo toliko zadnjih mesečnih obrokov za dotične zbirke, kolikor naročnikov nam je pndobiL Z našo letošnjo prvovrstno izbiro lepih knjig bomo prav gotovo zadovoljili vse naše dosedanje in nove naročnike, ki jih vabimo v krog ljubiteljev naših zbirk, katere smo i z d a t n o pocenili. Vabimo vse prijatelje 1 e p e k n j i g e, da naročajo in razširjajo naše zbirke, kakor tudi našo slovensko leposlovno revijo »Ljubljanski Zvon«. Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Dalmatinova ulica 10. Starejšim osebam revmatične bolečine zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na bolečinah v kosteh, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu priporočamo masažo. Za masažo je dobra MASAŽA Z ALGO VAS KREPI. ALGA JE ZA STARE LJUDI PRAVA BLAGODAT. ALGA SE DOBIVA POVSOD. R. a Br. 18.117/32 3LGR ZA PRODAJO in PROPAGANDO išče podjetje v Sloveniji za takoJSen nastop sposobnega trgovskega nameščenca cca 30 let starega, po možnosti iz tekstilne ali Špecerijske stroke. Poleg splošne trgovske izobrazbe se zahteva tudi znanje hrvaščine in nemščine. Obširnejše ponudbe s sliko, z navedbo dosedanjega delovanja ter zahtevo plače je poslati na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Propaganda«. 2913 IN£F**IPAJTE V JUTRU" Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je po težki mukapolni bolezni zapustila naša zlata, nenadomestljiva mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Josipina Predalič roj. Trošt K večnemu počitku jo spremimo v petek dne 16. marca ob uri iz hiše žalosti Tržaška cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1934. PEPCA, F ANI, ANČKA, STANE, JUSTA, LADA, DANCI, otroci; ELIGIJ EBER JANEZ BITENC, BINE KOLB, STANE CERVAN, zetje; ELFRIDA PREDALIC, slnaha; BRANKO, MAJDA, MITJA, JELICA, vnuki In vnukinje ter vse ostalo sorodstvo. » " V. mu 4 Krinka proti krinki Roman Ves čas tega dolgega molčanja sem slišal smrt, kako je hodila okoli mene. Priznati moram, da me je samega pri sebi zona oblivala. Ledena roka me je z neusmiljenim poudarkom gladila po hrbtu. Priznam, da me je stiskal za grlo okruten strah, kakršnega nisem še nikoli občutil. Koščena roka smrti me je stiskala za vrat. Mo'ja prva jasna misel je bila: Konzul te je izpregledal... spoznal te je... in zdaj ne vidi v tebi vlomilca, ampak smrtnega sovražnika ... Vedel sem, da sem jzgubllen, če je moj sum upravičen, in da se bo grožnja s kanalom izpremenila v grenko, peklensko resnico. Ali naj tvegam poslednji boj za svoje življenje? Boj za življenje z golo pestjo?! V tem boju se nisem mogel nadejati zmage. Konzulov neslišni samokres je bil hitrejši od moje pesti. Razen tega bi bilo vsako najmanjše znamenje upora konzulu dokaz, da je njegova domneva pravilna. Samo tako sem še mogel upati... drugače ne več. Zbral sem se, vedoč, da gre za vse. Ali se mi posreči, da preženem konzulov sum, ali sem pa izgubljen, in bo zame resnično pomenil kanal pot v Had. Samo ta možnost je bila... da ostanem trden! Treba je bilo nadaljevati vlogo vlomilca, čeprav s tako neznatno senčico upanja v uspeh. Oh, ta konzul je bil živ peklenšček? Moral sem ostati vlomilec. Vlomilca predai poBdJi, aH ga pa izpustiš, če si dobre volje. Zato sem buhnil v smeh. Smejal sem se za življenje. Smejal sem se, da so mi solze kar curkoma drle po licih. Da, smejal sem se tako, da me je že skrbelo, ali moj smeh ne zveni histerično. Prhal sem in se držal za trebuh. >Dovtip ... imeniten dovtip...« Izmencal sem si solze iz oči in zastokal med novimi izbruhi smeha: »Gospod konzul... ha... ha... gospod konzul... /Tihega' * takimi pravljicami ne pripravite do tega, da bi ga polila kurja polt... ne prestrašite ga... o ne... a pripovedovali ste to dobro... Gospod konzul bi bil moral postati gledališki igralec... ha... ha ... ha... že ta glas... prepričan sem« — in zdaj sem se udaril po prsih — »vsak drug bi se bil pri vas naučil, kaj je strah... ha ... ha ... samo ,Tihi' se ni naučil... ne, ta pa ne ...« Konzul je sta! pred menoj in opazoval vsak drhtljaj mojega obraza. Vede! sem, da odloča to opazovanje o mojem življenju. Njegovi pogledi so se zabadali v moje telo kakor tisoč drobnih nožič-kov. Vem, da ni bila smrt s svojo koso mojemu grlu nikoli tako blizu kakor v teh sekundah. A zmagal sem. Moj smeh je zmagal, in v tem trenutku sem spoznal, kdo izmed naju je bil boljši igralec in kdo je imel boljšo krinko. d Blagajna Je odprt a Pogledal sem konzula s smehljajem na ustnicah, da bi ga tembolj prevaril. Vztrajal sem r svoj! nesramni vlogi. Nazadnje se je konzul rezko zasmejal in udaril s pestjo po mizi. Nočna srajca mu je bila zdrknila nekoliko z ramen, in ko se je pokazala laket, sem videl, da ima mišice kakor kak svetovni prvak v boksanju. »Zal mi je, da sem vas pripravil ob dobiček vašega dela. Vsak delavec je vreden plačila, tako tudi vi! A svoje plačilo dobite... Videti je, da niste začetnik v svoji stroki. Mlade talente je treba podpirati,« je nadaljeval s hudobnim smehom, »bogme, ne rečem, da ne bi kedaj še daleč prišli. Ne maram vas zadrževati v vašem razvoju. Zato... dokončajte svoje delo! Ni dobro, če se človek ustavi na pol poti...« Konzul je pokazal s samokresom na železno gospo. Kaj je to pomenilo?! Nisem ga razumel! Ali me je hotel zasmt-hovati? »Ha... ha... gospod konzul me ima za mojstra skazo!?...« sem odgovoril, posiljeno se režeč. Bogme, to nočno pot sem si res predstavljal lažjo. Kdo bi si bil mislil, da mi je postati iz kladiva nakovalo! Nakovalo pod kladivom, ki ga je utegnilo vsak trenutek zdrobiti v prah. »Ne klatite bedarij, delajte!... Pa hitro, prijatelj... če ne...« Spet mi je podržal svoje prezoprno orožje pod nos. Vraga, ta človek je bil zmožen vsakega umora! In še s tem neslišnim samokresom. Mogel me je ustreliti in poslati po svojem kanalu v pekel, ne da bi kak vrabec začdvkal za menoj. Moj položaj se res ni bil prav nič poboljšal, še poslabšal se je bil. Ce bi bil le količkaj slutil, kakšna past preži za vsem tem? Kak namen ga je vodil!? tt^m /(orbopag Trboveljski premo 1 t vi v zaboickih CENE MALIM OGLASOM Po SO par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« <• « - odgovor, priložite 19111 ▼ ZnamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek H Jutra", Ljubljana. Slu žbo dobi deaecla i Din davek 2 Din za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 11 Din Kroj. pomočnik 4abd takoj delo s hrano tn stanovanjem r hlAi. Ivan Skumavc, Ljuivtvo — pošta Podnort. 8438-1 Gospoda z lepim nastopom, darom govora ln primerno Izobrazbo Iščemo za obiskovanje privatnih strank v svrho prodaje hladilnikov — Ponudbe pod »Intellgent 1934« na ogl. odd. »Jutra«. 8316-1 Šoferja-mehanika tretnega in laneeJjivega. iščem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3520-1 Šiviljo d«bro tevežbano, sprejmem takoj Ta konfekcijo v mod no trgovino. Pismene poli ndbs na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izvežbnna«. 8504-1 Prva natakarica dobi mesto takoj t hotela. Javijo naj se eamo zmožne. s sme nemškega jezika za potrebo ter č-edne zunanjosti, do srednjih let. Ponudbe e sliko isi navedbo dosedanjega delovanja na oglas, oddeek »Jrvtra«. 8093-1 Modist. pomočnico dobro isurjeno sprejmem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Aiif.ro »Takoj modistinja«. Mladega brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme tak o j He-nrik Krauskopf. Zagorje ob Savi. 8514-1 Kroj. pomočnika za damsko delo, samo prvo vret.no moč sprejmem takoj v sta.'«! o službo. Naslov pove og'asn.i od de' »k »Jutra«. 8517-1 Starejšo sotrudnico boljšo, popolnoma izurjeno in t-amostojno v vseh strokah trgovine z mešanim blagom, dobro raču norico, sprejme trrdk« Norbert Zanier & ("i'ti. Sv. Peter v Sav. dolini. 9518-1 Ljuba Jurkovič: % KRALJICA * (Ilustriral V. Mazi) 26 Ko je Sarlk videl, da je nevarnost blizu, je vzel rešilne pasove in stopil v svojo sobico, rekoč: »Priporočite se Bogu In opa-sajte se s temi pasovi! Nikar ne jokajte, pametno In mirno glejte, da se rešite z Božjo pomočjo!« Ni mu bilo toliko do sebe, saj je bil star mornar, kolikor se je bal za življenje male Lili, ki je bila z vsemi tak0 ljubezniva In dobra. Beseda IDin, davek 2 Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vajenca takoj »prejme 11-pe.rmk« delavnica Anton F a o h s. Gosposvetsi« 16. 8516-44 1 seseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnika za prodajo kravat in tkanine za kravate, išče domača tvrdka. — V pošt-ev pridejo le v dnavski banovina dobro vpeljani. Ponudbe pod mačko »Reference« na Publieitas, Zagreb. IKl+e Beseda 1 Din davek 2 Din 7A Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljani, VVolfova ulica 3 m r* Beseda 1 Din. davek 2Din za šifro ali dajanje nn slova S Dtn Najmanjši znesek 17 Din Sadna drevesa visoko- ni »jikodebeme jablane t®> hruške češ pije črešaje, višnje. breskve marelice, tgras 10 ribe* zajamčeni rodovi t nost, do bite pri Kmetijski družb-v Ljubljeni. Nori trj Zahtevajte eeoik Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročil« točno proti povzetju. Picooli. Tyt%eva (Dunajska) oesta štev. 6. 348-6 Otroški voziček modem, naprodaj T Mali čolnarski št. 7. 8-190-6 Redka prilika Večletno murviino grmičevje, pripravno za lepe žib»r, Čopova S. 8484-6 Lisičje kože nekaj komadov, po zmerni ceni naprodaj. »I>!v;e koža«. Ljubi lana, Velesejem 8538-6 Beseda 1 Din davek 2Dln za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Auto štirisedežen. znamke Ouwer-land Wippett, zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. Klane štev. 43 pri Kranju. 8234-10 Motorno kolo k ti p i m. Opis ir «krajno ponudbo u« Reklam Rozman, Ljubljana. Miklošičeva oeete 13. &497-10 Fordova kolesa komp'etna s pnevmatika mi. malo •-abljena. usodno proda A. Goreč. d. r o. z. v Ljubljani. 8503 W Samo ilustrirana slovenska revija ^Življenje in svet" vam nudi tedensko pouka ln zabave v besedi in sliki za 2 Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Motorno kolo Ariel 500 cms, s prikolioo, v brezhibnem stanju, davek za 1. 1934. plačan, prodam zaradi ua.ktipa avtomobil«. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno proti takojšnjem-u plačilu«. 8536-10 Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večjo množino buteljk in i*mt»a.njekib stekleni« kupi bnfet Kari F a. v a i, Ljubljana VU, Celovik« c. št. 44. 8304-7 Trgovsko stelažo dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod ši'fro »Stelaža« 84987 Stanovanja v tota»«orm » gotovini, druga Ljubijo««, preda« 907. prodamo ir"E pl«6i<« itavhoa i* i>j£to TIH Pianino šivalni stroj, otroški to-ziiček, ter damsko in moško kolo kupim. Ponudbe na og!a«. Prošk« »iica 6e MnW «nske. — Ponudbe na opas o-ldelpk »Jitra« pnd .ZemljiM« na knji?'«-.« 7819 2»' Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovino na prometnem kraju poleg cerkve, pol ure od kolodvor« oddam ugodno v najem, radi preselitve. — Vprašanja ra oglasni oddelek »Jutra« pod značko »V najem«. 8453-17 Gostilno iobro idočo. oddam v najem. Naslov poTre oglasu! oddelek »Jutra«. ».'8-17 Pension kompletn." arejen. vzamem v n«jem Ponudbe na ogl ■>ddelek »Jn'r«« pod šifro »Pension 115«. 8400-17 Lupimo. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »P resa«. 8376-29 2 šivalna stroja čevljarski cilinder in krojaški, ob« prav dobra, naprodaj v Gradaški ulici o, pritličje. 8ju3-2» Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali daianje ua slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kostanjev taninski les v skorji in obeljen kupuje stalo« io plač« proti du plikatn- Hadl. Novo mest« »2-15 Kupijo se prvovrstni jes-enovi plofoi 40 do 110 mm deb., dolžine nad 3.5 m. Ponudbe na ing. A. S"dnik. Ljub jana, Zrinitkega lo. 8391-15 Bukove hlode lepe. kupi takoj parna žaga Martin ec. Škofljica. — Plačilo takoj 8515-15 Sv. Petra cesta St. 25. Telefon 3911. 66-30 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic Podpisani prek i -]C€ CMldfllll. fet-OtMl sprejmem gospode :>a dobro brano. Gedal-šk* ulic* šte-v. j Ž/I, vrata 5. 85:* 21 Sobo oddam n« Jurčičoreai tirga št. 2/r. 85ge-aa Separirano sobo lepo opremljeno takoj oddam St. Petna eesKI levo. 8fl?4-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo ali brerz. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8531-23 Sostanovalca k dijaku sprejmem po nitki reni v centru mest«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. SS32-3S Sobo lepo opremljeno, aolrafn« in čisto, z dvema posteljam«, e'ek;riJto 'n pranjem jje-rila oddam m l.Vi Din "za osebo, n« Celor-ški c. 75, pritličje. 8494-23 Prazno sobo s posebni m viod om — -v centru mesta oddam konskomu pam. — R