VESTNIK E3RR
LUTO E	KOPER. 3. AVGUSTA 1956	ŠTEV. 36
VSEBINA
Objave občinskih ljudskih odborov Občina Pivka — Statut občine Pivka Poročilo s sej svetov OLO Objava Sanitarnega inšpektorata OLO Razpis za sečna dovoljenja
Objave občinskih ljudskih odborov
OBČINA PIVKA
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ štev. 26/55} je Občinski ljudski odbor Pivka na seji dne 30. maja 1956 sprejel	,
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta občine Pivka z dne 29. januarja 1956 tako, da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi:
STATUT OBČINE PIVKA
L Občina Pivka
1.	člen
Občina Pivka je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine.
Občina Pivka je v sestavu okraja Koper.
2.	člen
Območje občine Pivka obsega:
Katastrske občine	Naselja
Bač:	Bač
Jurišče:	Jurišče (del)
Kal:	Kal
Košana:	Buje (del), Dolnja Košana, Gornja Košana
Nadanje selo:	Dolane, Mala Pristava,
	Nadanje selo
Narin:	Narin, Velika Pristava
Ostrožno brdo:	Ostrožno brdo
Palčje:	Palčje
Parje:	Drskovče, Parje, Tabor nad Knežakom
Petelinje:	Gradec, Petelinje, Pivka (del), Slovenska vas
Radohova vas;	Klenik, Pivka (del)
Selce:	Selce
Slavina (del):	Koče, Slavina
Stara Sušica:	Neverke, Nova Sušica, Stara Sušica
Suhorje:	Suhorje
Trnje (del):	Trnje
Volče:	Buje (del), Cepno, Volče
Zagorje:	Jurišče (del), Zagorje
2.	Druge katastrske občine in naselja: Laže (del), Seožeče (del), Snežnik (del).
3.	člen
Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih
odborih in drugih organih občinske samouprave aR pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicu j e njihove člane, kakor tudi na zborih volivcev in z referendumom.
Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja.
4.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo aii z zakonom določene za okraj, republiko aii federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam.
5.	člen
Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije.
6.	člen
Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja.
Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom.
7.	člen
Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva.
Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Pivka v mejah svojih pravic in dolžnosti.
Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini, kolikor za upravne organe, ki upravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določeno.
8.	člen
Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi;
—	zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini;
—	usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine;
Stran 338
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
—	skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino;
—	samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade;
—	ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino;
—	izvršuje zakone in druge predpise, kolikor to ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij ;
—	določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela;
—	organizira komunalne in druge občinske službe;
—	skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva;
—	skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj ;
—	skrbi za socialno varstvo;
—	skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov;
—	nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov;
—	skrbi za javni red in mir v občini;
—	obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju.
Pravice in dolžnosti občine Pivka izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi.
9.	člen
Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom.
10.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave:
1.	samostojno sprejema družbeni plan in proračun;
2.	sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov;
3.	ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode;
4.	neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov;
5.	razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva;
6.	organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev;
7.	zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini;
8.	zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice;
9.	daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo;
10.	vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice.
11.	člen
Občina Pivka ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice.	*
12.	člen
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov.
13.	člen
Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom.
14.	člen
Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine krajevni odbori.
15.	člen
Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe.
16.	člen
Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev.
17.	člen
Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom.
18.	člen
Občina Pivka je pravna oseba.
19.	člen
Sedež občinskega ljudskega odbora je v Pivki.
20.	člen
Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora.
II. Občinski ljudski odbor
1.	Sestava ljudskega odbora
21.	člen
Občinski ljudski odbor ima 25 odbornikov.
Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov.
2.	Delo ljudskega odbora
22.	člen
Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja. Ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje.
23.	člen
Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih.
Sejo ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudske-* ga odbora ali predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper.
24.	člen
Občinski ljudski odbor safno na seji:
1.	sprejme statut občine;
2.	sprejema odloke;
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 339
3.	sprejema občinski družbeni plan in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna;
4.	sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij;
5.	obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora in daje smernice za njihovo delo;
6.	razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka;
7.	daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu;
8.	sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora;
9.	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odborniških komisij ;
10.	voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika;
11.	odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov;
12.	razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike;
13.	ustanavlja gospodarske organizacije in zavode;
14.	izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov;
15.	odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij;
16.	odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetoi? in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora;
17.	postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje;
18.	odloča o organizaciji upravnih organov in o si-. stemizaciji delovnih mest;
19.	sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine;
20.	razpisuje občinski referendum;
21.	določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev;
22.	opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji.
25.	člen
Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih kolektivov, družbenih organizacij ali državljanov.
Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če. se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin.
26.	člen
Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravhi postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom aii z uredbo.
Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora.
27.	člen
Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina.
Občinski statut sprejme ljudski odbor Z večino glasov vseh odbbrnikov.
28.	člen
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta lahko sodelujejo pri obravnavi tudi čiani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
29.	člen
Natančnejše določbe za svoje delo na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom.
30.	člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v aUradnem vestniku okraja Koper«.
V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov,
31.	Člen
Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veijati predpis prej, kot je bil objavljen.
Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno.
3.	Odborniške komisije
32.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije.
Vsaka zadeva, ki se predioži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sk!ene.
33.	člen
Občinski odbor ima tele stalne odborniške komisije:
1.	mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane;
2.	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov;
3.	komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov;
4.	komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet članov ter
5.	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane.
Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne
komisije.
34.	člen
Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voii oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor.
Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru.
Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo deiovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru.
Stran 340
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1958
35.	člen
44. člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi.
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe.
Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo.
36.	člen
Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij.
4. Predsednik ljudskega odbora
37.	člen
Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov.
38.	člen
Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta aii komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje.
39.	čien
Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odbomiški komisiji.
40.	člen
C e misli predsednik občinskega ljudskega odbora, de kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, snoroči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Če ostane svet pri svojem staiišču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji.
41.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora.
Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči.
42.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šeiov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta.
43.	člen
Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji.
Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, Če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora.
45.	člen
Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov.
Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov.
46.	čien
Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo.
47.	člen *
Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih zastopa občino kot pravno osebo.
Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta.
48.	Člen
Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika, Če je ta začasno odsoten ali zadržan.
Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor.
49.	čien
Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do staine mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej.
Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni.
Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti.
5.	Sveti
1)	Sestava in področje
50.	člen
Občinski ljudski odbor Pivka ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete;
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
2.	Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
3.	Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
4.	Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
5.	Svet za urbanizem, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
6.	Svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
7.	Svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
S. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
9.	Svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo Dred-sednik in štirje člani;
10.	Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve opra / ja zadeve s področja organizacije in dela unrav-ni i organov ljudskega odbora, razen tistih zadev k spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, var^
ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 341
2.	Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
3.	Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
4.	Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
5.	Svet za urbanizem opravlja zadeve s področja urbanizma.
6.	Svet za kmetijstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
7.	Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
8.	Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete, šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
9.	Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje.
10.	Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja zdravstva, splošnega varstva, skrbništva, varstva družine in druge zadeve socialnega varstva.
52.	člen
Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta.
Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov.
Če predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati.
Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Pivka ne morejo biti člani sveta.
Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
2)	Pravice in dolžnosti
53.	člen
Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernic, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov, skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, nastavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano potrditev oziroma pritrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
8.	opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru.
Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah.
Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor.
Če ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice.
54.	člen
Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora.
Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku.
Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve.
55.	člen
Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodom, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripombe in predloge.
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za družbeni plan in finance predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega plana oziroma proračuna.
56.	člen
Ce kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet.
če je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor.
3)	Delo svetov
57.	člen
Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah.
Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora.
Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi Članom sveta najmanj tri dni pred sejo.
Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati.
Seje sveta se mora udeležiti šef ustreznega odseka oziroma šef ustrezne organizacijske enote; svet pa lahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil.
58.	člen
Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa odseka oziroma od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta.
59.	člen
O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal drugo administrativno delo v zvezi z delom sveta.
Stran 342
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
60.	člen
Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta.
61.	člen
Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa.
62.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju.
Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih iz njegovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
63.	člen
Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno.
64.	člen
Svet lahko sprejme svoj poslovnik; poslovnik sveta potrdi občinski ljudski odbor.
65.	člen
Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
6.	Upravni organi
1)	Vrsta in pravice
66.	člen
Za neposredno uporabo zakona in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
67.	člen
Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja, izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni.
68.	člen
Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora.
69.	člen
Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet.
Pri izvrševanju posameznih upravnih opravil in ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov.
Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odločbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila izdana v upravnem postopku.
Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet.	*
70.	člen
Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja.
Administrativno poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora.
71.	člen
Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
2)	Tajnik ljudskega odbora
72.	člen
Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje.
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora.
Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora.
Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora.
73.	člen
Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve:
1.	skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah;
2.	daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom;
3.	udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora;
4.	poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti^
5.	razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora;
6.	izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev;
7.	odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške;
8.	določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce;
9.	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov.
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 343
74.	člen
Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora.
Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora.
75.	člen
Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno Število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem,sej ljudskega odbora in z delom odborniških komisij.
3)	Upravni organi občinskega ljudskega odbora
a) Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Pivka ima tele odseke:
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
—	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b) Delovno področje
80.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljanjskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva, invalidskega varstva in podobno); upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
Odsek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
81.	člen
Odsek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega piana in upravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-raču-novodskega poslovanja državnih organov, zavodov in skladov na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženj sko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
83.	Čien
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
V sestavu oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	čien
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora: pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse aii določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnosti pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko direkciji da lastnost pravne osebe.
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo: zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
88.	Člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje določb samo v takih zadevah, za katere je to doiočeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
Stran 344
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
89.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4)	Seti odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov
90.	člen
Sefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Sef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Posebni občinski organi
Sodnik za prekrške
92.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih g predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
93.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole zveznega državnega Sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse, vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu od izvolitve napravi
8.	Krajevni uradi
94.	člen
Da bi bile določene občinske upravne službe bliže prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade:
1.	v Baču za območje naselja Bač;
2.	v Dolnji Košani za območje naselij: Buje, Cep-no, Dolane, Dolnja Košana, Gornja Košana, Neverke, Narin, Nadanje selo, Ostrožno brdo, Mala Pristava, Velika Pristava, Stara Sušica, Nova Sušica, Suhorje in Volče.
Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor.
Krajévni urad ima svoj delovodnik in pečat.
Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi.
95.	člen
Krajevni urad opravlja tele zadeve:
1.	vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih;
2.	izdaja živinske potne liste;
3.	opravlja poslovanje za krajevni odbor;
4.	sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor;
5.	opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občln-akl ljudski odbor.
96.	člen
Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora.
Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora.
9.	Uslužbenci ljudskega odbora
97.	člen
Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci.
Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano.
Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno in ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se morajo ravnati po zakonih in navodilih pristojnih organov.
Uslužbenec ni dolžan izvršiti nezakonite smernice ali naročila. V takem primeru mora uslužbenec opozoriti na nezakonitost izdane smernice oziroma naročila; če pa organ, ki je izdal tako smernico ali naročilo, tako izvršitev pismeno ponovi, jo je uslužbenec dolžan izvršiti, razen če bi izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali če bi se s teh hudo oškodovali državni interesi.
V takem primeru pa mora uslužbenec obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora ter predsednika ali tajnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
98.	člen
Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper.
Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana.
99.	člen
Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
100.	člen
Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta.
101.	člen
Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja.
Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje.
Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja.
Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, Če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Če organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi.
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 345
102.	člen
Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora.
Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti.
Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS.
103.	člen
O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja.
Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper.
104.	člen
Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev, izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi druge odločbe o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.
III. Krajevni odbori
1. Sestava in volitve
105.	člen
Na območju občine Pivka se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja:
Krajevni odbori	za naselja
Bač	Bač
Buje	Buje
Cepno	Cepno
Dolane	Dolane, 'Velika Pristava
Drskovče	Drskovče
Jurišče	Jurišče
Klenik	Klenik
Dolnja Košana	Dolnja Košana
Gornja Košana	Gornja Košana
Koče	Koče
Kal	- Kal
Neverke	Neverke
Narin	Narin
Nadanje selo	Nadanje selo
Ostrožno brdo	Ostrožno brdo
Parje	Parje
Palčje	Palčje
Pivka	Pivka
Petelinje	Petelinje, Gradec, Slo venska vas
Mala Pristava	Mala Pristava
Slavina	Slavina
Selce	Selce
Stara Sušica	Stara Sušica
Suhorje	Suhorje
Nova Sušica	Nova Sušica
Trnje	Trnje
Volče	Volče
Zagorje	Tabor, Zagorje
106.	člen
Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev.
Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor.
107.	člen
Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ljudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev.
108.	člen
Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora.
109.	člen
Za izvolitev članov krajevnega odbora skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora.
Kandidate za tiste člane krajevnega odbora, kt jih voli zbor volivcev, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.
Glasuje se javno z dviganjem rok.
Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja.
110.	člen
Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev.
111.	člen
Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor.
Zbor volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega.
2. Področje krajevnega odbora
112.	člen
Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj.
Če gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje.
113.	člen
Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve:
—	skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvetljave, parkov in podobno; nadzoruje, da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim redom;
—	upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je dano kraju v uporabo;
—	skrbi za pravilno izkoriščanje krajevnih pašnikov in za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino;
—	nadzoruje delo poljskih čuvajev;
—	skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uličnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane;
—	skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča;
__ skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar,
poplavo in druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami.
Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve.
Pri upravljanju splošnega, ljudskega premoženja in pri opravljanju siužb lahko krajevni odbor odreja potrebne ukrepe.
Stran 346
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne izvrši ali ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občinski ljudski odbor sam.
114.	člen
Krajevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor:
—	pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora;
—	seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov;
—	na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge J posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti;
—	predlaga skrbnike za maloletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo;
—	spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora, in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe za izboljšanje njihovega dela.
115.	člen
Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji.
116.	člen
Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka.
117.	člen
Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno odločbo pa izda krajevni urad.
Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen.
Ce območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena.
Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen.
Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena zoper odločbe, izdane v upravnem postopku na prvi stopnji.
118.	člen
Sredstva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu.
* Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del občinskega proračuna. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora.
Občinski ljudski odbor lahko določi, da se dohodki od krajevnih pašnikov, del občini pripadajočih dohodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora in tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja.
Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (na-
črt razdelitve in uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega odbora.
119.	člen
Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor.
3.	Način dela
120.	člen
Krajevni odbor dela na sejah.
Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje.
Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog.
Krajevni odbor sprejema sklepe z večino, glasov svojih članov.
121.	člen
Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu.	*
122.	člen
Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba.
123.	člen
Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam.
IV Zbori volivcev
124.	člen
Na območju občine Pivka se sklicujejo zbori volivcev praviloma za območja krajevnih odborov (99. člen statuta).
S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določi, da se na posameznih območjih, naštetih v prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja.
125.	člen
Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu.
Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri šo izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev.
Ce skliče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodj do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor.
O zboru volivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru.
127.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece.
Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora.
Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor.
128.	člen
Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev.
V naselju Pivka skrbi za izvršitev sklepov zborov volivcev občinski ljudski odbor.
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 347
Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev.
129.	člen
Občinski ljudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev.
Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok:
1.	o občinskem družbenem planu in proračunu,
2.	o regulacijskih načrtih,
3.	o vpeljavi občinskih doklad in taks.
130.	člen
Občinski ljudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti skiepe zbora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku.
V. Referendum
131.	člen
Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki
imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo.
Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora.
Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora.
VI. Končna določba
132.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 1935.
* Štev. 01-93/3.
Pivka, 30. maja 1956.
Predsednik
Milan Zakrajšek, 1. r.
1
OLO
Poroči!o s sej svetov
SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE
Na 11. seji Okrajnega ljudskega odbora, ki je bila 19. maja, je bil izvoljen Svet za družbeni pian in finance; sestavljajo ga predsednik in 12 članov: predsednik Lojze Lesjak in člani: Jože Baša, Bogomil Bitežnik, Jože Bubnič, Jože Buh, dr. Svetozar Polič, Davorin Praček, Rado Ostrouška, Marcel Rožanc, Albin Simčič, Boris Šnuderi, Karl Turk in Janko Valentinčič. Svet obravnava in določi dokončni predlog okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter opravlja s tem povezane posle in zadeve s področja financ. Z vso resnostjo so se lotili poverjenih nalog in na svojih sejah ter sejah s predstavniki gospodarskih organizacij, ustanov in državne uprave načeli najrazličnejše probleme in tekoča vprašanja.
Predsednik Sveta Lojze Lesjak je že na prvi seji Sveta, ki je bila 19. junija, poudaril potrebo po stalnem sodelovanju z občinskimi sveti za pravilno usmerjanje dela s tako občutljivim vprašanjem — finančno politiko. Občinski sveti za družbeni plan in finance bodo morali prav letos posvetiti kar največ pozornosti zbiranju proračunskih dohodkov, sicer bo proračun neizvedljiv. Zato so na prvi seji Sveta razpravljali o stanju dohodkov. Med drugim so načeli tudi vprašanje o pregledovanju zaključnih računov gospodarskih organizacij za preteklo leto in o stanju v nekaterih gospodarskih organizacijah. Tudi občinski družbeni plani in proračuni so bili na tej seji temeljito obravnavani. Sprejet je bil osnutek Odloka o dohodnini v stalnem znesku za leto 1956. Nato so razpravljali še o posojilih gospodarskim organizacijam za plače in o prošnjah za poroštva.
Iz pregledov o pobiranju dohodnine po posameznih občinah po stanju 31. maja je ugotovljeno, da ponekod ni čutiti pravega prizadevanja; kmečka dohodnina je vplačana komaj 66%, medtem ko obrtniki dolgujejo še nad 7 milijonov dinarjev ali 54% obreme-
nitve. Ostali zavezanci dolgujejo nad 22 milijonov dinarjev dohodnine ali 43% svojih obveznosti. Svet je sprejel sklep, da je treba zaostalo dohodnino brezpogojno izterjati in pri tem zaračunati zamudne obresti in ostale stroške, povezane z izterjavo. V občinah Koper, Izola in Piran je mnogo davčnih zaostankov, ki zadevajo davčne zavezance-optante. Te terjatve se morajo zavarovati z vknjižbo na nepremičnine.
Načeto je bilo tudi vprašanje občinskih uprav za dohodke. Le-te so nepopolno zasedene in si je treba prizadevati, da pridejo na nezasedena mesta ustrezne strokovne moči. Člani sveta so sklenili, da se bodo zastopniki okrajnega Sveta za družbeni plan in finance redno udeleževali sej ustreznih svetov pri občinah in tam z nasveti skušali usmerjati delo in pomagati pri reševanju določenih problemov.
Do konca maja je zaključne račune za preteklo leto predložilo komaj 75% gospodarskih organizacij. Vzrok za to je v glavnem slaba strokovna sposobnost precejšnjega dela računovodskega kadra po podjetjih in tudi stalno menjavanje oziroma fiuktuacija teh ljudi iz podjetja v podjetje. Tu
moramo iskati vzroke za neažur-nost in malomarni odnos do družbene imovine. Finančni inšpektorji so pri pregledih zaključnih računov na splošno ugotavljali neredno odvajanje družbenih obveznosti, slabo aii skoraj nobeno evidenco o osnovnih sredstvih, nepravilno koriščenje raznih skladov, zlasti skia-da za prosto razpolaganje in pomanjkljivost tarifnih pravilnikov in pravilnikov o premijah.
Svet je sklenil priporočiti Trgovinski, Gostinski in Obrtni zbornici, naj okrepijo instruktažno službo po podjetjih in organizirajo seminarje za knjigovodski in računovodski kader; finančna inšpekcija mora vse ugotovljene večje prekrške dosledno prijaviti javnemu tožilcu; podjetja sama pa si naj v bodoče bolj prizadevajo, da si pridobijo dober finančni kader.
Na drugi seji Sveta za družbeni plan in finance, ki je bila 19. julija, so med drugim sprejeli osnutek okrajnega Odloka o občinskem prometnem davku, pregledali proračune dohodkov in izdatkov po stanju 30. junija in sestavili predloge za imenovanje finančnih inšpektorjev pri OLO. Imenovali so pooblaščene finančne inšpektorje pri občinskih ljudskih odborih.
Zatem ko so se seznanili s sklepi konference šefov finančnih inšpektoratov in načelnikov tajništev za finance okrajnih ljudskih odborov pri Državnem sekretariatu za finance LRS, so podrobno razpravljali o proračunu dohodkov in izdatkov. Razprava o tem je bila nujno potrebna, saj dotok sredstev v proračun ni tak, kot je predviden po družbenem planu za prvo polletje; delno je izpad opravičljiv le pri nekaterih dohodkih, zaradi poznega sprejemanja družbenih
Stran 348
URADNI VESTNIK
Štev. 38 — 3. avgusta 1956
planov in zato, ker je večina podjetij zelo pozno sestavila svoje zaključne račune za preteklo leto. Nekatera podjetja so sestavljala svoje zaključne račune celo v maju in juniju. Za izpad dohodkov je iskati vzrok tudi v hudi zimi oziroma v ustavljeni industrijski proizvodnji zaradi pomanjkanja električne energije. Kot smo že omenili, je nekaj krivde iskati tudi v vprašanju finančnih strokovnih moči pri občinah, ki bi morale opravljati nadzor nad pravilnim plačevanjem obveznosti.
V razpravi o navedenem vprašanju je bilo ugotovljeno, da bančni podatki po stanju 30. junija niso povsem točni in zanesljivi. To pomeni, da prav gotovo niso bili vsi dohodki pravilno razdeljeni na ustrezne račune. Povedati je treba še, da je ponavadi realizacija v prvem polletju neprimerno nižja od drugega polletja. Zaradi premajhnega dotoka sredstev so morali OLO, pa tudi občinski ljudski odbori najeti posojilo za svoje redno izvajanje proračuna. V razpravi o tem vprašanju so se zavzemali za kar najbolj učinkovito varčevanje. Priporočili bodo 20%
znižanje oziroma prihranek pri izdatkih, da bodo ljudski odbori mogli v zadnjem četrtletju prenašati sredstva na nezadostne proračunske postavke in da bodo mogli pokriti tudi nepredvidene izdatke.
Po sklepu sveta je bilo sklicano posvetovanje s predsedniki občinskih svetov za družbeni plan in finance ter z direktorji bank in zadružnih hranilnic. To posvetovanje je bilo 6. julija. Tudi na tem posvetovanju so razpravljali o upravah za dohodke. Razpisana je bila tretja akontacija dohodnine do 31. julija; občinski sveti za družbeni plan in finance si morajo pri tem prizadevati, da bo zagotovljena realizacija dohodkov. Sprejet je bil tudi sklep o izdelavi podrobnega poročila za prvo polletje o občinskih proračunskih dohodkih.
V dneh 20. in 21. julija je bilo posvetovanje z občinskimi načelniki oddelkov za finance in šefi uprav za dohodke .Razpravljali so o sklepih konference pri Državnem sekretariatu za finance LRS v Ljubljani in sklepih obeh sej Sveta za družbeni plan in finance OLO ter o ukrepih za izvršitev teh sklepov.
RAZPIS
ZA SEČNA DOVOLJENJA V LETU 1956...
Uprava za gozdarstvo OLO Koper je razpisala naknadni rok od 15. julija do 15. avgusta letos za predložitev prošenj za sečnjo v letu 1956. Prosilci naj zato pošljejo svoje prošnje pristojni občini na predpisanih obrazcih; v omenjenem roku predložene prošnje so takse proste.
. . . IN SEČNA DOVOLJENJA V LETU 1957
Hkrati obvešča Uprava za gozdarstvo OLO Koper, da je rok za predložitev prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957 od 1. avgusta do 30. septembra letos. Prosilci naj naslovijo svoje prošnje na pristojno občino, spisane pa morajo biti na predpisanih obrazcih. Obrazce dobijo prosilci pri občini.
Po uredbi o sečnji gozdnega drevja (Uradni list LRS št. 30/54) sme prošnjo predložiti le zemljiškoknjižni lastnik, posestnik ali upravitelj gozda. Graditelji stanovanjskih hiš, ki nameravajo graditi s podarjenim lesom, morajo priložiti prošnji seznam lastnikov-darovalcev. Iz seznama mora biti
SVET ZA KMETIJSTVO
Na deseti seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ji je razen članov Sveta prisostvoval tudi podpredsednik OLO Franc Klobučar, so najprej razpravljali o rajonizaciji sadjarstva in vinogradništva. Tega dela se mo-Tajo kmetijske zadruge čim p rej lotiti, saj bodo finančna sredstva zagotovljena, iz sklada za pospeševanje kmetijstva.
Zatem ko so razpravljali o določitvi višine najemnine za zemljišča splošnega ljudskega premoženja, za kar morajo občine predlagati ustrezne ukrepe, so govorili o škodi na kmetijskih površinah v občini Hrpelje, ki jo povzročajo divji prašiči. Okrajna lovska zveza Koper naj v skladu z 9. členom Zakona o lovu, s sodelovanjem področnih lovskih družin, organizira pogon proti divjim prašičem.
Po razpravi o perečih finančnih vprašanjih državnih kmetijskih posestev, zlasti posestva Seča, so v nadaljevanju seje razpravljali o organizaciji, kadrih in finančnem vprašanju Kmetijske šole na Ravnah pri Pivki. Sklenili so poslati vlogo za dodelitev investicijskih kreditov Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
Nato je bil sprejet predlog Odloka o vinorodnih in nevinorodnih okoliših; predlog odloka bo predložen Okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev.
V nadaljevanju seje so razpravljali o organizaciji okrajne komasacijske komisije v Kopru ter o melioracijskih delih na področju reke Korna-lunge in sklenili, naj komasacijska komisija preneha z delovanjem, dokler ne bo rešeno vprašanje investicijskih kreditov za melioracijska dela. Sklenili so tudi priporočiti Vodni skupnosti Koper, da po odobritvi investicijskih kreditov nadaljuje z že začetimi deli.
Razpravljali so tudi o rebalansu sklada za pospeševanje kmetijstva ter pri tem sklenili nuditi pomoč iz tega sklada v višini 70Vo od predvidenega zneska novoustanavljajočim se Zvezam, proizvajalnih zadrug, medtem ko naj kmetijske zadruge same priskrbijo ostalih 30"/t sredstev.
Člani Sveta so razpravljati še o predračunu oljčne drevesnice v Sv. Luciji, oljčnih nasadov na področju državnega posestva Skocjan—Anka-
ran—Debeli rtič in mandljevih nasadov na področju izolske občine. Fredtog predračuna v znesku 10,569 tisoč dinarjev je bil sprejet; sredstva za to se bodo črpala iz republiškega sklada za gozdarstvo.
Ob koncu seje so razpravljali tudi o nekaterih kmetijsko-gozdarskih problemih, pri čemer so sklenili kupiti karantenskim preglednikom v posameznih občinah koprskega okraja nekaj zamegliinikov za zaščito rastlin.
POPRAVEK
Sesti člen Odloka o javnem redu in miru občine Koper, objavljenega v 35. številki ^Vestnika«, glasi pravilno takole:
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznujejo kršitve določb 1., 2., 1., 5.,
6.,	11., 13. in 17. točke 2. člena ter kršitve določb 4. in 5. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznjujejo kršitve določb 7., 8., 9. in
15.,	16. in 18. točke 2. čiena.
Z denarno kaznijo do 100 din se kaznujejo kršitve odločb 7., 8-, 9. in 10. točke 2. čiena tega odloka.
Odlok o občinskem proračunu občine Postojna za leto 1956, objavljen v 33. številki ^Vestnika* na strani 288 je neveljaven.
razvidna katastrska občina, parcelna številka, število in vrsta darovanega tesa in količina v prm. Seznam podpišejo darovalci, njihovi podpisi pa morajo biti pri občini overjeni.
Za les, ki ga nameravajo prosilci tesati za lastno uporabo, morajo prosilci v prošnji navesti vrsto lesa in količino. Za to dobijo prosilci v upravičenih primerih posebno dovoljenje.
V navedenem roku predložene prošnje so takse proste.
Fo odrejenem roku je treba prošnje kolkovati z naslednjo takso: državno takso po tarifni postavki 1, 7 in 48 Zakona o taksah v znesku 689 dinarjev in okrajno takso po tarifni postavki 1/b in 4/e v znesku 195 dinarjev.
Izdaja časopisno podjetje ^Slovenski Jadran* — Tiska tiskarna ^Jadran* — Ute) a uredniški odbor OLO Koper Odgovoru! urednik Joža Ropotar
UKINITEV KARANTENE
Na podlagi splošnega zaltona o zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ št. 37/277-1948) in 18. Člena Zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ št. 23/279-1956)
odrejam,
da se s 1. avgustom 1956 ukinejo omejitve karantene glede na prihajanje in odhajanje mladine za koprsko, izolsko in piransko občino, ki so bile uveljavljene zaradi epidemije meningitisa.
Štev. 4118/8.
Koper, 27. julija 1956.
Sef sanitarnega inšpektorata OLO dr. Polde Hladnik, L r.