Štev. 36. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 4 septembra 1924 Leto III, »s 1111 vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka stanc Din. 1 —. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. ====== NA j 2a en mesec Din. 4’—, za četrt leta Din. 12'—, za pol leta Din. 24‘— % Inserati, reklamacije in naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna*, Kolportafni ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ===== Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru. Napačno pojmovanje orga- Tedenske VCSti nizao.ie. I u ^Sansko socialno- delavsko gibanje šteje že lepo svojega dela. Letošnje leto je preteklo trideset let, far je dr. Krek apeliral prvič na slovensko krščansko ^•avstvo, pozivajoč ga k samopomoči. Težavno pot je M)pil s tem apelom, toda ni se je ustrašil; začel jie in °’al z vso vnemo do konca svojega življenja. Videl je Vse zapreke mogoitcev in izkoriščevalcev, doživljali jih ^an za dnem. ali te zapreke so ga še bolj bodrile k tajnosti. Stopil 'je med delavstvo, ono ga je spoznalo,, ;a v’z! ju bilo in pričeto z njim vred' veliko delo za blagor ‘ “Obrobit tistega, ki je bil le še kladivo v rokah drugih 'Nianov. »roti Irideset ile že bije organizacija kršč. delavstva boj ' vsemu, kar je krivičnega. Dolga doba je to1 in člo-pričakoval, da je ta ideja, ki je nedvomno edino a, že prodrla tako globoko v srca slovenskega de-'Vriega ljudstva, da bi laiiko že delala čudeže. hv* bi Srav ‘oda ne. Njene razvoj gre silno počasno pot, pač sigurno. Nešteti njeni sovražniki prežijo vsak dan ma c.en razmah in jo ovirajo v delu. Ideje krščanskega so-, a*iiz.ma se ne lotijos. ker, če bi jo mogli ubiti, bi jo bili I zdavnaj. Nikdar bi ne bila dočakala. -30-letnega jubi-7a' Naloga nasprotnikov je le, uničevati njeno delo, zadati njen razvoj in s tem onemogoičti njen razmah in istvovaje. * v»o -ki Zakaj gre organizacija kršean-(L,?'* delavstva tako počasi svodo razvojno pot? Nato Nal° °^g(,v'°ir’ a'^0 premisllirrio nalogo te organizacije, i ,08a delavske organizacije je, zbirati delavstvo sku- • ter mu z njegovimi lastnimi močmi pridobiti tisto k ^Snjo v človeški družbi, ki mu gre. Zato pa ni apeliral Krek na tovarnarje, veletrgovce in veleposestnike K usmilite se delovnega ljudstva. Pomagajte jL/f’ da komaj živi! Tega ni storil on. Dr. Krek se je jj■*!*! na delovno ljudstva samo. Organizirajte se! To ^ j* njegov klic. Zbirali se, delavstvo-! Ko boš združe-li°°§ močnejše kot vsi tvoji izkoriščevalci, in zmaga zasigurana. V organizacije boš doživelo pravico, kateri sedaj zastonj zdihuješ; ^ Vsled te naloge naše organizacije kljubujejo vsi j* zlatega teleta njenemu razvoju. Čisto dobro ve-^aje potem konec njihovega sam opaše vanja in kup-jfc ^ia z delavskimi; žulji. Potem bodo morali delaiv-%t P° vrednosti; njihovega dela in 200, 300 od- jj J1* dobiček iz delavskih žuljev jiim je šel po vodi. Tu j. lili0va Ahilova peta. Ko bi jim naše organizacije po-do še večjega dobička njihovih podjetij, o, ko bi imajo hitro organizacije povsod. ?,jr T° je vzrok počasnega razvoja v naši organizaciji. vSe žene sile kapitalistov, ki ,so, mimogrede po-veuan-o, ^Organizirane, d!a čuvajo »svoje gospodarske intere-vedno trdno na straži. Vsa. podjetja neumorno i^J0- da se ne naseli v njihove prostore »uporni die-u duh«- Toda naša »Jugoslovanska strokovna zve-kL ‘febuje vsem zaprekami i;n nakana,m ter neprestano • Svoj Krekov apel: »Organizirajte se!« IV»ruga tud1 zelo važna zapreka je v nas samih. \ 0 še pojmujemo -organizacijo. Še vedno se tu pa- % gazijo pri delavstvu napačna mnenja o organiza-^('ik c'a' J® nekako podporno društvo. B(}(1 Qr plačajo članarine, toliko hočejo- imeti izplačane v *-e‘ ^rug* zopet mislijo, da je že zadosti, če je sia-trelj ®kan itd. Redki so že taki slučaji, ali vseeno- je po-da se enkrat pečamo tudi1 s tem vprašanjem. Oj, g Kakor je že omenjeno, je J. S. Z. zgolj delavska (It] ‘2aciia. Delavstvo jo- tvori:, delavstvo jo vodi in ^rgS j° vzdržuje. Ako bi je delavstvo samo ne bi tudi organizacije ne bilo. Ako pa hoče or-®c’ia biti uspešen bpj; mora biti močna ne le po šte-tuc^' gospodarsko. Ves njen aparat mora, biti % n,a straži. Da srnoi samopomoči potrebni, to veto jja‘ ’’ vsakdo izmed nas. Ako pa smo je tudi vredni, ®ti n v’e vsak sam; zase. Ako, spolnjujemo svoje dolžtio-|'arni'^t1°ti nji, bo tudi ona vršila dolžnosti nasproti !t 2asjUg ® pa ne’ Pa. tudi nismo vredtni njenih dobrin ^ oMhT° .s°vražnikov imamo-, toda vse bomo- z laih-''a-logo ■ ’ se zavedamo-, kaj je organizacija in kako !)rav in lr^:arno m' nasproti nji. Pojmujmo organizacijo "'""'inirani sledimo njeni poti! Emil Vanderveld, znani belgijski socialistični voditelj in dolgoletni minister je 25. pret .m . prispel v Beograd:, kjer je ostal nekaj dni gost jugoslovanske socialistične stranke. Za svojega bivanja v Beogradu je po-setii več odličnih politikov, s katerimi se je razgovarjal o naši hpolitičnih razmerah. Sprejel je tudi časnikarje, katerim je podal več zanimivih izjav o svetovnem socialističnem pokretu. O položaju social, gibanja po svetu je priredil tudi v belgrajstkem socialističnem domu predavanje, ki so K a pa komunisti zelo motili s svojini vpitjem. Iz Beograda se je Vanderveld podal v Sofijo, kjer bo -ostal 14 dni, odtarn pa odide v Carigrad in Bulca rest. Namen njegovega potovanje po Balkanu je, da dobi jasno sliko o- političnih razmerah, o čemer bo potem informiral 11. intenracionalo, kateri pripada. Obsevanje s kremensko svetilko. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v svojem amb-ulatoriju Gradišče št. 2 priredil štacijo za, obsevanje s kremnsko svetilko. Obsevanje se vrši vsak delavnik od pol 11. do- 12. in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih za moške, ob torkih, četrtkih in sobotah za ženske: člane in svojce. Obsevanje je zlasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (angleški udnici otrok), kiru-rgični tuberkulozi (jetiki kosti, sklepov, žlez, kože) in skrofulozi. Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja,, se imajo zglasiti piri pristojnem uTadovem zdravniku. Opozorilo brezposelnim! Državna borza dela v Ljubljani naznanja vsem- brezposelnim brez razlike spola, če so oni ročni, duševni ali navadni (nekvalificirani) delavci, -da, se koit taki osebno ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela. Osebno se je priglasiti onim, ki bivajo v mestu ali okolici one Borze dela, v katere delokrogu bivajo in jim je pri vpisu predložiti potrebne iz-prave (delavsko knjižico, spričevala, domovinski list in dr.) Onim pa, ki javijo svoj Priglas pismeno, je navesti natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samski, oženjen), število nepreskrbljenih otrok, pristojnost, poklic (da-li je specijalni delavec in v čem), kakšno plačo zahteva, koliko časa je brez dela, ali s-liužbe in kje želi delo. Nepravilne navedbe breposlenca izključujejo od posredovanja dela. Delavska zveza. Tržič. 24. avgusta 1924. — Občinska politika v Tržiču. 17. julija je; biila prva seja, novega obč. odbora, na kateri je bil izvoljen g. Lončar, demokrat, za župana s pomočjo socialistov. Od takrat pa vse molči. Pričakovali smo, da se ,bo kmaliu na to vršila, druga seja, na kateri bi se volili razni odseki, da bi tako novi odborniki prevzeli posle bivšega odbora. Pa nič, vse je tiho. Tako gospodarijo in vodijo razne odseke še vedno bivši odborniki. To kaže, da nekaj! ni v redu. Kakor se -nam: dozdeva, da ta divji zakon, ki je bil sklenjen 17. VII. t. 1. med demokratsko gospodo in socialističnimi sodrugi, ne bo donesel nič prida. Gospodje demokratje- ne zaupajo veliko šodrugom, ker jih pač poznajo in tudi smatrajo za izda-jice (v resnici- so izdali delavske interese v naši oibčinski politiki). Zato se demokratje -po svetujte jo in se ne morejo odločiti, kakšne šarže naj prepuste sodrugom za izdajalski čin 17. Vil. 1924. I'o je tisti tehtni vzrok, zakaj novoizvoljeni g. župan ne skliče druge seje občinskega, odbora. Povedati v obraz, da ti ne zaupam, je piač težko, ker v prihodnje te znam še rabiti. S teboj sodelovati je pa tudi tež-k-o, ker če si danes naprodaj meni, boš jutri drugemu. Tak. kredit imajo sodrugi pri demokratih in v občinskem odboru. To so moralni slabiči, s katerimi mora socialistično delavstvo temeljito’ pomesti, ako si želi boljših časov. Izprememba ustave. Ves čas od proglasitve Vidovdanske ustave 28. junija 1921 pa do danes slišimo mnogo govoriti o reviziji t. j. izpremebi te ustave. Radikalni klub s Pašičem na čelu in Pribičevič s svojo skupino povdarjata neprenehoma, da stojita na stališču državnega in narodnega edin-stva, torej na principu, ki je bil podlaga Vidovdanski centralistični ustavi. PP (Pašič-Pribičevič) vlada manj-, šine je padla; prišle so do odločilne besede skupine z revizionističnim programom, t. j. načrtom, naj parlament to centralistično ustavo iz 1. 1921 izpremeni. Kako so se prejšnji vlastodržci zavarovali proti izpremembi ustave in posameznih določil ustave ter kakšne težkoče so, prodno more parlament sprejeti predlagane izpremembe ustave, ki je bila sprejeta z malenkostnim Številom večine naših slovenskih prodancev — Zerjavovcev in Pucljev, bomo pojasnili nekoliko svojim bralcem. Izpremeniti ustavo se pravi: Mi hočemo nekaj do-! polniti, o čemer ustava dosedaj še ne govori ali pa bomo ustavna določila izpremenili in mesto njih postavili nova, ki bodo odgovarjala načelom onih, ki jo izpreminjajo. — Kdo ima pravico izpreminjati osnovni zakon države — ustavo? Ali kralj ali parlament? Naša ustava določa, da imata zakonodajno oblast kralj in narodna skupščina skupno, t. j. parlament sklene zakon, kralj ga potrdi in proglasi, nakar stopi šele v veljavo. Torej imata pravico izpreminjati osnovni zakon — ustavo oba ustavna faktorja, t. j. kralj in narodna skupščina zajedno. Narodna skupščina brez kraljevega potrdila ne more izdati veljavnega zakona in kralj brez vednosti parlamenta ne more proglasiti veljavnega zakona, ki bi vezal državljane k izpolnitvi, državne oblasti pa k izvajajnju takega »zakona«. Kar velja za zakon, velja tudi glede izpremembe zakona. Torej morata sodelovati pri izpremembi ustave kot osnovnega zakona oba ustavna faktorja (či-nitelja) kralj in narodna skupščina. — Kako pridemo sploh do tega. da izpreminjamo ustavo? Da pride do nove, izpremenjene ustave, mora nekdo predlagati parlamentu izpremembo ustave t. j. določil, ki naj se v ustavo dopolnijo ali pa naj izpremenijo dosedanja načela, na katerih je slonela ustava. Predlog za izpremembo ustave ne sme biti splošen, n. pr. naj se izpremeni ustava radi principa, na katerem sloni, t. j. radi principa narodnega edinstva — centralizma in naj se uredi v zmislu avtonomističnega načrta, marveč morajo biti v takem predlogu za izpremembo ustave izrecno imenovane vse one točke ustave, o katerih so predlagatelji mnenja, naj se izpre-mene; in če predlagatelji menijo, da v ustavi nekaj ni, kar hočejo dopolniti, morajo v takem predlogu navesti tudi to. N. pr.: Člen 92, tretji odstavek se naj izpremeni in sicer:............(sledi besedilo izpreminjevalnega pred- loga). — Doslej smo izvedeli, da imata pravico izpreminjati ustavo kralj in narodna skupščina skupno in kako pridemo sploh do izpreminjanja ustave. Naša dolžnost je sedaj, da povemo, kdo ima pravico predlagati izpremembo ustave. Kakor vemo mi vsi, z našo Vidov-j dansko ustavo ni zadovoljen velik del državljanov naše države, ker je centralistična. Večina hoče, naj bi bila urejena država avtonomistično tako, da bi posamezne pokrajine tvorile nekako celoto zase — izdajale bi svoje zakone, ki se tičejo le lastne pokrajine, seveda v okvirju splošnega državnega zakona; bi imela z drugimi pokrajinami skupne finance, vojsko in zunanjo politiko — torej že nekako federalistična urejeno državo s svojim vladarjem na čelu. Rekli smo: večina drugače misli, kot je določeno v ustavi iz 1. 1921. Jasno je, da mora ta večina predlagati izpremembe, ako sploh hoče, da pride do revizije ustave. Na vprašanje, kdo ima pravico predlagati, nam odgovarja ustava, ki določa, da sme to storiti i kralj in narodna skupščina. Vendar pa so različne posledice, ki nastanejo iz tega, kdo predlaga. Ako predlaga kralj, da je to ali ono ustavno določilo treba izpremeniti ali pa nekaj novega dostaviti v ustavo, javi svoj predlog o izpremembi ustave po predsedništvu parlamenta parlamentu. S tem činom, ko izve uradno v parlamentu za kraljev predlog o izpremembi ustave, je dosedanji parlament ^razpuščen; novoizvoljeni poslanci pa morajo biti najkasneje v štirih mesecih od dne, ko jim je bil prebran kraljev ukaz, sklicani k seji narodne skupščine. Ako pa hočejo poslanci, da se izpremeni ustava, tedaj stavijo svoj predlog skupščini, ki odloča sama o tem predlogu. Da je predlog sprejet, mora glasovati zanj 7» večina celokupnega števila poslancev. N. pr.: Naš parlament šteje 313 poslancev; ako bi hoteli izpremeniti ustavo danes odnosno staviti predlog za izpremembo ustave, bi moralo za tak predlog glasovati od 313 poslancev 188 poslancev. Ako bi ta predlog narodna skupščina sprejela, bi bila ta skupščina razpuščena in šli bi v volitve. Novoizvoljene poslance je treba sklicati k prvi seji narodne skupščine po štirih mesecih od dne, ko je prejšnji parlament sprejel ta predlog. — Bodsi da je bil p režnji parlament razpuščen vsled kraljevega predloga, bodisi vsled predloga in skelpa prejšnjega parlamenta, v obeh slučajih sme nova narodna skupščina sklepati le o tistih izpremembah odnosno dopolnitvah, ki jih je obsegal predlog, vsled katerega je bila razpuščena in sklicana nova skupščina. Nova narodna skupščina mora predlog sprejeti ali pa odkloniti. Tak predlo« postane ustavno določilo le tedaj, ako je bil sprejet z nad večino skupnega števila svojih članov. N. pr. skupščina šteje 313 poslancev; potem bi moralo glasovati za izprerninjevalni predlog 157 poslancev. Tako govori ustava. Kaj smo hoteli s tem? Pokazati, kako težko je priti do izpremembe ustave in kakšen greh so zato napravili oni slovenski izdajniki nad slovenskim delovnim ljudstvom, ki so oddali glas taki ustavi, s pomočjo katere nas beogradska gospoda dere in dere, dokler ne potegne kože iz živega telesa slov. delovnega ljudstva. Niso pomislili, ko so glasovali. Takrat jim ni bilo mar celokupno slovensko delovno ljudstvo; gledali so na strankarske koristi in kar moramo tudi podčrtati: njini je bilo na tem, da ubijejo in uničijo klerikalnega zmaja. Njim ni bilo takrat za koristi in pravice slov. ljudstva, oni so hoteli maščevanja nad »klerikalci« in ra-ditega so vrgli celokupno slovensko ljudstvo v žrelo beograjskemu molohu, ki žre, žre in žre naše slov. narodno premoženje. In ko bo imela revizionistično misel zadostno večino. teda se bo marsikomu Slovencu odvalil težki kamen od srca: prosto bo postalo slovensko ljudstvo in samo urejevalo razmere tako, ko't najbolje kažejo njegovi interesi. Za ta dan se mora pripravljati ves slovenski narod, predvsem pa naše delovno ljudstvo. Naj ne drži del. ljudstvo rok križem, marveč naj se organizira v svojih delavskih organizacijah, to je v Delavski zvezi, da bo ob. taki priliki zadosti močno povdarilo svoje pravice in poslalo v paralamentarno zastopstvo SLS može, ki bodo branili interese malega človeka. Skušajmo ustanoviti po celi Sloveniji podružnice Delavske zveze, ki zastopa interese malih; uveljavljajmo njena načela — krščanskega socializma med našim dobrim, poštenim delovnim ljudstvom! Naj gre njen klic od vasi do vasi, od hiše do hiše, od posameznika do posameznika, prekvasi naj človeško družbo, da bo vladala zadovoljnost in poštenje. Naš klic je: vrnimo človeški družbi krščansko ljubezen in pravičnost. Naj ta klic ljubezni in pravičnosti do vseh tudi do zadnjega bajtarja in najumazanejšega delavca odmeva po naši domovini in druži skupno vse v Delavsko zvezo! Tovariši bodimo trezni! Alkohol je opojna pijača, ki se nahaja v žganju in drugih opojnih pijačah. Dolgo se ni znalo, kako škodljiv je alkohol človeštvu. Končno so dokazali učeni zdravniki z raznimi poizkusi, kako uničuje žganje in vsaka druga opojna pijača človeško življensko moč. Alkohol draži živce, zato naravnost ubija male otroke. Otročje telo ne potrebuje, da bi ga umetno dražili; dovolj je paziti na otroke, da so zdravi, voditi jih je treba na čisti zrak, pusti jih, da se dovolj gibljejo in dati jim je treba tudi primerno zadosti hrane. Zato je ena največjih napak sedanje dobe, da pije vsak otrok že v svojem drugem ali tretjem letu — mnogokrat tudi že prej — vino, žganje, pivo. To je vzrok, da je sedaj toliko nervoznih ljudi: prezgodaj in preveč so užili v svoji mladosti alkohola. Naši stari so pili nekdaj žganje za zdravilo. Ako je postalo komu sjabo, so mu dali par požirkov žganja. Pili so žganje, ako so težko delali, ali pa, ako so morali iti na kak nezdrav, okužen kraj. Le v teh slučajih so pili žganje, in še to prav malo; le par požirkov. Danes pijejo lahkoumni ljudje ta strupeni špirit ka-,kor vodo. Tako so ubijajo telesne in duševne življenske moči. Žganje gre s krvjo v vse žile kakor ogenj; ako se ga je kdo preveč napil, mu začne goreti iz grla. Zganje-pivcu se suši mozek v kosteh, želodec se mu krči, vsi udje na telesu se mu tresejo, v lice je rdeč kakor rak, ali pa bled kakor loj. Tako deluje žganje na človeško zdravje. Ali tudi gospodarstvo pojde pijancu kmalu rakom žvižgat. Ubog človek se lahko napije s početka za par novčičev; ali ko se je priučil žganju, potem mu niso dovolj niti stotaki. Nemiri v družinah imajo svoj vzrok največkrat v pijančevanju. Pijanec se rad prepira, tudi z domačimi se pretepa, preklinja svoje lastne otroke ter jih zapušča. Smrdi mu delo, dela dolgove, prodaja rojstno zemljo in jo zapravi. Potem postane siromak brez hiše in ognjišča, steza roke po tujem imetju, krade, razbija in ubija ter poživi ni. Kraj in konec mu je: smrt v norišnici, smrt v ječi, na vislicah, smrt za plotom; v najboljšem slučaju v bolnišnici. Alkohol je najhujši človekov sovražnik! Strokovna zveza. Papirniški delavci. Prevalje. V tukajšnji papirnici delavstvo čezdialije bolj uvideva, kako j« bilo potrebno, da se je organiziralo pri kršč. socialni strokovni organizaciji. Kajti teror, ki ga uganjajo socialdemokrati, je čezdalje bolj neznosen. Posebno se odlikuje v rudeči nestrpnosti neka F. S., ki svojim sodruginjam zaukazuje, da niti govoriti ne sniejlo z ono delavko, ki je pri ta »črinh« organizirana. To in pa grda nevoščljivost zgoraj omenjene delavke, je napotilo zadnji čas L. B„ da je zapustila soc. dem. organizacijo in ni hotela več plačevati prisevkov. Prva posledica tega koraka je bila, da je »Delavec« z dne 20. avgusta, prinesel dopis, v katerem odstopivšo L. B. s hinavsko zavitim in lažnivim obrekovanjem napada- Zato vas, gosp. urednik, napadena prosi, da sprejmete v vaš cenj. list »Pravica« par vrstic v njeno obrambo. »Kar se tiče akordnega dela naglašam, da se jaz nisem borila zanj, pač pa v tovarni vsi veste, da nam je bilo pio obratovodji zaukazano, in so ga sodrugi in sodruginje ravno tako sprejele kakor vsi drugi. Zakaj torej to razburjenje? Iščite kršitelje osemurnega dela med svojimi vrstami! Jih boste našli dovolj. Napadate me nadalje, da odbijam člane od vaše organizacije in se ogrevam za »klerikalizem«. I< trnu pripominjam, da tar-ko grde nevoščljivosti med njimi ni, kakor pri vas. Grda laž in obrekovane pa je trditev, da sem jaz kdaj bila proti povišanju mezd in da sem rekla, dia so socialisti tepci, ker zahteva®) večje plače. Istotako ni resnica, da bi bila jaz svofto svakinjo tožila pri obratovodji kot lenuh,asto in počasno. Vaš namen je prozoren: delati hočete med nama razdor in jo pridbbiti nazaj k svoji organizaciji. Pa se vami ne bo posrečilo. Končno Še eno: Resnica pa je, da bom vstikerrJii delavcu v papirnici svetovala, d'a se naj ogiblje vaše organizacije, ker pri vas velja načelo: Pojej ti mene, ali pa bom jaz tebe.« — L. B. (Op. ur.: Papirniško delavstvo cele Slovani j e je pri nas enotno organizirano. Ravno te dni vodi mezdni boj z združenimi papirnicami Vevče, Goričane-Medvode. Pustite socialiste in pridite vsi k nam. Boste videli, kako vodijo mezdne boje — »klerikalci«.) Tovarniški delavci. Tržič. Lastnik usnjarske tovarne g. Alfonz Maliy si je mislil že lansko leto zgraditi lastno vilo. Že mesece in mesece se gradi cesta do prostora, kjer ima ta stati. Koliko delavnih dni jc že požrla ta cesta! Ob teh nalivih se je 23. avgusta precejšen del škarpe pod cesto posul. Torej toliko deJa zastonj in za luksu s. Za obrat sam pa ni denarja. Delavstvo njegove tovarne vedno pričakuje, kdaj se bodo vrata v tovarno za vedno zaprla. Marsikdo, ki le pustil v tovarni vsa svoja leta, do 40 in še več let, se bo> znašel na cesti brez ha. V tem se vidi vsa brezsrčnost in brezobzirnost Kg pitalistično in buržujsko vzgojenega človeka. Tržič. Kovači v Tržiču so ob sobotah cel dan pW sti, kor druge dneve napravijo polnih 48 ur na teden. Sezona za kose in srpe je minula, zato tudi ne delaflU nadur, ampak so ob sobotah prosti. Toliko v pojasni da se ne bo mislilo, da kovači kršijo osemurni delavi* Trafikantje. Spomenica. Zveza tobačnih trafikantov za Sl<>ve< nijo s centralnim sedežem v Ljubljani je sklonila na svd" jem širšem sestanku dne 7. avgusta 1924 enog!lasllJ predložiti svojim oblastvim sledečo spomenico: 1. Prodaja tobačnih izdelkov boljše vrste znati18 nazaduje vsled visoke cene in .slabe kvalitete. Vsled ^ ga padia tudi zaslužek trafikantov. To se občuti najb® v Sloveniji, ko so prideiljene dive, tri, celo štiri druŽ^ s kopico otrok k eni sami trafiki, kar se ne dogaja in n< izvaja n,e v Hrvatski in ne v Srbiji. Niso redki slučaji-& pride na enega udeleženca na mesec le nekaj sto krCl ali pa nič, redkokdaj čez tisoč kron zaslužka. To bito vsled tega, ker si lastnik ali najemnik lokala od# ne vse stroške, ki so zvezani s trafiko: Najemnina, s#0" ški dovoza tobaka, obresti kapitala, razsvetljava itd. . 2. Trafike v Sloveniji so podeljene večinoma nirn žrtvam, težjim invalidom z družino, vojnim vdj vam z večjim številom nepreskrbljenih otrok ter ^ nim sirotam brez starišev. Državna podpora tem ,ial’ bednejšim ni niti oniombe vredna. S podelitvijo tra®1 je hotela država te sirote podpirati in jim preskrbeti ^ dostno eksistenco. Tega svojega namena pa država ni dosegla. SP^ šno je znano, da so razmere take, da dohodek od provizije tobaka ne more zadostovati za preživlja™? družine, ki obstoji iz več članov. Namesto, da bi itot polna uprava zvišala trafikantom invalidom dohodi* tem, dia bi jim dovolila zvišanje prodajne mere, d$ ravno nasprotno. Pred vojno so imeli dobro situira1* zdravi trafikantje 10% od prodaje tobačnih izdeflflj Kakor htro so se pa pričele trafike oddajati invalidi se j,e ta prodajna mera znižala na 8%, pozneje,- kio | šle cene živeža in drugim potrebščinam kvišku, je z11.1’ žala monopolna uprava prodajno mero na 6%. nazadstf celo na 5%. Pri tem se ne sme prezreti, da morajo trafika’^ plačevati davek kakor drugi, ki ga pa ne morejo zvfl'1 na konzumente kakor to storijo trgovci. Ne sme se Pr< zreti, da navija davčna uprava v Sloveniji davčni vi)a do. neznosnosti, da noče upoštevati odbitkov pri davlka, vsled česar plačujejo1 nekateri trafikantje to*, davka, da jim skoro nič ne preostaja od dohodka P prodaji tobačnih izdelkov. Da, stvar gre tako daleč, d morajo trafikantje invalidi opuščati trafike, kar jim nl' j v .podporo, marveč jih nasprotno valijo v pogubo. i To je zoipet velika zpruba m držalvo1. ker eno morala seči v državne blagajne, da se oddolži sv jim dolžnostim nasproti tistim, ki so prelili svojo kri » zgubi svoje zdravje na višjo zapoved. 3. Navedena dejstva in obupni položaj; bednih fikantov sili podpisano zvezo, da najodločneje prosi zahteva a) da monopolna uprava zviša trafikantom ‘ bačno provizijo od 5% n,a predvojnih 10%, b) da se tj* fikanti oprostijo vsakega davka, katerih letni dohod1 ne znaša vsaj čistih 24.000 Din. . Deputacija. To spomenico je nesla v Beograd' P*j sebna deputacija, ki je odšla v soboto, dne 23. avg- ] po strokovnem sesatnku pri »Mraku« v Ljubljani. V putaciji so sledeči tovariši: Juvan Beline in Golaš. M stv Go kat del nic ča dn str rrta Pr n« te A «i nji h zb u Se se; 5V (Zahtevajte „PRAViCO“ po vseh sostilnah in javnih lokalih po-■ sebno še v industrijskih krajih I V metežu. V. »Kaj misliš, koliko je že, odkar smo vložili zahteve?« »Ne vem, saj veš, da me ni bilo takrat zraven.« »Malo se brigaš, France.« Dolfe je pogledal Franceta pomilovalno, da ga je zbodlo. Težko mu je bilo. da mu pri delu, vpričo delavcev, prav v tovarni, to pravi. »Dva meseca, da boš vedel in danes začnemo zares.« Obrnil se je stran. France je gledal za njim. Še bolj vitek se mu ej zazdel kot takrat, ko je prišel, vedel je, da je zadnje čase večkrat zahajal v gostilno in veliko pil. Ponoči ga je slišal, kako je pokašljeval in se premetaval nemiren, zjutraj pa je vstajal zaspan. Zapazil je na njegovih licih, kako so pobledela, kako sc mu je obraz podaljšal, da, oči ne žarijo več tako kot so nekoč. Bolelo ga je to, bolelo tudi, ko je videl, da na pisma, ki jih dobiva od doma, pozablja odgovarjati, da se spominja nanj le še kakor v sanjah. A bil je tiho, ker je vedel, da se Dolfe ne meni veliko več zanj, še manj, da bi poslušal njegove nasvete. Bridko mu je postalo pri mislili, da se je varal nad njim, da je zgubil prijatelja. Tedaj postane pozoren, stroji so nenadoma zastali, utihnili; svojega tovariša je vidd, kako je vrgel železne klešče po tleih, da so odletele daleč in zazvenele ob železnih ploščah, s katerimi so bila pokrita tla. Ob vratih pa se je zbirala gruča za gručo, iz vseh odelkov so prihajali delavci trumoma. Takoj se je zavedel in odhitel za drugimi. Na obširne mprostoru pred pisarno so se zbirali. Črna trumo je že stala tam, zunaj ob ograji tovarne pa so postajali otroci in kričali, prihitele so -žene čez cesto iz hiš in se ustavljale pred tovarniškimi vrati. Predno so se zbrali vsi delavci iz posameznih oddelkov, so že odhiteli v pisarno trije zastopniki. Tomaž Žotnik je prišel od dela med zadnjimi. Ko je prišel do gruče je obstal. »Kaj še niso šli, vraga!« »Ne vem.« »Kaj je prav za prav?« Zopet se je rinil naprej med gručo. V gnječi je izgubil klobuk, vedel je, da mu je podel med potjo, a ko ga je kotel z roko ujeti, ga ni mogel. Postal je za trenutek, pozabil že, da je lovil klobuk in da mu je padel na tla in zopet rinil naprej. Polegla se je govorica, nastala je tišina med delavca a ko so videli, da še nikogar ni iz pisarne, je zopet završalo med njimi. Globoko pričakovanje je ležalo nad vrstami in v tem pričakovanju so govorili le polglasno. Bolj od daleč so gledali nekateri, drugi so ostali kar pri oddelkih in pri vratih v svoje odelke. Med zadnjimi so bili že priletni možje, nekateri upognjeni prav kakor bi še vedno imeli na ramah težak sveženj železnih palic. Drugi so gledali skozi ograjo,’ skrb se jim je še bolj zarisala na obrazu, ko so videli zunaj svoje otroke, ki so klicali: ata, ata! Bridek nasmeh je šinil preko njihovih lic, otrokom v znamenje, da jih slišijo. Najbolj spredaj so stali mladi fantje prav v prvih vrstah pred pisarno. Njihove oči so zrle smelo in uporno, zdaj se je začul med njimi glasan grohot, ki je sledil pikremu dovtipu, zdaj je zopet vlegla nad gručo tišina in nestrpno pričakovanje. Tomaž je zašel med nje, da sam ni vedel kako; oziral se je nekaj časa, da bi poiskal ga, ki bi ga nagovoril. Odprla so se vrata pisarne in po nizkih stopn'5' so stekli zastopniki in se ustavili pred gručo fantov. NT val in pritis kje postal hujši, vse je zrlo tja. Toda le hip in zopet so se razmaknile vrste, završalo je 1,1 njimi, nastala je tihota. Tomaža so potegnie vrste za sabo, a zopet sej. dokopal prav v prvo vrsto. Kakor nezavedno je čul J, stopnika, ki je govoril. Hotel je priti še bliže, a rie* ga je krepko potegnil nazaj. »Pijanec!« Ni se zmenil za to. S komolcem si je napravil pet pot med prvo vrsto. Postal je in poslušal; mnogih besed, je razumel samo toliko, da jim plače P^ višajo, a le pod pogojem, če jih nekaj odide iz služb6 to takih, ki so zakrivili kako veliko poškodbo, ki f, grajao po tovarni, ki so pianca. Cul je celo vrsto Wj tudi svojega. Zameglilo se mu je za hip pred očmi. v |, se je naprej iz vrste proti zastopnikom in se opo*e Posamezne gruče so že odstopil ein se vračale zaj v oddelke. Le pred stopnicami, ki peljejo v Pjsa se je zbrala gruča ljudi. Na tleh je ležal Tomaž- ^ klobuka, da se je videla gola, plešasta glava. Iz nosa je tekla kri. ^ France je stal blizu. Stopil je med ljudi in ^d dvema delavcema naj ga primeta. Sam ga je P™e. ga-pazduho in tako so ga nesli iz tovarne. Ob vratih iv ^ kala Anica, vsa obokana. Potolažil jo je, da ni n1 dega; bil je veesl, ko mu je vrnila hvaležen pogle Mezdno gibanje papirniškega delavstva. Dne 29. julija t. 1. je »Zveza papirniškega delav-pVa<< vložila na vodstvo »Združenih papirnic Vevče-‘Orieane- Medvode« 14 točk obsegajočo spomenico, s *®tero zahteva povišanje delavskih mezd in izboljšanje Savskih položajev v tovarnah. Dne 26. avgusta 1924 so se na podlagi te spome-.JCe vršila pri »Zvezi iniduistrijcev« prva. tri ure trajajo-pogajanja. Ostala so brezuspešna, ker je zastopnik Jiižbe izjavil, da je -položaj silovensike papirne indtu-nie danes tak, da ne more družba prenesti niti najmanjšega poviška delavskih mezd. P Teh pogajanj so se udeležili za Vevče: Kukavica r?"c, Pintar Karol, Arko Viktor, Klešnik Franc, Havra- ■ * Ivan in Zupančič Ivan. Za Goričane-MadVode: Pe- Ivan, Peternelj Jože, Kocjančič Marija in Luštrig 0#ij. »Jugoslovansko strokovno zvezo« je zastopal !en glavni tajnik France; Žužek. Družbo je zastopal l^n glavni ravnatelj s tajnikom dr. Pavlinom, »Zvezo ^tostrijcev« pa dr. G oli a. , Po razbitih pogajanjih so se delavski zaupniki 0rali v prostorih I. delavskega konsumnega društva v Doljani, da ukrenejo nadaljne korake. Sklenili so, da e 27. avgusta 1924 ob dveh popoldne vrši v Vevčah stanek delavstva na tovarniškem dvorišču, dne 28. , žusta 1924 ob 6. zvečer pa sestanek medvodskeg de-vstva v društveni dvorani v Preski. Vevško delavstvo je nato 27. avg. 1924 ob dveh , I>old;ne obustavilo za eno uro obrat in zborovalo v j^Pozantnem številu sredi dvorišča;. Govorila sta Franc i pavica in France Žužek, ki je pozval delavstvo na L ^ovno disciplino, kot jo zahteva sedanji resni čas. R8ov govor je delavstvo odobrilo. SL. Enako lep sestanek je zboroval drugi dan v Pre-Vodi] ga je in poročal na njem tov. Peternel}. Glavni v»rnik Fr. Žužek se je bil brzojavno oprostil. V če-5tek’ petek in soboto je ležal bolan. V nedeljo 31. avg. le nato vršil še en shod1, na katerem je poročal prednik zveze tov. Fr. Kukavica. j. V ponedeljek, dne 1. sept. pa so se ob štirih po- ■ TOe vršila v Vevčah druga pogajianja, razpisana po »"■Akciji dela. Zastopniki so bili isti kot prvič, pomno-inšpektorjem deda. Trajala so zopet tri ure. Za- .. . . n> z ir °P,niki družbe so se lahko prepričali, da imajo opravka , !’isoko inteligentnimi delavskimi zaupniki in s strumno avsko strokovno organizacijo, j Proti koncu je g. dr. Pavlin v imenu družbe izjavil, ra sklepanje o delavskih zahtevah presega zaenkrat ^nateijevo in njegovo kompetenco in je predlagal, da se pogajanja prekinejo do 21. t. m., da se izvrši 20. ■ m* seja upravnega sveta. ^.-^Onraiiizaciin tin prekinitev ne pristane iz sledečih T razlogov: a) Družba je imela časa cel mesec, v jjr®Te>m bila lahko proučila delavske zahteve in v starž"' se^ upravnega sveta napram njim zavzela svoje - ''»če; b) zadeva Vidovega dne dokazuje, da delav- stv0 “Or; k družbi ne more zaupati, ker bi delavstvo čisto avičeno smatralo trotedensko prekinitev pogajanj ^.^•ačevanje in izigravanje. Ako hočejo gospodje na-^ evati in končati pogajanja danes, pridejo v pisarno delavski zaupniki, v nasprotnem slučaju se trajo pogajanja za razbita.« Na to izjavo so zastopniki družbe izjavili, da se po Dreiu n> vršila še nobena seja upravnega sveta in da sc Ht 20 • sept. nobena vršiti ne more, ke*r je absolutno °eta v delavski izjavi navedena dva razloga. Pač * sta ravnatelj in tajnik izjavila, da bosta predlagala upravnega sveta iz.plačilo mezd na Vidov dan in lla vse, da predlog prodre, kvii e'avstvo ie nato po ponovnem posvetovanju iz- Viclo°’ d;a na prekinitev pogajanj pristane, ako družba vdan izplača najkasneje v soboto, dne 6. t. m. sVo, Pavlin je nato izjatvil, da: mora prej govoriti s 1J1 Predsednikom g. Bonačem, ker je na to vezan. a^ljših pogajanjih je obvelja! sledeči sklep: V|, j ^o družba dne 2. sept. do enajstih dopoldne izja-20 s?> bo 6. sept. izplačala Vidovdan, so pogajanja do d***’ prekinjena, 3*40 Pa bo odgovor zanikujoč, sma-q®lavstvo pogajanja za razbita. \ ru ^ne 2. sept. je g. dr. Pavlin v telefonskem pogo-Vj)" z glavnim tajnikom JSZ Francetom Žužkom izjavo ®ona^a n' mogel dobiti, d:a ne ve, kdaj-, kje in Sv%v- Ka pa -ie govoril z drugimi upravnimi ki so vsi iziavili> da hodo na seji 20. sept gla-(Hi|1 ?a nJeKOv predlog, nakar bo delavstvo 21. sept. re jjl izplačan Vidovdan. V soboto družba torej ne mo-iavj^^ti Vidovega dne. Glavni tajnik JSZ je na to iz-**’««« so pogajanja razbita. O vsebini drugega raz-^ je bila »Zveza pap. del.« obveščena pismeno in *Da vAkc>ia se smotreno nadaljuje. Organizacija ima sa-Kfeb| jamstvo, da bo uspela. ai živi strokovna zavest in strokovna disciplina Papirniškega delavstva! prometna zveza. r°vo ^^}0r°va seja. »Prometna zveza« sklicuje odibo-vans]ieej0 za 10. t. m. ob 19. u:ri v prostorih »Jugoslo-strokovne zveze«, Stari trg št. 2/1. Odboir. h dne^f611"1 od*)°r vse*1 organizacij je imel v Pe-kater avgus^a 1924 sejo v »Rokodelskem domu«, d^bo * ?e obravnavala sestava predlogov za pre? ^ čet tu'la 0 drž' promet,ne mosobiju. Sklenilo se Je, rtka, dne 4. sept. 1924 imajo posamezne orga- nizacije sestaviti svoje predloge ter jih za ta dan zvečer ob 19. uri doposlati po svojih zastopnikih k skupni seji, kjer se bo začelo s končno sestavo enotnega sporazumnega načrta, ki se potem odpošlje ministrstvu za promet v Beograd. Pri seji se je ugotovila nenavzočnost zastopnikov društev: »Sprevodnik«, »Prometnik« in »Udruženja činovnikov s fakultetno izobrazbo«. Za danes rečemo' le, da imamo še vedno upanje, da bodo kategorijske organizacije pospeševale skupno in sporazumno delo in solidarnost celokupnega že-lezničarstva. Zopet lep dar Pašičeve vlade. Načelstvo ljubljanske kurilnice je izdalo dtic 20. avgusta t. 1. sledeči razglas: V smislu čl. 171, fin. zak. za leto 1924/25 imajo plačevati delavci 2% od svojega zaslužka kot državni davek. Ta določba je stopila v veljavo dne 1. aprila t. 1. Vsled tega bodemo razliko na premalo odtegnjenih davkov povodom izplačevanja septemberskh mezd odtegnili. To je zopet dokaz, kako je postopala prejšnja vlada napram delavstvu. Revež, ki s trdim delom in še v vednem strahu, da ne bo na cesto vržen, služi komaj toliko, da živi, da bi si mogel kupiti primerne oibleke in obutvi še misliti ni, tak revež mora plačati kar 2% državnega davka, Mi smo mnenja, da če bi naložili 2% državnega davka vsem tistim, ki imajo nad 10.000 kron mesečno, bi bilo to vsaj deloma opravičljivo. Da se pa tak državni davek nalaga de lav sv tu, s talko revno mezdo kakor jo ima danes, ne moremo tega dovolj obsojati. Tega so se tudi g. Pašič in njegovi dobro zavedali, ter so zavlačevali z odtegljajem tega davka, tako da bodo sedaj delavci še' toliko bolj oškodovani, ker se jim bo odtegnilo za nazaj. Delavci! Ali ste se že kaj zavedli, koliko site zakrivili s svojo malomarnostjo, ko se niste nič brigali za organizacijo? Ali morda- mislite, da bo kdaj boljši za vas, če se ne boste sami brigali zase? Spreglejte! vsaj zdaj, ko ste tepeni in zahtevajte odločno in solidarno, da se vam morajo vse take in enake krivice poravnati in odpraviti. Vedite pa, da če se sami zase ne boste brigali, se tudi drugi za vas ne bodo zavzemali. Pogllejte druge kategorije, kako se gibljejo! Zganite se tudi vi in organizirajte se, da ne boste tudi v bodoče tako zapostavljeni kakor dozdaj. Vsem članom P. Z. naznanjamo, da vsled pomanjkanja prostora so mogla vsa poročila in dopisi izostati, kar se bo pa prihodnjič objavilo. Tajništvo. Direkciji drž. žel. v Ljubljani! Ker se na ponovna zagotovila, da se bodo v najkrajšem času izplačale dra-ginjske doklade za žene provizijonistinje tobačne tovarne v smislu rešenja tozadevne uloge po ministrstvu saobračaja br. 4845 z dine 28. marca 1924, še do> danes prizadetim uslužbencem ni izplačala teh doklad, prosimo za blagohoten nasvet, kako naj prizadeti zahtevajo te svoje prejemke, ne da bi se visoki železniški upra- vi morda zamerili. Prizadeti. Pozor, delavci! Najžalostnejši pojav med železniškimi delavci je dejstvo, da se ti nesrečneži sami zase prav nič ne brigajo. Zdi se, kakor da je smisel in umevanje za samopomoč in za organizacijo med delavstvom popolnoma zamrla. Res je, da vsled1 brezvestnega terorizma in vpliva strankarsko opredeljenih predstojnikov ter vednega strahu, da bo kaznovan ali celo na cesto vržen, kdor bi se drznil kaj pritožiti čez krivice, ki se mu gode, je postalo delavstvo popolnoma obupano. Res je tudi, da vsled neiskrenosti ali strankarstva, o katerem so se mogli delavci prepričati v posameznih organizacijah, ne morejo imeti tistega zaupanja v organizacije, kakor bi bilo treba. Vse to priznamo. Vendar ne moremo razumeti, kako pride delavec, ki je bil član morda že vseh organizacij, do zaključka, da noče biti organiziran samo zato, ker mu nobena organizacija ni nič pomagala. Kaj se to pravi? Ali ne morda to, da si sami nočejo^ pomagati? Delavci, izpreglejte! Vprašajte se, zakaj se niso organizacije do sedaj za vas brigale, pa boste kmalu spoznali, da ste si tega sami krivi. Če ste članj kake organizacije, se kvečjemu pobrigate za to, da plačate članarino. Da bi pa čitali strokovno glasilo, ki vam ga organizacija pošilja, pa pravite da ne utegnete. Da bi ise skupaj dogovorili o svojih potrebah in težnjah in to svoji organizaciji sporočili, pa še misliti ni. Ravnotako se ni še zgodilo, da bi delavci sami sklicali kak sestanek, na katerem bi se porazgo-vorili o svojih zadevali ter kaj ukrenili za zboljšanje svojega položaja. In še več! V splošnem, so postali delavci že tako mrzli in, da rečemo kar odkrito^ sami zase tako malomarni, da se shodov in sestankov, tudi če jih drugi sklicujejo, ne vdeležijo tako kakor to zahtevajo njih lastne koristi. Zato delavci! Posebno tisti, ki taiko zabavljate, da nobenai organizacija se za vas nič ne briga, poglejlte, kako se gibljejo nastavljeni železničarji, ki so, čeravno ne dobro, pa vsaj boljše plačani kot vi. Uradniki s fakultetno izobrazbo, ki so izmed vseh železničarjev najbolje plačani, imajo svojo organizacijo. Uradniki z maturo imajo tudi svojo organizacijo. Istotako imajo svojo organizacijo prometniki, strojevodij, sprevodniki itd. Samo delavci, posebno še postajni in progovni delavci, ki so izmed vseh železničarjev najslabše plačani in najbolj preganjani in brezpravni — ne čutijo nobene potrebe, da bi se organizirali. Vsi nastavljene! se sami trudijo, da bi si svoj položaj zboljšali. Samo delavci so še tako nesrečni, da se zanašajo na druge. Zato delavci izpreglejte svojo zmoto ter delajte za zboljšanje svojega položaja vsak po svoji moči. To storite na ta način, da se organizirate vsi v močni organizaciji, kamor boste sporočali svoje križe in težave ter stavili svoje zahteve. Od svojih voditeljev pa zahtevajte, kaj in kako naj delajo ter ne bodite več orodje v rokah zapeljivih demagogov, kaikor ste to bili do zdaj. Socialni razgled po svetu. Družinske doklade delavstvu na Francoskem. Profesor Foger Picard je napisal poučno študijo o sistemu družinskih doklad v francoski industriji. Načelo enake plače za enakovredno delo nudi eni skupini koristi, a drugi prinaša škodo. Tako vsaj trdi pisec. Vsled tega načela prejemajo tako oženjeni kakor tudi neožen-jeni isto mezdo za enakovredno delo. Osvojitev tega pravila povzroča, da razpolaga neoženjen delavec z zadostnimi dohodki, oženjen delavec pa nima dovolj denarja, da bi zadostil svojim in svoje družine potrebam. Neenakost, ki nastaja vsled tega, je postala posebno jasna v zadnjih mesecih, ko je draginja stopnjema rastla. Vendar je tako na Francoskem kakor tudi v izvestnih drugih državah uvedena praksa, da se oženjenim poleg običajne mezde plačujejo še posebne družinske doklade. Od leta 1916 dalje osvaja ta sistem vedno več in več industrijskih podjetij na Francoskem. Da si zagotovi iz-plačcvane teh doklad, osnuje vsako podjetje poseben sklad, v katerega vlaga redne vloge v sorazmerju števila delavstva in stroškov za mezde. Količina doklad je v raznih krajih različna. Iz nekaterih skladov dobiva delavec za drugega otroka manjšo doklado kot za prvega, za tretjega zopet manj kot za drugega itd. Večina fondov pa ima za cilj, da čimbolj pospešuje družinsko življenje, zato dajejo za vsako novorojeno dete večje doklade ali pa še vsaj enake brez ozira na število otrok. Nekateri skladi pa izplačujejo poleg teh družinskih doklad še posebne doklade za porod in za gojenje dojenčkov, ponekod pa še posebne za ženo, ki se mora na to baviti samo z vzgojo svojih otrok. Zanimive številke s kongresa amsterdamske (II. socialno-demokratske) internacionale. V času od 2. do 6. junija t. 1. je zboroval na Dunaju kongres mednarodne sindikalne zveze, mednarodne organizacije sindikatov reformističnih socialistov, ki ima svoj sedež v Amsterdamu. Po vojni je bil to tretji kongres te mednarodne sindikalne organizacije. Prvi je zboroval v decembru 1920 v Rimu. Na prvem kongresu amsterdamske sindikalne internacionale je bilo 95 odposlancev iz 19 držav, ki so zastopali 25,626.000 članov. Na drugem kongresu v Rimu je bilo 94 delegatov iz 19 držav. Zastopali so 22,650.000 članov. Na tretjem kongresu na Dunaju pa je bilo 266 delegatov iz 22 držav, ki pa so zastopali samo še 18 milijonov 185 tisoč članov. Kot je torej razvidno, je število članstva amsterdamske sindikalne internacionale od prvega pa do tretjega kongresa, to je od 1920 pa do 1924 stalno padalo. Od 1920 do 1922 je število padlo za 2,976.000, v letu 1924 pa kar za 7,404.469! Š.tevilo delegatov se je letos povečalo za 111, k amsterdamski organizaciji pa so pristopile 3 nove države. Pripomniti moramo, da je največji del tistih članov, ki so odpadli od Amsterdama, prestopil v iašistov-ske sindikalne organizacije ali pa je ostal neorganiziran. Hude težave prizadeva amsterdamski internacionali tudi boj, ki ga bije z moskovsko internacionalo. Komunisti bodo storili vse, da Amsterdam socialni demokraciji razženo, ker smatrajo socialpatriote za podporne stebre buržuazije. Krščansko - socialni shod v v Kočevju. Pretečeno nedeljo, 31. avgusta, smo- kočevski somišljeniki SLS, po ogromni večini delavci, napolnili naj^ večjo dvorano v Kočevju v hotelu »Trst« in oib 10. dopoldne otvorili po našem za delavstvo taiko vnetem kaplanu g. Hajniku shod. Govorila sta g. narodini poslanec Karel Škulj in g. Franc Terseglav. Shod' je trajal črez dve uri, ne da bi se naša pozornost zmanjšala. Oba govornika sta nam razložila, kako je prišlo do preobrata v naši notranji politiki in sta krepko povdarjala, da je SLS stranka delovnih stanov, da bo slejkoprej ostala zvesta svojemu krščanskemu socialnemu programu in da bo dosledno šla za postopnim uresničenjem popolne demokracije, snarodnegai in mednarodnega miru ter zmage delovnih stanov nad' današnjim krivičnim socialnim redom. Popoldne pa smo sc v večjem, naravnost impozantnem številu zbrali v Šalkoivi vasi Tu smo se posvetovali s poslancem Škuljem, kako bi se izboljšale naše žalostne razmere. Razgovor je bil' jako temeljit in končno smo po kaplanu Hajniku predlogali celo Vrsto resolucij na vlado, oziroma »Jugoslovanski klub«. Predvsem zahtevamo odpravo izjemnih zakonov, prenehanje preganjanja delavstva in njegovih organizacij ter kazen za one, ki so delavstvu pod prešnjim režimom prizadevali krivice, izboljšanje delavnih, zlasti stanovanjskih in disciplinarnih prilik v kočevskem rudniku, uzakonjenje splošnega ljudskega zavarovanja itd. Končno smo krščansko socialni delavci izrekli SLS svoje popolno zaupanje in prepričanje, da se po njej uresniči krščanski socializem na celi črti. Rudar. Inserirajte v „PRAVIGI!“ Žene in dekleta. Telesna vzgoja. Večkrat se zanemarja telesna vzgoja ali pa se vrši nepravilno in ne pride v soglasje s celotno vzgojo. Materi morajo biti znani vsi predpogoji telesnega zdravja. Znano pa ji mora tudi biti, kako je treba gojiti čute in telesne moči. Nikakor ne sme smatrati telesne vzgoje za nekaj postranskega; zato naj pri tem ne ostane sairno pri starih navadah, nego naj si prisvoji tudi vse novejše izkušnje, ki .so* si jih pridobile druge matere in so za prehrano, nego telesa, zlasti oči, ušes in drugih čutnic zelo važne. V vseh vnanjih rečeh naj mati gleda na enakomernost, red in snago. Pri prehrani mnogokrat premalo- pazimo na lastnosti hranil in razvrstitvi jedi po hranilnih snoveh, ki jih vsebujejo in katere nujno rabi naše telo za prehrano, a vendar od tega zavisi zdravje in deila-zmožnost. Ne gre namreč tukaj le za slasten in dober okus, nego zato, da dobi telo tistih snovi, ki jih rabi za trdinost in zdravje. Nevednost in popustljivost pri izbiri brane pa ne škoduje le telesu, temveč zmanjšuje tudi delavno moč in pripelje za sabo tudi domače prepire, pogosto pa tudi pijančevanje. Red, prava mera in izbira pri hrani medsebojno podpirajo zlasti otrokov razvoj. Ko lahko pričneš prehranjevati otroka z navadno hrano, mu dajaj preproste, nezačinjene, domače jedi! Nikoli in v -nobeni obliki alkohola! Ta, pa tudi kava in čaj razdražita otrokove živce in zelo, zelo škodujeta njegovemu razvoju. Saj otrok sam ne mara za take stvari, z vedno silo in porajanjem se jih nerad navadi. Nikoli ne dajaj otroku jesti, če se mu ravno zljubi, ali kar bi si sam izbral, razen, če je bolan. Prepogosta jed je za zdravega človeka grda razvada, a prav pogosto otroka napeljuje k temu mati sama. Slaščice dajaj otroku le redko; popolnoma odreči mu jih skoraj ni mogoče, ker jih otrok od čalsa do časa skoraj potrebuje. Če mu jih trajno odrečeš, je nevarnost, da si jih -prisvoji po- nepošteni poti. Z lastnim zgledom pa vzgajaj otroka k zmernosti in premagovanju. Razkošna in prebogata hrana pospešuje čutnost, preprosita hrana Pa tvori zdravo kri,vzdržuje ravnovesje razpoloženja in vodi sama po sebi k zmernosti. Ima torej neposredni nravni vpliv, ker olajša premagovanje. Utrjevanje pri vzgoji. Vsaka, mati ve, da je treba otroka utrditi, da mu ne škoduje vsaka sapica in vsaka vremenska izprememba. To se zgodi pri negi kože, t. j. umivanju, pri obleki, postlji in pri telesnih naporih. Pri tem pa je treba gledati na otrokovo starost in telesne zmožnosti. Zgodaj je treba otroka navaditi na svež in čist zrak, primerno gibanje in delo. P-remehka postelja in prevelika sobina toplota napravita otroka zelo občutljivega. Kopel, umivanje in , ohlapna obleka so dlobra sredstva proti občutljivosti in mehkužnoLsti. Snažno, čisto in utrjeno telo pa blagodejno vpliva tudi na notranjost. Tudi duh je potem živahen in sili k delu, usmerja misli na koristne stvari in prepreči tako lenobo-, brezdelje in sanjarenje. S preprostim in rednim življenjem se prepreči tudi mnogo bolezni. Tako gojeno telo je tudi odporno za nalezljive bolezni. Če pa kljub temu pride kaka bolezen, je zopet odvisno od matere, da potrpežljivo in pogumno pomaga otroku preko mnogih bolezenskih neprilik. Ležanje mu mati osladi s tem, da mu večkrat -prestelje in prezrači posteljo, da ga, če je slab, predene na drugo ležišče. Znano je, da otroci neradi jemljo zdlravila; mati prav gotovo zna pregovoriti otroka, zlasti, če ga ima popolnoma v svoji materini oblasti, ne z ozirom na strogost, ampak na notranje razumevanje. Nihče ne zna tako lajšati bolečine malemu trpinu kakor ravno mati. Ljubezen, ji vse to narekuje in zato zadene pravo. Kako zna otro-ku-bolniku preganjati dolgčas! Kljub skrbni in ljubeznivi negi v bolezni pa ne sme otroka omehkužiti, mu vse dovoliti, ampak ga kratko-malo spravi na druge misli, da pozabi na bolečine in bolezen. Uči naj ga pa tudi potrpežljivosti in vodi njegove misli k Bogu. okna zavpije odrasla hči tukajšnjega mesarja: »Mi smo mi, vi ste pa naše smeti!« To je čisto pravi izliv plitve liberalno pobarvane duše. Delavec mu je smet, ki ne sme pomeniti ničesar, ki bi moral v javnem življenju le molčati. Lončar je med volitvijo delavcem stiskal roke delil obljube, svetinje, stanovanja, podpore— človek bi mislil, da je njegova stranka največja prijateljica delavstva. Da, pred volitvami se obleče v delavski plašč — ime nosi demokratsko — a duša te stranke je najlepše fotografirana v besedah sokolske frajle: Mi smo mi, vi ste pa' naše smeti. Liberalni mesarji, demokratski trgovci so dali klobas, vina in žganja za dealvske glasove. Kloba-sarji in šnopcarji so res vsedli na ta lim, a zavedno delavstvo je stiskalo pesti. Pošteno delavstvo ne bo »smet« demokratov! To mišljenje se je utrdilo med zavednim delavstvom. »Mi ne borno več nosili grošev onim mesarjem, ne krone onim trgovcem, ki z našim denarjem ko-rumpirajo delavstvo in podpirajo delavstvu najbolj sovražno stranko! Samo še »smeti« delavstva bodo nosile denar demokratskim gostilničarjem, trgovcem in mesarjem!« Tako se je govorilo med zrelim tržiškim delavstvom, pa naj bo socialističnega ali krščanskega mišljenja. Socialisti so bili še bolj plašni kot naši. Mi smo takrat molčali in čakali kaj bo! In naenkrat je prišlo silno razočaranje. Oni, ki so demokratom oznanjali bojkot — so se jim šli poklonit — da so dobili PAdžupansko mesto. Smeti ! Dealsvki voditelji — delavske smeti! Socialistično delavstvo — pometa smeti! Mi — pošteno delavstvo, nočem« biti — demokratske smeti! Vsi kupujmo le v našem konsumu, ali le v onih mesnicah, gostilnah in trgovinah, ki nas ne smatrajo za srp e ti! Klobas za klobasanje mi ne bomo več plačevali! Vsak zaveden pristaš krščansko socialističnega mišljenja mora biti član in odjemalec našega konsuma! Ne bodimo — smeti! Trbovlje. Sedanja, vlada je dovolila izdajanje lista »Neodvisnim strokovnim organizacijam« pod imenom »Delavsko-kmetski list«. Pisci tega lista že v prvi številki najgrše napadajo vlado, ki jim je njih organizacije odprla in jim dovolila zopetno delovanje. Prejšna nasilna vlada jem je vsa njihova tajništva zaprla in njih imetje konfiscirala. Danes pa ti ljudje kričijo posebno na SLS, da je buržuazna in da ni treba delavcem in revnim kmetom od nje nič pričakovati. Omenjajo, da bode ge slabši kot je bilo poprej, ko je vladne vajeti imel' v rokah Pašič. V uvodnem članku kričijo, da hočejo z novim glasilom pobijati reformistične krščanske socialiste. Vsak pošten delavec in kmet mora vedeti, da tem ljudem ne gre za drugo, kakor da trosijo med delavstvom mržnjo do nas. Poleg tega pa od nove vlade hočejo doseči v par dneh y«e, kar jim dati ne more. Pomislijo naj raje, kako je prešnji krvavi režim ravnal z njimi in da so danes, ko vlada zakonitost, tako v kratkem času dosegli svobodo udejstvovanja svojih organizacij. Kar se pa še ni zgodilo, se gotovo še bo. Kar se pa tiče naibadaja po krščanskih socialistih, jim bodi svobodno! V Sloveniji je ta obstojali, ko o Marksovem socializmu še govora ni bilo. Mi se bomo po naših načelih ravnali nemoteno, in čeprav nas Marksisti ene ali druge barve vedno napadajo. Mi hočemo delati premišljeno, trezno in pošteno. Listnica upravništva. Iz uprave. Vse one naše somišljenike, kateri dobivajo »Pravico« na ogled, prosimo, da poravnajo M' ročnim) ali pa nam list vrnejo. Naročnina jc Din. 4.— na mesec in se plačuje četrtletno naprej, — Uprava. Za tiskovni sklad so darovali: .lože Oračem Din-; 20.—, g. dekan Pešec v Šmarju, Dolenjsko Din. 200. Bog plačaj! Delavec! Sleherni dan se vprašaj1 Ali redno plačujem \ Ali redno čltam j Ali redno dopisujem v f a S Ce. % • Ali zadosti agitiram za ) g? Popolnoma varno naložite svoj denar P1' Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. ki se je preselila iz hiše Uršulinskega samostan1 na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lasto* palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela ..Union’1 Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na višino zneska in odpovedni čas. Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela .Unj0" v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lepa palača ob MiljJ šičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozems^1 Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Ponos »OBLAČILNICE je, da ima na zalogi le najboljše vrste manufakturo^* blaga. Kdor se hoče dobro obleči, naj si ogleda zaloZ° „QBLAČILNICE“ v Stritarjevi ulici ali na Miklošič^1 cesti ali v hiši Gospodarske zveze. Tudi na obroke se dobi dobro blag®* as# Za pouk in zabavo. Kolinske dogodbe. ANTON KOBI lesna industrija in eksportna trgovin* Centralna pisarna: Ljubljana, Ižanska cesta 22- Prva kranjska tovarn8 upognjenega pohištv8 Lastne parne žage in skladišča: Borovnica, Ljubljana, Podpeč in Begunje. Tovarna zabojev po naročilo: opekarna, apnenca, umetni mlin. iz masivnega itnpreg11*' ranega lesa. 25. Dopisi. Jeseniškemu delavstvu! Pri nedeljskih obč. volitvah ste po ogromni večini izkazali zaupanje naši Slov. Ljudi. Stranki. Izprevideli ste, da le v tej stranki ima delavec res zaslombo, ker le v njej ni koristolovstva, ampak trezno in pošteno delo. Spoznali ste vam nasprotne delavske organizacije, spoznali plitvost in absurdnost njihovih programov in se jih otresli. Jeseniški delavci, hvala vaim za zaupanje! Vsem tovarišem pa, ki še niso spregledali, kličemo: na skorajšno svidenje v naših vrstah! Kraj. odbor SLS na Jesenicah. Hubert in Robert dajeta drug drugemu uganke. »Kaj je to?«, reče Hubert, »rdeče noge ima in rdeč kljun, pa s p se začne?« »Če bi mi ne povedal, da se začne s p, bi rekel, da je štorklja.« »Uganil si, štorklja je!« »Ja, zakaj si pa rekel, da se začne s p?« »Kako si čuden! Potem bi vsak takoj uganil.« 26. Zahtevajte katalog in cenik. Telefoni 540. Telegrami KOBI, Ljubljana. _ __ _ _ __________________________________ _. -jjfi# niiiiminTMiBunic« ■■■■■■ >■■■■■■■■■■»■■■■ i W Svojo veliko zalogo blagajniških knjig, saldo-koO amerikansklh journalov, komisijskih knjižic, šolsK map, notezov I ,t d. priporoča Tržič. Bilo je na dan občinskih volitev — po skrti-tiniju. Naš mož je šel mirno po ulici domov, kar mu iz Stari ženici je ušla papiga. Vsa v skrbeh je letala ženica okoli sosedov in jih je vpraševala, če so papigo videli. V četrtem nadstropju sosedne hiše je prišla h gospe Pulem. »A, to je bila Vaša papiga? Danes opoldne smo jo za kosilo snedli.« »O joj! O joj! Pa govoriti je znala!« »Govoriti? Ja, tega nam pa ni povedala!« KNJIGOVEZNICA K. T. D LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA « Nabirajte za tiskov, sklad »Pravicek* Vzajemna zavarovalnic* v Ljubljani je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti p[ ■Mimicami žarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pjwt:^ v vseh kombinacij' Sprejema življenska zavarovanja ZNIŽANE CENE! V poslovalnicah I. delavskega konsumnesa društva. Člani kupijo najceneje v lastni zadrugi. Ce rabiš oblačilno blago, obrni se na svojo zadrugo. — Enkrat na leto se lahko zastonj oblečeš, če kupuješ vse v zadrugi, ker dobiš po pravilih 3 POP&HSt. I' Ljubljanski člani in zunanji člani kadar pridejo v Ljubljano, naj ne pozabijo, da dobe v zadružni gostilni Kongresni trg št. 2 ne samo hrano in pijačo, ampak ================ tudi svoje somišljenike. ------------------------------------,== Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej 0°sa %