List slovenskih delavcev v Ameriki Ste^r. 41. JSTew 17.a-ygTista 1898. Xj©"bo VI Vojnevesti. Proklamacija predsednika Zjedinjenih držav. Ker sta due 12. avgnsta 1S98 M m. R. Day, državni tajnik Zjed. držav in ekaelenca Jules Camhon, izvanredni poslanec in glavni poverjenik francoak« ljudovlade v Washingtonu. oziroma zastopnik^. Zjedinjenih držav in španske vl#Pe podpisala zapisnik, vsled kto oga ste se Zjed. države in Španija pravilno sporazumeli, na kakej podlagi hodete državi sklenili mirovne pogoje. Ko je zapisnik podpisan, se ima prenehati sovražtvo med vojno in brodovjem obeh držav, radi tega naj kakor hitro mogoče vladi obvestite poveljnike. Zato jaz, Viljem McKinley, predsednik Zjed. držav v soglasju omeujega zapisnika velevam, da Zj^d. države takoj ustavijo sovražtvo in naročam poveljnikom Zjed. držav svoje podložne takoj primerno podučiti. Podpisano in pečaten o v Washingtonu dne 12. avgusta 1S9S. Viljem McKinley. \Vm. R. Dav, državni tajnik. Z razoroženjem ne b o d" hiteli. Wash i n g t o n, 13. avg. Podpisan je sicer zapisnik med sovražnima državama, toda mir zaradi tega še ni sklenjen. Vsi amerikau-ski in španski poveljniki so prejeli povelje z orožjem mirovati. Upati ~6m6fiio, da se sovražtvo ne bode več ponovilo, marveč da bodemo tudi z Špauijo zanaprej v miru živeli. Akoravno se ni bati, da bi se po premirju moralo rabiti oborožene moči. vendar z razoroženjem naše vojne ne bodo hiteli. Mogoče je, da bodo prostovoljce obe leti, za ktere bo prisegli, obdržali v vojni službi. Drugače je pri mornarici, pri tej ni kaj razorožiti; pomožne križarke bodo prodali, vojne ladijepa potrebujejo skrbne poprave. Mclknley bode imenoval dve komisiji, "ktere bodete vzajemno z španskimi delegati v Havani in San Juanu zborovali radi sprazne-nja otokov Kube in Porto Rice. Radi Kube se Amerikancem nič ne mudi, kajti se le radi vidijo, da ostane še par mesecev, dokler traja deževje v španskih rokah, da ne bi bilo potreba pošiljati sedaj posadke v okužene kraje.. Drugače pa jena Porto Rici, tam bi se radi Ameri-kanci. kakor hitro mogoče udomačili, tudi bode na tem otoku šlo hitreje, ker imajo Španci tam le malo vojne. Bolj zmedeue pa so razmere na Filipinah. Amerikanci bodo naj-brže Manilo zasedli in obdržali,dokler bode sklenjen mir, pred vsem pa bodo morali gledati na to, da se telegratična zveza zopet popravi. Bolniki v taboru pri M o n-t a u k. M o n t a u k Point, L. I., 13. avg. Prva prevožna ladija je dospela tukaj iz Santiage z bolniki, od kterih boleha 107 mož na rume-nej mrzlici. V taboru je že precej urejeno, šotori imajo lesena tla, la-zareti in skladišča bodo tudi kmalu dodelani. Ker pazljivo čuvajo, da nihče zunajnih osob ne pride v do-tiko z bolniki, se ni bati razširjanja kožne bolezni. k Blanco je ušel. Playadel Est e, 13. avgusta, dmiralu Sampsouu se je poročalo, daje višji kapitan Blanco ušel iz Havane na španskej vojnej ladiji Montservat" in se podal na Ja-aico. Vojna ladija ,,New York" je iskala, toda ni mogla najti >obenega sledu. Sampson poroča, bode utopljena španska vojna tj* ,, Infanta Maria Teresa'* kmalu plavala. Večji del Samp-sonovega brodovja bode prišlo v New York, nekaj ladij bode moralo v ladijestajo v Brooklyuu, ker so potrebne poprave. Boji vkljub premirju. Washington, 14. avg. Thomas Estrada Palma, načelnik kubanske Junte je prosil vlado, pripomoči, da kubanske vojne moči po raznih krajih otoka zvedo o premirju. Dalje, da bi vlada kubanskim'četam in njih družinam preskrbela živil. Kubanci so pripravljeni. karkoli je v njih moči, da se doseže mir, tembolj ker popolno zaupajo dobrim nameram Zj»'d. držav končati boj za neod vidnost Kube. Najpreje pričakujejo Kubanci od amerikanske vlade oprostitev v španskih ječah na Kubi koprnečih domoljubov. »Santiago, 14. avg. General Garcia si je osvojil pred nekaj dnevi Gibara ob severnem kubanskem obrežju in se potem napotil proti Holguiu. Tudi vstaši bodo morali o premirju z orožjem mirovati, o tem pa dosedaj še niso mogli nič zvedeti. Danes se je vkrcalo zopot 2(MK) španskih vojnih vjetnikov namenjenih v staro domovino. Skupno je še tukaj 18,000 španskih vjetnikov. Včeraj je bilo 2475 bolnikov, med temi 1951 mrzličnih, 313 je na novo obolelo, 35S pa ozdravilo. Vkljub premirju se jo pripetilo med sovražnimi oddelki več prask, ktere pa ua nobenej strani niso napravili posebne škode. Ko soje zvedelo o premirju, so takoj razpeli bele zaBtave. V e 1 i k a n s k ,, B o o m Sedaj ko je vojska srečno končana. prevladajo v vseh kupčijskih krogih prav mnogoBtranski nazori o bližnji boljši bodočnosti. Nekteri trdijo, da je napočila sijajna kup-čijska doba, ktero jo sicer sr-dajna vojska pretrgala, toda kar dvomiti ni, da se ne bi z dvojno močjo ponovila. Do sedaj so plašljivo zadrževali kapital, zanaprej pa mislijo, da bo isti nov živelj na kupčijskem in obrtnijskem polju. Tudi ua političnem obzorju se ni bati kapitalu škode, niti od republikanov niti demokratov, kajti videti ni, da bi ktera stranka v tem oziru stavila kake namene. Naravno je, da bode sedaj več dela in trgovine, ko je premirje nastalo, temveč ga bode, tem bolje za delavsko ljudstvo. Za borzo bode sedaj o miru posebno ugodno, kar je že poznati ne le pri 60 večjih železnicah, ampak tudi pri druzih obrtuijskih podjetjih. O Deweyu ni glasu. Washington, 14. avg. Danes so se nadejali brzojavnih poročil iz Manile. V petek so Dewey a obvestili o pomirovalnem položaju, toda admiral dosedaj še ni odgovoril. Vkljub temu ne mislijo, da bi se bile med tem časom vršile kake vojne operacije, akoravno bi bil De-wejT poročilo zakasnjeno prejel, ker so poveljniki že popreje imeli povelje ogibati se bojev kolikor mogočo. Niso se ozirali na svarilo. Washington, 14. avg. ,,He-raldo" v Madridu objavlja spomin na generala Prima, kteri je 1. 1S02. obiskal Zjed. države in se v svoj«m govoru v senatu takole izrazil: ,,V Evropi mislijo, da eo Amerikanci le kupčevalci, in da nimajo nikake vojaške sposobnosti. Meščanska vojska pa sedaj v Zjed. državah dokazuje ravno nasprotno. Videl sem Potomac armado pod povelj -uištvom generala McClellaua in spoznal, da se ista zamore meriti z vrako evropsko armado. Zjed. dr- lahko postavijo vsak čas na kteri koli kraj kjer bi pretila nevarnost 100,000 mož. Nasprotno pa ne more nobena zunajna moč izkrcati na amerikanskih obalih 50,000 no da bi jih zadela gotova poguba.4' Spanci niso zadovoljni. Madrid, 14. avg. Tukajšui Časopisi se bridko pritožujejo radi podpisa pomirovalnega zapisnika. Črno obrobljena ,,E1 Pais" pravi: ,,Španija brez kolonij bode le še oblast tretje vrste." Radi tega je bil časopis zaplenjen. ,,Nacion,<; pravi : ,,Ko bi bila Španija podlegla po hudem boju potem bi že še potrpeli, ^o se pa ni zgodilo. Mir daje le za trenotek duška nove nezgodo." ,,Liberal" pravi: „Položaj na Filipinah jo zelo resen" in časnik meni, da bode Španija otoke zgubila. Globo" jo mnenja, da je položaj na zatoku jako zamotan. Tisti dan, kterega je Cambon podpisal protokol, je napočila za Evropo nova zgodovinska doba. ,,Tempo(< piše, da mu žalost radi poraza, ne zabra-njujo veseliti se, da je vojska pri kraju." ,,Epoca" primerja sedajui mir najhujšej nesreči, ktera je Španijo zadela, odkar je podpisala pogoje v Utrechtu. Zelo dvomi o zmožnosti take vlade, ktera se dž. zvabiti v vojsko in potem sklene takšen mir. ila se je podala. London, 15. avg. Iz Hong-konga se brzojavno.poroča, da seje Manila podala. Washington, 16. avg. Višji konzul Wildman je danes zjutraj brzojavil iz Hongkonga : „ Augusti pravi, da je Dewey v soboto streljal na Manilo. Mesto seje brezpogojno podalo. Augusti je v čolnu pribe-žal na nemško križarko ,,Kaiseriu August«". — Wildman. Hongkong, 15. avg. Višji kapitan Augusti z svojo družino je danes dospel sem na križarki ,,Kai-serin Augusta", ktera je ostavila Manilo v soboto. Takrat se Manila še ni podala. Amerikansko bro-dovje jo bilo tik pred mestom. Spanci so bili slednji čas jako marljivi, ker so mislili, da je Amerikancem streljivo pošlo in ker se je javno govorilo, da je McKinley prosil za mir. Vstaši v Visayes so se pridružili Aguiualdu proti Spancem. Washington, 15. avg. Višji konzul Wildman brzojavlja iz Hongkonga, da zaradi viharjev, kteri o tem času divjajo, poročila o premirju ni mogel poslati v Manilo s poročiluo ladijo. Naročil pa je kapitanu parnika ,.Australia", da naj se ustavi pri Manili in admiralu Deweyu izroči poročila. ,.Australia'' je odšla v soboto in ako je imela lepo vreme, danes dospela v Manilo, ako je bilo vreme neugodno, bode vožnja trpela do torka. Blanco Be je odpovedal pove 1 j n i š t v u. Madrid, 15. avg. Španski vladi je Blanco brzojavil, da se odpove službi višjega kapitana na Kubi, ker se nočo pečati z izpraznenjem otoka. V prihodnej seji bode kabinet določil kako bodo spravili špansko vojno raz Kube in Porto Rice. Havana, 15. avg. Blanco je izdal danes prebivalcem ua Kubi naznanilo, v kterem pravi, da se je 9vojej službi odpovedal, ker je njegova naloga dopolnjena. Pravi, da jo prišel na otok z upanjem, zado-biti Kubi zopet mir in jo Španiji ohraniti. Toda pomanjkanje zvestobe in zaupanja na eni strani, predsodki in pogredki na drugej, so upanje uničili. Sovražnikom Španije je padla krinka rax obraz, ko so napovedali neopravičeno vojsko španski domovini. Naznauilo zaključi potem s priBtavkom, da mu morda ne bodo prisojevali sedaj ko je sovražnik zmagal, mu še poravnavati pota na Kubi. O podaji Manile. London, 16. avg. Iz Madrida se brzojavno poroča oticijeluo naznanilo, da se je general Jandines v soboto v Manili podal. Ameri-kanska vojna je takoj zasedla mesto. Madrid, 16. avg. Španski konzul V Hongkongu je vladi naznanil, da seje Manila podala. Podrobnosti radi podaje ni poročal. Iz druzih virov pa je bila vlada o podaji Manile že včeraj poučena, ker se mesto radi pomanjkanja živeža ni moglo dalje vzdržati. Slednji čas je posadka in prebivalstvo mnogo trpela. Kakor se čuje je general Merritt storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da niso vstaši udrli v mesto. Časniki izražajo bojazen, da ne bi podaja Manile Španski pri pomirovalnih obravnavah škodila. Rusija v iztočni Aziji, Evropejske vlasti so si pričele deliti Kitajsko, med temi v prvej vrsti Rusija, Anglija, Francija in Nemčija. Zelo je Anglijo speklo, ko je Rusija zasedla Port Arthur in Taliewan, takoj je tudi Anglija stegnila svoje grabežljive roke po kitajskem ozemlju, a vse to še ni zadostovalo. Pričele so se države skušati, ktera bode več koncesij pridobila za svoje trgovsko politične nenasitljiva poželenja. Najprve si je Rusija pridobila koncesije za gradenje železnice proti severu, da zveže Sibirijo z luko Port Arthurja in objednem tudi notranje trge Kitajske odrpe sibirskim pridelkom in izdelkom. Takoj nato se je pričela Anglija poganjati za svoje koncesije in železnice, ktere bi zelo tekmovale Rusiji, ali ta poslednja se je takoj oglasila, ako kitajska vlada to dovoli, zasede Rusija še druge dele Kitajske in to celo Peking sam. To je pomagalo. L^prav te dni je brzojav iz Londona in Pekinga naznauil svetu, da je Rusija v Pekingu vse svoje zahteve pridobila gledč podaljšanja Niu-Tschwang železnice. To je pa au-gleško vlado hudo iznenadilo, ker Rusija se vtrjuje v severnem Kita-ju in se boji, da je sedaj vse angleško prodiranje in stegovanje prstov prenehalo. Raznesla se je že ceio vest, da je dobilo angleško brodovje pri Gi-braltaru zasidrano, povelje, da od-pljulje; toda kam? proti Kitaju. To veBt so seveda tudi kmalu preklicali. Zanimivo pa je kar piše ruski list „Nowoje Wremja" o tej zadevi: „Nasledki odstopa Port Arthurja in Talienwana se bodo pokazali še le pozneje; precej časa bode še poteklo, predno bodo te dve luke služile namenu, za kterega jo je odločila ruska zunanja politika, in sicer za trdno stališče v tihem oceanu. V Be drugačen pa je položaj ob indij-skej meji, kjer je že dolgo časa vse pripravljeno za vojaško postopanje, ako bi Angleži preveč širokoustno čez Rusijo govorili." Ruska politika pa je našla v iz-točnej Aziji tudi zaveznice in sicer v Francoskej in Belgiji; poslanika obeh teh držav Bta pritrdila ruskemu poslaniku, ko so ugovarjali Peking - Hangkauerski pogodbi, na ktero je pritiskal Sir Claude McDonald, in s tem je sedaj Anglija Poslednji čas so nastale napete razmere v Evrom, posebno med Rusijo in Anglija, povod temu je zasedanje Kitajske v iztočnej Aziji.lživo potrebujejo oporo. Ne bi se zelo dobila hud udarec, posebno SaliB-buryeva politika. Anglija je sprevidela, da sama ne more doseči svojega namena v iztočnej Aziji, da bi se postavila v bran prodirajočej Rusiji, poželjivo-sti Francoske, Nemčije in celo Japonske, zato si išče zaveznico v Zjed. državah, te bi jej naj pomagale v tej zadregi. Japonska že ne zaupa dosti Angležem, ker jej ti segajo v njene lastne koristi, zato tudi ne bi bila zanesljiva; v obče pa naviti kramarski Angleži tudi dobro vedo, da Japonska še nekaj let potrebuje, da se oddahne od poslednje vojne s Kitajsko, slabe zaveznice pa ne more dobro vpo-števati. Angležka zato sedaj tudi Zjed. države podpira glede Filipin, ker raje vidi, da se tam ustanove te, nego Nemčija ali kaka druga država, kar bi Angliji zelo nerodno hodilo gled£ Kitajske in iztočne Azije; Zjed. države pa ne bi dalje prodirale, pač pa preje Angležem na Filipinah kaj odstopile. Tudi Nemčija kaj postrani gleda Anglijo in Rusijo, ali za Bedaj mora še molčati in biti zadovoljna s tem kar ima, drugače bi bila kaj lahko pre8euetena, ako bi jo kakega lepega due pognali iz novopridoblje-nega zemljišča ua Kitajskem. Najbolj se Pruso£ sline ced6, da bi na Filipinah kaj ugrabili, ker za vzdrževanje svoje kitajske poseBti tako motili, ako bi trdili, as. je uprav Angleška dala Zjed. državam migljaj, da naj kolikor mogoče hitro udarijo ua Filipine in Manilo, ker Nemci in Francozje vidši, da Španija pojema, bi brzo planili nad Filipine in zase grabili, to bi bilo Angležem zelo nerodno, zato so pa Zj<-d. državam pokazali kam je dobro udariti in mogoče celo obljubili podporo pri kakem sporu; saj angleški admiral je bil popolnoma na strani Amerikancev iu odobril streljanje na nemško vojno ladijo. S tem so si Angleži v kritičnem položaju dobro pomagali. Nikakor pa ni misliti, da pojde kaj tact-ga tako gladko proti Rusiji. Rusko moč nihče ne pozna, o njej se ne piše in kriči dosti, kjer se najmanj nadejajo, tam se prikaže Kuzak. Ruska politika je pa tudi dobra, kadar so evropejski diplomatje v zadregi in ne vedo kaj bi storili, takrat gotovo vidimo Rusijo na površju ; ruski diplomatje daleč nad-kriljujejo druge evropejske. Ruska politika je tako previdna, da v prodiranju v Aziji ne potrebuje vojakov in njih sile, temveč ti Še le pozneje pridejo; kako redko kedaj pa je čuti, da bi Ruai z orožjem prodirali, ali klali domačine v Aziji; vse gre mirnim političnim potom ; Rusija zna azijatske narode kar nekako očarati, ker si jih na tako lahek način pridobi. Preje je vedno bilo balkansko vprašanje podobno sodu smodnika, kteri je pretil Evropi, sedaj je pa postalo iztočno azijsko; na Balkanu so PruBi, Angleži iu Francozje sprevideli, da ni nič zanje, zato so malo dalje posegli, a tudi tam naleteli na Rusijo, ktera danes takt bije v evropejskem koncertu, na jezo Angležev iu Prusov. Družinsko mnenje na Kitajskem. Amerikanski veliki kapital namerava pomagati Kitajskemu v go-spodarstvenem oziru, ali kar naravnost rečeno omenjeno cesarstvo kapitalistično izkoriščevati. Kratek pregled gospodarstvenih razmer na Kitajskem bi utegnilo zanimat marsikoga, tembolj ker vladajo v tem oziru mnogovrstne zmote, ktere se navadno strinjajo v mislih, daje Kitajska še dandanes v £*iakem 0ziru ,, za bi ta" dežela. Nek angleški časopis je skušal v tem oziru prevlad no družinsko mnenje na Kitajskem pojasniti in sicer med drugim takole: „Pred vsem najvažnejši razloček, kterega nesmemo izpustiti spred oči je ta, da naša omika vedno napreduje, oua iztočnih Azijatov — izvzemši Japoncev — pa stoji na onem mestu. Pri nas smatramo razvitek pravilnim, oni pa ako ostane pri starem, nas zanima vsaka novoBt, one le starost. Pri presoji sedajuih dogodkov na Kitajskem se moramo tudi na to ozirati. Dostikrat beremo prav površnje obsodbe o mandarinih ali kaj jedna-kega, ktere bi na Kitajskem pro-vzročilo ravno tako naivno nevednost iu nerazločuost, kakor bi pro-vzročilo prilično objavljena kitajsea mnenja o zatočnih razmerah. Brez-dvomno pa stoji dandanes kitajska omika pred krizo, kajti vojska z Japonsko je dokazala, da Kitajska potrebuje različnih preustrojb ako si hoče zagotoviti obstanek. Pred vsem je potreba prenovitev vojnih zadev, novih železnic in radi tega potrebno predrugačeno obdačenje. Take pre vstroj be pa Be ne dajo kar tako med stare razmere vriniti, kajti znano je, da dostikrat le malenkostni prenovitvi sledi vsestranska prekucija. V takih okolščinah je zanimivo, kako misli o tem omikani opazovalec, kteri ni samo potoval po Kitajskem, temveč znanstveno izobražen mož, kteri mnogo let kot konzul živel v nebeškem kraljestvu. Bu^r^e Simon poroča o kitajskem mnenju, kak&r je razvidno iz dotičnih Btavkov v knjigi ,,La Cite chinsise". Simon je mnogokrat pripovedoval o velikih prednostih evropskih železnic. Kitajci pa so mi odgovarjali: ,,Mi imamo mnogobrojco velikanskih kanalov, ktere so nam zapustili naši predniki; stali so sicer mnogo novcev, bo pa tudi davnej plačani. Prevažanje po kanalih s pomočjo vetra in toka je ceno. Kupčija na njih je precej znatna, toda potrebni živež pridelujemo skoraj povsod jednako, nam ga tedaj ni potreba daleč pošiljati. Naše plodouosno in mnogovrstno poljedelstvo rodi povscd kar na mestu potrebujemo. Kjer ne raste riž, tam rodi žito, koruza .i t. d. Splošno pa je pridelovanje in vporabljenje vedno in povsod enakomerno. Ako bi pa kterikrat v kakem delu države bila slaba letina, zato imamo žitnice." Pravi politični pregled znači njihovo mnenje o evropski obrtniji. ,,0 obrtniji b parno silo imamo mi drugačne nazore nego Vi. Mi ne-tnaramo podelati več surove robe, nego jo imamo v deželi. V teh mejah ostane vse uaše prebivalstvo, r Ako vidite besede Superior Slock na steklenici ali sodček u p i v e potem veste, da je to ono pivo ktero je ,izYrstno glede čistosti4. Nobeno se ne more s tem primerjati. Prodaja se povsodi. BOSCS BUW1H0 CO., ' LASS LINDEN, - - XIOH. Entered as second clas matter at / the New York, N. Y. Post office Octol>er 2. 1893 »GLAS NARODA". List sl3venskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, sa pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.- »r n m pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ č.-trt leta . . . „ 1.7 VT Eyropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,,Glas Nar-*la" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („Von e hk the People") Will be isut-d ever v Wednesday and Saturday. Subscriptii»n yearly S3. Advertisements <>n agreement. £a oglase do 1U vrstic se plača O centov. Dopisi brez podpisa in osohnosti •e ne natier:»;o Denar naj se blagovoli poslati p<-Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosiruo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-aio naslovnika. Dopisom in podiljatvam naredite jaslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. pečaje tse s poljedelstvom, navezano na zemljo, ktera mu edina daje življenje. Ohrtnija, ktera zunaj dežele išče surovo robo, da bi jo izdelovala iu potem zopet zunaj dežele prodala, nikoli ne more biti v resnici narodna, ker bi odklopila ljudstvo od domače zemlje, kajti njihove koristi »ešeno v prihodnjem — stoletju. Dopisi. St. Ignac, Vich., 7. avg. Dne 5. avg. je bil pogreb čast. g. Janeza Čebula. Pogreb je bil zelo veličasten. Pokopal ga je mil. gospod Janez A' r t i n v spremstvu mnogo duhovnov razuotere narodnosti. Slovesne sv. maše zadušnice in pogreba se je udeležilo vse me-ito: Katoličan je in uekatoličanje Indijanci, ki so ga zelo ljubili ksicer v tolikej množiui, da ni ?lo V prostorno cerkev vse ljud- [•akoj po pokopu so ozaljšale s cvetljicami njegov grob £lage gospe. Cast, gospoda J. C-bula je ljubilo 'vse daleč okrog; a to ljubezen si je s&služil z svojim neumornim apostolskim delovanjem. Koliko korakov je storil po Wisconsinu iu Michigsnu v 39 letih obiskujoč In-dij&ne in razne misijonske staje! 'Kolikokrat premeril pot po pušča-Diflutha v Michigan? 300 leč prepotovati peš, s kovče- gom v roci in to večkrat, malenkost ni bila nobena. Lačen v pravem pomenu besede gladen je bil na svojih potih mnogokrat. V knjigi „Friderik Baraga" se bere o čast. gosp. Janezu Cebulu, bi vaj očem takrat v La Pointu, v silno raztežnem in težavnem misijonskem kraju, sledeče: „Preteklo zimo (piše škof Baraga) je moral gospod Čebul k nekemu bolniku, kije stanoval 90 milj ali okoli 30 ur daleč. Šest dni je potreboval, daje v krpljah (po snegu) tja prišel ; vsako noč je moral v gojzdu spati pod milim nebom, in ker ni vedel, da bo pot tako dolga, zato se je samo za tri dni založil z živežem in moral je seveda dosti lakote trpeti. Ostal je tamkaj nekaj dni, poučujoč Indijane, kterih je krstil blizo 30. Govori in pridiguje že prav dobro indijsko". V tem svojem misijonu je imel gospod Čebul Štiri misijonske cerkve, ki so bile po več dni hoda narazen, izmed kterih bi bil mil. škof kaj rad eno ali drugo oskrbel z duhovnikom ; „pa težko je (toži višji pastir Baraga) najti za to škofijo pripravnih duhovnikov, zakaj v vsaki staji je treba znati tri ali štiri jezike; in redki so duhovniki, kteri bi bili zuiožni vseh potrebnih jezikov. Misijonarji, kteri so znali v raznih jezikih pridigovati, so morali zapustiti škofijo, ker so tako oslabeli, da niso bili v stanu opravljati silno težavne misijonske službe" Tako piše škof Baraga o Čebulu in tedanjih razmerah. < ast. gospod Čebul je bil vešč jezikov in bil pripraven za vsako mesto. Ce tudi jako zmožen in toli zaslužen — svetne hvale in slave ni nikdar iskal, in vendar mu je ni manjkalo, v vsakem mestu v Mi-chiganu je imel znanca, prijatelja in občudovalca. Skrivno, kakor dobro vonjajoča vijolica ic- živel na svetu, daj Bog, da Be mu v nebesih glava ovenča' zasluženih vencem 1 Matija Pogorelec. Chicago, IU., 1. avg. (Utrinki lažimodrijan-s t v a). 1. Modrež jolietski modrijači: ,,Ako Vam Jeduota ni všeč, ako se ne strinjate z zapovedmi naše katoliške vere, odstopite od nj'e. Kar je praktičnih katoličanov na eno stran, odpadniki in izdajice na dru go. Ce tudi odstopijo vsi drugi, tu v Jolietu imamo 500 katoliških mož, ki jo bodo, če treba, vzdrža-vali sami!J Hm! Hm! kolika bu-dalost se je utrinila modrijancu jolieškemu ! Le modrijanec in sofist jo razume! Po besedah tega modri-jaša moramo sklepati: Kdor ni pri Jednoti, on ni praktičen katoličan in je neprijatelj zapovedij katoliške vere. Kaj pa preje, modro-stljivi gospod, ko še ni bilo Jedno-te, ali so bili vsi slovenski možje na strani odpadnikov in 'izdajic? Smešno, sila neumno! Pri Jednoti najdemo iz Jolieta ne 500, ampak 342 mož, torej na strani katoličanov, ali je mar po modrijanščini istega filosofastra in modrihe 158 njegovih župljanov na strani odpadnikov iu izdajic? Res lepa svedočba to za nekterežupljane od jolietskega modroglavca I Dobro Vas je otrinill 2 Čujte, glejte in strmite, kolika modrija se je utrinila v zvija-škem umovanju uredništva „Am. SI." Ono nam v štev. 34. modri-jami tako-le: „Izvrsten dopis g. Vardjana je nam najboljši dokaz kako zlobno in neumestno je pisa-renje „Glas Naroda" proti Jednoti!" Ha'. h^I Pa smo Bruder Sak-serja zopet enkrat otrnili pred svetom, misli si lažimodrijan in sofist towerski. častiti čitatelj! Vzemi v roke 34. štev. ,,Amer. Slov." in našel boš, da g. Vardjan piše tako-le: „Ne rad se prepiram, marveč želim, da bi se ustavili dopisi prepirljive vsebine v obeh slovenskih listih, ker to je našemu narodu v kvar Vidi m v teh listih dopise iz kojih veje samo prepir iu sovraštvo, veliko hvale in zopet obrekovanja jedenčezdruzega." G. Var-djan obsoja torej oba lista: ,,Glas Naroda" in „Amer. Slov.", a svetopetuo uredništvo towersko zvrača v svojem pravem svetohlin- I -=__ To je zopet torej tisto zvijaško, Hn potem skupno odkorakamo v hinavštvo, varavo in lažnjivo kato- (dvorano avstrijskih strelcev. Po-ličanstvo, ki hoče biti podlaga Jed- poludne občna zabava na korist note; tako katoličanstvo je in bode društva, h kterej je 25 ct. vstop-zmerom otrinjal ,,Glas Naroda", nine. Pri zabavi bode svirala Tudi ,,Amer. Slov." dela z svojimi avstrijska godba. Bratski pozdrav! Bazne vesti. stvu vso krivdo na se zopeklaže. ,GlasNar." in e z o p e tU d dopisi kvar slovenskemu narodu, pravi g. Vardjan, tajnik Jednote; a katoliška Jednota še plača „Amer. Slov.zato! Gada slovenskega naroda toraj redite! Koliko protislovja! Pa jih razumi, če moreš ! Obsodil je Vas tajnik Jednote, koliko ravsanja in kavsanja bi bilo, ko bi se drznil storiti to „Glas Naroda" ; kako bi vpili: „Sakser napada sv. vero, kat. cerkev, duhovnike itd. itd. Gosp. Šusteršič, ali bode prišel g. Vardjan tudi v nemilost radi tega, ali pripada i on med odpadnike in izdajice? Bodite miloBtljiv! Bodite milostljiv! 3. „Kaj to „Glas Naroda" briga", kje je tiskan molitvenik ,,Srce Jezusovo", ali v Toweru, ali v Celovcu, ali Ljubljani ali k^e drugje", tak odgovor je dal častitljiv urednik na našo opomnjo: da molitvenik ni tiskan v Toweru, ampak v Ljubljani, in vendar stoji na m o 1 i t v e n i k u laž, da je tiskan v Toweru. Res bi nas to nič ne brigalo, a naša sv. vera in katoliška cerkev nam veleva opravljati duhovna dela usmiljenja. In zato smo mislili, da nam čaetito katoliško towersko uredništvo dovoli opravljati vsaj dvoje duhovnih del usmiijenja; 1.) Grešnike (laž-njivce smo v svoji zmoti dosedaj smatrali za grešnike) svariti; 2.) Nevedne učiti. — No, pa te dolžnosti in pravice nam ne dopuste v Toweru in zato predrznost smo jo skupili, da nam še danes zveni po ušesih. ,,Kaj to „Glas Nar." briga?!" Tako je, oprali so se laži! Odgovor je bil jedrnato, kratek in kar je jako Čudno, resničen, in da se Človek izogne lažnjivega odgovo ra, najpripravnejši; na vsako sitno vprašanje se lahko odgovori: „Kaj te to briga!" no, duhovitega pa to nič ni, vsako otroče zna to. Pa hvala Bogu, vzdihnili smo, vsaj zlagal se zopet ni. Da le laži ni! Laži ni!? Kaj? Kaj? Joj, brez laži nemore životariti, ne dihati „Amer Slov.4 in njega ,,preuzvišeno" uredništvo. Odgovarja, da so dali molitvenik tiskati v Ljubljani zato, ker jim časa primanjkuje. Jako ža lostno! (Tiskarna ,,Am. Slov." ne spravi takega molitvenika skupaj, ako si vsi prste polomijo, le glejte žalostni, škandalozno tiskani Ko ledar, poleg molitvenika! V Ljub Ijani so ga ceneje napravili, ker sc ga plačali v goldinarjih ! Stavec.) A kdo veruje? -Najbrže i „Amer. Slov." še ne izhaja dvakrat na teden radi tega, ker nemajo časa v Toweru. Kolika škoda ! In Če bo-dete prišli do dveh tedenskih izdaj, ktero tiskarno bodete vendar blagovolili počastiti s preobilnim delom?*. Taki so varavi sklepi, taki lažnjivi izvodi towerskega lažimo-drijauBtva! Takšni so umotvori v ,,Amer. Slov." umotvorine, ne umo-slovja, ne umobolnosti. Umrknilo je, umračilo b?. je; kdaj se bodete umodrili? Chikažan. Frontenac, Kans., 4. avg. Ker se le malokdaj kaj čuje iz našega kraja, mi bodo čast. čitalci ,,Glas Naroda" že oprostili, ako spregovorim nekoliko o tukajšnjem avstr.-slovenskem podpornem društvu, tembolj ker je mnogo udov omenjenega društva raztresenih po Ameriki. Sedanje društvo so ustanovili 1. 1892. tukajšni Slovenci v zvezi z drugimi Avstrijci. Društvo dobro napreduje, šteje 217 udov, na obrestih ima naloženih 81615, v rokah pa ima $107 gotovine, druge vrednosti še neomenim. Pri letošnjem glavnejp zborovanju smo sklenili za društvo omisliti nove kape, ktere bode Benziger v Cincinnati naredil. Društvo ima štiri podružnice in sicer I. Frontanac, II. Chikoppe, III. Lichfild in IV. Mineral. 21. avgusta bode društvo obhajalo obletnico ustanovitve z veliko slavnostjo, h kteri nljudno vabim slovenska društva, kakor *g«uj in poklicala speče tudi posamezne naše rojake, da se bodemo enkrat prav po domače zabavali. Vspored si a vn osti: Ob 9. uri zjutraj sprejem sosednih društev v Frontenac, ob 10. sv. maša Leopold Krushitz. Ramena mrzlica v deželi. M o n t a u k Point, 16. avg. Kužna mrzlica je torej že v Ameriki. Privlekla se je včeraj z pre-vožnim parnikom ,Grand Duchess*. Na parniku je prišio 1143 mož, med temi 224 bolnih, od teh imata dva že rumeno mrzlico, pri 25 druzih boluikih, pa se kažejo znamenja nevarne bolezni. Sedaj bodemo videli kaj zamore znanost, skrbnost, previdnost iu opreznost zoper pogu-bonosno kužno bolezen, vreme je razširjanju bolezni jako ugodno. Vseh 1143 na parniku ,,Grand Duchess" došlih vojakov je v nevarnosti, da naleze kužno bolezen, istotako moštvo ladije, ktero bode tudi moralo v kvaranteuo. Ladijo, na kteri seje ugnjezdil kal bolezni, bodo morali temeljito desinficirati, če ne bi tudi tistim, kteri bi pozneje prišli na njo pretila smrt in poguba. Ko so se vojaki izkrcali, se je morala ladija na povelje zdravniškega oddelka takoj umakniti iz zaliva. Vso obleko, perilo in prtljago vojakov so pa požgali, Nagli sod za morilca. Vojak La Duke 2. pešpolka iz Wisconsina je bil od vojnega naglega soda k smrti obsojen in ustreljen, ker je vojaka Stafforda pri nekem prepiru v gostilni ustrelil. Oba sta se začela radi ničvrednih uzrokov prepirati in se naposled stepla. Tovariši so ju razdvojili, La Duke je šel v drugo sobo, nabasal puško in zopet prišel na pozo-riiče. Ko je vstopil v gostilnico je Stafford z nova pričel prepir, La Duke pa je pomeril nanj in ga ustrelil. Bojaželjen častnik. Peter Jovanovič je bil poročnik v srbski armadi. Ko se je pričela vojska med Zjed. državami in Španijo postal je bojaželjen in sklenil proti slednjej se vojskovati. Ostavil je srbsko armado in se podal v Ameriko. 13. avg. je dospel na hamburškem parniku „Pretoria" v New York, ker pa ni imel več nego $10, ga kot ,,pauperja" niso pustili izkrcati. Poslali ga bodo najbrže nazaj odkoder je prišel. Mastna pravda za odvetnike. 121etna Mary Agnes, lGletni James Joseph in 131etni John Joseph Carroll iz New Yorka so prosili pri višjem sodišču, za odvetnika, kteri bi jih zastopal pri poganjanju za zapuščino umrlega milijonarja A. T. Stewarta, kar je sodišče tudi glede revščine prosilcev dovolilo. Otroci Carroll trdijo, da je njih pokojna mati bila sestričina in edina soroduica Stewartova. Gotovi ljudje so jih skušali pregovoriti, da ne bi se poganjali za dedščino, toda zaman. Toraj imenovani advokatje bodo spravili zadevo pred sodišče. Ako bode tožnikom kaj ostalo je drugo vprašanje, ker imajo mnogo mogočnih nasprotnikov. Tožiti se bodo morali razun z jako bogatimi zasebniki, tudi s Manhatten Club in Long Island železnico. Precejšno število odvetnikov si zadovoljno mane roke, kajti najbrže bodo edini, kteri bodo imeli od pravde dobiček. Človeške žrtve požara. Včeraj je v „Presbyterian" bolnišnici v New Yorku umrl 30 let star mašiaist Rudolf Heckert vsled opeklin, ktere je dobil pri požaru due 14. avg. na 76. cesti. 18letna Rebeka Goldstein, ktero je pri istem požaru dim močno prevzel, je še sedaj prav hudo bolna. Ogenj je nastal malo pred poluuočjo, ko je večina prebivalcev spala. Neka služkinja je pravočasno zapazila Umori in samomori vsled pijančevanja. V Brooklynu je 301etni Albert Munz ustrelil svojo ženo Bertho in potem sam sebe. Munz je bil ože-njen o let, delati ni maral, in če je kaj malega zaslužil še isto zapil. Nazadnje je postal pravi postopač in njegova pridna žena gaje morala preživeti. Pred tremi meseci pa Be je naveličala težkega bremena in se namenila zanaprej skrbeti le zas£ in svojega otroka. Zapustila je moža in šla glužit. Munz je kar blaz-nel ko je videl, da ga neče več preživeti. Se le pred nekoliko dnevi je zvedel kje, da je v Blužbi, se podal k njej in jo skušal pregovoriti, da bi zopet skupaj živela. Ker žena o tem ni hotela nič slišati, jo je hudobnež ustrelil v srce in potem še sam sebi pognal dve kroglji v prša. George Guth je ustrelil dvakrat na svojo ženo iu jo smrtno ranil, potem se je ustrelil dvakrat v glavo. Dvojica je živela v New Yorku le malo časa skupaj. Kadar je bil Guth pijan je obiskal svojo ženo in nagovarjal naj bi zopet skupno živela, ona pa ga je vselej zavrnila. 15. avg. je zopet prišel pijan k njej, ko je bila ravno namenjena stauo-novanje ostaviti. Sosedje so dobro čuli kratek razgovor, potem dva poka in takoj potem zopet dva. Oba sta bila pri življenju in zavesti ko so ljudje prihiteli skupaj. Zdravniki pravijo, da ne bode nobeden okreval. Terkveni ropar. Roparja, kteri je slednji čas mnogo cerkev v Hobokenu oropal, je detektiv Quinn opazoval, zasačil ko je ravno izpraznil pušico v cerkvi „Naše milostljive Gospe" in ga odpeljal v zapor. Pri njem so našli roparsko orodje, dva zlata prstana in 77 centov, ktere je izmaknil iz pušice. Priznal je, da je tudi druge cerkve oropal. Ime mu je John Brantigam in ima v New Durham ž^no in otroke. V njegovem stanovanji so tudi našli mnogo ukradenih reči, Na jbrže rop iu ninor. Newark, N. J., 14. avg. Danes večer so našli truplo 401etnega moža blizo tira Pennsylvania železnice. Nad levim očesom m nje prodrla krogla v možgane, revolverja ni bilo najti. Žepi so bili izpraznjeni. Pri njem so našli samo zastavni listek od žepne ure. Oblečen je bil v dobro spodnjo obleko, črno progasto srajco in rujavo obleko iz dobrega blaga. Cervera je obiskal rojake. Po r t s m o u t h, N. H., 14. avg. Admiral Cervera je došel danes večer. da bode jutri obiskal svoje rojake v ladijestaji. Vtorek pa namerava zopet vrniti se nazaj v Annapolis. Boston, 13. avg. Admiral Cervera je danes potoval tu skozi v Portsmouth, kjer hoče obiskati španske mornarje. Bliskoma se je raznesla vest po mestu in na kolodvoru se je zbralo tisoče ljudi, kteri so vjetega admirala navdušeno pozdravljali. Tovarna pričela delati. Somersworth, N. H., 15. avg. Tovarna št. I. ,,Great Falls Mfg. Co." je danes zjutraj zopet pričela delati. 800 delavcev ima zopet delo v tovarni. Pravijo, da bode tovarna zanaprej bolj stalno delala. Pred šestimi meseci je tovarna ustavila delo radi pomanjkanja naročil. Sninljive sladrice. Dower, Del., 13. avg. Vtorek zvečer je prinesel Harry Pennington iz pošte zavitek z sladčicami. Od kod je prišla pošiljatev ni bilo moč poznati. Mnogo žensk, ktere so bile ravno na obisku pri Pen-ningtonovih je jedlo sladčice. Vse osobe so v noči potem hudo zbolele, Mrs. Deane je umrla in Mrs. Dun-nings bode težko pri življenju ostala. Več žeblarjev štrajka. Cleveland, 13. avg. Tudi Ba-kusovi žeblarji so pričeli štrajkati in mnogo žičarjev se jim je pridružilo. Sedaj je štrajk po vseh tovarnah novega trusta. Pravijo, da Be bode Frank Backus, glavni oskrbnik trustovih tovarn službi odpovedal. Zjedinjenje železnic r Chieagn. Chicago, 15. avg. V New Yorku so tamošnji kapitalisti napravili načrt tri večje železnice v Chi-cagu qediniti, pogodbe pa bodo tukaj sklenjene. Največjo zaslugo pri tem opravku ima Joseph Leiter. Od City Railway Co. imajo Leiteiji največ delnic in s združenjem železnic se jim bode pomnožilo del-nično premoženje za $4,000.000. Zadruga bode skušala dobiti koncesijo za 50 let. Strašen tornado. Chicago, 15. avg. Iz Canby, M inn., se brzojavlja, da je včeraj ob 6. uri zvečer ob meji jugoza-točne Minnesote in južue Dakota divjal strašen tornado. Mnogo poslopij je razdejanih in vsa žetev uničena. Huthinsonova družina obstoječa iz starišev in štirih otrok je usmrteua. Tudi Peter Juglow je našel smrt. Sedem osob pogrešajo in se splošno misli, da je tudi kteri teh smrtno ponesrečil. Štrajk v Oskosbn. O 8 k o s h, Wis., 15. avg. Naznanilo, da bode večji del štrajkujočih mizarjev danes prijelo zopet za delo. se ni spolnilo. Tovarnarji so jako razjadeni, ker se jim ni izpolnilo upanje. Štrajkarji so zhorovali in Be posvetovali kako bi tudi druge delavce zamogli pregovoriti, da bi pričeli štrajk, s kakšnim VBpehom še ni znano. Danes se je pričela proti štrajkarju Kiddu obravnava pri City Court. Snrovost skabov. Pa na, 111., 15. avg. V nobenem premogokopu tukajšnjega okraja ne delajo nego v Spriugfieldu.Tam dela samo sedem oboroženih možt ktere deputi spremljajo k delu in od dela. Včeraj je stalo 1(H) štrajkarjev na glavnem potu proti jami. Dva skaba sta jahala brez vzroka med množico in začela z revolverji streljati na ljudi, potem sta pa hitro pobegnila. Štirji štrajkarji so ranjeni, med temi dva prav hudo. Suroveža so zaprli, toda razburjenost je tako velika, da bi se na hi= lo kar nič čuditi, ako bi ju ljudstvo linčalo. Poškodovanje vsled toče. Bismarck, N. D., 15. avg. V severni Dakoti je letos toča napravila mnogo škode. Vsled povprečne cenitve je toča pobila žito na 75.000 akrih in provzročila 20 odstotkov škode. Tretjina zgube spada na Walsh county. Umor in rop. San Francisco, 13. avg. Potniki iz Guatemala pravijo, da je bil 15. julija Emanuel Meyer ve-lezuani nemški zlatar v Grand hotel u v Guatemala umorjen in oropan. Meyer je imel pri sebi vrednosti za $15.000. Zločin so izvršili trije domačini, jednega so že zasačili in pri njem tudi našli oropano zlatnino. Anglija razpne svojo zastav*. Vancouver, B. C., 13. avg. Tukaj došla pismena poročila pravijo, da je britiška vojna ladija „Mohawk" na Santa Cruz in na Duff otokih razpela britiško zastavo. Santa Cruz obstoji iz sedem, Duff pa iz jednajst otokov na jugu tihega morja. Potres v Seattle. Seattle, Wash., 13. avg. Mino-lo noč je bil tukaj potres, čutiti je bilo dva podzemska sunka in sicer od iztoka proti zatoku. Mednarodno vprašanje. Montreal, 13. avg. Španski podkonzul zahteva od kapitana amerikanske ribiške ladije »Florence" iz Gloucestra veliko svoto deuarja, kterega so našli pri truplu Spanca Candite Diatza, potnika od „La Bourgogne" 60 milj južno od Sable Island. Pri truplu je bilo od 200.000 do 300.000 frankov v me-njicah in gotovini. Konzul opira svojo zahtevo na določilo, da ima zastopnik ptujih državljanov pravico vzeti zapuščino v svojo oskrb ako umrj6 brez naravnih dedičev. Amerikanski ribič pa lahko zahteva najdnino, tudi bi se lahko trdilo, da je Dias na ladiji umrl, toraj na francoskem posestvu. i Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik : Georg Kotce ; L tajnik :- Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan B a novec ; BUgaj.: John Giobokar, Bcx 302. PREGLEDOVALCI KKJIG: John Halj an ; John PreSirn, Box 2S6; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: „■GLAS NARODA". Vstaja na K i tajska m. Ta co m a, Wash., 13. avg. Par-nik ,,Victoria'', je prinesel iz iztočne Azije poročilo, da vlada v Wochow grozna vznemirjenost radi vstaje na južnem Kitajskem. Žene in dragocenosti odpravljajo v notranje pokrajine. ^staši so cesarske čete pretepli in več tisoč vojakov pobili. Vstaži pravijo, da hočejo Kitajsko oprostiti ,,Maudsbu" dinastije, ktera vlada že 250 let. L'zrok vstaje tolmačijo različno, eni pravijo, da je nastala vsled prepira med katoliki in pogani zaradi neke cerkve, drugi pa, da je neki uradnik hotel kaznovati dobrodel-nika, ker je delil živež med uboge. Evropejske in druge vesti. Madrid, 13. avg. Karlietična vstaja v pokrajini Castellan de la Plana je bolj resna, kakor vlada priznava. Na kraj vstaje so poslali vojake. Različni liberalni časniki so prenehali izhajati, ker jim ostra vladna cenzura črta skoraj vsa poročila. Karlističue in republikanske časnike pa je vlada popolnoma zatrla. London, 13. avg. iz Madrida dohajajo poročila o nemirih v notranjem španskem, koliko je resničnega na tem, se ne da določiti, ker se vlada jasno prizadeva reeuico prikriti. Počakati je treba, kaj bode storil Don Carlos, kteri je ve-duo zagotavljal, da ne hode val tako dolgo, dokler traja 7.u-najna vojbka. Pravijo, da je Francoska obljubila vsak notrajni napad na dinastijo zabraniti. L o n d o n, 13. avg. Iz Shanghaja se poroča, da je Li Hung Chang pri svojem nadnjem obisku v Petro-gradu obljubil, da bode eolnino na Kitajskem postavil pod rusko oblast, kakor hitro bodo koristi obeh držav zahtevale. Sedaj baj« deluje na to, da bi angliškega glavnega nadzornika Roltert Karta izpodrinil in na njegovo mesto spravil ruskega poslanca Pawlorta. Cesar je naročil p«*lkraljera in tartar-ekim generalom, naj s* seznanijo z evropskim mnenjem kakor bi se vojna in mornarica dala prevstro-jiti. Rusija nadzoruje obširne dežele ob osnovani New Chwang železnici. Bukarest, 13. avg. Tolpa oboroženih roparjev je napadla samostan rpsonia pri Voltroa in ga oropala. Mnihi so se postavili o bran dva so lopovi ustrelili in več ranili. Dva roparja so pozneje vjeli. Madras, 13. avg. Tukaj je vzbruh nila kolera. Od pondeljka do včeraj je umrlo 50 oseb, skupno je dosed a j umrlo na kugi 117 oseb. R i m, 14. avg. Velika slaboBt papeža je provzročila občno razburjenost v svetem kolegiju. Pravijo da so Francija, Avstrija in Nemčija svojim zastopnikom naroČili Rim ne zapustiti, dokler ne bode Leouov naslednik zagotovljen. Papežev zdravnik, dr. Lapponi pravi, da ni nevarnosti, ako bode zamogel starček prestati vroče dni. Bližnji sorodniki papeža so prišli sem. V petek je hotel papež vstati, toda takoj se je sesedel in morali so ga spraviti nazaj v posteljo. Posebne bolezni Leon nima, ampak samo splošno telesno slaboBt vsled starosti. Pariz, 14. avg. Nek vlak napolnjen t izletniki je pri Liticux •kočil ii tira. Deset ljudi je bilo osmrtenih in 25 ranjenih. Berlin, 14. aug. Časopisi razpravljajo sedaj po konč&nej vojski x Španijo mnogo o moči Zjed. držav. Pravijo, da bode Nemčija vsled tega zopet pomnožila brodovje, da se bode zamogla meriti položaju primerno. Madrid, 15. avg. Vojaki so že preiskali vso pokrajino Castello de la Plana, toda Karlistov pa le niso še vjeli, ali jih razkropili, ker je ljudstvo najbrže sporazumljeno, da jih prikriva in jim daje potrebni živež. B i arr i t z, 15. avg. Tik španske meje seje vgnjezdila karlistična tolpa, ktera pošilja poslance v bask iške pokrajine. Pravijo, da bode Don Carlos še le potem dal povelje h vstaji, kadar se povrne kubanska vojna v domovino. Odessa, 15. avg. Prebivalstvo noč in dan dela s žotvijo, ktera že mnogo let ni obetala tolikega pridelka kakor letos. B e r o 1 i n, 15. avg. V Kasseiu se je hotel Viljem svojim zvestim podložnn i kom pokazati v tropični uniformi. Pri tej priliki so ga pii-smuknene ženske bombardovale z šopki, radi tega se je splašil konj in vrgel raz sebe mogočnega jezdeca. Pri tej nezgodi je bila tro-pična uniforma najbolj poškodovana. Trmast konj je bil radi tega kaznovan s tem, da je bil izobčen iz službe Nj. Veličanstva. D u n a j, 15. avg. Blizu Hiittel-dorfa pri Dunaju sta trčila skupaj vlaka. Pri nesreči je bilo 17 oseb ranjenih. Pe t r ograd, 16. avg. V NiSni Novgorodu, glavnem mestu pokrajine istega imena ob iztoku Oke v Volgo je uničil požar mnogo tovarn in 80 hiš; 40 osebje bilo ranjenih. Škodo cenijo na milijonov rub-Ijev. Dun a j, 16. avg. Pri blagoslov-Ijeuju zastave slovenskega pevskega društva v Celju na Štajerskem je prišlo do pretepa med Slovenci in Nemci. Nekaj razgrajačev so zaprli. Vojaško sodišče v Sibinju na Sedmograškem je stotnika Aleksandra viteza pi. Wasserthala zatožbe umora oprostilo. Wasserthal je našel pri svojej ženi nadporočnika Gariboldija z Ljubljane v nedostojnem položaju in ga na mestu z sabljo pre bodel. (Kar smo že zadnjič poročali.) Drobnosti. One cenjene gospode naročnike, kterim smo te dni doposlali račune za ponovljenje naročnine prosimo, da bi nam blagovolili isto kmalu doposlati, ker imamo pri dvojuej izdaji tudi dvojne stroške; drugače jim bodemo morali od 25. avgusta dalje pošiljanje lista ustaviti. Upravništvo ,,Glas Naroda"1. pure si move"! Iz Ely, Minn., se poroča, da se Slovenci po Zjed. državah zelo zanimajo za Jugoslovansko katol. Jednoto, kar z veseljem pozdravljamo t — \z (ja. lumeta, Mich., se nam poroča, da se tam.'' tudi nekaj snuje, kar ni ravno povšeči „Am. SI." in njega matadorjem, zato se jeze in bi jej o okolu sebe kakor gad, ako mu na glavo stopiš. — Iz La Salle, 111., nam poroča zanesljiv rojak, da so tam 14. avg. ustanovili novo društvo sv. Barbare, pristopilo je 20 članov, to društvo bode pristopilo k Jugoslovanski katol. Jednoti z sedežem v Ely, Minn. „E pure si move!" GOBAR in MUHAR sta radi pomanjkanja prostora izostala za to Številko, prideta prihodnjič. Enako je z LISTKOM. * * * Zavod za gluhoneme ima se, kakor čujemo, v kratkem graditi. Dolgo časa trajale so obravnave zaradi nekega, v to potrebnega sveta. Končno dospele so do tega. da se za nameravani zavod nakupi njiva Dermastijeva v Vodmatu, na sproti novi deželni bolnici in to po primerni nitki ceni. Glede tega sveta se nam piše: Kakor bi sicer k veseljem pozdravili ukrep dež. vlade, da zgradi iz Holzapfelnove ustanove ta zavod, vender se nam zdi ravno imenovani prostor, ki leži proti deželni bolnici in je obkoljen s samimi malimi hišicami slednjič pa omejen na severu po železnici, na jugu ,pa po Ljubljanici, v ta namen neprimeren. Ubožci, katerim je ta zavod namenjen, omejeni bodo s tem prostorom tako, da jim bode teško priti na sveži zrak, — ali pa iti bodo morali skozi cel del mesta. Občno vlada mnenje, da bi bilo najbolje, postaviti ta zavod na severno stran mesta in sicer ob Dunajski ceBt — kjer je prost svet in gotovo boljši zrak, nego v Vodmatu, kjer bodo nakrat stale 3 bolnice in hranilnična hiralnica. Prizadeti faktorji blagovolijo na to upoštevati, ako je še mogoče. ,,Slov. Nar.' * * * Železnica V r h n i k a - A j d o vš Č i n a. Ljubljanski župan Hribar in vrhniški župan Jelovšek sta prosila za podelitev predkonce-sije /sl zgradbo železnice od Logatca čez Godovič in Orni vrh v Ajdov ščino. Topničarska vojašnica Ljubljani je dograjena in dela čast unijonski stavbni družbi ter mestu ljubljanskemu. Uzidanje sklepnega kamna seje vršilo v če trtek dne 27. julija ob 11. uri dopo ludne s primerno slovesnostjo. * * * Utonil je 18. julija v Savi pri Krškem topničar Ivan Doljak iz Sp. Dravograda in sicer pri ko panju. * * * Pogumen dečko. Pred krat kem padla je v Cerknici šestletna Martjeta Lovko v močno narasli cerknifki potok. Petnajstletni krojaški vajenec Anton Branisel je sko čil oblečen pri oknu iz hiše in v potok ter je z nevarnostjo za lastno življenje rešil potapljajočega se otroka. Medveda ustrelil je 24. julija zvečer v Šneperških gozdih princ Schuuborn. Šel je na srne a naletel na kosmatina, kateremu je srečno posvetil pod kožo. Ustre ljeni medved je popolnoma dora šeen, kakih 6—7 let star in blizu dva metra visok. * » * Pri streljanju ponesre-č i 1. Kajžar Simon Filipič iz Stare Oslice pri Skofjiloki je pri cerkvenem prazniku streljal s topiči. Pri tem mu je šel strel v obraz, mu oslepil desno oko, ožgal vso polt lic ter mu odtrgal mezinec. Nesrečneža so pripeljali v deželno bolnico Hoparski umor. Iz Novega mesta poročajo „SlovenBk. Naro du": 24. julija sla šla dva deiavca čez Gorjance na Hrvatsko. Ker sta bila žejna, sta hotela pri studencu pod bv. Jero piti. 2 začudenjem sta opazila, da je voda rudečkasta. Preiskala sta okolico ter našla ne daleč od studenca mrtvega moža, čegar polovica telesa je bila z drač-jem pokrita. Vrat in glava umor-jenca sta bila hudo razrezana. Dognalo se je da je umorjenec neki delavec Kastrevc iz Gaberja, kateri se je vračal iz Hrvatskega domov. Denar mu je bil ves vzet. Zločinec je baje njegov tovariš s katerim sta skupaj popotovala. * * * Nezaslišano. „ Edinosti " pišejo: „Neki Jurij Pleteršnik je delal v javnih skladiščih v Trstu od 30. septembra 1895. pa do 13. septembra 1897. Takrat mu je porodila žena. Ker je bila beda in siromaštvo v hiši, revež ni mogel misliti na to, da bi koga najel za postrežbo ženi, in ostal je za jeden dan sam doma in ni šel na delo. To dejstvo so porabili, da so ga odpustili z dela. Mož se je pritoževal na razne strani in tudi na mini* steretvo in slednjič vender dosegel, da so ga te dni zopet pozvali na delo. Toda istega dne bo ga odslovili že zopet, češ, da je napravil zmešnjavo s tem, da se je pritožil na ministorstvo ! 11 Poleg tega se mu ie reklo, da je direktor Minas dobil nalog od vlade, da odslej ne sme vsprejeti nobenega Slovenca več na delo? I Tako je zopet jeden na cesti — jeden z ženo in petimi otročiči 11" * « * - Štirideset let v gozdu. Nedavno so našli orožniki blizu Brna v velikem gozdu, kamor dojde malokdaj kak človek, popolnoma zanemarjenega starca, ležečega v listju. Živel je baje okoli 40 let v onem gozdu ter se hranil z jagodami in b sadjem, kakor tudi z ži tom, iz katerega si je sam delal kruh. Živel je vkljub hudemu mrazu tudi po zimi v gozdu v šatoru, katerega si je iz vej sam sp letel. * * * Materinska ljubezen. Na vseučilišču v Bordeauxu je prebil nedavno z izvrstnim uspehom izpit iz filozofije mlad slepec ; svoj doktorat ima zahvaliti svoji materi, katera se je prav od začetka učila s sinom. Ona mu je čitala glasno toliko časa, da se je naučil. Radi njega se je učila latinsko in grško, da je potem lahko poučevala sina. Delala bi pač tudi ona lahko filozofski izpit z istim ali bržčas še boljšim uspehom nego nje sin in učenec. * » * Vegetarijanska oporoka. Profesor prava na vseučilišču v Bon nu, J. Baron, čegar učna knjiga je znana vsakemu juristu, je imenoval generalnim dedičem mesto Berolin z naročilom, da mora občina sezidati zavod za siromašne in zapuščene otroke, ki se bodo hranili v zavodu vegeterijansko, t. j. ne bodo jeli mesa ubitih ali zaklanih živalij, nego le rastline, sočivje, zelen j ad ter proizvode živih živalij, kakor mleko, sir, surovo maslo itd. Naše nemško ime ,,SakBer" bode slovensko, kaj še! Kranjsko Jednoto ! Res časi je nomen omen, na pr. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40.90 100 gld. avstr. veljave, pri- .V OO___i.______■ • _ - ----' — i j •—• . slvl- veijave, pn- »avs. A mi smo in ostanemo vkljub sejati je še 20 centov za poštnino on/.^«.. _____- i . .. ____lfBP mnitnik naj nam brzojavi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in čas. V New York ne v .iijti ž«'l«*znic •: W abash, Nickelplate, Rio (Irande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do Chicago, ali Huilal" p. .tem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. V N^w York do-j..' y.>'\f/.u\w. Pemisylvanije, Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delaware Lakau ma, WeSli..r<-. Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nesprejmite transfers tiketOV, i:t*r i i Vas predajajo v drag«, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo $2.50 do $3 za dan, a ni kaj jesti; pri n:is napravite kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzojavno ali pisnieoo naznanite, prihranite novce. Ne verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali, ali kaj drus^at' Pri nas gov »ri vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na Številko 10« ke, ženske in deca; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuk«, spodnjo obleko itd.; itd.; dalje svojo v kterej je dobiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno me »o in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vae črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. V Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina / WVVW1WWWV i WW* in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrat, SMODKE in pipe Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro zjodnim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelaua zlata podoba, bodiBi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo... in na 16 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. - Za obilo naročbe ae priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, R. MADISON STREET. VEK AU0. ILL. THE STANDARD GE¥ ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeui instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkve-ine pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremljeva-nje za petje. Naše orgije bo lepo delo in celo kras y hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov, veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem sanj dal, boljšega ne bi dobil. Rud. Pechauer. Toplo prip >r..čam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane. V mojo prodajaln^ vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jeraich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich. Na.iov: STANDARD MANUFACTURING CO., , P. 0. Bex 1355. j 45 Veroy Street, Sew Yerk. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik r. G. / V 4 /V mum sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranjih Mor tudi nji Uoleziiij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sani oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in najjasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan* jerniu skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na siDO^biJOL.G ±XL postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na praih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen Bkih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- nevarno bolnih OBeb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in b-atu, po krvi in rodu. Dr. G. IVA.JST POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ženBk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN P0H So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI. _gab-'