Leto XXn., št 296 JptavcuJivoJ Lfuoliaoa, fucaoiicra mbcM S, Telefoo fc. 51-22. 51-23. 51-24 asciitni oddelek: Uubijana. PucanDvra aH- ss 5 — Telefoc k. 51-25 51-26 Podružnici Nore mesto • Lhibltaoska cesta 43 ■Učuni! a Ljnblianskc pokrajine on pofeno-čekovnem zavodu fe. 17.749. a ostale tra k Italije Setvmo Con«. Con Poct No 11-3118 izkijlcnc žastohstvo a (»u*« k Italije in cnozemstra ima Unione Puhhlirtrt Italiana S- A MILANO Llobljana, petek ž5> tetiiiha HfrHl Cena cent« 80 |lki)i mk daa >oasd«ljka i nea poi l«c«hko zahteva resničnost. Včasih je potreben kak udarec da jim odpre oči Al-banskem.m narodu je ta udarec pri**?1 iz Londona, Washingt:na in Moskve. Zahvaliti se moramo tem londonskim podžigom in naj nam v ušesih vedno odmeva glas teh zvenov: Albanski narod se ne bo izneveril svoji dolžnosti.« Vse albanske pokrajine solidarne Govor predsednika vlade so navzoči večkrat prekinili z burnimi aplavzi in ga končno pozdravili z viharnimi manifestacijami, katerim se je poleg vseh članov in ostalih osebnosti pridružilo tudi občinstvo na tribunah. • Za Ekscelenco Krujo so spregovorili tudi nekateri višji člani sveta Derviš Kemal_ Priština s Kosova, ki je govoril v imenu prebivalstva te pokrajine, je najprej ostro komentiral izjave britanskega zunanjega ministra, katerega rezerve dajejo jasno slutiti angleške namene v pogledu Kosova. Dejal je med drugim: Ali gospod Eden ve, da loči prebivalstvo Kosova od Srbov gora trupel in reka krvi? In mi jim nismo storili nič drugega, kakor da smo bili Albanci in smo to hoteli ostati z vsemi posledicami, katerim smo bili izpostavljeni po njih pritisku pred svojo osvoboditvijo. Gospod Eden nam sedaj zagotavlja, da se bomo vrnili v to suženijstvo, in to v imenu one pravičnosti, ki naj bi izhajala iz atlantske karte! Dokler bodo na Kosovem mlaieniči 'in možje, k iznajo sukati orožje( si nihče ne bo drznil stopiti na kosovska tla. Govornik je takole zaključil: Prepričani smo, da nas bo na vojska, ki nas je osvobodila podprla tudi v obrambi naše svobode. Kralj, ki je spremenil našo državo v Veliko Albanijo, gotovo ne bo dovolil, da jo sovražnik spet okrne. Velika Albanija, je bila ustvarjena po volji Duceja in s krvjo italijanskih vojakov in albanskih prostovoljcev. Zato, da na Kosovskem polju oču varno zastavo Skanderberga, smo pripravljeni, ako bo treba, spet prelivati našo kri. To je odgovor, ki ga daje kosovsko ljudstvo. Tudi njegov govor je zbornica pozdravila z na_ vdušenimi vzkliki Kralju in Duceju in imperialnim oboroženim silam ob viharnem odobravanju. V enakem smislu so govorili predstavniki ostalih albanskih pokrajin. Za njimi je predsednik Vrhovnega korporacijskega sveta Koliqui spregovoril odločne besede: »Možat odgovor, ki ga je prvi albanski minister dal na zvijačne izjave Eden a, Cordella Hulla in Molotova o neodv-snosti in mejah Albanije, kakor tudi posrečeni odgovori zastopnikov albanskih pokrajin, proti nepriznavanju in negaciji obstoja Velike Albanije zgovorno odkrivajo, kako je naš narod, ki je bil to pot zadet v živo, smatral za potrebno, da se predrami v njegovi krvi večni narodni nagon, kakor se je to vedno zgodilo v vseh velikih zgodovinskih krizah, ki so ga doletele. To ljudstvo, ki je poznalo trpljenje in velike nesreče, prekaša vsa druga ljudstva po podedovani sposobnosti, da prav dobro lahko presodi, kdo je prijatelj in kdo je sovražnik. Besede in mamila ga ne morejo preslepiti. Njegov nacionalni duh ga opozarja, da se z navidezno lepimi besedama, ki so polne zahrbtnih prikrivanj, ne more spremeniti toka zgodovine- V vseh časih ( so bili Albanci ogroženi s kopnega, nikdar z morja. Pozivi prebivalstvu, da brani domovino. so odmevali v dolinah Velike Maleziji, na rodovitni nižini Kosova in na hribih Di brana, Kolonije in Camurije. Slovanska in grška nevarnost sta vedno strahovito ogrožali albansko ljudstvo skozi stoletja, med tem ko smo po morju dobivali samo pomoč in včasih celo rešitev. Oni so nam bili skozi stoletja sovražniki, ti pa skozi stoletja naši prijatelji« Tudi govor predsednika Koliquija je zbornica sprejela z navdušenimi vzkliki Kralju, Duceju in imperialnim Oboroženim silam. Resolucija Po kratki prekinitvi seje je svetnik Kaf ali Begaj iz Dulcinja prečital resolucijo, ki je bila z vzklikom sprejeta med viharnim odobravanjem in ovacijami Duceju in Veliki Albaniji, neporušeno povezani z imperialno Italijo. Besedilo resolucije je na: slednje: Vrhovni fašistični svet korporacij v Albaniji, potem ko je slišal sporočila predsednika vlade, o izjavah zunanjega ministra Velike Britanije Edena in njegovih tovarišev v Zedinjenih državah in Sovjetski zvezi ter izjave tako zvane grške vlade v Londonu, ugotavljajoč v teh izjavah spet enkrat zahrbtne namere večnih sovražnikov albanskega naroda proti naši etnični in teritorijalni nedotakljivosti: po zagotovilu Kraljevske vlade, da bomo vse mejo Velike Albanije branili z vsemi sredstvi in do poslednje kaplje krvi, spoštljivo pozdravlja albanske, italijanske šn nemške bojevnike, ld so padli na polja časti za uresničenje te naše velike nacionalne edinosti in novega svetovnega reda, kakor ga je napovedal, kakor ga hoče in želi Duce fašizma Benito Mussolini; z neporušno vero pozdravljamo vse oborožene sile Osi, ki se bore na vseh bojiščih za dosego neizogibne zmage; zagotavlja isto vero Albanije, da je ves albanski narod z Italijo v obrambi svoje etniške nedotakljivosti, kakršno hoče Nj. VeL Viktor Emanucl III., Kralj Italije, in kakor jo je izpovedal v svoji poslanici albanskemu narodu ob priliki 30 letnice naše neodvisnosti. izražamo trdno voljo naroda, da hoče ostati svobodna in suverena država v imperialni skupnosti Rima, v katero je prostovoljno stopila in v kateri smatra zajamčeno svojo neodvisnost in etulško nedotakljivost. Smatra končno, da je najboljši odgovor na grožnje in sovražna podtikanja čim širše sodelovanje albanskega naroda pri obrambi njegovega ozemlja, kar se ie izvaja s povečanjem števila planinskih polkov Albanije, ld se sedaj formirajo.« Seja se je končala s pozdravom Kralj« in Duceju ob novih navdušenih manifestacijah. sestanka Hitler - Ciano Zagreb, 23. dec. s. Hrvatski listi pripisujejo vtlik pomen sestanku grofa Ciana s Hitlerjem in komentarjem, ki jih je ta sestanek zbudil v mednarodnem tisku. »Hrvatski narod« objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da prekaša italijansko - nemško zavezništvo sleherni običajni politični sporazum in da je izraz skupnosti idealov m interesov za novi red. Iz tega izhaja popolna edinost namenov obeh velesil ▼ vodstvu vojne. List nato primerja zavlačevanje pogajanj in priprav Angležev in Američanov za akcijo v francoski Severni Afriki z avtomatično in bliskovito reakcijo sil Osi ter prihaja do zaključka, da je neporušno Italijansko-nemško bratstvo ▼ orožju jamstvo za zmago. Počastitev Arnafda Mussolinija na Hrvatskem Zagreb, 23. dec. s. Obletnice smrti Ar-nalda Mussolinija se je spomnila tudi zagrebška radijska postaja. Tiskovni ataše italijanskega poslaništva dr. Finamora je v posebnem predavanju obrazložil zgledno življenje in plemenita dela nepozabnega pokojnika. Tudi hrvatski listi so se spomnili te obletnice. Hrvatski proračun Zagreb, 23. dec. s. Državni zakladnik Košak je v govoru po radiu obrazložil novi državni proračun Neodvisne Države Hi> vatske, ki bo uveljavljen 1. januarja prihodnjega leta. Dejal je med drugim, da ja novi proračun v primeri s prejšnjim toč-nejši, ker je bil sestavljen po izkušnjah prejšnjega finančnega leta. Zato je novi proračun bolj realen tako v finančgepa kakor v političnem pogledu, saj jamči bistvene življenjske pogoje državi in obvezuje državo na popolno notranje pomir-jenje ter na utrditev avtoritete državne oblasti. Skrbi angleške izvozne _ industrije Lizbona, 22. dec. s. Predsednik nacionalne zveze britanskih industrijcev sir Patrfk je izjavil, da je zakon o najemu in posojilu hudo prizadel velik del britanske izvozne industrije, kar je treba pripisati okolnosti, da britanska vlada ob sklepanja pogojev tega sporazuma ni mislila na uso* do trgovine in industrije. Tndustrijci, je do* dal Patrik, so resno zaskrbljeni glede toga, kar bi se moglo zgoditi v dominijonih, ako bi obveljala načela atlantske karte q porazdelitvi surovin. ( ) MATER IN OTROK Prisrčna božična prireditev na Taboru — Razdeljenih je bilo 1582 zavitkov z oblačili in §27 dsrav v denarju v skupnem znesku 250.000 lir Ljubljana, 24. decembra. Tudi letos s0 bile v Ljubljani obdarovane za božič številne matere in otroci. Obdarovanje je bilo na sedežu Dopolavora ta Taboru. Prostrana dvorana je bila slavnostno okrašena. Nad odrom sta bili velik5 si.ki Kralja jn Cesarja ter Duceja obdani s trobojnicami. Tudi stranske stene dvorane so bile za to priliko okrašene z velikim trobojnicami in fašističnim5 zastavami, eder pa je bil dobesedno zadeian z velikimi zavoji, ki so imeli vsi napis »Na-taie«. Prostrane dvorane so že zgodaj zjutraj napolnile siromašne matere s svojimi otroci. Tudi balkon je bil poln čakajočega občinstva. Dobrodelno prireditev je organizirala zveza O. N. M. I. ob sodelovanju občia-skoga podpornega društva. Darovi so bili namenjeni 2190 družinam. Izmed teh darii je bilo 133 določenih za dojenčke do 6 mesecev starosti, 1444 za otreke od 1 do 6 le', 260 v denarju v zneskih po 150 lir za zdravo vzgojo dece, 307 daril v denarju v zneskih po 100 za družine s številnimi otroci. Dobrodelno prireditev, ki je v toliki meri pomagala manj premožnim materam in otrokem našega mesta, je s svojim obiskom počastil tudi Eksc. Emilio Grazioli, Visoki kom:sar ja Ljubljansko pokrajino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli predsednik O. N. M. I. konzul Zappulla, predstavniki pokrajinskega Dopolavora, ženskega Fašija in drugi. Prisotni so bdi še Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, zastopnik poveljnika XI. Armadnega zbora general Lottari, ljubljanski župan general .Leon Rupnik, podžupan comm. dr. T-.-an-ch:da, zvezni podpoveljnik GILLa, Kvestor comm. dr. RavelH, senor Campana in drugi. Ko je Visoki komisar vstopil v dvorano, je trobentač trikrat zatrobil v njegov pozdrav, nakar je bil odrejen pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Sledilo je sviranje »Marci Realec in »Giovinezze«. Potem je visokega gosta pozdravila slovenska Mala Italijanka, ki mu je poklonila krasen šopek in mu izrazila hvaležnost slovenskih otrok. Pozdrav Komisarja z& Narodni Pokret Materinstva ln Deteta, koazisla Zappulle Takoj nato je Eksc. Graziol-ja pozdravil predsednik O. N. M. I. konzul Zappu'la z naslednjmi besedami: Dan matere in otrok se praznuje v Ita-ifciljii že devet 'Let. toda izredno koristno delo, ki ga opravlja režim v korist dece m mater sedaj že 20 let. je tako> vzvišeno človekoljubno delo in tako globoko vskirano v čustvih italijanskega naroda, da bo ostalo kot trajien spomin zaslug Fašizma. Po zgledu Rima so tudi drugi narodi za-počeli in vršijo v korist otrok omo skrbstvo, pomoč in budno nego, ki jo sedaj že toliko let z vedno večjim uspehom izvaja Fašizem v smislu ene izmed najvišjih nalog, ki jih je dal Duce. Mateje! Duce je, ki želi ščititi vaše sveto inaiteriinsiN«, on je. ki želi, da uspevajo vaši ofcrocn- močni in zdravi, kajti s temi u&tfepi in s stVieiro drugimi pozornostmi, s katerimi so v 'kaliji zaščitene matere in negovani otroci, Voče Duce dokazati, kako zalo mu je pn stVj sreča naroda in kako globoko občuti sveic-st družine. Slovenske matere! Duce je hotel, da Državni zavod za pomoč materam m otrokom razširi svoje delovanje tudi na novo pokrajino tako, da morejo že obstoječe ustanove smotrno vršiti svoje koristno delo in dati po potrebi še novo izpodbudo, da bi si veliko in blagodejno skrbstveno delovanje po potrebi lahko še razširilo in po>-globilo v smislu resnično človekoljubnih smernic višjih oblast ev. Po naročilu Visokega komisarja- čigar skrb na tem področju ni nikoli popustila, bc- potrebno vzporediti različna skrbstva in primerno urediti njih delovanje in namene te'- napotiti jih k vedno večji delavnosti, pri kateri bo rado sodelovalo, kakoir se je to že zgodilo, tudi slovensko prebivalstvo. Kdor ljubi svoj dom, svojo družino in svoje otreke, ne more preslikati vzvišene naloge, ki nam je bila zaupana, da bodo tudi v Slovenski pokrajini lahko občutile matere in njih nežna deca dobrote in pomoč. ki jo nudi Duce vsem italijanskim otrokom. Ob tej uri in v teh dneh. ki so po rimski veri posebno posvečeni čaščenju Matere in njenega novorojenega Sina, imajo slovenske matere v vsej pokrajini nov dokaz, s kakšno ljubečo skrbjo misli Italija nanje in na njih deco. Izpolnjujoč pri tem Ducejev nalog je Ekscelenca Visoki komisar odredili da se ob tej priliki obdari 2109 družin, iti sicer: s 138 opremami za dojenčke do 6 mesecev starosti, z 1444 oblekeami za otroke od 1 do 6 let, z 260 darili v denarju v znesku po 150 lir za zdravo vzgcijo dece. s 307 darili v denarju v znesku po 100 Kr za družine s številnimi obroki, torej skupno z 1582 oblačilnimi za\ntki in s 527 darili v denarju v skupni višini 250.000 lir. Dovolite mi, Ekscelenca, da vam v imenu mater izrečem najlepšo zahvalo m Va9 prosim, da sporočite Duceju njih globoko hvaležnost. a temi- ks€» Grazlollfa Ko je bil pozdrav konzula Zappulla preveden v slovenščino, je Visokj komisar spregovoril prisotnim materam in očetom, rekoč. da je današnja manifestacija nov dokaz dobrih del, ki jih izvršuje Italija v korist prebivalstva, ker ve, da je Rim trd in brez milosti preti vsakomur, ki ni poslušen zakonu. Istočasno pa ima visok čut proti debrirn in jim v vsakem pogledu pomaga, če imajo potrebo in s? v stiski, zakaj luč večtisočletne rimske civilizacije je zmeraj metala žarko visoke človečnosti proti šibkrm. Nato je Visoki komisar na kratko očrtal italijanske temelje pravice in človečnosti in je dejal, da ni bila še nikdar kakor danes us da slovenskega naroda v rokah i Slovencev samih. Opomnil je na zmote zločinskega komunizma ki hoče uničiti družino in vero. Nato je Eksc. Grazioli dejal, da ga nj Slovenca, ki ne bi mogel ugotoviti blaznosti komunističnega dol vanja in brezmejne škode, ki ga je to delovanje prizadelo Sloveniji, medtem ko hoče Italija, da bo ta zemlja brezskrbna in se pripravila za svojo srečno bodočnost, h" če spoštovanje družine in spoštovanje splošnosti. Prav zaradi tega se moraio dobri Slovenci zbrati z odprtim in lojalnim srcem okrog italijansk h oblasti, kajti samo od teh lahko pričakujejo jasnosti dela jn prihodnosti. Vse, kar je slabega, bo zbrisala italijanska sila, vsak element nereda bo prizadet, vsak prekršek zakona kaznovan. Komunistične laži so se izkazale brez poitlage ;n neumno nekoristne. Resnica je samo ena, da bodo mladi narodi osi zmagali v vojni za dosego višje socialne pravice. Potem Je omenil ge današnja darila, ki bodo razdeljena, in je povedal, da se bo razdelitev izvršila po volji Dacejevi, nakar je pozval prisotne, naj se * spoštovanjem spomnijo Duceja. Vsi prisotni so vstali ln po rimske pozdravili. Tedaj je Visoki komisar prisotnim jn vsem dobrim Slovencem čestital k božičnim prazn kom. Ko je končal svoj govor, so zadonele po prostrani dvorani zahvale v slovenščini. Takoj nato je začel Visoki komisar deliti darove. Pri razdeljevanju zavojev '.n denarnih nagrad so mu pomagali Zvezni tajnik, župan general Leon Rupn'k. podžupan dr. Tranchida in drugi odličnfki. Visoki komisar je stopil tudi med matere in ctroke -in se z nekaterimi prisrčno razgovarjal. Ob 11. se je Eksc. Visoki komisar s spremstvom prijazno poslovil od vseh prisotnih, ki so ga navdušeno pozdravljali, razdeljevanje pa se je hitro nadaljevalo. Delovanje GILLa Tečaj za vicecagioskvadre V telovadnici zveznega poveljstva se je začel tečaj učencev za vicecaposquadre pri Balilli in Avantgardistih. Pri otvoritvi so bili navzoči zvezni podpoveljnik in vsi oficirji, dodeljen k razvrščenju moških oddelkov. V tečaj se je vpisalo 70 avantgardistov in 70 Balillov. Obdarovanje revnih otrsk Zastopstvo Mladih Italijank, ki se udeležujejo tečaja za dečje skrbstvo, se je v spremstvu zvezne inšpektorice podalo v ambulatorij Higijenskega zavoda, Dečji dom, in obdarovalo za božične praznike 50 otrok, ki se v tem domu zdravijo. Imenovanje predsednika Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za predsedniki Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine f"š;*ta prof. A 11 i li j a Depolija. Navodila Pokrajinskemu sanitetnemu svetu V vladni palači se je sestal Pokrajinski sanitetni svet, ki mu načeluje viceprefekt comm. David. Sestanku je predsedoval Visoki komisar. Predsednik sveta mu je najprej predstavil predstavnike pokrajinskih zdravstvenih zavodov. Preden se je sestanek začel, se je Eksc. Grazioli s plemenitimi besedami spomnil lika zdravnika in misijonarja borbe proti raku doc. dr. Josipa Cholev/e in je določil, da se odslej Zavod za raziskavanje in pobijanje novotvorb v Ljubljani imenuje po pokojnem znanstveniku. Vsi prisotni so stoje poslušali spominske besede in tovariši počaščenega so se živo zahvalili Visokemu komisarju za počastitev. Nato je Eksc. Grazioli poudaril važnost in resnost, ki jo priznava vlada Pokrajinski zdravstveni zvezi, in je dal navodHa za bodoče delo, ki se bo moralo izvršiti strogo nad vsakršnimi osebnimi interesi, zlasti v zdravstvenem življenju pokrajine. Po danih navodilih je Visoki komisar jasno in podrobno cčrtal sliko zdravstvenega stanja pokrajine in je še posebej poudaril točke, ki zanimajo in bodo zanimale delavnost sveta, dokazujoč, da docel3 pozna položaj ne samo v bližnjih, temveč tudi oddaljenih krajev, in da je od vsega po-četka izkazoval skrb zdravstvenemu delovanju pokrajine. Dotaknil se je vprašanja nalezljivih bolezni, ki mu oblasti izkazujejo največjo pozornost, zaradi česar ne povzroča skrbi. Ko je še kratko omenil delo v korist zdravstvenega življenja pokrajine, je Visoki komisar opozoril na prispevek režima v korist ljubljanske splošne bolnišnice. Prva dela bodo stala 20 milijonov lir. Njegova namera je namreč, da pripravi načrte za ureditev vseh bolnic v mestu, ki jih je vse sam obiskal in v katerih je opazil pomanjkljivosti, aji , a Ljubljana, 24. decembra Kakor Glasbena Akademija, je tudi šola Glasbene Matice priredila v zadnjih pred-božičnih dneh produkcije svojih učencev. Na prvi prireditvi v te rek je nastopilo 24 učenk in učencev iz nižje šole in so izvajali okrog 30 točk, delno preproste mladinske skladbe za klavir, ki so pokazale samč napredek v elementarni tehniki igranja, delno pa že (učenci višjih razredovl zahtevnejše skladbe Beera, Mozarta, Mokry-ja, Bacha-Gounoda in Cajkovskega. Prireditvi je vtisnil značnj klavir. Vsi m ^Lopi so samo potrdili c.ol:er glas. ki si ga je pridobila Matičina 'šola v teku svojega dolgoletnega obstoja in ki je tem bolj utemeljen dandanes, ko razpolaga s tako številnim in od Ičnim učiteljskim zborom. V večjem stilu je bila prirejena druga produkcija, ki je snoči napolnila veliko f-'3harmrn'čno dvorano. Spored je obsegal enajst točk, med njimi nekatere daljše in glasbeno posebno značilne. Poleg Koštalo-ve »Pravljice o Sneguljčici«, katere šest Stavkov sta izmenoma igrali na klavirju gaška Marč;č in Sonja Paternost, smo sli-galj same izbrane božične motive domače in tuje literature, če izvzamemo Grečani-nova »Harmoniko« in Csajkovskega »Trojko« V izvajanju solističnih klavirskih točk so uspešno nasto?'li: Beatriče škerjanc, Aleksander Korenini, Mirjam Miklavčič Nada V<=rbič in Sonja Martecefrni iz šole gg. Milene štrukljeve, Zorke Eradačeve in Qige Kolaričeve. Ladko Korošec iz šole ravnatelja Betetta je preizkusil lepi mate- rial in razvijajočo se kulturo svojega basa v Premrlovih »Božičnih pesm:h«. Šolski orkester je izvajal pod vodstvom svojega preizkušenega vodje prof. Karla Jeraja božični past orale iz Handlovega »Mesije« m dva stavka Manfredinijevega Božičnega koncerta. Igranje je pokazalo znatno izenačenost in je napravilo prav dober vtisk. Posebno zanimivo je, bilo izvajanje zadnj h dveh domač h skladb. V Tcmčsvi Pastirski za dvoglasni zbor s šesteroročnim klavirskim spremijevanjem so sodelovale pri klavirju učenke in učenci iz šele Silve Hra-ševčeve: Vidojka šeršič, Milan D:tz, Boža Jug, Polonca Matičič Janez Korenin' in Zdenka Sajovic. Pel je mladinski zbor pod vodstvom ravnatelja M rka Poliča. Naloga ni bila lahka, uskiadnjenost klav;rske igre in otroškega petja pa je s svojim prikupnim učinkom p: plačala velik trud. Izvajanje Poličeve »Božične suite za solj. zbor in mali orkester« je izzvenelo po enem: »F:nis coronat opus« Lepa skladba je dosegla pod skladate!jev;m vodstvom in ob posebno uspešnem sodelovanju šolskega orkestra popoln uspeh; tudi pevske točko so se dobro prilegale. Tako je ta produkcija zelo" prepričljivo izpričala smeri in uspehe glasbene vzgoje v naši najstarejši glasbeni šoli. Športni Klub Ilirija naproša svojce interniranih aktivnih članov in funkcionarjev kluba, da se zglasijo v soboto 26. t. m. med 10. in 11. dopoldne v klubskem tajništvu nad kavarno Evropo in prineso s seboj podatke o internirancih. Zadeva je zelo važna! — Športni Klub Ilirija želi svojim članom in prijateljem prijefcen Božič in srečno Novo leto! predvsem v napravah, ki so najbolj važne za take zavode. Omenil je nadalje svoje obiske po bolnišnicah v pokrajini in tamkaj opažene pomanjkljivosti, ki jih bo tudi treba odpraviti, da bi bili ti zavodi na primerni višini. Eksc. Grazioli je poudaril, da bo proučil vprašanje ureditve bolnišnic v celoti, da ga bo mogoče potem reševati z zdravih vidikov potreb in v raznih časovnih odsekih. Napovedal je tudi. da bo čim prej ustanovil v malih središčih postaje za prvo pomoč, ki bodo poslovale kot majhne podeželske bolnišnice in posvetovalnice v raznih občinah, kjer bodo v najtesnejših stikih s pomočjo Društva za matere in-deco. Nadalje se proučuje ureditev zdravniškega vprašanja, da bi se ugotovilo, kakšne so vse te dosedanje potrebe in kaj bi se dalo zboljšati. Isto velja tudi za ureditev veterinarske službe. Posebno zanimanje je Visoki komisar pokazal tudi za delovanje in ureditev babiške službe, ki je posebno na deželi malo zadovoljiva. Glede tega je Visoki komisar izdal navodila, da se bo izpopolnila babiška šola. V nadaljnjem je govoril o važnosti poklica zdravniškega, pomočniškega in strežniškega ženskega osobja in naglasil, da je njegov namen, da bi se delo teh dragocenih sodelavk zdravniškega stanu razširilo tudi na deželo, kjer bi vršile veliko nalogo svetovanja in pomoči nosečim ženskam in mladim materam. Ko je Visoki komisar omenil zdravniško delovanje v pokrajini, je izrekel posebno priznanje in zahvalo ravnatelju vojaške bolnišnice polkovniku Longu. kakor tudi vsem vojaškim zdravnikom, ki so v pokrajini izvršili res ogromno človekoljubno delo v korist domačega prebivalstva. Eksc. Grazioli je naprosil nadalje predstavnika Stranke, naj izreče tudi GILLu in ženskemu Faši.iu njegovo globoko zahvalo za opravljeno delo na tem področju. V zvezi s tem je omenil tudi vse dobro delo, ki ga je opravila zdravniška kolona. Načrti, ki so pripravljeni, je izvajal Visoki komisar, se bodo izvajali postopno, toda do zadnjega, kajti oblast želi, da bi zdravstvena organizacija po pokrajini napredovala prav tako kakor v mestu. Visoki komisar je nato prisotnim obrazložil smernice, ki jih je izdal za pri-četek dela v korist matere in dece in za borbo proti tuberkulozi. Glede prizadevanja proti tej morilki človeštva je Visoki komisar naglasil vso važnost predhodnih del, ki naj bi preprečila razširjenje zla. Izjavil je, da bo prihodnjo pomlad Zavod za ljudske domove začel graditi delavsko naselje, v katerem bodo lahko dobile mesto v zdravih stanovanjih stotine rodbin, ki živijo sedaj v nezdravih prostorih. Visoki komisar je poučil navzoče tudi o položaju borbe zoper kužne spolne bolezni v mestu in orisal ukrepe, ki bodo potrebni proti temu zlu. Po proučitvi še nekaterih problemov, ki zanimajo svet, je Visoki komisar omenil, da se bo v kratkem vrnilo iz taborišč 250 otrok, ki bodo spravljeni pod streho ped vodstvom GILLa in na stroške Visokega komisarja I vse dotlej, dokler se ne bodo mogli vrniti k svojim rodbinam. Te smernice, ki sem jih podal, in ukrepi, ki so bili storjeni, je izjavil Visoki komisar, so v skladu s smernicami režima, ali še bolje, s smernicami Duceja za vse italijanske pokrajine, kajti Ducejeve skrbi so vedno in vsak čas posvečene narodu in zdravju plemena. Visoki komisar ie ob koncu izmzll prepričanje. da bo Pokrajinski zdravstveni Predsedstvo svet opravljal svoje važno delo z veliko £fuhl}ancant t Zločinske nakane, ki jih ▼ največjo nesrečo in trpljenje slovenskega naroda ponovno snuje in pripravlja buržuj-sko vodstvo salonskih »socialreforma-torjev«, ki so svojo satansko komunistično mrežo skrili pod ime »Osvobodilne fronte«, nas v nujni samoobrambi naroda silijo h korakom, ki bodo po svojih okoliščinah za gotov čas omejevali tudi vaše svobodno gibanje po Ljubljani. Trpeče kmečko ljudstvo po pravici očita Ljubljani, da je ona kriva tega gorja, ker pod krinko »osvobodilnega boja« pošilja v naše vasi zločince organizirano morit nedolžne in poštene ljudi. Vsa dežela se je enodušno dvignila k samoobrambi in je z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti na razpolago, tem zverinskim morilcem noč in dan za petami. Pred tem ljudskim obračunom so se zločinci zatekli nazaj v Ljubljano, kjer iščejo strehe, podpore in potuhe ter se skušajo na novo organizirati. Ljubljana, tvoja dolžnost je, da končno enkrat pokažeš svojo solidarnost z razbičanim narodom, da obsodiš krvave morije s tem, da pomagaš uničiti zakrinkanega povzročitelja tega gorja. Prebivalci Ljubljane, podpirajte izvajanja naših ukrepov, katerih edini namen je: da odstranijo z našega narodnega telesa tvor brezbožnega in protinarodne-ga komunizma in s tem napravijo konec strašnemu komunističnemu brato-morilstvu v Ljubljani, da tako zagotovijo Ljubljani zopet javno varnost in da v vsem pripomorejo do znosnega življenja v teh težkih časih. Bodite mirni in brez skrbi! Nikomur, ki ima čiste roke in vest, se ne bo nič zalega zgodilo! Starši, pazite odslej bolj na svoje otroke, kajti njih mladostno neizkušenost zlorablja komunistična OF s cinično brezvestnostjo. Ljubljančani, podprite nas složno v boju proti podivjani miselnosti komunistične OF! V Liubljani. dne 23. decembra 1942. Prati komunistična akcija Ljubljančani! Že davno so se odprle oči deželi! Da branijo domove in družine pred zločinci, so kmetje prijeli za orožje! Ljubljana pa do zadnjega ni spoznala komunizma! Slepo je verjela goljufivim frazam! Kakor da hote zapira oči pred krvavimi zločini! Komunisti ubijajo pri belem dnevu. Možje brez madeža padajo po ulicah in hišah. Ljubljana ne spregleda. Nikdo se ne zgane, da bi se morilci izsledili. Premnogi odobravajo zločine, podpirajo morilce in njihove pajdaše. Brez premisleka ponavljajo komunistične izmišljotine o »izdajalcih«. Ljubljančani! Ali se zavedate, da ste mnogi sokrivi teh umorov? Da ste se premnogi sami uvrstili med morilce? Ni morilec samo tisti, ki brezpravno samolastno obsoja.na smrt in ki ubija, morilec je vsak, brez razlike spola, ki hladnokrvno gleda, ko morilci ubijajo mirne ljudi, tako zvane »izdajalce«, ki skriva ali pa ve, kje se skrivajo ljudje nečiste vesti, ki prenaša orožje in strelivo, ki podpira teroriste z denarjem, hrano, obleko in obvestili. Vsi taki someščani so se sami postavili v isto ♦rsto z morilci ter bodo tudi kot taki smatrani in kaznovani. Ljubljančani ! Zadosti nam je morilskega divjanja! Mera potrpljenja je prepolna! Čas je, da se komunistična drhal zatre! Matere! Očetje! Če vaše hčerke in sinevi skrivaj morilcem prenašajo orožje, če za ogli opre-zajo za žrtvami, če hodijo na komunistične sestanke — a vi ne veste nič o tem ali nočete nič vedeti: otroke sami postavljate v morilske vrste! Matere! Ne puščajte otrok — po vaši krivdi — v smrt! Usoda vaša, vaših družin in otrok je v vaših rokah! Prctikcsiranistiusa Lfuhljana Plačevanje mezde ob državnih praznikih Smatrajoč za umestno odrediti, da se izplačuje delavcem zasebn'h podjetij dnevni zaslužek tudi ob določenih dnevih slovesnosti, ko se ne dela. je Visoki komisar za Ljubliansko pokrajino izdal naslednjo naredbo. ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t- m., ki velja od 28. oktobra 1942-XX. Ob obletnicah ustanovitve Rima (21. aprila), ustanovitve Imperija (9. mri a), pohoda na Rim (28. oktobra) m cb obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela. normalno dnevno me- Zd Delavcem, ki ob navedenih prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek s katerim se razume zaslužek, ki bi ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urniku podjetja. Za akordne delavce se mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribit-kom najnižjega pogojenega akordnega odstotka. Akordnim delavcem tistih skupin, za katere nista pogodbeno določena temeljna plača in akordni odstotek, se mora ravnati izplačilo po srednjem dnevnem zaslužku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti. Delavcem, od katerih se zahteva, da ob navedenih prazničnih dneh delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka za opravljeno delo (izključiva! morebitni po-virek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna dnevnima v smidu prednjih določb Po teh določbah je ra vneti tudi z delavci, ki jih ob zgoraj navedenih prazničnih dneh ni bilo na delo, čc so bili razlogi naslednji: a) nezgoda, bolezen. nosečnost in porod; b) mirovanje dela. če ni povzročeno po višji sili: ali po občih neodklonljivih potrebah tehničnega značaja; c) mirovanje dok zaradi delitve tedenskega delavnika na manj kakor 6 dni; d) mirovanje dela. če ga je povzročila premaknitev poč itn'c od dobe, ko se počitnice običajno dajejo; e) m:Jwanje dela kot nadomestni počitek za nedeljsko delo; s) mirovanje dela zaradi tega, ker so slovesnosti sovpadile s prazničnim dnevom v smislu zakona aili kolektivnih pogodb ali s praznovanjem krajevnega svetnika patroma. Za zasebne nameščence in druge delavce s stalno plačo, ki se ne spreminja zaradi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo, se uporabljajo določbe te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo na dan slovesnosti. Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakorkoli neposredno po dejansko opravljenem delu. Sprememba predpisov za pregledovanje klavnih živali in mesa Smatrajoč iz zdravstven'h razlogov za potrebno, spremeniti pravilnik ministrstva za. kmet jstvo b'vše kraljevine Jugoslavije marljivostjo in potrebno vztrajnostjo, ki jo zahtevajo ti problemi v interesu slovenskega prebivalstva. Po odobravanju, ki je sledilo izvajanjem Visokega komisarja, je pokrajinski zdrav-n k dr. Balestrieri izrekel Eksc. Grazioliju v imenu vseh prisotnih globoko zahvalo in naglasil, da je Visoki komisar vsak čas pokazal veliko zanimanje za zdravstvena vprašanja v pokrajini ln mu je zanje Se p sebno hvaležno slovensko prebivalstvo. Eksc Grazioli je nato dvignil mael h Kralju in Duceju. Pozneje je komisija nadaljeval dek> pod predsedstvom comm. Davida. o pregledovanju klavnih živali in mesa. je Visoki' komisar za Ljubljansko pokrajino izdal nsredbo o spremembi tega pravilnika ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t. m. in je na dan objave stopila v veljavo. Cl 23. pravilnika za pregledovanje klav-,, nih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo z dne 15. julija 1938 se spreminja takole: »Vse klavne živali, katerih meso je namenjeno javni porabi ali pa tudi samo pombi v lastn-kcvem gospodarstvu, se morajo pred zakolom in po zakolu veterinarsko pregledati.« Cl. 24. istega pravilnika se spreminja takole: »V občinah, kjer je javna klavnica, se morajo goveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze in svinje, katerih meso je namenjeno javni porabi ali tudi samo porabi v lastnikovem gospodarstvu, klati v tej klavnici. Izjeme od določb prednjega odstavka so dopustne samo v primerih zakola v sili ali pa, kadar je zaradi nastopa kužne bolezni potreben zakol okuženih ali okužbe sumljivih živali na kraju samem, v slednjem primeru vedno s predhodno pooblastitvijo pokrajinskega veterinarja. V primerih, potrebnih posebnega ozira, smejo dovoliti župani, da se zakolje jo na domu živali, katerih meso je namenjeno samo porabi v lastnikovem gospodarstvu. Vendar je vselej obvezen veterinarski pregled pred zakolom in po njem. Določbe tega člena se ne nanašajo na klavrna podjetja za izvoz in za konserviranje mesa, pri katerih poslujejo posebni veterinarji.« Vsj drugi predpisi pravilnika ostanejo nespremenjeni. Gospodarske vesti = Sodelovanje med i tali jansk o-nemftkim institutom za morsko biologijo in nernško-grškim institutom za biologijo. Kakor smo že kratko poročali, je bil v Atenah ustanovljen nemško-grški institut za biologijo, in sicer na podlagi pogodbe, sklenjene med Nemško družbo cesarja Viljema in Akademijo znanosti v Atenah. Grčija je novemu institutu stavila na razpolago primerno poslopje v Pireju, Nemčija pa bo uredila institut. Za vodjo instituta je bil imenovan nemški biolog prof. dr. Hartman. Znanstvena dela so se že pričela in se nanašajo na važna vprašanja morske biologije. Pri tem bo novi nemško-grški institut dopolnilno sodeloval z italijansko-nemškim institutom za morsko biologijo Adrije v Rovignu. t= Načrt plovne zveze med Baltiškim morjem in črnim morjem. Nemški listi poročajo, da na merodajnih mestih proučujejo vprašanje gradnje .prekopa med Dnje-strom in Vislo. Masej}, zgraditi tako plovno zvezo, je na dlani, če pogledamo zemljevid. Dnjester, ki tvori v pretežni dolžini svojega toka vzhodno mejo Besarabije, je ploven že v svojem zgornjem toku. Prav tako je ploven San že od Przemysla naprej vse do izliva v Vislo. Med Sanom in Dnjestrom naj bi se jugozapa^lno od Lvova zgradil zvezni prekop, ki bi bii dolg samo 70 km. V tej zvezi pripominjajo nemški listi, da znaša dolžina prekopa Dunav-Main, ki se že gradi več let, 172 km. Z zgraditvijo prekopa med Dnjestrom in Sanom bi bila ustvarjena izredno važna prometna zveza, že sedaj je promet na Dnjestru zelo živahen in je zlasti pomemben za prevoz žita in lesa. Po zgraditvi prekopa pa bi ta vodna zveza pritegnila znaten promet blaga iz Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Perzije in Indije, kakor tudi promet iz severno-zapadne Evrope v smeri proti jugovzhodu. Zanimivo je, da je zamisel gradnje tega prekopa stara že preko 125 let. Nemški inženjer Braumuller ie že leta 1815 izdal tiskano spomenico pod naslovom »Najvažnejši prekop v Evropi«, v kateri utemeljuje potrebo gradne prekopa med Vislo in Dnje-i strom. Božič in božično drevesce Naši ljudje poznajo tri božiče: pravi božič, to je dan Kristusovega rojstva, novo leto in dan sv. Treh kraljev, ki se imenujeta mala božiča. Ime mali božič poznajo tudi Srbi, ki zovejo tako osmi dan po božiču, to ie mlado ali novo leto. Na vzhodu še je praznoval božični praznik prvotno 6. januarja, dan epifanij, torej kot spomin, da se je pojavil božji sin na zemlji. Pri tem so mislili deloma na njegovo rojstvo, deloma na poklonitev treh modrih iz Jutrove dežele, deloma na krst v Jordanu, deloma pa na njegov prvi čudež na ženitovanju v Kani. Ko je začela cerkev smatrati za dan ustvarjanja sveta in obenem Jezusovega spočetja enakonočje, je preložila Jezusovo rojstvo na devet mesecev pozneje, na 25. decemfccr, 6. januar je pa veljal odslej katoličanom za praznik sv. Treh kraljev. Božič je toliko kot sin boga (bog in pripona -ič, ki zaznamuje osebe po njih rodu). S preložitvijo praznika Jezusovega rojstva na 25. december je preložila cerkev svoj glavni praznik na čas poganskega praznovanja zimskega sončnega kresa. Božič je čas, ko se sonce poraja in začne dan rasti- Mlado sonce premaga kot junak zmaja teme. ki je vladal v dobi najdaljših noči, in ustvari nov svet. Rojstvo mladega boga, četudi je še slabotno dete, napoveduje novi čas. novo leto. Leto ne pomeni samo določene časovne dobe. ampak tudi topli čas. poletje. Cerkev je rada izvajata podobne preložitve praznikov, da bi zatrla poganske preostanke in jih zakrila z novimi obredi, ki pa niso mogli vedno docela izpodriniti stare navade. Večkrat se je zamenjal samo malik ali svetnik, običaji so ostali. Ime prazn:'ka pa preide večkrat na predmet, ki je za obhajanje praznika posebno važen. Tako se imenuje pri nas božič tudi panj, ki so ga metali in ga ponekod v naših krajih še mečejo na sveti večer na ogenj. Za ta panj nam je znano z Gorizijskega in iz Istri e poleg zaznamovanja božič tudi ime glava ali čok, iz Bele Krajine pa badniak ali badnik. Božič ali badnik je tolik, da gori vso noč do drugega jutra. Pogoreti mora ves, torej ne srne ugasniti. Vsaka gospodinja si je ogledala zjutraj, kako je badnik pregorel, ker je napovedovalo to marsikaj. Ce se mu je n. pr. videla zgoraj luknja, se je dekla še pred letom omožila. Kadar sem bil za božič doma, sem si z materjo vedno ogledal ostanke tlečega bsdnika in mati mi je razlagala, ali kažejo dobro ali slabo. Da je predstavljal badnik ali božič še dolgo po poganski dcbi vsaj hišnega boga (penata), nam izpričuje Valvasorjevo poročilo, da imajo v Istriji navado, da prinese vsak gospodar na sveti večer domov velik panj ter ga vrže v hiši na ognjišče. Ta so bila takrat, kakor so večinoma še danes v Istriji, odprta. V Beli Krajini mečejo badnike v peč (štedilnik je novodoben). Pri večerji so Istrijani dajali tlečemu panju od vsake jedi po žlico ali košček ter ga polivali z vinom, opominjajoč ga, naj je in pije. Darovali so mu torej kot božanstvu. Tudi Gorizijani so mu ponujali vina ter ga polivali z njim. Nemcem je znan badnik kot Julblock (Julfest jim je praznik zimskega sončne- Griša Koritnik; Hre^enessfe Duša sanja in hrepeni: O zaželeni moj, pridi — ti veliko upr.nje mojih dni, o sonce čudežno, vzidi! S svojim skrivnostnim me ognjem ogrej, da bom ves zdrav in sijoč, v dno mojega mračnega bistva poglej, o — v to grozo in noč! Preženi mi mrak izpred oči, da vidijo, se vesele, kakor otrok, ko ga mati doji, ko čuti samo In ne ve; saj misel je težka in mrzla ko led, a vera opojna ko med. Priskuten je svet ko Herodov čas. zakrknjeni v zlu so ljudje, zanikanja duh je dihnil v nas, omračil nam um in srce. O jaz želim ven, v lepoto, mladost, med dobre pastirje in v preprostost. Popotnik sem, izgubljenec tu — moj dom bodi beli Betlehem, v naročju božjega miru naj znova živeti začnem: o moje ste jaslice, čreda in log, ljubezen in pesem in mladi Bog! ga kresa), Angležem kot yule-clog. Poznajo ga tudi Francozi. Ker se na božič, vse preraja in pripravlja k novemu življenju, govori na sveti večer tudi živina ter se pogovarja o svoji in svoje hiše bodočnosti. Gospodar ji mora dati več in boljše krme kot sicer, gospodinja pa misli nanjo tudi pri peki božičnika ali poprtnika. Na sveti večer, ponekod na staro leto, se odpira nebo. Zato je treba na badnik vso noč bdeti, da ne zamudiš po lastni krivdi sreče, da bi videl odprto nebo ter gledal in slišal marsikaj, kar se odkriva in čuje samo to noč. Noč porajajočega se leta ima vse drugačno moč kot druge noči. To je noč vstajenja umrlega sončnega junaka, čigar drevo ozeleni in se razcvete v tej noči. Tako je božično drevesce prastara podoba umrlega, prav za prav le spečega božanstva, ki zopet oživi, kakor ozeleni drevo Suho in brez listov — božični panj ali badnik — dobi v božični noči liste in življenje. Božično drevo je torej drevo z groba sončnega junaka. V zimskem sončnem obratu ozeleni v eni noči in dobi svoje okrasje, kakor stoji okrašeno v naših hišah. Luč svečic povišuje njegovo lepoto in nakazuje porajajoče se sonce . Badnik mora goreti vso noč. ker je ogenj vir novega življenja. Prvotno je bilo naše božično drevo listavec. ne iglavec, čigar veljava kot božično drevo ie prišla k nam od Nemcev. Kako to? Iglavci so vedno zeleni, torej dolgo- UvL Njihova moč ln ilvnost naj bi prehajali na nas. Anglež si krasi za božič mizo ln sobo tudi pozimi zelenim omeljem. Vedno zelene ciprese, ki ne poznajo smrti jeseni in zime, dajejo na pokopališčih po stari veri mrtvim dušam sok življenja. Jaslice niso poganskega izvora, so pa stara navada. Po cerkvah so jih postavljali z vsemi podobami, liki in kipci že v osmem stoletju. Božič se je kot začetek novega življenja praznoval vedno kot dan veselja. Kot takega ga je označevalo do najnovejšega časa tudi petje pri polnočnicah, ki je bilo poskočno in razigrano. Peli niso le cerkveni pevci, ampak vse ljudstvo. L. Joža Bekš: Na sveti večer Naj rana vsaj nocoj skleti jenja in duša blaženosti se nasrka, ko božji mir na vsake duri trka z napojem sladkim novega življenja! Zaman. — Nad trudno se zemljo razpenja brez zlatih luči noč, vsa trda, mrka, in dež kot tisoč bičev v okna švrka, ki jaslic v njih ni videti žarenja. — Si rekel mi. da skozi zvezdo gledal nocoj boš že ob prvem rahlem mraki in mi kaj lepega, sin moj, povedal. V noč gluho trdi bijejo koraki, zaman vse bolne nade sem razpredal, težko pod zvezdami vise oblaki. — Vodoravno: 1. krdelo vojnih ladij ali letal, 7. starogrška božiča smrti, 13. mesto v Rusiji, imenovano po umorjenem boljševiškem prvaku. 14. vzklik, napravljen iz glagola, ki pomeni gledati. 16. latinski rek, ki pomeni »iz bistva«, »od začetka«, 17. žuželka. 18. mesec avgust s slovenskim imenom, 21. predlog. 22. oblika glagola biti, 23. nizek glas. 25. dve črki, ki izražata »začetek in konec«. 26. slonov zob, 23. južnomorsko pleme, 32 bebec (tujka), 34. opora. 36 odrezek (beseda spominja na ime slovenskega pesnika), 38. imeti (franc.), 40. osebni zaimek, 41. časovni prislov. 42. povratno osebni zaimek, 43. pritrdilnica. 44. zaimek ali števnik, 45. svetopisemski očak. ljubitelj vina, 46. znak za prvino. 47. kratica v podpisu upokojene osebe. 50 znak za plemenito prvino. 52. italijansko mesto, 54. naočniki, 56. svojilni zaimek, 59. prvi svit, 61. južna rastlina, ki cvete baje vsakih sto let enkrat, 63. z bodalom vsekane rane, 65. svojilni zaimek, 67. starejša oblika osebnega zaimka, 68. velika ptica, 70. železov oksid, 72. znak za Drvino, 73. žensko ime vrsta vrbe, 75. diferenca, 78. vrsta piva, 79. krog (tujka), 81. vek. razdobje, 82. nabitek, 83. stopica, 84. severnoameriška država. Navpično: 1. gospodarstvo, gospodarski urad, 2. mesto na Hrvatskem, 3. morska ožina na Malak\ 4. kakor 25. vodoravno, 5. nevera, 6. vzklik, mesto v Italiji, 7. arabska beseda, ki pomeni »vodnjak«, »studenec«, pogosta v zvezi s krajevnimi imeni, 8. krsčke! Uboge rnrnvce!« Dsdek ie bil zoret v veliki zadregi. Četudi ie '-pliko preklal v svo'em dolgem življenju, več slphe«?*? kc» dobrega, ie vendar o^tplo nierovn srce č =4o. >:Tudi ',17. sinko moi dr?rfi ne razumem toda v Slv!ier>iu c«>dn Delka. zapre knjigo m nrisede k niemu. »Te že razumem Dedek: tudi ti si moral prestati take stvari, kiine?« »Fh. ve':kn. vekko. gorja sem nrestal. dete moje. Velikokrat sem mislil, da bom omagal in se zruš;l oot težkim bremenom. Ampak č^vek. vidiš, človek prenese več ko si misli! In vedno upa. da bo bolje, in čaka. in ... osta umrla instalaterjev sin Alfred Krcuz in 681etni upokojeni železn čar Alojz Brus. Poroki. V Mariboru sta se 16. t. m. po_ rcčila Helmut Zmthauer iz Konjic in hči pekovskega mojstra Šfeti Leskovškova. — V Krškem sta se poročila kočevski priseljenec Val ter RankeL občinski uradnik, in gdč. Ivana Vizjakova. Iz Ljubitega v Gornji Savinjski dollji objavlja »MarburgerZeatung« z dne 23. t m. dolg dopis, v katerem navaja, da seže zgodovina tega kraja do leta 1200. Danes šteje Ljubno odnosno njegova krajevna skupina 2639 prebivalcev s 472 gospodinjstvi, trg sam pa ima nekaj nad 600 prebivalcev. Več kakor polovica površine je pokrita z gozdovi. Nedavno so Ljubno ob'skalii razni zastopniki stranke iz Celja. Bratje Fratineili so svetovno slavni klovni. Zdaj gostujejo po večjih krajih na Spodnjem Štajerskem. Dne 9. januarja bodo nastopili v Slovenjem Gradcu, nato pa v Celju Gostujejo v okviru Heimatbunda Nehvaležnost nasproti gospodinji. 26-letna Ivana Kozinčeva je svoji gospodinji v času od septembra do novembra letos ukradla harmoniko, 4 pare moških čevljev, damski plašč in več drugih oblačil, vse skupaj v vrednosti' 300 mark. Pred sodnikom poedincem v Gradcu je bila za svoje dejanje kaznovana s šestmesečnim zaporom Iz Hrvatske Poglavnikov roman preveden v madžarščino. Roman »Lepa blondinka«, ki ga je spisal dr. Pavelič, je prevedla v madžarščino dr. Gizela Tarzay-Papp. Proprogarstvu na Hrvatskem posveča vlada posebno pažnjo. Ta panoga tekstilne obrti je svoječasno na Hrvatskem bila izključno hišna obrt. šele v zadnjih letih se je iz nje začela razvijati industrija. V najnovejšem času so bile ustanovljene v mnogih krajih državne tkalnice preprog. V njih je bilo' zaposlenih okoli 500 delavk, ki so izdelale do 2.500 bosanskih in do 500 perzijskih preprog raznih velikosti. Da bd se zanimanje za tkanje preprog čim bolj razširilo, bo v kratkem na obrtni šoli v Bania Luki o j prt poseben oddelek za preprogar-stvo. Vanj bodo sprejemali samo ženske od 14. do 35. leta starosti. Pouk bo trajal dve leti. Uprava šole je mnenja, da šola ne sme dobiti nobenega ranga, ker bodo sicer absolventke hotele priti v državno službo, namesto da bi ostale pri svojem poklicu, za katerega so se pripravile. Banjaluški proračun za prihodnje leto bo znašal 33.436.850 kun in je za 12 milijonov 666.160 kun večji od letošnjega. Zlasti so se zvišali osebni izdatki zaradi povišanja plač občinskim uslužbencem. Ker banjaluška občina nima svojih mestnih podjetij, bo pokrila izdatke proračuna s povišanjem trošarine in uvoznine ter z zvišanjem cene za električni tok in vodo. »Pomoč« za siromašne Hrvate. Vodstvo »Pomoči« je izročilo predsedništvu škofovskih konferenc 600.000 kun in vrhovnemu muslimanskemu verskemu poglavarju 400 tisoč kun s prošnjo, naj razdele denar med siromašne in potrebne vernike ob priliki božičnih praznikov. Denar bole delili tako, da bo vsako izplačilo sopodpisal ustaški funkcionar tistega kraja, v katerem se fco izplačilo izvršilo. — Nadalje je odbor »Pomoči« poslal prosvetnemu ministru milijon kun za nabavo zimske obutve in obleke siromašnim in potrebnim učencem. GLEDALIŠČI DRAMA Petek. 25. decembra: ob 15.: Oče naš. Izven. Cene od 18 lir navzdol Sobota. 26- decembra, ob 14 uri: Peter-čkove poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol. — Ob 17. uri: Ples v Trnovem. Izven Nedelja, 27. decembra: ob 10.30: Princesk* in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 15.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto OPERA Petek. 25. decembra: ob 16.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sobota, 26. decembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Cene od 24 lir navzdol Nedelja, 27 decembra: ob 16.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto Eadlo Ljubljana PETEK. 25. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Ptašče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: . Napoved časa; poročila v italijanščini. 15-15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M Sijanec. Stare božične pesmi, 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Moderne pesmi, vodi dirigent Zcme. 19.30: Pomočila v slovenščini. 19.45: Folklo-ristlčna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Godalni orkester, vodi dirig. Spaggiari. 21.15: Ope-rcno glasbo vodi dirigent Gallino. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent SegurinL 22.45: Poročila v italijanščini- SOBOTA, 26. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Navoped časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13-00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Lahka glasba od včeraj in danes. Orkester vodi dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: KonccTt radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Šijanec. Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert sopra-nistke Irmtraut Roisinger. _ 17.30: Koncert pianistke F.nrike Cavallo. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščim 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: KernentaT dnevnih dogodkov v Slovenščini. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini: Tosca. V odmorih: predavanje v sloven:eini. zanimivosti v slovenščini. P V:nčan- t.ptn; poročila v italijanščini. V ftop § prehladom, hripo In angino Ali se pre!ila]ess}a lahko ubranimo? — Previdnost za angino •manjkanja vitaminov Zato smemo domnevati, da so prehladne bolezni morda v zvezi s pomanjkanjem vitaminov, odnosno v nepravilni preh; ani pozimi. Nedvomno ni naključje, da je največ prehlajenj pozim' in spomladi. Organizem je tedaj manj odporen ker ž;vimo pretežno v zaprtih prostor h. pogrešamo solnca in svežega i,raka. se premalo gibljemo in neprimerno hranimo. Tudi prebavne težave so pozimi bolj pogoste Ljubljana, 22. decembra Letos je bile pri nas sorazmerno male prehlajenj, kai je najboljši dokaz kako so ta obolenja odVjsna od vremena; ljudje, ki so podvrženi pogostim prehlajenjen. .e-tes niso imeli prilike to?iti nad vibZnmi vremenem. Prav tako ns bilo tolilto n-iglih vremenskih sprememb, nenadnih ohiad;tev in »vr.činsKih valov« Prava sezona pre-hV^i^TVi r*a 7.Haj V'7,1 n) HO ie mnogo večjr. .azhka mod z*manjo >>p'oto in uploto poo jvaaiu .e. sta.iovanj Mnogi delamo v zakurjenih prostorih in kc pri demo na prosto čut in o nepr jetno raz-in.' med umetno in naravno toplcto. Kazen tega se marsikdo neprimerno oblači za zirnsko vreme ali nos, slabo obutev T;sti ki kurijo v sobah so precej mehkužni n vajeni so preveč razgretih prostorov. Prehlajenja se res ni mogoče vselej otresti, čeprav se nam zdi. da smo še tako previdni. Nikakor tudi ni mogoče našteti določnih pravil, kako se moramo varovati pred prehlajenji. Vendar je mogeče vsaj do neke mere preprečiti obolenja zaradi prehlajenj. Bcj proti prehladu Ko se zanimamo za nasvete, kako bi se naj obvarovali prehlada, nas zdravniki navadno najprej opozarjao, naj bi se primerno oblačili. Nekateri mislijo, da se moramo ob hladnem vremenu čim bolje obleči. V mest!h vidimo, kako skrbe mamice za svoje ctroke, da 'bi se ne prehladili; zavijajo jih kakor mumije. Navlečejo na otro-kev se, kar morejo. Toda prav ti otroc' so pogesto prehlajeni. Zaradi pretople obleke te" muhkužni ter tem bolj občutljiv' sa najmanjši prehlad. Slabo oblečeni in obuti otroci, ki brozgajo po lužah z raztrgano obutvijo in ki so včasih vprav posmeh od mraza, pa ostajajo zdravi. Ali nas torej topla obleka in dobra obutev obvarujeta prehlajenja? Zdi se, da je potrebnejše telesno utrjevanje, kakoi da se toplo ob'a-čirno. Vendar s tem tudi ni rečeno, naj se pozimi oblačimo čim bolj lahko. To tvega brez nevarnosti le dobro utrjen člo\ek, a vsakdo si ne sme domišljati, da je dovolj odporen proti mrazu Predvsem se pa moramo zavedati, da so prehladne belezni nalezljive, da jih torej povzročajo boiezen-ske klice ter ne nastajajo le zaradi ohladitve telesa. Res je sicer telo manj odporno proti bolezenskim kalem, ko se preveč ohladi ali pregreje. vendar to najbrž ni edini pogoj obolenja. Vsakdo se lahke sam prepriča, da pogosto oboli za prehladno boleznijo, nahodom, hripo ali angino, ne da bi vedel, kdaj se je prehladil, spominja se pa. da je prišel v stik z bolnim človekom. Mogoče je torej obolenje za prehladno boleznijo brez prehlajenja. Zaščitna sredstva Vsekakor je zelo potrebno, da se varujemo kolikor mogoče nalezljivega obolenja, ter da se ne družimo brez potrebe z bolnimi ljudmi. Prva zapoved bi pa morala biti, da bi bolniki ne silili med .juJi ter ne trosili bolezenskih kali. Sleherni sicer ne more estati doma zaradi »nedolžnega« nahoda, zarad: lažje influence ali angme, a nikomur izmed njih bi vendar ne bilo treba okuževati gledatiških dvoran, kina, se po vsej sili vc žiti na natlačenemu tramvaju ter kihati in pljuvati povsod na cestah }n v gostilnah. Ce že bolniki ne morejo ostati v postelji ter morajo zahajali redno v službo, naj bi se vsaj vračali naravnost iz službe domov in naj bi ne tiščali cd doma tudi v prostih urah. Tega pa ni mogoče doseči, zato se pač morajo zdravi sami varovati ' kolikor mogoče prehladnih obolenj. Ko vse kiha in kašlja naj bi se Izogibali prostorov, kjer se zbirajo ljudje v množicah, v zabaviščih in drugje. Pa tudi na tramvaj bi se naj ne tlačili ob hudi gneči. Pcznamo pa tudi nekatera zaščitna sredstva proti prehladnem boleznim. Nekateri hvalijo ta sredstva, drugi druga, a večina ljudi se sploh ne varuje. Zdravniki priporočajo, naj bi si zjutraj, preden grem0 od doma, usta in zebe še posebno dobro umivali in izpirali ter grgral;, in s:cer z raztopino hipermanganskega kalija — tako da je voda malo rdeča — ah z dvoodstotno raztopino vodikovega dioksida. če se že ne moremo izogniti množice ljudi in ne epustitj vožnje na tramvaju, vsaj ne odpirajmo preveč ust in ne govorimo. če hočemo biti posebno previdni, je prav, da si zakrivamo usta s čistim robcem. Usta si moramo izplakniti tudi pred obedom, če zahajamo v gostilno, je najbolje, da imamo svoj kozarec in jedilno orodje. Varujmo* se zlasti piti iz kozarca, ki so ga že uporabljali drugi! — Prav je seveda tudi, da se dobro oblačimo, predvsem pa, da imamo vedno suhe noge Nešteto prehlajenj je treba pripisovati slabi obutvi, če jmamo noge mokre po več ur, se ne moremo navadno otresti prehlajenja, čeprav smo še tako utrjeni. Znaki obolenja Pogosto prehladno bolezen lahko preže-nemo še, čeprav se že kaže j d prvi znaki obolenja. Ko se nas oprimlje nahod nas navadno začne boleti glava. Pred hujšo boleznijo, infiuenco, se pa človek počuti, kakor da so ga premlatili. Utrujen je, zbada ga v prsih, peče ga v grlu, ima težke ude, beli ga v križu in boli ga seveda tud' glava. Včasih colezen preženemo če še začnemo zdraviti takoj ko se nas šele loteva, če utegnete, je najbolje, da takoj ležete, se nap jete dobrega vročega čaja in vzamete tablete ali praške, da se preznojite. Priporočljiv je tudi sok citrone, ki ga pa ne dodamo v vroč čaj, temveč ga pijemo samega. Nekateri zelo hvalijo čebulo, češ da so z njo že večkrat pregnali nahod kakor z jodom ali drugimi sredstvi. Nekateri se pa tudi uspešno branijo prehladnih obolenj s stalnim izpiranjem nosu s slano vodo. Zdravil je mnogo, a navadno nobene ne pomagajo pc-sebno učinkovito, ko se nas bolezen že povsem polasti, čudno se vam bo morda zdelo, da se človeka ne oprime tudi tako lahko prehladna bolezen, če skrbj za redno prebavo. Ob živahnem presnav-Ijanju ostane organizem krepkejši ter uničuje bolezenske klice Dobra prebava je pogosto znr.k čvrstega zdravja. Zelo mnogo je odvisno od prehrane, kako se počutimo 'n kak- smo odporni proti nalezljivim boleznim. Dobra prebava tudi dokazuje, da organizem ne trpi zaradi pomanjkanja vitaminov. O prehladnih boleznih še vedno ne vemo marsičesa. Povzročitelj nahoda je 6e neznan. Epidem;ja hripe, ki je nastopila po svetovni vojni, je bila baje posledica po- Kude posledice prehlada Prehlajenje navadnL omalovažujemo, čeprav pogosto zapuščajo hude poSiedice Prehlajenje je večkrat začetek hujših bolezni. Prehladna bolezen izčrpa odporno silo organizma, da se ga tem laže loti hujša bolezen: pogosto je posreden vzrok Pljučnice, jetike ali druge smrtne bolezn. če se med prehladenjern ne zdravimo, se navadno kmalu potem zopet prehladimo Posamezni ljudje nalezejo nahod skoraj vsak mesec pozimi Bolehajo po 11 dni; tretji teden so še slabotni, četrti teden se jih pa bolezen zopet polasti z vso silo. Kljub temu je potrebna zlasti, če obolimo mnogi pravijo, da prehladnim boleznim ni treba pripisovati posebne pozornosti V resnici je nemogoče, da bi zaradi prehla«-da opustili vsi delo ter ostali v postelji, ker bi sicer zaradi tega morali pozimi ustaviti vse življenje Toda, če bi se varovali z večjo resnostjo lažjih prehladnih bolezni, bi najbrž ne nastopale epidemije influence in bi angina ne zahtevala toliko žrtev. Tudi angino nekateri prištevajo med lažja obolenja in ostajajo na nogah bolni. Večkrat se je že zgodilo, da je kdo »nenadno« umrl, ker se ni zdravil, ko ga je mučila angina cele tedne; nastopne so »komplikacije« m navidez zdravega človeka je bolezen pobrala Marsikdo se pa tudi zdravi, a ne pravilno; pretirano zdravljenje je lahko prav šKodljivo kakor če se bolnik sploh ne zmt-m za bolezen Tako nekateri mislijo, da tnoi» bolnik ko se mu jed najbolj studi čem več jesti tei tlačijo vanj jedi in razne piis^e. !"speh tega pitanja je, da bolnik dob* še večje vročico ter da se mu orebava še delj časa ne uredi Zato je najbolje, da se bolnk v Z3četku posti, dokler mu jed ne z.aene dišati. 1 Iflf ita K osnutku zakona o obdavčenju samcev in zakoncev ferez strok Poročali smo že o osnutku novega bolgarskega zakona, po katerem bodo obdavčeni samci in zakonci brez otrok. Osnutek je bil že predložen sobranju in kaže. da misli bolgarsko notranje ministrstvo povsem resno. Minister bo odločno nastopil proti omiPenju poedinih določb novega zakona Motil bi se. kdor bi mislil, da se širi med širokimi sloji bol-j garskega naroda za tako zvano »belo kugo«, ali da ie vedno več zakoncev, ki nočejo imeti otrok Bolgariia je agrarna država in nieno prebivalstvo pripada večinoma kmečkemu stanu. Med kmetovalci so večinoma mali kmetje, navezani na lastne delovne moči. Bolgarski narod je ostal zdrav in vidi še vedno v potomstvu jamstvo za lepšo bodočnost. Kakor v Italiji se kaže tudi v Bolgariji globoka ljubezen do otrok v izredno skrbni in nežni vzgoji. Pogosto gre vzgoja celo predaleč in zaide v razvajanje. Če navzlic temu statis-ika kaže. da je štel bolgarski narod sredi 19. stoletja 4 milijone duš. in da bi moralo biti zdaj po naravnem prirastku Bolgarov 16 milijonov, v resnici jih ie pa samo 8 milijonov, je to na eni strani odpor v nekaterih slojih proti potomstvu, na drugi pa še bolj posledica ogromnih človeških žrtev, ki jih je morala Bolgarija prinesti v zadnjih vojnah. Vendar pa vse kaže. da je zakon o obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok nujno potreben, saj bo in mora utrditi v bolgarskem narodu zavest in spoznanje, da srečne Bolg^riie ne more biti brez zdravega in številnega potomstva. Zakon prinaša na eni strani gmotne koristi družinam, ki imaio mnogo otrok, na drugi strani pa nalaga precej občutne gmotne žrtve samcem in zakoncem brez otrok. V dobrem poznavanju ljudske duše se osnu+ek zakona oz-ra na znano bolgarsko varčnost in jo v oolni meri upošteva. Tudi najzagrizeneiši bolgarski samec bo rad stopil pred oltar ko bo izračunal. da lahko s tem precej prihrani. Bolgarskemu zakonskemu paru brez otrok bo laže storiti sklep glede posinovljenca V Znanost je sicer že globoko prodrla v razne naravne pojave, vendar pa krije narava v sebi še vse polno zagonetk. Ena taka zagonetka so izvestne snovi v živem organizmu, ki je težko pojasniti njih izvor. V človeškem in žavilskem telesu so malone vsi ali vsaj večina doslej znanih elementov, ne samo ogljik, kalcij, železo itd. temveč tudi zlato, platina, 'in osiuum. Kako pa pridejo kovine v organizem? Ali jih sprejema s hrano, in zopet izloča? To pojasnilo ne drži) kajti v človeški hrani ni vseh teh snovi, in ona je zelo različna, kakor so pač kraji in ljulje sami. In vendar je sestavljen organizem Evropcev iz enakih delov, kakor Kitajcev, zamorcev, Papuancev itd. pa tudi opic. Naj omenimo še en tak primer, če položimo na primeren kraj določeno množino mikrobov, se slednji razmnožuje pri temperaturi 37° v 48 urah tisočkrat. Ti novi mikrobi vsebujejo prvotnim lastne sestavne dele v enakih množinah. Če je v prvi kulturi tisočinka miligrama železa, najdemo po 48 urah v nji en miligram železa. Od kod ta prirastek na železu? Tam, kjer so se mikrobi razmnoževali, ga ni bilo, v stekleni epruveti tudi ne. In še en zagoneten primer. Tla gozda Fontainebleau pri Parizu so iz peska in peščenca torej iz čistega silicija, v katerem ni nobenih sestavnih delov. Drevesa v tem gozdu in druge rastline pa ne kažejo nobene izpremembe v primeri z rastlinami istih vrst, rastočimi drugod. Tudi v drevesih iz tega gozda ne manjka noben element. iz deževnice ti sestavni deli ne morejo priti, kajti v nji so poleg kisika in vodika le neznatni sledovi poedinih snovi kakor ogljikova kislina, amonijak, kuhinjska sol in solitrova kislina. Taki in podobni pojavi bi človeka lahko privedli na misel, da ni res, da bi iz nič ne moglo nič nastati. Bolgarija je pridelala 2239ooo.ooo litrov vina Trošarinska uprava v Sofiji je zbrala točne podatke o letošnjem vinskem pridelku v Bolgariji. Največ vina se pridela v Bolgariji okrog Suhindola. Letos je pridelala Bolgarija okrog 220 milijonov litrov vina. Na nedavno zaključenih trgovinskih pogajanjih med Nemčijo 'in Bolagrijo je bilo sklenjeno, da bo izvozila Bolgarija od letošnjega pridelka v Nemčijo 50 milijonov litrov vina. ali pohčerienke. če se bo zavedal, da pomeni to obenem znatno davčno olajšavo. Tu je treba omeniti, da je vprašanje adoptiranih otrok v Bolgariji že dolga leta dobro urejeno. V mnogih državnih dečiih domovih, katerim na čelu je Evdokin dom v Sofiji, skrbe za nezakonske matere in otroke, poleg tega pa nudijo ti domovi in posebni državni uradi omogočajo zakoncem brez otrok, ki bi hoteli adoptirati tuje otroke, iz ljudsko higijenskega vidika brezhibno izbiro. In prav te možnosti se zakonci brez otrok zadnje čase v veliki meri poslužujejo. Poznavalci razmer pravijo. da je to v prvi vrsti posledica bolgarske zakonodaje v pogledu preskrbe, ki upošteva najbolj otroke. Nobenega dvoma ni, da bo sobranje osnutek zakona o obdavčenju samcev in zakoncev brez otrok odobrilo, morda z nekaterimi nebistvenimi izpremembami. S tem pa bo Bolgariji zajamčena bodočnost v pogledu naraščaja in ne bo se ji več treba bati nazadovanja števila porodov ter iz tega izvirajočih kvarnih posledic. V neki Inki Južne Italije: natovarjanje materijala za Severno Afriko Rumunija brez nezaposlenih V poročilu ministrstva javnih del za lansko leto je tudi ugotovitev, da Rumunija zdaj nima več nezaposlenih. Lani v marcu jih je imela še 2077, letos v novembru pa samo še 167. Zdaj so nezaposleni sploh črtani iz uradnih statistik. Za srečno Turčijo Ob otvoritvi 13. tedna varčevanja v Tur_ čiji je govoril ministrski prezident Sarad-zoglu, ki je dejal med drugim; Glavni cilj naše republike je v pravem pomenu besede ustanoviti trdno Turčijo, če hočemo doseči ta cilj, so potrebni zlasti na gospodarskem polju veliki napori. Turška mlalina, dika in ponos države, krije v svojih rokah tajne zmage na gospodarskem polju. Ta skriv_ nost je skrivnost narodne sloge. Pot, ki jo moramo ubrati, je pot narodnega turškega gospodarstva. Ministrski predsednik se je dotaknil potem turške zunanje politike rekoč: Politika naše nevtralnosti, ki se po vsem svetu tako visoko ceni, je bila mogoča samo po zaslugi naše narodne sloge. Ata_ turk je hotel ustanoviti srečno in ponosno Turčijo in ismet Inonii dela za ustanovitev srečne in ponosne Turčije. Zato sta Ata_ turkova želja in delo Ismeta Inčiniija sinovom Turčije najsvetejši ukaz. Slovaško šolstvo Bratislavska mestna občina je določila letos za šolstvo v občinskem proračunu 10.2 milijona kron. Za prihodnje leto je določenih za šolstvo 11.2 milijona krom Mestna občina nosi stroške za 21 slovaških, 11 nemških in 5 madžarskih učnih šol ter za 9 slovaških, 3 nemške in 1 madžarsko meščansko šolo. Poleg tega vzdržuje 5 slovaških, 3 nemške in 1 madžarski otroški vrtec. K tem izdatkom za šolstvo se pridružujejo še izdatki za zdravstvo v šolah, ki bodo znašali v prihodnjem letu 3.9 milijonov kron. Evidenca zidov na Madžarskem Madžarski ministrski odbor za obravnavanje židovskega vprašanja je sklenil, da se mora vsak žid., ki izvršuje svoj poklic, ne glede na starost in spol, prijaviti v 15 dneh židovski centrali ali pa njenim podružnicam. Vsi židje morajo vložiti prošnje za izvrševanje poklica za drugo polletje tekočega leta. Centrala bo prošnje pregledala in jih izročila posebnim odborom. Ti bodo zbrali vse potrebne podatke in jih predložili centrali, šele potem bo padla odločitev o Židih in njihovih poklicih. To delo mora biti končano do 15. januarja leta 1943. ovni Koieaar sadjarja m vrtnarj O^atirja in svetuje nam, kaj in kako moramo opraviti v sadovnjaka in na zelenjadnem vrtu v posameznih mesecih — Nasveti za december in januar Ljubljana, 18. decembra. Zamisel delovnega koledarja je srečna; koledar je kakor ura, ki nas neprestano opominja, da čas hiti ter ima vrednost le. če ga izkoristimo za delo. Delovni koledar je smotrni delovni načrt; v njem je delo razdeljeno kakor zahteva čas, da bi nič n-2 opustili in ne zamudili. Potreben je tudi izkušenim delavcem, ki so sicer že vpreže-ni neprestano v kolesnicah dela, da ne morejo iztiriti, kajti koledar lahko tudi v tem primeru primerjamo z uro; sicer vemo, kako teče čas, vendar čutimo od časa do časa potrebo, da pogledamo na uro. Najbrž b' bili delovni koledarji potrebni še za marsikatero stroke, ne le za sadjarje in »-rt-narje, kakršnega je zdaj izdala Tiskovna zadruga pod naslovom »Delovni koledar za vrt in sadovnjak«. Podobni koledar izdaja Kmetijska družba, a namenjen kmetom, ne predvsem sadjarjem in vrtnarjem. Dc-lovm koledar, ki ga je sestavil sadjarski stro-kovnjak Andrej Skulj za sadjarje in vrtnarje, bo pa posebno uporaben za meščane, ki se udejstvujejo na svojih vrtovih. Nedvomno ga bodo jemali v roke s pridom vse leto. Ta koledar ne potrebuje drurje^a koledarskega dela kakor na mesece razdeljene nasvete, kaj in kako naj delata sadjar in vrtnar. Na 20. straneh je zgoščeno toliko koristnih ter poučnih navodil kakor bj jih našli le v debeli knjigi. Vsa navodila so pa lahko razumljiva in res strokovna, zato pač smemo pričakovati, da bo koledar dosegel popoln uspeh. T;sk je lep, papir dober ter trpežen, tako da ima koledar trajno vrednost, ne le enoletno. (Tisk Narodne tiskarne.) Delo na vrtu decembra Kot primer, kaj vsebuje Skuljev koledar, je tudi dobro ilustriran da še slike izpopolnjujejo ter pojasnjujejo navodila, posnemamo naslednje nasvete za delo vrtnarja in sadjarja decembra in januarja. — čeprav nastopa zima in so pospravljeni pridelki z vrta, zelenjadar vendar ni nastopil počitnic. Kaj delamo še decembra na vrtovh? Ob ugodnem vremenu gnojimo in globoko prekopavamo grede. Ob toplih in sončnih dneh zračimo v zasipnicah in toplih gredah vzimljeno zelenjavo, zlasti endivijo. V stavkah vzimljeni ohrovt, rdeče zelje in por pokrijemo s smrekovimi vejami, če nastopi oster mraz. Najbolje je pa zelenjav shranjena pod snegom. Da lahko pozimi nabiramo motovileč izpod snega ali ko močno zmrzuje, ga tudi pokrijemo s smrekovimi vejami, črni koren pa pokrijemo s kompostom ali preperelim gnojem. — Ko zaradi neugodnega vremena ne moremo delati na vrtu. čistimo nabrana semena, pregledamo stare zaloge in določimo, katera semena bo treba naročiti. Delo sadjarja decembra V sadovnjaku ob ugodnem vremenu sna-žimo drevje. Na osnaženo drevje obesimo valilnice, da se jih duplarji čim prej navadijo in vanje vselijo. Z rodvitnih in zdravih dreves režemo cepiče in jih zakopljemo na senčnih gredah Nadaljujemo z gnojenjem s hlevskim gnojem in kompostom, pa tudi z gnojnico, ki ji dodamo superfosfata, kalijeve soli, kajnita ali pepela. Kopljemo tudi jame za pomladno saditev drevja. Skrbimo za potrebni gnoj. prekopati 1e treba kompost in ga zaliti z gnojnico. 2° zdaj je treba skrbeti, da bomo založeni tudi z umetnimi gnojili; zato jih naročamo že de- cembra. če nam sneg ustavi delo v sadovnjaku. ured;mo sadjarsko in vrtnarsko orodje. Pregledamo sadne škropilnica, naročimo škropiva za zimsko in tudi poletno škropljenje, da ne bo spomladi sitnosti m zamude, če še nismo zavarovali drevja pred zajcem, je treba to storiti takoj. Ob koncu meseca pa lahko poberemo z debel lepljive pasove in jih sežgemo. — Ob hudem mrazu, ko ni snega, namečeiro na vzimljene vrtnice listja ali prsti, na občutljive trajnice pa listja ali komposta. — Tudi v h!šj bodo našli dovolj dela. čc gojimo sobne rastline jim moramo zlasti oo-zimi posvečati veliko pozornost. Moramo jih zmerno zalivati in skrbeti, da imajo svež zrak, a varovati posebno pred prepihom. Listnate rastMne moramo večkrat poškropiti s prestano vodo, da speremo prah. V lončkih rahljamo prst. Dobro vko-reničene hjacinte in druge čebulnice postavimo na svetel in zmerno topel orostor. — Zanemariti pa tudi ne smemo v kleti vzimljene zelenjave. Moramo jo večkrat pregledati in ob talem vremenu prostor prezračiti. Sadje naj bo v temi, da nočasi dozoreva, če začne veneti, zavijemo sadove posamezno v papir in jih vložimo v zaboj ali drugo prmerno posodo. Pomaga pa tudi, če prezračimo shrambo ob viažnem vremenu če je shramba vlažna, jo pa moramo zračiti ob suhem vremenu. Nrgnito sadje je treba odstranjevati sproti in že zaradi tegf ga je treba pogosto pregledovati. Tudi prihodnji mesec dovolj dela Tudi prihodnji zimski mesec bodo imeli sadjarji in vrtnarji dovolj dela. če jih bo vreme oviralo pri delu v sadovnjaku, bodo r.ašli še vedno kaj dela v hiši. Predvsem je treba temeljito popraviti sadjarske m vrtnarsko orodje, da ga bomo lahko spomladi takoj vzeli v roke. Nabrusimo ce-pilne nože, škarje in žage. Preglejmo, ali so dobro nasajene lopate, vile, motike. Po potrebi je treba brusiti tudi to orodje in namažemo ga z vazelinom ali oljem, da ne bo rjavelo. Preizkusimo sadne škropilnice, če delujejo pravilno, in jih namažemo s strojnim oljem. Vedeti moramo, da mraz škoduje medi, zato meramo škropilnice hraniti v prortoriji. kjer ne zmrzuje. Kuhamo tudi cep lno smolo; raztopljen^ smrekovo smolo precedimo skozi staro platno ali vrečevino. Vsakemu litru očiščene smole dodamo 10 dkg voska ali prav toliko loja. Preden se začne smola trditi, dolije-mo vsakemu litru smole osminko špirita, če bi bila pretrda, io moramo ponovno raztopiti in doleti še toliko špirita, da bo dobro mazava. — Ko sneži ali hudo zmrzuje, zlasti, če drevje pokriva srenj, trosimo na krmilnice konopljimo ali laneno seme, seme sončnic, pa tudj neslano maščobo, a nikdar kruhovih drobtin ali slane maščobe. Ob talem in toplem vremenu ne polagamo krme; ptice si jo naj iščejo same, da bodo uničevale sadne in vrtne škodljivce, če še nismo obesili valilnice, je treba to storiti januarja čim prej, da se jih bodo ptice privadile in se vselile v nje. Dela na vrtu januarja čim dopušča januarja vreme, popravimo vrtno ograjo, obrežemo seči, stare in razrasle pomladimo, okopljemo jn po potrebi ----------- jim pognojimo. Urejujemo in utrjujemo preperelim g vrtne poti. — Na zelenjadnem vrtu ob ta- I potaknjence. lem vremenu, če je zemlja dovolj suha, gnojimo in prekopavamo zemljo (delamo praho), če tega nismo naredili že prej. Vse prazne grede naj prezimijo v prahi, da mraz zemljo zrahlja in uniči škodljivce. — Preudarimo, kam bomo sejali m sadili salto, kapusnice, paradižnike, kumare in buče. Grede za te pridelke je treba posebno dobro pognojiti. Grede za korenje, pe-teršilj partinak, česen, šaloto, čebulo in por gnojimo le z dobro preperelim gnojem; še boljši je kompost. Grahu in fižolu ne gnojimo, če je bila zemlja gnojna prejšnje leto. če pa že gnojimo, mora biti gnoj preležan ali pa gnojimo s kompostom. Tudi umetna gnojila so priporočljiva. Iz toplih gred izmečemo prst in gnoj, če tega ni;?ino naredili že prej. Da nam prst preveč ne zmrzne, jo potrosimo z gnojem ali pokrijemo s slamo ali z Ustjem. V prazne tople grede namečemo listja, da ne zmrzne zemlja na dnu in okrog tople grede. Na listje bomo naložili spomladi gnoj. Delo v sadovnjaku januarja Izkopavamo suho, staro, hirajoče sadno drevje. Kopljemo jame za saditev mladih dreves in pripravljamo kole. Naročimo sadno drevje. — Redčimo pregoste vrhove, izrezujemo suhe polomljene, bolne in v vyh rastoče veje. Večje rane zamažemo s ce-pilno smolo ali vsaj z dobro predelano ilovico. Izrezujemo v živo z vej in debel raka, rane pa zamažemo z lesnim katranom ali vsaj s 30 do 50 odst. karbolinejem, in sicer na mlajšem drevju s šibkejšim, na starejšim z močnejšim. — Proti raku in smoljenu gnojimo drevju z živim apnom. Na 1000 m2 ga potrosimo 30 do 40 kg. Prav v živo moramo izrezati omelo, rane pa zamazati. Z debel in vej porežemo vodne poganjke ali roparje, če odganjajo tudi iz koicnin ali iz debla tik zemlje, zemljo odgrnemo odrežemo poganjke v živo in potrosimo živega apna ali tobačnega prahu. da uničimo krvavko, ki kaj raia prez> muje na korenjači in koreninah. Če sneg načesne kakšno vejo, jo trdno privežemo v prejšnjo lego, zamažemo s cepilno smolo in trdno povijemo z vrečevino. Obveza naj ostane na mestu do poletja. — Pri obrezovanju in snaženju nabran debelejši les porabimo za kurivo, drobiž, lubje, lišaj, mah in suho, po moniliji uničeno sadje ter razne zapredke, pa tudi po škrlupu napadeno listje sežgemo, da uničimo zalege sadnih škodljivcev in trose glivičnih boieznL — Mlademu drevju potrosimo kolobarje s preperelim gnojem ah kompostom. — Starejšemu drevju, ki rase na travnatem svetu, gnojimo pod kapom z gnojnico, ki ji dodamo na 14R) litrov nekaj kg superfosfa- ta in dvakr&t toliko pepela, če napravimo v zemljo jamice, bo gnojenje več zaleglo. — Z zdravih in rodvitnih dreves režemo cepiče in jih zagrebemo v senčno gredo, najbolje na severno stran. Za precepljanje določenemu sadnemu drevju porežemo veje, pustimo pa za pedenj daljše; pravilno j-ih bomo prirezali pri cepljenju. — Ob talem vremenu razredčimo in pomladimo grmiče ribeza in kosmulj, iz malinjakov pa izrežemo lanski les Obrezujemo in po-mlajamo tudi leipotično grr ličje. Spomladi cvetoče grme obrezujemo S?le po cre";'u. Ob hudem, br^^of-r-r rr.r?*n r kri erao občutljive tv.vnic? Trate nstro-smo s Ft??emo Dmbsse zanimivosti Severni Jeleni umirajo od glada. V mnogih krajih Laponske je nastopil Cez noč tako oster mraz, da je sneg prevlečen z debelo ledeno skorjo. Tropi severnih jelenov zaradi tega ne dobijo več hrane m umirajo v množicah. Ljudstvo je prosilo pristojna oblastva za pomoč in ta so dala na razpolago tovorne avtomobile, s katerimi bodo severne jelene in njih pastirje prepeljali proti jugu. Nov potres v Turčiji. Iz Ankare poročajo, da je obiskal Anatolijo nov hud potres, ki je poškodoval mesta Ordu, Šivaš, Kastamuni, Bafra, Tokat, Fatsa in Kajsari. Mesto Erba je v razvalinah. Po dosedanjih podatkih je zahteval potres 600 mrtvih, novejše ugotovitve pravijo celo, da jih je 1300. V zadnjih treh letih je bilo zaradi potresa na turškem ozemlju 40.000 človeških žrtev. Velik požar v Salamanki. V Salaman-ki je požar uničil poslopje ondotne zveze katoliških agrarcev. Zgoreli sta dve veliki hiši. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je ogromna. Milijoni v skrinjicah za dragulje. V znanem pariškem hotelu Drouot so doživeli senzacionalen teden, kakršnih ni bilo niti pred vojno. Začel se je z dražbanjem bisernega koljeja za ogromno vsoto 4 in pol milijona frankov. Nekaj dni pozneje so dražili zbirko lepotičja, kjer je neka ovratnica z 98 briljanti dosegla bajno ceno 4,800.000 frankov, briljantni prstan pa je bil prodan za 1,100.000 frankov. Za zaključek tedna je napetost dosegla višek z draženjem dr. Viaujeve zbirke umetnin modernih slikarjev. Neka Cezanneova pokrajina je bila prodana za fantastično ceno 5 in pol milijona frankov. Mnoge slike in risbe Corota in Degasa pa so prekoračile milijonsko in dvomilijonsko vrednost u Drogerija „SP0RT" Stritarjeva ulica 6 □ LJUBLJANA □ p želi cenj. odjemalcem vesele božične □ R praznike in srečno novo leto DGnmaDDncDDaaaDDaajuuLJULiLiuD o t ♦ t ♦ *> TvriHca DMGO S€HWAB LJUBLJANA Ulica 3. maja 7 nnr j imnr peg rrxTTTTTTT-Mnnrinro 3 IVAN ŽELEZNIKAR □ □ manufakturna trgovina Q LJUBLJANA □ Marijin trg 3 □ moco3X]mniDocoxoDno[X]nmna nnnrrririnnn! k iih n« n a a ruma a n a u u B □ n □ □ □ □ □ □ VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI CENJENIM ODJEMALCEM H. RAZNOŽNIK UVOZ STROJEV LUBIANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ PRAŽAKOVA 8/1 □ □n:xiaDGarjiJumLjjuuuijLHjmiDaaDi _UJljQ □ □ □ □ □ □ □ □ IVANKA In PETER GERŽINIČ želita VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO svojcem, prijateljem ln znancem li □ □ □ □ □ □ □ Jl!L JiJUUUUUUUmmLJUlJmDODLLJLIlJDl 111 ■■ 111 ■■■■■■■■■■1■■■■■■■■11 u Vesele božične praznika in srečno y novo leto vam 2eU g Egidij šušter&č M sobosllkarstvo _ LI i-i □ Stanovanje: StrossmayerJeva njica 10 m □ Delavnica: Breg št 14 — telef. 31-01 □ □____R inimmiooimmmmEOL! I □ □ □□□□□□□□□i Vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto želim vsem □ □ gostom, prijateljem in znancem. — ~~ P Istim se še za nadaljnji obisk naj- D topleje priporočam — TONE HUČ gostilna LJUBLJANA Vegova ulica 10 uoDDDmiiicnniEDCECinnm I □ □ □ □ □ □ □ □ p EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST Q | Tvrdka (&/&(£4t Liubliana, Prešernova ulica 44 H ' " ' iefl vsem svojim cenj. strankam g vesele božične praznike in mnogo sreče v Novem letu 1943 Istočasno £eH opozoriti cenjene Interesente na lepa novoletna darila, kakor tudi kasnejše nabavke ter da si vedno pred nakupom neobvezno ogledajo izložbe s veliko izbiro v poslovnih prostorih PREŠERNOVA ULICA 44. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČEN BOŽIČ želi vsem cenj. odjemalcem »MERKUR" tvorni ca mila in kemičnih proizvodov □ LJUBLJANA, Stari trg 17, tel. 39-77 □ B □ O □ S PISALNI STROJI: SEŠTEVALNI STROJI: »ANITA« toaletno milo □ fiuUUUUULJJUUIJODDDDDDDDCDaaX3L PRODA SE Velika in visoka lz železobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Blelwei-sova cesta št. 6, H. nadstropje. H <0 GRAMOFONI IN PLOŠČE: NALIVNA PERESA: »EVEREST« SERVIS 3LAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE | IN SREČNO NOVO LETO 2ELI H l s Znamke »EVEREST« izdelani iz prvovrstnega matertjala, že poznani kot najboljši zaradi svoje kvalitete ter moderne, elegantne zunanjosti. (Večletna garancija.) »ALFA EVEREST« sestavljeni na najnovejši osnovi modernih računskih strojev s najpopolnejšo tastaturo. Izredno potrebni za večja podjetja, ker seštevajo in odštevajo hitro m natančno ter imajo kontrolni trak. Zaradi nizke cene ln vsestranske zmožnosti so ti stroji priporočljivi tudi fa-gwy*^n kot register dnevne blagajne. Velika izbira prvovrstnih gramofonskih aparatov, vseh vrst gramofonskih plošč svetovnih znamk. »Telefunken«, »Odeon« Itd. ter velika izbira gramofonskih igei najboljših kvalitet, ki dajo iz boren ton ter vam ne pokvarijo plošč. Pravkar prispela nova pošiljka plošč, pohitite, dokler še traja zaloga in izbira. Od najcenejših za dijake do najdražjih svetovnih znamk »Parker«, »Mont blane«, »Pelikan«, »Zemax«, »Everest« itd. Za vsa pri nas kupljena nalivna peresa jamčimo. Ogled in preizkušnja neobvezna. — Cene smerne! je specialen, najmoderneje urejen laboratorij, strokovna precizna delavnica, ki vam hitro in zanesljivo dobro ter po najnižji dnevni ceni popravi: pisalne in računske stroje, gramofone, register blagajne, nalivna peresa itd. Za vsa Izvršena dela prevzame jamstvo. Na zalogi vsi rezervni deli za vsa popravila zgoraj navedenih predmetov znamk. Za vsa večja popravila zahtevajte v naprej proračun od »EVEREST« Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje v prošlem letu vsem našim strankam ter se priporočamo cenjenemu občinstvu in zagotavljamo, da bomo tudi v Novem letu cenjene stranke postregli strokovno in pozorno v polno zadovoljstvo. Prešernova 44 ft EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST £ LJUBUflh fti P flSflZOJh E S OTj Č 11 IK REZKALNE SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE IN DRUGE STROJE izbranih konstrukcij — dobavlja i iz tukajšnjega skladišča ali tovarn j J GUSTAV LEVIČAR - LJUBLJANA, j j Medvedova 14. □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n n □ □ □ □ □ BLAGOSLOVLJEN IN ZADOVOLJEN B O 2 I Č TER SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1943 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM WOLFOVA ULICA ST. 14 — MIKLOŠIČEVA fcESTA (NASPROTI UNIONA JULLJUULJUUUUUUUL^ VESELE B02IČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO □ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Fran Lončar § Strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, ™ avtomatično brušenje žag ^ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 43 B KRZNO! Damski tn otroški plašči, krzno ca obšive in žepe, mufl, ovratniki Ltd. pri L. ROT, krznarstvo Ljubljana, Mestni trg St« 5 C» £»■ I. aSa Aa LOBUČARNA PAJ 2 ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE B02IČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1943 * RUDOLF PAJK, LJUBLJANA. | SV. PETRA CESTA 38 — MIKLOŠIČEVA CESTA 14 t COMPAGN1A ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGRI-COLE — DRU2BA ZA IZVOZ en UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN orgamsmo economico della Jonfederazlone Fascista del Commerclantl per ti commercio coll estero delle sementi e bulbi Ja destinarsi alla semina agri-eola. VI fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo aH 'im portazlone ed airesportazione. Per inform azioni seri vere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino s inozemstvom * semeni m gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firm«, ki se bavijo s uvozom tn iz vosom. Po pojasnila pišite na: C. E. I. s. A. — Via Altabella 11 — Bologna Uspešno oglaševanje le v »Jutru« P. CL Wodehonaet 58 PODJETNI ITii moriš tlgen romaš »Aha!« je dejal Chimp in globoko zasopel. »Ali zdaj vidite, kako in kaj?« je tesnobno vprašal lord Tilbury. »Pomislil sem, da bi bilo treba fanta skrbno nadzorovati. Nemara sem se po krivici vznemiril. Nemara da se »ljubezen kakor jo vi imenujete, ne bo tolikanj razrasla, da bi ga zapeljala v ženitev, a vendar ne bom miren, dokler mu ne spravim v hišo izvrstnega .zasledovalca', ki bo opazoval njegovo početje in mi vsak dan poročal o njem.« »To zadevo vzamem kar jaz v roke!« je slovesno vzkliknil Chimp. »Imenitno! In ste mi porok, da porabite v ta namen najboljšega človeka, ki ga imate?« »Te reči ne zaupam nikomur izmed svojega osebja. Niti Wilbrahamu ali Donahueju ne. Sam se je polotim.« »Kar preprijazni ste, gospod Adair,« je rekel lord Tilbury, ki se mu je Chimpova vnema na moč prilegala. »Samo v veselje mi bo,« je Chimp odvrnil. »Evo, s tem sva pri jedru,« je nadaljeval njegovo lordstvo. »Kaj menite, kako bi se mogli kar najbolj naravno vriniti v to hišo?« »Nič lažjega. Kot hlapec za hišna dela...« »Hlapec za hišna dela?« »V predmestjih je pri hiši zmerom potreba hlapca. Človeka, ki opravija težja dela in ki ga lahko rabite za vse, kar nanese. Čujte zdaj moj načrt. Rekli bi temu mladeniču, da sem bil nekoč pri vas v službi in da bi mu, ker veste, da sem zdaj brez posla, šteli v osebno uslugo, če bi me mogel porabiti v svoji hiši. Prepričan sem, da vam pojde na limanico. Niti na misel mu ne bo prišlo, da bi se uprl vaši želji... »Res je,« je odgovoril lord Tilbury. »Res je. A treba bo, da se nekoliko preoblečete,« je nadaljeval in se ozrl po elegantni, čeprav kričeči obleki, ki jo je imel Chimp ta mah na sebi. »Zastran tega ne skrbite. Za svojo vlogo se bom znal pripraviti.« »In kakšno ime si boste vzdeli ? Pod pravim menda ne mislite nastopiti.« »V podobnih primerih se zmerom pišem Twist,« je Chimp odkritosrčno priznal. . »Twist, a? Izvrstno. Torej velja. Zglasite se čez kake pol ure pri meni v pisarni.« »Zanesljivo!« »Zelo sem vam hvaležen, gospod Adair,« je rekel njegovo lordstvo in vstal. »Ni za kaj.« je Chimp ljubeznivo odvrnil. »Ni za kaj! O tem nikar ne govoriva. Veselje je docela moje.« * * * Ko so ga poklicali v ravnateljevo pisarno, je Sam z nemajhnim samozadovoljstvom čital beležko, ki jo je bil napisal za prihodnjo številko »Home Com-paniona«. Beležka je bila podpisana od »naše stalne sodelavke, tete Izabele« in je med drugim vsebovala dragocen nasvet neki »Preplašeni«, stanujoči v Gornjem Sydenhamu, ki je zadnje čase opažal, da se ji zaročenec čudno ohlaja. Pravkar je s precejšnjim zadoščenjem (kakor običajno pisci že natisnjenih člankov) premišljeval o čistoči svojega sloga in nepremagljivi doslednosti svojih izvajanj, ko je zazvoni) telefon in mu naznanil željo lorda Tilburyja, naj neutegoma pride v njegovo pisarno. Podvizal se je k vrhovnemu poveljniku, a kakor hitro je zaprl vrata za seboj, je opazil v sobi razen njegovega lordstva še možaka z navoščenimi brki in vse prej kot simpatičnim obrazom. »Hejo, Shotter,« je rekel njegovo lordstvo. Nastal je molk. Lord Tilbury, ki se je z eno roko opiral na področnik svojega naslanjača, drugo pa je držal v izrezu telovnika, je nalikoval tistim stricem izza dni kraljice Viktorije, kadar so se posadili za fotografa. Možak si je vihal navoščene brke. Sam je vprašujoče begal z očmi od lorda Tilburyja k tem brkom in nazaj. Zlepa ni pomnil brkov, ki bi mu bili manj všeč od teh. »Čujte, Shotter,« je nazadnje izpregovoril njegovo lordstvo, »poklical sem vas, da vam predstavim tega vrlega človeka, ki se piše Twist in je bil svoje dni pri meni v službi.« »Kot hlapec za vsa hišna dela,« se je drznil pripomniti lastnik zoprnih brkov. »Kot hlapec za vsa hišna dela,« je rekel njegovo lordstvo. »Nu — in?« je vprašal Sam. »Ta mah je brezposeln,« je odgovoril lord Tft- bury. Sam je premeril gospoda Twista od glave do nog in v mislih priznal, da so londonski delodajalci možje zdravega razuma. »Jaz nimam ničesar, kar bi mn lahko ponudil,« je nadaljeval njegovo lordstvo, »pa mi je prišlo na misel, da bi ga lahko zaposlili vi v svojem novem domu.« »Jaz?« je osuplo vprašal Sam. »V posebno uslugo bi vam prištel,« je nadaljeval njegovo lordstvo in pokroviteljsko zamahnil z roko, »če bi hoteli vzeti tega poštenjaka v službo. Razumeli boste, da mi je hudo, ko vidim starega in zvestega služabnika brez zaslužka,« Chimp Twist se ni bil zmotil v svojem pričakovanju. Slo je za uslugo, ki je Sam ni mogel zlahka odbiti. »Oh, nu... če je tako,« je rekel s težkim srcem. »Izvrstno!« je nadaljeval njegovo lordstvo. »Videli boste, dragi Shotter, da bo znal najti v hiši in na vrtu kup malenkosti, v katerih se bo lahko izkazal koristnega.« »Lahko bi umival psico,« je v hipnem navdah-njenju predložil Sam. Amyjine kopeli so bile namreč v vili »Mon Repos« vprašanje življenjskega pomena. »Točno!« je odvrnil njegovo lordstva »Pa todB drva vam bo cepil in opravljal pota za vas.« »Nekaj pa takoj povem,« je rekel Sam, ld je a čedalje večjo mržnjo ogledoval novega pomočnika. »Te brke si mora obriti.« i«* —---- -- > - ■ —--t Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Val s Ljubljani