ni Rijavec: »Vsa plesišča
rimorskem so bila polna!«
10 zanimivosti o italijanski divi
Tednik za Savinjsko regijo / št. 37 / Leto 76 / 16. september 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
NAŠA TEMA
Sporne prakse v
razpuščenem sistemu str. 12-13
AKTUALNO
Vse več razredov v karanteni
str. 3


Letos Mos spet v živo
Potem ko so po več kot pol stoletja obiskovalci lani prvič Mos lahko obiskali le s pomočjo spleta, letos na celjskem sejmišču spet
vlada prava sejemska mrzlica. Priprave na sejem so bile letos drugačne kot prejšnja leta, je povedal Robert Otorepec, izvršni
direktor družbe Celjski sejem: »Rutine je bilo nekoliko manj, vznemirjenja nekoliko več. Mnogi razstavljavci so z odločitvijo,
ali se udeležiti sejma ali ne, čakali do zadnjega trenutka, ker niso vedeli, kakšni bodo sredi septembra ukrepi zaradi covida.
Skratka, počutimo se, kot da bi sejem pripravljali prvič.«
Foto: Andraž Purg – GrupA
KULTURA
INTERVJU
Matej Vranič, avtor filma
Divja Slovenija str. 26-27
CELJE
Medlog in Špica varnejša
pred poplavami str. 7
S čudežno srajco do
boljšega sveta str. 11
2
AKTUALNO
Št. 37, 16. september 2021
ZADETKI
»Serviser je na štedilniku v
desetih minutah zamenjal
tesnilo … Zaračunal mi je
95 evrov. Cena se mi zdi
previsoka. Počutim se ogo-
ljufano. Nimam namena
kakorkoli ukrepati, rada bi
pa druge opozorila, da so
bolj previdni kot sem bila
jaz.«
86-letna ženska, ki želi
ostati anonimna
»Namen razstave je obi-
skovalce popeljati skozi
čas in jim s pomočjo izbra-
nih malih gospodinjskih
aparatov prikazati njihov
razvoj od začetka delova-
nja tovarne do današnjih
dni.«
Boštjan Gorjup, direktor
BSH Hišni aparati Nazarje
Kaj se bo zgodilo v ZD Celje
»Če ne spoštuješ narave,
tudi ljudi ne ceniš. Smo v
začaranem krogu, da vsak
misli le nase.«
Matej Vranič, naravoslovni
fotograf, snemalec in režiser
»Ugotovila sem, da šola
sploh ni tako slaba. Iz
kuhinje vedno zelo lepo
diši. Všeč so mi tudi lepo
okrašene stene, kjer sem
videla veliko mojih portre-
tov. Veliko je stvari v šoli,
ki so mi všeč, ampak k
pouku pa ne hodim, ker že
vse znam.«
Pika Nogavička, junakinja
Pikinega festivala
»Izjemno smo veseli dvoj-
ne zmage na ekipnem
državnem prvenstvu, ki je
Kladivar že dolgo, dolgo
ni dosegel. Gre za velik
uspeh. Nastopili so naši
najboljši atleti, prav vsi so
se zelo potrudili.«
Stane Rozman, predse-
dnik AD Kladivar Celje

26
15

»Upam, da ne bomo
krčili storitev«
Zdravstveni dom Celje zaradi poslabšanja epidemi-
oloških razmer še ni okrnil delovanja svojih storitev,
zaenkrat deluje enako kot med poletjem. Covidne
bolnike in bolnike, pri katerih obstaja sum okužbe,
ekipe družinskih zdravnikov obravnavajo v posebnih
zabojnikih pred zdravstvenim domom. Tam opravijo
pregled, odvzem krvi in testiranje. Nujna pa sta še
vedno naročanje in ustrezno triažiranje vseh, ki pri-
hajajo v zdravstveni dom.


SIMONA ŠOLINIČ
»Če bomo morali zaradi
večjega števila okužb z no-
vim koronavirusom še več
zaposlenih preusmeriti na
covidna delovišča, potem
bomo morali zdravstvene
programe izvajati selektiv-
no,« pravi strokovni direktor
Zdravstvenega doma Celje
Marko Drešček. Na vpraša-
nje, kaj to pomeni, odgovarja,
da se bo poznalo najprej pri
družinskih zdravnikih, ki so
v »prvi bojni liniji«. Te bi tako
morali dodatno razporediti še
v covidne ambulante, na te-
stiranje in cepljenje.
»Morda bomo morali dru-
žinske ambulante združevati,
zagotovo se bo kdaj zgodilo,
da bo kakšna ambulanta za-
prta ali da bo zdravnika nado-
meščal drug zdravnik,« pravi
Drešček. Glede na morebitno
odločbo zdravstvenega mi-
nistrstva bi se lahko zgodilo
tudi, da bodo prekinili pre-
ventivne programe. »Klinične
programe bomo zmanjševali
le na podlagi odredbe mini-
strstva za zdravje, torej enako
kot lani, ko so bile na podlagi
navodil ministrstva vse sto-
ritve – razen tistih s stopnjo
nujno in zelo hitro – preki-
njene. Upam, da se to ne bo
zgodilo,« pojasnjuje strokov-
ni direktor.
Po podatkih zdravniške
zbornice je proti covidu-19
cepljenih 89,4 odstotka od
skupno 3.571 zdravnikov v
Sloveniji. Najvišjo preceplje-
nost zaposlenih dosegata
Bolnišnica Topolšica, kjer
so cepljeni vsi zdravniki, ter
Splošna bolnišnica Celje, kjer
je cepljenih 99,4 odstotka
zdravnikov. V Zdravstvenem
domu Celje so prav tako za-
Šdto. v3o7l,j 1n6i .ssešptetevmilobmer2z0ap2o1 sle-

NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje
razpisuje delovno mesto:
ODGOVORNI UREDNIK NOVEGA TEDNIKA
Od vas pričakujemo:
VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri,
najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju novinarstva,
poznavanje področne zakonodaje in procesa dela v uredništvu,
organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti,
sposobnost timskega delovanja, obvladovanje stresnih situacij,
inovativnost, proaktivnost, ciljna usmerjenost, sposobnost samostojnega projektnega dela,
znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina),
vozniški izpit B-kategorije.
Nudimo zaposlitev do 4 let z možnostjo podaljšanja in s poizkusnim delom 6 mesecev.
Kandidati morajo k prijavi priložiti vsebinsko zasnovo časopisa.
Pisne prijave sprejemamo do 24. septembra 2021 na naslov:
NT&RC, d. o. o. (za razpis), Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali po e-pošti: razpis@nt-rc.si.
nih, ki so se odločili za ceplje-
nje, pravi strokovni direktor
Marko Drešček.
V ZD Celje je doslej ce-
pljenih 80 odstotkov vseh
zaposlenih. Najvišji delež
cepljenih je trenutno med
zdravniki (97 odstotkov),
med diplomiranimi medicin-
skimi sestrami je 89 odstot-
kov cepljenih, med srednji-
mi medicinskimi sestrami
72 odstotkov, med ostalim
Zdravstveni dom Celje je letos svojo
ekipo okrepil z dvema družinskima
zdravnikoma, do konca leta pričakujejo
še eno zaposlitev zdravnika družinske
medicine. A kot pravijo v vodstvu, gre le za
popolnitev primanjkljaja teh zaposlenih.X
zdravstvenim kadrom 78
odstotkov, med tehničnim
kadrom 79 odstotkov in med
pomožnim nemedicinskim
kadrom 36 odstotkov.
V ZD Celje so se cepili s ce-
pivi Pfizer Biontech, Moder-
na, Astrazeneca in Janssen.
Zaradi stranskih učinkov ce-
pljenja niso imeli večjih izpa-
dov zaposlenih iz delovnega
procesa.
Foto. SHERPA
Št. 37, 16. september 2021
AKTUALNO
3
CELJE – V karanteni vsak teden nekaj razredov
Še vedno bolje kot zaprte šole
V šolah se v teh dneh število učencev in dijakov
nenehno spreminja, saj je dovolj, da je en otrok po-
zitiven pri testiranju na okužbo s koronavirusom in
se zato cel razred znajde v karanteni. Iz te so seveda
izvzeti tisti, ki so covid preboleli ali so se cepili. To je
zagotovo bolje, kot če bi zaprli vse šole, ugotavljajo
tako učitelji kot starši. Ob začetku šolskega leta so
imele nekatere šole težave, ker jim je v okrožnicah
ministrstvo okvirno sporočilo, kaj je treba storiti ob
pozitivnem rezultatu testiranja otroka ali zaposlene-
ga, za vsa nadaljnja navodila pa so morale prebirati
smernice NIJZ.
TATJANA CVIRN
Tako se je dogajalo tudi kaj
takšnega, kar se po logiki naj
ne bi, na primer sklic roditelj-
skega sestanka v šoli za star-
še otrok, ki so v karanteni …
Na naše vprašanje NIJZ, ali
je to po njihovem mnenju v
redu, je bila v odgovoru le
povezava na spletno stran z
navodili, ki so zelo splošna.
Tudi ponoči in ob
koncih tedna
Ukrepanje v vrtcu ali šoli se
začne po pozitivnem rezulta-
tu potrditvenega testa s PCR-
-metodo. Kot pravi vodja ak-
tiva celjskih osnovnošolskih
ravnateljev Marijana Kolen-
ko, ravnateljica OŠ Lava, so
Od ponedeljka je v šolah za opravljanje dela pogoj PCT
mogoče izpolniti tudi s samotestiranjem. Celjske osnovne
šole so skupaj naročile teste in jih zagotovile zaposlenim,
ki tako kot v srednjih šolah to samotestiranje izvajajo na
delovnem mestu. Zanimivo, da takšen način izpolnjevanja
pogoja PCT zadošča za ure pouka v razredu, ne pa tudi za
nekajminutni obisk pošte ali banke, za kar je treba opraviti
hitri ali PCR-test in ga seveda plačati.
v šolah v tem času že osvojili
postopek, kako razred poslati
v karanteno. Učitelji ne gredo
v karanteno, razen če so oku-
ženi. V treh celjskih osnovnih
šolah v torek niso imeli no-
benega oddelka v karanteni,
ostale šole pa po dva do tri.
»Včasih lahko šele zvečer
sporočimo staršem, da mo-
rajo otroci ostati doma, ker
prihajajo potrditve s testiranj
pozno. Težava je tudi, ko star-
ši konec tedna obvestijo rav-
natelja ali učitelja, da je otrok
zbolel, saj takrat ni nikogar na
NIJZ, da bi lahko svetoval. Ta-
krat se moramo ravnatelji od-
ločiti sami. Staršem pošljemo
prvo informacijo o karanteni
Zaradi karantene se
mora vse več otrok
za deset dni pre-
seliti pred domače
računalnike in se
šolati na daljavo.
(Foto: LKK)
in jim priporočimo, naj spo-
štujejo pravila in naj otroci ne
hodijo okrog, četudi z NIJZ
ne dobijo nadaljnjih navodil.
Verjetno ne uspejo vsi dobi-
ti napotkov, ker je primerov
preveč,« sklepa Kolenkova.
NIJZ odredi začetek in konec
desetdnevne karantene, s tem
da šole oskrbijo NIJZ z vsemi
podatki. Nadaljnjih postopkov
šole ne spremljajo, izkušnje
staršev pa kažejo, da jih lah-
ko na domu v času karantene
obišče zdravstvena inšpekcija.
Po kakšnem ključu izbirajo,
koga bodo preverjali? Kaj, če
bi bili otroci sami doma in po
navodilih staršev ne bi odprli
vrat tujim osebam? Odgovora
na to vprašanje nam inšpekci-
ja še ni posredovala.
Zaposleni, ki imajo otro-
ka v vrtcu ali v prvih petih
razredih OŠ, so lahko v času
otrokove karantene odsotni
z delovnega mesta in drža-
va povrne delodajalcu iz-
plačano nadomestilo plače,
ki znaša 80 odstotkov plače
zadnjih treh mesecev.
Za otroke, ki jim je odreje-
na karantena, organizira šola
deset dni pouka na daljavo.
Kot pravi Kolenkova, želijo
v šoli zagotoviti pouk tistim,
ki so covid preboleli ali so
Iztok Leskovar: »V Celju dobro obvladujemo razmere, dijaki se v
glavnem držijo navodil, starši tudi. Pisem z grožnjami, ki smo jih
prejemali, trenutno ni več.«
bili cepljeni, da ne bi ostajali
doma. Vse to prinaša veliko
logističnih težav.
Pouk za tiste doma
in v šoli?
V celjskih srednjih šolah
po podatkih s ponedeljko-
vega sestanka ravnateljev
razmere niso alarmantne,
saj okuženih ni veliko. »Raz-
mere se dnevno spreminjajo,
a v minulih dneh smo imeli
v karanteni štiri do šest od-
delkov, kar je približno 180
otrok. V dijaškem domu ima-
mo nekaj dijakov, ki so jih
šole poslale v karanteno,«
pravi Iztok Leskovar, rav-
natelj Srednje šole za gostin-
stvo in turizem Celje. »Navo-
dila v takšnih primerih so, a
se lahko stvari zapletejo, saj
je treba vsak primer reševati
posebej,« meni in dodaja, da
to pomeni tudi več dela za
šole, ki morajo NIJZ pošilja-
ti podatke, da lahko odreja
karantene.
Največja težava pri tem je,
kako izvajati pouk v času, ko
so nekateri dijaki iz enega ra-
zreda v karanteni, drugi, ki
so bolezen že preboleli ali
bili cepljeni, pa so lahko v
šoli, a je izvedba takega po-
uka zahtevna in so se zato
vsi šolajo na daljavo. »O tem
smo se pred dnevi pogovar-
jali ravnatelji, ki razumemo
nezadovoljstvo staršev, ki
imajo cepljene dijake in zato
pričakujejo pouk v razredu.
Šole nimamo tehnične opre-
me, da bi lahko na tako ime-
novan hibridni način zago-
tovile kakovosten pouk. To
pomeni, da bi učitelj pouk
izvajal v učilnici tako, da bi
predaval prisotnim in da bi
ga lahko enako kakovostno
spremljali tudi tisti doma.
Ker v šolah nimamo ustre-
znih tehničnih pripomočk-
ov, to ni mogoče. Šole bomo
naredile vse, da bodo otroci
dobili kakovosten pouk tudi
v času karantene,« poudarja
sogovornik.
Pandemija je šolski
primer medicine v
izrednih razmerah
Na udaru so bili centri za
socialno delo
»Bližnjic ni, pripraviti se moramo na če-
trti val epidemije. Zaprli bomo del elektiv-
nih ordinacij za vse dejavnosti, priložnost
bomo dali življenjsko ogroženim bolni-
kom,« pravi strokovni direktor Splošne
bolnišnice Celje Radko Komadina. Ob tem
dodaja, da so ortopedi – ki razmišljajo celo
o odpovedi, ker je njihov oddelek znova
na udaru zaradi slabega epidemiološkega
stanja – res stisnjeni v kot, a so v enakem
položaju kot drugi zdravniki v bolnišnici.
Spomnimo, da so bolnišnični ortopedi jav-
nost obvestili o tem, da bo bolnišnica še do-
datno ponovno zmanjšala ortopedsko dejav-
nost tako v operativnem kot v ambulantnem
delu zaradi slabega epidemiološkega stanja.
To narekuje omejitev dela na določenih od-
delkih in v ambulantah, saj bodo potrebni
prostori za oskrbo covidnih bolnikov.
»Na takšen način so naši bolniki z orto-
pedskimi težavami ponovno prikrajšani in
postavljeni v podrejen položaj glede na ostale
bolnike znotraj regije in širše. Na ortopediji
imamo eno najdaljših čakalnih dob in nika-
kor ni dopustno, da se ta doba še podaljša.
Trenutno na ortopedski pregled čaka 1.672
bolnikov, čakalne dobe za stopnjo nujnosti
zelo hitro so v povprečju ponovno daljše od
sto dni,« pravi Marko Mihelak, dr. med.,
specialist ortopedske kirurgije in predstojnik
oddelka za ortopedijo in športne poškodbe v
celjski bolnišnici.
Tudi poslovna direktorica bolnišnice Mar-
gareta Guček Zakošek pravi, da je stiska
zdravnikov vedno večja: »Razumem stisko
ortopedov in ostalih zdravnikov, ki zaradi
epidemije in omejitev ne morejo zdraviti
bolnikov v celoti. Zaradi povečanja števila
covidnih bolnikov je okrnjeno tudi skrajše-
vanje čakalnih vrst.« Ob tem dodaja, da je
bil program dela res okrnjen, a so v bolni-
šnici dosegali visok odstotek opravljenih
zdravstvenih storitev, celo višji v primerjavi
z ostalimi bolnišnicami. Vodstvo tudi zago-
tavlja, da programa ortopedije ne zapirajo,
krčijo le obseg njenega dela.
V celjski bolnišnici je infekcijski oddelek
že popolnoma zaseden s covidnimi bolniki.
To pomeni, da so ostale infekcijske bolnike
premestili na vse ostale oddelke, da jim lahko
nudijo ustrezno oskrbo. Do jutri morajo v
bolnišnici število intenzivnih postelj povečati
na 11. »Poleg tega v bolnišnici primanjkuje
kar 51 medicinskih sester,« pravi Komadina
in dodaja, da je ta teden organizirana tudi
največja mobilizacija slovenskih bolnišnic.
Komadina ob tem opozarja, da v zdrav-
niških vrstah opozarjajo, da je v družbi
premalo poudarjena vzporedna škoda, ki
jo povzroča epidemija. Torej zaradi covidnih
bolnikov obravnavajo manj ostalih bolnikov:
»Pandemija je šolski primer medicine v iz-
rednih razmerah.«
SŠol
Računsko sodišče je iz-
vedlo revizijo, da bi preve-
rilo, ali je bilo ministrstvo
za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti
med letoma 2014 in 2019
učinkovito pri zagotavlja-
nju informacijske podpore
delovanju centrov za soci-
alno delo. Ocenilo ga je kot
delno učinkovito. Takšna
revizija je zelo pomembna,
še posebej ker so bili centri
v tem času podvrženi reor-
ganizaciji, a tudi zato, ker
so bili v prvi vrsti deležni
kritik pri določenih stori-
tvah za svoje uporabnike.
Revizija zdaj kaže, da je
bil vzrok za nekatere teža-
ve pri izvajanju pravic iz
javnih sredstev tudi v in-
formacijski podpori, ki jo
je zagotavljalo ministrstvo
za delo.
»Za nami je težko obdobje,
saj smo centri za socialno
delo prešli na nov informa-
cijski sistem. Pred tem je
bilo kar nekaj priprav ravno
na področju podpore. Vse to
je prineslo kar nekaj težav,
vendar smo bili kritikam
uporabnikov izpostavljeni
predvsem centri za socialno

delo. Reševali smo težave za-
radi prepoznih odločb, ki so
bile pomanjkljive, posledično
je bilo več pritožb, ki smo jih
morali nujno reševati. Mini-
strstvo je bilo s pritožbami
zasuto in jih pravočasno tudi
ni moglo rešiti, v prvi bojni
vrsti pa smo bili centri. To se-
veda ni vplivalo na motivacijo
za delo, a je vplivalo na delov-
ni proces,« pravi direktorica
Centra za socialno delo Celje
Olga Bezenšek Lalić. Doda-
ja, da ne glede na to ocenjuje
delo centrov kot uspešno in
da je informatizacija njihove-
ga dela prinesla tudi številne
izboljšave za uporabnike sto-
ritev.
Na vrhunec četrtega vala
epidemije se ne pripravljajo
samo zdravstvene ustanove,
ampak tudi socialne, ki se
največkrat srečujejo s posle-
dicami epidemije in stiskami,
ki jih ta prinaša v družbi. Po
preteklih valovih epidemije
so se stiske zelo povečale,
zato je enako mogoče pri-
čakovati tudi v prihodnjem
obdobju, pravi Bezenšek
Lalićeva: »Po zatišju vedno
ugotovimo, po vsakem valu
epidemije, da pride do izbru-
ha zadev, ki so bile skrite in
neprijavljene. Vedno več je
nasilja in vedno več ljudi je v
stiski. Izbruhnejo nesoglasja
v družini in med vrstniki. Pri-
šlo je do porasta teh primerov
in bojimo se, da bo ta porast
še večji v prihodnjem času.«
Centri za socialno delo in nji-
hove enote so med poletjem
normalno delovali, tudi zdaj
– ob poslabšanju epidemio-
loških razmer – enote cen-
trov ostajajo za uporabnike
odprte, a ob PCT-pogoju. Ob
tem še vedno veljajo strogi
zaščitni ukrepi za prepreče-
vanje prenosa okužbe z no-
vim koronavirusom za vse,
ki prihajajo fizično v centre
zaradi njegovih storitev.
SŠol
4
GOSPODARSTVO
Št. 37, 16. september 2021
Z družbo pooblaščenko Tomaž Subotič, Anton Franulič in družba Storkom okrepili svoj vpliv v podjetju Štore Steel
Nova ponudba za prevzem
štorskega Železarja
Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, družba
Storkom in njen direktor Anton Franulič so objavili
namero o prevzemu družbe pooblaščenke Železar
Štore. Ta je z 20-odstotnim deležem druga največja
lastnica družbe Štore Steel. delnice ima tudi v pod-
jetjih Itro in Unior. Vsi trije prevzemniki so že zdaj
večinski lastniki družbe pooblaščenke. Njihov delež
že presega 85 odstotkov, zato so v skladu z zakono-
dajo dolžni objaviti prevzemno ponudbo.
JANJA INTIHAR
Tomaž Subotič, Anton Fra-
nulič in družba Storkom so
prvo prevzemno ponudbo ob-
javili spomladi 2019. Takrat je
bil med prevzemniki tudi Mar-
jan Mačkošek, nekdanji gene-
ralni direktor štorske jeklarne,
ki je, kot je razvidno iz javno
dostopnih podatkov, letos svoj
malo več kot 11-odstotni delež
prodal. Po naših informacijah
naj bi ga kupil Subotič. Prvo
prevzemno ponudbo je spreje-
lo 70 delničarjev, ki so bili ime-
tniki 4,6 odstotka vseh delnic
Železarja. Prevzemniki, ki so
za delnico ponudili 4,82 evra,
so takrat svoj lastniški delež
povečali na 64,4 odstotka. Po
prevzemu so – z izjemo Mačk-
oška – svoj delež še povečevali,
tako da zdaj znaša že malo več
kot 85 odstotkov. Največ del-
nic, približno 46 odstotkov,
ima Tomaž Subotič, približno
30 odstotkov delnic je v lasti
družbe Storkom, 10 odstotkov
jih ima Anton Franulič, ki je
tudi solastnik Storkoma in di-
rektor Železarja.
Število delničarjev
se krči od leta 2017
Ob prvem prevzemu so ve-
činski lastniki Železarja želeli
pridobiti še preostalih 40 od-
stotkov delnic, ki jih je imelo
približno 500 malih delničar-
jev. Ti so delnice pridobili
tako, da so v družbo poobla-
ščenko vložili svoje certifikate
in neizplačane plače.
Na začetku je bilo malih
delničarjev skoraj 3.500, nji-
hovo število se je najbolj skr-
čilo po letu 2017. Največ del-
nic je odkupil Tomaž Subotič,
ki je v Železarja vstopil leta
2016, ko je od borzno-posre-
dniške družbe Ilirika odkupil
približno 10-odstotni delež.
Nato je svoj delež z odkupi
delnic malih delničarjev začel
povečevati.
Bodo svoj lastniški
delež še povečali?
Prevzemniki z izidom prve
prevzemne ponudbe niso bili
najbolj zadovoljni. Kot so ta-
krat dejali, je bil skromen od-
ziv posledica opozorila Vse-
slovenskega združenja malih
delničarjev, da je prevzemna
cena prenizka. Združenje je
namreč le nekaj dni po objavi
prevzemne ponudbe malim
delničarjem Železarja sporo-
čilo, naj bodo pri prodaji pre-
udarni, ker je po njegovem
mnenju prevzemna cena iz-
razito nizka in bistveno odsto-
pa od vrednosti premoženja
družbe. Po njegovih izračunih
naj bi bil sorazmerni kapital
lastniških deležev treh najve-
čjih naložb Železarja bistveno
višji od zneskov, po katerih je
te naložbe knjižila družba Že-
lezar. Razlika naj bi znašala
12,45 evra na delnico. Ob tem
so prevzemniki poudarjali,
da je ponujena cena realna in
celo nekoliko višja od zadnje
izračunane knjigovodske vre-
dnosti delnice.
Koliko bodo zdaj ponudili
za delnico, bo znano najka-
sneje v tridesetih dneh, ko
bodo objavili prevzemno po-
nudbo. Sicer pa to, kot tudi
dejstvo, koliko malih delni-
čarjev se bo tokrat odločilo
za prodajo, najbrž niti ne bo
pomembno, saj so ponudbo
objavili zato, da bodo zado-
stili zakonskim zahtevam.
Lani zmanjšali
osnovni kapital
Na lanski seji skupščine so
delničarji Železarja sprejeli
sklep o zmanjšanju osnovne-
ga kapitala družbe. Železar
Štore je zato svoj osnovni ka-
pital zmanjšal s 3,9 milijona
evrov na 2,4 milijona evrov,
torej za 1,5 milijona evrov. Po
zmanjšanju osnovnega kapi-
tala se število delnic posame-
znega lastnika ni spremenilo,
zmanjšala se je vrednost del-
nice. Na račun zmanjšanja
osnovnega kapitala je vsak
delničar za eno delnico dobil
1,55 evra. Glede na takratno
lastništvo je največ denarja
dobil Tomaž Subotič, njegov
malo manj kot 32-odstotni
delež mu je prinesel 478 tisoč
evrov. Približno trideset tiso-
čakov manj je dobilo podje-
tje Storkom, ki je bilo lastnik
malo več kot 29 odstotkov
delnic, tretji največji delničar
Marjan Mačkošek, ki je imel
v lasti 12 odstotkov delnic, je
dobil 178 tisoč evrov.
Družba pooblaščenka sama
ustvari zelo malo prihodkov
od prodaje, lani so na primer
znašali le okrog 17.500 evrov.
Največji vir njenih prihodkov
so dividende, ki jih kot del-
ničarka dobi od družb Štore
Steel, Itro in Unior. Letos tega
denarja skoraj ni, saj sta tako
štorska jeklarna kot Unior
lansko poslovno leto konča-
la z izgubo.
Bodo šmarski Vitli najboljši tudi v državi?
Podjetje Pišek – Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah se kot
letošnja najbolj uspešna gazela savinjsko-zasavske regije
poteguje tudi za naziv zlate slovenske gazele. Časopisna
hiša Dnevnik, ki v sodelovanju z regionalnimi gospodarski-
mi zbornicami vodi projekt Slovenska gazela, bo najboljša
tri hitro rastoča podjetja v državi razglasila prihodnji me-
sec, ko bodo končani vsi regionalni izbori.
V dosedanji dvajsetletni najboljše tri v državi, nekateri
zgodovini izbora najboljših
slovenskih gazel se je kar de-
Švte. t3z6m, 9a.gsoevpatlecmevbevr2sa0v2in1jsko-
-zasavski regiji uvrstilo med
celo večkrat. Zlate gazele so že
bili Engrotuš, Dat-Con s Polze-
le, KLS z Ljubnega, Dewesoft
iz Trbovelj, Skaza iz Velenja in
KMETIJSKA ZADRUGA
POLZELA, z. o. o.
Malteška cesta 52, 3313 POLZELA
Skladno s 50. členom zadružnih pravil
Kmetijske zadruge Polzela
razpisujemo delovno mesto
direktorja zadruge
za mandatno dobo 4 let
Tehnos iz Žalca. Zaradi takšne-
ga uspeha je regija že dobila
naziv »gazela med regijami«.t
V družbi Dun&Bradstreet
so pripravili analizo uspešno-
sti poslovanja podjetij v regiji
v preteklem poslovnem letu
in ugotovili, da so finalisti sa-
vinjsko-zasavske regije lani
med vsemi regijskimi finalisti
lani ustvarili 26 odstotkov ce-
lotnih prihodkov, zaposlovali
30 odstotkov vseh zaposlenih
ter imeli 27 odstotkov vseh
sredstev. Regijski zmagovalci
so tudi zelo dobičkonosni. Nji-
hov dobiček na zaposlenega je
za kar 8.544 evrov višji, kot je
povprečje v celotnem gospo-
darstvu, za malo več kot 12.000
evrov je višja tudi dodana vre-
dnost na zaposlenega. Regijski
finalisti so tudi manj zadolženi
v primerjavi s povprečjem osta-
lih letošnjih regijskih finalistov
in tudi s povprečjem slovenske-
ga gospodarstva.
JI, foto: arhiv DNEVNIK
(Matjaž Rušt)
Šmarsko podjetje Pišek – Vitli Krpan, ki ga je ustanovil in ga še vedno tudi vodi Franc Pišek (na sredini), se
poteguje za najboljšo gazelo v državi. Letos sta bili za najboljše hitro rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji
nominirani tudi družbi Chipolo, kjer je direktor Primož Zelenšek (levo), in Hermi iz Celja, ki jo vodi Miran Rauter.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	višja ali visokošolska izobrazba agronomske, ekonomske
ali druge ustrezne smeri
-	pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
pri vodenju podjetja ali drugih vodilnih delovnih mestih
-	organizacijske in komercialne strokovne sposobnosti
Kandidati za direktorja zadruge morajo poleg dokazil o
izpolnjevanju pogojev in kratkega življenjepisa predložiti
tudi razvojni program zadruge.
Naša pričakovanja: samoiniciativnost, prodornost,
komercialne izkušnje, komunikativnost, znanje vsaj enega
tujega jezika ter obvladovanje računalniških programov
(excel, word).
Ponujamo: samostojno, raznoliko delo v majhnem kolektivu.
Prijave sprejemamo do 15. 10. 2021 od dneva
objavljenega razpisa, izključno v kuverti, po pošti,
s pripisom »razpis za direktorja« na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA, z. o. o.
Malteška cesta 52
Upravni odbor zadruge (tel.031/554-402)
3313 POLZELA
ZMAGO JELINČIČ – Bili smo v vili, ki jo je iztrgal iz krempljev bivše
soproge Monike
TINA HEFERLE – Janša je pokazal, kakšen je obraz njegove politike
MARJAN DIKAUČIČ – Pravosodni minister v preiskavi
Afera – Nepotizem pri zaposlovanju na Agenciji
za kmetijske trge
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Št. 37, 16. september 2021
AKTUALNO
5
Vlada na obisku v Savinjski regiji
Resnost obljub bo pokazal čas
Vlada Republike Slovenije je v ponedeljek in torek
obiskala Savinjsko regijo, ki je po površini četrta naj-
večja in po številu prebivalcev tretja največja regija v
Sloveniji. Glede večine statističnih podatkov je nekje
na sredini. Ministri in državni sekretarji so se mudili
v občinah od Solčave in vse tja do Podčetrtka. Obisk
so zaključili v torek zvečer, ko so se udeležili javne
tribune, na kateri so spregovorili o razvoju in per-
spektivah Savinjske regije.
ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK
Predsednik vlade Janez Jan-
ša je že v ponedeljek obiskal
podjetje Vial Automation iz
Gotovelj pri Žalcu, kjer se je
srečal z vodstvom podjetja in
si ogledal proizvodnjo. Vod-
stvo podjetja je spregovorilo
predvsem o poslovanju v času
epidemije, pri čemer je pred-
stavilo aktualne razmere na
trgu dobrin. Prav tako se je
dotaknilo črpanja evropskih
sredstev in birokratskih ovir,
ki zavirajo podjetništvo in
inovacije.
Po programu je predsednik
vlade v torek obiskal še Obči-
no Zreče, Mestno občino Ve-
lenje, Mestno občino Celje in
tamkajšnjo škofijo. Na kratko
si je ogledal tudi knjigarno
Celjske Mohorjeve družbe,
kamor je v torek na hitro zavil
tudi minister za delo, druži-
no, socialne zadeve in enake
možnosti Janez Cigler Kralj.
Ta je sicer ob obisku Savinjske
regije več pozornosti posvetil
obisku Varstveno-delovnega
centra Velenje, kjer se je z vod-
stvom pogovarjal o razvoju in
prostorski širitvi centra v Mo-
zirju in Velenju. Obiskal je še
domova v Laškem in Štorah ter
v Celju Dom sv. Jožefa. Glavna
tema ministrovega obiska v ob-
čini Braslovče je bila usklaje-
vanje načrtov in aktivnosti za
sprejem občinskih prostorskih
načrtov za izgradnjo Centra za
starejše v Šmatevžu na obmo-
čju, kjer je bil predviden lesno-
-predelovalni center.
Med hmeljarji in
mlekarji
Tudi minister za infrastruk-
turo Jernej Vrtovec se je med
obiskom v Savinjski regiji mu-
dil v občini Braslovče. Skupaj
z braslovškim županom To-
mažem Žoharjem, taborskim
»Starih okoljskih bremen je v Celjski kotlini žal veliko in njihova sanacija bo trajala dolgo časa. Naša odgovornost
je, da ljudem omogočimo normalne, zdrave življenjske razmere,« je ob obisku Občine Šmarje pri Jelšah dejal
okoljski minister Andrej Vizjak. (Foto: TS)
županom Markom Semprimo-
žnikom in poslancem Aleksan-
drom Reberškom si je ogledal
obnovo državne ceste med
Šentrupertom in Vranskim.
Kmetijski minister dr. Jože
Podgoršek je v Drešinji vasi
pri Žalcu obiskal hmeljarsko
kmetijo družine Oset. Sreča-
nja so se udeležili tudi pred-
stavniki Združenja hmeljarjev
Slovenije. V pogovoru so se
dotaknili stanja na področju
hmeljarstva, obvladovanja ra-
znih bolezni ter prilagajanja
na podnebne spremembe in
druge odprte zadeve. Minister
Podgoršek je skupaj z mini-
strom za digitalizacijo Markom
Borisom Andrijaničem obiskal
še Mlekarno Celeia v Petrov-
čah, kjer je zaposlenih dvesto
delavcev in je danes največja
zadružna mlekarna v sloven-
ski lasti.
Z novima
policijskima
postajama
Minister za notranje zadeve
Aleš Hojs se je srečal z vod-
stvom in policisti Policijske
uprave Celje, obiskal je policij-
ske postaje Šentjur, Laško in
Žalec ter se sestal z županoma
Šentjurja in Žalca. Delegacija
si je najprej ogledala jugo-
vzhodni del državne meje in
v nadaljevanju obiska napove-
dala gradnjo novih policijskih
postaj v Šentjurju in Laškem,
kjer bo v vsaki zgradbi prostor
za 35 delovnih mest, ocenjena
vrednost posamične investicije
pa je tri milijone evrov.
V imenu ministrstva za jav-
no upravo je regijo obiskala dr-
žavna sekretarka Urška Ban,
ki se je srečala z načelniki
upravnih enot, županom Žalca
ter s predstavniki nevladnih or-
ganizacij v regiji. Med naložba-
Predsednik vlade Janez Janša je že v ponedeljek obiskal podjetje Vial Automation iz Gotovelj pri Žalcu, kjer se je srečal z vodstvom podjetja in si ogledal
proizvodnjo. (Foto: kabinet predsednika vlade)
mi v regiji, ki sodijo pod okrilje
ministrstva za javno upravo,
lahko v Celju izpostavimo
nakup poslovnih prostorov
v Kidričevi ulici 24b, kamor
bodo do konca letošnjega leta
preseljeni vsi inšpektorati in di-
rekcija za infrastrukturo. Pro-
storske pogoje za uslužbence
in stranke so izboljšali tudi v
prostorih upravnih enot v Žal-
cu in Laškem.
Naložbe v zeleni in
digitalni prehod
Minister za finance Andrej
Šircelj je obiskal podjetje Sim-
bio, Finančni urad Celje, javni
zavod za spodbujanje znano-
sti, tehnologije in inovativno-
sti Tehnopark in še Razvojno
agencijo Savinjske regije. Di-
rektor Simbia Marko Zidan-
šek je dejal, da je v organiziran
odvoz odpadkov vključenih
110 tisoč prebivalcev s Celjske-
ga, letno pa je zbranih 50 tisoč
ton komunalnih odpadkov, ki
jih podjetje odvaža v Regional-
ni center za ravnanje z odpadki
Celje. Minister Šircelj je ob tem
dodal, da bo učinkovito izvaja-
nje načrtov za okrevanje in od-
pornost Slovenijo postavilo na
pot večje konkurenčnosti in da
bomo to dosegli z več naložba-
mi v zeleni in digitalni prehod,
v raziskave in razvoj, v izume
in inovacije.
Prednost sanaciji
okoljskih bremen
Da je na Celjskem treba sa-
nirati veliko starih okoljskih
bremen, je dejal minister za
okolje in prostor Andrej Viz-
jak. Sanacija zemljine okoli
štirih celjskih vrtcev se je
zamaknila za nedoločen čas.
Izvajalec bi moral začeti delati
avgusta, a se po ministrovih
besedah zapleta pri različnih
tehničnih in birokratskih po-
stopkih. »Ne gre za vprašanje
volje ali denarja. Kljub temu
pride do kakšne podrobnosti,
tudi primerno zemljo smo is-
kali dolgo časa. Potrudili se
bomo, da bo delo končano
čim prej.«
Po napovedih Vizjaka so
tik pred začetkom dela na ob-
močju nezakonitega odlagali-
šča odpadkov v Bukovžlaku.
Končana morajo biti do jeseni
prihodnje leto, sicer državi gro-
zijo znatne kazni Evropske ko-
misije. Ministrstvo se ukvarja
tudi z onesnaženo zemljino,
ki je bila odložena ob obnovi
železniške proge.
O poplavni varnosti
in vodooskrbi
Kot pomembne projekte na
Celjskem je Vizjak izpostavil
urejanje vodotokov. Vlada je
po njegovih besedah znatno
povečala sredstva za vzdrže-
vanje vodotokov, za večjo po-
plavno varnost so na voljo tudi
kohezijska sredstva.
Z županom Občine Šmarje
pri Jelšah Matijem Čakšem
je Vizjak govoril o projektih
odvajanja in čiščenja komu-
nalnih voda ter vodooskrbe.
Po ministrovih besedah bodo
lokalne skupnosti denar za to-
vrstne manjše projekte lahko
črpale iz načrta za okrevanje
in odpornost. Razpis zanj naj
bi bil objavljen decembra le-
tos, podpisi pogodb so pred-
videni v prvih mesecih priho-
dnjega leta. »Financirali bomo
zlasti projekte, za katere imajo
investitorji že gradbeno do-
voljenje, in projekte, ki so na
vodovarstvenih območjih ali
na območju Nature 2000,« je
dejal okoljski minister. Občina
Šmarje pri Jelšah bo skušala
sofinanciranje pridobiti za
gradnjo čistilne naprave, ki
bo imela 1.500 populacijskih
enot, nanjo bodo speljane
odpadne vode iz naselij Gro-
belno in Šentvid. Ocenjena in-
vesticijska vrednost omenjene
naprave je štiri milijone evrov.
Vizjak se je dotaknil tudi
prestrukturiranja Šaleške do-
line. Povedal je, da bo treba
zagotoviti nadomestne, okolju
prijazne vire toplote in elek-
trične energije. Dodal je, da je
za prestrukturiranje na voljo
veliko denarja v evropskem
skladu za pravični prehod,
med lastnimi viri je omenil
podnebni sklad. Po njegovem
prepričanju bi bilo treba čim
prej začeti zapirati Premogov-
nik Velenje. Dokončne opusti-
tve rabe premoge pa ne more
biti, dokler ne bomo v Slove-
niji imeli zanesljive oskrbe z
električno energijo ali s toplo-
to. »Termoelektrarne ne more-
mo zapreti in nato razmišljati,
kako bomo pridobili energijo.
Vzporedno je treba zagotoviti
nadomestne vire. To bo trajalo
deset, petnajst ali še več let.
Treba pa je začeti takoj.«
Za boljše življenje
ob meji
Minister za gospodarski ra-
zvoj in tehnologijo Zdravko
Počivalšek je podjetnikom
in Obrtni zbornici Šmarje pri
Jelšah med drugim predstavil
načrt za okrevanje in odpor-
nost ter izrazil svojo željo, da
bi denar, ki bo na voljo v tem
načrtu, čim bolje izkoristili.
Gospodarsko ministrstvo bo
spodbujanju podjetniške de-
javnosti in drugim vsebinam,
kot na primer digitalizaciji,
raziskavam in razvoju, ino-
vacijam in turizmu namenilo
427 milijonov evrov. Čeprav
so plače v Savinjski regiji po
opažanjih gospodarskega mi-
nistra pod slovenskim povpre-
čjem, je minister zadovoljen,
da je tukajšnje gospodarstvo
dobro preživelo covid krizo in
je po njegovih informacijah že
na isti ravni, kot je bilo pred
začetkom epidemije korona-
virusa.
V Rogaški Slatini je pod-
jetnikom in predstavnikom
lokalnih skupnosti predstavil
še program ukrepov za spod-
bujane obmejnih problemskih
območjih. Cilj programa, ki je
še v pripravi, je, da bi ljudje na
obmejnih območjih lahko do-
bili primerno plačano delovno
mesto, da bi si mladi ustvarili
kariero in delovno mesto. Če
tega ne bo, se bodo ljudje še
naprej preseljevali v štiri ali
pet največjih središč v drža-
vi. Po besedah gospodarske-
ga ministra bo program med
drugim omogočal neposredne
denarne spodbude. Prijavite-
lji iz obmejnih problemskih
območij bodo tudi na ostalih
razpisih lahko prejeli dodatne
točke. Pomoč bo široko dosto-
pna in izdatna, je poudaril Po-
čivalšek. In dodal: »Meja bo
branjena le, če bo živa. Sodob-
ne meje se ne branijo z orož-
jem, ampak z ekonomijo.«
Župani obmejnih območij
so na posvetu opozorili, da
razvoj obmejnega območja
med drugim ovira slaba ce-
stna povezava. Izpostavili so
predvsem problematiko gra-
dnje šentjurske in šmarske
obvoznice. Gospodarski mini-
ster je odgovoril, da so obrisi
šentjurske obvoznice vse bolj
konkretni, medtem ko so v
pripravi tudi projekti za ob-
voznico Šmarja. Glede zasto-
jev v bližini mejnih prehodov
v času turistične sezone pa
Počivalšek izboljšanje priča-
kuje s sprejemom Hrvaške v
šengensko območje.
Kmalu nove šole in
telovadnice?
Ministrica za izobraževanje,
znanost in šport Simona Ku-
stec je med drugim obiskala
Šolski center Šentjur, kjer so
ji predstavili potrebo po novi
telovadnici. V občini Šentjur
si je ogledala še dotrajano
Podružnično osnovno šolo
Kalobje, kjer deluje tudi enota
vrtca. Stavba je stara več kot
sto let, trenutno je deležna
obnovitvenih del. Ministrica je
dejala, da bo skupaj z občino
razgrnila projektne načrte in si
prizadevala za boljšo rešitev.
»Vsekakor dajem zavezo, da
bo Kalobje dobilo varen šolski
in vrtčevski prostor,« je pou-
darila.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 37, 16. september 2021
CELJE – Na Krekovem trgu na ogled razstava o začetkih in zgodovini Evropske unije
O dosežkih EU in
evropskih projektih,
ki so spremenili mesto
Potem ko je prepotovala že dobršen del Sloveni-
je in Evrope, je zdaj na ogled tudi v Celju. Razstava
Evropa in Evropejci 1950–2020 – 70 let Schumannove
deklaracije, ki so jo v Mestni občini Celje pripravili v
sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije, izvirno
pa jo je pripravil Zgodovinski arhiv EU v Firencah,
govori o začetkih in nadaljnji zgodovini Evropske
unije. V Celju so jo oplemenitili še z najpomembnej-
šimi projekti, ki jih je Mestna občina Celje uresničila
s pomočjo evropskega denarja in so bistveno vplivali
na večjo kakovost življenja v občini.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Da je Celje lahko ponosno
na veliko stvari – na kulturne
ustvarjalce, vrhunske špor-
tnike, sejemsko dogajanje,
uspešna podjetja s tradicijo,
nadarjene mlade, kulturno in
zgodovinsko dediščino, ure-
jene zelene površine, urejeno
staro mestno jedro in še kaj,
je ob odprtju razstave pouda-
ril podžupan Mestne občine
Celje Vladimir Ljubek. V za-
dnjih 18 letih je Celje lahko
ponosno tudi na številne po-
membne naložbe in projek-
te, ki jih je mesto uresničilo
s pomočjo sredstev Evropske
unije.
Mejniki
je bil za vso Slovenijo in tudi
za Celje velik korak. Pomenil
je pravi preboj v razvoju me-
sta. Kot del evropske družine
smo dobili možnost črpanja
denarja za prepotrebne pro-
jekte. To je bilo v Celju še po-
sebej pomembno tudi zaradi
bremen, ki nam jih je zapusti-
la nekdanja industrija,« je še
dejal celjski podžupan.
Spodbujanje k
razmišljanju
Razstava se nanaša na zgo-
dovino EU in je namenjena
osveščanju o pomembnosti
Schumanove deklaracije v
zgodovini Evropskega pove-
Leta 2004 so v Celju končali
prvi takšen projekt z evrop-
skim denarjem. To je bila gra-
dnja Čistilne naprave Celje.
Podpora Evropske unije je od
takrat na različnih področjih
pripomogla, da se je Celje bi-
stveno spremenilo, kakovost
življenja se je dvignila na
visoko raven. Skrb za okolje
(čistilna naprava, RCERO in
Toplarna Celje), izvedba pro-
tipoplavnih ukrepov in varo-
vanje okolja, posodobitev in
dograditev cestne infrastruk-
ture (Bežigrajska in severna
vezna cesta), urbani razvoj
(obnova starega mestnega je-
dra), skrb za kulturno in zgo-
dovinsko dediščino (obnova
Starega gradu in Knežjega
dvora), trajnostna mobilnost
(kolesarske povezave, Kole-
sce, sistem P&R) … so le ne-
kateri mejniki, ki so bistveno
vplivali na podobo mesta in
bivanje v njem. »Vstop v EU
Za večjo prometno varnost in
kakovostnejše življenje domačinov
CELJE – Prebivalci Košnice pri Celju
so vendarle dočakali začetek prenove
odseka lokalne ceste skozi kraj. Me-
stna občina je namreč začela dela na
710 metrov dolgem odseku lokalne
ceste od križišča z glavno cesto Celje–
Laško do transformatorja pri Sušinu.
Gradbena dela, ocenjena na približno
milijon evrov (denar je občina zagoto-
vila v proračunu), bodo končana pred-
vidoma julija prihodnje leto.
Vozišče na omenjenem odseku je v sla-
bem stanju in preozko. Cesto bodo zato
razširili za meter in pol, tako da bo po
končanih delih omogočeno varno sreče-
vanje vozil. Na celotni trasi bodo zgradili
tudi enostranski pločnik. V sklopu projek-
ta bodo obnovili in dogradili tudi javno
mešano kanalizacijo ter obnovili javni
vodovod, uredili plinovod, javno razsve-
tljavo in telekomunikacijsko omrežje.
»Celoten projekt bomo izvedli v več fa-
Z glasbenimi točkami je odprtje razstave na Krekovem trgu popestrila
zasedba The Šlagers z Gimnazije Celje – Center.
zovanja ter spodbujanju k
razmišljanju o njenem pome-
nu v današnji Evropi in njeni
prihodnosti, je dejal direktor
Arhiva Republike Slovenije
dr. Bojan Cvelfar.
Prvi del razstave je razde-
ljen na pet tematskih sklopov,
katerih vodilo so ključna ge-
sla Schumanove deklaracije
– mir, solidarnost, združeva-
nje, odprtost in sodelovanje.
Drugi del omogoča stik s
posamezniki, ki so bili vklju-
čeni v proces evropskega po-
vezovanja. Predstavlja njihov
pogled na to, kaj pomeni biti
Evropejec danes in kaj je to
pomenilo v preteklosti.
Razstava na celjskem Kre-
kovem trgu je posebna tudi
po tem, da je prvič posta-
vljena na prostem – doslej je
namreč gostovala izključno v
notranjih prostorih. V Celju
je tako še bližje ljudem, na-
ključnim mimoidočim, kar
je predvsem v tem epidemič-
nem času veliko bolj primer-
no, je še dejal Bojan Cvelfar.
Razstava bo na Krekovem
trgu na ogled do 28. septem-
bra.
Foto: SHERPA
V Celju so razstavo o začetkih in zgodovini EU dopolnili z najpomembnejšimi projekti, ki jih je Mestna občina Celje
uresničila s pomočjo sredstev Evropske unije.
zah. Najprej bomo prenovili 300 metrov
dolg odsek ceste od transformatorja pri
Sušinu v smeri proti glavni cesti v dolini,
zato bo promet na tem območju oviran,
občasno tudi zaprt. V času, ko cesta ne bo
prevozna, bo urejen obvoz. Krajane bomo
o spremembah prometnega režima spro-
ti in pravočasno obveščali v vseh fazah
projekta,« pravijo v Mestni občini Celje.
Ob tem domačine in voznike prosijo za
razumevanje ter strpnost.	BA
Pozivi k spremembi
potovalnih navad
CELJE – Evropski teden mobilnosti, najbolj razširjena
kampanja na področju trajnostne mobilnosti na svetu,
bo tudi letos med 16. in 22. septembrom. Prizadevanja
za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsa-
ko leto povežejo na tisoče sodelujočih mest in njihovih
prebivalcev. Ker je trajnostna mobilnost eden vodilnih
stebrov delovanja Mestne občine Celje, se je ta tudi letos
pridružila pozivom in ukrepom k spremembi potovalnih
navad.
V Mestni občini Celje občane na različne načine spod-
bujajo, naj se v službo, trgovino in po opravkih namesto
z avtom odpravijo peš, s kolesom, Celebusom ali z drugi-
mi alternativnimi oblikami mobilnosti. Tudi ob letošnjem
Evropskem tednu mobilnosti, ki bo po vsej Sloveniji pod
sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.«, bodo v Celju
združili moči številne ustanove in zavodi ter občane po-
zvali k spremembi potovalnih navad. V mestni občini z
Zavodom Vozim in v sodelovanju z Muzejem novejše zgo-
dovine Celje, Zavodom Celeia Celje, s Celjskim mladin-
skim centrom, Policijsko postajo Celje, Centrom za krepitev
zdravja, z NIJZ ter s celjskimi vrtci ter šolami pripravljajo
vrsto dejavnosti.
Danes, prvi dan Evropskega tedna mobilnosti, in v sredo,
22. septembra, pripravljajo tako imenovana Parkirna dne-
va. V ta namen bodo med 9. in 14. uro za promet zaprli del
Prešernove ulice. »S tem želimo pokazati, da je parkirišče
lahko tudi igrišče, prostor za druženje in vse kaj drugega
kot le mesto za parkiranje avtomobilov,« pravi predstavnik
Zavoda Vozim David Razboršek.
V času Evropskega tedna mobilnosti se bodo občani lah-
ko tudi brezplačno vozili s Celebusom. Ob tem bodo še
brezplačna vodenja po zelenih točkah v mestu, kolesarje-
nja, predstavitev tako imenovanih peš kažipotov, ki bodo
pešce seznanjali, kako hitro pridejo na primer od doma do
katere od pomembnejših ustanov v mestu …
Mestna občina Celje je ena od sedmih slovenskih občin,
ki bodo letos prejele priznanje za 20-letno sodelovanje v
Evropskem tednu mobilnosti. V projektu letos v Savinjski
regiji poleg Celja sodeluje še 11 občin (Laško, Šentjur, Ža-
lec, Prebold, Vransko, Rečica ob Savinji, Šoštanj, Velenje,
Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice).
BA
Tilen Stanko
desettisoči registrirani
uporabnik sistema
Kolesce
Konec avgusta se je v sistemu Kolesce registriral 10-ti-
soči uporabnik. To je 18-letni Tilen Stanko iz Tabora pri
Vranskem, dijak tretjega letnika Srednje šole za strojni-
štvo, mehatroniko in medije v Celju, ki v prostem času
zelo rad kolesari.
»Že dolgo sem razmišljal, da bi se registriral, vendar sem
okleval, ker sem mislil, da je sistem zapleten in da ga ne
bom znal uporabljati. Zdaj sem spoznal, da je zelo enosta-
ven, zato sem ga priporočil tudi prijateljem in sošolcem,« je
povedal Tilen Stanko, ki je zdaj reden uporabnik Kolesca.
V Taboru pri Vranskem, kjer je Tilen doma, sistema Ko-
lesce še ni. Želi si, da bi ga kmalu dobili, saj je, kot meni,
projekt, v katerem sodeluje več občin, res super. »Tudi mi,
mladi, se zavedamo, kako pomembna je trajnostna mobil-
nost. Želimo si, da bi generacije, ki bodo prišle za nami,
živele v čistejšem okolju. Podnebne spremembe nas zelo
skrbijo, zato podpiramo vse ukrepe, ki vodijo v trajnostni
razvoj,« poudarja Tilen Stanko.
Trenutno je v celotnem sistemu Kolesce registriranih
10.093 uporabnikov.
BA, foto: Andraž Purg - GrupA
Tilen Stanko je kot desettisoči registrirani uporabnik sistema prejel bon
za letno premium naročnino za sistem Kolesce.
Št. 37, 16. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Nov krog pogovorov
Bo država regijo
prestrukturirala
do leta 2033?
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec se je v po-
nedeljek mudil v Šaleški dolini, kjer se je srečal tako
z vodstvom občin Velenje in Šoštanj kot z vodstvom
Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje in
HSE. Govorili so o prihodnosti tamkajšnjega energet-
skega gospodarstva, ki je v težkih razmerah. Konec
uporabe premoga za proizvodnjo elektrike je minister
napovedal do leta 2033.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Vrtovec je spomnil, da je
Teš lani ustvaril za približno
250 milijonov evrov izgube,
cena emisijskih kuponov se
je približala 65 evrom. To po
njegovem mnenju narekuje
izreden tempo vladnih odlo-
čitev.
»Glede strategije izstopa iz
premoga ministrstvo predla-
ga letnico 2033. To je optimal-
na letnica, da lahko zagotovi-
mo dovolj finančnih sredstev
za prestrukturiranje regije.
Od Evropske komisije lahko
v prvi fazi prejmemo pribli-
žno 240 milijonov evrov, ki
jih lahko vežemo na različne
razpise,« je dejal minister. Ob
tem je poudaril, da vlada ljudi
ne bo pustila samih, ampak
bo regiji pomagala, da se bo
z izobraževalnim sistemom
prestrukturirala. Obljubil je
tudi, da bo vlada lokalni sku-
pnosti pomagala zagotoviti
tudi novih pet tisoč delovnih
mest. To je tudi ena osrednjih
zahtev velenjske občine. Po-
leg tega še zagotovitev zago-
tovitev nadomestnega toplo-
tnega vira.
Strategija je po zagotovilih
ministra pripravljena in jo na-
merava ministrstvo predložiti
vladi, nato naj bi jo do 1. ok-
tobra tudi potrdili. Ob tem je
minister na prigovarjanje ve-
lenjske občine dejal, da lah-
ko v strategijo vključijo tudi
število delovnih mest, ki jih je
treba nadomestiti, in da bodo
lokalne skupnosti dokument
lahko pregledale, preden bo
ta poslan na vlado.
Odločitve
narekujejo finančen
težave
»Če želimo stabilizirati
skupino HSE, potem se mo-
ramo dogovoriti o letnici iz-
stopa iz premoga. Finančno
stanje je takšno, da se lahko
že prihodnje leto zgodi ste-
čaj Teša, če država ne bo nič
naredila. Priča bomo temu,
Jernej Vrtovec je po ogledu Premogovnik in Teša izrazil vsem zaposlenim čestital za požrtvovalno in visoko
strokovno delo. Sočasno je ponovil, da je za zaprtje velenjskega premogovnika najbolj primerna letnica2033. Vse
ostale letnice so, kot je dejal, okoljsko in ekonomsko nevzdržne. Poudaril je še, da je odločitev treba sprejeti zelo
hitro – do začetka oktobra mora Slovenija potrditi letnico zaprtja in do konca leta sprejeti tudi Zakon o postopnem
zapiranju premogovnika. Ob tem je minister zagotovil pomoč države pri nadomeščanju pet tisoč delovnih mest.
da bo opuščanje premoga
nenadzorovano, česar si
nihče ne želi,« je opozoril
Vrtovec.
Med 21. in 22. septembrom 2021 v Velenju bodo pripravili
konferenco na temo dobrih praks prestrukturiranja premogov-
nih regij z načeli pravičnega prehoda, in sicer s poudarkom na
nemškem modelu. Sodelovali bodo predstavniki Evropske ko-
misije, nemško veleposlaništvo in gospodarska zbornica, pred-
stavniki vseh štirih nemških premogovnih regij in predstavniki
lokalnih skupnosti. Drugi dan konference bosta organizirani
dve okrogli mizi na temo priprave Zakona o zapiranju Pre-
mogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju Saša regije.
Infrastrukturni minister je
sicer poudaril, da je v Šaleški
dolini zelo veliko znanja na
področju pridobivanja električ-
ne energije, vendar smernice
v svetu kažejo, da bo plin naj-
verjetneje prehodni energent
za naslednjih 30 ali 40 let. Ob
opuščanju premoga bo treba
zagotoviti zunanji vir in to bi
lahko bil tudi plin. »Infrastruk-
tura v Tešu je že vzpostavljena,
znanja je dovolj, zato ne vidim
večjih težav, da se ne bi odlo-
čili za to,« je dejal in dodal, da
časa za odločanje ni več veliko.
Odločitve je treba sprejeti do
konca leta.
Foto: SM
Sodelujoči, ki sodelujejo pri banki hrane Sibahe, bodo zahvaljujoč novemu kombiju lažje prevažali hrano. Slednjo
v Štorah pomoči potrebnim redno razdeljujejo trije prostovoljci. Kadar imajo v banki večje zaloge hrane, na pomoč
priskoči tudi do deset prostovoljcev.
Kombi za dober
ŠTORE – Slovenska banka hrane Sibahe, ki
ima na Celjskem svoje skladišče v prostorih
nekdanje srednje metalurške šole v Štorah,
je zahvaljujoč dobrodelnemu projektu ban-
ke Intesa Sanpaolo z naslovom Hrana brez
odpadkov, prejela nov kombi. Z njim bo še
lažje uresničevala svoje poslanstvo – zbira-
nje in razdeljevanje hrane za ljudi v stiski.
Direktor Slovenske banke hrane Alen Novit
je pojasnil, da neodvisna in neprofitna orga-
nizacija, ki jo vodi, brezplačno ljudem donira
hrano. Slednjo prispevajo različni proizvajalci,
ljudem s slabšim socialnim položajem jo razde-
ljujejo prostovoljci. Omenjena organizacija ima
skladišče v Štorah zadnjih pet let, tja po pomoč
prihajajo tudi ljudje z drugih koncev države, na
primer iz Posavja, Šaleške doline in osrednje
Slovenije. Slovenska banka hrane ima prostore
še v Lendavi in Trbovljah, prizadeva si, da bi
imela dodatne izpostave še v drugih regijah.
Pri projektu Hrana brez odpadkov so sode-
lovale nacionalne banke hrane iz Slovenije,
namen
Italije in z Madžarske. Sibahe je pridobila vo-
zilo, s katerim bo lažje prevažala podarjeno
hrano do upravičencev ali do organizacij, s
katerimi sodeluje. Po Novitovih besedah bo
lahko dobrodelna organizacija s kombijem,
ki ga je v celoti plačala banka Intesa Sanpaolo,
učinkoviteje opravljala svoje delo. »Ker ima
vozilo možnost hlajenja, bomo lahko odslej za-
gotavljali tudi tako imenovano hladno verigo.
Za donacijo smo izjemno hvaležni, saj sami kot
dobrodelna organizacije ne bi zmogli kupiti
takšne pridobitve, vredne 17 tisoč evrov.«
Alen Novit je še dejal, da je na Celjskem veli-
ko povpraševanja po brezplačni hrani, ki je na
voljo v okviru Sibahe. Epidemija koronavirusa
je ljudi na socialnem robu potisnila še v tež-
ji položaj, saj marsikatera organizacija, ki se
ukvarja s človeškimi stiskami, koronakrizi ni
delovala v celoti. Sibahe je tako v prvem valu
epidemije beležila večje povpraševanje posa-
meznikov in organizacij, tudi iz drugih regij.
TS, foto: Andraž Purg – GrupA
Špica in Medlog varnejša pred poplavami
CELJE – Direkcija RS za
vode (DRSV) intenzivno iz-
vaja protipoplavne ukrepe na
območju Medloga in Špice v
Celju. Gradnja bo predvido-
ma končana do konca leto-
šnjega leta, vrednost naložbe
znaša približno 3,5 milijona
evrov.
Z omenjenimi ukrepi bodo
zaščitili večji predel naselij
Špica in Medlog. Ukrepi za-
jemajo znižanje ceste do nek-
danje betonarne, gradnjo čel-
nega in vzdolžnega nasipa ob
vrtnariji v Medlogu, ureditev
na območju Ljubljanske ce-
ste ter ureditve brežin vzdolž
struge Savinje. »Izveden je že
protipoplavni nasip, sledi-
la bo navezava na obstoječi
protipoplavni nasip na levem
bregu Savinje. Dokončana so
zemeljska dela na koridorju
za odvod voda, sledilo bo do-
končanje zavarovanja brežin
koridorja s kamnom. V iz-
vedbi je prenova Ljubljanske
ceste in izvedba zidu druge
faze (dolžina 141 metrov). V
nadaljevanju so predvideni
še ureditev dovozne ceste do
industrijske cone, prenova
daljnovoda, nasipa levega
brega Savinje ter dokončanje
zavarovanja brežin,« so poja-
snili v DRSV.
Pri tem gre za nadomestne
protipoplavne ukrepe. Zaščita
Celja pred naraslimi vodami
je bila načrtovana ob upošte-
vanju, da bo hkrati zgrajen
tudi suhi zadrževalnik v Lev-
cu. Tega ni bilo možno izve-
sti brez sprejetja državnega
prostorskega načrta, katerega
postopek se je začasno ustavil.
S tem je del Celja, zahodno od
vodotoka Ložnica, ostal po-
plavno ogrožen. Z ukrepi, ki
jih zdaj izvajajo, bodo zaščitili
tudi večji del naselij Špica in
Medlog.
Razpis za
izdelovalca DPN še
v tem mesecu
Direkcija za vode pospeše-
no izvaja tudi vse dejavnosti
pri projektu protipoplavnih
ukrepov v Spodnji Savinjski
dolini. V izdelavi je celovita
hidrološko-hidravlična študija
za povodje Savinje. Na podlagi
izdelane prve faze študije so
že znani ukrepi, ki jih je treba
umestiti v prostor z državnim
prostorskim načrtom (DPN).
Suhi zadrževalnik Levec je del
teh ukrepov. Kot so povedali v
DRSV, je direkcija v zaključni
fazi javnega razpisa za izdelo-
valca DPN, ki bo predvidoma
objavljen konec tega meseca.
Projekt protipoplavnih ukre-
pov v Spodnji Savinjski dolini
je uvrščen tudi na listo kohe-
zijskih projektov za to finanč-
no perspektivo.
Zapora Ljubljanske
ceste predvidoma
do novembra
Zaradi izvajanja nadome-
stnih protipoplavnih ukrepov
je za ves promet popolnoma
zaprta Ljubljanska cesta v
Medlogu pri železniškem
prehodu, kar zlasti v času
prometnih konic zelo vpliva
na pretok prometa skozi Ce-
lje. Kot so pojasnili v DRSV,
Izvajanje projekta protipoplavne zaščite na območju
Medloga pri Celju si je ob torkovem vladnem obisku re-
gije ogledal okoljski minister Andrej Vizjak. V Savinjski
regiji (natančneje v občinah Vransko, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah in Mestni občini Celje) se sicer izvajajo protipo-
plavni projekti v skupni vrednosti dobrih 30 milijonov
evrov. Ministrstvo ob nadomestnih ukrepih za poplavno
varnost na porečju Savinje med drugim ureja tudi suhi
zadrževalnik na Merinščici in Voglajni s pritoki ter ka-
naliziran del potoka izpod Barbare. Za vzdrževalna dela,
ureditve in sanacijo na Savinji in Sotli s pritoki je letos
na razpolago skupaj 6,6 milijona evrov.
je zapora zaradi del v okviru
gradnje nadomestnih ukrepov
predvidena do konca oktobra.
Zaradi prenove vodovoda, ki
bo sledila, se dela ne bodo
povsem končala v predvide-
nem časovnem načrtu. Inve-
stitor Vo-ka Celje naj bi začel
delati sredi oktobra, zato bo
potrebna še dodatna delna
zapora ceste, so še povedali v
direkciji za vode.
V podjetju Vo-ka Celje so
ob tem pojasnili, da bo delna
zapora ceste trajala predvido-
ma 14 dni. »Obnova vodovoda
bo potekala po trasi pločnika,
zato bo promet oviran samo
občasno,« pravijo in dodajajo,
da je to zaenkrat ocenjen ter-
min zapore, več bo znano po
uvedbi izvajalca v delo. Podpis
pogodbe z izvajalcem je sicer v
teku.	BA
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 37, 16. september 2021
NAZARJE – Muzej Vrbovec praznuje dve desetletji
V muzeju ujeta gozdarska
in lesarska tradicija
Gozdovi pokrivajo kar tri četrtine Zgornje Savinj-
ske doline. Z gozdarstvom in lesarstvom je bil ne-
posredno ali posredno v preteklosti povezan vsak
prebivalec tega dela naše regije. Med domačini in
strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline
je zato dolga leta živela želja po zaščiti in predstavi-
tvi tovrstne kulturne dediščine. Uresničila se jim je
septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem
tamkajšnje občine kot javni zavod začel na to temo
delovati muzej gozdarstva in lesarstva. Ta letos sep-
tembra praznuje natančno dvajset let. Obletnico je
obeležil v soboto popoldne, ko je Muzejski živžav v
okolico gradu privabil pisano množico obiskovalcev.
ŠPELA OŽIR
»Muzejski program je zelo
bogat, vsako leto je več tudi
pedagoških vsebin, kot so mu-
zejske učne ure, doživljajske
predstave, kvizi in tombole.
Odločili smo se, da bomo za
dvajsetletnico širši javnosti
predstavili prav ta del, ki je
sicer v prvi vrsti namenjen
šolskim skupinam,« je poja-
snila direktorica muzeja Bar-
bara Šoster Ruter, Celjanka,
ki nazarsko muzejsko zgodbo
ustvarja že od začetkov, ko je
bila še zaposlena v Muzeju
novejše zgodovine Celje.
Gozdovi narekovali
razvoj
V muzeju gozdarstva in le-
sarstva je na ogled zgodovi-
na gozdarstva in lesarstva v
Zgornji Savinjski dolini, kjer
so gozdovi narekovali svojevr-
sten gospodarski razvoj tega
območja in odločilno vplivali
na življenje prebivalcev. Do
druge svetovne vojne je bilo
preživetje domačinov tesno
povezano z izkoriščanjem
gozdov, s predelavo in prodajo
lesa, ki predstavlja pomembno
Med domačini in strokovnimi ustanovami Zgornje Savinjske doline je dol-
ga leta živela želja po zaščiti in predstavitvi tovrstne kulturne dediščine.
Uresničila se jim je septembra 2001, ko je v gradu Vrbovec pod okriljem
tamkajšnje občine kot javni zavod začel delovati muzej gozdarstva in le-
sarstva. (Foto: Muzej Vrbovec)
naravno dobrino še danes. Po-
sek in spravilo lesa, žagarstvo,
splavarstvo in trgovina z lesom
so predstavljali najdonosnejše
dejavnosti in s tem glavni vir
zaslužka velikega dela prebi-
valstva. Šoster Ruterjeva je z
gozdarjem Francem Firštom
gradivo za ureditev stalne
razstave zbirala po zgornje-
savinjskih kmetijah in s tem
pred pozabo rešila marsikateri
predmet.
Uvodni del stalne razstave
prinaša zanimiva spoznanja o
gozdovih, drevesih in uporab-
nosti lesa, medtem ko osrednji
del obiskovalca popelje v pre-
teklost, v čas življenja in dela
nekdanjih zgornjesavinjskih
gozdarskih ter lesarskih de-
lavcev – »olcarjev«, žagarjev
in »flosarjev«, »furmanov«,
mizarjev, kolarjev in tesarjev.
»Stalna razstava se v teh letih
ni veliko spreminjala, izjema
je le uvodni del. Po odprtju
muzeja smo največ časa in
pozornosti namenjali priva-
bljanju obiskovalcev. Začeli
smo izdajati različne publika-
cije, pripravljati občasne raz-
stave, ki jih je vedno več, ter
se posvečati andragoškim in
pedagoškim vsebinam,« je še
pojasnila direktorica.
Zdesetkani
obiskovalci
V zadnjih letih pred »koro-
no« je muzej obiskalo malo
manj kot šest tisoč obiskoval-
cev letno, epidemija in z njo
povezani ukrepi so število zde-
setkali. Predlani si je razstavo
ogledalo zgolj 1.300 ljudi,
medtem ko naj bi jo lani kljub
znanim razmeram obiskalo že
približno tri tisoč obiskovalcev.
Na novo resničnost so se, kot
še dodaja sogovornica, mora-
li prilagoditi tudi v muzeju.
»Najprej smo na splet preselili
kviz Kaj vem o gozdu in lesu
ter naredili posebno video
muzejsko učno uro s polur-
nim igrano-dokumentarnim
filmom o gozdovih pri nas in
po svetu. Gre za vsebine, ki jih
sicer učenci izvedo v muzeju.«
»Muzejski program je zelo
bogat, vsako leto je več tudi
pedagoških vsebin, kot so
muzejske učne ure, doži-
vljajske predstave, kvizi in
tombole. Odločili smo se, da
bomo za dvajsetletnico širši
javnosti predstavili prav ta
del, ki je sicer v prvi vrsti na-
menjen šolskim skupinam.«
Seveda še vedno velja, da je
najpristnejši stik v živo. Mu-
zej si lahko do konca oktobra
ogledate vsak dan od torka do
nedelje med 8. in 17. uro. Tudi
v Bohačevem toplarju, nekoč
propadajočem kulturnem spo-
meniku, ki ga je občina pred
leti prenovila, je na ogled mar-
sikaj zanimivega. Za nekoliko
večje otroke in odrasle je kot
nalašč pustolovska igra lov za
Konradovim zakladom, zavije-
jo lahko tudi po naravoslovno-
-kulturni učni poti Samostan-
ski hrib.





Lesena konstrukcija
na Okrešlju raste
SOLČAVA – Na Okrešlju ra-
ste nova planinska koča, ki
naj bi bila letos pod streho.
Pred letom so člani Planin-
skega društva Celje – Matica
in prostovoljci vlili temeljno
ploščo, nato so pozidali še
spodnji del koče, nato so se
čez zimo dela ustavila. Nada-
ljevala so se lahko šele konec
junija letos, saj je bila zima
dolga z veliko snega.
Frischaufov dom na Okre-
šlju (1378 m) je novembra
2019 pogorel do tal. Planinsko
društvo Celje – Matica se je lo-
tilo novogradnje, čeprav se je
pred tem moralo soočiti še s
požarom Kocbekovega doma
na Korošici. Prednost pri pre-
novi je dalo bolj obiskanemu
Okrešlju. Po predračunu naj
bi nova sodobna koča stala 1,2
milijona evrov. Kot je povedal
predsednik društva Brane Po-
vše, težava ni le pomanjkanje
denarja, ampak tudi to, da se
je ves material v zadnjem času
izredno podražil. Kljub temu
koča počasi raste. Uredili so
odvodnjavanje in prostor za
čistilno napravo ter zabetoni-
rali ploščo pred kočo, kjer bo
terasa. Trenutno je to prostor
za gradbeni žerjav. Podjetje
Rihter z Ljubnega je medtem
postavilo prvo nadstropje le-
senih sten koče. Dela nadalju-
jejo, da bi bila letos stavba pod
streho. V društvu predvideva-
jo, da bo opremljanje notra-
njosti koče bolj dolgotrajno.
»Gradnja zahteva veliko lo-
gistike. Največja težava je do-
voz materiala. Pomaga nam
Slovenska vojska s helikop-
terskimi prevozi. Kadar je voj-
ska zasedena, si pomagamo
tako, da material naložimo na
tovorno žičnico ali počakamo
kakšen teden, da je helikopter
na voljo,« pravi Povše. Pri tem
seveda ne gre brez prostovolj-
ne pomoči članov društva in
planincev, ki bodo dobrodošli
tudi, ko bo treba urejati oko-
lico doma.
Obiskovalci se lahko tudi
v času gradnje nove koče na
Okrešlju okrepčajo, ni pa na
voljo prenočišč. Teh bo dovolj
v novi koči, kjer bo v sedmih
sobah 28 postelj, nekaj bo
tudi skupnih ležišč. Večna-
menski skupni prostor bo na
voljo za različna predavanja,
predstavitve in usposabljanja.
Osrednji prostor doma bo je-
dilnica v pritličju, v kateri bo
80 sedežev.
TC, foto: arhiv PD
Celje – Matica
Društvo je doslej na osno-
vi razpisa ministrstva za
gospodarski razvoj in teh-
nologijo pridobilo 200 ti-
soč evrov, pred kratkim še
300 tisoč. Del je prispevala
Planinska zveza Slovenije,
pomagajo tudi številni po-
samezniki in organizacije.
Prostovoljni prispevek je
mogoče nakazati na TRR
0510 0801 6743 162. S po-
slanim SMS-sporočilo na
številko 1919 (geslo: OKRE-
SELJ5) pa boste darovali pet
evrov.
Št. 37, 16. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Ko lahko človek postovko ali lesno sovo vidi od blizu, je to posebno doživetje. Zato ne preseneča, da so ljudje
Dušanu Klenovšku kmalu po objavi vabila na izpust že sporočili svojo namero o prisotnosti. (Foto: Ljubo Motore)
Pred izpustom je Klenovšek z nekaterimi pticami obiskal nekaj osnovnih šol, da so lahko o teh živalih več izvedeli
učenci in učitelji. (Foto: Nina Klavdija Gabron)
Na Lisci v naravo izpustili lesne sove in postovke
Po okrevanju so
odletele na svobodo
»Zdaj jim lahko zaželimo le še veliko sreče.« Tako
je ob izpustu štirih sov in dveh postovk na Lisci pred
dnevi dejal Dušan Klenovšek iz službe za ohranjanje
narave in naravovarstveni nadzor v Kozjanskem par-
ku. Poškodovane ptice so na vrnitev v domače okolje
Dušan Klenovšek: »Dr. Golob je ptice na
vrnitev v samostojno življenje pripravil,
kolikor se je le dalo. Zdaj jim lahko
zaželimo le še veliko sreče.«
pripravili v azilu za prostoživeče živali, ki ga vodi
veterinar dr. Zlatko Golob. Zdaj jih čaka velik
preizkus, ali bodo v naravi našle košček zase.
TINA STRMČNIK
Letošnje leto je po besedah Kle-
novška leto sov. Preteklo leto so
namreč v gozdovih dobro obrodili
bukev, hrast in ostala drevesa, ži-
vali so imele na voljo veliko žira,
želoda in drugih plodov. Jeseni
in pozimi se je močno povečalo
število malih glodavcev, predvsem
miši. Temu je sledilo povečanje
števila živali, ki se z njimi prehra-
njujejo. Spomladi so imele gozdne
vrste sov ogromno mladičev, ki so
jih uspele zlahka vzrediti. Če so
v preteklosti v njihovem zarodu
preživeli največ trije mladički,
se je v zadnjem obdobju številka
povzpela tudi do šest.
Letos spomladi je hrane zmanj-
kalo, nekaj plodov so živali po-
jedle, nekaj plodov je vzkalilo.
Lakoto so najprej začutile miši,
zaradi česar se je njihovo število
hitro zmanjšalo. Posledično so
se tudi njihovi plenilci znašli v
stresnih razmerah. Sove so, da
bi našle hrano, zapuščale varna
območja, kjer ni človeka, je poja-
snil sogovornik.
»Lesna sova v
takšnih primerih
rada pride v bliži-
no ceste. Na takšni
odprti površini po-
gosto najde kakšen
zalogaj. Mali glo-
davci namreč radi
obiskujejo ceste, zato
sove ob cestah lovijo.
Težave nastopijo po-
noči, ko lahko avtomo-
bilski žarometi zaslepi-
jo sovo, ki zato poleti v
napačno smer in zgodijo
se trki.« O tem, da je ne-
srečo doživelo ogromno
lesnih sov, priča podatek,
da je veterinar Zlatko
Golob letos v posebnem
azilu oskrbo nudil kar 40
omenjenim pticam. Vse
so se uspešno pozdravile.
Kraljice gozda in
odprtih površin
Lesna sova j
prehranjevalni
Njen glavn
vljajo
ce, r
Ena od lesnih sov, ki je minuli konec tedna odletela
na svobodo. (Foto: Dušan Klenovšek)
e zadnji člen v
verigi v gozdu.
i plen predsta-
miši, voluhari-
ovke in kakšen
njši ptič. »Lju-
imamo zaradi
ojih dejanj kar
recejšnje teža-
e s tem, kako
se znebiti ma-
lih glodavcev.
Sove to počno
najbolje, na na-
raven način in
astonj, zato
njihova
oga zelo
embna,«
edal Kle-
novšek. Pojasnil
je še, da se števi-
Postovka nad odprtimi površinami s krili udar-
ja tako, da izgleda, kot bi lebdela. Poznamo
jo tudi pod imenom lebduh, Hrvati ji pravijo
vjetruša. Odlično se namreč znajde v vetru.
(Foto: Ljubo Motore)
lo sovje po-
pulacije iz leta
v leto spreminja
glede na število miši.
Če slednje nimajo hrane in jih je
malo, tudi sove kakšno leto nima-
jo mladičev, saj vedo, da ne bodo
preživeli.
Postovka je ujeda iz družine so-
kolov, karizmatičnih in najhitrejših
živali na svetu. Je elegantna ptica,
ki odlično leta. Zlahka jo opazimo
tudi na Celjskem, ko lebdi v zra-
ku nad odprtimi kmetijskimi
površinami. Gnezdi tudi
v naseljih. Odlično se
znajde v vetru, je
pojasnil sogovor-
nik. »Medtem ko
kanja ali lesna
sova pri plenje-
nju sedita na
drogovih elek-
trične napelja-
ve, na kakšnem
stebričku, na
robu krošnje, je
postovka uspe-
šna predvsem na
odprtih površinah.
Obstane v zra-
ku, s svojimi
teleskopskimi
Dr. Zlatko Golob je tisti veterinar, ki pomaga številnim pticam in drugim
prostoživečim vrstam. Na fotografiji je v družbi škurha. (Foto: Dušan Kle-
novšek)
očmi zlahka zazna glodavce,
ki jih skuša ujeti ob vratolo-
mnem spustu.«
Kako ob najdbah
živali?
Majhne sove so letos iz
gnezd velikokrat padle na tla.
V duplih je bilo za živahne
mladičke med njihovim od-
raščanjem namreč premalo
prostora. Kaj storiti v takšnem
primeru? Najbolje je, da ptiča
»vrnemo« njegovim pravim
staršem, je povedal Klenov-
šek. Slednjih človek ne more
nadomestiti. »Ptički jedo tako
rekoč od jutra do večera, sovji
mladiči še ponoči. Ljudje si ob
vseh svojih dejavnostih težko
privoščimo, da bi malčka hra-
nili vsakih 20 minut. Tudi če
nam to uspe, ptiča ne moremo
naučiti samostojnosti, lovlje-
nja hrane.« Najdenčka je tako
najbolje odložiti na kakšno
vejo, ki je nekoliko oddaljena
od tal. Tako preprečimo, da
bi ga dosegli mački in psi. Ko
se izgubljenček oglasi, da je
lačen, ga bosta starša, ki sta
najverjetneje nekje v bližini,
slišala in se odzvala.
Poškodovane prostožive-
če živali potrebujejo pomoč
veterinarja. Azil na Muti ima
podružnice tudi v Ljubljani
in na Obali. Tam strokovnjaki
živali pregledajo in ustrezno
ukrepajo. Poškodovane mla-
dičke usposobijo, da znajo
samostojno leteti. To jim
omogočijo v letalnici, kjer
lahko lovijo živ plen. Tako
imajo živali ob vrnitvi v na-
ravo možnost preživetja.
Najboljši čas za
svobodo
Kakšna prihodnost čaka
ozdravljene živali? Čeprav
je jesen čas obilja plodov in
hrane, je vrnitev v naravo za-
nje velik preizkus. Lesne sove
si morajo namreč najti del
gozda, kjer pripadnic takšne
vrste še ni, da bodo lahko
imele svoja lovišča. Postov-
ke potrebujejo del odprtega
okolja, polja, kjer jih ne bo
preganjala druga pripadnica
iste vrste. »Zdaj je pravzaprav
najboljši čas za izpust. V času
gnezdenja bi bile ptice še bolj
nastrojene proti prišlekom, ki
bi vdrli na njihovo ozemlje.
Takrat so površine, ki jih ob-
vlada določena žival, še bolj
natančno odmerjene, saj
ptica potrebuje hrano zase
in za svoje mladiče,« je poja-
snil sodelavec Kozjanskega
parka. In dodal, da so izven
gnezdilne sezone meje neko-
liko bolj odprte, med drugim
tudi zato, ker se mnoge ptice
selijo.
Klenovšek izpuste živali
na prostost vedno pripravi
tako, da se jih lahko udele-
ži javnost. Tako njihovo vr-
nitev na svobodo izkoristi
v izobraževalne namene.
Veliko udeležencev sovo ali
postovko prvič vidi od blizu,
se je morda celo dotakne in
o njej izve marsikaj novega.
Ker ljudje ob tem doživljajo
pozitivne občutke, so potem
po besedah sogovornika tudi
sami bolj pozorni na dogaja-
nje v naravi.
10
KULTURA
Št. 37, 16. september 2021
Koordinator projekta Borut Bevc (levo) in direktor Knjižnice Šmarje pri
Jelšah dr. Marko Samec, ki se tudi sam ukvarja s filmsko produkcijo.
Da mladi ne bi bili le pasivni opazovalci vsebin na
spletu, ampak dejavni uporabniki, ki znajo kritično
in na svoj način ustvariti zgodbo ali ovrednotiti zgod-
bo drugih, je namen projekta Mlado objektivno oko.
Projekt so si zamislili v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.
ŠMARJE PRI JELŠAH – Filmsko opismenjevanje mladih
Izmojstrili bodo
mlado objektivno oko
TINA STRMČNIK
Knjižnica Šmarje pri Jel-
šah, ki ima pod svojim okri-
ljem tudi tamkajšnji kino, je
nekaj let zapored organizirala
festival amaterskega filma. V
njegovem sklopu so lahko
mladi filmski ustvarjalci
spoznavali različne sklope
filmskega ustvarjanja in svo-
je izdelke predstavljali v ka-
tegoriji Mladi filmar. Ker so
ustvarjalci prijavljali kakovo-
stne izdelke, so se v šmarski
knjižnici odločili, da bodo
prav tej ciljni skupini posve-
tili samostojen projekt.
Na prvem dogodku v sklopu projekta Mlado objektivno oko so se mladi
pogovarjali s scenaristom in režiserjem Mihom Čelarjem.
Koordinator projekta Bo-
rut Bevc je dejal, da je eden
od ciljev projekta, da mladi
postanejo dejavni uporabniki
pametnih naprav. »Mnogi sne-
majo različne vsebine, a sploh
ne vedo, zakaj. S projektom že-
limo osvetlili, da so posnetki
Borut Bevc: »Mladim je treba dati možnost
in osnovo, kjer lahko ustvarjajo. Prav
v letu, ki ga je zaznamovala epidemija
koronavirusa, smo imeli v Knjižnici Šmarje
pri Jelšah dovolj časa za premislek, kako
jim to omogočiti.«
odraz tega, kar se nam dogaja.
Iz njih lahko torej nastane do-
kumentarec sedanjega časa.«
Mladi, ki zgolj spremljajo
vsebine, so po prepričanju
direktorja knjižnice dr. Mar-
ka Samca v prvi vrsti pasivni
opazovalci. Če tudi sami pre-
vzamejo pobudo za ustvarja-
nje vsebin, lahko na ta način
izrazijo svoje osebne poglede
in tudi prispevajo k svoji oseb-
ni rasti. Morda prav na ta način
odkrijejo kakšen svoj talent, ki
ga lahko razvijajo na svoji ži-
vljenjski poti.
Za širjenje znanja o
filmu
Art kino mreža je pred ča-
som izvajala program Filmska
osnovna šola. V sklopu progra-
ma je strokovnim delavcem
omogočala usposabljanja s
področja filma, širila je dosto-
pnost filmskovzgojnih vsebin.
Ljubiteljem filma v Šmarju pri
Jelšah se zdi prav, da se tovr-
stno znanje ohranja in prenaša
naprej, čeprav je projekt Film-
ska osnovna šola zamrl. Za to
si bodo prizadevali tako, da
bodo celo šolsko leto povezo-
vali mentorje, učence in filmske
ustvarjalce.
K sodelovanju so povabili
osnovnošolce iz Šentjurja,
Šmarja pri Jelšah, Rogaške Sla-
tine, Brežic, Artič, Bistrice ob
Sotli, Rogatca, Podčetrtka, Slo-
venske Bistrice. Najverjetneje
se bodo projektu med letom
pridružili še učenci iz katere
druge šole. Sodelujoči bodo
večkrat povabljeni na projek-
cije filmov v šmarski kino,
ustvarjalci projekta jih bodo z
mentorji obiskovali v šolah in
jim bodo predstavili različna
področja filmskega ustvarja-
nja. Skupina iz vsake šole bo
v tem šolskem letu ustvarila
izdelek, ki bo prikazan na
projekciji ob koncu projekta
junija prihodnje leto. Vsako
leto bodo ustvarjalci ustvarjali
na eno temo, letos je to sožitje.
Vsakdo lahko pove
svojo zgodbo
Na prvem dogodku v sklopu
projekta Mlado objektivno oko
so si sodelujoči ogledali doku-
mentarni film Sinovi burje,
ki govori o vzrejanju kraških
ovčarjev in ohranjanju volkov
na našem ozemlju. Pod film
se je podpisal scenarist in re-
žiser Miha Čelar. Slednji je
prepričan, da ljudje vsak dan
pripovedujemo svoje zgodbe,
tudi zahvaljujoč sodobnim
napravam, s katerimi jih sne-
mamo in objavljamo. »To, da
so zgodbe posameznikov obja-
vljene na družbenih omrežjih,
jih ne dela nič manj pomemb-
ne. V vsaki generaciji je nekaj
nadarjenih, ki lahko gredo dlje
in ki lahko izmojstrijo filmsko
pripoved. Če jim to uspe, lah-
ko njihove zgodbe gledamo na
televiziji ali v kinu.«
Marko Samec:
»Mlado objektivno
oko je naslednji
korak Festivala
amaterskega filma,
kjer lahko knjižnica
pripomore k rasti
in izobraževanju
mladih v filmski
kulturi.«
Dodal je, da v slovenski film-
ski ustvarjalnosti v zadnjih
petih letih prednjačijo mladi
avtorji. Tudi z akademije za
gledališče, radio, film in tele-
vizijo prihaja vrsta strokov-
njakov, ki so v stiku s časom
in znajo najti svoje občinstvo.
»Na mladih svet stoji, v njiho-
vih rokah je tudi prihodnost fil-
ma,« je dejal. Sicer pa z orodji
za snemanje filmov niso opre-
mljeni le profesionalni ustvar-
jalci, ampak tudi vsi ostali.
Tako lahko svojo zgodbo po
besedah Čelarja pove vsakdo,
ki ima pravo »oko« in potrebo,
da se izrazi. »Svet je v vedno
večji stiski. Veliko ljudi se za-
veda, kaj bi bilo treba izreči.
Ves čas smo v dialogu s sredi-
šči moči, državo, industrijo,
kapitalom. Živimo v obdobju,
ko so ti dialogi potrebni in tudi
pogosti.«
Foto: SHERPA
Pred I. gimnazijo v Celju
slavnostno odkrili barelief
Srčni nasmehi
I. gimnazija v Celju in
Društvo generala Maistra
sta pred glavnim vhodom
I. gimnazije v četrtek, 9.
septembra, razkrila bare-
lief, posvečen domoljubu
Rudolfu Maistru. Barelief
je izdelal ruski kipar Oleg
Ambartsumyane, ki živi v
Celju.
Ravnatelj I. gimnazije An-
ton Šepetavc je o pomenu
in vplivu Rudolfa Maistra na
Celjskem povedal: »Čeprav
general Maister ni dolgo de-
loval v Celju, je njegovo ži-
vljenje v tem mestu pustilo
močan pečat. Njegov vpliv
je ostal tudi po njegovem
odhodu. In to ne zgolj med
gimnazijci ›kondorjevci‹,
temveč tudi med drugimi
Celjani, ki so po razpadu
monarhije postali njegovi
borci. Med borci za severno
mejo je bilo v primerjavi z
ostalimi deli slovenskega
etničnega ozemlja prosto-
voljcev s celjskega območja
nesorazmerno veliko.« Ob
koncu slavnostnega govora
je Šepetavc še dodal: »Posta-
vitev kipa je vsem nam, zla-
sti mladim in najmlajšim, v
opomin, da so svoboda, mir
in samostojnost vrednote,
za katere se je treba vedno
znova boriti in se jih zaveda-
ti, ker so bile priborjene po
tisočletjih ponižanj in odvi-
snosti z veliko ljubeznijo do
slovenske domovine in ne-
omajno vero v prihodnost.«
I. gimnazija in Društvo ge-
nerala Maistra Celje sta se
s tem dejanjem spomnila
velikega dela in pomena
generala Maistra, ki je kot
v Celju službujoči častnik v
Šolskem letu 1913/14 v celj-
ski gimnaziji vodil literarni
krožek Kondor, iz katerega
so izšli tudi Fran Roš, Franjo
Malgaj in Srečko Puncer.
LŽ, foto: SHERPA
Celjski mladinski center
je v sodelovanju z Gimna-
zijo Celje – Center v okvi-
ru Evropske solidarnostne
enote izvedel projekt Misi-
ja človek. Ta je nastal kot
nadaljevanje mladinskega
projekta Enostavno človek, v
katerem so srčni prostovoljci
izvedli 20 dobrodelnih in so-
lidarnih akcij. Pika na i pro-
jekta je fotografska razstava
Nasmeh24, ki je na ogled v
atriju Celjskega mladinske-
ga centra.
Razstava vsebuje 24 foto-
grafij prostovoljcev, ki so v za-
dnjem letu s srcem in pozitivno
energijo pomagali pomoči po-
trebnim. Ob odprtju razstave,
ki je bila na prvo septembrsko
soboto, je zbrane pozdravila
tudi Sonja Majcen, direktorica
Celjskega mladinskega centra,
ki je na kratko predstavila ce-
loten, zelo uspešen dobrodelni
projekt.
Med najbolj zaslužnimi za
številne nasmehe je Kristjan
Veber, pobudnik dobrodel-
nega projekta Misija človek.
Kot pravi, je projekt njegov
prvi »otrok« in zato je resnič-
no vesel, da so se ljudje tako
dobro in množično odzvali
njegovemu vabilu. »Ponovno
smo pokazali in dokazali, da
nam je mar za sočloveka.«
Sproščeno in nasmejano odprtje razstave je z glasom in s stasom obarvala
glasbena gostja Maja Keuc.
Da je bil dobrodelni pro-
jekt, katerega začetek sega v
leto 2020, res uspešen, doka-
zujejo tudi številke. V okviru
projekta se je namreč zbralo
za več kot 20 tisoč evrov po-
trošnega materiala, ki so ga
prostovoljci predali kriznim
centrom, zavetiščem in var-
nim hišam. Poleg tega so
izvedli še številne druge soli-
darnostne akcije, s katerimi
so bogatili življenje ranljivej-
šim skupinam državljanov v
regiji.
Zakaj 24?
Tudi naslov zaključne raz-
stave Nasmeh24 v sebi nosi
skrivni oziroma simbolni
pomen. »Na razstavi je pred-
stavljenih 24 fotografij. Sim-
bolika v naslovu je številka
24, ki predstavlja število ur
v dnevu, ljudi pa vabi, da
se v tem času čim večkrat
nasmehnejo. Prav tako je
beseda nasmeh prevedena
v 24 uradnih jezikov Evrop-
ske unije, kar simbolizira
Evropsko skupnost oziroma
enotnost med ljudmi,« je še
povedal Veber in poudaril,
da so se v tem projektu po-
vezale vse generacije. »Zato
je tudi prav, da predstavimo
vse tiste, ki so lepšali dneve
drugim, in vse tiste, ki so bili
deležni lepega dneva.«
LKK, foto: Tilen Križnik
Št. 37, 16. september 2021
KULTURA
11
Večni boj dobrega in zla. Kro-
jaček Hlaček (Neli Kamenšek
Zatler) in Matjaž (Urban Skok)
se s čudežno srajco zoperstavita
zlobnemu zmaju (Luka Žerjav).
Premiera v Gledališču Trnovlje
S čudežno srajco do
boljšega sveta
V gledališču Zarja nocoj predstavljajo prvo letošnjo
premiero, ki bi morala luč sveta ugledati že v pretekli
sezoni, a je zaradi epidemioloških razmer niso mogli
izvesti. Gre za otroško predstavo, ki je nastala po lite-
rarni predlogi Leopolda Suhodolčana Čudežna srajca
dopetajca, za režijo katere je kot že nekaj zadnjih
sezon poskrbel Žiga Medvešek.
LUKA ŽERJAV
Predstava na simpatičen in
humoren način prikaže zma-
go dobrega nad zlim in kako
resnična ljubezen vedno najde
pravo pot. »To literarno delo
je dober prikaz tega, kar po-
trebuje vsaka prava pravljica.
Da zmaga dobro nad zlim. Da
mogoče ta zlonamerni oportu-
nizem, ki se pojavlja v večini
pravljic, kjer si nekateri ljudje
na višjih položajih želijo nekaj,
kar bi s svojim trudom morebiti
zaslužil kdo drug, in so za to
pripravljeni narediti marsikaj
slabega, za kar so na koncu ka-
znovani. Da si je treba določene
stvari resnično zaslužiti in jih
ne dobiti z zlonamernimi deja-
nji,« je opisal osnovno sporočilo
zgodbe režiser Žiga Medvešek.
V Gledališču Zarja so se po za-
dnji otroški predstavi Pika po-
novno odločili, da bo nastopala
Tabuji v Celjski kulturnici
Do konca septembra je v
Celjski kulturnici na ogled
razstava likovnih del Rajka
De Martija z naslovom Ta-
buji.
Gre za dela celjskega slikar-
ja, ki razstavlja 21 slik večjega
formata v oljni tehniki. Nasta-
la so v zadnjem, surrealistič-
nem obdobju. Razstavljena
dela odražajo tudi trenutno
epidemiološko situacijo. Av-
tor je do zdaj pripravil več
kot 40 samostojnih razstav
in sodeloval na več dobro-
delnih razstavah. Leta 2010
je naslikal abstraktno sliko,
ki je bila razstavljena po vsej
površini velike dvorane Celj-
skega doma. Leta 2016 je s
svojimi slikami oblekel svojo
hišo v Celju in s tem vzbudil
nemalo pozornosti javnosti
in medijev.
TC, foto: ŽB
mešana zasedba igralcev. Torej
v njej nastopajo tako otroci kot
odrasli. »V predstavi nastopa
šest otrok in pet odraslih, saj
to dopušča zgodba. Tako lahko
zgodbo kakovostno podprejo
odrasli igralci in na drugi stra-
ni otroci z mladostno energijo,
prefriganostjo in zabavnostjo.
Glede tega medgeneracijskega
sodelovanja imamo odlične iz-
kušnje, saj lahko spremljamo
razvoj mladih igralcev, ki se
lahko od odraslih učijo in ra-
»Če bi čudežna
srajca postala
resničnost, bi imela
v časih, v katerih
živimo, veliko
dela.«
stejo ter jim je v čast stati z od-
raslimi na istem odru. Po drugi
strani je mogoče opaziti pre-
prosto živahnost, ki jo v tem
procesu dobijo od mladih sta-
rejši igralci,« je predstavil Žiga
Medvešek. Najstarejši igralec
v predstavi šteje več kot 70 let,
najmlajša članica ansambla
malo manj kot 11 let. Premiera
predstave bo nocoj ob 18. uri
v Gledališču Zarja, ponovitev
bo na sporedu 17. septembra
ob isti uri.
Po mnenju režiserja Žige
Medveška bi sicer v trenutni
situaciji, ki jo živimo, takšna
čudežna srajca v tem svetu
imela ogromno dela. »Včasih
si prav iskreno želim, da bi
takšna srajca resnično obsta-
jala.«
Foto: SHERPA
»Raztrobi povsod,
mastodont spet
je tod!«
Nocoj bo ob 18. uri na Velenjskem gradu odprtje preno-
vljene stalne razstave Mastodonti, na kateri je poleg delov
okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni
trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z ma-
keto mastodonta v naravni velikosti. Razstava predstavlja
pomemben mejnik pri obnovi vsebin Muzeja Velenje.
Ena največjih premogovih kadunj na svetu je dokaz,
da je bila Šaleška dolina v pradavnini bogato poraščena.
Posledice izkopavanja premoga pa so pokazale, da je bila
tudi naseljena.
Med saniranjem ugreznin na območju Škal pri Velenju,
kjer je v začetku 50. let prejšnjega stoletja začelo nastajati
prvo od danes treh šaleških jezer, je voznik buldožerja Šte-
fan Borovnik 1. avgusta leta 1964 prvič opazil nenavadne
kosti v zemlji. V naslednjih dveh mesecih so delavci še
trikrat zadeli ob kosti in vodstvo velenjskega premogovnika
je o nenavadnih najdbah obvestilo strokovne institucije v
Ljubljani, ki so ugotovile, da gre za izjemno odkritje.
Sistematično izkopavanje ostankov treh osebkov, pred-
stavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev, so prevzeli strokov-
njaki z Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani. Fosilni
ostanki iz Škal pri Velenju razkrivajo, da sta pred približno
tremi milijoni let na območju današnje Šaleške doline ži-
veli dve vrsti trobčarjev: Borsonov ali evrazijski mastodont
(Mammut borsoni) in arvernski anankus (Anancus arver-
nensis). Borsonov mastodont je eden največjih kopenskih
sesalcev vseh časov. Plečna višina povprečnih samcev naj
bi znašala dobre 4 metre, teža pa kar 16 ton. V Sloveniji je
bil Borsonov mastodont do zdaj najden le v Škalah. Ker se
je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno
pomembna tudi v svetovnem merilu.
Sprehod po prazgodovini
Zbirko Mastodonti je takratni Muzej slovenskih premo-
govnikov, danes Muzej Velenje, predstavil leta 1969 na
Velenjskem gradu v prostorih nekdanje konjušnice. Razsta-
vo je zasnoval direktor prirodoslovnega muzeja dr. Anton
Polenec. Kustos Prirodoslovnega muzeja Franc Cimerman
je zbral in za razstavo pripravil dokumentacijsko gradivo.
Paleontološko najdbo ostankov dveh vrst mastodontov,
daljnih sorodnikov današnjega slona, je dopolnjevala raz-
stavna plastika mastodonta v naravni velikosti, ki jo je iz
poliestrske mase izdelala akademska kiparka Dora Novšak.
Impresivno stensko platno za ozadje postavitve je v oljni
tehniki poslikal Tomaž Perko in upodobil Šaleško dolino v
začetku ledene dobe. Za oblikovno in arhitekturno podobo
razstave pa je poskrbel arhitekt Marjan Loboda.
Da bi razstavno gradivo aktualizirali in dopolnili pre-
zentacijo zbirke, so se sodelavci Muzeja Velenje v sodelo-
vanju s strokovnjaki lotili temeljite posodobitve. Dr. Irena
Debeljak s Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC
SAZU je ponovno proučila najdbo in s sintezo novih znan-
stvenih dognanj o fosilnih trobčarjih pripravila besedilo
za razstavo. Dele okostja je restavriral Stojan Kneževič
iz Muzeja Velenje ob strokovni pomoči Boruta Tometa iz
Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Časovni trak evolucije
je zasnovala kustosinja razstave Tanja Verboten. Simula-
cijo prazgodovinskega gozda sta ustvarila Simon Ogrizek
z rastlinsko dekoracijo in Pina Špegel z zvočno kuliso,
ponovno pa so uporabili restavrirano maketo Dore Novšak
in sliko pokrajine Tomaža Perka. Arhitekta Bojan Pavšek
in Ana Glinšek sta se lotila prenove postavitve.
Sedaj stara grajska konjušnica vabi na sprehod po prazgo-
dovini in ponovno srečanje z izumrlim trobčarjem.
LKK
Dolina gradov
Do konca novembra je v atriju Velenjskega gradu na
ogled multimedijska razstava Šaleška dolina – dolina
gradov avtorja Staneta Špegla, ki so jo odprli minuli teden
v okviru Pikinega festivala.
Razstava skladatelja in avtorja multimedijskih vsebin pred-
stavlja osem likovnih variacij upodobitev osmih šaleških
gradov, ki jih je leta 1681 v delu Topografia Ducatus Stirie
upodobil Georg Matthäus Vischer. Za vsakega od osmih ša-
leških gradov je Stane Špegel napisal tudi skladbo, ki prinaša
avtorjev osebni domišljijski pogled na njihovo preteklost,
sedanjost in prihodnost.
Čeprav je bila Šaleška dolina dolga stoletja odmaknjena od
pomembnejših trgovskih poti, je bila v poljudni in strokovni
literaturi večkrat označena kot dolina gradov. Vzrok za to,
da je srednjeveška gospoda v tej »odročni« dolini zgradila
toliko gradov, graščin in dvorcev, je najverjetneje treba iskati
v njenim naravnim danostim – čudoviti pokrajini in ugodnim
vremenskim pogojem. Dolina se je v zadnjem stoletju iz
pretežno agrarne pokrajine preoblikovala v izrazito industrij-
sko, gradovi pa so ostali edini pričevalci nekoč slikovite in
neokrnjene krajine ter še danes pripovedujejo svoje zgodbe,
tako stare kot nove. Pod eno novih zgodb se podpisuje skla-
datelj in avtor multimedijskih vsebin Stane Špegel.
LKK
12
NAŠA TEMA
Št. 37, 16. september 2021
Kako smo z domnevnega »natega« padli v nejasno zakonodajo
Sporne prakse dopušča
razpuščen sistem?
Pred dnevi je na Celjskem 86-letna ženska za nekajminutni
pregled notranje plinske napeljave oziroma štedilnika podjetni-
ku (ki ni bil iz naše regije) plačala skoraj sto evrov, medtem ko bi
isti pregled lahko strokovnjaki podjetja, s katerim ima sklenjeno
pogodbo o ogrevanju, opravili brezplačno. Če nekdo ponuja,
da bo pregledal notranjo plinsko napeljavo, namreč ni kaznivo
dejanje, a moralno in etično sporno to postane, ko so razlike v
primerjavi s povprečnimi cenami ostalih izvajalcev velike. Pri
preiskovanju ozadja zgodbe smo ugotovili, kako sistemsko neu-
rejeno je področje pregleda notranje plinske napeljave. Stanje na
terenu je kljub številnim pravilnikom milo rečeno razpuščeno.
Toda še vedno je ključno: kdo na terenu izkorišča ljudi z nepo-
šteno poslovno prakso in zakaj je to sploh mogoče? Odgovor na
vprašanje tiči v zakonodajni neurejenosti obveznosti pregleda
notranje plinske napeljave. In kaj je notranja plinska napeljava?
Vprašanja se kar porajajo. Kdaj ste nazadnje zamenjali plinsko
gumijasto cev, ki vodi od jeklenke do štedilnika? V petih letih bi
jo morali najmanj enkrat. Takšna so priporočila. V nasprotnem
primeru tvegate, da bo zaradi dotrajanosti prišlo do uhajanja pli-
na, kajti ne spušča samo jeklenka … Na drugi strani je področje
dimnikarstva jasno urejeno in za dimnike velja obvezen redni
pregled, kaj pa pregledi plinskih štedilnikov? Luknja v sistemu
omogoča na eni strani nepoštene poslovne prakse in visoke cene
storitev tistih, ki te luknje poznajo, medtem ko na drugi strani
sistemska neurejenost povečuje možnost nevarnosti uhajanja
plina in eksplozij.
SIMONA ŠOLINIČ
Kup pravilnikov, a brez
ustreznega nadzora
Ne nasedajte lažnim
izvajalcem
Tudi v Istrabenz plinih opozar-
jajo na večjo previdnost ljudi. »V
zadnjem času ponovno zaznavamo
povečano število klicev občanov,
ki trdijo, da prejemajo klice oseb,
ki se predstavljajo kot zaposleni v
plinarni oziroma v Istrabenz pli-
nih in jih nagovarjajo k naročilu
nujnega pregleda plinskega trošila
– štedilnika.«
V Istrabenz plinih zato jasno spo-
ročajo uporabnikom plina: »V teh
primerih gre za lažno predstavljanje
in lažno ponudbo. V Istrabenz plinih
izvajamo preglede samo na osnovi
naročila kupca in le tistih plinskih
naprav, za katere smo pooblaščeni.
Kupca ob sprejemu naročila in pred
izvedbo v skladu z Zakonom o var-
stvu potrošnikov seznanimo z vre-
dnostjo naročene storitve, prav tako
storitve ne izvedemo brez njegove
potrditve ponudbe.«
Ljudem zato svetujejo, naj se pred
naročilom storitve pri ponudnikih
pozanimajo o predvidenih stroških
in naj od ponudnikov ob izvedbi sto-
ritve zahtevajo identifi kacijski doku-
ment. »Strokovni sodelavci Istrabenz
plinov se ob obisku na domu stranke
vedno ustrezno legitimirajo,« poja-
snjujejo v podjetju. Če gre za redne
letne periodične preglede oziroma
servise plinskih peči, morajo ti biti v
skladu z navodili proizvajalca opre-
me. »V tem primeru strankam svetu-
jemo, naj se predhodno pozanimajo,
kdo je pooblaščen za servisiranje nji-
hove plinske naprave na njihovem
področju,« še poudarjajo.
Natančnejša raziskava vzdrževanja in pregleda
plinske napeljave pokaže, da je v Sloveniji to po-
dročje zelo slabo urejeno. Morda je to razlog, da
se kdo loti nepoštene poslovne prakse. Če ponudi
možnost pregleda in ga uporabnik sprejme ter
plača po visoki ceni ali višji, kot če bi izvajalca
našel sam, je težko iskati krivdo. Je pa takšno
početje določenih podjetnikov moralno sporno.
Celjska Energetika je v zadnjih letih večkrat ob-
veščala javnost o primerih obiskov serviserjev, ki
naj bi izvajali redni letni pregled plinskih naprav
in za plačilo opravili določene storitve, povezane s
plinskimi napeljavami. Ker takšni vzdrževalni letni
pregledi niso zakonsko predpisani, je podjetje po-
zivalo občane, naj bodo previdni in naj v takšnih
primerih od oseb, ki želijo vstopiti v njihove domo-
ve, zahtevajo, da jim pokažejo ustrezno pooblastilo
za izvajanje vzdrževalnih del ali drug dokument, iz
katerega bo razvidno, za kakšen servis gre.
Brskanje
Brskanje po zakonodaji oziroma predpisih, ki
naj bi urejali področje pregleda notranje plinske
zakonodaje, pokaže, da je to področje sistemsko
neurejeno. Redni pregledi plinske napeljave niso na-
tančno predpisani. Veljavna zakonodaja opredeljuje
dolžnost rokovanja, vzdrževanja in pregledovanja,
a velik del odgovornosti preloži na uporabnika, to-
rej lastnika plinske napeljave v hiši ali stanovanju.
Hkrati ni jasno določene možnosti sankcioniranja,
če priporočenega rednega nadzora lastnik ne izvaja.
V Sloveniji obstaja Pravilnik o oskrbi malih kuril-
nih naprav, dimnih vodov in zračnikov, ki predpisu-
je obveznost rednih pregledov naprav s strani poo-
blaščene dimnikarske službe. Dimnikarske storitve
so jasno opredeljene in s tem ni težav. V primeru, o
katerem pišemo, gre za plin. Pravilnik o standardih
vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj pred-
pisuje, kateri elementi plinskih napeljav morajo biti
vzdrževani in kako, požarno-varstvena zakonodaja
za poslovne objekte opredeljuje obveznost rednih

pregledov celotne notranje plinske napeljave. Pra-
vilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne
opreme predpisuje redne in posebne preglede de-
lovne opreme, za katere je odgovoren delodajalec.
Brez rezervne jeklenke
Našli smo tudi Pravilnik o utekočinjenem naf-
tnem plinu. V njem je med drugim zapisano, da so
lahko v gospodinjstvih shranjene le tri jeklenke z
zmogljivostjo polnjenja do deset kilogramov in da je
v prostoru, kjer je štedilnik, lahko le ena jeklenka.
Torej druga tam ne sme biti kar tako za rezervo.
Nadalje v tem pravilniku piše, da jeklenka ne sme
biti shranjena v spalnih prostorih ali v prostorih, ki
so nižji od ravni terena. To na primer pomeni, da la-
stnik stanovanja v večstanovanjskem bloku ne sme
imeti rezervne jeklenke (ne polne ne prazne, tako je
razumeti, ker tega pravilnik točno ne opredeli) niti
v kleti, če je nižja od ravni terena. Hkrati pravilnik
predpisuje, da mora biti v primeru hranjenja jeklen-
ke urejeno natančno prezračevanje. Predpisi torej
so, vendar poznavalci tega področja pravijo, da ni
ustreznega in jasnega načina preverjanja, nadzora
in kaznovanja tistih, ki ne upoštevajo teh predpisov.
»Sistemski operater distribucijskega omrežja
zemeljskega plina v mestni občini Celje je javno
podjetje Energetika Celje, ki ima v skladu z veljav-
no zakonodajo (Energetski zakon in podzakonski
predpisi) pristojnost in dolžnost sistemsko upravlja-
ti (gradnja, vzdrževanje, nadzor, pregledi) distribu-
cijsko omrežje in hišne priključne plinovode. Re-
dni pregledi notranje plinske napeljave (izvezeti so
plinska trošila in dimovodne napeljave) v slovenski
zakonodaji za posamezne odjemalce zemeljskega
plina niso predpisani niti vsebinsko niti časovno,«
so že pred časom opozarjali v Energetiki Celje, ker
so želeli ljudi osvestiti na tem področju. Pregled
notranje plinske napeljave torej izvajalci opravijo
samo na zahtevo odjemalca. Če je ta preventivno
osveščen, se bo za to odločil in morda preprečil mo-
rebitno eksplozijo plina. Toda kaj, če ni osveščen?
Št. 37, 16. september 2021
NAŠA TEMA
13
»Cena se mi je
zdela previsoka«
»Stara sem 86 let in sama skrbim za svoje gospodinj-
stvo. Pred časom so me poklicali iz nekega podjetja, da
nameravajo priti pregledat priklop plinskega štedilnika.
Ni se mi zdelo sumljivo. Ker priklop res že nekaj časa
ni bil pregledan, sem privolila. Čez nekaj dni je prišel
serviser. Pri meni je bil približno deset minut, nekaj je
zamenjal (verjetno tesnilo) in to je bilo vse. Za storitev
je zaračunal 95 evrov. Plačala sem z gotovino,« nam je
anonimno povedala Celjanka.
Serviser je po pregledu
plinskega štedilnika odšel.
86-letnica je pogledala ra-
čun, ki je bil, tako pravi,
brez žiga in podpisa: »Šele
takrat sem pomislila, da ne-
kaj ni v redu. Najbrž bi mo-
rala takšno storitev naročiti
sama, ne da mi jo nekdo
tako rekoč ›vsili‹. Tudi cena
se mi zdi previsoka. Poču-
tim se ogoljufano. Nimam
namena ukrepati, vendar

Kakšni so pravilniki in kdo je za kaj odgovoren? Vir: energetika-ce.si
Energetika: takšni primeri so nam
znani
»Občasno v zadnjih letih
dobimo klice uporabnikov
plina. Ti klici so povezani
ravno z vprašanji o izvajanju
pregledov plinske napeljave.
Vedno gre za pregled nape-
ljave plinske cevi za plinske
štedilnike in tudi plinskih šob
na gorilnikih. Uporabnike
plina zanima, ali so izvajalci,
ki preglede ponujajo, zapo-
sleni pri nas, ali je pregled za
lastnika zakonsko obvezen,
kakšen je strošek izvedbe
pregleda in ali izvaja takšne
preglede tudi naša družba,«
so dejali pri Energetiki.
Pri tem v vodstvu podjetja
pojasnjujejo, da se uporabni-
ki plina lahko obrnejo nanje,
da jim bodo pojasnili, kaj je
notranja plinska napeljava in
kaj pregled zajema: »Pregle-
de notranje plinske napeljave
izvajamo izključno na zahte-
vo posameznega odjemalca
zemeljskega plina. Ob tem je
treba poudariti, da vzdrževalci
naše družbe niso usposoblje-
ni za preglede in servisiranje
različnih plinskih trošil, kot so
plinske peči, štedilniki, bojlerji,
toplotne črpalke in podobno,
enako tudi ne za preglede sis-
temov za odvod dimnih plinov.
Za tovrstne preglede in servis
se morajo uporabniki obrniti
na pooblaščena servisna podje-
Po priporočilih nemškega združenja za plin in
vodo mora lastnik stavbe vsako leto opraviti vizu-
alni nadzor – pregled plinske napeljave – vsakih
dvanajst let pa mora nadzor z izvedbo preizkusa
tesnosti in sposobnosti plinske napeljave za obra-
tovanje opraviti za to usposobljen strokovnjak.
Vprašalnik, ki je pomemben za ugotavljanje stanja. Energetika Celje ga je objavila tudi zato, da bi osveščala ljudi o pomenu
nadzora nad plinsko napeljavo.
bi rada druge opozorila, naj
bodo bolj previdni, kot sem
bila jaz.«
V tem primeru najverje-
tneje ne gre za tipično go-
ljufijo, ki bi bila na podlagi
kazenske zakonodaje opre-
deljena kot kaznivo dejanje,
a gre za domnevno sporno
poslovno prakso predvsem
pri strokovni izvedbi in pri
ceni za pregled, so dejali
poznavalci tega področja, s
tja in dimnikarsko službo.« Ob
tem še dodajajo, da je za gospo-
dinjske odjemalce zemeljskega
plina, ki imajo z Energetiko Ce-
lje sklenjeno enotno pogodbo
za dostop in dobavo zemelj-
skega plina, pregled notranje
plinske napeljave brezplačen.
»Za ostale gospodinjske od-
jemalce zemeljskega plina je
cena pregleda notranje plin-
ske napeljave 55,38 evra. Za
poslovne odjemalce
zemeljskega plina je
cena pregleda notra-
nje plinske napeljave
izračunana individu-
alno glede na njihovo
povpraševanje. Vse
preglede izvedemo
po dogovoru in na
zahtevo odjemal-
ca,« še pojasnjujejo
v Energetiki. »Glede
ponujanja nenaroče-
nih pregledov plin-
skih napeljav štedil-
nikov, običajno je to
plinska gumijasta cev
med plinsko krogelno
pipo plinske napelja-
ve in štedilnikom, in
delovanja plinskih
šob štedilnikov upo-
rabnikom sporoča-
mo, da brez izrecne-
ga naročila pregleda
niso dolžni nikogar









Na celjski policiji so povedali, da v zadnjem obdobju niso
dobili prijave, ki bi se nanašale na pregled notranje plinske
napeljave. »Občane je vsekakor dobro opozoriti, naj bodo v
primeru takšnih ponudb pozorni, sploh če pregledov nape-
ljav niso naročili. Izvajalce naj vprašajo, koliko bo storitev
stala,« so dejali na Policijski upravi Celje.
katerimi smo se pogovarjali.
Tarče takšne poslovne pra-
kse so na žalost pogosto ali
najpogosteje starejši. Večina
jih dostopa do spleta, kjer bi
lahko določene stvari preve-
rili, nima. Tako tudi 86-letna
ženska ni mogla preveriti,
koliko bi pregled stal, če bi
ga naročila pri drugem izva-
jalcu.
Če bi pregled naroči-
la pri Energetiki, s katero
ima sklenjeno pogodbo, bi
Energetika – samo za pri-
merjavo – pregled opravila
brezplačno. Serviser, ki je
k 86-letnici prišel opravit
pregled štedilnika, ni bil z
našega območja, ampak iz
spuščati v stanovanje. Svetu-
jemo jim tudi, naj se v prime-
ru skrbi za varno obratovanje
plinske napeljave obrnejo na
naše podjetje, ki bo pregled
tudi izvedlo,« še dodajajo.
Kaj je notranja
plinska napeljava?
Pregled notranje plinske
napeljave mora biti opravljen
strokovno, za kar ni dovolj



	
	
	
	
	
	
	
	
	
	

druge regije. Smo pa tudi
sami poklicali kar nekaj
serviserjev iz različnih de-
lov Slovenije. Pod pretvezo,
da bi kot uporabniki želeli
naročiti pregled štedilnika
in cevi, ki vodi do jeklenke,
nas je zanimala cena pregle-
da. Povprečno znaša cena
takšnega pregleda od 40 do
50 evrov. Če bi menjali cev
do jeklenke ali regulator, bi
cena znašala nekoliko več,
tudi do sto evrov. Ženski,
ki se je obrnila na nas, je
serviser, kot pravi, menjal
»najverjetneje tesnilo«, za-
radi česar je sum, da je sto-
ritev preplačala, še toliko
bolj upravičen.
samo nekaj minut, kot je to
bilo v primeru naše bralke.
»Notranja plinska napeljava
je zakonsko opredeljena kot
plinska napeljava in oprema
od glavne plinske požarne pipe
do posameznega plinskega tro-
šila ter odvoda dimnih plinov
v atmosfero,« pojasnjujejo pri
Energetiki. Za varno obrato-
vanje, vzdrževanje in občasen
nadzor notranje plinske nape-
OB ROBU
SIMONA ŠOLINIČ
»Nategune« ustvarja
sistem
Za klice naših bralcev v zadnjem
obdobju velja, da se večina vprašanj
nanaša na domnevno sporno prakso
ponujanja in izvajanja določenih sto-
ritev. Rdeča nit pogovorov, največkrat
gre predvsem za starejše občane, je,
da zadev ne bodo prijavljali policiji,
a se bodo »naučili za drugič«. Mnogi,
ki neko storitev preplačajo, so tako
prepuščeni sami sebi. Navzven – za vse ostale – ostane samo
osveščanje in opozarjanje medijev, naj ljudje različnim
ponudnikom storitev enostavno ne nasedajo.
Zanimivo je, kako takšna zgodba odpre vrata v spozna-
vanje neurejenega sistema, ki je takšen že kar nekaj let in
bo verjetno neurejen tudi ostal. Morda se bo ob kakšni tra-
gediji zaradi eksplozije plina kdaj kaj spremenilo. Morda.
Pred leti je občanki spuščala cev, ki vodi od jeklenke do
štedilnika. Do takrat je ni zamenjala nikoli. Če jeklenke po
predhodni uporabi ne bi zaprla in onemogočila dotoka plina
do štedilnika, bi eksplodirala stanovanjska hiša z vsemi v njej.
Gre za izkušnjo, ki je lastnico naučila, da redno (sama) naro-
ča preglede notranje plinske napeljave. In jih tudi ne preplača.
Plinske jeklenke so droben »turbonevaren« inventar veči-
ne stanovanj. Četudi celotno napeljavo redno pregledujete,
ni nujno, da to počne vaš sosed, čigar kuhinja meji na
vašo dnevno sobo … Če bo eksplodiralo pri njem, verjetno
eksplozija ne bo poškodovala samo njegovega stanovanja.
Vse to dopušča neurejenost sistema. Pravilniki se vrstijo,
v njih so zapisane prave stvari. Odgovornost za nadzor
država prelaga na lastnike nepremičnin, nadzor nadzora
pa šepa, kazni za tiste, ki predpisov – ki so bolj kot ne
priporočila – ne upoštevajo, ni.
Kadar pride do eksplozije zaradi uhajanja plina, so na
potezi vsi. Od policije, inšpektorjev, zavarovalnic. Kljub
temu še vedno sistem ostaja neurejen.
ljave je odgovoren lastnik na-
peljave in opreme.
»Če strokovni pregled notra-
nje plinske napeljave izvede
Energetika Celje, to obsega
predvsem vizualni pregled plin-
ske napeljave od glavne plinske
požarne pipe do plinskega tro-
šila, preizkus tesnosti plinske
napeljave in vgrajenih elemen-
tov od glavne plinske požarne
pipe do plinskega trošila, pre-
gled kakovost barvnega ople-
ska cevovodov, pregled delova-
nja vgrajenih ventilov, pregled
obešal in podpor za cevovode,
dostopnost ključnih elementov
(glavna plinska požarna pipa).
Odjemalcu izdamo zapisnik
o preizkusu tesnosti plinske
napeljave in potrdilo o izve-
denem pregledu,« še dodajajo
Energetika in ostala jav-
na podjetja imajo dežurne
službe. Te je možno pokli-
cati tudi v primeru ugo-
tovljenih motenj oziroma
nepravilnosti na plinski
napeljavi.
pri Energetiki, kjer uporabnika
po pregledu tudi opozorimo
na morebitne ugotovljene po-
manjkljivosti oziroma potrebo
po izvedbi vzdrževalnih del.
»Če želi kdorkoli vstopiti v
stanovanje z razlogom obve-
znega pregleda notranje plinske
napeljave in štedilnika, svetuje-
mo uporabnikom, naj bodo pre-
vidni in naj v takšnih primerih
od teh oseb zahtevajo, da jim
pokažejo ustrezno pooblastilo
za izvajanje vzdrževalnih
del ali drug dokument, iz
katerega bo razvidno, za
kakšen servis gre,« še sve-
tujejo pri Energetiki.
Ste se strinjali z
višjo ceno?
»Junija letos smo prejeli
več klicev uporabnikov, ki
naj bi jih obiskali agenti
Energetike Celje, vendar
ne zaradi pregleda plinskih
napeljav, temveč ker naj bi
z njimi sklepali pogodbe
o prodaji zemeljskega pli-
na. Takrat smo na svojem
spletnem mestu objavili
obvestilo, da Energetika
Celje nima na terenu pro-
dajalcev zemeljskega plina
in da svetujemo uporabni-
kom, naj preverijo, preden
karkoli podpišejo, s kom
sklepajo pogodbo. V tem
primeru se je izkazalo, ne
samo da so uporabniki
menili, da sklepajo po-
godbo z nami, temveč da
so tudi sklenili pogodbo o
nakupu zemeljskega plina
po višji ceni, kot je naša ak-
cijska cena,« so dejali pri
Energetiki.
14
KRONIKA
Št. 37, 16. september 2021
Morda gre za dobro organizirano združbo
SpMeoasjmasiOe perraepdorzSuTAfoNoknnOoVl0iAc7iN0kJ uE5p6aii1mlei-4vz7iak3aed. no d4ž5v.0Ce0Bl0juE iUoRz2i.rr 4Toem0le2ae-izn Lijejuvebljane
»čeMk aspjeamOpdoervrleazpa eljae kparersdšsttiariveilljaubZeazlljeunbislkjeelnueisppee«sšmniic. e»,Vkvinejnih- aOPPCRODAMeljsko?	»TFeartmalnianballondinka in
je nekdaj napisal legendarni BHrIeŠOndnai. lSokkalcaijdi, bŽealesco, LPožonšiclaji 3m5 uc,	eksperiment v mešanju e
zVazpneatmePkovRsaOtleaD mdAvMoajommolašdkoastd. rPzrenppooeldvoaaknl.raasdelma jsihtakroetjšmoažj2he3nn6a0-
skdeoknlicaao.P«bRMmOaoDjčoAjujMe Škeansntjeujenvgesrvtoaj.o Psopdre pmrlejetvaelzno, sdkau pirneo-
MvBIeKrSeEjRantIdnaioxttuezdaleimfpiokosnavnasjebkikelr.mp»nBrei hkl rjlaejnuedčekne,tijsitmihaavjetourjsepv,ekliojeizv nvjseankoe
hpipšereosdeaummk. drTealelsfodtnie0zlč4l1eak9t9ns9ei-9nb10oe., idneldpsevnoajerg. aPsorlciac.ijOabmenoešmkaješbeilitšučdei,
SpTmIrSiKoAčjLNevImzCOoerzanr igkorobzidnsjetda1oj0ba0 elmr kpoošržijmnaatoesljt., Vdeaseglaresezma,doargsaenmizs isrvaonj o
kerlkeitmivpicoeinporadotlliniičzopnaizdhadngjr,uluajasžgbboed,on,liekpaoivinp poodnoobvnoa okbauzdniliavtae dleegjeanndjarinze-
vprvšereusdmjneai p,onkaleedroaspbemmrodoapčmrjeugCperLni,ajčuaponbdaloj,-adnaeb. oAdozatuednikmrantogpeolpiocsiljuaštaelgcea
šveronvoilrueurTngealeedkfonan, jop04le1pt9o8nt1.ra-0dz7i6alja. p2.H44k0rati tako vsi skupaj ohranjamo
sgpoovomrui. nTe neaone0n4e1 g9a81 n-0a76jb. o2l4jš4i0h slovenskih avtorjev.«
KOSSIILNMNaICOOvNeTčaAnjiaŠhkOagLKlIaNwsabIČseakni,ihnaodlarkish, Majo spremlja skupina Power
mNnezongai ngcla ssbtaensiekvi, ppeotesknentaa
dZvoarivšičdeeosstpaontovjeanpjosksekrbheišlae
pVriepseeljlajlaak. z avtomobilom.
Medtem ko je žensko prvi s
pogovorom uspel zamotiti, je
drugi odšel v notranjost hiše,
tam preiskal prostore in ukra-
del gotovino ter zlatnino.
Občanom policija svetuje, da imajo osebe, ki so prišle
Zdao nPjiehtrnoemnapLovvešdinanomo, vjees čas pod nadzOoDroDmAiMn jih brez
ipriodterseebtelentepveavbsikjoe vkaprrioesrteo,re. Vedno naj zaklenejo hišo,
dkaol joe zpaept ualsbtiujom, okvljus čPannakj rv-zamDeVOjoSOsB sNeObsotajn, očveantujed7i 0»smto² pvijŠok
straims oSozkaKovlUoi giPnaI lMk«a. rOdbetseemt sna-aj bodvoaspi ozooorlnnoimna aobv,niodveljezn o, soedbd
o(sotboljančiihlaa,lgbouvmoro,vp. oOsketbonborsati) in nlai v, opzdpilo, Ts kl af ter0i4m1 s6,o85s5e
pKfiTrOlimRpZeseltkjoari,lpIemr(to,zUsnrtsaoumsr, oUknboivo,e grbzaltr,iŠvltos-, tip ina repgroisatmrs.koe eštoenvilko). Č-e
rlkeo,ljDvueubčtzeparlnieTviomidonVgiolnasktosivbioče,skneubopia-md.poLoe--stane žrtev kaznivega dejanja,
tmnmikoeinrnamtjoaodretnlanikimsotaj pfioolbmmvemeosbmtniat.iPKpueporiomlicijoDVnOaSOšBtNeOv, idleklnoo o1p1r3em. ljeno stanova
b»iHTliašeož,vlketsontikuj1de9 i8u5g,oL1v2e7onrmid²tise,tarnodo&avaCnsjsotka.e
noedpzuonvkrašcinnicjes,akobačnloaevnkljeainpoša, izrtešemellejikvščriezim8ij3ei9-
namln²,evzeldikrvuržt, bperi,mčeernportauvdi tzoa tmuadloi
Fportevoeič:sjkoMdurajueržmiknoo, šD,t. iennlbersegilecotsekrOe iczkeaaprzanedikcei
po2d0a1t4k-6a1,-1d0a0-s8o, psreodpaomdzoab1n2i2.p0r0i0-
meEUriR.zTgeloefdonili04n1a56lj0u-5b3l9j.ans2k3e9m8
območju. Nekateri storilci to-
vrstna kazniva dejanja storijo
DKOrzKnOiŠtI anteosvnii,cekijasrekipcer erdjasvteavbljealejo gkroat- zaposleni v določenih podjetjih, so lahko gureerjesni,j seaj vedeop, dsa taakoralagžeje pjrae-
tenhtasjtoe oinškčorndeo bvarnvcea,pkredr, unsestnv,oasrtjjaojo videz strokovnosti. Ponavadi so hitri in tankoj osdaidjeejosiaz krajao,nkjrear psorostgorraili
kaznroivdoamdoejarnijee.ljSemevo,endaad zoamtoT,edleafojni,h policija na tistem območju ne more izslzedivtei. Drzone atatvninae rnaatuo nizvvaejajo ov
drupgih obč,inpahp …	.	je (skoraj vedno) uporablje
pridlaoljžnnjooresjtonote,žkzeaotdo 3p0 rdeois3k00ujkeg-
moprodbaemm. Moožžnnoa sdtoi,s«tapvar.avAni dvroejdejva
Odkdmeeltkijaa iszpJlaozbšinne tkelreifmonin03a1lit5e0t9e-
v S0e61ktorju kriminalistične po-
licije .na Policijski upravi C2e3l4je7
MDVEilbarnejiVkozgi,rienaezc .mlekom, prodam.
PTerlefdon d03n1e5v6i1-s15e5.je podo2b4n1a4
dDVrEzntealicit, abtrvejiin5amzegseocedv,ilvaajennai poašbe-,
moprčojduamK. aTemlenfoink0a3. 1T6a0k4r-6a5t9j.e24n3e3-
zTEnLIaCnO elicmulazisnt, n6i7k0 akgh, ikšreavozazamzoaktiol
s paoli gnoadvaoljrnojomrejo ion dpokluovpicuo ppraršeičda-
metov, druga dva sta medtem
preiskala hišo in iz nje odnesla
nekaj denarja. Tudi teh storil-
cev policija še ni izsledila. Na
enak način kot žensko na na-
šem območju sta neznanca
oTEkLIrCaOdsliamteuntdalikžoebnrsejkoov ndeaveotebmmmoe--
čju Logatca ko,nec minulega te-
dnsae.cuT, updroi avmt.emee pornimeru s-e je.
prvi predstavil kot strokov2n4ja6k7
zTEaLIČoKpOralsvlilmja, ntejžekote2l4e0kkogminupnraikšičaa-,
cpirjsekpirho sgteorkitenva. šDi rvuegdinsotobrioleljc
jperizstohipšue ondenkeasje»l nvoidreoostoi psrlea-b
mproe.j Šoebvreačtnpor,imperrinovesje bsivleožvi
znaimdnajiphrtaevdvneihč tvežBeabknoitkGroartie,
KaOmCnEikNuA,: n6a/1o0bmočju Dom-
žal, Ljubljane, Vrhnike in Cer-
knice.
BREJO telico simentalko in telico pasme
Llimauhzikn, etežtkoa prrčibeližno 500 kg, obe
Vpaošgnir, ipnroedcams.pTeolerfoočn a03l1ju83d2e-3m61,.
predvsem starejšim, saj24s7o3
postali v zadnjem letu lahke
žrtve za nKeUpPriIdMiprave, naj
bodo previdni: »Če pride kdo
dDoEBEhLiEš, es,uhnea, jkrjaevelainsttnelickei knuepuzjeam-.
puPšlčaačiljootaiknojn+adjavneek.zTnelaefnonce04m1 6n5e3-
do2v8o6l.ijo vstopa. Pred poŠgo55-
vPoITrAoNEmkrazvenijnimteliicenzaa jzapkroel kvueprimijop,o
ali šniršei kŠotajperoskdi.jePtlaječi,loztaakkoja+tedraevgeak.
prešidršsi tatavjneriskkii. sPleačpiloretadksotj a+vdljaavejok.
nezTenleafonnc0i,4 r0e6s47o-p22r3a.vlja storitvep
npaletne.r«enFuil.m« Terminal je kot
entPrve.isVkazveemtakšnieh kazgnivhiha
ednejeaknj niso lahkaes, šeoproasdekboej-
ztiantoa;, tkaekr osodastmorai,lczi apkreamteertoenbi
inarzgaosteRbobj bpiuestvijopomlnailomsalendiri,i
idcohonlaeskeWmPinRedrOienDgpARoMzenfnaj(onetuodni,
dzReDglEooČdE pbvioneolnižcilhiajhett.nrinČh kseoorstvo2i5zž0rfiltitvlrmoev sacteiann-a
erdejvš1siE,eUsmRi/telžitžeerjleipjzrooadpamom.kTaenlzeifjaootnil0,a4sk0tan7k9oo6--
sti iigorsee,bk,i ks,oi priadvecjaotanšatuddoimja.,
Mome3d8a8nd. irčuegsiamr. sTteorrmilciin galo,vsoa2r4mij3oa4
izKpRroMavNzzIl kirčroončmiampigr,ilkanovrauogzbolaoinsli,s, ljatemuodovi vonkoarlo-j-
vmisetgnlvihos mebablaau,hjdeparnobdeaikmla. sjTtemnleifkoničim0.4Ti1sol6id6li3a,-
de an1sa3o7v, tPluaetjkecri.o. b»Nšatijrviehčkzrjauttriša2čj.4e4jo8
sKtOaRrUeZjOšev, zsranj uv, esudhoo, dpraodsaomd. oTepleofol-n
dne04n1a7j5v9e-6č8k1r.at sami doma. ŠN8a3-
mMOeKnOjebe, lde akojirhuzez,vbaebloijovinioz ihnišvi,ndskao
alvahitžkegoabndjerspuerogddaoamoks. Tevebaleanfotpnur0em7i0š?č4«e9P4p-r9re5oj0--,
ostpo0er7er0e. 6ZM12aa-t7oš0č5je.evpalocmi (eTmhbenAov2, e4d5na2-
tlDljeuOsdMkjAeČaInčejseehmnrparnpodirjasomtvo.rvCe.ednAna inphat-dpmorgeoadvno--
rmanerjtuao. ;vTelldaefohomnk0oa3t.1n S3at8o4Zr-4iFl2c-9ik. voemdeo2,d4di5ja3
ii5m(0n0aejkognrsuutmajernneoejškieonlgearaj)bv.ee NčokeorlmaictaodŠgemonarčajaer
vksopptroavdlanirmic.šiTa.elGe.folČen ed0 e7r0an4ča1u4 i-n9z8ak5tu.e2š, n4d6jea2
ktRusDdEpiČrEnevajientaomnjaačbnoojlčunvietkidisnotje,agbvoačl,čenčmi ekimshurugaor--
vnReiDjdEonEdoveinndoar, žrjaibaoalligčnzeilknaidtnnejainbpooolč.lnaLi kgjiuas dulcgjeoa-
htundodinloonšapkrjoindpaemrzi. haToeuldepfnaonjoos0 t3ni1i. k3Vo1m8t-4eu3mr0,.
dSsEatN rOhiprleaotnovši«njjoep krvoarcvekadn2niEečURpnrelaendšskkm2o4e1d6t2ie35,
dSEoPNmoO, alde,trousšnagjjei, ksoetcrkataen2 iEiUntRaf,o lsarvnmsekažci1ni,j2ea5
phoitlEreUotRn, ripavrzoeštairrmiič.jo.Te ienonp0r5i1de2j2o8-9n22a.
ušesa storilcem,« dodaja 2V4o69-
grinec. Pri tePmETpEoRudZaUrPjaA, NdCa
ti storilci niso fizično nasilni,
vsaj do zdaj takšnega primera
na Celjskem ni bilo: »A so zelo
predrzni. Starejše izkoriščajo,
ker vedo, da so zaupljivejši.«
VnnGjeoukv ldgolaroainsojbežnevjnezeeghoionvndetnmueda uiEsnvtevrogaolrpajeasb-.- tOPoRmE²M, LvžJpErNitnOličsjtua,nizoacvadnvjeae ozsebbailkzaolin moaman, j
ibOendnue psoplornvPeioRšnkOsekDsgeaA kzMagnouadrhoviszinmea.umedrnuožioonsoebinor,sooadbodazmla. sTtenliemfovnh 0od4o1m6,5
gaOproskdtraoomlžeontdjoab,drorovžzsadarvžmenvoanstovodžaruijlažsintsvjkao
jien hzdišaoe.rmaCedonian upsotmrdaoocgroiajvonriuna. TpKeloefsonkngu(r0se3a-)
usnm5e4om8r-5a4tn2r4ag, u0s3o1dv5i8šL5č-j8eu8v9b.llojažinloi23od7bo3-
HteoIvŠžOrnozipczsoekmzelojigšpčaeemr 3nd6rov-lagerontinmcoeegintangGoesrgpeoa--
gpordvrajerasnkDismtuvocabmjelkaetontmaa.2nS0ar0lee0dpii vlmokAaacrmijci a-v
lsetteorsdajemvuZianlogd,uo pdrai nŠaešmnpjieh-
tdrnuLie .umbmKearogmur,ilebl5riža7in-laLegotrnvadšouimninaaTemsrpmor Deion--
pmolbsjraknaum, ešneaedlrguentmsaksaotiozrkipatiznv6ic0am-jelaeizjtdhnenleagnihaa,
oslčopervtoeadan. mTs.krTeiehnleufmotnne0so3t1ij he84v–9-ps75rP0iap. n2o4kr7ur0-.
Mamo je z nožem večkrat
zbodel, medtem ko je spala,
zaradi česar je umrla na kraju
dogodka. Očetu naj bi zatem
zadal več kot šest vbodov, a se
tmi unajeDnuenkajkuo iunspnealovreeliškitei min
osedrzuateCčainskoaserjdeuv,ekgiajedopomkali.cal
poVmfiolčm. uD nucamstoapnanjoajPebrio imLoe-l
vtešžinav, ePaznkordtiv, iBsnigoFstojo t oMdamprae,-
umTelefono041r708-978, 031 569-287.
2441
pPUoJvSEe,d3a5nigh indpreoginšžee ravcres ptoro laemt..
NaTepleofolinc0ij3i1 s4o64p-6o5t5rd. ili, da s2e44je6
oPOdNvI akjoabliloo, dstaorod9vliestninožsrteibcva,Ssltaorvegea-
nijtiriinletatuinjinpoi.l, Iczentauzjianoeb,a k5j5e0r EnUaRj,
bi psreo daomm. Tnelevfonn o03u1k4v6a4r-j6a5l5t. u2d44i z6
dPRuAhŠIoČvE,noodst5j0o,dno a2j0b0 i kpgr, imšeolžnoektuadji
mepsoelocveicva, proeddamd.oCgenoadpkoodmog, oavosruo.
gPariTsedlmerfooognjee(0np3i)op5n7ro7o4vf-en09so7o. zrjviabbliule2e4sn4aa7
sPGDtVralAiersbenmikpcMoaoj tesaiimn.tliPeonpoctalrkiloccafi(jeSitseejožexkrazjiPnpbioasln2tuo0et0lusskad)g,i
zBGailrrpesarnoadd iaBMmkr.aoaTttezlhloneefciorvknsih0 (4Š, S1dpe7eax2jna5 s-Pn0kij5,si5 tb.kooiŠlsrs8c)o2,,
pBoirpvsreoazdaBamnr.oaTtezhleedforrnso,0g4Ša1pm7a2in,5 s-i0nk5i5zb. aorŠar8cd2i
ikKnRrAšDVitOae, rvsjtarj oaLvdovnveešlegitniai,nMrpeoadl,taperjoidLnaommv. šCiernnua,
terpozadroagdoviokrur.šTeenlejfaonp0r4e1dp54is7o-7v69s.
področja prometa. Zaradi Šn8a1-
sTEilLjIaCOvsidmreuntžailknoi, toezžkioro5m50akgd, rzua g9i7h0
kaEzUnRivinihteldicoejlaimnuj,zinp,otevžekzo a2n2i0hkgz,
nasilnim vedenjem, ga do trage-
dije niso obravnavali,« pravijo
na policiji. Zaradi umora in po-
snkouspaouvmežoerazmAulegjraonzdi nroamjm,aknij
1k5lolest z…apPoormnee kmabznio. :Ktouldiki ov bnoa
nigaravtišainBoenkiaczinoi DvpelivTaolroo, dina Jjeo
KU1C0A,dsntami,r čab2, pmrreosdealcma,. čTbvelienftoenli sč0k3o1,i s8tla4r0oo- vitem
At2Š8IČ2rE. , čtežkee odn20 djo u80 kg, do2m4a0č6e
V nedeljo so ceste na24o6b1močju Policijske uprave Celje
zMaŠKhOtoevvčaarlkeo žsetardoetrvi emtenseacjestroodsovmrtno žrtev letos. Samo za pri-
merjavo, k, ako se je p,rometna varnost letos poslabšala:
lnaišnkiihvsteanršeavk, eprmodaomb.dToelbefjoun j0e31umrlo sedem ljudi.
64V6-2t7ra3.gediji, ki se je v ne2d4e6l2jo zgodila pri Vranskem, je umrl
A59b-ilkecatnsimmenotatlocaripsrto. d»aVmo. zTenleifkonosebnega vozila, ki je vozil iz
s0m41e9r1i0k-4r6a6j.a Brode proti L2o46či8ci pri Vranskem, je v križišču za
Vransko zavil desno na stransko cesto proti avtobusni posta-
ji. Nato je polkrožno obrnil in zapeljal nazaj na regionalno,
prednostno cesto. Pri vključevanju na regionalno cesto je pri
zavijanju levo zaprl pot motoristu, ki je pravilno pripeljal po
prednostni cesti iz smeri kraja Brode proti Ločici pri Vran-
skem,« so sporočili s celjske policije. V silovitem trčenju je
59-letnik umrl na kraju nesreče. Njegovo 20-letno sopotnico
sorzaoradči huadih piomškodbeodnpelajali v vceljsko bolnišnico. V
prometni nesreči sta se lažje poškodovala še 67-letni voznik
osebnega vozila in njegova 61-letna sopotnica.
Konec preteklega tedna se je nesreča zgodila tudi na ob-
mSločvjeunŠijma aimrtnaetgaaleonbt,Papkri,ljkujbelrjejen vtoezlenvikizaijvstkoimšobv,ilajezabriala-
rdeitevkolžinhjeleztinheproiklaagzoajetenloj, hkitorloisktojo tzaalepneltjaalpzrevmozoišrčeamion sSel
pnocšik. oZdaomvanl.oKgeer gjelavsobzeilnbikrezjevopzonmiškeengilaadpoovmoljeemnjba,esno kmoura
appoloictisdtiozuasepgelhi vao. zilo. Na območju Spodnjih Prelog sta za-
rTaodipvoolžentje s eprveksrkaltakdobviarVnrosčtenopraezddsataljvoljtračjioli pdrvaevo tsiesbtin, i
vopzoilio. dPdriatjeimu stpaesšenloažnjea pdoašljkeovdaolivagllaaesdben odpvootz. nZikaovrionč
ansjebgeonvea rsiotmpoetnsiocat.aNkoa opbomskorčbjeuliRBaQdeLč (sAe nje jvineRsroekčiPhiluedtioč
apaocškPoadlomval, kKolaersar,Jkaizjbeepca,dLeluzkaaraSdei šveokž,njNe izknaeZproilrajagonj,enLoin
uhditurozsotvjoićininvoLžunkjae pBoadsi.vplivom alkohola.	SŠol
usa
etru
pbriltplmjraodgoairmdn.aToezsleiaforznaldo07ič0ion4d1s9vk-i6os8n6po. rsetitev-
slRjlEeaGvbIaSšTenRjIpuRrAiaNškOtecpvirjniskekomleicodsBrtraanmkjouep,firjoeldmašmea.
pBrerCouenlriannp.joednoogodvormu nTeelevfaonti.051SŠ39o3l
Vlomil v večDOtMekAkaČčOilc rpeerpood,atkmo.ileTeralebfoonin03p1et7n5a6js-t78ra3c.
Policisti iščejo neznanega storilca, ki je pred dnevi v 2s4ta39-
novanjskem bloku v Kasazah vlKoAMmINilSKvO pveeččSmkeldeetrei.voP, 9o Kdw,orazbdljeanjo
znanih podatkih je ukradel več raeznloičknureilgnoa soezroondojian, dnvapdiimhnlijšikva
kajak in nekaj drugih stvari. Lastnigkreolmca, jperopdaomv.zTreolečfoinl k03a1r2n76e-k08a6j.
škode tudi zaradi poškodovanja vrat in ključavnic. 2443
V minulih dneh je bilo na Celjskem kar nekKajUvPloImMov. Policisti
iščNejoatuodbi valolmi iClcha,eksi jiel p(oOsknušCalhvleomsiilti Bv setancohva)njsko hišo v
Kompolah, in dva neznanca, ki stKaUpRIoLNsOkuolšjea, ltaudpi rizitzievm elnjskee iczismterende,
poEsldowvnairhd pirnosFtolororevnvceRandamoibrjaul.i SCtkohurpeiilsmcialinpsitzračerpžpaiomvsl. kjTauetlšeafaolmna 0ev5d1pe4rn9o1e--
stteodrne ev.loTmoditai snkjouzni ogllajvunbaedzresnnakavlriatta3a8,n6ve. egnodtaorvjousjteinasjvtrearhjetpn2r4ee7jde4
proergončanl oalanromčj, oki…se Pjeosmperomžibl.nDov: as glaovsetinnsbkraitlaonksaklai sptiasbaitlealjtaIračni
sMtocrEilwceavnvjeCzegljoudibno Zpgroirrendjihl pGorluašsotvnlejamh.roVmparnveum, v pdrriammeiruigrjea
iSzagoinirilsoe vReočncaigna.reKtj,ev: Fdirlumgepmodmzevnejazldnai mdein/ara.rt mreža.
V uri
in pol
ogromno
kršitev
Zaradi slabe prometne var-
nosti policisti na Celjskem na-
daljujejo usmerjen nadzor pro-
meta. Pred dnevi so v okolici
šol in ob šolskih poteh zaznali
485 kršitev cestnoprometnih
predpisov, od tega 139 preko-
račitev hitrosti. Nadzor so po-
novili konec tedna, kjer so v uri
in pol v bližini šol in ob šolskih
poteh zaznali 32 prekoračitev
hitrosti.
V 29 primerih so vozniki vo-
zili prehitro v naseljih, v treh
primerih izven naselij. Dva-
najstim kršiteljem so izdali
plačilne naloge, dvajsetim so
izrekli opozorila. V nadzoru so
preverjali tudi ustreznost pre-
vozov otrok v šolo. Med petimi
primeri so zaznali eno kršitev,
in sicer vožnjo mopedista brez
čelade. Podobne nadzore bodo
nadaljevali.
Št. 37, 16. september 2021
ZA ZDRAVJE
15
V letu 2019
je v Evropi zaradi
krvnega raka umrlo
154 tisoč ljudi, to je
8 odstotkov vseh
smrti zaradi raka
v Evropi.
Mes ec osveščanja o krvnih boleznih
Foto: Pixabay
Bolnik ne
sme čakati
V Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije
opozarjajo na pravočasno diagnosticiranje teh obo-
lenj. Ker je bil v preteklih dveh letih omejen dostop
do osebnih zdravnikov, so diagnosticirali polovico
manj primerov krvnega raka kot pred epidemijo
covida-19, a kljub temu zdravljenje bolnikov ostaja
uspešno.
SIMONA ŠOLINIČ
Kot poudarjajo v društvu,
v naši državi vsako leto nara-
šča število tovrstnih obolenj.
Pomagati je treba
takoj
»Četrti val nikakor ne sme še
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo
L&L s programom rehabilitacije in številnimi drugimi brez-
plačnimi programi za pomoč bolnikom s krvnim rakom
in njihovim svojcem dopolnjuje zdravstveno oskrbo tam,
kjer tega sistem še ne zagotavlja. Rehabilitacijo pripravlja
v sodelovanju z različnimi zdravstvenimi strokovnjaki.
Tovrstna rehabilitacija je bolnikom na voljo takoj, ko jo
potrebujejo. V času ukrepov proti covidu-19 program
v celoti izvajajo po spletu in opažajo, da so se bolniki
prilagodili na informacijsko tehnologijo. Ker program
vodijo na spletu, je na voljo bolnikom iz vse Slovenije
in je dostopen tudi tistim, ki živijo v oddaljenih krajih.
V septembru, mesecu krvnih bolezni, je poudarek
predvsem na bremenu redkih krvnih bolezni in pomenu
njihovega zgodnjega odkritja. 9. september je svetovni dan
V Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije imajo
bolniki in njihovi svojci v akciji Bolnik bolniku možnost po-
govora s strokovnjaki in prebolevniki. Kot pravijo v društvu,
osveščanje sloni predvsem na sopomoči. Pogovor z nekom,
ki je preživel podobno izkušnjo, bolnikom
pomaga in lajša bolezen.
Krvne
bolezni niso breme
le posameznika,
temveč celotne družbe.
Strokovnjaki ocenjujejo,
da skupni gospodarski
stroški vseh bolezni krvi in
krvnega raka v Evropi
znašajo 23 milijard
evrov.
Ker je diagnosticiranje krvne-
ga raka izjemno pomembno,
študente medicine vedno bolj
poglobljeno poučujejo o krvnih
boleznih.
mieloproliferativnih novotvorb (skupina redkih kroničnih
krvnih rakavih bolezni, pri katerih bolnikov kostni mozeg
ne deluje pravilno). 22. september je svetovni dan kronične
mieloične levkemije (nastaja preveč bolezensko spremenjenih
belih krvničk). Teden od 20. do 24. septembra bo posve-
čen osveščanju o imunski trombocitopeniji (najpogo-
stejša pridobljena motnja v strjevanju krvi). Zaradi
teh treh bolezni v Sloveniji vsako leto zboli 218 do
276 ljudi. Septembra sta še svetovni dan osve-
ščanja o limfomu (15. september) in svetovni
dan darovalcev kostnega mozga (18. septembra).
Krvni rak
in bolezni krvi
lahko zelo obremenijo
bolnike – 82 odstotkov
bolnikov s krvnim rakom
ima simptome, ki jih
kov z limfomom in levkemijo
Kristina Modic. Kot svetuje,
morajo biti ljudje pozorni na
osnovna bolezen,
to je rak. Zato od-
govornim v zdravstvu
onesposabljajo v
vsakodnevnem
življenju.
venije Anica
Kralj Štimec
dodaja, da ljudje
okvare imunskega sistema so
pogostejše tudi okužbe, krvavi-
tve in zatrdline na telesu.
V zadnjih 30 letih je prišlo do
velikega napredka pri zdravlje-
nju hematoloških bolezni, saj
raziskovalci drzno in neizpro-
sno iščejo prebojne terapije za
krvnega raka in bolezni krvi.
»Na področju hematologije so v
svetu v teku številna raziskova-
nja. Novih zdravil je vsako leto
več. Vedno bolj so usmerjena
v genetske tarče ali imunski
sistem ter individualni pristop
k vsakemu bolniku. Bolniki so
vsekakor lahko optimistični,«
poudarja prof. dr. Irena Prelo-
žnik Zupan, internistka hema-
Simptomi teh bolezni so težko
prepoznavni in se pojavljajo v
vseh starostnih obdobjih, zato
jih je pomembno odkriti do-
volj zgodaj. Slovenski hema-
tologi obravnavajo in zdravijo
bolnike tudi v času epidemio-
loških omejitev. A opozarjajo,
da številni bolniki v hemato-
loške in onkološke ambulan-
te pridejo (pre)pozno zaradi
pogosto oteženega dostopa do
družinskih ambulant.
bolj otežiti dostopa prebivalstva
do zdravstvenih storitev na pri-
marni ravni in do postavitve
diagnoz onkoloških bolezni.
Posameznik s sumom krvne-
ga raka preprosto ne more in
ne sme čakati na diagnosti-
ko ter pregled pri zdravniku,
saj zamujenih diagnoz tudi z
najsodobnejšimi terapijami
pogosto ni mogoče premaga-
ti,« pravi izvršna direktorica
Slovenskega združenja bolni-
dlje časa trajajoče telesne spre-
membe ali zdravstvene težave.
Kljub morebitnim ukrepom in
spremembam pri dostopu do
zdravstvenih storitev morajo
poiskati in zahtevati zdravniško
pomoč takoj, ko jo potrebujejo.
»Covid-19 lahko pomeni hudo
grožnjo za imunsko oslabljene
ljudi in bolniki s krvnim rakom
to zagotovo so. Vendar teh bol-
nikov ne ogroža le covid-19, am-
pak tudi ali predvsem njihova
sporočam, da hemato-on-
kološki bolniki in bolniki z
drugimi vrstami raka potrebu-
jejo in si zaslužijo pravočasno,
sodobno in dostopno celostno
obravnavo, kamor sodi tudi pra-
vočasna in hitra diagnostika,« je
jasna Modiceva.
Ne podcenjujte
simptomov
Podpredsednica Društva bol-
nikov s krvnimi boleznimi Slo-
znake in simptome
rakavih krvnih bolezni pogosto
podcenjujejo. Simptome je na-
mreč težko prepoznati. Najpo-
membnejša za prepoznavanje
krvnih bolezni, sploh v začetni
fazi, je krvna slika. Krvne bole-
zni imajo sicer po zatrjevanju
strokovnjakov zelo splošne
znake, kot so utrujenost, pote-
nje in bolečina v kosteh, zato
je obisk osebnega zdravnika
toliko pomembnejši. Zaradi
tologinja s Kliničnega oddelka
za hematologijo Interne klinike
UKC Ljubljana.
Napredek pri zdravljenju he-
matoloških bolezni, od tarčnih
terapij do celičnega in genskega
zdravljenja ter imunske terapi-
je, daje veliko razlogov za upa-
nje. Obstajajo številne klinične
raziskave novih zdravil za več
vrst krvnega raka in resnih bo-
lezni krvi, pri katerih sodeluje
tudi slovenski Novartis.










16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 37, 16. september 2021
Zastrašujoč podatek o spregledanem
Če želite
preveriti, ali ima vaš
otrok težave z vidom, nas
pokličite na 070 646 877
- Težko se
osredotoči
krivcu za slab učni uspeh
Mnogi starši pri svojem otroku opažajo težave zaradi pozornosti preleviti v nekakšnega detekti- (eden jasnih
in pomnjenja ter posledično tudi slabšega učnega uspeha. A mno- va, da lahko pridemo zadevi do znakov, da je
gokrat zmotno mislijo, da so za to krivi lenoba ali slabe delovne
navade. Medtem mnoge študije kažejo, da je pri 60 odstotkih pri-
merov krivo nekaj povsem drugega – težave z vidom.
Verjetno še niste pomislili na ne vidi dobro na tablo in ima
kaj takšnega, saj se sliši prepro- pomanjkljive zapiske in lahko
sto bizarno. Kljub temu je slab za nameček besedilo še naro-
vid v zadnjih letih eden pogo-
stih razlogov za učne težave
otrok v šoli.
Otrok je lahko zelo nadarjen
in se pridno uči, vendar je nje-
govo znanje bistveno slabše, če
slabše vidi. Zaradi slabšega vida
be prepiše. Prav tako so nekateri
ljudje bolj vizualne narave in si
stvari lažje zapomnijo – če jih
seveda pravilno vidijo.
Res bi bilo sanjsko, če bi nam
otroci takšne stvari povedali
sami, a se je treba včasih vseeno
dna.
Opozorilni znaki,
da je z otrokovimi
očmi morda nekaj
narobe
- Nagiba glavo ali zakriva eno
oko (to naredi zato, da prilagodi
vidni kot in skuša izboljšati ja-
snost …).
- Sedi blizu televizije in drži
telefon zelo blizu obraza ali
med branjem spušča glavo
otrok kratko-
viden, saj si
podzavestno
približa vidno
točko …).
- Glavobol ali bole-
in skupaj bomo našli
termin za preventivni
pregled.
čina v očeh (do tega po-
navadi pride, ker otrok preveč
obremenjuje oči, da bi povečal
fokus zamegljenega vida …).
- Nenehno si mane oči (po-
gost znak tega, da ima utrujene
oči …).
na šolsko
delo (otroci
morajo hitro
in natančno
prilagajati svoj
vizualni fokus od
daleč in na blizu …).
Če pri otroku zgornjih zna-
kov ne jemljemo resno in še
vedno krivimo njegovo lenobo
ali delovne navade, čuti še ve-
čji odpor do šole, kar je ravno
nasprotno od tega, kar želimo.
Preventivno
preverjanje vida je
edina rešitev
Enostaven in hkrati edini na-
čin, da pravočasno odkrijemo
težave z vidom in preprečimo
njegovo nadaljnje slabšanje,
je redno preverjanje vida. Gre
za hiter in neboleč pregled, ki
je primeren za otroke vseh sta-
rosti.
Ker želimo šolarjem (v že
tako dovolj težkih okolišči-
nah) olajšati učenje, smo se
v Optiki Oftalmos ob začetku
novega šolskega leta odločili,
da vsem osnovnošolcem in di-
jakom preverjanje vida opravi-
mo BREZPLAČNO! In ne samo
to – hkrati bomo vid pregledali
tudi staršu oziroma skrbniku,
ki bo otroka pripeljal na pre-
verjanje.
LILI SOVINC,
vodja Optike Oftalmos



pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Po sveže ribe v domacˇo ribogojnico!


www.nt-rc.si


Št. 37, 16. september 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Osebni asistent za
starejšo osebo (m/ž)
(okolica Žalca)
Od kandidata pričakujemo pri-
pravljenost in naravnanost za delo
s starejšimi osebami, čuteč in po-
trpežljiv odnos do starejših oseb,
iskreno zavzetost in marljivost,
vozniški izpit B-kategorije in lasten
prevoz, zaželene izkušnje pri delu
s starejšimi osebami, pripravljenost
na dopoldansko delo, občasno, po
potrebi in dogovoru pa popoldan-
sko pomoč. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. Naročnik želi ostati
anonimen izključno zaradi obču-
tljivih osebnih podatkov naročnice
in ustreznega, objektivnega izbora
vseh prijavljenih kandidatov v se-
lekcijskem postopku. Želimo, da se
na delovno mesto prijavijo kandi-
dati, ki jih takšno delo veseli. Kan-
didat bo zaposlen neposredno pri
naročniku brez posredništva. Več
informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: strežba
tradicionalne kitajske hrane, pijače
in ostalih napitkov. Nudimo zapo-
slitev za določen čas z možnostjo
zaposlitve za nedoločen čas, stimu-
lativna in redna plačila z vsemi pri-
padajočimi dodatki (božičnica, re-
gres), dvoizmensko delo, 5-dnevni
delavnik – delo je tudi ob sobotah,
nedeljah in praznikih (po dogovoru
s sodelavci in z nadrejenimi), redna
dnevna kosila, ki jih izberete z naših
menijev, delo v uspešnem in stabil-
nem podjetju. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. XI HU, d. o. o., Parti-
zanska cesta 1, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Glavna dejavnost podjetja je pre-
delava in brizganje plastičnih mas.
Proizvajamo predvsem tehnično vi-
soko zahtevne izdelke velikih serij
na tujem in domačem trgu. Kandi-
datu ponujamo 1-mesečno uvajanje
na delovnem mestu in 2-mesečno
poskusno obdobje, triizmensko
delo za polni delovni čas, pogod-
bo bomo sklenili za nedoločen čas,
delo je 5 dni na teden, občasno ob
sobotah, izplačilo morebitnih nad-
ur, fleksibilnost odobritve dopustov
in možnosti koriščenja. Prijave zbi-
ramo do 5. 10. 2021. MPT, d. o. o.,
Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmar-
tno ob Paki. Več informacij na www.
trgotur.si.
Dostavljalec hrane (m/ž)
(Velenje)
Opis delovnega mesta: prevzem
hrane v lokalu in dostava na naslov,
vožnja z avtomobilom, obračun do-
stavljenih obrokov pri naročniku.
Od kandidata pričakujemo delov-
ne izkušnje z dostavljanjem hrane,
dobro poznavanje CPP, vozniški
izpit B-kategorije, prijaznost in ko-
munikativnost. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. Gostilna pri Brigiti, d.
o. o., Selo 19a, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: priprava
tedenskih malic, jedi po naročilu
in skupinskih pogostitev, predpri-
prava surovin za kuhanje, priprava
delovnega prostora in jedi izpod
peke. Od kandidata pričakujemo
2 leti delovnih izkušenj s pripravo
jedi v gostinstvu, srednješolsko izo-
brazbo smeri kuhar, pripravljenost
na delo med tednom (enoizmen-
sko) ter tudi ob sobota in nedeljah
v času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavracije),
samoiniciativnost, samostojnost in
poznavanje dela v kuhinji. Prijave
zbiramo do 7. 10. 2021. Gostilna
pri Brigiti, d. o. o., Selo 19a, 3320
Velenje. Več informacij na www.
trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Opis delovnega mesta: priprava
miz in pogrinjkov, prijazno spreje-
manje gostov v lokalu in koordina-
cija, če je potrebno, sprejem naročil
jedi in pijače, sprejem naročil za
dostavo, postrežba jedi, izdaja ra-
čunov, blagajniško poslovanje, za-
ključevanje blagajne ob koncu, skrb
za delovno mesto, delo za točilnim
pultom. Od kandidata pričakujemo
delovne izkušnje s strežbo hrane v
lokalu, srednješolska izobrazba sme-
ri natakar je zaželena, pripravljenost
na delo med tednom (enoizmen-
sko) ter tudi ob sobotah in nedeljah
v času skupinskih najav ali naročil
(po dogovoru z vodjo restavracije),
samoiniciativnost, samostojnost in
poznavanje dela v restavraciji, pri-
jaznost, ustrežljivost in občutek za
delo z ljudmi. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. Gostilna pri Brigiti, d. o.
o., Selo 19a, 3320 Velenje. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Ličar (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: priprava
površine obdelovancev, nanašanje
prahu ali barve na površine obde-
lovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, ali so v skladu s
standardi in pričakovano kakovo-
stjo, sodelovanje pri logistiki v la-
kirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko
opravlja delavec v skladu s svojo
strokovno izobrazbo, usposobljeno-
stjo in preostalo delovno zmožno-
stjo. K prijavi vabimo kandidate, ki
imajo končano najmanj III. stopnjo
poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 7. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravlja-
nje viličarja pri notranjem tran-
sportu komponent na delovna me-
sta montaže, razkladanje prejetih
pošiljk, nakladanje strojev, razvr-
ščanje blaga na skladiščne regale,
vizualna kontrola prejetega blaga,
skrb za usklajenost izdobavljenih
in prejetih pošiljk s spremno doku-
mentacijo, evidentiranje prejetega
blaga v informacijski sistem, opra-
vljanje drugih del v proizvodnji. K
prijavi vabimo kandidate, ki imajo
končano najmanj IV. stopnjo po-
klicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 7. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje
in priprava površine obdelovancev,
nanašanje prahu na površine ob-
delovancev, pregled in preverjanje
pobarvanih delov, ali so v skladu s
standardi in pričakovano kakovo-
stjo, sodelovanje pri logistiki v la-
kirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko
opravlja delavec v skladu s svojo
strokovno izobrazbo, usposobljeno-
stjo in preostalo delovno zmožno-
stjo. K prijavi vabimo kandidate, ki
imajo končano najmanj III. stopnjo
poklicne izobrazbe. Prijave zbiramo
do 7. 10. 2021. Uniforest, d. o. o.,
Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več
informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo vsaj
VI. stopnjo izobrazbe elektroteh-
nične smeri, 2 leti delovnih izku-
šenj na podobnih delovnih mestih,
dobro znanje angleščine, zelo dobro
znanje MS Office paketa, primerno
strokovno poznavanje področja
elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-
tegorije, odgovornost, natančnost,
vztrajnost, komunikativnost, sa-
moiniciativnost in angažiranost za
prodajo, zmožnost dela v timu in
tolerantnost, veselje do dinamične-
ga dela na terenu in dela z ljudmi.
Prijave zbiramo do 5. 10. 2021. FBS
Elektronik, d. o. o., Prešernova ce-
sta 8, 3320 Velenje. Več informacij
na www.trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Smo podjetje, ki se ukvarja s ko-
vinsko proizvodnjo, pri kateri je
vključen laserski razrez pločevine s
CNC-rezalnikom, varjenje, CNC-kri-
vljenje ter ostala ročna dela v kovin-
ski industriji. Pričakujemo izvrševa-
nje nalog in odgovornosti – vse, kar
je v opisu za delovno mesto CNC-
-operater, zagotavljanje urejenosti in
čistoče v proizvodnji, zagotavljanje
pravilnega in odgovornega ravna-
nja z osnovnimi sredstvi, drobnim
inventarjem ter ostalim materialom
in opremo v proizvodnji, skrb za var-
stvo pri delu in upoštevanje vseh var-
stvenih predpisov. Prijave zbiramo
do 5. 10. 2021. LKK, d. o. o. Paka pri
Velenju 63, 3320 Velenje. Več infor-
macij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
GEP Štalekar, grafično embalažno
podjetje, d. o. o., je eno izmed vo-
dilnih podjetij v regiji za celostno
oskrbo strank s storitvami in z iz-
delki s področja potiskane karton-
ske embalaže. Kandidatom nudimo
zaposlitev za določen čas 1 leta s
poskusnim obdobjem 6 mesecev in
z možnostjo podaljšanja za nedolo-
čen čas, redno, osnovno plačilo in
stimulativni dodatek glede na uspe-
šnost, delo v mladem, dinamičnem,
urejenem in sproščenem delovnem
okolju, temeljito uvajanje in preda-
jo dela, karierni in osebni razvoj.
Prijave zbiramo do 5. 10. 2021. GEP
Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobra-
va 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj
Gradcu. Več informacij na www.
trgotur.si.
Tiskar (m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Cenimo ljudi s podjetniško mi-
selnostjo, ki z zagnanostjo in ino-
vativnostjo pripomorejo k boljšim
izdelkom in boljši organizaciji po-
slovanja. Nudimo zaposlitev za do-
ločen čas 1 leta z možnostjo podalj-
šanja za nedoločen čas (poskusno
delo 6 mesecev), delo v mladem,
dinamičnem, urejenem in spro-
ščenem delovnem okolju, redno in
stimulativno plačilo za opravljeno
delo. možnost osebnega in stro-
kovnega razvoja. Prijave zbiramo
do 5. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o.
o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383
Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več
informacij na www.trgotur.si.
Karierni sejem MojeDelo.com v Mariboru: v četrtek, 16. septembra, od 10.
do 18. ure boste spoznavali podjetja iz lokalnega okolja in se izobraževali
na odličnih delavnicah ter predavanjih. Več na www.kariernisejem.com.
Natakar - prodajalec
(m/ž) (Poljčane, Celje)
Obseg dela: priprava napitkov in
strežba v lokalu ter pomoč pri delu
v trgovini, blagajniško poslovanje,
skrb za založenost. Jagros, d. o.
o., Prvomajska ulica 29, 3250 Ro-
gaška Slatina. Prijave zbiramo do
1. 10. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Skladiščnik tehničnega
blaga za PE Celje (m/ž)
Vaše delo bo obsegalo prevzem in
izdajo blaga, delo na računalniku
(osnovno znanje Worda, Excella),
kontrolo podatkov, preverjanje is-
tovetnosti blaga in spremnih doku-
mentov, delo z viličarjem, pomoč
pri polnjenju polic. Jagros, d. o.
o., Prvomajska ulica 29, 3250 Ro-
gaška Slatina. Prijave zbiramo do
1. 10. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Varilec / ključavničar
(m/ž) (Podplat)
Iščemo sodelavca za daljše ča-
sovno obdobje. Prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev pošljite
na zaposlitveni portal ali na elek-
tronski naslov info@strojegradnja-
-sas.si. Strojegradnja SAS, Stan-
ko Arzenšek, s. p., Krtince 11c,
3241 Podplat. Prijave zbiramo do
29. 09. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Projektant - tehnolog
kemije (m/ž) (Celje)
Vaše delo bo: samostojna pripra-
va rešitev pri tretiranju industrijskih
vod s kemikalijami, poznavanje in
odločanje primerne strojne opre-
me pri tem … ESOT-INVEST, d. o.
o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 10. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist repro
kupcev (Celje)
Delovne naloge: načrtovanje in
izvajanje dogovorjenih prodajnih
dejavnosti, doseganje načrtovanih
rezultatov, iskanje novih prodajnih
poti, sestavljanje ponudb, predra-
čunov in računov pri prodaji blaga,
kontrola in evidenca zalog, kontro-
la odpreme blaga in usklajevanje
dostav blaga do repro kupcev,
preverjanje in pregled plačil malo-
prodajnih repro kupcev, izterjava
zapadlih obveznosti.. Inpos, d. o.
o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje.
Prijave zbiramo do 10. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Programer in operater
CNC-stroja v Vojniku
(m/ž) (Vojnik)
Zadolženi boste za izvajanje del
in nalog pri posluževanju CNC- in
drugih obdelovalnih strojev, za pre-
poznavanje in odpravljanje napak
ob zastojih CNC-naprav, za čiščenje
ter za priprave in nastavitve strojev
po tehnični dokumentaciji. Mik, d.
o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik.
Prijave zbiramo do 26. 9. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Voznik delovnega stroja
(m/ž) (Velenje)
Od kandidatov pričakujemo ak-
tivno znanje angleškega jezika
(govorno in pisno), znanje dela s
programskimi orodji MS Office, sa-
mostojnost in samoiniciativnost …
Hisense Gorenje Europe, d. o. o.,
Partizanska cesta 12, Velenje 3320.
Prijave zbiramo do 10. 10. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Sodelavec v tiskarni
(m/ž) (Celje)
Iščemo osebo, ki bi se bila pripra-
vljena priučiti raznih del v tiskar-
ni. Nudimo možnost zaposlitve za
polni delovni čas, možnost nadur
in takojšnjega začetka dela. Delo
v prijetnem majhnem kolektivu.
Zaželeno je, da kandidat stanuje
v Celju oz. v njegovi okolici. Den-
tax tisk, d. o. o., Vrunčeva ulica
14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do
9. 10. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Strojni vzdrževalec (m/ž)
(Slovenske Konjice)
Želite postati eden od več kot 200
zaposlenih v podjetju, v katerem so
zaposleni njegov najpomembnejši
vir? Vas veseli delo v proizvodnji?
Iščete dolgoročno zaposlitev? Če
lahko na eno ali še bolje na vsa
vprašanja odgovorite pritrdilno, vas
vabimo, da se prijavite na razpisano
prosto delovno mesto. Isokon, d. o.
o., Slovenske Konjice, Industrijska
cesta 16, 3210 Slovenske Konjice.
Prijave zbiramo do 30. 9. 2021. Po-
drobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir (m/ž) (Velenje)
Pričakovanja: znanje angleščine,
računalniških programov Excell,
Corel Draw, Power Point, zaželeno
poznavanje tehnologije tampon-
skega tiska in sitotiska, materialov,
potrebnih za tampotisk, sitotisk,
kooperativnost z oddelki, kot so
razvoj, služba oblikovanja, planira-
nja, standarizacije …, osebna želja
po stalnem napredku na področju
razvoja tehnologij in postopkov.
Gorenje, d. o. o., Partizanska cesta
12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do
9. 10. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Natakar specialist (m/ž)
(Rogla)
Nudimo zaposlitev za nedoločen
čas s 3-mesečno poskusno dobo,
delo v lepem okolju in prijetnem
kolektivu, razgiban delavnik, uče-
nje in pridobivanje izkušenj. Uni-
tur, d. o. o., Cesta na Roglo 15,
3214 Zreče. Prijave zbiramo do
21. 9. 2021. Podrobnosti na www.
mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž) (Arja
vas pri Žalcu)
Iščemo skladiščnike (m/ž) za
delo v novem logističnem centru v
Arji vasi pri Žalcu s končano naj-
manj osnovnošolsko izobrazbo, s
spoštljivim in z odgovornim odno-
som ter motiviranostjo za delo. Lidl
Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami
1, 1218 Komenda. Prijave zbira-
mo do 26. 9. 2021. Podrobnosti na
www.mojedelo.com.
Žar mojster (m/ž)
(Teharje)
Iščemo osebo, katere delo bo
obsegalo predvsem pripravo mesa
in peko na žaru na oglje. Picikato,
gostinstvo trgovina storitve, d. o.
o., Teharje 21, 3221 Teharje. Prijave
zbiramo do 9. 10. 2021. Podrobnosti
na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Št. 37, 16. september 2021
Celjski Kladivar ima najboljši ekipi pri nas med atleti in atletinjami
Po daljšem obdobju domači
vladar v obeh konkurenca
Ekipna naslova na državnem prvenstvu v atletiki so
osvojili člani in članice Atletskega društva Kladivar
Celje. V strokovnih krogih to velja za presenečenje
po dolgoletni vladavini ljubljanskega Massa. Piko na
i je ljubljanski dvodnevni prireditvi in svoji celotni
odlični sezoni postavila Tina Šutej, ki je izboljšala
svoj državni rekord v skoku s palico.
DEAN ŠUSTER
Atleti iz Celja v rumenih
dresih so si priborili štirinajst
zmag.
Celjanke z
občutnejšo
prednostjo
Po dvakrat so zmagali Luka
Janežič (200 in 400 metrov),
Matic Ian Guček (110 in 400 m
ovire) in Klara Lukan (1.500 in
3.000 m). Na najvišji stopnički
so stali še Mitja Rizmal (5.000
m), Eva Založnik (5.000 m),
Eva Pepelnak (troskok), Hana
Urankar (disk), Jan Vuković
(800 m), Tina Šutej (skok s
palico), Lina Čater (kladivo) in
moška štafeta 4x400 m. Druga
mesta so osvojili Vid Botolin
(1.500 m), Denis Babič (skok s
palico), Jan Brešan (3.000 m),
Marko Pepelnak (400 m ovire),
Bor Bauman (2.000 m zapre-
ke), Hana Jost (800 m), Hana
Urankar (krogla) in moška
štafeta 4x100 m. Tretje so bile
Hana Jost (400 m), Lea Haler
(2.000 m zapreke) in Ajda Po-
žun (kladivo). Celjski atleti so
zbrali 16.836 točk, 377 več od
moštva Massa. Celjske atletinje
so imele kar 1.173 točk nasko-
ka pred tekmicami iz Massa,
čeprav jim še vedno ne more
pomagati Martina Ratej, katere
usoda še ni znana.
Uspehi prinašajo
nove obveznosti
Predsednik Stane Rozman
ni skrival zadovoljstva, saj
Kapetanka in
kapetan državnih
prvakinj in prva-
kov Tina Šutej in
Luka Janežič
sta na plan priplavala dobro
delo in vrhunskost: »Izjemno
smo veseli dvojne zmage, ki
je Kladivar že dolgo, dolgo ni
dosegel. Gre za velik uspeh.
Vsi tekmovalci so se zelo
Tina Šutej je pred nastopom na finalu diamantne lige
zmagala na prestižnem uličnem mitingu v nemškem
Karlsruheju, kjer je preskočila 4,71 m.
potrudili. Nastopili so naši
najboljši atleti. Izkazal se je
Luka Janežič, ki je nastopil v
štirih disciplinah. Prvi mesti
smo dosegli s srčnostjo in z
borbenostjo.« V ozadju uspe-
ha stojijo vrsta vrhunskih in
marljivih trenerjev, prizadev-
ni možje v upravnem odbo-
ru in sposobni predsednik
društva. »Brez ustreznega
trenerskega dela tovrstnih
dosežkov ne bi bilo. Za njih
so zaslužne tudi ostale klub-
ske službe. Takšne zmage so
po eni strani veliko priznanje
za nas, po drugi strani terjajo
določene obveznosti. V na-
slednjem letu bomo morali z
obema ekipama nastopiti na
ekipnem evropskem prven-
stvu, kar je seveda povezano
s precej visokimi stroški. Na-
loga upravnega odbora je, da
zagotovi denar za potovanje
in za dobro pripravo atletov
in atletinj. Doslej nam je vse-
lej uspelo in prepričan sem,
da nam bo s pomočjo pokro-
viteljev in Mestne občine Ce-
lje ponovno uspelo uresničiti
načrte,« se je v prihodnost
zazrl Rozman.
»Kako sem podrla
letvico …«
Tina Šutej je pred državnim
prvenstvom na finalu diaman-
tne lige v Zürichu osvojila
tretje mesto. Leta 2021 zlepa
ne bo pozabila, saj je najprej
v žep pospravila svojo prvo
medaljo na velikem tekmova-
nju (srebrno na dvoranskem
EP), nato je z osvojenim petim
mestom zapustila olimpijski
Tokio. Na slovitem štadionu
Letzigrund je preskočila 4,67
m. »Odlična tekma, dobro
počutje, skoki zelo dobri.
Vse lepo in prav, toda nekako
mi ni jasno, kako sem lahko
podrla letvico na 4,77 m. S
telesom sem bila že čez njo v
prvem poskusu, potem sem
jo zadela z levo roko. Malo
sem bila jezna, ker sem bila
povsem blizu državnega re-
korda. A bila sem tretja v fi-
nalu, kjer je bilo le šest naj-
boljših na svetu. Imela sem
le tri diamantne tekme. Pred
olimpijskimi igrami nisem
šla v Veliko Britanijo, ker si
zaradi ukrepov nisem mogla
privoščiti karantene. Tudi v
ZDA nisem mogla, saj nisem
pravočasno dobila potrdila za
izjeme pri potovanju.«
Letvica ostala na
stojalu
S trenerjem Milanom Kranj-
cem sta ob vrnitvi v domovino
prevozila več kot 800 kilome-
trov. Tina mu je dejala, da bo
sproščena in da bo postavila
nov državni rekord. In to ji je
uspelo v soboto. Preskočila
je 4,76 m. »Tokrat sem imela
nekaj sreče. Malo sem se do-
taknila letvice, a je ostala na
stojalu. Imela sem zelo dobre
skoke tudi na 4,81 m. Zdaj
vem, da bom kmalu, mogoče
že pozimi, presegla mejo 480
centimetrov,« je optimistična
Šutejeva. Utrujenost po dese-
turni vožnji iz Švice ji ni prišla
do živega. »Zaradi dolgotraj-
nega sedenja v avtu je to še
večji presežek. Dobro sem
se počutila, nisem bila tako
utrujena, kot sem pričakova-
la. Med vožnjo v petek sem
trenerju Milanu Kranjcu v
šali rekla, da sem imela v Švici
kvalifikacije, danes pa imam v
Ljubljani finale. Vedela sem,
da bom utrujena, a tudi to, da
bom dala vse od sebe,« je še
vedno polna energije Tina, ki
bo danes z nastopom v Lju-
bljani na mitingu slovenske
lige verjetno končala sezono.
Foto: PETER KASTELIC
NA KRATKO
Za Kalcerjem padle še Domžale
Celje: V 8. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Celja zmagali drugič zapovrstjo, od Domžal-
čanov so bili boljši s 3:1. Povedli so gostje, čeprav je bil Dobrovoljc v prepovedanem položaju.
Pred odmorom so Celjani izenačili. Trener gostov je kričal: »Zeni, blok!« Husmani je zamudil,
tudi Markuš, a ni delovalo nevarno, kajti Ivan Božič je sprožil skoraj brez zaleta. Uspel mu je
izjemno natančen strel s skoraj 30 metrov, žoga se je odbila od prečke čez golovo črto. Za 2:1 je
zadel Žan Medved po udarcu z glavo. Nato je izenačenje po veliki napaki Žana Zaletela preprečil
vratar Florijan Raduha. Končni izid je postavil Amadej Brecl in veselilo se je 14 Celjskih grofov
in še 200 gledalcev. Mura je doma ugnala Olimpijo z 1:0, državni prvak s Celjem, trener Dušan
Kosić je na krstni tekmi na klopi Tabora slavil zmago v Šiški proti Bravu z 2:0, Kalcer znova ni
igral slabo, a je moral priznati premoč vodilnemu Kopru s 4:1. Ne želimo ščititi Maribora, toda
pravi čudež se mu je zgodil v Kidričevem, kjer iz številnih zelo zrelih priložnosti nikakor ni uspel
zadeti in Aluminij je slavil s 3:0. Koper ima 19 točk s tekmo manj, Celje je sedmo z 10 točkami.
Obeta se boljša sezona
Litija: Prvo tekmo v novi sezoni so odigrale celjske rokometašice. V uvodnem krogu 1.
slovenske lige so gostovale v Litiji in zmagale s 36:25. Kar enajst igralk okrepljene ekipe
Z´dežele se je vpisalo v listo strelk. Najbolj učinkovite so bile Iza Bon Brzin s šestimi,
Katarina Regner s petimi ter Tia Tomc, Sanja Vrček in Anika Strnad s po štirimi zadetki. V
soboto bodo Celjanke v derbiju kroga v dvorani Golovec pričakale Ajdovke.
Kvalifikacije niso dovolj
Pau: V Franciji se je končal svetovni pokal kajakašev in kanuistov v slalomu na divjih
vodah. Celjski kajakaš Martin Srabotnik je pristal na petnajstem mestu v skupnem seštevku.
V Pauju je bil peti v kvalifikacijah! V polfinalu je nato storil tako veliko napako, da mu je
spolzel nastop v finalu. Da je v dobri formi, je dokazal že v španskem Seu d’Urgellu, kjer
je bil osmi, kar je njegova najvišja uvrstitev v svetovnem pokalu. V torek se bo začelo SP v
Bratislavi, tam bo Martin tekmoval tudi v ekstremnem slalomu, poseben motiv pa bo imel
2. oktobra na državnem prvenstvu, ki ga bo Dušan Konda izvedel na Špici.
Prvaki poraženi že v prvem krogu
Trebnje, Celje: Najboljši ekipi minulega prvenstva sta se pomerili že v uvodu nove
klubske sezone. Podprvaki Trebanjci so bili s 25:24 boljši od Velenjčanov, ki so spomladi
prvi prečkali ciljno črto. Derbi je bil po pričakovanju izenačen, odločile so ga malenkosti,
zmagovalec pa ni bi znan do zadnjih sekund tekme. Najboljši strelec Gorenja Tilen So-
količ se je v izdihljajih obračuna z levega krila znašel iz oči v oči z vratarjem Radivojem
Ristanovićem, a je Črnogorec dobil medsebojni dvoboj in postal junak tekme. Rokometaši
Celja Pivovarne Laško so v svoji dvorani ugnali ekipo Maribora Branika z 32:25. Najbolj
učinkovit igralec štajerskega obračuna je bil Gal Marguč z osmimi goli.
Mernik podprvak v kronometru
Otočec: Tekmovalci Kolesarskega društva Celje so se udeležili državnega prvenstva na Otočcu
v Novem mestu. Tekmovali so v disciplini vožnja na čas za dečke in deklice. Oskar Mernik je
v kategoriji dečki C osvojil druge mesto, za zmagovalcem je zaostal za pičle tri sekunde. (DŠ)
Št. 37, 16. september 2021
ŠPORT
19
V Treh lilijah pod strop obesili košarkarski dres s številko 7
Jože Sadar in
Bojan Špiler
Nekoč je v Laškem
igral Mileta Lisica …

Ne le s svojim vrhunskim igranjem, predvsem z bojevi-
tostjo, nepopustljivostjo in s srčnostjo tudi izven igrišča
ali dvorane se je srbski košarkar Mileta Lisica zapisal v
srca občudovalcev Košarkarskega kluba Zlatorog. Umrl
je lani, mnogo prezgodaj. Po prvih odzivih je bilo očitno,
kako močan pečat je pustil v Laškem, Celju in okolici.
Milica in Rade Lisica obkrožena s tistimi,
ki so v Laškem sodelovali z Mileto,
možem oziroma očetom.
DEAN ŠUSTER
Sobota je bila v dvorani Tri
lilije posvečena spominu na
Mileto Lisico, ki je v Laškem
odigral pet sezon.
16 točk v Choletu
Pomerili so se veterani Zla-
toroga in Vojvodine, namreč
Lisica je igral tako za laško kot
novosadsko veteransko ekipo.
Zmagali so Srečko Lesjak in so-
igralci. Sledila je tekma članskih
moštev Zlatoroga in Ilirije, ki jo
kot trener vodi Saša Dončić. Oče
Luke Dončića je blestel v la-
škem dresu, najboljšo predstavo
je prikazal v končnici izjemno
pomembne tekme za takratno
Pivovarno Laško. Goran Jurak
12, Saša Dončič 11, Mileta Lisi-
ca 16, Miljan Goljovič 18, Sani
Bečirovič 13, Ervin Dragšič 5 in
Aleš Kunc 7 točk (trener Aleš
Pipan) so v Choletu povratno
tekmo osmine finala pokala
Saporta izgubili s 86:82, a ker
so prvo tekmo dobili z devetimi
točkami prednosti, so se uvrstili
v četrtfinale. To je bilo 17. febru-
arja 1999, Luka se je rodil enajst
dni kasneje. »Lijo« in »Goljo« sta
se veselila (in še mnogi drugi)
s »Saletom«. Nato je prišla še
evroliga. To je bilo nekoč, ko je
v Laškem igral Mileta Lisica.
Minuta molka tudi
za »Alija«
Časi so se spremenili, laška
ekipa je precej spremenjena,
predvsem pomlajena. Ilirija je
bila prepričljivo boljša. Prvih se-
dem minut je za Zlatorog igral
Rade Lisica, Miletin sin. Potem
je sirena zaustavila igro. Spre-
govoril je Jože Sadar starejši,
možakar, ki je v vlogi predse-
dnika kluba omogočil vrhunsko

košarko v Laškem, zdaj je častni
član kluba. »Ko smo se uvrstili
v prvo slovensko ligo, je Lisico
priporočil Žarko Vujović. Odpe-
ljali smo se v Beograd. Ko smo
se vrnili, je poklical Mileta in
sporočil, da pristaja na naše po-
goje in da se bo preselil k nam,«
je med drugim povedal Sadar.
Miletina soproga Milica se je
zahvalila za pozornost, predse-
dnik KK Zlatorog Bojan Špiler
ji je izročil spominsko plaketo,
predstavnik laških veteranov
Srečko Lesjak ji je podaril spo-
minsko knjigo. Nato je bil osve-
tljen dres s številko 7, ki visi pod
stropom dvorane. Takšnega, s
sedmico, v članskem moštvu
ne bo več nosil nihče. V uvodu
sobotne prireditve sta bili dve
minuti molka, za Mileto Lisico
in tudi za Aleša Antauerja.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Laški košarkarski veterani, vselej dobro razpoloženi. S pomočjo Milete Lisice so bili leta 2007 v Portoriku svetovni veteranski prvaki v svoji starostni kategoriji.
2Št 031
MALI OGLASI /XIXNFXOXRMACIJE
Št. 37, 16. september 2021

NOVI CITROËN N O
BREZKOMPROMISNO BR E Z
NA VOLJO 100% ËLECTRIC, BENCIN N IAVOLJO100%	LECT
Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 4,3 – 6,3 l/100 km, izpusti CO2: 114 –142 g/km, stopnja izpustov EURO 6.3p, specifični izpusti dušpikovih
oksidov: 0,0245 – 0,0406 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifiočnih izpsustov trdoih dvelc:ev 0,00,031– 0,00074 g/km, število,trdnih delcev pa 0,03 –4,48 × 1011.xOglji.kov diokrsid (CO2) jeznaejpomesmbnejši
toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževaltzuonanpjegalozrakga iz rpreomedta pnomiembpno lpriisnpev,ajo kkpoislabpšanjou kavkozvosrti zounačnjeaga zragka.lPorispbevajao zllasnti k očezmesrnoepogvišarnime
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih okksidoov.nSlikcajeesimnboltičnre anarcavei.jCaitroëmn si pridpržurje iprzavieco dmo sprenmemeb gv vseabini ion poznuodbi.nVečana,wwwd.citeroeln.csi. ev P
AVTOHIŠA KOS d.o.o., Ločica ob Savinji, Tel. 03 70 38 386, mail: info@avtohisakos.si
STANOVANJE
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje v mirnem okolju v
Celju oddam samski osebi ali paru brez
otrok. Telefon 031 230-023.	824
MENJAM
ENOSOBNO neprofitno stanovanje z balko-
nom, kompletno adaptirano, 1. nadstro-
pje, Goriška ulica 1, menjam za večje ne-
profitno stanovanje v mestu ali na Otoku.
Telefon 031 620-506.	812

PRODAM
RAZNO pohištvo za opremo različnih pro-
storov zelo ugodno prodam. Telefon 031
625-384.	807
RABLJENO kotno sedežno garnituro prodam.
Telefon 031 430-830.	828
STE INVALID IN POTREBUJETE
OSEBNO ASISTENCO?
POMAGALI VAM BOMO:
PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE,
POISKATI OSEBNE ASISTENTE,
ZAPOSLITI ASISTENTE
IN IZVAJATI ASISTENCO
info3rrr@gmail.com
031-833-800
ŽIVALI
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
haste, pred nesnostjo, in 3-kilogramske
purane za pitanje prodamo, pripeljemo
na dom. Telefon 070 545-481. D p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
jirhisvjtjeao, v(pprreorddiamnkooo. msBtrebszpipnlaeičrcnaaifindčoensmtaihva ciznikap
Mzpd2uo,5ms.tteiVzrorednjauensšesninkiacožTviebihavoato, ltkezlseufiodnnoa(0vn2.j)
582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55,
Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800,
051 379-031.	p
PAŠNO teličko simentalko, težko 250 kg,
prodam. Telefon 030 693-866.	p
TELIČKO in bikca, čista limuzina, stara 4
mesece, težka 150 do 180 kg, prodam.
Telefon 041 547-769.	Š 4
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, in dve prvič breji
svinji ugodno prodamo. Domača hrana.
Telefon 041 996-166.	803














PRAŠIČE, domače vzreje, različnih tež in
izločene svinje za zakol ali nadaljnjo
rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva
kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061.
806
TELIČKO simentalko, izredno lepo, staro 7
mesecev, težko 260 kg, prodam za 660
EUR. Telefon 041 914-286.	818
KRAVO, čb, z drugim teličkom, visoko brejo in
telico lis/lim, brejo, prodam. Telefon 041
951-092.	819
TELIČKO simentalko, težko 200 kg, prodam.
Telefon (03) 5739-408. L 68
ZAJČKA, samčka in samičko, čistokrvna
nemška orjaka, stara 6 mesecev, prodam.
Telefon 068 617-411.	827
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p
KMETIJSKI

PRIDELKI
PRODAM
VINO iz neškropljenega grozdja (šmarnica,
izabela …) ugodno prodam. Telefon 041
720-499.	p
GROZDJE šmarnico, neškropljeno, in rdeče
vino prodam. Telefon 041 517-616. 816
V VIRŠTANJU prodam belo grozdje sauvignon,
laški rizling in muškat ter rdeče grozdje
modra frankinja. Telefon 041 592-643. p
VINO, belo in rdeče, cena 1,20 EUR/liter,
prodam. Okolica Šentjurja, telefon 070
602-441.	p
MODRO frankinjo ali merlot, grozdje ali vino
prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031
534-970.	n






















Št. 37, 16. september 2021
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
BORISA
ČEHOVINA
iz Štor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti, darovali sveče in za svete maše ter
nam ustno in pisno izrazili sožalje.
Posebna zahvala gospodu župniku za izredno lep obred,
pevcem in pogrebni službi Raj.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ustov EURO 6.3, specifični izpusti dušikovih814
Žalostni sporočamo,
da nas je zapustila
naša ljuba
žena in teta
ZLATA
PRELEC
rojena 1940
Od nje smo se poslovili v torek, 14. septembra 2021.
Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči: mož Srečko in nečak Borut z družino
p
Veter me vabi, naj se poslovim.
Kratki so bili moji dnevi med vami.
Odhajam z vetrom – a ne v praznino.
Zbogom, ta dan je končan.
Zbogom vam in mladosti, ki sem
jo preživel med vami.
(Kahlil Gibran)
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi sin, brat, stric in svak
GORAZD ZAGORIČNIK
iz Celja (1956–2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se
poslovili od njega, darovali cvetje in sveče ter nam namenili
tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu
Maticu Lesjaku za opravljen obred in glasbeni skupini Eros
za čutno odpete pesmi. Prav tako se za trud zahvaljujemo
osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in
Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Vsi njegovi
p
Tvoje telo
so nam iztrgali iz objema.
A energija naše medsebojne ljubezni
in povezanosti ostaja za večno.
Tega nam ne more odvzeti nihče.
(Salobir S.)
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi naše ljube
žene, mame, ome in prababice
FRANČIŠKE –
Zdaj nič več se pesmica ne sliši,
za vasjo nihče več ne igra.
V zapuščeni tam samotni hiši
je utihnila harmonika.
(M. Roblek in L. Slak)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
JOŽETA BOHORČA
s Ceste na Goro 3c, Šentjur
(30. 10. 1954–20. 8. 2021)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem, znancem ter sodelavkam in sodelavcem druž-
be Elektro Celje, d. d. Hvala osebju Splošne bolnišnice
Slovenj Gradec, oddelku za splošno in abdominalno ki-
rurgijo, še posebej zdravnikoma dr. Pawelu in dr. Anji
Leskiewicz. Hvala pogrebni službi Gekott za organizacijo
pogreba, kamnoseštvu Viktor Herček za hitro ureditev
groba, župniku župnije na Ponikvi gospodu Alojziju
Kačičniku in bratu Jožetu Strojini iz Olimja za cerkveni
obred, pevcem Ivanu Škrateku, Branku Mešlu, Bojanu
Bezgovšku in Francu Bezgovšku, govorcema Slavku Pod-
boju in Franciju Smrekarju, Viliju Bertoku za pesnitev
soneta, posvečenega Jožetu, harmonikarjem Francu Mla-
karju, Branetu Klavžarju, Francu Rajglu in Slavku Jančiču
ter fotografu Borisu Kovačiču. Še posebej se iskreno in s
spoštovanjem zahvaljujem družinskemu prijatelju Ivanu
Kolarju za vso pomoč v času njegove bolezni, zlasti v
zadnjem mesecu, in pri organizaciji pogreba. Vsem in
vsakemu posebej še enkrat hvala za izražena pisna in
ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo za-
dnjo pot in ga boste ohranili v spominu.
Žalujoča: žena Mojca
826
KUPIM
JABOLKA in hruške za »prešanje« kupim.
Telefon 041 455-176.	764
OSTALO

PRODAM
DRVA, metrska, suha, mešana, 6 m, prodam.
Telefon 041 951-092.	819
FANIKE TREBOVC
iz Pešnice 28, Šentjur
(20. 2. 1940–2. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-
jateljem, sodelavcem in znancem za iskrene izražene be-
sede sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala
gospodu župniku Mitju Markoviču za srčno izrečene be-
sede in obred, hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem
skupine Eros, govornici Zdenki Orač in trobentaču za
odigrano žalostinko.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Gusti, hčerka Sabina in sin Simon z
družinama
825
DRVA, suha, bukova, prodam v okolici Šen-
tjurja. Možna dostava. Telefon 041 581-
677.	798
SKORAJ novo otroško posteljico, 120 x 60 cm,
naravno lakirana bela bukev, z jogijem
in s posteljnino za 60 EUR in košarico za
dojenčka prodam za 15 EUR. Telefon 068
656-474.	815
GOZD v Krajnčici, 1,5 ha, masažno blazino
in šivalni stroj Pfaff prodam. Telefon 041
661-729.	821
KOKOŠI jarkice na začetku nesnosti (rjave,
črne, grahaste, bele, aurokana) prodaja-
mo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8. do
16., ob sobotah od 8. do 12. ure. Spre-
jemamo naročila za enodnevne in večje
piščance brojlerje. Nudimo kakovostne
krmne mešanice za kokoši in piščance
ter dnevno sveža jajca. Telefon (03)
700-1446.	p
BELO sortno grozdje (rizling, kerner …) in
rabljeno kosilnico Gorenje Muta, s koso,
130 cm, prodam. Telefon 041 794-332.
808
SUHA mešana drva prodamo. Cena zelo ugo-
dna – 45 EUR/m. Informacije po telefonu
070 724-155.	p
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM KV zidarja ali gradbenega delavca.
Jožef Verbič, s. p., Dramlje 40b, Dramlje,
telefon 041 389-370.	817



OSOOBBBO OTTAA,,, 1219328..E9.B 20 2118
^^^^^^^ ^^^^^^
eLtokeštdonešjanlajtaevmtneiamc: a“mO: “edDdleol9čui.jm3v0om isneir,u1,1.3
zkau^p^dn^o^ob^sr^to^h^m^a^rem^l^oo^d^ni^jio^je^sie^nb^^ze^d^irna ^vde^rug^^žabr^ea
Potek delav^ni^c ^m^e^d^9^^.3^^0 i^n^1^1^.3^0^^n ^a ^r^a^z^li^č^n^^ih ^lo^k^a^c^ij^ah^ ^p o^ ^m^e^s^t^u.^

n“Na aozdvreuzd“iN” asnzevmeazdnjie”
^^iz^ja^v ^na^š ^ih^g^0^o^0s^t^o^ v.

lajPunonicsalomanobibocops ovosebltaonsivcneo etmomivrundpenomedvadul npmreevdirusue mdbnoiirkupRobedpouapblaloikdmeaSilnlopivsrterndiicjseae, zdgaonsipzkoDdbrBržaoažrvuentvPeaagnhajo
n^z^bš^ op^^roar^tR^, ^Sd^ I^rg.^So^ ir^mZ^^oo^nr^^č^ai č^K.^
OSNOŠVONLAALAVA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
našega dragega
dedija
JOSIPA CVEKA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
sosedom za izražena ustna in pisna sožalja ter podarjene
sveče in cvetje. Zahvaljujemo se pogrebni službi Veking,
gospodu župniku Mihi za lepe besede ob slovesu ter pev-
cem skupine Eros. Posebna zahvala celotnemu osebju na
hematološko-onkološkem oddelku SBC, ki je res srčno in
predano skrbelo zanj. Hvala tudi vsem vam, ki vas nismo
posebej imenovali, pa ste nam kakor koli pomagali, nam
v teh težkih trenutkih stali ob strani in našega dragega
moža, očeta in dedija pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
823
V življenju le skrbi
in delo si poznal.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi
mož, oče, dedek, brat, stric,
bratranec in tast
ALOJZI GRADIČ
z Blatnega Vrha 43 pri Jurkloštru
(24. 6. 1933–20. 8. 2021)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena sožalja,
darove v njegov spomin ter sveče in svete maše. Hvala
Zdravstvenemu domu Laško, osebnemu zdravniku dr.
Klemnu Ajdiču, reševalni službi in patronažni službi.
Posebna zahvala Alenki Kandolf in Tanji Novak za dol-
goletne obiske na domu. Hvala osebju Doma ostarelih
Laško za oskrbo. Hvala gospodu župniku za opravljen
obred, pogrebni službi Komunale Laško za organizacijo
pogreba, pevcem iz Jurkloštra za odpete pesmi in troben-
taču za odigrano Tišino. Hvala govorcu Matjažu Piklu za
poslovilni govor.
Hvala vsem, ki ga boste ohranili v svojih srcih.
Žalujoči: vsi njegovi
L 67
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 37, 16. september 2021
KINO
CINEPLEXX
Spored od 16. 9. do 22. 9.
Ava – akcijski, kriminalka
petek, sobota: 21.30
Barb in Star na potovanju v Vi-
sta del Mar – komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 19.50
Dnevi besa – akcijski, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.40, 20.00
Glavni junak – komedija, akcij-
ski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.40
Hitri in drzni 9 – akcijski, pu-
stolovski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 17.00
Križarjenje skozi džunglo – pu-
stolovski, družinski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 17.30
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:15.30
sobota, nedelja: 13.40, 15.30
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek, torek, sreda:
16.00, 18.10
sobota, nedelja: 13.50, 14.50,
16.00, 18.10
Neobrzdani Spirit – animirani,
pustolovski, družinski
sobota, nedelja:15.00
Odred odpisanih: Nova misija –
akcijski, pustolovski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.00
Prvič na robu – drama, roman-
tični
četrtek, petek, torek, sreda:
16.30, 18.30, 19.30, 20.30
sobota, nedelja:14.30, 16.30,
18.30, 19.30, 20.30
Shang-Chi in legenda o desetih
prstanih – akcijski, pustolovski,
fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 15.40, 18.15, 20.20
Soba pobega 2: Brez izhoda –
grozljivka, akcijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.50
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, torek, sreda:
15.40, 16.50, 17.40
sobota, nedelja: 14.00, 15.50,
16.50, 17.40
Zloben – grozljivka, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.00
ČETRTEK
19.00 Paradise – novo življenje
– komedija
PETEK
18.00 Paradise – novo življenje
– komedija
20.00 Ameba – distopična drama
SOBOTA
18.00 Divja Slovenija – doku-
mentarni
19.30 Paradise – novo življenje
– komedija
NEDELJA
18.00 Paradise – novo življenje
– komedija
19:30 Nažgani – komična drama
SREDA
20.00 Obetavna mladenka – kri-
minalna drama
IPAVČEV KULTURNI
CENTER ŠENTJUR,
VELIKA DVORANA
SOBOTA
10.00 Škratki – družinski animi-
rani, sinh.
19.00 Annette – glasbeni fi lm
Kino Velenje
PETEK
20.00 Paradise – novo življenje
– komedija
SOBOTA
20.00 Prvič na robu – romantič-
na drama
NEDELJA
16.00 Mali šef: Družinski posli
– animirana družinska komedija,
sinh.
PONEDELJEK
20.00 Gloria Mundi – drama

Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 16. 9.
16.30 Kardeljeva ploščad Velenje
Repa velikanka
lutkovna predstava in
delavnica za otroke ob
praznovanju 40. obletnice
MČ Levi breg vzhod
18.00 Gledališče Zarja Celje
Čudežna srajca
predstava Leopolda
Suhodolčana za vse mlade,
premiera; ponovitev v
petek ob istem času
18.00 Velenjski grad
Mastodont
odprtje prenovljene stalne
razstave
Duet BQL odslej trio?
V jutranjem ritmu na Radiu Celje sta pre-
teklo sredo Boštjana in Tanjo obiskala brata
Anej in Rok, bolj znana kot BQL. A tokrat ni-
sta bila sama, Anej nam je namreč predstavil
tudi svojo mlado in zelo prikupno ženo Izo, s
katero sta sveže poročena.
Iza je Celjanka in zaupala nam je, da njena
babica vsak dan posluša Radio Celje. Rok in
Anej sta nam predstavila tudi svežo skladbo z
naslovom Ulala, ki je nekakšno nadaljevanje
predhodne z naslovom Budala, v kateri Anej
izda, da bo kmalu poroka. In je tudi bila. Anej in
Iza sta pred približno tremi tedni dahnila usodni
da, Rok pa nam je zaupal, da je bila Anejeva
poroka res lepa in da je poleg mladoporočencev
s poroke domov odšel pevec Damjan Murko.
Po zelo sproščenem pogovoru, ki je vseboval
tudi veliko smeha, sta Anej in Rok obljubila, da
bosta na Radio Celje še prišla in to z največjim
veseljem.
Jutro z Evo in Ani …
ups ... z Boštjanom
Pevka Ani Frece je v Jutra-
njem ritmu obiskala Boštja-
na in Evo. Čeprav Ani dobro
poznamo kot članico sku-
pine MJAV, navduševala je
tudi v šovu Znan obraz ima
svoj glas, je tokrat predstavi-
la novo pesem svoje zasedbe
Hotel za srečo. Pesem nosi na-
slov Draga moja in je hvalnica
ženskemu prijateljskemu kle-
petu, v katerega sta se Ani in
Eva tako vživeli, da je Boštjan
komaj prišel do besede.
Ani je s Hotelom za srečo si-
cer izdala prvo zgoščenko, na
kateri je deset pesmi, plošča
pa bo potešila še tako zahtev-
nega poslušalca, ki obožuje
glasbo ulic Pariza v tridesetih
in štiridesetih letih prejšnjega
stoletja.
Tema nove skladbe Hotela za
srečo je še posebej zanimiva,
saj slika čas, v katerem živimo,
stike, ki smo jih v času epidemi-
je težje ohranjali, predvsem pa
pristno prijateljstvo. Eva pravi,
da je ta pesem napisana za vsa-
ko žensko, ki potrebuje redno
pogovorno terapijo s strokov-
njakom – s prijateljico.
Ani in Eva sta v en glas in v
smehu povedali, kako zabavno
je bilo to jutro, nekoliko bolj
zadržan pa je bil Boštjan, ki se
je v tem ženskem klepetu kar
nekako »izgubil«. Vsake toliko
je dvignil roko, da je prišel do
besede, sicer pa se je zahvalil
vesolju, da imamo ženske dru-
ga drugo … Priznal je namreč,
da bi toliko besed kot moški
sogovornik težko prebavil.
Ani Frece ima s Hotelom
za srečo kar nekaj nastopov,
tudi v naših krajih, pri čemer
upa, da jih bo mogoče izpe-
ljati. Sicer pa bo rekla svojim
kolegicam: »Draga moja, imaš
čas?« In jih odpeljala na kavo
za s seboj … ni tako važno kje,
kot je važno s kom.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 16. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 17. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 18. september
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 19. september
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
20. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 21. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 22. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 37, 16. september 2021
NAPOVEDNIK
23
18.00 Velenjska promenada
Vokalna skupina Cvetke
večeri v amfiteatru
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, ploščad
Epik odprti oder
stand up odprti oder za
vse, ki se želite izkusiti kot
šaljivci; vstop prost
19.30 Gledališče Celje
Rok Vilčnik rokgre: Pravi
heroji
abonma Četrtek večerni
in izven
PETEK, 17. 9.
17.00 Grad Podsreda
Razstava članov Društva
steklarjev Slovenije
pred razstavo si bo mogoče
ogledati oblikovanje stekla
nad odprtim plamenom
članov Petre Bric in
Zvoneta Drobniča, po
odprtju sledi predstavitev
energetskih krožnikov
Steklarstva Lukanc
17.00 Na Rečici ob Savinji v
prostorih društva KDLU
Gal
11. tabor ljubiteljskih
slikarjev in fotografov
Slovenije
odprtje razstave likovnih
del, Zveza likovnih društev
Slovenije
19.00 Celjska kulturnica
1. celjski kamišibaj
festival s strokovnim
omizjem
na ogled bodo štiri
predstave z letošnjega
državnega srečanja, sledilo
bo strokovno omizje o
položaju, problematiki in
prihodnosti kamišibaja
19.00 Vista Velenje
Siddharta, Hamo &
Tribute 2 Love, Take Off,
Chateau
30. festival Dnevi mladih
in kulture
19.30 Gledališče Celje
Rok Vilčnik rokgre: Pravi
heroji
abonma Petek večerni in
izven
20.00 Prireditveni šotor pri MC
Šmartno ob Paki
Eva Boto
koncert
20.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur
Koncert skupine
Šansonet ob 5. obletnici
vstop prost
20.00 Dom svetega Jožefa Celje,
atrij
Veliki oder sveta
četrta uprizoritev misterija
španskega misleca Pedra
Calderona de la Barce,
uprizarjajo: Kulturno-
umetniška skupina
z Jožefovega hriba,
sodelujejo: zbori župnije
in doma, Pihalna godba
Svetina in solisti; v
primeru dežja v soboto ob
istem času
SOBOTA, 18. 9.
10.00 Na Zvezdi Celje in
različnih mestnih trgih
Pozdrav ptic miru
zaključni dogodek ob
svetovnem dnevu miru v
organizaciji OŠ Lava
17.00 Gledališče Celje
Rok Vilčnik rokgre: Pravi
heroji
abonma Sobota
popoldanski in izven
19.30 Gledališče Celje
Nava Semel: In podgana
se je smejala
abonma po posebnem
razporedu in izven; tudi v
sredo ob istem času
20.00 Večnamenska dvorana
Centra Noordung
Vitanje
SoulGreg Artist &
BigLights band
koncert
22.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Dan D
koncert
NEDELJA, 19. 9.
16.00 Pokrajinski muzej Celje,
Stara grofija
Po kulturnozgodovinski
razstavi s Celjskim
stropom
javno vodstvo
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, ploščad
Epik komični večer: Rok
trajanja
stand up Pedja Bajović
19.00 Kardeljeva ploščad Velenje
Točno tule! Velenjski rap
koncert
19.00 Titov trg Velenje
Ob prazniku Mestne
občine Velenje in
30-letnici Max kluba
Oto Pestner & Max klub
All Stars
TOREK, 21. 9.
18.00 Velenjski grad
Klepet pod arkadami:
Janez Pukl
pogovor o življenju nekoč,
ob njegovi 80-letnici se bo
z njim pogovarjal kustos
Muzeja Velenje Damijan
Kljajič
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
Pobarvana brata in druge
zgodbe
predstavitev knjige Marka
Berzelaka, pogovor bo
vodila Tatjana Vidmar
SREDA, 22. 9.
18.30 Vila Bianca Velenje
Moje mesto, rad te
imam …!
odprtje razstave Društva
šaleških likovnikov
19.00 Celjski mladinski center
Literarni večer: Dodajmo
življenje dnevom
predstavitev zbornika,
ki je izšel v sodelovanju
med Slovenskim društvom
Hospic in Literarnim
društvom Šentjur
Ostale prireditve
ČETRTEK, 16. 9.
11.00 in 12.00 Tehnopark Celje
Teden zdravja:
Biomehanika telesne teže
namen delavnice je
informirati udeležence,
da prevzamejo lastno
odgovornost za ohranjanje
dobre telesne teže;
prijave na spletni strani
Tehnoparka
13.00 Tehnopark Celje
Teden zdravja: Delavnica
duševnega zdravja
brezplačna delavnica v
okviru ogleda Tehnoparka;
prijave na spletni strani
Tehnoparka
15.00 do 16.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
17.00 Zbirno mesto TIC Celje
Jesenska vodenja: Obišči
& okusi Celje
sprehod z lokalnim
vodnikom po starem
mestnem jedru, vodenje je
brezplačno; tudi v soboto
ob istem času
18.00 Celjski mladinski center
Evropski teden
mobilnosti: Kuhanje brez
odpadkov
kuharski tečaj
19.19 Knjižnica Velenje
Gvatemala – kraj mnogih
dreves
potopisno predavanje Ane
Seher
20.00 Celjski mladinski center
Kavarniški »open mic«
večer
večer svetovno znanih
uspešnic, vabljene tudi
mlade pevke in pevci, ki
bi želeli nastopiti pred
občinstvom
21.00 Na spletu
Pot do telesnega in
duševnega zdravja
informativno predavanje
s pomočjo učenja Bruna
Groeninga; povezava na
spletnem portalu: www.
dogaja.info
PETEK, 17. 9.
8.00 Parkirišče za pošto Velenje
Kramarski sejem
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Obleka naredi lisjaka?
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine
12.00 Večnamenska dvorana
Centra Noordung Vitanje
problem vožnje po
vesolju
predstavitev knjige
Hermana Potočnika
Noordunga, predava
Aljoša Gajšek; primerno za
vse generacije
19.00 Celjski mladinski center
Jukatan
potopisno predavanje
SOBOTA, 18. 9.
8.30 Registracija v atriju
Celjskega mladinskega
centra
Evropski teden
mobilnosti: S kolescem
na pot
kolesarski dan za ljubitelje
kolesarjenja
9.00 Titov trg Velenje
Velenje se predstavi in
tek očkov
10.00 Gubčeva ulica Celje
Festival rol.ce in vin.ce
na stojnicah se bodo
predstavili mestni
ponudniki Celjske rolce in
okoliški vinarji z izbranimi
desertnimi vini
10.00 do 11.30 Tehnopark Celje
Tečaj legorobotike
prijave na spletni strani
Tehnoparka
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
11.00 Tehnopark Celje
Soba pobega: Soba
prvošolke Ane
prijave na spletni strani
Tehnoparka
11.00 Tehnopark Celje
Teden zdravja: Vpliv
prehrane na duševno
zdravje
brezplačno delavnico
bosta vodili Zala in Doris,
dietičarki (v okviru ogleda
Tehnoparka)
11.00 Tehnopark Celje
Ta nora znanost – šov z
WAW efektom na temo
znanosti (v okviru ogleda
Tehnoparka Celje)
prijave na spletni strani
Tehnoparka
13.00 Tehnopark Celje
Teden zdravja: Prehrana
v različnih obdobjih
življenja
delavnico bosta vodili Zala
in Doris, dietičarki
16.00 Staro Velenje
Odprtje prenovljenega
Starega Velenja
17.00 Zbirno mesto: Počivališče
za avtodome Šmarje pri
Jelšah
Sprehodi z legendami:
Jelšingradu z ljubeznijo
(Šmarje pri Jelšah)
prijave na spletni strani
KD legende: www.
dlegende.com
NEDELJA, 19. 9.
9.00 do 11.00 Most pri Škalskem
jezeru
Pikina planinska
pustolovščina
aktivnost je namenjena
družinam s šolskimi in
predšolskimi otroki, ki
rade obiskujejo naravo in
rešujejo planinske uganke
9.30 Zbirno mesto: Avtobusna
postaja Kozje
Sprehodi z legendami:
Bojte se ga! (grad Kozje
in Gruska jama)
prijave na spletni strani
KD legende: www.
dlegende.com
14.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Mednarodni dan gluhih
ogled razstave Živeti v
Celju z video vodniki v
slovenskem znakovnem
jeziku; vstop prost
PONEDELJEK, 20. 9.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori o življenju in
smrti
voditeljici: Metka Klevišar
in Julka Žagar
19.00 Celjski mladinski center
MCC vam pove podkast:
Nino Batagelj
o premagovanju ovir pri
športu na invalidskem
vozičku, kje: na Facebook
profilu in Youtube kanalu
Celjskega mladinskega
centra
TOREK, 21. 9.
17.00 Galerija Velenje
Asemblaž
ustvarjalna delavnica
za mlade in odrasle;
brezplačno
18.00 Celjski mladinski center
Evropski teden
mobilnosti: Delavnica
izdelave naravne
kozmetike
obiskovalci bodo lahko na
delavnici izdelali maslo
za telo, kopalno sol in
naravni deodorant
19.19 Knjižnica Velenje
Alzheimer cafe:
Demenca, bolezen
mnogih obrazov
pogovor z znanimi
velenjskimi zdravnicami
SREDA, 22. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Herman, ne jezi se
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob stalni
razstavi v otroškem
muzeju; za skupine
9.00 do 11.00 TIC Laško
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot
in izdelkov iz okoliških
kmetij
11.00 Večnamenska dvorana
Centra Noordung Vitanje
Kje je Slovenija na
področju trajnostne
mobilnosti?
pogovor in predstavitve
bodo pripravili
predstavniki AMZS in
Univerze v Mariboru, na
voljo bodo poskusne vožnje
z električnimi kolesi
14.00 Tehnopark Celje
Delavnica holograma:
Izdelaj sam svoj
avtoportretni hologram
za otroke od 5. do 9.
razreda; prijave na spletni
strani Tehnoparka
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja
Pokrajinski muzej Celje – Knežji
dvorec: Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbir-
kah Pokrajinskega muzeja Celje
(do 3. 10.), Od groba do groba
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Herma-
nov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje
– spletna razstava: Biti ženska v
času korone; do nadaljnjega
Celjska kulturnica: razstava Ta-
buji slikarja Rajka De Martija iz
Celja; do 30. 9.
Savinov likovni salon Žalec: V
dvoje gre lažje, razstava likovnih
del članov likovne sekcije KUD
Žalec; do 3. 10.
Galerija Kvartirna hiša Celje: raz-
stava Tukaj, zdaj in dlje umetnika
Narcisa Kantardžića; do 30. 9.
Muzej Laško: razstava Pivo v ko-
zarcu; do 30. 9.
Razstavišče Kulturnega centra
Laško: Z Vrha v svet učencev
Osnovne šole Primoža Trubarja
Laško, podružnična enota Vrh
nad Laškim; do nadaljnjega
Dvorec Novo Celje: V odboju
svetlobe, dela slikarja Sandija
Červeka, krajinske arhitektke
Ane Kučan, kiparja/performerja
Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe
Skaberne, fotografa Gorazda Vil-
harja in slikarke/grafičarke Mojce
Zlokarnik; do 3. 10.
Knjižnica Šentjur - oddelek za
odrasle: knjižna razstava v okviru
Nacionalnega meseca skupnega
branja: 170 let Mohorjeve družbe;
do 10. 10.
Knjižnica Šentjur – oddelek za
otroke: knjižna razstava v okviru
Nacionalnega meseca skupnega
branja: Kaj bi bral, da bi (spo)
znal?; do 10. 10.
Kulturni center Šmarje: razstava
Moj košček raja amaterske slikar-
ke Cvetke Berginc; od 31. 10.
Velenjski grad: razstava Trideset
let brzostrelke MGV; do 30. 9.
Atrij velenjskega gradu: multi-
medijska razstava Šaleška dolina
– dolina gradov, avtorja Staneta
Špegla; do nadaljnjega
F-bunker Velenje: razstava Mla-
dost in norost; do 30. 9.
Dom kulture Velenje: fotografska
razstava Podobe Doma kulture;
razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knežji
dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke
do zvezd (prazgodovinski del
stalne arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj-
na za samostojno Slovenijo – 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v 19.
in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej za-
kladi Rifnika – najdbe iz arheo-
loškega najdišča Rifnik (od ka-
mene dobe do 6. stoletja našega
štetja, predstavljenih je preko 600
najdb) in Spominska soba New
Swing Quarteta s stalno razstavo
Pesem Južne železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njegovi
zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažute
na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnološka
zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodont, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni štadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-
no-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja
Šaleško in Zgornjo Savinjsko doli-
no v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje:
Velenjske zgodbe, zgodbe iz pre-
teklosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava
iz zbirke prvih beril zbiratelja in
kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
KOLO SREČE
Št. 37, 16. september 2021









Št. 37/ Leto 76 / Celje, 16. september 2021
Nasmejani obrazi in vesela srca
str. 36-37
Nepozabni kuhinjski Razvijajo kreativno Slovenski fenomen
klasiki str. 30-31	podjetnost str. 34-35	fontan str. 42
26
INTERVJU
Št. 37, 16. september 2021
Matej Vranič, naravoslovni fotograf, snemalec in režiser, avtor fi lma Divja Slovenija
Dvanajsta nam je odzvonila,
veliko smo že »zafurali«
»Ni treba hoditi daleč, da lahko človek pripravi zanimivo zgodbo. Samo drugače
se je mora lotiti, vedeti mora stvari, ki jih ljudje ne vedo, in jih predstaviti na
zanimiv način,« je ena od usmeritev delovanja priznanega slovenskega fotografa
in fi lmskega ustvarjalca Mateja Vraniča, avtorja naravoslovnega dokumentarnega
fi lma Divja Slovenija, ki v teh dneh navdušuje gledalce v slovenskih kinematogra-
fi h. Že spomladi, ko je z ekipo sodelavcev prvič predstavil nastajajoči izdelek, je
požel nemalo zanimanja in ob privlačnem najavnem kratkem fi lmu tudi nestrpno
pričakovanje celotnega 83-minutnega dokumentarca.
TATJANA CVIRN
Film nas popelje od zasneženih Julijcev do četkom samostojne poti leta 2006 vrsto let
prekmurskih ravnic in iz gostih kočevskih
gozdov v globok podzemni svet kraških jam,
do rek in slovenskega morja. Ob tem s pomo-
čjo čudovitih posnetkov in odlične glasbene
opreme niza življenjske zgodbe manj znanih
živali in rastlin pri nas ter nas opozarja, kako
neverjetno bogat, a krhek je svet divje Slove-
nije. Film torej, ki ni le paša za oči, ampak
tudi opozorilo, da lahko vse to kmalu izgubi-
mo, če se ne bomo trudili za ohranitev narave
ter pestrosti rastlinskega in živalskega sveta.
Za Mateja Vraniča, ki se že tri desetletja ukvar-
ja z raziskovanjem in odkrivanjem živalskega
sveta skozi objektiv fotoaparata ali kamere, je to
»Leta in leta moraš opazovati, da spoznaš naravo, da jo spoštuješ,
ne da skušaš za vsako ceno dobiti dobro fotografi jo, s katero se
hvališ, za sabo pa pustiš posledice.«
drugi naravoslovni dokumentarni film. Za film
Ptice jezer – njihova vrnitev je prejel številne
mednarodne nominacije in nagrade. Tokrat je k
sodelovanju povabil širši krog sodelavcev, saj je
bil tudi projekt precej bolj zahteven. Sam je po-
skrbel za režijo, fotografijo in montažo, medtem
ko je scenarij pripravil z Marjanom Žiberno.
Ste zadovoljni z odzivi na fi lm Divja
Slovenija? Omenili ste, da se boste nehali
ukvarjati s tem poslom, če ljudem fi lm ne
bo všeč. Kako kaže, boste še snemali?
To je bilo rečeno v šali, a v vsaki je nekaj
resnice. Že na začetku sem bil prepričan, da
bo ljudem fi lm všeč, a nisem pričakoval, da
tolikšnemu številu. Še preden smo se z distri-
buterjem dogovorili za predvajanje v kinema-
tografi h, so ljudje pisali, kdaj ga bo mogoče
videti … Res sem zelo presenečen. Mogoče je
tako tudi zato, ker so časi takšni, da so ljudje
pod pritiskom in jih takšen fi lm lahko sprosti.
Zdi se jim dobro, da lahko vidijo tudi nekaj
lepega in pozitivnega.
Kakšni so covidni časi za vas, ki se mo-
rate kot podjetnik sami znajti?
Na srečo ne delam samo ene stvari. Pri sne-
manju in fotografiji je veliko različnih podro-
čij. Če je enega posla manj, je še vedno veliko
drugih želez v ognju.
A da človek pride do tega, da ima dovolj
dela, se je verjetno treba truditi več let …
Spoznal sem, da tisti, ki čez noč uspe, tudi
čez noč ponikne. Zaradi pritiska, ki ga ne
zdrži. Z leti dobivaš trdo kožo, lažje zdržiš.
Pravite, da imate končani dve strojni šolo
in še fotografsko in da ste pred za-
delali v Gorenju. Vam tehnična znanja po-
magajo tudi pri sedanjem delu?
Znajdem se in ni mi težko, ko je treba rešiti
težavo ali kaj izdelati, skonstruirati … Ko je
bilo treba za potrebe snemanja izdelati po-
sebne hiške, v katerih smo bili skriti, sem jih
izdelal. Prenosne hiške za dva so izolirane
in ko smo vanje postavili majhen gorilnik,
so se hitro segrele in ni bilo tako hladno kot
v šotoru.
Verjetno pogoji snemanja niso bili eno-
stavni. Marsikdo se bo ob gledanju vprašal,
kako ste lahko v najbolj nemogočih razme-
rah posneli ves material za fi lm.
Treba je vedeti, da smo delali v najbolj
vročih in najbolj mrzlih ter deževnih dneh.
Če nas je katera žival »žrla«, so bili to samo
komarji. V močvirju se ne moreš zaščititi, re-
pelenti iz trgovine so »blažev žegen«. Nič ni
bilo enostavno. Vsak sklop in vsaka tematika
sta terjala poseben pristop. Zadali smo si nek
scenarij, a nič ni šlo gladko v skladu z njim.
Vedno je bilo treba ponavljati, po desetkrat
je bilo včasih treba priti na isto mesto, da se
je dalo posneti, kar je bil predvideno. Vedel
sem, da bo snemanje zelo zahtevno, a ko smo
začeli, sem videl, kaj vse bi še lahko izboljšali,
in stvari so se začele zapletati. Naravoslovna
tematika je ljudem ljuba, a narediti fi lm, da
bo ljudem všeč, zlasti tistim po svetu, ki so
videli že na stotine dokumentarcev, je nekaj
drugega. Prizadevati si je treba za tehnično
dovršen in kreativno zanimiv pristop.
Danes pritegnejo predvsem adrenalinski
in šokantni prizori. Je to v naravoslovnih
dokumentarcih sploh možno? Kako pri-
tegniti širok krog, če se zdi, da ljudi bolj
zanimajo igrani fi lmi?
Akcijski fi lmi imajo v kinih resda prednost,
a na televiziji ni tako. Obstajajo
TV-kanali, kjer vrtijo samo do-
kumentarne fi lme o naravi. V
kinih bo fi lm na ogled samo v
Sloveniji. V tujini se dogovar-
jamo, da bi ga prodali čim več
TV-hišam. Zanimanje za takšne
fi lme je vedno.
Prebrala sem primerjavo vašega dela z
deli legendarnega ustvarjalca naravoslov-
nih fi lmov Davida Attenborougha. Kaj pra-
vite na to? Verjetno bi bili veseli vsaj delčka
proračuna, ki ga je imel za snemanja, in
njegovih pogojev za delo?
(Smeh) Sem njegov oboževalec. Njegovo delo
mi je všeč, ker zelo nevsiljivo prikazuje naravo.
Če gledamo fi lme na programu National Geo-
graphic, težijo h krvoločnosti in agresiji, vedno
neka žival preganja drugo, jo trga … Dokumen-
»Bolj ko bomo izgubljali pristen naravni svet, bolj bo ta tematika
iskana. Če bi se pred desetimi leti lotil tega, bi bil morda fi lm deležen
manj pozornosti. Ljudi poskušam nevsiljivo osveščati z zanimivimi
zgodbam, s slikami, vse v duhu, da lepa beseda lepo mesto najde.«
tarci BBC imajo tudi kakšen takšen dogodek, a
se sicer izogibajo tem prizorom. Verjetnost, da
ga snemalec ujame, je poleg tega zelo majh-
na. Drugače je v Afriki, kjer se lahko z avtom
levu približaš na nekaj metrov in ga snemaš.
Najtežje na svetu je posneti evropske živali, ki
jih človek preganja že od nekdaj in imajo zato
v sebi ukoreninjen strah pred njim. Težko se
privadijo na našo bližino. Se, a nikoli tako, da bi
se lahko z avtom pripeljal v bližino in jih posnel.
V naših Julijcih to vsekakor ni bilo iz-
vedljivo …
V hribih so že sicer posebne razmere, a če
pade sneg, je še težje. Snemalna oprema je bila
težka od 20 do 30 kg, ko smo jo nosili po snegu,
se je ta vdiral. Sicer smo počakali, da je sneg
malo zamrznil, a še vedno je bilo treba peš. Če
bi imeli milijonski proračun, bi lahko v gore
poleteli s helikopterjem, a niti to pri nas ne gre
kar tako, izpolnjeni morajo biti določeni pogoji,
imeti je treba dovoljenja … Ni bilo enostavno.
Mogoče se v fi lmu opazi, da so fantje, ki so mi
pomagali, v prvi vrsti delali s srcem in z veliko
željo po sodelovanju, ne glede na plačilo.
Pomagali so vam strokovnjaki z različnih
področij, da je fi lm strokovno narejen tako,
kot mora biti.
Fino je, če je strokovnjak zraven, ko gre
za občutljive zadeve, da svetuje, kaj je še v
redu. Marsikdo se je pred nekaj meseci začel
»Če ne spoštuješ
narave, tudi ljudi
ne ceniš. Smo
v začaranem
krogu, da vsak
misli le nase.«
ukvarjati s fotografijo, si kupil najboljši aparat
in se postavil pred gnezdo ter fotografi ral. To
je sporno. Leta in leta moraš opazovati, da
spoznaš naravo, da jo spoštuješ, ne da sku-
šaš za vsako ceno dobiti dobro fotografijo, s
katero se hvališ, za sabo pa pustiš posledice.
Ste tudi sodelavce za snemaje izbrali gle-
de na poznavanje določenih živali?
V bistvu ne. Večino zgodb iz fi lma sem doži-
vel pri svojem 35-letnem opazovanju in fotogra-
fi ranju narave, veliko teh zgodb sem pripravil
tudi za National Geographic. Ko sem pridobil
sredstva za film, sem hotel to še enkrat podo-
živeti skozi objektiv kamere. Izbira sodelavcev
je bila kar velik problem. Vedel sem, da vsega
sam ne bom zmogel posneti, pri čemer v Slo-
veniji nimamo snemalcev narave, ki bi se res
spoznali na svoje delo in se ukvarjali s filmskim
pristopom snemanja živali, kot to počne BBC.
Zato sem »rekrutiral« nekaj prijateljev, dobrih
fotografov. Morali so kupiti opremo in vaditi.
Po treh mesecih so znali delati sami. V filmski
produkciji ni avtomatike, vse moraš nastaviti
ročno in to je velika težava, saj potrebuješ kar
precej kilometrine. Na začetku so bili precej
razočarani, saj bližnjic pri tem delu ni, a treba
jim je bilo takoj povedati, kaj ni v redu, in morali
so vaditi naprej.
To, da priznavate, da ste perfekcionist,
jim verjetno ni olajšalo stvari?
Na koncu sprejmeš kompromise, ne moreš
toliko pričakovati od njih kot od sebe. Morali so
se hitro učiti. Jure Novak in Miran Krapež sta
bila moja desna roka. Miran že vrsto let pobira
nagrade na področju naravoslovne fotografije,
Jure kot poznavalec ptic je še mlad, nima želje
nastopati na tekmovanjih, a ima občutek za
svetlobo in estetiko, kar je pomembno. Pod-
vodna snemalca sta bila Borut Furlan in Ciril
Mlinar, ki sta bila prej prav tako fotografa.
Velenjčan Matej Vranič, ki zadnja leta živi v Mozirju,
se že več kot tri desetletja ukvarja z raziskovanjem
in odkrivanjem živalskega sveta skozi
objektiv fotoaparata ali kamere. Izbran
je bil za najboljšega naravoslovnega
fotografa leta 2017, leto
kasneje je predstavili svoj
prvi dokumentarni film z
živalsko vsebino Ptice
jezer – njihova vrnitev.
Film govori o pticah
Šaleških jezer in njihove
okolice, za katerega je
prejel številne mednarodne
nominacije in nagrade.


Št. 37, 16. september 2021
INTERVJU
27
»Želim delati zgodbe, ki
ostanejo za vedno. Če nekdo,
ki si je ogledal film, tega
čez čas spet pogleda, je to
nekaj najboljšega. Tudi sam
si nekatere filme ogledam
večkrat, saj niti po desetem
ogledu niso dolgočasni.
Ponavadi vsakokrat najdem še
kaj novega.«
Ste pripravili taktiko oziroma trike, kako
posneti vsako žival? Tu so zagotovo potrebne
ure potrpežljivega čakanja na pravi trenutek.
Za vsako žival moraš naštudirati določene
trike, da jo dobro fotografiraš ali posnameš na
izviren način. To je mogoče le z večletnim opa-
zovanjem. Za fotografijo potrebuješ sekundo in
lahko dobiš dober posnetek. Pri filmu pa se točno
vidi, ali žival ve, kje si, ali je zaradi tebe živčna,
in tega se ne da skriti. Zato smo morali biti do-
bro skriti ali čakati, da se je žival malo navadila
na našo bližino in nam zaupala. Pri pticah in
mnogih sesalcih je bilo dovolj, da smo bili dobro
skriti. Pri tem so nam dobro služile omenjene
hiške, ki so znotraj črne, ena stran je zastekljena
tako, da se ven dobro vidi, noter pa ne.
Presenetljivo je, da ste imeli pri prvem
filmu na voljo več snemalnih dni kot pri
tem, ki je bolj zahteven. Kako to?
Matej Vranič s sodelavko
pri filmu in življenjsko
sopotnico Karmen Skornšek
Matej Vranič in
Jure Novak v hišici,
kjer so ure čakanja
lahko prinesle
odlične posnetke
ali pa se ni izšlo po
pričakovanjih.
Denar za film Divja Slovenija sem pridobil
na razpisih na TV Slovenija in pri Slovenskem
filmskem centru. Za snemanje smo imeli dve leti
časa od dneva podpisa pogodbe. Za naravoslov-
ne filme je to težava, ker lahko gre vse gladko, a
ni nujno. Zato sem bil tudi malo pod pritiskom in
sem fante priganjal. Izkazalo se je, da vsi, ki smo
sodelovali, nismo delali, da bi zaslužili, ampak
smo to delali s srcem, z veseljem, sicer film ne bi
bil nikoli takšen, kot je. Rezerve za nadgradnjo
je še ogromno, lahko bi naredili še pet delov.
Živalstvo v Sloveniji je namreč tako pestro, da bi
lahko predstavili vsako pokrajino posebej.
Ko ste zbirali denar, ste ga morali del tudi
sami zagotoviti. Verjetno ni enostavno v teh
časih zbirati denar za takšne projekte?
Ko prosim za sponzorstvo, se počutim kot naj-
večji revež na svetu. Ponuditi namreč ne morem
nič drugega kot lepe besede. Lahko pokažem
dela iz preteklih let, največ pa je odvisno od zau-
panja sponzorja. Na srečo smo se zelo dobro ujeli
s sponzorjem Živim z Naturo 2000. Prepoznali so
potencial filma in zdaj, ko je na ogled, se trudijo,
da bi ga videl vsak Slovenec. Takšnega sponzorja
si lahko samo želiš. Časi za takšne stvari so vse
prej kot lepi. Nekatere ustanove, ki bi lahko po-
magale, niso pokazale zanimanja. Mogoče jim
je danes žal, a tega ne bodo priznale.
Bo torej vse bolj enostavno, ko boste sne-
mali tretji film?
Ne verjamem. Največ, kar lahko naredim,
je, da poskušam denar dobiti na razpisih ali
v koprodukciji. Če bom še delal kakšen film,
si želim sodelovanje tuje koprodukcije, ker
so pri tem številke čisto drugačne.
Po ogledu filma so ljudje navdušeni, koli-
ko lepega imamo v Sloveniji, česar se pogo-
sto premalo zavedamo in predvsem premalo
skrbimo za to, da bi te lepote ohranili. Ne-
kako v tem smislu je oblikovano sporočilo
na koncu filma. Je bil torej njegov osnovni
namen opozoriti na ta vidik varovanja nara-
ve, o katerem je zadnje čase toliko govora?
»Vse živali so nam enako delale sive lase. Nič se ne da vnaprej
predvideti, lahko si le izbereš, katera vrsta ne sme manjkati v
filmu, vse ostalo je nepredvidljivo.«
Ob predstavitvi, koliko lepega imamo v Slove-
niji, je dobro ljudi tudi malo spodbuditi k razmi-
šljanju. Res se počutimo vsemogočni, a daleč od
tega, da smo res. Film bi si morali ogledati tisti,
ki odločajo o vsem, ki držijo vse niti v rokah.
Nam, navadnim ljudem, je jasno, da moramo
vse to ohraniti, a če ne bomo premaknili tistih,
ki o tem odločajo, potem nismo dosegli nič. Kot
kaže, se nam ne bliža covidni konec, ampak
nas bo nanj obsodila narava. Dvanajsta nam je
že odzvonila, veliko smo že »zafurali«, truditi
se moramo, da bomo ohranili vsaj tisto, kar je
ostalo. Največji problem je, da tam, kjer kapital
človeku zamegli razum, narava vedno potegne
kratko. Mladi so že povsem izgubili stik z nara-
vo. Če ne spoštuješ narave, tudi ljudi ne ceniš.
Smo v začaranem krogu, da vsak misli le nase.
Otroci danes nimajo takšnega otroštva, kot
je bilo vaše, ko ste lahko ob ribniku in v gozdu
preživljali dneve. Verjetno se boste trudili svo-
jemu sinu omogočiti kar največ stika z naravo.
Še vedno imamo ogromno neokrnjene
narave, iz vsakega bloka lahko gredo otroci
v park ali gozd. Ni treba v Kočevski rog na
odkrivanje narave, že v parku je mogoče vi-
deti marsikaj. Veliko živali že živi v urbanem
okolju, ker krčimo njihov življenjski prostor.
Treba je le znati poslušati in gledati.
Žal marsikdaj opazimo stvari šele, ko jih
ni več, sicer jih jemljemo kot samoumevne.
To je naš največji problem. Pogosto povem
primer iz najstniških let. Ko smo na primer
imeli punco, nismo opazili, kako se trudi
okrog nas. Ko nas je zapustila, bi naredili
vse, da bi se vrnila. Ljudje uničujemo in uni-
čimo do te mere, da vidimo, kaj smo naredi-
li narobe, in potem vlagamo milijone, da bi
vrnili stvari v prvotno stanje. Pred leti sem
imel razstavo v Velenju na temo Naši nočni
sostanovalci. Ljudje so se čudili, koliko živali
živi v središču Velenja ponoči. Ko jim nekaj
na pladnju serviraš, opazijo.
Verjetno se strinjate, da je glasba Celjana
Leona Firšta odlično dopolnilo posnetim
prizorom.
Ne vem, če bi kdo lahko napisal boljšo
glasbo. Napisati glasbo za naravoslovni film
je čisto nekaj drugega kot za igrani film.
Leon je tako nadarjen, da lahko naredi
dobro oboje. Vse zgodbe je znal glasbeno
nadgraditi.
Se boste tudi s tem filmom predstavili na
festivalih, kjer ste s prejšnjim osvojili kar
nekaj priznanj?
Takoj ko sem film končal, sem ga prijavil na
festivale. Na srečo se jih je kar nekaj odzvalo in
ga sprejelo. Že to je zame takšna nagrada, da
lahko skačem do stropa … Na festivale pride iz
celega sveta do 1.500 dobrih filmov, izbrati jih
morajo približno 40. Če prideš skozi to sito, je to
pokazatelj, da je tvoj film v redu. Če si nagrajen,
pa sploh. Čeprav imam včasih občutek, da je ka-
kšen festival malo »patriotsko« naravnan in dajo
prednost svojim avtorjem. Najbolj veseli smo,
da bo svetovna premiera film v New Yorku.
Že razmišljate o novem filmu?
V tem času snemam še tri filme. Ponavadi
delam več filmov naenkrat. Načrti so številni,
potegujem se za nove takšne projekte. Mo-
goče premalo ljudi poznam, da bi prišel do
večjih proračunov. Tem mi ne bo zmanjkalo,
dokler bom živ.
Bo kdaj zmanjkalo terenov po Sloveniji
in bo treba potem v tujino po nove izzive?
Strašne želje po delu v tujini nimam, razen
če bo prišla kakšna zanimiva ponudba. Mi-
slim, da človeku ni treba hoditi daleč, da lah-
ko pripravi zanimivo zgodbo. Lahko jo naredi
doma, samo drugače se je mora lotiti, vedeti
mora stvari, ki jih ljudje ne vedo, in jih pred-
staviti na zanimiv način. V Sloveniji vidim še
ogromno tematik, kaj bi se dalo narediti, le
sredstva so potrebna.
Foto: arhiv Divje Slovenije
28
TEK
Št. 37, 16. september 2021


Butična prireditev za rekreativne tekače
Osvojili Svetino in
naredili nekaj zase
Da so Štore mnogo več kot le občina, znana po indu-
striji, je eno od sporočil organizatorjev Teka na Svetino.
S progo, ki so jo tudi tokrat najboljši premagali v manj
kot uri, so namreč opozorili na lepo naravo in na ko-
pico zanimivih razgledov v sicer železarskem kraju.
TINA STRMČNIK
V zameno za štartnino je
bilo 21 udeležencev malo za
šalo in malo zares deležnih
svežega zraka in povečane
ravni mlečne kisline v miši-
cah. Po skupinskem štartu
pri športnem igrišču se je ka-
ravana v športnih copatih po-
dala mimo železarne ob reki
Voglajni proti sankaški progi
na Pečovju in naprej. Organi-
zatorji so izpostavili, da je tek
v prvi vrsti tekma s sabo, zato
ni bilo dovoljeno teči v zavetr-
ju drugega tekmovalca. Udele-
ženci so pretekli progo, dolgo
7.200 metrov, ki je vodila po
asfaltnih in makadamskih
cestah, po gozdnih in planin-
skih poteh. Premagali so 545
višinskih metrov. Najboljši čas
pri ženskah je dosegla doma-
činka Nadja Senica, ki je pro-
go pretekla v 55 minutah in
27 sekundah, pri moških je s
progo najhitreje opravil Rafko
Zupanc s časom 47 minut in
13 sekund.
Že tretje leto so časi, ki jih do-
sežejo tekači, dokaj podobni.
Udeleženci pravijo, da je proga
kar zahtevna. Zato Žan Videc
verjame, da bo tudi za prihodnja
leta dovolj velik izziv.
Tek na Svetino
je namenjen
rekreativnim
tekačem, nekaj
udeležencev se
vrača iz leta v leto.
Organizator teka Žan Videc
je udeležencem dal še zadnje
napotke.
Tudi najmlajši so pomagali po svojih močeh, med drugim so tekačem po-
nudili okrepčilo.
Turistično društvo Štore je za
pripravo te rekreativne priredi-
tve poskrbelo že tretje leto za-
povrstjo. Obudilo je dogodek,
Udeleženci so najprej tekli mimo industrijskega okolja. Ko so se povzpeli
višje, so jih obkrožali drevesa, svež zrak in lepa narava.
Žan Videc: »Ljudi
želimo spet
spodbuditi, naj
pridejo na dogodek
zaradi teka in ne
zaradi darilnih vrečk
in sponzorjev. Naj
tečejo zaradi sebe.
Ko pridejo do cilja
pri Domu na Svetini,
je največja nagrada
zadovoljstvo, da so
naredili nekaj zase.«
Napori ob teku niso izbrisali zado-
voljnega izraza na obrazu.
ki je tekače privabljal že pred
približno dvema desetletjema,
nato je zamrl. »Danes je kar
težko najti primerno pot, ki ni
preveč asfaltirana. Proga pro-
ti Svetini je res zanimiva, saj
omogoča vzpone, spuste in ne-
kaj ravnine, le minimalen del
poti je asfaltiran,« je pojasnil
organizator teka Žan Videc.
Dodal je, da je cilj ljudem po-
nuditi lepo doživetje v naravi in
jim pokazati najbolj privlačne
točke v občini, kar Svetina po
njegovih besedah zagotovo je.
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Zahvaljujem se vsem tekačem, lokalni
skupnosti, ekipi Doma na Svetini in ekipi
časomerilcev RFID. Se vidimo naslednje
leto,« je ob koncu dogodka dejal Žan
Videc.
Med ženskami je
najboljši čas dosegla
Nadja Senica (v sredini).
Z naopzraarzsnnksimeu mžoubppčraiannzeonmzžuMupaaotengjoemvmoMrPezačtoeuvjpenaminkooPmem
»PTaNrimzair,dekedjkeil ripjsremipžoriva lvjeljnleiknjeoi
iznZOpaboNčakianazakaorNjčveaozjseatirzejžneiavpčlrjiaeltnznonja,u dijvaeS svlosoavggkeoensgpijaoi dm1ra8er. sdskaenopaztjeebmloodlbjušrsaipmveiši.nOjaetb oočbminčioisngkoaičilos, da abodo lmahko i
pspraozmniink nparadzannu, jkejoo jevsbaiklaegvapi1s8a.nsaeptatemmkbajršanvjascpeolmo-in sntaavbdeanp,ozneje priključene
ktnoOajbeočsibnialoavNntaazmašrokjleaajpšvrnajrzaengcuiesjletoe1trn8v.aszeogpsontjenomov-nbirzaaoš,bokrloaažjevvpbaislannilehatav1dnr9rae9og8čijssnuttoevnruaorecnjeaalnpojrtaanvaodO.ržNsanavonpvionh-a šola Nazarje
vzzpagivsoajdnoaov-.vizRRoaebzgriiasskžteorvavlzcngiiohrjenzvoaijv-eiozMdoobovrj.ae žfienvanlnciehszoažveoduogvoR- epcuesbtliskoedeSlluojevmenoijze D. Tiraemkckijaojšnja šola ima
ptoovsielbi,ndoamjesntoaznarsslkoaveonbsčkienma špoolskkaekmovzoesmtiljžeivvildjeun. Zjaa uRčeSnzcae jienfzraadstnrjuihk tturrion,ajksjtelret brezplačna.
LveBStRoloAšvnNejEni JoiEjbiRčmAiNneKsdkOni apjrbaozlnjšiikmmi.inOetveamp,rkeadkvosejme vv ozbnčaimnienjiumavmrtočešveskt iphroojterkotkov. .VL teevhi dneh bodo v
Nodazlanrjsakhegnampreanzunipkrae,dsamliorsaezšpiorgjeonvjaervjarltičzevžsukpeapnroomstorzea, vkijiajlinhi jpeaos bpčrinEauzroasgpoitnouvila, da noben
mMOaltučetejrekipmunePnaebzčiaoorvssknteaikloobmčrien.ze psmroostsega mPeosttraebv jde ovmeča, čvesme svortvjceeuzva. nfaezinparojektne naloge, za
pogovarjali z županom Matejem visoka finančna sredstvag. rNadandjeojak-rožišča pri vstopu
ŠPELA OŽIR	v v industrijsko obrtno cono
letVošdnnjemh porebdčionbskčienmskipmrapzrnaizknuikjoem sizmfionsaen
povgeodvarl:jali z dolgoletnim nazarskim žunpanpoomd
M»aKZtaeajkreašmdniiPpseočjovavanašiikoobrmčoun. takviroubsa ssmteo popsrvizeičdakl
pleraVtozšznnaodjvenamnjijheolpbertčaiizhnnssiekaejemva vlpcarešaio- mobečzjiolnir.inpoopsvtoe?dčraoločj
Dšztnoelivokičluoe?nme lpardiriehdditrvue,žpinre, dzvasreamdi tčisetsePa, or tjreveabvnriithencs
kniaTseoankklaorhaktkopopot sritvpasrlapvkrlojeemnleatjzohuennsao.j,Kbaovkdeooč s,tekzuoatssptjaeelrie
–rdoebzšlčiutuiptpokršiotseddtvooarbbnsrjkeio.m iSstpissroikpdoo?erloačvilciza plreeg- reddnnegeag sa
pdPreeKlčaoemsveaomnij depoošibsrtjraeolin žjiaunpo akznua,vžsbzeejte–olti.eu tdniocierzos-tdinlilieolegt2tau2 dobdimo
v2Pe4od oemtnroeok. jP.i rZeoadcdvenindjioidmvjšeea lbzeotai i, zntvolaeremdjeilne atatnu2ddo0i1v9ilkiinRet2uč0idi2c0ia ,
ospesorjnedovnvnjnaaošsiloovbuečsinpoieslšetntsnoopordoledlitiltoov.ikjoarpo3rd0i-soetkrgoorkva. dPinrij -e
zčkManikhoaonrvdj.aaPlirnsirmieksdomti,todeav i bzovavjdradteloic mvpueolčkia-uslitpukoraesj,totailč pidPrpneimjl o aččjn-i
vhkeihnd zpalari ovzjsaeerk.adČtoievisčg,piaovtišnetenkovdbaianrrajazs šmpkiroiplio, rboci čelieslttoi.s sPperrlivki evmgbsae
šsutesepvptieelčmlšinibhourroaePmbsrenejiezčniptair. obNkseatergg lnaedemekdeansjatakovsrmon-joempotomlssketranbljoe
ndmeaavenirtjušosithrino. krP.aozGmglleaedšme bnoan eodpojipedu,e smdtnaijiošksirmačozassvineitzvljefialivnkoao,n
bozibelirl eovmesdečenajjasevnanokstoitv opnbir.ritVpneriaskevolvlij masmme,oodvasessmiezolvnajoa,lOcsebmčpironoa-
nsteielimk, adetaeljrseeo, zddaesaltaabvnloajemčnrtoeocvliaaljlhie tkžaoekouv,s dpaešcsneoosjtihoktbuondnoičvalipil
udnroaespslnrevidčeingliaj,ioshestpaltleeemtbihbormau.osdpoekšonnoca ledtna.o osmrerdesžtjve
ŠVizt Pv3ue8sdtlei1m9tuPsdoeiljvuteesmčmjbeoeprorb2on0jeo1vk9itlei .vodosveok-unidnarvndi ov
dn.»O b n o vaoivo do v oda lLe to ščondčsdieškkoa
dgoj e n ujna.O tem seže dol gonekaoj sl
pred koncem so dela na krajšem od- petih p
sego vori.«mske ceste proti Biršu. so tren
PraPvrittaikskoznačverntjeacmboi dlarhukgoi dbeil očbeznon-ekabj lliežtješes
večcjeis. tOe bSčpiondannjeaKmrraešeč –žBerldi oz, avgdoteoluviti dprožgaovjen
nnzalsigezlrajacdDjnaojobolbsetnaionnvaoljjveeanbnaijlsasktzaegbraailjabelnvoaokdkaoai-n pmroRkadj Peaaorjodb
nzalziizdalcjijvai,hozbenmolvjlijšečn. aKastj atobčinlao vimodaote- v n–akčrjetur ?
voOd binčintuadNi aczeasrtjae. jVe nŠaproorčtinlai pdrvoojreaknt iza gorbandnojvoe
Nvialazabrljoeksam, vo kzatmereenmjalbi i šbpiolirtvnpi rpitoldičju Šdmneavrntni
tceernsttearrzoar satzasrveejštlejainvov zdlveedhsnvaedtisltkraaompvji.h šetsetkossgkrra-
Sbkorvaatnkiah, (nvaroevdailni ishm) sotavneolvikaonji. nŽemlime-o prniodsotbi ioti
ngirmad,bdean loadhokvoouljpenrajevidčoenkonrecačelemto, šdn(ajRegaaDlzeotvak.ooOnj
jzeazčaetnkaumgriazdenlojeujespše špnroehleittroo. gov(oSritiA, vsŠleakAzaak-opra
si Kžealtiemreo szoačterteinguratndoitinčaimjvepčrjej po- priPdroobjietkvit
tgrrSeaAbdRebŠaeAvzn-veOoogbRjačAiadnoajivegoNeolnjaseczrniaejard.jSneJa,jeveskienranajjsiz kjbveoo-nmšjnaaoloe išinknvtepInnozdgivvui---s
vnreejsjeetio ,zdak.ačaolekn.lišoin.stekejaenltoiao mčsrroerteredenibmijijetina rteaegrz?aiv ičonejvnmeosetiirntojperjoaetv,rrekezibcobea-in
v ebvzal,iolžnvin.oaitn.oeolmo.,evenrjoengveijrgie,agpvrjil,čaepbmrloekr eajemztgerrreabjdeail všreeprevani
vivlvarpsbrtlivoikizp.voPrrssettadi viiztdipeuvosaskmtlaaovje,intdioa udbsei klbolivalojaenlvajeahnzkovsvedmete-ij
zglorabvdčabinnijademevzie SvtAsŠteaAmnroievgoainbjejč..iOKnlbajeumčnniaalSovAžlboŠigAbai,rbkeiglsoimjoeob.
ugKjoldjupnčriehnvarzaezvlmlio, ejgera rhejemgiroegngoaičloennikaroalnnzčivaotrija vszatvrvoeihjnjSlseaktivoh--.
Kia-nršjazslakedošek-všeaagglaerašodkbnemjgooaičnojdabivdmiedosuečatjlianhidhoebsstčaeintiohvvaonkbjvsčkiirinuh
hivšS,aovjkeivntijrrsekuneuSstatnvaoitnismjtsiočkgneoesčrteeagtgiirsjaetdi, čiktniaetnerareeogbiajmeciolkjčajue
Šmizakrotnriesgtaitiopb eDsrteroti,nnaaraovbnmooičnjukuBlitčuargjneonda, eradzi-
potšelčarigenogoašinecsvtilokj kojvemiruiuznskavolonrjoishutpirteriji esptnoeihjsntzoreosmtinlpjaiošrdča,pvkrnejeotri
jeignmooksgpuoolčtdeuatrarnsktovjodp.eridiošbčiitingoratdebrevnoodkovviorlujensjveo. S-
spjirhejSeptrjoeidsmbtouojjbnačnoinjsestkir epgoiaodpnpraorlensteoigrgsakoresagpzavoondjaačjrestatšvseeon.bao-
v SppprrieohjododbsnurejejdalnanjhjaekporrroeaggzršiaoimrnilsoakltaunudesigmnaaesrreiatljezevvNdoarjzuaažrbje.,
špŽeoesnnebeaknarjepčjoazsooasrnjreeo dsetnnpajaag sleavršnoeihnraatpemrmesj vkp aosbvčueisčnai
prsipzoiddebkupjkanzudrpaovdstjevtenišetmvapuindorgamzvuo.juKtauj rjizempao.
vamCšeielmjri idtmelvnoevdnarjnujažrebRšaeitz,evpvoogjnsleedbaegnpearnopcsiotjoezroSskArneŠAost,sisdt k.šeoe?.
nvoZai. s,gposrraokededjgnvjavoigežplikvjraiolzjenisdnkpkjusoarke,dezngbačaunkjsoaattsaentnrijedurgeaagrpdisojmaed, iojndevoktsznveaaigčlšieatttenvktjauee
leitžnaiv2lj0rea2n1zjavutosepjrueliotpsurirdeišozebmvitaiang.jeraCrdabizlevjinoojad doeoklvooovljljuaenjreai-,
biSjarAezŠnšjieeAli -japOariRnoesAttroaprjonsskoposetnpdeervoiabaglejeomksaoatonikdkooauj,rasrsteovknaaočtenjuroops stei
soroečRaiajjozegvtoadjknooas zeaapeaonscjlieejanvigSikAsoŠogtAkvespdi alojuždoijvel,jjeek.pni ajpsrotktnree-r-
bupjergojojezkd,traavSsPtOvgeTnsovoebtoravvanajev,oS.ga.Nvei.nkjas.,tkear.eNoblčoigne
ZgSoaPrOsntTjeansSvdaevatiorndvjsaakneij nadokSlaainvkeinosjvsookasptriesodžliavpglrajoelmensojaevliitrteaetrvi
doppločsdepjenetinšheišzvkdoarankvujseltvureraonz,ihivz osvtajoajaritotieckveovloljdvurituepgpreoikjdarpazjoenrnepoe-
dogslationirini,tšvter pazarjenpdootseetmncesigaolanbeiglepoosndpejkoeatdtneairkrees ctinvelapo.ozdajegtrja-,
dnSpjAo ŠvneAozv-oOevgaRatiAzrdarzjaelivčsnptevaeirntsentgeitaruccepijnertorinajenvkaztpLaojusStbaPnvOeljmaTti.
Ksopvtažerutonpaevnrasn–tvejaenazakSosatpvuoiddni bcjseukljoaatnejne oNpboačdlionjestkeni isšvtevrtae–dnsae
s sleolkitavlanmi iindreejagvionnoastlinpi orapvonsi,a. emveidzennihtgi orabtči ippnoahtrein-
z sgbtreavdnlnajjaoljoozkdarlnavi sipntrvroeenmgeioganvaicrlenanintrrjaaev nepi kionjedpjdoerrtuongčijašetkineoe
stkrziuanzjlatnmuanr, eizh,ataoidzsmivbianojiamstnrpajetrivznacdiehelovoavlii,rtdaeha bspi sostedragpnroai rdsvnejea-
sttoovrailtcveevpzrai npasottaejanncjiua ilnedeploovdanjejutnpiokdejeitnij.
»Ob tza dn j i večj ino kvarii v usivshetatnouvosavtnitajve-i
Ko karja h, kiijeajpovzročila, davišzkvae
ssoabilaa do ločeniaknase ljal brez ni isne
rvodeouada lj šeclob d obje,n sv aes enovatalronegjb.e
z direkto rje mga JPiKom u,na laeernaploog-
PorMo z irje –io d ločil a , danb oslvo dje njem-
gr pr oje k ta pr evzel arnašao bčina.«
č
pnrjeajele
pp
Žup anMatej Pečovnik iand
(Foto:sarh iv NT, SHERPA)

lpertiazisdi kbao vdrNžaavzaarpjraihzazdaečveal-a čimVprNeaj. zOabrjčainhskjei
asevlaeact ipjgooedinpniorcadkizjuaačpe ztSeekAmglŠrjiašAdčn.,jedni.ne ogse.a todu.od)mi satrinVjap,
RrdaadAnbjoemdkor.ofižnoiašnč.ačnpoarsi.rve)sdtsotvpauza zsaečdeotelkgozapgooj.taovvlijlai
isjsakmoi.o ObrbtčnionacoNnaozaPrrjiehojevanamkriesčopogridpmrpaevvljaelneav
rzVaaenVčleointki avgpirraeoudcuJieatdnivsaznairejmeogkač, ranvakezaanpmtidasaešrnzemajasoomKrafianobkaitoniucpsidtreaii tnteijrzmeevrnapu-r-et-n
zjvavidonn,jjaau,inddapvrnoeehmboitczuiajreriatsdutiripičsrnteičihhniterpepgroaonjzPueaodkčbetoteodkvRha.aogzPrdvaruodvjn-tirje
nipzargoaugjbeeiklnatcmijaeo SžTAnuŠorAsti, izdp.eromi.jaov.S,eiaznvaaikjnaažjpkisnrškoesjoknee-krŠtamVazopeleiddsšii,lcnkianie bei
dodemslotiignoačcaijla (pZrgidofiornbjitae Svasivoinfijnsakna cdoeoprslriknaeEvagi(lasi odofiesntaknrlji-a.z
cdiroZalignnaeekEvart(oesrpoismfikainuoanbničjcaiin, rEaaSmjRoiR,ZRgg–aoavzrvknoljEjeuvtčuSrnaroiovzpimznskajzs)ad.k rea
Nduoanmlijneaen, iEsoeKppSeoRravPcei,zjeujskeortesptouLdebiaundjnaeanrkrj)keo,amrkmaazuitvn–eoarpjaleongimename
kcproieldjprijtoečvjiupz.rdoVemlsaootcdijeecloteuvlroaisnstjtiučnnoze Jpaaonnvnianhulidimtzrbeoepn vousodttdkjapeiinlthnjjeajmim
tcKueorlimsottiučnneeagldaesMotbinomzaciorijječejZaugroSerAjnaŠjtaeAS variovteiidngzojisdvjkeoraadnvdsaLotlevipnteoanš,-oč.
sdKpraookčuojdduaarlkteoučmrjieznpamrpoajoestkpeter?šezvealnejunieadtšigi egzaiddt/artolarnlviaensj entpvoreoPsno--op
mt oOcbijne onvaatuvjoihdotrvgoihd.aS Lkuetpobnšač vj rezenddurniajonvsantfi.ipcOrojejte.kpmtoalsoež
ztžneaedšEgoaSla2Rg2Ror4 ga2.9o0z4v2vo24ore4ij.va8Pr ozvza, aočdeotenbgirhaodevpjlaeervnžipndsoraasfirtvnišhoaenžcreniarpiazro--epdt
nlvejotaRoj EnmSiRh2R01u240s,2m k.4ie4sr8oitebeviivlreo. vbSS.oAlsjŠtiAnratedtmnezgaiivnjnojkea rvjaooz vbvsčoainjjaašhti
nsNtaaonzarjaiizmrtvjeoivzji nnviaaMnjaaolgpczeerirnomjecd,vjusaoekktjveoi vrzuačt,erjtro.inhjoase .pkvottonar.te,žrTmeeuebnarzoijzuvszemakumlo-irzi-
Slsaat,rvaintvjeesgkčojiej-ošoaklbevošakrme ondaosplinpoeovnreaočzvavpnlilonia eovnmpokpovlezjoduoitrčcuiiejrnoins, tkodiečsa-tpjeo
novobsenzohnvatamunrkuiosjntSaiač.vnOinibjhs zkdaed–lnejčiževnzeiAčkjlzipodoevrkai vnSasdrtpivooevlimnnKieodkčoVa-mr-
sjaokhlo, prkaui jeprpoojveazkrtoakčlsiola,sčodndaiehsloujbioilčadipdpeoolmk.loeočgčejznonaeainkmaip.skeenljua
rjbaorzevzrilvai otzudvreisdtaiačljnške lpojurbočddnoubikhjete, siinvzadpmseaeoklkčeziteidvz,i,rkZeidkisrtzoaovvrnjseaet-vme
vJdPoelnKjoiohmobuainskkacoliajvaMtlecorezmiirzjeSoAobdŠrlAaožčreielVavg,aizjdnaeač.j eVbbtrokeoudvmlonedootaesnvtjeje
pSraopšjreaokjrteeakgtTaiujirpidzrevvmizgeSnlaivlninajkšsakoko-obščvaviloonesdšatk.s etžNvidavošlj lajievnnneje, avg,a
orakvierun kzaatepsrkoeugsplaenjniecooilsbj tjlei k, iodnvaabsni ipzhterai1mvd0o dtbupailroiijsveteisččtnaibhliln
prr
g
eo, MAvatseevnž

ObiskovalcajNazarij najprej
pozdravi grad Vrbovec.anj
(Foto: arhiv NT, SHERPA)
»Občina Nazarje je
pripravljena sama
začeti graditi prizidek
k zdravstvenemu
domu, vendar mora
biti pri tem previdna,
da ne bi zaradi
prehitrega začetka
gradnje izgubila
možnosti prijave na
kakšen razpis, ki bi
omogočal pridobitev
sofinancerskega
denarja.«
edneožtnzodgrraavdsbtevne-o dobvrooljeondjne easlliifaNzneaurgjraadnbiseona
edzoavvoiljeznnjajipmo psoosamveezlnikiho ošdksoedke.ihnditoi vkoknmcae lteijtsapt
r2a0z2l2i.čVneprteojžeaknvteu ssodienlfurjaesjotrgoubkčtriunrei NVaznaerkjean,tMeroih-
azijršjier,šLi jjuabvnoo,sGtio, rnjjieGnraadš inoReočdibc.aenoibizSavvaijnajlie.
zpKaedr obrvooiilzzjvneidn?ba ap.ronjevkatajnfijaanalopnkčagnlonzihahcteesvtnam, uopraal-
zmdora, vdna ibkoomv odvreuč-ji deml sarnedjšsetev uosšpkeolidpbriedobmitai kiza
srereOtedsksrtlevdmnfiljneaatunpčrsnioreepdeicrtesespvteiokščtbivčieinnp2s0k2oe1g–2ar7a.pvTirtraiezbnaoiskšeka
adjveistztvavivejeondisaodti,evdlsaavkpcori oljekbtotannpekoivdnkeelljjuečnupajeopsbačmino szkapampe-r
nicjaPvmoe iosktdaolronihčciedtvsoiitoroa-bjačninihsKkvaoerdgaosves.ovtdeinčtaeih j ceoepvirl,eatjveenmlaev levečat
nibno sdtirceeelborazVzagkdrlaejudloičtv-i atnujdKeirvadjoNlboačzienanirejteeoirbnpdjeorksupttešat,lvakuontuasspeool
ekvoiudksaporenilsoa.t,izjčoarpgšoairltišoši-čsekiunbplrinežzoinesritvir.oeZakraejidD. erleotev vpsoedkraukžo
jrebKpoarpekjroeelbjaeivszarzlecabedrvnoližgemrvbeadnMjbeaomrljtioonbačroiZnžaee?kn,raaojbšemko. čŠj
CoidOguabldčeivnteuahiNnnaotzovaizrhjae dneižlazovavedaonVljžezeavndagon. bjOičhbinlčesitnkihe mjve sbskvilleaot-i
gdtrauesznilusZttavnkaoo. nbBoormoljnšoiasfitnaavgnercčbisra.aansnojaucsiovjsbekčtinihnikdpierenl jnaeamSaeamnviiolni
šsatrlveeadn,stveŠarezMaveesrdoinfiGon, launkc».irSaolnrejvdeonidnjnavoegs«atijckeija.prVrieimšjeinal auzteaoh
szredMdreas.tvdenvdikjeeisoekdtiivmibsiin žauokpdgearnnaozavbitmoolsij tšipopr, iozsonaamlnaejviznnsooe votgarbir-
zPčiprneoejse. tlVai vosiobtedjv,oihbnjLuja-2r0a16oS–lb1ač9pi,nnkeiok s,NoTavieblopjoabrlmipCvoaerčmčjeuivčanilnaši
opučokidreTrpooičz, jsauog jovetsaepvrolijbzačniannejperpejreemje.al lDe toamkoeneEpromvraetnnca,
dkzoa.tkrjpteortvrsrekanitnudatinsfieonrtsaancčinjiaBslraeždsPtvoad, kri ijižhnbiko.mTorimpor-i
2rma0l-eeleodtbincčiiicnnisedkveerlnpoiovtia-.nPjoavdrartunšatvsruedtasbtvoar,nkilkjuobv toezmiruo,
gNdaaa djzioahmrmjeao Vtreearljoetneohjbenčičnneov-rrneištei,vnailsnoi oepnroetdi ePljreonsatokvoot
gjzleoadporoilzžzneavamannejenjejp,azrveae.j neljiahJtnuuedip OlatŠčuNjreamziaorojebp.restoi, a jih
modoaramPooslvorvnaitni jve desetih letih. Vsako leto plača-
mlikovdi.dvnaoosbtnroi kpao.-	Praznovanje
Za oljbenovjeecesot mbi elajihtekvo rkeikli,
deaznsoostvirečraedbirtjeezv vvd,noam.
.	Kvavk o

ste si zamislili obnovo tega pomembnega po-
dročja za lokalne skupnosti?
Občinski svet je v začetku leta 2019 potrdil
dokument, ki predvideva ureditev cest in jav-
nih površin v letih 2019 do 2024. V njem smo
določili 30 projektov, ki naj bi jih občina izvedla
v šestih letih. Ocenjena vrednost izvedbe je 1,4
milijona ebvroopv otzrierbonmiha ošbečkinaar naejkbaij vuskakreoploetvo,
za to v prporeadčvusneumOznbaačgiohntuoadvNiolaurz2na5irš0jketiihjseopčrkioteotvkrgoihov.-.
Večina od Ttei hv3v0espliprkooijdemkaetrorsivk osoebs nmraenodačišnačeenjšaZihogbponarondvajeo-
občinskihvcineasth, znSeealkvoaihnj ijtesrkopenaradkroiarlsiištnečjeoinptererinvvlpmalčiovnsata-.
Dokumenjto nnea vpkzolajvuitčšiuasnjte n,oikbvinovoDvvreaedtšeiržioanbvSčniainhviincžejees.-t
po naši obVčiensieilni plnirjaaosv,žtdiavakeojtein. etKrreaendkunotenjgeoazvgz odrabrždnenovjvaoi-
nja občinsjkeizh nceasstDt, azrenatoki vavatenŠrjemgtearrltezntnezomenmoalmbjiešDnčriemztiao.
približno J1e8z0 btiosogočrbaendvornovjvolj. ednr,uzžgirnasjkeniha hbioš?tudi
Katere oridbsjeaksetevazJmau,lijoead uslestrptaoenslojseomnbonb opvooitdidvloeeltčgonishi?
Letos smporožde, koločenitščihčaeliunosabpinenolivpsorpijmarevejnerentipo oubtirčŠeijmnesnakrai-
tno–Jelšnibko. sTtraentpurdtonisotzoldirvesalkaimdnvoeačhvrKtp.oriVktoanrkjjoaehvm., Gksjrteear
je konec dzeal Lpirzeadpvvrneididcevoni idzneanLtieatdomvšeče .sneocv. iPorabvmtoačkjoi
bomo do koKncoaliskzeoaptgjeermapdbonrsajkokrodbnrlujčeažnliinodsezklaiah mnhaliašn,jošivoni
»Zaradi epid e m i o l o šk ihpamrveejrdizsovpmeasart--i
razmerlv d rža vi j eot udižlet os shtoiošbr?--
odpadel dobr o d elni ko n c ertiz, adra-
za brezp lačno btosn ov n os šo lo.naleicmtii-,
Names toateg ansse je,si c e rddn anmtakalinjmoo
Mmalo dr ug ačenii. način,anzb i ran jan
denarjadaz aolbre z p lač n oušolo e lo til
učenecglV id jČep lak .«jnea ordazl,opčoillažgiovseeti-
drugjed. eTmrengruatdnboejneihmpoagrocčeel. gKrmadailtui
povezovaldni cžeistni akmj ibmhi iošvlzodžrilaivvsbtlovegnočezga Bpdiročimdoa-.
Gradnja nŠomrvueacretnnsbsteietmeejev ozuabpheoDtenrrvaaenbtoainepNmgreaooddvjosouevbmočlijzneaasntkjovai,
ker v tem smklaortpunzeankmatio toeombčmot robečmjeo.d.čjPuioodvuproreijdašomibnioitstšvei
komunalnporoinsflroadrssotrvuNoknltjauernroj.apP rrhbie gorvdaodndejvvi allpargčizaritdeekilhjvai
k zdravstvnebanseemjčualaidvhhokmoauzbaporžrjiandaop,bonitlia olbgosrittaoodjebečeni ntoo-
plovod, zaottomsmo odj oovbjoenldjmoevnoijepn.oavNepaSzoopovobadmlnniocečevKjusptirpšžore-i
zdaj položsitloi nraovziizatdogrpralavoi svtnobvjdčeonin,iezvmakoid d,pozomadraundjbjeiečpiersoaalreegv
času gradjsnetjoevrpsprkrizippindrraiakzčvairdtnokeabooknkmsatzoedtrperenoamjvpsrbrotivooenmsnkeoprmbrooius-
toplotno esčneeorrgsijroad.dnoNiamtai rpšuto,idrppiroorhečijdšuaevoeidbŽreenemnolivamitvolseoimnkidaohacgdiobjea-il
na državnbi ecilezsgtirapzraičddaikvšuačjrevmiNlao,bed.laoibkeoa.dmTirresek,nciujaatnšzoa
ceste kmalu aobvjassčvreieltaporagzoupvias rzajazkmiazrovjatzjzamglbcraoarjgeeNrnbadiatknjiee-
krožišča pterni aovsendmosvinavinšlštaoogvtlaaii.hnteGjlsjria.adžVnsjaaovbtčiiaisn.ei pteorerade-j-
Nviadsolemdanjlathpekroieo-člzoiarčaenzltaamskitpšeoltjmamlamdoiopornkihpootrsidthnosjedobnleuotrose.t-i
ja, kViijsOooŠžeNlsiamnzoaotrrejjebvtoseeorapsaleiripžoaejr,apvazrlajeaodnmtoetoriianotesaenjrsoetviome oitoamlkeeotoi
zi,ormodolčoa, čljaielio, bdšpnaoom-reokrazojavo čagvrsaizdoantrzjoacgsitopanroivošvoaelnavnj pkjouogtimotujeedtvi
teunsžtaevkmee PmoolježuZn.noesNtdia.rj Uužasitsnaans. koivhilhi isšo.čislklad, izčka-
eterri edgoa, pokriavajoaznaardjsetajendzanradnenporomgoramnoe
zizročbirlaževgaonisjpao. Nadarskl avkoš. ienaknoaličvkian kparoi itetmini asoz-
dneitliunjea obončidjnmtae? smooeči?ujen o o ors ma
imZearpirhadi oepZideemmčioiološkdihtirazmešr v kdržavdi je
tzuddrižlee-tos bordopsvaoeddeelnlduoopebomroojdeeKljnavri nknaoekneacmertorzdaajeubtireoze--
plračvnitoi oszneroolvosnodoršueožulbojee. mnNoaom.odeasrtoonvtoeergnaaij hspeoinjej,seosidjcejeer
nmaskmihalo dlzreuogačreun neančkionti,ohzlbgoikrvaolnrjna dkennasrjoa tzeia
abozrveaazrnpiejlajčenbuoijlšedaojiolvovč leoprtraioljj,uevčče sndrecdošVot.aidMnČeedspi ltuaokpp.nrZoisirzea,--
nvaendjaan.jemn,aukoadjkooomppoomPmooemmebmrnuboenjveomtreo uengkojtadvknnio msati
nonjsuetdinitaijvtuišdzjiea nvdpoarsiilzoenmdan.nšjijtmeomziglleaemtni egreradbnciVjpatremorja eoPsne, očvnnigkkoat,-
jškeoinlscoe…vv,. sDepbrjuroeešotpbvolrkaaojčjeonnnacuaešmovsvlraonejčaekpgui aoveaojdseilnojoaapv,njraeoopOgšrosoanljmseoke,-
pngiadšooabjloid toebrnjsaraoeodzšdepollooaačviNnal,naadjzeaao srbjaKeo, SpZŠogmnajaimrgztavnlazojzaaaogbootsDtanovrovlevjiat-i
eafinšnesardnerčb-nrannis argerdbos jtaevao.žbaSčzisanvrtaojejni.kmlamnčneajnmmileanzBoagomoš jjaeavlnsijčeua-
eezrdnpeanrniiishlpšetvevevskielnmškerlmaškpzovo ornitjnuoisikoebvčininj šušep,leoKvkrSatnnNdejakzvlaurabjze,tekt-iri
lnseonDskreei toVi dezrvinbaeulitčv,o bvksei ldiekeellnumjčešztnveeavniSpluto.dZsraoerčajduei tjvadevblniokorensgtliai-
eoduvzčdivnra-ušstevvnijkheljoiuVnčideoronesvzonapsotvmavnsaniemšoho.altiuo.dbeirmtniissltamihnoakmi ožesi,veigmjoi
smpt renenadjšseetnaavildaospslearožbjkšeoikhmt rian aimzgpeloa,rasthbaevinnileamsbe op,joaazdraerdonič, jfidua.
obbaočddienoj esKaomlvneiansanckač.cnZiejaostdtiserokažsezkemonž eeeikzbrapinmealjoanlrilhsi. eviZtkezlkvjauteručsareenvljaetmi-
st ezmlatipmonanutuadnrial npteoAsmmsoačed. enSjekHuupmdajolgsinmvPoirjsucestetvaravoibl.i
aondjba osro, kbi ljae noapmraevnijleondalidčrnuoštdveolmo., Vinelsikicoerdeolba
jeRosedvueSdoat očpjreavNilaazaturjdei, dPrlaunžinsakČemepuladkr.uZštzvau-
ekgljaučgkaosimlskdeogbaroddruelšntvealiNciatazcairjjees. eOpbro2j0e-kltetšnei nci
ekončal.tNeekajvartiklpov nra liciztacinji nisamonuspeli
prodati, tako da jih še naprej prodajamo. TrBeJ-
nruatzennikizakbuopivčeketjeek11 1.5820seevtreomv binraupZaamr,addia
prbeomreoč šee aunsjpaelšipiprirtode,atki oo.rsotanplae airrtikslae.. bo ri
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 37, 16. september 2021
Po zaslugi direktorja Gorenja Ivana Atelška, ki je želel nekaj prispevati k razvoju »svoje« Zgornje Savinjske doline,
je leta 1970 v Nazarjah začel delovati obrat Gorenja, ki se je ukvarjal s proizvodnjo stenskih kuhinjskih tehtnic za
nemško podjetje Krups. (Foto: arhiv BSH)
Leta 1974 se je začela
proizvodnja ročnega
mešalnika – prvega
gospodinjskega
aparata na motorni
pogon, ki je bil nato
dolga leta med najbolj
iskanimi izdelki
malih gospodinjskih
aparatov.
V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca leta s pomočjo izbranih
izdelkov, ki predstavljajo pomemben del slovenske tehniške dediščine,
na ogled predstavitev zgodovine podjetja BSH Hišni aparati Nazarje.
ob odprtju razstave pojasnil
direktor Boštjan Gorjup.
Najprej so bile
tehtnice
In kako se je vse skupaj
sploh začelo? V drugi polo-
vici 60. let se je v takratni
občini Mozirje, ki je obsega-
la celotno Zgornjo Savinjsko
dolino, zaradi naraščajoče
brezposelnosti, zlasti ženske
delovne sile, izkazala potre-
ba po novih delovnih mestih.
dnja gospodinjskih aparatov
je narasla na več kot osem
milijonov izdelkov na leto.
Naslednik nekdanjega Go-
renjevega obrata je od leta
1993 podjetje BSH Hišni
aparati Nazarje. Danes je,
kot je predstavljeno na raz-
stavi, eno največjih proizvo-
dno-razvojnih središč malih
gospodinjskih aparatov v
Evropi in eno najpomemb-
nejših ter uspešnih podjetij
v koncernu BSH.
»Tehniška dediščina preprosto ni
nič drugega kot ohranjena skupina
predmetov in naprav, ki pričajo, kakšna
so bila prizadevanja človeka skozi čas in
prostor,« je izpostavila dr. Barbara Juršič,
direktorica Tehniškega muzeja Slovenije.
Tehniški muzej Slovenije v znamenju razvoja malih gospodinjskih aparatov
Kuhinjski klasiki, ki jih
ne bomo nikoli pozabili
Vodstvo tedanje občine je že-
lelo, da bi v dolini zgradili
tovarno s proizvodnim pro-
gramom, ki bi zmanjšal od-
visnost od lesne industrije,
kmetijstva in razvijajočega
se turizma. Ravno v tistem
času se je velenjsko Gorenje
pripravljajo na širitev proi-
zvodnega programa. Po za-
slugi takratnega direktorja
Ivana Atelška, ki je želel ne-
kaj prispevati k razvoju »svo-
je« Zgornje Savinjske doline,
je leta 1970 v Nazarjah začel
delovati obrat Gorenja, ki se
je ukvarjal s proizvodnjo
stenskih kuhinjskih tehtnic
za nemško podjetje Krups.
Od začetnih 68 zaposlenih,
ki so v prvem letu obstoja to-
varne izdelali 15 tisoč apara-
tov, se je število zaposlenih
povečalo na 1.700, proizvo-
Kot smo živeli
nekoč
Obletnica tovarne se lepo
povezuje s sedemdesetletni-
co Tehniškega muzeja Slove-
nije, osrednjega slovenskega
muzeja, ki zbira, ureja, hrani
in raziskuje gradivo, ki je po-
vezano z razvojem obrti in in-
dustrije na slovenskih tleh ter
tako skrbi za dediščino, ki je
bistveno vplivala na življenje
prebivalcev Slovenije. Prvi
začetki muzeja so bili sicer
povezani z gozdarstvom, le-
sarstvom in lovstvom. Muzej
je nato postopoma pridobival
dodatne prostore v Bistri in
v njih predstavljal nove vse-
bine. Posebno mesto zavze-
ma zbirka limuzin, ki jih je
uporabljal Tito. Gre za redke
primere prestižnih avtomo-
bilov z veliko tehnično in
Razstava 50 let uspešne zgodbe: 50 let tovarne Na-
zarje (1970–2020): Tovarna skozi čas prikazuje razvoj
malih gospodinjskih aparatov od začetka tovarne do
danes. Pri obiskovalcu, ki je odraščal z marsikaterim
od teh aparatov, zagotovo povzroči pravi val nostal-
gije. Morda zaradi stenske ure, ki je dolga leta visela
na vidnem mestu v kuhinji. Ali mešalnika, s katerim
je bilo stepanje naenkrat veliko lažje. Ali zgolj za-
radi tehtnice, ki jo je babica uporabljala še do pred
kratkim. Zagotovo gre za kuhinjske klasike, ki jih
ne bomo nikoli pozabili, kljub temu da so jih danes
v naših kuhinjah zamenjali sodobnejši pripomočki.
ŠPELA OŽIR
Med razstavljenimi predmeti
so tehnično preprostejši apara-
ti, kot so stenske kuhinjske teh-
tnice, ročni mešalniki in kavni
mlinčki, ter tudi zahtevnejši
univerzalni kuhinjski roboti,
tehnološko najzahtevnejši kav-
ni in napredni univerzalni ku-
hinjski aparati. Z razstavo želi-
jo v podjetju BSH Hišni aparati
Nazarje s pomočjo raznolikega
izbora malih gospodinjskih
aparatov prikazati petdesetle-
tni razvoj tovarne in obenem
predstaviti prihodnost razvoja
na tem področju. »Petdesetle-
tna zgodovina naše tovarne
je zelo razgibana in bogata.
V vseh teh letih se je namreč
soočala z izzivi, ki so jo iz za-
četnega Gorenjevega obrata
izoblikovali v danes enega naj-
pomembnejših proizvodnih
obratov za male gospodinj-
ske aparate s kompetenčnim
razvojnim centrom v skupini
BSH. Da je postala tovarna, ki
se ponaša z nazivom najboljša
tovarna leta 2020 v Sloveniji,
se je morala v svojem polstole-
tnem obstoju v 90. letih soočiti
s prenosom lastništva, po osa-
mosvojitvi z velikansko izgubo
jugoslovanskega trga in tudi z
naravno katastrofo, uničujoči-
mi poplavami, ki so prihodnost
tovarne v Nazarjah postavile
pod velik vprašaj. S korenito
preobrazbo, krepitvijo kom-
petenc razvoja in z zaupanjem
lastnika je tovarna prešla iz
proizvodnje preprostih malih
gospodinjskih aparatov v pro-
izvodnjo zahtevnejših izdelkov
z višjo dodano vrednostjo,« je
Št. 37, 16. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Sedemdeseta leta so prinesla
vrsto novosti. Med njimi je
širšemu krogu ljudi postala
dostopna havba za sušenje las
zgodovinsko vrednostjo. Za
obiskovalce so zagotovo tudi
izjemno zanimivi avtomobili,
ki so jih pred desetletji sami
vozili po slovenskih cestah,
na katerih so danes že prava
redkost. Med njimi so »fički«,
»katrce«, »stoenke«, »yugeci«
in ostali podobni lepotci iz
»Namen razstave je obiskovalce popeljati
skozi čas in jim s pomočjo izbranih malih
gospodinjskih aparatov prikazati njihov
razvoj od začetka delovanja tovarne do
današnjih dni,« je povedal direktor BSH
Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup.
jugoslovanskih časov, ki obi-
skovalcev zagotovo ne pustijo
ravnodušnih. Seveda je to le
peščica od vseh eksponatov.
Obiskovalci si lahko ogledajo
še predmete s področij ribolo-
va, lova, lesarstva, kmetijstva,
gozdarstva, vodnih pogonov,
vodnega pogona, elektroteh-
nike, tekstilstva, tiskarstva,
pošte in telekomunikacije ter
tudi strojegradnje, medicin-
ske tehnike in robotike.
V središču hrana
Hrana ima letos v Bistri
posebno mesto, saj je Slove-
nija nosilka naziva Evropska
gastronomska regija 2021.
»Druga polovica letošnjega
leta je v Tehniškem muzeju
Slovenije v znamenju projek-
ta Tehnika v gospodinjstvu.
Pod drobnogledom je hrana,
ki od nekdaj kroji vse ravni
našega življenja in vpliva na-
nje. Predstavljamo premično
in nesnovno kulturno dedi-
ščino na področjih pridelave,
predelave in uživanja hrane,
v tem okviru se posvečamo
tudi aktualnim temam, kot
so samooskrba, trajnostni
razvoj in krožno gospodar-
stvo,« je pojasnila vodja pro-
jektne skupine Tehnika za
gospodinjstvo Irena Maru-
šič. Projekt, ki na različnih
ravneh osvetljuje pomen so-
naravnega bivanja in trajno-
stnega razvoja gastronomije
ter krepi nacionalno promo-
cijo kulinarike, obsega tri
razstave s področja gastro-
nomije. Prva je o malih go-
spodinjskih aparatih. Odprli
so jo junija, na ogled bo še
do konca leta.
Na razstavi so
na ogled tudi
najsodobnejši
aparati, narejeni
v Nazarjah.
Med njimi
tudi napredni
univerzalni
kuhinjski aparat s
funkcijo kuhanja.

32
BLAŽ KOCEN
Št. 37, 16. september 2021
Kocenovo soboto ob obletnici dopolnil še znanstveni simpozij
V čast očetu šolskih atlasov
Ste v osnovni šoli kdaj segli po atlasu? Zasluga za to gre
geografu in kartografu Blažu Kocenu, ki je bil na Ponikvi
pri Šentjurju rojen pred dvesto leti. S svojim delom je
spremenil pojem atlasa. Prej so to zbirko zemljevidov,
strnjeno v knjigo, uporabljali le profesorji. Kocen je raz-
mišljal, kako bi atlas prilagodil, da bi ga lahko uporabljali
učenci. Nekaj let po njegovi smrti so atlasi v šolah postali
obvezna literatura. Zavedni domačini s Ponikve že vrsto
let s pomočjo prireditve Kocenova sobota širijo glas o tem
pomembnem rojaku. Njihova dolgoletna prizadevanja
so letos še posebej obrodila, saj so o možu, ki je v pol
stoletja prehodil pot od kmečkega fanta do uglednega
kartografa, spregovorili tudi na mednarodnem simpoziju
na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,
TINA STRMČNIK
Blaž Kocen je avtor številnih
geografskih učbenikov in atla-
sov. V letu, ko obeležujemo
dvesto let od njegovega rojstva
in 150 let od njegove smrti, so
v osnovni šoli na Ponikvi, ki
po njem nosi tudi ime, pripra-
vili vrsto dejavnosti, s katerimi
so obudili spomin nanj. Med
drugim so se s pisano paleto
vsebin spomladi ukvarjali v
projektnem tednu z naslo-
vom Kocen z nami, svet na
V petek so o Blažu Kocenu na mednarodnem simpoziju spregovorili na
Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Udeleženci
simpozija so naslednji dan obiskali Šentjur, si ogledali nekaj znamenitosti
in popoldne prisluhnili predavanjem v drugem delu simpozija.
Upokojena učiteljica geografije in zgodovine Slava Kovačič, ravnateljica OŠ
Blaža Kocena Ponikva Andreja Ocvirk in redni profesor v pokoju dr. Jurij Kunaver
dlani. Vse to so obiskovalcem
Kocenove sobote predstavili
s pomočjo kratkega filma. V
objektiv kamere so med dru-
gim ujeli kar Kocena, ki je
opisal razmere tistega časa, v
katerem je živel.
Ravnateljica Andreja Ocvirk
je ponosna, da so v tamkajšnji
osnovni šoli na Kocenovo so-
boto gostili sklop sedmih pre-
davanj na temo nazornosti pri
pouku geografije nekoč, danes
Na Kocenovi soboti so med drugim sodelovali učenci iz
istoimenske osnovne šole. Dopoldne so v kraju s pomočjo
fotolova iskali znamenitosti. Mlajši učenci so se udeležili
pohoda, starejši so se po učnih poteh podali s pomočjo
posebne aplikacije, imenovane Misija. Izdelovali so
turistične zemljevide in počeli še marsikaj zanimivega.
in jutri. Nekateri predavatelji
so prišli na Ponikvo, drugi so
se s pomočjo sodobne tehno-
logije javili iz tujine. Dogajanja
se je med drugimi udeležil
geograf in pedagog dr. Jurij
Kunaver, ki ima izjemne za-
sluge za ohranjanje spomina
na Kocena. Zaradi poznanstev
z geologom dr. Stankom Bu-
serjem ter učiteljico geografi-
je in zgodovine v ponkovški
osnovni šoli Slavo Kovačič je
Kunaver v času službovanja
Ponikvo obiskoval s študenti ter
jo prepoznal kot kraj, zanimiv
z geografskega vidika. Zaradi
njegovega znanstvenega dela
so o Kocenu začeli razpravlja-
ti v znanstvenih ustanovah in
društvih. Pripomogel je, da so
se leta 2007 pri Slovenski matici
odločili za organizacijo znan-
stvenega simpozija o Kocenu.
Med drugim je doslej velikokrat
sodeloval pri organizaciji Koce-
nove sobote, na kateri je večkrat
predaval in zaradi katere ta kraj
obiščejo mnogi strokovnjaki.
Zaradi vsega naštetega so v OŠ
Ponikva stalno razstavo o Blažu
Kocenu dopolnili s tremi panoji
o Kunaverju.
Ponikvo je ob letošnji po-
membni obletnici prvič obi-
skal direktor založbe Hölzel,
kjer še vedno izdajajo atlase
pod blagovno znamko Kozzen
Atlas. Lukas Birsak je šoli po-
daril dva nova atlasa, eden od
njiju je bil izdan letos. »Gospod
se je zadnjih 15 let zanimal, da
bi prišel k nam. Tokrat mu je
v okviru Kocenove sobote ven-
darle uspelo,« je dejala Andre-
ja Ocvirk. Pri tem ni skrivala
navdušenja, da se je prireditve
udeležila tudi upokojena uči-
teljica geografije in zgodovine
Slava Kovačič, ki je učila šte-
vilne generacije učencev na
Ponikvi in je med drugim za-
služna, da se tamkajšnja šola
imenuje po znanem geografu
in kartografu.
Kocenove ideje so
žive še danes
Predsednik organizacijskega
odbora mednarodnega Koce-
novega simpozija je bil učitelj
geografije Rožle Bratec Mrvar.
Pod mentorstvom dr. Kuna-
verja je v svojem diplomskem
delu pripravil izčrpno študijo
o življenju in delu Blaža Ko-
cena. Pojasnil je, da je ta mož
v svojih delih zelo poudarjal
nazornost, ki je pri pouku ge-
ografije izjemno pomembna
še danes. »Zato smo na preda-
vanjih skušali osvetlili zgodo-
vinski pomen Kocenovih del,
geografijo v tistem obdobju.
Spregovorili smo o tem, kako
za nazornost skrbimo danes in
kaj bo zanjo pomenila uporaba
novih tehnologij v prihodnosti
– gre za uporabo dronov, raz-
ličnih aplikacij pri terenskem
delu in podobno.«
Poudaril je, da je Kocen so-
dobne šolske atlase – katerih
oče je – zasnoval z vidika upo-
rabnosti, nazornosti za upo-
rabnike. Prilagodil je njihovo
zasnovo, težo, velikost in me-
rila. Atlasi, ki so imeli daljšo
tradicijo izhajanja, so se za-
čeli prilagajati smernicam, ki
jih je v geografijo vpeljal prav
geograf, rojen na Ponikvi. »Ne-
katere njegove ideje, na katerih
je zasnoval svoje učbenike in
atlase, so žive še danes. Njego-
va dediščina je živa predvsem
v sosednji Avstriji. Tam založ-
ba Hölzel atlase pod njegovim
imenom, ki so simbol kakovo-
sti, izdaja že 160 let. Kocenovi
atlasi izhajajo tudi v Izraelu ter
na nemško govorečem obmo-
Mednarodni simpozij in 10. Kocenovo soboto so organi-
zirali Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani, Društvo učiteljev geografije Slovenije, Občina
Šentjur, Turistično-olepševalno društvo Ponikva, Zveza geo-
grafov Slovenije, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, OŠ Blaža Kocena Ponikva in Fakulteta
za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Andreja Ocvirk: »V
našem okolju tako
odrasli kot otroci
premalo cenimo
doprinos Blaža Ko-
cena. Letos, ko smo
se mu še posebej
posvečali, so učenci
dobili lepo popotni-
co znanja o njem.
Je pa res, da imamo
na Ponikvi veliko
znamenitih mož. Če
želimo osveščati o
vsakem, imamo v
šoli res veliko dela.«
čju Italije, do pred kratkim so
izhajali tudi v Bolgariji.«
Vizionarju v čast
Pri organizaciji Kocenove
sobote je med drugim sode-
lovalo Turistično-olepševalno
društvo Ponikva. Predsednik
Zlatko Zevnik je vesel, da jim
je dogodek uspelo izpeljati v
obdobju, ko na dogajanje v
družbi vpliva spopadanje s ko-
ronavirusom. Dejal je, da se v
lokalnem okolju močno trudijo
za prepoznavnost Kocena in če
bi dogodki ostali le na lokalni
ravni, bi to izgledalo kot prepri-
čevanje prepričanih. »Pred leti
smo spoznali, da bo vse to za-
gotovo zanimalo širši krog lju-
di, zato smo začeli pripravljati
Kocenove sobote. Mednarodne-
mu simpoziju so se pridružili
številni strokovnjaki. Odzivi so
bili izjemno pozitivni. Glede na
to, v kakšnem obdobju je de-
loval Kocen, so se strinjali, da
je šlo za pravega vizionarja. V
času šolske reforme, ko sploh
ni bilo jasno, v katero smer bo
šlo izobraževanje, mu je uspelo
vsebine zapeljati v pravo smer.«
Zevnik je prepričan, da bodo
tudi prihodnje leto organizirali
Kocenovo soboto. Ker bo takrat
minilo 90 let od rojstva geologa
dr. Stanka Buserja, bodo še več
pozornosti namenili osvetlitvi
njegovega življenja in dela.
Foto: Arhiv OŠ Blaža
Kocena Ponikva
Ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva Andreja Ocvirk in Lukas Birsak,
direktor založbe Hölzel, kjer še vedno izdajajo atlase s Kocenovim imenom.
Birsak je omenjeni osnovni šoli podaril dva omenjena atlasa.
Učenci pred Kocenovo
spominsko sobo
OPOobbg porrvaaozzrnnsiikPuue MtorboečmsitnnDeee sor pmbočoidnložeumVpeaplneoondmjžeuPzpežatunrpooammn Dokmeir zmPaečotalrosonmmo Doeprmavoljlaomd
V»NVaperpleirčnvaejkemomvmaonerjasutoupsočtaugtoi djseorvč
pm»Velernjeeaostajsavtaktšinooč, kotns«o ga uestvargili preadniki, špi Pdrnibevlriiž. uKjjeeejovisdeihthe lraedšnioteejv- da
upVrVaevlaendjeulusojev tzaakdonjienmtlaektuo ujespnealirkaovnčaanti pnreokraajčvuenčji«h prpoljoetknteove, nkeortgsioj epavrkŠaVliesštak,i
uprrVeadvViietelpveonSdjtuažruseepgjaenVveMzleaendsjtnanjienh oidzbvgčarianndaenjsjVatiehvlemčnkejesileoPcmeihteetvreoDlvikek,roo- lesgdaroraslnikoneig?Ean osmtrraenžsjkaa. oDdalobčitseev
zomgbočildniaPlooranPzovrsieejcanelaj ejvesdkbalialsodouuvsmppeeošstnrteuihbakzmigiloeidtnobsžiepnljraakmzoni ulčjajuend6ih,0so vizlapZdeel,j.oadladi obvboerčvo ghpeonotzelnruaavcmijssrpkerdiohi--
pfloerrtoujmoe. bkočtvo.a. vInzolvumešlčieknnoo,ebvpiprserkadošlovaganeljc iejnemponsb,tauadvloeolbnjoedošotd,egkvoilvtnoebrjlbejurnebizlhj-a žušcčpeusaenm PevseteaelrenkDatmerraemrsntoiil.la, Čuppeotonjšeitkeev-
ivpnallapi, črpnerdiepmsrtio,eprsritatnvvoie porobodčrianjčaouvnjeae štgearvjpeihrlieksvkouzpšaoamlipterumadvibnuneriehpsonmiačliootčig.i»PriiczpeŠinrpipanrtiaojevp,il bjopetrbnočierlačzeaunnzerapgvoijesedlešnnnoeka
kimzihobažojnadmosovtipizliizvppaoolters,eonbjaeo rbkačozalvenosoj vm.pNleasečtžaeevilnaimnd,joaslii,pndoealo bpžirneiimdcvebslieremljzu,, djvevp zroidbmrčžieunertsvekoakibn,ujrdpaaračauvjeni eaiknnnaeztrsaeatrrtoiookbšrčojeaalki-
ndpearlo žvoiibvzlčijijenenedjeozalbjpuroedszitpavlvanljčjenenje agVlaie, olnibekieosnkjaeakbVoiemlloeevnrnjzsoakdeo, nbpjrleamvžnelaevVtausne,« pnkreia nvpiomžnuaižpunajeonpč,oak.s irgKesdlejunzbeavpteomdvaeu,,-
odtoda pnpoarjanvzjeenčgjoiovivzaeznmijva p6r0iehploreditčn.ajiecngejaum lzeevtasiš,tauvjederjoketadnkaoontveuosdsitkdbreiivsz.eantnliejhat,ja, szomasvtoaejsase pkroeot silztorvkuoakdlntnuajorsikrtouanppnljoeot.set,
soibtLučEaAcnKiojOviMniEnvReoIČlmiKkoIoKgčOoučTsaNtIvdKeonbirho tproečnuuttjkeoovb.
»To so dnevne borbe, dnevne dejavnosti. Zave-
daLnTEjIeNA, AdKaOSbTMoRdEMoRČItrČNaKjIaKI lKe OšeTnNaIsKlednjih deset, upam,
da dvajset let, je na nek način zastrašujoče, a
hk»rOŠaebtičvsieonliažkivmlei otsotpisvo, mrdaaiznčpiloonvlaekglazna-gsrizevsotvvdkoiilsiolodbjraačbisonlils-h
sk5ko4i ionmbsčieliinbjsoknriizpaeravszrvonvjiok, ,lokkdoalstnmeogoaskupmonboočrsiatnltiae,dr keljliuondveia
pvnrnaljzeonjž.obŽvaeamljia 6nv0sa-elmeht ennniacjsoa jme2,3edsmatabiilini-zaglovihtoolžviluinlpietamankaošnKbod
jkjeoažknuovpoaesntvBžriovvjla,jenknaKjaro, njdetaimčozdaalorčeivzteavlče, kosstnksiučtašnaiozmsvteolpivkeizsč
vpkroveteml4iok0goao tdionsrttzooat,kp«orstvjeepdProregrmaočdoukgnooav. niksdaperVneejaleermnzjaeat,i nšeta
ibMzipiemrdeedzlealdpentreajivmeslpikopimhominneejgamatbPivnenitimehriposZTleaedtmoic jsnemabnoilaovšev
Dmpreirsdtmo,bo« ilpt,vokajaimszniajuvdjneojžbeučlpienatino jMevoeVsdtrin- e odlbečtlianhteinVavemleennjei
oPtbectčeirnMoDlieknročmteopklo.vdžVuipnasnkis Gpoori-. Sekvuropvn. aZžaetljea
bVleaSspteoilimomsloa. dtiudjei boiblanopvreecGeoj rvir-očaddaarannzeeps rbazivaradazo
išzkbKeiorcireodsnatetauvinmirpuarszibajelpižrmtnjoačvdneeolseepntojish-kegdoaasperbmeimsmokiguloišjvao-l
snkeikgloeaml. Kteutdrdoaijv vbnožsivtviahljedknojleinsva rvisnakšiShi lovkeTonoti pjsari ijpčearž,ipedrlaeals-,
ovplbojčevinenizin,avpa otpoleo?gmteegsatnsetemsesrmedoi-- opbrči apnroidmobniuvda
rošadčTluiup.drvKiilbmVjuueabrllnelujnee jnnruaezjgpbaroiasivonleod vdnpiaortliltigošo1et5emovpd rsetiošenlmabariljšeoaebzikndaotodorb,ao
okoedsrkpsrerbiovljvunaabnšliijhernesgteaigjniavosviniazndajvovel dgnaoem-- o, prdraaivšjnleaa kmšlejuokčonzroeo
lzpeaotgnsoretegodavnižlioubplziaž ninuais,pDteuošdmnioavzapašrevsgatar-uktpuehrairvasitnrvjeeslnepnirhajs-
mvičeenntoprrjeah. od. To pomeni, da moKraomsomnoabjpilriesj
zaZgaodtonvjithi n1a2dmomeseesctneva djeelboivlona mtenstoa vinHnoatdeolu-
Toplotni vir jeTseotmrfieunaujentncsolieradremilsnoiočvnešoloeknk,atnjrvaiečpčnojao-
težava. Za to smveoendvenroogkivmjoirnvuosžoeibmččnidonreožidanvp lujjašavčnnaoenmgjea.
komunalnega povTdoGjeotnjraei nžpjeuo,uš kstetiansnooo.vgiaOli bnpčaozisnneaabnjiee-
euklpeiprnaejv,eo.k,i» sSdmelouojejolpi nrteaikpproipčdrareondčaj,up draalztebnriinkmaotmiovrnaidlheblviait.-i
rpraoodvi.plPoeroivpbrplaarvseitldi--smMosttoruordašileižkesmedmvoeissšeitjusodkdiijzih,v kakatuij,pbdoi abnioblovi
jčnua,,jbakomi ljjep sabmkil iprseo-l-no ziiazšvčezisettitil.iizTdeochsentnooejlaotngosipjtavl oosteznanepaeontselemer--
vžpsejokzd,aorgkodoičlotjeaučvizztlnjveaealtoli hibntgriiiolhj ep.s.rpNeZrademvmzsaeiendmjnanj adinmšaetbgepiamotuojuaddsžzineitvuililajmoimjmoe
ižslnljeed oitndi.laoZlčoaižčtvbeeli.. smboiklžopelrjpesrdkivpesrgeaavmlmj,aidtniaicsbetlirotsvutivdtoai tpsuerjeinmoe-
idbknroajkizhrbaodt edtesaželjtkiinohskeglmaasotonrgeirkmeovoamnk,jakr itnapkreoizdusepljtoraitjvia pznrnavišithei.
1vp6er0omjemkitlmoijvoebnoudv. o koZmkdaoalujje k,dopanosikovazrjavzlinp, odraaovbseeraopvrnsi apnvraoes.-
pvŽreeaslivtmiecoijjeenabsjimtliauo, stresmzpeonšmtnubajaedhmomoZ,easpktonogin,oaovkaoorjlvajuamrposrt,ijvasui-
aznreainliptožrpuiblpolatižnnniavo,ir. pookmolajgaa, msomion sdkaulpi apj oišbčuemdoo,
vo edLviatrhiokvmo nebsieitzok,. orisudtsialtirbteuizdniremžraeovšžiantvozesa.tiIpkzrgoužibznaveožgadupngoajo--
os dpzaoeldboai russktvpuaeš.šaVnliei mont,oadpjaelosztoangoeodtpoeavndoeknriagtjuibjdeoiljsdutroraodgveiičlneialna.
uIvnseneva,rškoaaporsbksčmeingoa je ntbraerpenozuvptaelbkaičleontoeak. oTklejusžkpkeoognajeem.kianNriksatošrlai
inklzajrkihimazkzaoanl.ajeKszpoablnioljioehmanrmdjeoče, inldiotanobbartji aevsm isov.dzoIlazjiečsgmnluuebogžiktaiio spvlojrsudiajieazjltvaeeavlnjcaao,-
lkoardmizgoan,vojesrenbžoiilg,o«. Tomvjereslnatthookrpojaoe, mdoedonliččoind, egmglaeoždsonedihnelvaaivrtocova,
putooapdcliožjtunšpeaenvn.eečr.gije,jdevasveedklriakukagoreb pooalbetčočiinniaez. azVdasorisastdekniu bpvilarij.-
Zčednaij čsakamraon-na osdi zžievldimržoa,ved.aČebiboznnaalšiosptopbiuti-
adkoas, psrmejoelas,e bvomov pnrjiepgroavielivšetulidkiejoč,eivz lkjea.teJraesnbo
Mestna občina Velenje občinski praznik praznuje 20. septembra, na dan, ko je bilo leta
lKaohnktodičlo. kSai lpnab sčvkisui, pknižossmlti poovmpaedgtia in kraaj kgsoosp?odar-
svbtivoodoVednnljjee opbriččiandkeiu, jže.eliimh od, da p To je dol
bi SskeileVplenleanukjegottukodviitveivpprirhvoedganjdeela koib sisekovvnjaeš, edmag
jreal zgžvoiisjipaolokdtaarkstiov,okvoltzsežiliomdeosbtori zkao-indizcijzi,atuidrai bnrjeezm-
plslousdžeilninokkstojtbesiin zizakslaukžoidjtožnejedžgoollgvoil nezV. eVzleVnpejelenOjje ojez
vljuzddaidj Ben, jkeomt bčKai snuenpičraizšŽalodltniujde ižiperldieblližnnoepoettsjotvo.otsuptjiihv
dtuedlaivBcdoeijva, np Kosoilhnedtiidčč.nŽoe sliemhjesip, odivlaiečailno gšttuevdiilovprTee-
bivatdulcdeiv.vTopkdriiohkoadznuje, dboahjreagnioillsipodeanreskraeptaskniohgad
zverelodmnootčen, ak, id saosmnoasnabodgoabtriilepoti. Nevkgaržnojst jed
seveda ta, da je tretjina zaposlenih vezana na
Gorenje Hisense, druga tretjina na premogovnik.
Če se znotraj teh podjetij karkoli zgodi, se lahko
slika zelo hitro spremeni.
Spodbudno je, da se veliko investitorjev za-
nima za prihod v Velenje. A smo prostorsko v
občini precej omejeni, zato moramo prostor, ki
ga imamo na voljo za razvoj gospodarstva, zelo
premišljeno prodapjraetid. vPirdeecenjorezzaeprvrtjjee n. aMoibsmlimo-,
čjih, ki jih je nekddaaj umproarvaljaol opdrelmočoegvoavlncikkionnsčo-
danes že saniranantoers sptoabroilčniat.i natančno letni-
Zaradi izkušenjcioz. ZTarseavbjaa, jkejesrpsroesje tpi ozsakmoen-
zniki okoristili s porezparpoidrajnanjujemprezmemolgjioščv,nsimkao,
že začeli postopkdeolzinaomjeentjraevbeazpermesljtiuščktsurPirea--
mogovnikom Veltei.nŽjee, da nbeosdodddegržradvierapnraičian-
sanirana zemljiščakpurjiepmraov,ljednaa bzao invvoespteitroartjeiv, znae
nove dejavnosti. Vperojagmraem,ed, akbiosdoo čneazmdesnejteanlii
petnajst let tam, kzjear jepdraidnoesbdiveapnojneija npreepmoovgra,-
stale nove hale. Vtenliikhpiontepncoivalrajetnniahteshrneidčsnteemv,
področju, a tudi nvakpljoudčriolačjSuafšaarmreagcijeo. kot pre-
Vedno več pozmorongoostvi nnoamregnijjaote, tkuadmi tourizje-
mu kot gospodartsrkebi pa apnroeguis. meriti denar. Le
Turizem je lahktoakpombeombonlaa ghoksopozdagarostkaavplja--
noga, a verjetno šlei nkaorvna edkealjočvansa nmeebsotag,laovhnra.-
Možnosti, ki namnjijhaldi akjeajokojevzoesrto,baivtuadnij pareinmšoe-
govništvo in naspklaojhvzegčo.dovina našega mesta,
so zelo velike. VendKarauksopenšnaeptruerdisutijčenegzrgaoddnbjea
ni mogoče spisatpi rčierzedniotčv.eLneepgadookdarza zian tporjoe-
Velenjska plaža. Psrteodroas?mimi leti smo se odločili,
da bomo vanjo vlagaPlirinreddaintevsejne iedoedneord ibnisperoov-
velenjskega turizsmtoar. Čbeo kst taemzaugportioštveojemneokšaej
Visto, ki smo jo odnparjlileleptošse,glah, knoeukgaojt,ovčiemsoa,rdav
oimžuapmanoazelo lepo iSnlporvijeanzinjoi ionkošlijreš. eLešteosnsim. oVenra-
Velenjski plaži pojanmovenmo ,ndaaštebloi sktraepokboevpečridkot-
stoovtipsroečliolbeisvkovavbbliciptevdrvei. mČzeronlgodaopvinrkiiavklujiaek.č iknPdarimižčzpaakJloejuvzaedil-i
ro, ki je v lasti prebimni, odzgaao pvrrnaeizdkavstoianjvjnteuikbriilzdtmrožsaaev.zeoSpnleroi-
zaajerandipsrtoacriehs,spotrdoonvvjrzesamtnpuirht. sŽiezejlzaimvaadohn sjuiaipnloenšttaervezadejiloloi
rbimomerouvszea,čidknaese pvprisohetsovvdkiendčjeiakdlmeetoinb tioi nnbneiežlidbeaobšpneoačlnestožiovidpmilaoo-.
riDelaam vtouGgdooirvvennVijkeulaenjuljvootečutčerainkznioeom,sčkdiuptaeopvbsin,tiaibjvaliejlugičodvspišp.eooPčbdnrraeiarddnsekoinah-
iplaanvoGgoa,resnmjou,nakltaoazčkaeslni itinu sdvkieusčptoeinbmii ,slkjuodvsaim.lcoPerzve.adčCeeinlij
rzeamraočguonvanviaktiuparnkjeeir,knddinoao ib.ziNupsi trvioinjseoekktao,klaoetnjnečicatooli,ddbeoil
porzihiroodmkoav,pkrii jih sbdeoemcmeoomrvabrlarčzaaal2vi 0evd2ra0at.zi,vodjatujerizpmread.
žbah nam ja- zaKpratkjeomjetrzeboabnFnoatvjoto:i SaHlttaeErrRenPgaAa-
1959 slovesno odprto novo mestno središče Veolednpjrat.jeV npočvaesgtiatemv eprsatznneigka sorbečdiniša čvasako
leto pripravi številne dogodke, ki praznično barvajo ves september.
mestni toplotni vir. Za vse to seveda potrebu-
jemo dovolj denarja. Država bo vse uspešno
prestrukturirala takrat, ko bo imela zanesljiv
nadomesten vir električne energije. Treba se je
zavedati, da 30 do 50 odstotkov električne ener-
gije še vedno proizvedemo v Tešu. Tega se na
hitro ne da nadomestiti. Brez Teša bi trenutno
padli v energetsko revščino. To bi pomenilo,
da bi ljudje za elektriko plačevali bistveno več.
Velenje bo na izstop iz premoga pripravljeno, ko
bomo imeli približno pet tisoč novih delovnih
mest – ne gre za kakršnakoli delovna mesta,
ampak za delovna mesta, ki so glede dodane
vrednosti primerljiva z današnjimi v Premo-
govniku Velenje – in ko bomo imeli zanesljiv
nadomestni toplotni vir. Ali več njih. Zagotoviti
moramo, da v prihodnosti ne bomo več odvi-
sni od posameznega podjetja, kot je trenutno,
ko smofip ovsem od visniModeTeša.jPod okriljem
javnega komunalnega podjetja je treba izpeljali
projekte, ki bodo zagotavljali zanesljivo in ne-
motenotop lotno oskrbo.
Država je za izstop iz premoga določila pre-
cej optimističen datum, leto 2033. Je uresni-
čljiv? Je sploh že prišlo do končne odločitve?
Po informacijah, s katerimi razpolagamo,
strategija za izstop iz premogovnih regij še ni
bila dana v vladno obravnavo. Večkrat sem po-
zval predsednika vlade, da vlada dokumenta ne
sprejme, preden ne obišče regije. Veseli me, da
je predsednik vlade na to pristal, in nadejam se,
da bomo skupaj določili primerno letnico. Za-
vzemam se, da bo ta postavljena čim kasneje. Je
pa treba že sedaj pripraviti ključne cilje. Zaradi
mene lahko premogovnik ustavimo že jutri, če
bodo seveda izpolnjeni vsi pogoji, kar pa je ne-
realno pričakovati.
Vemo, kako je pri nas z umeščanjem energet-
skih objektov v prostor. Če govorimo o nadome-
stnem toplotnem viru, je treba najprej takšen
vir umestiti v prostor, pripraviti projekte in zanj
zagotoviti denar. Ker so tovrstni postopki zelo
dolgotrajni, dvomim, da nam bo to do za zdaj
zastavljene letnice uspelo.
V Velenju v zadnjem času pospešeno iščete
rešitve za sistem ogrevanja. Ste na tem podro-
čju z državo že našli skupno rešitev, idejo,
sploh vzpostavili dialog?
razvidno, kaj monosežig prinaša tako z vidika
toplotne oskrbe kot z vidika vplivov na okolje,
novih delovnih mest, prihodkov in vsega osta-
lega, kar je pomembnocza kom unalno podjetje.
Šele potem se bomo odločili o nadaljnjih korakih.
Vsekakor pozivam državo, naj nam priskoči
na pomoč, predvsem finančno, ker je pri 50-mi-
lijonskem proračunu skoraj nemogoče izpeljati
projekte, ki so vredni 70 ali celo več milijonov
evrov. Brez podpore države in Evropske unije
ne bo šlo.
Kako to, da dopuščate možnost monoseži-
ga, medtem ko ste sosežig pred tem odločno
zavrnili?
Sosežig je projekt, ki je bil morda dobro na-
črtovan, a je bil zelo slabo »skomuniciran«. Po
razpravi je občinski svet odločil, da v danih okoli-
ščinah projekta ne moremo podpreti. Načrtovalci
me enostavno niso prepričali, da je projekt lahko
družbeno sprejemljiv.
Pri nadaljnjih projektih ne bomo nič delali
brez ali mimo javnosti. Šola sosež igaje b ilazelo
dobra, izkazalo se je, da je zaupanje ljudi v Teš
in HSE načeto zaradi preteklih dejanj. Načrtoval-
ci so nam pokazali, kako se takega projekta ne
sme voditi in da je treba vse delati v soglasju in
sozvočju z javnostjo.
A se zavedam, da bi bilo neumno govoriti
samo o tem, česa ne bi sprejeli. Iskati moramo
predvsem rešitve. Monosežig je ena, a ni nujno,
da je najboljša. Bomo pa to možnost preučili.
Zavedati se moramo, da če tega ne bom počeli
mi, bo nekdo drug. V Ljubljani imajo vse in je
tam vse centralizirano, za kar smo deloma krivi
tudi sami. Morali se bomo sprijazniti, da smo
lahko odklonilni do vsega, ampak standard »biti
zelen« bo treba plačevati.
Letos ste obiskali številna podjetja v občini –
o čem ste se pogovarjali, kaj ste sklenili?
Ker je pomembno, da se naša občina enako-
merno razvija, sem letos obiskal vse krajevne
skupnosti, a tudi številna podjetja. Tako manjša
»inkubirana« kot tudi največja, med katere se-
veda sodi Hisense Gorenje. Cilj je bil predvsem,
da bi začutil utrip, ki ga ima v lokalnem okolju
p odjetništvo. Na ta način je lažje zaznati more-
bitne težave, s katerimi se srečujejo podjetja in
podjetniki. Sočasno lahko najdemo rešitve, kako
abosldioklgao jkeilobmielatrinonineglae l njuodvjeaz deleolsopvonšatumjejeos, toad,soatmen-. apmripmaekrznao vtsuod
vcseajk ndaengmoteodvnaa,mi, mpai jke tvuedliki od lealžojev.n«a mesta z višjo zpaSborsneežliig osdtrpo
koliko bolje. dodano vrednostjo. Zavedati dbao, ntoe, žpeodlektao
čseiktneiih?goosbpjeokdtaorv- smneaomzgaoodvrannmjikeous,evspatarsilomi zpevrajoadveiilvsn ppimrleai--, ozsatčateajatknueespproreimh
ebčnienkia,jkgrlaetdzegnodailtoo,, dboobdroe –zagrgaleddilei nnaopvoogtoojevadrenlao šlousjetjnoihntaešreitookrioalljne i
ntvzjoeaptoiokdsppleruenšdeč pairzaviznanjaidktaii vČteeerlbejeovtminzooorzšjaeepvvr.leiZddanedolonvpjinrhea nmoidzekpsteua.- pdkraovtnnihčoaunlgieodotoobvrkietomevnecpnarjui
a predčasno zapi- šč2atnij vč lokai lnit skulpčnoisti ndi- jperdspektitve. V ttaji
mreomraolngeogvanviikdaikaVsee- psrmli odeslporvenma lmjaelis ztapnsatsismoečheovmri szleo,mvensskoidhitealektutrdair
icTeerrjme pooedlejektjteravrznae- nneatoobprlaazčue,. Kneo bboomdoo urraevsnnoi- kpirižreeldi istvpernoejgeaktoomd
kaveni ettolikbzovezasokmrdbalrjsuh-- jba
Gi, oodrtae jnjeej ans eezgd oenžtaompvraie. ssVelaloibloo- kzGidjeiihsmep eprišrpnermoavoldjgaaomtvronij,iekaroanszečliačmnniii lenevataroosvmoozdsnetaetgraaudsiml,i,
ubnljiacniroa, kčaemproarvsiomžaelpeoli- dmoinziasčtreitkina gp,erniheroadlnnijedgiare lkettoar llei šskkiom,rajo1b2čimnailmijo
lnitjietuddri
skajeln, odaokvozljaed. nKjeomsmčoassue tnuerirnainsojae. nToisttnoi,, kkadraljathokčonokojte način, da bi se nFeoktaoj :d
o predvsem o novem lokalna skupnost izpeljemo tako vrnilo v okolje.
lovanju. Zaposlujejo v sami, že počnemo. Urejamo posluha ni bilo. Nato j
vodnih o
sleni v režiji, ki imajo bo osnova za črpanje evrop-in jih tukaj sežigali
iko višje plače, so med- skega denarja iz naslova pre- odnos je bil zelo nep
a čakanju in bojim se, strukturiranja regije. Želim Pričakovali smo,
do v podjetju ugotovili,
odpuščati. Kljub vsemu sredstva sprostijo, karseda presoja opravljena zelo
rečem, da je gospodar- hitro končani. Ključno vpra- usmerjena na izpuste, m
Savinjsko-šaleški regiji šanje pri tem je, do kdaj bo pa celotno poglavje o v
dobri kondi
vala, veliko je razvojno bo Teš proizvajal elektriko iz na vprašanja ne bomo
nanih podjetji in to nas premoga. Veliko vprašanje za li in če temu ne bodo
ja z optimizmom. Nalo- nas ostaja tudi oskrba s toplo- strokovno podkreplje
čdiznieravintesmprtermenljuatkduogjea, tnoDoenkedrgaijjob.o še mogoče ko-zkaažziiv, eplo. tSeomčabsonoprsoejemkt
vdzGiroareinnjseprdeamslpjaredmolgjaa- pati v velenjskem premogov-zavedati da je v nepo
dogaja v Premogovniku niku?	bližini Velenjska plaža
je, in da izpelje vse po- Še vedno sem prepričan, smo se v Velenju odlo
e postopke, da se bo do- dmaojgealejetndicoavo2l0j54vpprraašvlaji.vParjee- ebno aturpizoemmempobsntoepjšniho p
no prestrukturpiralav.	cena. Sem pa vedno znova darskih panog. Vpraša
adnjem obdobju raz- presenečen, ko poslušam mi- kako bi lahko zgodbi so
skupine intenzivno nistre, kako enostavno spre- in razvoja turizma spel
avljajo strategije za pre-minjajo letnice. To je precej isti tir.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 37, 16. september 2021
V času hitrega razvoja digitalizacije je komunikacija ključ do uspeha
Razvijajo kreativno podjetnost
Društvo za razvoj človeških virov in socialnih pro-
gramov Novus je neprofi tna organizacija, ki že 25 let
pripravlja in razvija najrazličnejše socialne programe
ter zagotavlja brezplačne storitve za ranljive skupi-
ne prebivalstva in šolajočo mladino. Pod vodstvom
usposobljenega kadra nastajajo projekti, ki ljudem
pomagajo do življenjskih in kariernih uspehov.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Rdeča nit delovanja društva
je že od začetka razvoj člove-
ških virov. Besedna zveza,
ki je pogosto uporabljena, a
je večinoma podjetja še niso
povsem vpeljala v svoje oko-
lje. Čeprav se tudi to spremi-
nja, pravi dr. Selma Filipan-
čič Jenko, zastopnica društva.
»Če so bili še desetletje nazaj
socialni programi namenjeni
predvsem Zavodu RS za zapo-
slovanje in smo se pretežno
ukvarjali z brezposelnimi in
opismenjevanjem tistih z niž-
jo izobrazbo, so danes številni
programi namenjeni zaposle-
nim in vodjem podjetij.« Kot
še pravi Filipančič Jenkova,
so podjetja ugotovila, da če se
želijo razvijati, rasti in uspeti,
morajo vlagati v kadre. »Vo-
dilni ljudje v podjetjih so ugo-
tovili, da je vredno vlagati v
t. i. mehke veščine, v znanje
zaposlenih. Vedno več podje-
tij se zaveda, da je to ključ do
uspeha,« pravi sogovornica.
»Podjetje lahko kupi najso-
dobnejšo napravo, a če med
zaposlenimi ni nikogar, ki bi
znal z njo rokovati, podjetju
ta pridobitev ne koristi veliko.
Izobraževanje in povezovanje
znotraj podjetji sta zelo po-
membna. Pri tem je ključna
komunikacija. Še posebej v
dobi izjemno hitrega digital-
nega napredka je pomembno,
da se znajo oddelki, vodje in
zaposleni sporazumevati na
primeren način,« pojasnjuje in
prizna, da se še vedno veliko-
krat zgodi, da se v podjetju ne
ve, kdo je za kaj odgovoren,
kdo daje navodila in kdo jih
je dolžan izpolnjevati. »V za-
dnjih letih, ko gre tehnološki
razvoj res z bliskovito hitrostjo
naprej, so uspešni predvsem
tisti, ki zanjo sočasno razvijati
tudi vse mehke kompetence,
ki znajo komunicirati, in tisti,
ki vlagajo v razvoj in izobraže-
vanje kadrov. Predvsem so v
ospredju podjetja, kjer gojijo
ekipno delo,« Filipančič Jen-
kova našteje nekaj ključnih
veščin uspešnih podjetij.
Ob tem doda, da je za
uspeh na kateremkoli po-
dročju zelo pomembna ču-
stvena inteligenca vodij in
vseh zaposlenih. »Čustvena
Strateško partnerstvo Mreža
S strateškim partnerstvom društvo Novus obrav-
nava izzive socialne izključenosti različnih ranlji-
vih skupin prebivalstva in rešuje izzive delovanja
po principu delujemo lokalno in s povezovanjem
učinkujemo globalno. Zastavljene izzive na eni
strani rešuje s prenosom dobrih praks in z razvo-
jem novih ter z nadgradnjo programov za opol-
nomočenje različnih ranljivih skupin.
V društvu Novus so razvili posebne karierne knjižice za učence prvega tri-
letja osnovne šole, v partnerskem sodelovanju pa tudi knjižice, namenjene
višjim razredom in srednješolcem. V sodelovanju s Petro Škarja so izdali
knjižni priročnik Česa šole ne povedo. Za namen spoznavanja in raziskovanja
poklicev so za osnovnošolce razvili še štiri interaktivne simulacije različnih
deficitarnih poklicev in poklicev prihodnosti v navidezni resničnosti. Poklici
vzdrževalca v proizvodnji, menedžerja oz. operaterja robotov v proizvodnji,
negovalca in tapetnika dekoraterja so pripravljeni za prikazovanje na virtu-
alnih očalih, v najsodobnejšem virtualnem okolju.
inteligenca pomeni, da smo
sposobni videti, slišati, razu-
meti in sprejeti druge, njiho-
vo znanje in mnenje.«
Izbira poklica velik
izziv
Eden pomembnejših in ak-
tivnejših projektov v zadnjem
obdobju je t. i. karierni cen-
ter za mlade. Društvo Novus
je bilo leta 2019 na javnem
razpisu izbrano kot partner
pri vzpostavitvi in delovanju
projekta »VšečKAM in GREM
– Karierni center za mlade«,
enota Velenje. Je center za
celotno Savinjsko, Šaleško,
Koroško in Zasavsko regijo.
»Naše delovanje je name-
njeno mladim med 6. in 19.
letom, ki jim nudimo indivi-
dualno karierno svetovanje in
poučne delavnice za razvija-
nje poklicnega zanimanja za
učinkovito načrtovanje karie-
re. Dejavnosti so namenjene
tudi staršem in svetovalnim/
strokovnim delavcem osnov-
nih in srednjih šol, a tudi
ostalim, ki delujejo na po-
dročju karierne orientacije,«
pojasnjuje Helena Felicijan,
strokovna sodelavka društva,
ki bdi nad omenjenim projek-
tom.
Ker projekt fi nančno pod-
pirata ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in
enake možnosti ter Evropski
socialni sklad, so vse dejav-
nosti za uporabnike brezplač-
ne. »Naša prednost je v mo-
bilnosti in regijski pokritosti,
naš cilj je zagotoviti podporo
pri kariernem odločanju mla-
dih,« še doda Felicijanova.
V kariernem centru za mla-
de se zavedajo, da predsta-
vljata načrtovanje kariere in
izbira poklica za mladostnika
velik izziv in pomembno od-
ločitev. Felicijanova poudarja,
da je ključno dobro samospo-
S socialnim vključevanjem do opolnomočenja otrok, mladostnikov
in starejših
Letos je v okviru društva zaživel nov program za vključevanje starejših v
aktivno preživljanje prostega časa. Organizirajo brezplačne računalniške
delavnice, delavnice za rokovanje s pametnimi telefoni, družabna srečanja
s kvizi, z igrami, na voljo so tudi za svetovanja. Otrokom in mladostnikom
nudijo učno pomoč, jih pripravljajo na preizkuse znanja, nudijo tudi mo-
tivacijske pogovore.
Center za družine Harmonija
Namenjen je druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin in
posameznikov v vseh življenjskih obdobjih. Področja delovanja se nanašajo
na neformalna druženja, dejavnosti so namenjene razvijanju pozitivnega
starševstva, v času poletnih počitnic so najbolj obiskane počitniške dejav-
nosti za otroke.
Zastopnica društva
Novus dr. Selma
Filipančič Jenko

ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU
MESTNE OBČINE VELENJE!
ergetska agenc
ov trg 1, 3320
e







Št. 37, 16. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
znavanje: »Pomembno je, da
mladi vedo in prepoznajo, kaj
je tisto, kar jih veseli in kar bi
v življenju radi počeli. Pri od-
krivanju jim lahko s strokovno
podporo in z usmerjanjem po-
magamo prav mi. S kariernim
svetovanjem jim pomagamo
pri odkrivanju širine in veščin,
znanj ter spodobnosti, ki jih
bodo potrebovali pri opravlja-
nju želenega poklica.« Ob tem
mlade na različnih delavnicah
in svetovalnih srečanjih spod-
bujajo, da razmišljajo podje-
tno in kreativno. Učijo jih tudi
o tem, kakšne so posledice
posameznih odločitev, in o
pomenu prevzemanja odgo-
vornosti za svoje odločitve ter
dejanja.
Eno osrednjih sporočil, ki
jih mladim pošiljata Selma
Filipančič Jenko in Helena
Felicijan, je, da je na poti do
sanjskega poklica pomemb-
no sodelovati, se povezovati,
spraševati, iskati nova znanja
in informacije. »Pomembno
je, da vedo, da četudi jim na
karierni poti kdaj ne uspe,
to ne pomeni konca sveta ali
kariere. Je pa dobro, da ima-
jo vselej pripravljen rezervni
načrt, rezervni cilj. Bolj kot
bodo to razvili, lažje jim bo
in bolj jim bodo vrata v svet
kariere odprta.«
Foto: SHERPA
Heleni Felicijan pri vodenju delavnic navadno
pomaga maskota Poklicko. Z otroki in mladimi
se ne samo pogovarjata, temveč tudi igrata.
V ta namen so v okviru projekta razvili dve
družabni igri, in sicer moje poklicne sanje za
mlajše in prepričaj delodajalca, ki je namenjena
tako dijakom, kot študentom in zelo uporabna
tudi za iskalce prve zaposlitve. Sodelujejo tudi
z zunanjimi izvajalci gledaliških
uprizoritev – gledališče
poklicev (gledališke
predstave različnih
izvajalcev, ki so prilagojene za
različna triletja OŠ).
Projekt Spin – karierni program Pripravljeni na spremembe
Gre za projektno partnerstvo kariernega programa. Vanj se lahko vključijo
tisti, ki so pred izgubo zaposlitve oziroma je njihova zaposlitev ogrožena.
Program je namenjen tudi tistim, ki pri opravljanju svojega dela za ohra-
nitev zaposlitve potrebujejo dodatna znanja.
Projekt socialna aktivacija »AS – aktiviraj se!«
Je partnerski projekt, s katerim želijo strokovni sodelavci okrepiti soci-
alno vključenost dolgotrajno brezposelnih, povečati njihove zaposlitvene
možnosti, dvigniti motivacijo in krepiti socialna znanja za učinkovito
spopadanje z ovirami, ki tem osebam preprečujejo vstop na trg dela.
















36
PIKA NOGAVIČKA
Št. 37, 16. september 2021
Smeh, igra in »čalapinke« za vse
Nasmejani obrazi in vesela srca
Ustvarjalne delavnice, glasbene, gledališke, lutkovne, plesne, fi lmske in ulične
uprizoritve, likovne in multimedijske razstave, interaktivne postaje, inštalacije,
inovativna vozila, sejmi, pike, kitke in pisane nogavice – to je Pikin festival, naj-
večji otroški dogodek v Sloveniji z 32-letno tradicijo. Minuli petek je junakinja
festivala za pet dni prevzela županovanje in središče Velenja preimenovala v
Pikino deželo.
in tega odrasli ne bi smeli pozabiti. Igra je
res zabavna. Vsem zato sporočam, naj vsak
dan skušajo zaigrati vsaj eno igrico. Dan bo
takoj lepši.
Kaj se ti najraje igraš?
Uuuuuu, zelo težko izberem. Zelo rada
imam ristanc in človek, ne jezi se ter karte.
slaba. Iz kuhinje vedno zelo lepo diši. Všeč so
mi tudi lepo okrašene stene, kjer sem videla
veliko svojih portretov. Veliko je stvari v šoli,
ki so mi všeč, ampak k pouku ne hodim, ker
že vse znam.
Pa preverimo. Pod dravskim mostom teče
reka …
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Pika Nogavička je tudi letos prišla v najbolj
pikasto slovensko mesto. Tudi letos ni bila
sama, z njo so bili vsi njeni prijatelji in varuhi.
Žal je tudi letošnje rajanje nekoliko okrnila
»korona«, ki je veliko dodatnega dela in skrbi
povzročila predvsem predanim organizator-
jem. Ker je Pika pogumna deklica, ki se ne
boji nikogar, je ne glede na razmere pričarala
super veselo in igrivo vzdušje.
Čeprav je lani obljubila, da bo »korono« od-
pihnila, je priznala, da je nekoliko premalo
slim, da sem letos starše vendarle prepričala,
da je to zelo dobra ideja. Otroci se strinjajo z
mano. V času festivala so jih lahko vsak dan
jedli in verjamem, da se bodo tudi starši po-
trudili ter jih do naslednjega festivala spekli
čim več.
Pika, kakšno je tvoje sporočilo?
Vsem, ki sem jih srečala med poplesova-
njem po Velenju, sem dejala, naj se veliko
smejijo. In so se. In ker sem letos za osrednjo
temo izbrala igro za vse, sem
Prstne igre imam zelo rada. Vse rada igram.
Če imam družbo, je še toliko bolje.
Veliko je bilo te dni v Velenju tudi glasbe,
kaj najraje poslušaš?
Vse. Res imam rada glasbo. In glasbila.
Malo zaigramo, zapojemo, zaplešemo in je
takoj bolj »luštno«.
In šola?
Šola stoji. Še vedno je tam. Slišim, da otroci
s Pikinega festivala zelo pridno hodijo v šolo,
kar me zelo veseli. Včasih jih grem tudi malo
pogledat. Sem ugotovila, da šola sploh ni tako
… Nil.
S perjem je pokrit …
… klobuk, seveda.
Pika, prepričala si nas, da se najverjetne-
je k pouku res ne boš vrnila, ampak otroci
so se, ker o življenju in svetu še ne vedo
toliko kot ti. Kaj jim sporočaš?
Naj se veliko smejijo. To sem že povedala.
Ampak to res pomaga. Tudi učiteljicam naj
se nasmehnejo. Potem bodo še bolj prijazne,
saj se bodo tudi same smejale. Predvsem jim
želim, da bi bili vedoželjni in do bi radi hodili
pihala. Letos je nepovabljeno prijateljico po
festivalu vzela s seboj na ladjo in z njo odplula
daleč stran, na sredino morja.
V minulih petih dneh je bdela nad dogaja-
njem v mestu in skrbela, da noben otrok
ni ostal brez slastnih pikastih »čalapink«.
Čeprav je bila zelo zaposlena, si je Pika
Nogavička vzela čas tudi za kratek klepet
z nami.
Pika, preden si za nekaj dni prevzela
oblast v mestu, je župan priznal, da ga je
malo vendarle strah, ker imaš vselej zani-
mive, a tudi »odbite« ideje. Kaj bi rekla,
kako mesto diha, ko mu vladaš?
Predvsem veselo. Če pogledamo otro-
ške obraze, ki so prišli letos v Velenje,
so bili vsi nasmejani. Res smo se
imeli super, veliko smo se igrali
in lahko rečem, da je mesto,
ko ga vodim, bolj veselo,
bolj pikasto, igrivo in na-
seveda majhne in velike
obiskovalce opomi-
njala na pomen igre.
Igrati se je
super
gajivo.
Ena najbolj »odbitih« idej
je verjetno, da bi vsako jutro
za zajtrk jedli »čalapinke«. Mi-
Foto: SHERPA
Vodilo letošnjega
festivala je bilo igra
za vse.
Pika v družbi letošnje ambasadorke festivala Eve Škofič Maurer in gusarja (Foto
Gusarska
ustvarjalnica

Veselo je bilo
pod odrom in
na njem.
Št. 37, 16. september 2021
PIKA NOGAVIČKA
37
v šolo. Ker šola je vseeno pomembna. Oblju-
bim, da bom poskrbela, da bo v času mojega
festivala vsako leto tudi v šoli vse bolj pikasto
in veselo. To je obdobje, ko otroci predvsem
veliko rišejo – mene in mojega konja. V vme-
snem obdobju naj le poslušajo učiteljice in
starše ter se pridno učijo. Z obilo novega zna-
nja se bomo potem spet družili prihodnje leto.
Še pred naslednjim festivalom se boš menda
spet za nekaj časa vrnila v šolo. Sem slišala,
da si v času počitnic vselej ponosna šolarka.
Res je. Počitnice so resnično najbolj pri-
merno obdobje za obiskovanje šole. Morate
vedeti, da šola brez počitnic ne bi mogla ob-
stajati. Zaradi tega grem med počitnicami z
veseljem v šolo. Podobno tudi doma, kadar
dežuje, popoldne zalivam rože.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Pikasta radoživost nas je povezala v igri
S Piko je v Velenje pripotoval tudi njen
konj, ki se je v času našega pogovora za-
dovoljno pasel na bližnjem travniku, nanj
pa je pazil kapitan Nogavička. Tudi Ficko
je pripotoval v Velenje in je v času festivala
obredel skoraj vsa drevesa v mestu.
32. Pikin festival je v Velenje
privabil številne družine iz vse
Slovenije in tudi tujine. S kul-
turno-vzgojnimi vsebinami je
pet dni navduševal otroke in
odrasle, ki so v družbi Pike,
gusarja, pravljičnih junakov,
uličnih umetnikov in drugih
Pikinih prijateljev čas preži-
veli aktivno in igrivo. Pikasta
radoživost je zajela središče
najmlajšega slovenskega me-
sta, ki prav septembra praznu-
je 62 let.
»Pikin festival je zagotovo ena
najbolj prepoznavnih blagovnih
znamk našega mesta in veseli
smo, da je tudi v teh nenava-
dnih časih v Velenje privabil
množico družin iz vse Sloveni-
je. Organizatorji smo letos v pri-
pravo festivala vložili ogromno
truda, saj smo morali poskrbeti
za veliko dodatnih stvari. Ker
smo želeli res poskrbeti za var-
no izvedbo, je bilo ob vstopnih
točkah na različna prizorišča
malo več preverjanja, a je fe-
stival vseeno ostal zabaven in
prijazen do otrok in družin,« je
prve vtise o letošnjem Pikinem
festivalu strnila Barbara Pokor-
ny, direktorica Festivala Vele-
nje, ki obsežen projekt krmari
s posadko sodelavcev številnih
kulturnih, izobraževalnih in
raznih drugih organizacij v lo-
kalni skupnosti.
Dvanajst prizorišč in
nešteto nepozabnih
zgodb
Najbolj živahen del Pikine
dežele sta bila ves čas Titov
trg z okolico in mestno otroško
igrišče, kjer so Pikini pomočniki
vodili nepogrešljive ustvarjalne
delavnice. Na treh zunanjih
odrih (veliki oder na Titovem
trgu, lutkovni oder na travniku
ob Domu kulture Velenje in oder
na otroškem igrišču) so se vrstile
glasbene, gledališke, lutkovne,
plesne in ulične uprizoritve. K
igrivemu gibanju je obiskoval-
ce vabilo deset interaktivnih
postaj, za posebno veselje so
poskrbela Pikina inovativna vo-
zila. Umetniške četrti so odprle
svojevrsten svet likovne, glasbe-
ne, lutkovne, plesne, literarne in
fi lmske umetnosti ter muzejskih
vsebin.
Ker Pika ve, da prazen »žakelj«
ne stoji pokonci, je poskrbela, da
je bila v mestu pestra ponudba
okrepčil. Otroci so lahko domov
odnesli tudi kakšen spominek
in domiseln izdelek.
Tokrat je bila Pika ne le vesela
in radoživa, temveč tudi dobro-
delna. Obiskovalce je prijazno
vabila k sodelovanju v dobro-
delni akciji Novo sonce – Pika
pomaga, v kateri zbira sredstva
za organizacijo Rdeči noski.
Pika je županu Mestne obči-
ne Velenje Petru Dermolu oblast
nad mestom vrnila v sredo po-
zno popoldne in se mu zahva-
lila za izdatno podporo pri or-
ganizaciji največjega otroškega
festivala v Sloveniji. V svojem
slogu se je priporočila za pomoč
in podporo tudi v prihodnje
in napovedala, da bo županu
omogočila nekaj dodatnih dni
dopusta tudi prihodnje leto. Od
občinstva se je poslovila z glas-
bo. Za letošnje slovo je izbrala
koncertom Bepop Ladies.
Postanite del mreže ELEVAT
ELEVAT – največja
mreža polnilnic v
Sloveniji z lastno
proizvodnjo pametnih
polnilnic za osebna
vozila, dostavnike,
avtobuse …
REŠITEV
JUTRIŠNJIH
ZAHTEV.
POLNILNICE
ELEVAT.
www.elevat.eu :: www.napolni.me
Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana Polje
sales@elevat.eu :: 059 02 55 61
38
POTOPIS
Št. 37, 16. september 2021
Slikovita vas Mürren leži na robu
skalnega previsa in tudi nad njo
se dviga mogočno skalovje.





V švicarskih gorah
Pod štiritisočaki lepo
tudi brez smuči
V Sloveniji imamo toliko lepih hribov, da možnosti
za pohode po različno zahtevnih poteh ne more kar
tako zmanjkati. A če že, lahko s skokom čez severno in
zahodno mejo hitro potešimo želje po novih doživetjih.
Švica je za takšne podvige nekoliko predaleč, sploh pa
daljše bivanje v tej deželi ne dene dobro slovenskim dru-
žinskim proračunom. A ob obisku tamkajšnjih alpskih
krajev, če se vendarle znajdemo tam, in ob pogledu na
lepote okoliških gora lahko vsaj za trenutek pozabimo
na vse stroške in uživamo v prekrasnih razgledih.
TATJANA CVIRN
Regijo Jungfrau v Bernskih
Alpah poznamo iz prenosov
tekem svetovnega pokala v
alpskem smučanju, saj najde-
mo pod mogočnim gorskim
trojčkom, ki ga sestavljajo Eiger
(3.970 metrov), Mönch (4.107
metrov) in Jungfrau (4.151 me-
trov), kar nekaj svetovno zna-
nih smučarskih središč, kot so
Adelboden, Gstaad in Wengen.
Slednji je zlasti ostal v spominu
mnogim navdušencem belega
cirkusa, ko sta na tamkajšnji
progi Lauberhorn medalje
osvajala naša nekdanjega asa
snežnih strmin Bojan Križaj in
Rok Petrovič.
Vas s številnimi hoteli, prve
so zgradili že sredi 19. stoletja,
je oblegana zlasti pozimi, a
tudi v poletnih dneh ne manjka
obiskovalcev, ki izkoristijo pri-
ložnost za pohode po bližnji in
daljni okolici ali zgolj za to, da
se z gorskim vlakom in gondolo
dvignejo visoko med mogočne
vrhove. Na tem delu je namreč
speljana najvišja evropska že-
leznica, ki vodi na sedlo Jung-
fraujoch na višini skoraj 3.500
metrov. Neverjeten inženirski
in gradbeni dosežek so lahko
obiskovalci občudovali že leta
1912, ko so odprli progo. Raz-
gled s sedla oglašujejo domači-
ni kot Top of Europe (vrh Evro-
pe). Vožnja do tja ima seveda
tudi »top« ceno …
Z našimi očmi je vse
drago
Dejstvo je, da je dežela čo-
kolade, sira, ur in neuničljivih
nožev ena najdražjih na svetu.
Vsak izdatek je nekajkrat višji
kot pri nas, naj gre za jutranjo
kavo v kavarni (šest frankov,
kar je približno pet evrov), za
nakup sendviča v trgovini ali
piva v gostilni (sedem frankov),
da ne omenjam konkretnejšega
obroka (večerja v restavraciji
hotela v Wengnu je bila 30 fran-
kov, kar je menda za švicarske
razmere še zelo poceni). Tudi
v trgovini so vsi izdelki dražji
kot pri nas, kar velja zlasti za
meso. Povprečna bruto plača je
lani znašala 6.500 frankov, kar
se zdi na prvi pogled veliko, a
je treba vedeti, da lahko stroški
najema stanovanja predstavlja-
jo kar tretjino te plače, da mo-
rajo tamkajšnji prebivalci sami
poskrbeti za svoje zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje in
da tudi vrtci za otroke stanejo
celo premoženje, zato se veliko
žensk odloči ostati doma.
Poceni za naše razmere ni
niti vožnja z javnimi prevozni-
mi sredstvi, ki jih vsakodnevno
uporabljajo številni domačini,
a še vedno je to ceneje in bolj
racionalno kot imeti svoj avto.
Domačini si lahko stroške
prevoza znižajo s plačilom
posebnega letnega dodatka,
s katerim imajo nato popuste
pri vseh prevozih po Švici, kar
se ob pogostih vožnjah spla-
ča. Posebna ponudba Swiss
Pass je namenjena tudi vsem
turistom, ki imajo tako cenejša
potovanja po Švici. Prav javni
promet je eno od področij, ki
me vedno znova navduši zara-
di svoje urejenosti in točnosti.
Deluje kot švicarska ura! Na
poti od Züricha do Wengna je
bilo na primer treba štirikrat
zamenjati vlak, a pri tem ni
bilo nobenih zapletov, zamud,
nepotrebnega čakanja in vse-
ga, kar ponavadi jezi potnike
na naših vlakih. 140 frankov je
bilo treba odšteti za vožnjo v
obe smeri.
Brez avtov
Sicer pa v Wengnu, ki leži
na približno 1.200 metrih nad-
morske višine, in v sosednjih
gorskih središčih ni avtomo-
bilov, domačini in turisti jih
morajo pustiti v dolini in pre-
sesti na vlak. V kraju vozijo do
hotelov le njihova električna
dostavna vozila.
A to ni posebna težava. Če
je treba v naših hribih pošteno
brusiti pete, da se vzpnemo na
dva tisoč metrov visoko, je v
Švici vse skupaj prirejeno tudi
za najbolj razvajene turiste, ki
jih gorske železnice pripeljejo
tako visoko, tako da se lahko v
sandalih sprehodijo na razgle-
dnih točkah. Za nameček so na
voljo še gondole.
Slovenci večinoma nismo ta-
kšne vrste obiskovalci hribov.
Brez nekajurnih pohodov se
nam zdi, da nismo imeli pra-
vega planinskega doživetja.
To velja tudi za Švico, kjer je
pohod tudi dober način, da
se umaknemo turistični gneči
na najbolj obiskanih točkah.
Pohodne poti so na območju
pod tremi mogočnimi vršaci
dobro označene, zemljevidi z
opisom zahtevnosti so na vo-
ljo, vsak lahko izbere glede na
svoje sposobnosti in želje. Ob
vznožju skalnatih sten mogoč-
ne Jungfrau je takšen pohod
še posebno doživetje. Pot do
kraja Mürren, ki velja za eno
najbolj fotografsko privlačnih
gorskih vasi v Švici, saj leži pod
mogočnim skalnimi stenami,
pa je sploh »kičasto« lepa. Pot
do tja se vije med pašniki z
zvončkljajočimi liskami in po
planjavah, polnih borovnic,
kjer se malica zavleče malo
dlje. Ves čas pa je pred očmi
čudovita gorska kulisa.
Švica je le ena
Če se nam je zdelo, da smo
kar dobri v pohodništvu, so
se predstave hitro razblinile
ob dogajanju v Mürrenu, kjer
se je tisti dan s tekom po gor-
skih poteh končal triatlon z
zgovornim imenom Inferno.
Kjer smo mi počasi sopihali v
hrib, so mimo nas pritekli teka-
či, udeleženci preizkušnje, ki
zahteva nadčloveške sposob-
nosti pri plavanju v jezeru na
tri kilometre, pri 30 kilometrih
gorskega in skoraj sto kilome-
trih cestnega kolesarjenja ter
nazadnje pri teku, kjer je bilo
treba premagati dva tisoč me-
trov višinske razlike … Užitki
so pač različni, za nas pov-
prečne smrtnike je bilo doži-
vetje že to, da smo lahko brez
hudih naporov odkrivali še en
košček lepe in urejene dežele,
ki nam je bila nekoč navdih pri
našem osamosvajanju. Saj ne,
da bi si želeli k nam prenesti
vse, kar imajo oni. Ugodnosti
na primer, ki jih nudi socialna
država, se premalo zaveda-
mo in se nam zdijo takorekoč
samoumevne, pa ob obisku
tujine ugotovimo, da je lahko
vse drugače. Bi pa verjetno ne
imeli nič proti, če bi k nam pre-
nesli del švicarske organizirati
na vseh področjih življenja in
dela. Kot kaže, lahko o tem
le sanjamo. Košček švicarske
čokolade pa lahko pomaga pri
spopadanju z realnostjo.
Št. 37, 16. september 2021
POTOPIS
39
Lauterbrunnen z mogočnim sla-
pom tik ob vasi je izhodišče za
pot z vlakom na višje ležeče dele
območja Jungfrau ali za nadalje-
vanje poti po dolini, ki spominja
na Logarsko.
Ena od razglednih točk v Bernskih Alpah je tudi Piz Gloria na vrhu gore Schilthorn nad vasjo Mürren. Spektakularno
okolje z vrtečo restavracijo na skoraj tri tisoč metrih nadmorske višine je bilo prizorišče snemanja filma o Jamesu
Bondu, ki ga je davnega leta 1969 odigral George Lazenby. Švicarji ta dogodek še vedno s pridom izkoriščajo v
komercialne namene.
Tipična lesena in ocvetličena hiša
v alpskem delu Švice
Na pašnikih niso samo krave.
Ena od povezav z gondolo,
ki v kombinaciji z gorskimi
vlaki omogočajo enostaven
dostop do najvišjih gora.
Del tekaške poti triatlona Infer-
no, ki ga vsako leto pripravijo v
Mürrenu.

40
NAMIG ZA IZLET
Št. 37, 16. september 2021
Okrog enega
od ribnikov je
speljana zelo
raznolika pot z
ovirami. Lahko
je opravite le del
ali celotno.



Ste za koordinacijske, kondicijske in motorične vaje?
Največji evropski gibalni park je tik
pred našimi vrati
Gibalni park Gomilnica (Motorikpark Gamlitz) je lep primer, kaj lahko nastane,
če lokalna skupnost združi moči in s skupno energijo uresniči vizijo. Ideja o gi-
balnem parku na začetku Gomilnice je nastala, ko so reševali poplavno situacijo
za sosednji Ehrenhausen. Za nakup zemljišč so v Gomilnici namenili približno
milijon evrov, za investicijo v gibalni park pa 440 tisoč evrov.
MARJETKA R. LESJAK
Nastal je večkrat nagrajen
prostor za vse, od majhnih
otrok do vrhunskih špor-
tnikov, tudi invalidov, ki se
lahko preizkusijo na 41 po-
stajah in izvajajo skupno 150
različnih koordinacijskih,
kondicijskih in motoričnih
vaj. Postaje za izvajanje vaj
je zasnoval dr. Roland Werth-
ner, strokovnjak za športne
znanosti iz Linza. Zasnovane
Gibalni park je zgolj 12
km od slovensko-avstrijske
meje.
so tako, da jih lahko upora-
bljamo posamezniki iz ka-
terekoli starostne skupine.
Razliko med amaterjem in
»profesionalcem« boste pre-
poznali zgolj po tem, da bo
slednji vaje opravil hitreje,
spretneje in da jih bo najbrž
tudi večkrat ponovil.
Postaje v parku nudijo
steze za hojo in lovljenje
ravnotežja, gugalnice, vrvi,
plezalne steze, čutilne poti …
in omogočajo delovanje vseh
telesnih mišic na igriv način.
Po vsem parku, ki je zasno-
van ob ribnikih, so zasajeni
listavci, ki obiskovalcem nu-
dijo naravno senco.
Ko stopite na nihajni
labirint, lahko izvajate
različne krožne gibe,
pri čemer boste krepili
koordinacijo
celotnega
telesa.
Št. 37, 16. september 2021
NAMIG ZA IZLET
41
Pri tej vaji za celotno telo greste skozi deset plošč z ovirami, pri čemer se
plošče ne smete dotakniti.
V t. i. pajkovi mreži boste med drugim
izboljšali koordinacijo med tekom in
utrjevali mišice na zadnjici.
Če želite res učinkovito vaditi, se zapeljite do Gomilnice,
kjer je idealen prostor za preizkus gibalnih zmožnosti in
koordinacije.
Ob vsaki postaji je tudi in-
formativna tabla, ki opisuje,
kako vaje izvajamo in kakšna
je korist posamezne vaje. Če
nismo prepričani, da jih iz-
vajamo pravilno, ali želimo
strokovno vodenje, lahko
rezerviramo spremstvo šola-
nega osebnega trenerja.
Do kraja Gomilnica iz
Celja ni niti ura vožnje, pri
prečkanju meje pojdite na
stari mejni prehod na Šen-
tilju. Ne zato, ker boste pri-
hranili pri nakupu avstrij-
ske vinjete, marveč zato,
ker boste kmalu za mejnim
prehodom že zavili levo na
vinsko cesto in avtoceste
sploh ne boste potrebovali.
Gibalni park je odprt celo
leto, dostopen je 24 ur na dan,
uporaba je brezplačna. Prav
tako je brezplačna uporaba
sanitarij ob parkirišču. Obisko-
valci, ki se boste pripeljali z av-
tom, boste sicer plačali parkir-
nino na urejenem parkirišču.
Pripeljete se lahko tudi z av-
todomom, ker je urejeno tudi
parkirišče za ta vozila. Čeprav
lahko prigrizke in osvežilno
pijačo kupite v okrepčevalni-
ci, lahko v park prinesete tudi
svoje priboljške.
In če boste že tam, se peš
(800 m) ali z avtom odpeljite
še v središče kraja, ki velja
za središče vinorodnega ob-
močja na tamkajšnji vinski
cesti. Gomilnica slovi tudi
po izjemno lepih cvetočih
zasaditvah.
Na gugalnici z vrvjo lahko naen-
krat vadite sami ali več oseb.
Del parka je namenjen vaji za kre-
pitev mišic, ki jih potrebujete pri
plezanju.
Na večjem ribniku se ob lepem
vremenu lahko tudi okopate.
42
USPEHI SLOVENSKIH FONTAN
Št. 37, 16. september 2021
Žalska fontana piva gostila srečanje fontan
Slovenski fenomen pivskih
in vinskih fontan
Časi, ko smo občudovali fontane, iz katerih je tekla
voda, in se jim čudili, so kot kaže minili. Klasične le-
potice, ki so ustvarjale idilično podobo parka, mesta
ali zgolj krožišča, niso nič več kaj posebnega. Morda
tudi zato, ker se vedno več govori o doživljajskem
turizmu. In prav takšne in drugačne fontane, za ka-
terimi se skrivajo sodobno oblikovani sodčki piva ali
vina, so v zadnjih letih med turisti postajale vedno
bolj priljubljene. Med njimi je zagotovo najbolj znana
žalska pivska fontana, ki je po letu 2016 sprožila pravi
val nastajanja vinskih fontan po Sloveniji.
ŠPELA OŽIR
Župan Janko Kos pravi, da
so ponosni, da so tako odmev-
no zgodbo uspeli ustvariti iz
ničesar. »Nimamo te sreče, da
bi imeli v občini pomembne
naravne danosti, kot sta na
primer morje ali Blejsko je-
zero, zato smo morali nekaj
narediti iz nič, kar je zagoto-
vo veliko težje.« Oprli so se
na hmeljarsko in pivovarsko
tradicijo ter zasnovali zgodbo
žalske fontane, ki je svojevr-
sten fenomen. Nekdanji park
s slabim slovesom, v katerem
so se zadrževali odvisniki, je
Občini Žalec v sodelovanju s
tamkajšnjim zavodom za kul-
turo, šport in turizem uspelo
spremeniti v turistično sre-
dišče ne samo Žalca, temveč
celotne Spodnje Savinjske do-
line. Žalčani so s tem postali
zgled nekaterim drugim turi-
stičnim ponudnikom v državi
in obenem tudi njihov vezni
člen. V soboto so bili ponovno
gostitelji srečanja slovenskih
fontan, ki je, kot so pojasnili
v zavodu, poleg promocije
namenjeno tudi mreženju,
izmenjavi izkušenj, dobrih
praks in ustvarjanju povezav
ter oblikovanju skupne po-
nudbe vseh fontan.
Sprehod med sodi
Prva je po žalskem zgle-
du leta 2018 nastala vinska
fontana v Marezigah pri Ko-
pru, kjer si obiskovalci ob
nakupu kozarca in žetona v
zunanjem delu sami natoči-
jo lokalna vina, medtem ko
v degustacijskem prostoru
lahko okušajo izbrana vina
in kupijo domače dobrote
ter izdelke. Osnovni gradbe-
ni material vinskega paviljo-
na je istrski kamen, pročelje
je v barvi refoška. Fontana je
letos avgusta že tretje leto go-
stila Fontana fest, za katere-
ga so si organizatorji ob tretji
obletnici fontane zamislili tri
dni in tri zaporedne koncerte
z razgledom.
Že naslednje leto, torej
leta 2019, je začela delovati
vinska fontana v Vodolah v
neposredni bližini Maribora.
Fontana, iz katere teče žlah-
tno lokalno vino, je v osrčju
mariborske vinske ceste na
posestvu Sončni raj, ki je
sicer znano tudi po najdalj-
šem ziplinu na Štajerskem in
po medenem parku z učnim
čebelnjakom. Ob Fontani vin
Vodole lahko obiskovalci po-
skusijo osem različnih vrst
vin (šest belih in dve rdeči),
obenem je možna degustacija
dveh brezalkoholnih zelišč-
nih sirupov domače ekološke
pridelave. S posebnim čipira-
nim kozarcem se sprehodijo
med sodi lokalnih vinogra-
dnikov in izberejo svojo kom-
binacijo vin.
Ob izviru cvička
Za Savinjčani, Primorci in
Štajerci so svoje rekli tudi
Dolenjci. Tudi izvir cvič-
ka, ki deluje pod okriljem
Občine Šmarješke Topli-
ce, je zasnovan po zgledu
priljubljene fontane piva v
Žalcu. Na lesenem pultu je
pet kovinskih avtomatizira-
nih točilnih naprav, štiri so
namenjene degustaciji vin,
iz zadnje teče voda. Gost si
lahko s čipiranim kozarcem
poleg cvička natoči še tri
posamezne odmerke vina,
pridelanega iz treh ključnih
vrst grozdja oziroma sesta-
vin tega dolenjskega vinske-
ga posebneža. Ob fontani so
uredili informacijsko-promo-
cijsko središče z različnimi
domačimi izdelki.
V osrčju mariborske vinske ceste
vas ob poti prva pozdravi prav
Fontana vin Vodole. Gre za stiči-
šče vinarjev iz lokalnega okolja.
(Foto: Fontana vin Vodole)


Izvir cvička)
Tudi izvir cvička, ki deluje pod
okriljem Občine Šmarješke
Toplice, je zasnovan po zgledu
priljubljene fontane piva v
Žalcu. (Foto: Vinska fontana
Žalska fontana
piva je po
letu 2016
sprožila pravi
val nastajanja
vinskih fontan
po Sloveniji.
(Foto:
SHERPA)
Št. 37, 16. september 2021
PODLISTEK
43
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.
Začetek gradnje Južne železnice (2)


Izvirna podoba železniške po-
staje Celje. Vir: Rustja, Karol,
150 let proge Celje–Ljubljana,
1999.

Prva poskusna vožnja
27. aprila 1846 je gradbeno vodstvo Južne železnice z vrhov-
nim inženirjem dr. Carlom pl. Ghego na čelu opravilo poskusno
vožnjo od Maribora do Celja. Prvo vožnjo z »železnim konjem«
so navdušeno pozdravile Kmetijske in rokodelske novice ter
novozgrajeni celjski kolodvor primerjale celo s knežjo palačo:
»Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili,
zdej kolodvor (Bahnhof) stoji, veličansko kot kakiga kneza po-
slopje, gré železnica (železna cesta), in hrumejo železni sloni,
hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te že-
lezne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni
so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in
Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D.
Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v
Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo
hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji me-
sec vozili.« Tako slikovito je 13. maja 1846 prihod prvega vlaka
v Celje opisal celjski zdravnik in dopisnik Novic dr. Jožef Šubic.
Slavnostno odprtje
Progo Gradec–Celje so uradno odprli za javni promet na bin-
koštno nedeljo, 2. junija 1846. Na odprtju so se zbirale množice
ljudi od vsepovsod, ki so otvoritveni vlak pozdravljale na vseh
postajah. V enem od vagonov je igrala godba, na postajah so
vlak pozdravljali tudi s streli iz možnarjev. Najbolj slavnostno je
bilo v Celju: »O poldne sta s banderami ino s vencami okinčana
hlapona ›Ausee‹ ino ›Strassengel‹ pripeljala vozovlak, iz kojega
se je veselo glasila turska musika štajarskega regimenta ›Piret‹,
ino v katerem se je pripeljalo bilo mnogo gospode iz Dunaja,
Gradca ino Maribora. Vsa ta gospoda je povablena bila h kosilu,
ki je pripravleno bilo na tukajšni svetovavnici. Po končanem
kosilu, pri katerem so njih veličanstvi cesarju ino vsej cesarski
rodbini vesele zdravice napivali, se je gospoda zopet po žele-
znici nazaj proti Gradcu odpeljala.«
Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič,
Pokrajinski muzej Celje
Lokomotiva Ocean št. 331 je 27. aprila 1846 prva opravila
poskusno vožnjo med Mariborom in Celjem. Železniški muzej
Slovenskih železnic, slika Sepp Tezak.

ALBUM S CELJSKEGA
Učenci 2. razreda OŠ Mirka
Bračiča na Frankolovem v
šolskem letu 1960/61 z učiteljico
Marijo Pejha – Minko
Otroci smo prihajali v šolo bosi, čeprav so morali nekateri do šole več kot uro pešačiti iz
oddaljenih vasi Lindek in Rove. Kot je vidno na fotografiji, je zdravje kar puhtelo iz nas. Pred
učiteljico Minko stoji moja žena Jelka, nasmejan svetlolas fantič, stoji tretji z leve, pa sem lastnik
fotografije in avtor pričujočega spominskega zapisa.Prispeval: Jože Žlaus
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje; info: srecko.macek@kn-
jiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni
spomini 20. st.
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 37, 16. september 2021
Devetdeset let PGD Socka
Prostovoljno gasilsko dru-
štvo Socka praznuje 90 let
neprekinjenega, zavzetega,
humanitarnega dela v do-
bro ljudi.
Leta 1931 so napredni mož-
je v Socki ustanovili gasilsko
društvo, vanj so vstopali sta-
ri in mladi. Iz matične knjige
društva je razvidno, da so bili
prvi člani društva vpisani 26.
aprila 1931. Tako lahko poj-
mujemo ta dan kot datum
ustanovitve društva. Z leti so
se menjavale generacije, mla-
di so dozorevali in prevzema-
li vodilne naloge v društvu,
njegov namen pa je ostajal
ves čas enak: pomagati so-
človeku v stiski, reševati člo-
veška življenja, premoženje,
živali, preprečevati nesreče in
če do njih pride, blažiti njiho-
ve posledice.
V gasilstvu so se tehnike
gašenja in pomoči z leti bi-
stveno spremenile, a osnovni
namen in temelj gasilstva je
ostal od vsega začetka. Po-
leg gasilstva se je razvijala
in ohranjala tudi kulturna
dejavnost, ki je eden od te-
meljev bujenja in ohranjanja
narodne zavesti v zgodovini
slovenstva. Podobno je bilo v
Socki, ko so člani gasilskega
društva uprizorili vrsto pred-
stav prav v gasilskem domu,
pred tem, ko doma še niso
imeli, pa v graščini, kjer so
jim lastniki dobrodušno od-
stopili prostor.
Ves čas se trudimo, da do-
stojno nadaljujemo humano
tradicijo prednikov. Društvo
skrbi za obnovo in vzdrže-
vanje gasilske tehnike, pro-
storov gasilskega doma in
orodišča, urejanje okolice,
posebno skrb namenja izo-
braževanju gasilske mladine,
članic in članov ter starejših
gasilk in gasilcev. Ves čas
društvu stojita ob strani Ob-
čina Vojnik in Gasilska zveza
Vojnik-Dobrna, katere član
je PGD Socka od ustanovitve
zveze leta 1999.
Ob visokem jubileju se
društvo lahko pohvali z ob-
novljenim gasilskim domom
in garažami, dobro gasilsko
opremo in s tremi gasilskimi
vozili, predvsem pa z odlič-
no usposobljenimi člani in
članicami, ki so sposobni v
vsakem trenutku opraviti to,
za kar je v svoji osnovi bilo
društvo tudi ustanovljeno:
pomagati sočloveku v nesre-
či, reševati človeška življenja,
živali in materialne dobrine.
Prav tako društvo vsa leta de-
lovanja posebno pozornost
posveča delu z mladimi, saj
so ti steber vsakega društva,
na katerem gradi svojo priho-
dnost, ne pozabi pa tudi na
starejše, ki so nesebično pri-
spevali, da se društvo danes
lahko pohvali s svojimi do-
sežki, ki so rezultat dela pre-
teklih in sedanjih generacij.
Svoj jubilej je PGD Socka
počastilo s slavnostjo sejo
v soboto, 28. avgusta. Sve-
čanega dogodka so se ude-
ležili člani društva ter pred-
stavniki sosednjih gasilskih
in drugih društev, nekateri
občinski svetniki in predstav-
niki političnih strank, pred-
sednik in poveljnik Gasilske
zveze Vojnik-Dobrna Beno
Podergajs in Ivan Jezernik,
predstavnik Gasilske zveze
Slovenije – poveljnik celjske
regije Bojan Hrepevnik, pred-
stavnica Krajevne skupnosti
Nova Cerkev ter župana ob-
čin Vojnik in Dobrna Branko
Petre in Martin Brecl. Gostje
so v svojih nagovorih čestitali
društvu za visok jubilej ter
poudarili njegovo nesebično
in humano delovanje v ce-
lotnem obdobju njegovega
obstoja in delovanja. Predse-
dnik Janez Kotnik in povelj-
nik Martin Štravs sta podelila
tudi priznanja, napredovanja
in zahvale članom društva,
društvo pa je ob 90-letnici
prejelo gasilsko odlikovanje
– gasilsko plamenico I. sto-
pnje.
Ob jubileju je društvo iz-
dalo bilten PGD Socka skozi
čas, ki ga je na seji predstavil
avtor Egidij Čretnik. V biltenu
je prikazano delovanje dru-
štva od ustanovitve leta 1931
do današnjih dni, prikazana
pa je tudi zgodovina kraja
Socka ter Graščine Socka, s
katerima je društvo ves čas
tesno povezano. Bilten je
opremljen z množico slik, ki
jih je avtorju uspelo zbrati,
tako da so prikazani tudi slike
iz najzgodnejšega obdobja,
slike in podatki o ustanovnih
članih in prvih članih uprav-
nega in nadzornega odbora
društva. Na koncu biltena so
prikazani podatki o funkci-
onarjih društva, slike vseh
predsednikov in poveljnikov
z njihovimi podatki. Navede-
no delo bo pomagalo ohraniti
spomin na srčne in zavedne
ljudi, ki so pred 90 leti začeli
svoje plemenito poslanstvo,
in tudi na tiste, ki so to po-
slanstvo vsa ta leta izvrševali.
Za PGD Socka
EGIDIJ ČRETNIK
Slikanje po
Alminem navdihu
V soboto, 4. septembra,
je celjski JSKD organizi-
ral na Svetini jesenski eks
tempore Po Almini poti.
To je bil del prireditev ob
praznovanju krajevne-
ga praznika KS Svetina.
Hkrati sta bila še Anzekov
pohod v organizaciji Zveze
Možnar Laško in srečanje
godb iz Laškega, Štor in
Šentjurja.
Srečanja smo se udeležile
tudi članice Likovnega dru-
štva Laško, poleg mene še
Alenka Kandolf in Klavdija
Simler. Udeleženci smo z
akrilnimi barvami slikali
na stare strešnike (bobrov-
ce) pod mentorskim vode-
njem akademskega slikarja
mag. Denisa Senegačnika.
Z Almo M. Karlin nas je pot
vodila v deželo vzhajajoče-
ga sonca. Japonska je bila
del njenega več kot osem
let trajajočega potovanja po
svetu. Leta 2022 bo minilo
sto let od prve izdaje njenih
Japonskih novel.
Po končanem slikanju smo
pripravili priložnostno razsta-
vo na prostem. Dela bodo raz-
stavljena po vsej celjski regiji.
MILENA ŽOHAR,
Likovno društvo Laško
Na praznik krajevne
skupnosti Jurklošter ko-
nec avgusta je Likovno
društvo Laško v kartuziji
Jurklošter pripravilo raz-
stavo del, ki so nastala na
osnovi dveletnega inovativ-
nega projekta Po Orionovi
poti – po poteh starodavnih
civilizacij Veliki pes (Sirij)
in Eridan (Gračnica) in na
osnovi projekta iz leta 2009
Voda-telo-zvezdno nebo.
Društvo upokojencev (DU) Polzela letos
praznuje 70 let. Osrednja slovesnost ob ju-
bileju je bila v soboto, 4. septembra, pod
šotorom na avtopoligonu ZŠAM Savinjska
dolina v Ločici ob Savinji.
Številne člane društva, vseh je 516, je v uvo-
du nagovoril predsednik DU Polzela Igor Pun-
gartnik in poudaril, da za razvedrilo v društvu
skrbijo športniki, pevci, skupina Iskrice, kjer
so članice vešče ročnih spretnosti, pohodniki
– lunohodci ob polni luni …
Med nagovorom Igorja Pungartnika, predsednika DU Polzela
Sedem desetletij
upokojenskega društva
V nadaljevanju so govorili še Zdenka Jan,
predsednica Pokrajinske zveze društev upo-
kojencev Celje, ki je društvu izročila veliko
plaketo ZDUS za 70 let, Jože Kužnik, župan
Občine Polzela, Ljubo Žnidar, poslanec dr-
žavnega zbora, in drugi.
V kulturnem programu so sodelovale Mal-
težanke, pevke upokojenke, na harmoniko
sta igrali učenki KGD Cecilija Polzela Manca
Rode in Mia Arh, program pa je povezovala
Urška Jeršič.	TT
Št. 37, 16. september 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
V kategoriji solo mažoreta senior je bila Tjaša Polak tretja, Nika Polšak pa prva.
V kategoriji solo mažoreta junior je Natalija Sušnik osvojila drugo mesto.
Libojske mažoretke v vrhu
V Športnem centru Ribnica je bilo v nede-
ljo, 29. avgusta, prvo združeno mažoretno
in twirl tekmovanje Mažoretne in twirling
zveze Slovenije (MTZS) ter NBTA Sloveni-
je. V prvem delu tega težko pričakovanega
tekmovanja je bilo tudi prvo odprto tek-
movanje MTZS v disciplini mažorete. Tega
tekmovanja se je udeležila tudi Mažoretna
skupina Liboje. Žal je bilo tekmovanje zara-
di covida-19 zaprtega tipa, navijači so si ga
lahko ogledali v živo na FB-strani NBTA - Si
Zveze društev mažoretne in twirl tehnike.
Celotno tekmovanje si lahko še vedno ogle-
date, povezava do posnetka je objavljena
tudi na FB-strani MTZS in FB-strani Mažo-
retne skupine Liboje.
Mažorete so se pomerile v štirih različnih
disciplinah, in sicer osnovni korak, začetni
korak, solo mažoreta in par mažorete. Ma-
žoretna skupina Liboje je imela tekmovalke
v vseh štirih disciplinah, nekatere so se pre-
izkusile tudi v dveh disciplinah hkrati.
V disciplini osnovni korak je tekmovalo
sedem libojskih. Bronasto odličje sta osvojili
Taya Brodar in Neja Hozjan, srebrnega Laura
Krulec in Ajda Zagoričnik, medtem ko so si
zlato odličje priborile Mia Gluhak, Laura Ki-
tek in Nastja Ocvirk.
V disciplini začetni korak, kjer je tekmovalo
šest libojskih mažoret, sta bronasto odličje
osvojili Taya Brodar in Ajda Zagoričnik, srebr-
nega so dosegle Laura Krulec, Manca Bahč in
Nastja Ocvirk, medtem ko je zlatega osvojila
Mia Gluhak.
Dekleta je na tekmovanje pripravljala tre-
nerka Katjuša Feldin s pomočjo vaditeljic Bri-
ne Lukež in Tjaše Polak. Svoje delo so odlično
opravile, deklice so na tekmovanju pokazale
svoje spretnosti in opozorile na to, da je še
mogoče računati nanje.
V disciplini solo mažoreta smo imeli kar
štiri tekmovalke. V kategoriji solo mažoreta
kadet je tekmovala državna prvakinja iz leta
2019 Laura Kitek, ki je osvojila nehvaležno
četrto mesto. V kategoriji solo mažoreta
junior je tekmovala Natalija Sušnik, ki je s
svojo predstavo navdušila in osvojila drugo
mesto. V kategoriji solo mažoreta senior sta
tekmovali Nika Polšak in Tjaša Polak. Sle-
dnja je osvojila tretje mesto, medtem ko je
Nika Polšak pometla z vso konkurenco in
pričakovano osvojila prvo mesto. V kategoriji
par mažoreta senior sta se predstavili Nata-
lija Sušnik in Tjaša Polak ter osvojili tretje
mesto.
Dekleta, ki so tekmovala v zadnjih dveh di-
sciplinah, trenira nova glavna trenerka Mažo-
retne skupine Liboje Pia Stermecki. V prete-
klosti se je ukvarjala s twirlingom in velja za
zelo izkušeno ter uspešno tekmovalko, saj je
redno osvajala najvišja mesta tako na doma-
čih kot mednarodnih tekmovanjih. Rezultati
in predstave libojskih mažoret potrjujejo, da
se je odlično znašla tudi v trenerskih vodah.
Pia Stermecki in Nika Polšak sta opravili tudi
izpit za sodnico za sojenje v disciplini začetni
korak. Čestitke obema.
Mažoretna skupina Liboje se zahvaljuje tudi
vsem, ki so omogočili treninge, to so OŠ Gri-
že, POŠ Liboje, PGD Kasaze-Liboje in UPI Ža-
lec, in sponzorjem, podjetju Požin, KS Liboje
in KS Griže. Najlepša hvala tudi staršem za
prevoze in podporo ter ekipi, ki je spremljala
dekleta na tekmovanju.
Mažoretna skupina Liboje še naprej pridno
trenira, tekmuje in nastopa, o čemer se lahko
prepričate tudi na naši FB-strani. Vsi si najbolj
želimo, da bi razmere omogočale, da bi konec
leta lahko imeli prireditev v Kulturnem domu
Liboje, kjer se libojske mažoretke že tradici-
onalno predstavljajo.
ALENKA POLŠAK,
vodja Mažoretne skupine
Liboje
www.trgovinejager.com
Jager Center Celje
Delovni čas:
PON-PET: 7:00-20:00
SOBOTA: 7:00-19:00
NEDELJA: ZAPRTO
PVC sod
z zateznim
zapiralom
PVC kad za kmetijstvo
60 L
500 L
120 L
PVC kad za kmetijstvo 110 L..
PVC kad za kmetijstvo 225 L..
PVC kad za kmetijstvo 350 L .
PVC kad za kmetijstvo 500 L.
PVC kad za kmetijstvo 700 L.
PVC kad za kmetijstvo 1000 L
Škarjice za obiranje
grozdja 1650, 16,5 cm
PVC zaboj za grozdje
možnost skladanja
drug na drugega,
60 x 40 x 20 cm, 32 L
PVC zaboj za grozdje
možnost skladanja
drug na drugega,
60 x 40 x 30 cm, 48 L
PVC zaboj za grozdje
možnost skladanja
drug na drugega,
60 x 40 x 30 cm, 48 L
.15,99 EUR
.21,99 EUR
27,99 EUR
35,99 EUR
56,99 EUR
.81,99 EUR
MATERIAL: SLOVENSKA
SMREKA, LEPLJEN
IN SPET
Škarjice za
obiranje grozdja
Basic 18 cm
Zaboj leseni
55 x 35 x 25 cm
Klobčar
IZDELANO V ITALIJI
Mlin za grozdje
Mlin za grozdje LGCSR5 el.
LGCSR2 el.	inox posoda, inox ogrodje
kovinsko ogrodje in posoda
Omejena
količina!
Ročni mlin za
grozdje inox
LFCSH
Mlin za grozdje
LGCSR4 el.
inox posoda,
kovinsko ogrodje
379,00
699,00
529,00
169,00
Inox cisterna 100 L
104,99
320 L
60 L89,99 EUR
145 L139,99 EUR
180 L159,99 EUR
260 L199,99 EUR
320 L(konus)214,99 EUR
400 L264,99 EUR
400 L(2x pipa + iztok konus) 279,99 EUR
480 L(2x pipa + iztok) 279,99 EUR
480 L(2x pipa + iztok konus) 309,99 EUR
1.000 L(2x pipa + iztok konus) 539,90 EUR
189,99
Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29, 3250 Rogaška Slatina, tehnika@trgovinejager.com, velja od 15.9.-22.9.2021 oz. do odprodaje zalog.
46
RAZVEDRILO
Št. 37, 16. september 2021
Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.


Vaš planet vladar, ki potuje
po znamenju tehtnice, vam
bo prinašal bolj ležerno raz-
položenje. Ustavili se boste, si
oddahnili, včasih boste celo
neodločni, kar ni tipično za
vas. Vsekakor bo tudi ta čas
zanimiv. Dni, ki so pred vami,
se lahko samo veselite. Znali
boste združiti prijetno s še bolj
prijetnim, kar je ključ za zelo
kakovostno preživljanje časa.
Vroči telefon
»Kaj imaš na sebi?«
»Spalno srajčko.«
»Uhhh, daj še kakšne podrobnosti …«
»90 odstotkov bombaža, 10 odstotkov sintetike, pranje pri
60 stopinjah …«
Revež
Za točilnim pultom se moški izpoveduje prijatelju: »Veš,
kako težko mi je z mojo ženo. Najprej mi zastavi vprašanje,
nato nanj sama odgovori, potem pa mi pol ure razlaga, zakaj
nimam prav.«

Vaša vladarica Venera po-
tuje po znamenju škorpijona.
To se lahko odrazi tudi na na-
čin, da boste imeli občutek,
da so vsi preveč zahtevni do
vas. Vsekakor bo potrebno bi-
stveno več prilagajanja, kar
ne bo vedno enostavno. Živce
vam lahko burijo podobne te-
žave kot pred tedni, čeprav ste
nanje že čisto pozabili. Prete-
klost se bo ponovila in nima
smisla, da bežite pred njo.
Zdravnik želi, da zboliš.
Mehanik želi, da razbiješ avto.
Pogrebnik želi, da umreš.
Le lopov želi, da uspeš.




Do torka, ko nastopi lunin
ščip v kvadratu z vašim zna-
kom, boste potrebovali nekaj
več energije za vse, kar boste
počeli, zato se ne ukvarjajte
z zahtevnejšimi projekti. Po-
čakajte na primernejši trenu-
tek. Sicer pa boste uživali v
prijetni komunikaciji in če si
boste konec tedna popestrili z
daljšim izletom, boste zadeli
v polno. Obudili boste spomin
na prijetno doživetje.
Kaj pomeni PCT?
Pijem
Cel
Teden
Pivo
Cviček
Travarico

V torek kmalu po polnoči
nastopi polna luna v soro-
dnem znamenju rib. Napeto-
sti pred tem bodo terjale ne-
kaj vaše energije, vendar se
boste uspešno soočali z vsem,
kar vam bo prihajalo na pot.
Neka zadeva iz preteklosti bo
dobila epilog. Končno se vam
bo posvetilo, kako lahko se-
stavite celotno zgodbo. Vsaka
medalja ima dve plati, tokrat
se boste o tem prepričali.
Še najbolje se boste počuti-
li doma. Ker se bosta tudi s
partnerjem dobro razumela,
preživite čim več časa z njim.
Nekaj sicer lahko zmoti vaš
mir, vendar se boste znali
prilagoditi. Projekt, ki ste ga
izpeljali pred kratkim, je ter-
jal od vas ogromno energije.
Mogoče ste menili, da niste
bili dovolj opaženi, vendar
se motite. Prihodnji dogodki
vam bodo to potrdili.
Ko bi vam dali na izbiro:
dober avto ali dobra ženska,
kaj bi izbrali: dizelskega ali bencinskega?
V zadnjih dneh potovanja
Sonca po vašem znaku bo
krivulja vaše vitalne energije
kar dobra. Skušajte biti disci-
plinirani in dosledni in vam
bo marsikaj postalo jasno. Ne
dovolite, da bi mnenje drugih
vplivalo na vaše razpoloženje.
Partner lahko na dan potegne
stare zamere, kar vam nikakor
ne bo všeč. Postavili se mu bo-
ste po robu, kar velja še zlasti
za čas okoli 20. v mesecu ob
polni luni.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
V sredo malo pred polnočjo
Sonce vstopi v znamenje teh-
tnice in nastopi vaša era v tem
letu. Pomembnost harmonič-
nih odnosov bo prednost tega
obdobja, ki bo trajalo skoraj
mesec. Sonce se tako pridru-
žuje Marsu, ki je že predhodno
vstopil v tehtnico in naznanil
drugačno obdobje. Več ener-
gije dobro razporedite s pove-
čanjem fizično zahtevnejšega
dela ter rekreacije in športa.
Venera v vašem znamenju
vas bo polepšala. Spremljalo
vas bo romantično razpolo-
ženje in nikar ga ne kvarite z
mislimi na fi nančne težave.
Uživali boste tudi na potepih
in pri svojih prijateljih, čas
je, da se odlično sprostite. Z
lahkoto boste kos vsem pre-
senečenjem, ki vam jih ta čas
prinaša. Mogoče boste najprej
občutili veliko enoličnost, ka-
sneje dolg čas, potem se bo
začelo dogajati.


Dokaj umirjen in prijeten
teden je pred vami, v katerem
se boste organizirali tako, kot
vam ustreza. Opraviti boste
morali obisk, ki se mu nika-
kor ne smete izogniti, tudi če
vam bo to mučno. Zamislite
si, kako bi bilo vam, če bi bili
v takšni situaciji, kot je ose-
ba, s katero se boste srečali. S
tako obrnjenimi vlogami bo-
ste takoj našli tudi odgovor,
ki ga želite dobiti.
Na delovnem področju pri-
čakujte drugačno obdobje.
Treba bo veliko doslednosti
in prilagodljivosti, saj se obe-
ta več manjših sprememb, ki
ne bodo naletele na najboljši
odziv. Vendar se ne bo dalo
nič pomagati. Z nekom boste
preživeli več časa, kot se bo
zdelo najprej. Vendar vam ta-
kšna improvizacija vedno zelo
ustreza, saj razbija enoličnost,
ki vam nikoli ni bila všeč.

V četrtek in petek boste go-
stili Luno v svojem znamenju.
Četrtek bo dan, v katerem bo
cvetelo družabno življenje, še
zlasti v večernih urah. Petek bo
nekoliko bolj resnoben, lahko
celo malo stresen, zato previ-
dno. Na čustvenem področju
se lahko pojavi stara dilema,
za katero ste menili, da je že
rešena. Ponovno boste prouče-
vali, kaj bi bilo bolje narediti.
V soboto pozno zvečer Luna
vstopi v ribi, zato bo konec te-
dna zelo čustveno obarvan,
še zlasti zaradi bližajočega se
ščipa, ki bo nastopil v torek
kmalu po polnoči. Začetek
novega tedna bo v živahnem
vzdušju, polni boste adrena-
lina ter intenzivnosti, ki vas
bo naredila žive. Temu se bo
pridružila še zelo močna ču-
stvenost, zato na trenutke ne
boste vedeli, kako in kaj.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 37, 16. september 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 483
									3K	TOLSTOJEV ROMAN	RIMSKA BOGINJA LJUBEZNI	OB JEZERU LEŽEČE MESTO V SEVERNI MAKEDONIJI	IGRALKA KRAJNC BAGOLA	CHRIS ISAAK	VEČJI, VITEK LOVSKI PES	PODOLGOVA- TA VDOLBINA V ZEMLJI	DODATEK K POGODBI
									PREIZKUSNI NASTOP PEVCA								
									NASPROTNO OD OVIRAN						5		
									VIOLINISTKA BUKOVEC					OKRAJŠAVA ZA SREDO			13
									FARAONI: SEM TAKŠEN (… SEM ŽIV)				KILOKALO- RIJA	SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ)			
									RIŽEVO ŽGANJE					NEZNANKA V MATEMATIKI	6		
									POŠTEN (POG.)					KRAJ PRI PODČETRTKU			
																SLOVENSKA POP SKUPINA	KRISTUSOV NAUK
	A. DUMAS: GROF MONTE …	ŠKOTSKA PEVKA (SHEENA)	LEPOTNA KRALJICA	NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)	NAPOLE BONAPA	ON	AMERIŠKI REŽISER (ANG)				KONEC MOLITVE	ENOCELIČNE PRAŽIVALI					
						RTE	POTOVANJE (FR.)										
TOVARNA CEMENTA							8					PODOLGOVAT KOS LESA					
MAVRICA (ANG.)									IGOR MAJCEN	9		ENAKE SORTE PTIČI … LETIJO	NEKDANJA HRVAŠKA HUMORIST- KA ERŽIŠNIK				
													AHILOVA …				
OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ			7		UROŠ ROJKO				NEDVOMEN, GOTOV (PUBL.)				14				
					PRI STANIŠKO MESTO V FRANCIJI												
									BOLNICA (POG.)								
STANLEY TUCCI			ŽENSKA, KI NE ZNA PLAVATI	PREBIVALKE CRESA				15						POSLEDICA SPREJETJA KLJUB ODPORU	VLADIMIR GAJŠEK		
				SRE DNJEVEŠ. VOJ. LADJA NA VESLA											ALEKSANDAR (KRAJŠE)		
TIHO- OCEANSKA DRŽAVA							NATALIE PORTMAN			UMETNOSTNI ZGODOVINAR ŠUMI	NEREALNE PREDSTAVE		10				
AMERIŠKA IGRALKA (TATUM)					12		LAHKO TALJIVA KOVINA				FIZIKALNA ENOTA						
											Z REZILOM OBLIKUJE FIGURE						
							STOLICA										
Povsod z vami	NEKDANJE IME ZA SULAVESI	IZDELOVALEC PLAKET						20				TEODORA (KRAJŠE)	ELEKTRIČNO NABITI DELCI				1
		NASPROTJE RAZLIČNOSTI											ČRNILO (ANG.)				
RIMSKO CELJE								RADIKAL OCETNE KISLINE					18		ELTON JOHN	11	
															LEPO OBLEČEN IN UGLAJEN MOŠKI		
11				19				PREMIKANJE POLŽA					17			NEKDANJI PREBIVALCI IBERIJE	IGRA S KARTAMI
								ČEVLJARSKA NIT									
VULKANSKI IZMEČEK					AMERIŠKI IGRALEC HARRIS				REKA V ANGLIJI	UMETNA SNOV						24	
										AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD)							
UMETNICA VOGELNIK		3		PEVEC PLESTENJAK	ODTOČNI JAREK		16					ZVEZA PO- TR OŠNIKOV SLOVENIJE	KOT STRELA Z JASNEGA …				
STOPNJUJE NEKATERE PRIDEVNIKE					POTRDILO O PREVZEMU STVARI							2	MADŽAR (STAR.)	4			
													EMIL ADAMIČ				
					ZGOLJ												
TEKOČE STOPNICE											MESTO V ITALIJI		22				
VSAKA ŠOLA NEKAJ …	21						DALMATIN- SKO ŽENSKO IME				OKVIR, V KATEREGA SE VSTAVI SATNICA				23		
SUDOKU 174
								
								
								
								
								
								
								
								
								
REŠITEV SUDOKU 482
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	223	24
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:	a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
21. septembra.
Geslo iz številke 36: Veselo na pikniku Katrce.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter
ter majico NT&RC, prejmejo: Klemen Ocvirk iz Jurkloštra,
Cirila Podkrižnik iz Celja in David Stopar iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 37, 16. september 2021
Kuhanje za sprostitev
in dober namen
Spomladi je na celjski tržnici dišalo po dalmatinski kuhinji,
v soboto pa so se tam mešale vonjave francoske, italijanske in
mehiške kuhinje ter mesnih dobrot z žara. Lions klub Celje
Mozaik je ponovno pripravil dobrodelni dogodek, kjer so
kuhali znani Celjani.
Spomladi so odlične jedi pripravili Lorena Hus, Viki Ašič ml.
in Mišo Toplak. Izkupiček prostovoljnih prispevkov je klub na-
menil za počitnice otrok iz socialno šibkih družin. Z zbranimi
sredstvi sobotne akcije bodo članice celjskega ženskega Lions
kluba pomagale otrokom, ki se borijo z rakom.
Tokat so kuhalnico vrteli štirje znani Celjani iz šolskega sveta,
ki jim kuhanje pogosto predstavlja sprostitev po napornih de-
lovnih izzivih. Direktorica Regijskega študijskega središča Celje
Katja Esih se je odločila za mehiško kuhinjo in tortilje, ravna-
teljica OŠ Lava Marijana Kolenko za francosko zelenjavno jed
ratatouille. Moški del ekipe ni mogel brez mesa. Iztok Leskovar,
ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, je mojster
žara in je pripravil hamburgerje. Italijanska kuhinja leži Gregorju
Deleji, ravnatelju Gimnazije Celje – Center, ki je skuhal testenine
po bolonjsko. Glede na dober odziv bo klub verjetno pripravil še
kakšno podobno akcijo.	Foto: SHERPA
Štirje ljubiteljski kuharji: z leve Iztok Leskovar, Marijana Kolenko, Gregor
Deleja in Katja Esih
na Popevki med drugim spremljal
Goran Bojčevski.
Aleksandro Ilijevski je na nastopu


Vudlenderji so
se predstavili
z nekoliko te-
mačno balado.














V svetu popevke
V zakladnico slovenskih popevk so kamenček v
mozaiku prispevali tudi glasbeniki s Celjskega, ki
so se minulo soboto predstavili na festivalskem odru
studia 1 na TV Slovenija.
Klarinetist Goran Bojčevski je s svojim kvartetom v
skladbi Pusti me spremljal Aleksandro Ilijevski. Zasedba
Vudlenderji, ki jo sestavljajo Maša But, Tomaž Hostnik,
Gregor Hrovat, Matic Plemenitaš, Žiga Vešligaj in Jaka
Krušič, je predstavila svojo skladbo Podaril si mi svoje
srce. Strokovna žirija je Tomaža Hostnika nagradila za
najboljše besedilo. Slednji se je na odru predstavil tudi
v vlogi solista s skladbo Če imel bi moč, kjer so mu na
pomoč priskočili kolegi iz zasedbe Vudlenderji. Izva-
jalci so vse pesmi odpeli v živo ob spremljavi revijske-
ga orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom
Patrika Grebla.
TS, foto: Adrian Pregelj