f List 11. t v ^ M «V? • « Tečaj XXXH. podarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tisk aru i ci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold« 30 kr. WW Ljubljani v sredo 18. marca 1874. O b s e g : Notranjci, pozor ! Govor grofa Hohenwarta. Slovansko slovstvo. Moj pès. (Dalje.) — Za poduk in kratek čas. Mnogovrstne novice Spomini na deželni zbor Kranjski. (Dal.) Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Notranjci * pozor! kih ki jih Spisal Fr. Pad ar v Postojni. e morebiti nekateri posestniki ne bodo imeli ena~ prostorov, jim tukaj povem od posamesnih dreves, bodo dobili, kakošna zemlja da jim ugaje. Smreka. Najraje raste v gorah in sicer vi- zemljah, katere obstojé iz granita m m m. a m manj socih, in posebno na ) bllščnjaka, iui<», luui guuct tu ai » J^J ugctjaba Na prošnjo gospoda c. k. gozdarskega nadzornika pa apnenina; dobi se še skoraj med kamenjem rula tudi glina in sivec jej ugajata je dovolilo visoko ministerstvo tudi za letošnje leto veé skoro niô zemlje ni tisuô gozdnih sadik, da se bodo brezplačno raz-delile med posestnike na Notranjskem. i r i w • • § i ) 9 ) da Je nekoliko vlažna. kjer Ù tudi Suha zemlja in suho podnebje ste smreki najmanj ---r—-------------------prijetni; v suhem pesku, pa tudi v močnih ilovnatih nogo občin in posameznih posestnikov se je pa zemljah ne raste. Zato imajo skale velik vpliv na . veselo znamenje ! - ?A norlasuln ?,a hll7.A PT1 mi- niA rr o Iron îaî tt 1 a r/nncjf Kitortiin ITûi» aiTAia lr Aran ino že oglasilo za blizo en mi- lijon omenjenih sadik, katere hočejo saditi na pustih občinskih in svojih prostorih. DIO zato, ker jej vlažnost hranijo. Ker svoje korenine površno razprostira, je zadovoljna s plitvo zemljo. Jelka se od smreke loči v tem, da hoče Jelka. Potrebno se mi pa zdi v gotovo dosego koristnega za svoje v globočino segajoče korenine globokejšo namena, da jim povem: in r ah le j šo zemljo. Najdemo jo toraj v gorah, katere 1. kako naj se sadike prevažavajo (transpos:- imajo bolj debelo zemljo; al tako visoko ne gré v gore, tirajo) ? kako se ima s sadikami ravnati, če se ne mo- rejo naglo posaditi? kateri prostori so sadikom primerni? kako naj se sadé? ' Kako naj se sadike prevažavajo ? Kedar se bodo sadike oddajale, bodo poklicane po- kakor smreka. Bazaltiška tla ima kaj rada. Crni bor. To dřevo vsi strokovnjaki priporo-čajo posebno za kras. Glavni pogoji njegove rasti so globoka in rahla zemlja, ilovnati pešek in peščena ilovica sta mu posebno dobra; raste pa tudi na peščeni zemlji, če je bil v mladosti na taki zemlji izrejen. globokejša je samesne občine in posestniki v Po stoj no. bode enim po 40.000 Dalo se sadik, drugim manj itd. Zemlja je lahko na površji suha, da frišna ali vlažna, od kodar srčna korenina vlage dobiva. Mokre zemje ne ljubi. Na zeló mokrih zemljah sicer raste , pa prezgodaj dozori in dá lahek in smole reven ù i ' * ï — v . w w — ^r— ^ O --w" »J A VV y J^W J/l VCI^VVt v»j Viv^v* A «Al V* AMM V U W W » ^J A V T V nogi menijo, da to je vse eno, ali se sadike kar les. Najbolji je bor, ki je izrastel na zemlji, ki je vsaj na voz naložé ali v vrečo nabašejo in tako na dom za en čevelj suha peščenina. Na apnenih zemljah tudi to so popolnoma napačne misli. Sadike so raste. Izvrstni so bori zarad tega, ker ne potrebujejo spravijo. mlade z majhnimi, zeló nježnimi koreninicami. Ce na preveč sprstenine take sadike solnce le malo časa pripeka, gotovo vse že poginejo med potom dosti v • 9 zive. V se prostih krajih izrejeni je v mla-celó nič ne potrebujejo in se samo iz zraka Pozneje, ko mlada zarejališča v sklep pridejo Treba toraj, da vsaki posestnik seboj prinese mahú zboljšujejo tía z odpadlimi iglami prav dobro. } in snop slame. Tukaj se mu bode povedalo naj sadike vspešno zavije in na dom spravi. t kako 4. Kako s sadikami ravnati, íe se ne morejo naglo posaditi ? Meoesen. Mecesen hoče pred vsem globoko zemljo imeti, kajti on ima močno srčno korenino, a malo 8tran8kih. V gorah mu je bolj smrekova zemlja, v ravninah pa bukova zemlja primerna; vendar je pa s I tudi z ložo borovo zemljo dovoljen , ua xsj ui u« Kdor jih je na dom pripeljal, pa jih ne more naglo gnjilovci. Zemlja utegne na površji že suha biti zato, posaditi, naj si izbere senčnati in plodni kraj. Ondi naj ker mecesni s svojo dolgo glavno korenino mokrotě iz skoplje jamo, in sadike tako v njo položi, da so kore- globočine dobivajo. V gorah ljubi apnéno zemljo, pa nine popolnoma z rahlo zemljo pokrite. Vrši čk o v tudi na peščeni zemlji se najdejo lepi mecesni. Na ilov- sadik pa ne sme zagrebsti. To naj potem z vodo po- nati preneha popřej v rasti. . Jesen. Vlažnost je glavni življej jesenu; on da ni revna na lije in naj gleda, da jih bode naglo posadil. . Primerni prostori za sadike. raste še celó zraven e lše skoro na mokrih tleh pa Najboljši prostori so oni xiojuvijoi i^iuobi'ii ou viii, ajci ou gu^ui Ulll. Vsakdo vé, kakošno drevje je ondi posekal, toraj naj močni vendar ne tako dobro, kakor na travnikih in na obrežji so poprej gozdi bili. potokov. Rahla zemlja mu bolje ugaja kakor močna; v rahla. Noče imeti rodo- tudi ko vsadi raste, če je gnjilovica vitne zemlje, pa tudi ne zboljšuje zemlje z odpadlim 84 îistjem prav nič. Raji v dolinah, kakor na hribih raste , svoj um j in g o 1 i K r a s utegne sčasoma postati spet akó zemlja ni preveč vezljiva. Jesen zraven veliko krasen gozd! In vnuki in vnukov vnuki bodo hva-stranskih korenin požene tudi glavno korenino, katera ležno se spominjali očetov in preddedov, kateri so v potu na plitvi zemlji postransko nadomestuje. ljiva 6. Akacij \ Akacija ljubi tla, ki niso preveč vez- y globoka y pa so zmerno vlažna; smejo pa dosti svojega obraza pusto golicavo spremenili v rodovitno zemljo! globoko suha biti, ker že v prvih letih z globoko sega-jočo korenino vlage iz zemlje dobiva. Pozneje razpro-stira bolj površne stranske korenine in brez sprstenine prebije. Sadi naj se na peščene kraje; ondi rada raste, zemljo pa malo zboljšuje. ka- Politične stvari. Gaber je zadovoljen s takim stojališčem, koršno ima bukev; zadovoljuje se tudi s slabejim, 8uhejim, ložim, plitvim in sprstenine bolj revnim. s obravnav cerkvenih postav v zbornici poslancev. Govor grofa Hoheuwarta. *) Načrt postave ima namen, vnanje pravne razmere Lipe Iju bij o rahlo in vlažno zemljo, kakor pesek, katoliške cerkve uravnati. Najprvo je tedaj vprašanje: ilovnati pesek; ne premokra močvirna zemlja so njih kaj je notranja in kaj je vnanja zadeva cerkvena? stojališČe. Srčna njih korenina seže globoko v zemljo vendar tudi na plitvi zemlji rastejo. Sprstenine naredé obilo. tedaj tem vprašanji je jedro vse postave. To vprašanje y kje prav za prav je postaviti me ja, katere od ene strani cerkveno samozakonstvo, od druge pa dr-Jelsa hoče imeti prav vlažno zemljo. Nahajamo žavno postavodajstvo ne sme prestopiti, se je štelo vselej jo v taki zemlji, ki je močvirna in s sprstenino pome- med najteža in spodbijanju najbolj podvržena vprašanja očitnega prava, in visoka vlada sama spoznava v njem šana in v takém rahlem pesku, čegar površje ne leži dosti nad vodnim zrcalom sosednih vodá, na peščenih vir vseh prepirov med državo in cerkvijo obrežjih potokov, jezer, ki nam jih na otokih in peščenih napla- zgodovina naznanja. Pa kar je bilo težavno v tistem Času, v katerem so se še smele žaliti tuje pravice, zlasti pa še cerkvene . to se ve da nima nic več težave dan- vinah morskih obrežij, kjer prav rada in vspešno raste. Mokrota je prvi pogoj njeni rasti; mokra zemlja jej še bolj ugaje, kakor frišna. Ona hoče imeti globoko in danes, ko se ne prije tne pravice le spoštujejo, rahlo zemljo, kjer gredó njene korenine v globokost. dokler ni moči jih odpraviti. (Dobro! na desnici, 10. Koprivavo dřevo. Pod tem imenom je znano 0ho! na levici.) „Notranja in vnanja cerkvena zadeva je to dřevo v tem okrajů, in ker se je već posestnikov to, kar država za tako spoznava." Tak je od-za-nj oglasilo, povem tudi nekaj o njem. To drevo govor, ki ga je dala vlada in ki ga je sprejela većina in ker se je več posestnikov to kar država za tako spoznava. Tak Je od- Ijubi rodovitno, pa suho zemljo. Istriji vspešno raste toraj gotovo tudi pri nas ne bode odreklo. Za ta drevesa so se oglasili Notranjci. t verskega odbora. temi stvari, kajti Tak odgovor pa ni pripraven nam dati toliko zaželenega miru med državo in cerkvijo. Vlada opira ta svoj izrek na trditev , da to tirja _ ----------f V JJH Ul U f VJ lí^l v «X IJM Ul V4IVVJ » J Ut% %i V Viljl* obširno pi- novo Evropejsko državno pravo, po katerem država tudi društvom oseb. katerim sicer vrsticami sem jim podal glavne sati ni mogoče; moral bi potem rabiti tehnične izraze, cerkev pristeva katerih pa bi večina ne umela. Ako se bodo po tem pripoznava prostost in samoodsebno delanje v posebnem poduku ravnali, bodo gotovo dosegli svoj namen. y y če , Kako naj se sadê ? Pri sajenju naj se tako ravna. Vsak posestnik nima časa sam, ima odraščenih otrok ali poslov. Kdor drevesa sadi, naj vzarae posodo, dene va-njo vode toliko, da korenine sadik v vodo pridejo. Potem lastnem okrožji, ne pa od države neodvisne oblasti. Tukaj bi pač smel vprašati: kje in kdo je to novo Ev- ropsko državno pravo je tolike veljave, da spravil v zakonik, kateri učenjak bi mogli na njegovo besedo že na mesto samostalne cerkvene oblasti, ki traja že veke in veke, kar naenkrat postaviti društvo osebV Cerkev ne tirja samooblastnosti v državi, ona tirja le prostost naj dene vse sadike v posodo in okoli koreninic prsti, in samoodsebno delanje v lastni oblasti, in to . « ^ • fl • I ■ m m m m m m ' ' sadikami napolnjeno posodo naj nese na kraj bode sadil. ' - * Tam mora že eden biti, ki koplje jame nekaj jam izkopanih po številu sadik , t kjer jej pripoznava še celó to novo Evropejsko državno Ko Je , naj bodeta dva ali več delalcev, z drugo posodo pripravljenih. Vsak pravo. Cerkvi pa prostost in samostalnost v lastni ob- enem pa državi pripoznavati po y ob lasti pripoznavati nepogojno pravico, omejiti cerkvi to lastno oblast svojem razsojevanji in po svoji vselej spremenljivi pri-naj dene iz velike posode drobné tri pesti sadik v svojo ličnosti, to je tako očitno nasprotje, da je razvidno vsa-posodo in na koreninice zemljo, ter naj posodo s sadikami postavi kemu, kateri le oba stavka jami primerja. (Dobro ! dobro ! na desnici.) O cerkveni samosvojnosti v uredovanji in oskr- Zdaj vzemi izkopano rušje v roko in ga narobe po- bovanji notranjih svojih zadev, katera jej je po državnih staviv jamo. Potem vzemi v eno roko najboljšo prst, z drugo pa sadiko tako v jamo postavi, da imajo koreninice dosti postora, katere naj se potem z rahlo prstjo zakri- temeljnih postavah zagotovljena, se ne more več govo- riti, ako stoji na milosti drž a vini, če jej sploh no J GJ 0» JL \J IULU ili yj\JLX\J ^iUlOlil 1 O O J u vleže, in na nj o devaj druge zemlje. Potem močno pritisni prst da se tranje zadeve še ostanejo (dobro! na desnici); ako se koreninicam mora cerkev od dné do dné bati, da jutri ne bode več keje Paziti je treba na to, da sadike ne prideje globo v zemljo y v8ahnejo. To je na kratko povedano ki bodo dobili sadik. kakor so bile poprej , sicer prav rade njena oblast, kar danes še svojo oblast imenuje; jo država sme vsaki hip ustaviti, ako ker li ubi si zopet prilastiti nekaj njene oblasti se jej ravno po- ki Je bila y kako sadike doslej njeno gotovo posestvo. Ako se sprej me načelo, naj ravnajo oni, da ima država sama razlagati, kaj \e notranja, kaj vnanja zadeva cerkvena, ali bolj prav, kako daleč Veliko manjših kmetov je, ki so se tudi oglasili za sega niena oblast v cerkvene zadeve, je 8 tem vničena Ce v^:^« « — —. J . . i , ____t______ i__ l• j„x______ njim ty v roke, naj se obrnej natisnjenega. Novice" s tem podukom ne přidej me y da ga jim dam posebno prostost in samostalnost cerkvena, in ko država svoje Možj na Notranjskem! Drevesa in poduk daj se vam brezplačno; dodajte zdaj še vi svoje del Cele velike, po celo uro trajajoče govore prinesti ni listu mogoče; skuSali bomo tedaj le jedro govorov priobčiti na&ema m Vred 85 pravice še tako prizanašljivo se posluževala, cerkev zato j ne, če tudi na, desnici.) Pa moj govor bi » tem dobil tako dolgost vendar ne bo prosta in samostalna, kakor mladoieten ki si jo z ozirom na veliko število vpisanih govornikov se njegov varh svoje pravice prizanašljivo toliko manj smem dovoliti, ker imam še drugo nalogo poslužuje. (Dobro! Prav dobro! na desnici.) Ne more pa tudi drugač biti, kakor da tako neresnično pravilo, ki ima samo v sebi toliko nasprotja, mora tudi v svoji lzpeljavi visoko vlado neogibno zamotati v mnoga načrt postav naravnost zavreči, ker postava členu nasprotja. Tako je na primer vlada, ki na 30. strani 15. državne temeljne postave o splošnih pravicah držav- svojega z razlogi podpiranega sporočila pripoznava dr- ljanov naravnost na s pro tu je. Na prvi pogled se ta _______ T ogo, prevdarjati ob kratkem ta načrt postav tudi iz stališča že danih Avstrijskih postav. Gospoda moja! tudi iz tega stališča moram ta žavi nepogojno pravico določevati cerkveno oblast go- tovo pozabila, kar pravi na 29. strani ravno tistega sporočila, ker tam berem besede: „Ako si država juje neomejeno prostost, določevati cerkveno oblast, ljavo tega 15. člena. trditev dozdeva morda predrzna, ker se vlada ravno na ta in le na ta člen opira v opravičenje svojega prisvo- načrta in ker ta svoj načrt imenuje dosledek in izpe- cerkev pri vsi svoji po imenu pripoznani prostosti lahko pride v največo odvisnost od države." Tukaj naj mi nikdo ne ugovarja, da vlada tirja slite ! Al, gospoda moja t da bi se to zgodilo pa prosim, to dobro pomi- ) morala vlada najprej državno temeljno postavo malo popraviti. (Dobro! na oblično (formalno) pravico , določevati cerkveno oblast, desnici.) 15. člen državne temeljne postave o splošnih njeni izpeljavi pa sama v svojem sporočilu postavlja pravicah državljanov se drugač glasi, kakor ga je vlada gotove tvarinske (materialne) meje. Tak ugovor bi ven- v svojem izdelku povedala. (Čujte, Čujte! na desnici.) Res razum razodeval ; kajti meja, ki si da je le ena beseda, ki jo je vlada izpustila, pa prav ni meja, in, na primer, oc umumui m ▼ miow „w j^j da bi oblast samovladarjevo zato imenoval omejeno, lastni oblasti naravnost zagotavlja dar preveč priprost jo mejivec 8am sme staviti po svojem lastnem mnenji, ta beseda je odloČilna. (Čujte! na desnici.) 15. Člen naj- še nikomur ni v misel prišlo, prvo nšteva cerkvene pravice ter jej samostalnost v njeni to samostalnost v da bodi cerkev, kakor vsaka Prav labko je umeti, da z besedo „splošen" določneje nazna ker sam spozna, da je njegova oblast omejena z ozirom sklepu s tem omejuje na blagost njegove dežele, njegovega ljudstva. (Živahno družba, splošnim državnim postávám podvržena. pritrjevanje na desnici.) Vlada zametuje na dalje pravila jožefinizma, a vendar ima ta osnovana postava ravno tisto stališče. vlada danes cerkvi Še večo prostost e njenje državnih postav, katerim je cerkev podvržena5 je moglo vladi silo neprijetno biti, v trenutku, v katerem skuša po izjemi katoliško cerkev s posebnimi postavami ž njo kar naravnost kakor z državno napravo ravnati, omejiti v njeni samostalnosti, ki jej je po temeljni po-bo sicer milostneje razodevala svojo moč, kakor se je stavi zagotovijena. — Tako je bila ta razloČilna beseda dovoljuje, če noče to godilo v preteklem veku ; al načelo jožefinizma je uaujcua , ao> ivaicicg« oo uaua jjugauja , x r ravno tisto, na katero se tudi ta postava opira: „država ščena, in namesto splošnih državnih postav so sama določuje, kako daleč sega njena oblast v cerk- bile v popravljeni vladni obliki državne postave sploh vene zadeve!" Ko bi pa kdo še dvomil, kaj cerkev o postavljene. Gospôda! ni treba ravno komu biti slove- ozre na sedanje prigodke na Pru- čemu pravoslovcu, da spozná viši pomen nalašč za- zavolj namena za katerega se vlada poganja , i z p u tem misli naj se skem in naj ima pred očmi to da katoliška cerkev trte besede na tem mestu da razume da llllifr ureu U U LIJ i iu , UČI fktttuiioaa Wiacy bi c ti ucocuo uo iciu uucoiu , laùuuic , vit» SO da toraj na Avstrijskem ne more druga postave naravnostno nasprotje splošnih postav. je ie ena , biti, ne more druzega prepričanja imeti, kakor katoliška cerkev na Pruskem. (Dobro! na desnici.) Ker je to po- posebne Da je polnoma gotovo, ali zoper katoliško cerkev preseliti hoČemo, gospoda v naše kraje, ki so vlada to prav dobro spoznala, je najtrdniši dokaz v tem, da v več mestih, v katerih tako skrbno izdelano • A % A . . * • ^ M % • * , po moja! tudi še boj in z razlogi podpirano sporočilo 15. člen navoduje že sebej na 28. strani tega sporočila, kjer vlada s pri stav- tolikanj razriti zavolj državopravnih in narodnih bojev? kom ušesec, torej od besede do besede ponavlja, je ta Taka poskušnja bi bila silo nevarna; naše ljudstvo neprijetna besedapovsodz enako skrbjo zatrta. (Čujte, kije v većini katoliško, bi se ne vpokojilo čujte! na desnici.) Tega početja ne bom krstil po pravem — pa to mi bodete pritrdili, gospoda! da je res- s tem, da bi jim rekli: to tirja novo Evropej- imcuu, m* w^«^^ ťiiuu.u; . «« i«- sko državno pravo; komaj bi razumeli, ko bi jim nično, kar sem v začetku svojega govora rekel o tem, rekli: katoliška cerkev je največe in najimenit- kako se dandanes ravná z neprijetnimi pravicami! imenu nejše društvo v državi, zato mora biti zadovoljna z naj manj šo pravico! (Dobro! dobro! tista noie», u kateri se šteje ogromna većina ijuu^,«, iwi^ m »mv o»mx ^uhuiutcui, mora proti drugim cerk vam in družbám nositi predpra- polnoma resnično. Državne temeljne postave morete na desnici), ona je ljudstva, zato Pa mi bodete morebiti ugovarjali : državne temeljne postave niso nespremenljive, temuč bi se lahko prena-redile po potu, ki smo ga sami zaznamovali. To poje- vico. (Dobro! dobro! na desnici.) ^vuivi uuuiui u» ucoiiivii.y prenarediti, tudi popolnoma odpraviti, pa, gospoda, v*v- Gospôda ! Zgodovina spoznava tište dobe za naj- kler te postave veljajo, ne morete z no beno, žalostneje, v katerih je bilo vers ko prepričanj e še tako veliko večino veljavno skleniti po- to postavo pa stave, ki je v nasprotji z državno temeljno do- ljudstva zaniČevano ali celó žaljeno. in zlasti z načeli, na katera se ta postava opira čeli z na- delajo p os tavo. Taka bi bila pričujoča postava. Cerkev katera vladino osnovo ravno tako neprejemljivo bi tedaj imela popolno pravico zavreči to > kakor še bistveno pooštreno osnovo odborovo, postavo tudi iz stališča dejavnegaAvstrij- prav gotovo storili to veliko pomoto. e po splošnih pravnih pravilih moram tedaj zavreči skega prava. (Oho! na levici.) Jaz tedaj ne bom le zavolj splošnih pravnih naČel, postavo, ki se opira na tako napačno podlago, kakor ampak tudi iz stališča dejavnega Avstrijskega prava sem dokazal, in ki ima ta&o nerazrešljiva nasprotja v določno nasproti glasoval, da naj se ta načrt po- ki bi neprenehano vojsko- stave vz^ame v podlago posebnih razgovorov, bi tedaj in pričakujem s toliko večo svestjo enacega glasovanja y sebi; zavreči moram postavo vanje med cerkvijo in državo napravila njena izpeljava državo spravljala v največe nevarnosti. od tište strani, ki se prav posebno in zmirom imenuje m Rad bi to poslednjo stvar nekoliko obširnejše raz- ustavoverno. (Živahna pohvala na desni.) ložil in Vam iz ne predaljne preteklosti pokazal, kam pelje vladanje, ki z vedno večo policijsko silo za-tira vsako gibanje, ki je vladi neprijetno. (Dobro! dobro! Okrajšano po převodu j) Slov. a * 86 » » *« Slovansko slovstvo. Brus príspěvečkcm ke skladbě srovnávací napsal V. Prásek, profesor českécho gymnasia olo- » muckého. stran 84. Praze. Knjigarnica Fr. A. Urbánek ) 1874 t priila. Tako se imenuje knjižica, ki je nedavno na svitlo Kaj ima v sebi ta knjižica, naznauja jej čelni list. brus** za čehom se je že davno vdomaČila beseda knjigo, v kateri se odkrivajo in popravljajo pogreški slovniški in proti geniju slovanskega jezika, kakorŠne vrste na pr. je tudi za čistost slovaaščine toliko gore-čega g. Kure lea sestavek v XXIV. knjigi „Rada jugoslavenske akademije: „Mulj (naplav) govora nespretna i nepodobna, nanesen barismih." na obale našega jezika ili: o bar- zato Naj omenimo to knjigo tudi v „Novicah" nekaj , ker se je Slovencu iz nje marsičesa naučiti, v se da bi spodbodli koga, kakega profesorja več pa zato, naj bi svoje v šoli in sploh nabrane izkušnje slovenskemu slovstvu takisto obrnil v prid. enem so Cehi , vsaj v to se že vidi iz te knjižice, srečnejši od nas oblikoalovji so edini in ne potrebujejo „bruaa", dočim se mi ponašamo s precejšnjo razliko, ki pa vendar ob enem časnikom našim služi v obeležje ali oznamenilo stranke.*) Pisatelj pravi v predgovoru mad drugim : ,, naši govorici polno kod tekó pogreški? pogreškov, ni treba Da je v dokazovati. Od Kaj tekó? Navaloma deró iz nemšcine. Besedo po besedi celo z nemskim Členom vred najdeš prevedeno, zlog za zlogom postavljen po eno besedo: z nepře- istem redu kakor v nemšćini. stanim prestavljanjem iz nemskega je zadana slovanskému mišljenju smrtna rana. Konkretnim besedám je vsiljen abstrakten pomen, najspecijalniši pojem za- dušen s splošnim, tropus se podaje etymu kakor svinji sedlo i. t. taksi in frazeologiji. Ta spis je postal v Edina pomoč pa je v si o vanski s i n- . _ i__: : : a pravljanjem germanizmov je narastlo šoli, kajti z nekolikoletnim po- dokaj gradiva za-nj in učenci sami so nabrali obilo rekov (fraz) iu predgovorov. Primerjaje slovansko sintakso nemški g. Prásek očita češkim pisateljem (brez imena, se vé da) pogreške take, kakoršni so tudi po naših slovnicah 'in časnikih pretresani, in druge, na katere v slovenski knjigi kmali ne naletiš. Pred vsem opominja ogibati se meglene ab-strakcije, povedati jedrovito, jasno in prosto, kar člověk misii vernike" itd e tudi v „Novicah" (list 13, 1. 1873) grajano zaporedno postavljanje dveh predlogov ostrá šiba. Ne reci: „posvetovali so se varovano svoto pripravili, ampak kako bi ga o na za kako o svoto, na hišo vpisano ga pripravili Ne: „pokazal je veliko sočutje do na těsno v nezdravih izbah natlacenih učencev nego: „sočutje do učencev na tesno natlačenih i. t 7 ti Na drugem mestu učí znani razloček med: ves in > n. pr. je na vsem vetu?" 7 muffe a pnporoca po potan" (gattj tm ScfyroetŘe). „Koliko ljudi na celem svetu). Za nemški starih čeških zgledih vzetih iz f # > poljskih in ruskih spomenikov večjo rabo infiaitivov na me3to: „moral je kravo na semenj gnati" — „bilo mu je kravo gnati." Peti bilo pesen Igorovi. Govoréč o trpném rodu (trpni oblikij kratkoma v misel jemlj da a obširneje ne razklada hraniti si prave povracne glagole (gl. list 12. od stavljaje nemški čavnih glagolov ( svoj } kar so 1873) omenile » Novice kako f že umwmu, xva,ivu moramo, pic paziti, da ne rabimo v to povra m a večkrat pre- efiex) j ki imaj zaimek „se u v ze po naravi pri sebi. Cehi torej najbržé tacih pogreškov ne delajo, a po naših časnikih se člověk lanko načita nezmiselnih stavkov, kakor so n. res j č —— — pr. ti. balo (tM$ man fcfiircfytete, kdo se Najb bode s e e balo?), reci: ,,cesar smo se bali svet bal"; „bila je seja, pri kateri (kdo tovali se reci , — „cesar se je ves e posvetvalo seja, pri kateri so se (možje; posve- kratkost izraza. to je 7 mora se ozirjemati (gledati) s e giblj teg 7 metu nasprotno, reci: „da se pisatelj ogiblj kar je dotičnemu pred tega a itd Kdor latinski zná, naj raci pomisliti na verba deponen-tia, je le mogoče izraziti „man retèt" z golo besedo: proficiscitur". Kakor to ni mogoče, tako tudi ni mogoče 77 prestaviti: „matt íatyt znambe subjekta (( z golim m ej s e brez na IHUp še to, da j brusli; ali nećemo navajati posameznih slučaj bi to čitateljev ne zanimalo ~ po V vi • ceski in ruski rojake na to knjigo*) pristavljam samo profesor kjekod stvar pregnal ali ittterefftreif. Z anim at 7 mi vati", kakor 1° poljski pa: zajmovač kdo zarobi.) ~ > > a ne „zan i- Spomini na deželni zbor Kranjsku Obravnava o novem poslopju za realko Dr. Costovega govora konec. in verbalnih samostavnikov na -anje, -enje prav za silo rabiti. Na pr Gospoda moja! privatni člověk delà kakor hoče ; mi smo zastopniki dežele! (dobro!) — Mi odstopimo name3to: „Razdeljenje en kos deželnega vrta in zarad tega hočemo, da hranil- leta na mesece ne ravná se po letnih časih" s vetuje tako: nica potrdi to, kar je y7 razdeljujoč leto na mesece ne ravnamo se". Na mesto: Kjer obdelovanje zemlje stanovalstvu potrebne hrane sklepa enkrat sklenila, in od katerega 7 po mojem mnenji, odstopiti ne more. Mi smo ^ UWUV » t**««. v»ixv . * * ~ ~ w SVOJ jjieuiug ifciiuj bićtvin , u a vidi se y da v gobcu nekaj seboj nese. može nje, ne more biti govor o zaupanji, tam se mora Za njim přiteče mlajša gospodičina, kričé varovati interes ali korist dežele. (Dobro!) Korist dežele pa ni to, ali se obrani ta del vrta ali ) na tem, da odstopimo kos vrta, ne; in „Mama, in" — mama i Pè mi je vso pomado polizal i korist dežele, in sicer to, je malo ležeče. Ali druga s tvar je z izrečenim namenom za realko. se realki obrani. da poslopje, zidano To dalj „No, kaj še?" vpraša oče, ko gospodič noče govoriti in obrača svoje oči po strani proti meni Tp I I • • • y # • ^ t f 1 I W • • y • /I # tedaj t kar mi imamo dane3 dolžnost zahtevati. Naj » pojedel Emilijin sinj t zgovori gospodiči t t) m u ja nam ona odstopi poslopje, potem odstopimo tudi mi brezplačno en del vrta. Le še eno imam omeniti. Gospod predgovornik je rekel tudi to, da bode dežela vendar veliko koristi tf tf Dober tek," pravi oče, ,,saj to ni taka nesreća Ni nesreča? Pomada in m (t eljá gold v • f sinj on gold In tako dalj ci pravi oče, „bo pa brez šinjona rciitîi luui LO, ua uoue aezeia venuar vcaik-o lounští „au ^«u voc, „uv pt* uiw ou imela od tega poslopja itd. Tudi o tem bi se dalo več Emilija, saj me tako vsa ta neumnost in ti kóp ______Î1Î „- 1 i V ______•___ XT_ •____y y»______ i__i.iL __ù:u « <( na govoriti, vendar le to omenim: Najemščina za sedanjo ženskih glavah v oči zbadaj realko stane 1800 gld. in od tega plačuje dežela 1200 gl. «« ^ Pomníte si mojih desedi: če za novo realko tudi ne bo- vtaknem jaz v litanij Pa kako da ne odvadite pèsa takega okusa?" so demo nejemščine nič plačevali, nas bode realka vendar dvak rat ali trikrat toliko stala, kakor Vsi me debelo pogledaj do zdaj plačujemo. (Res je! dobro!). ft^f kaj ni ta pes u me prašajo tem sem govorilo, in priporočujem živo predlog finančnega odseka, ker zadostuje hran i 1-nici na eni strani popolnoma, na drugi strani pa varuje zmirjat razjasnil vse, kar se je proti drug Bog varuj, do danes ga še nisem videl Na to se obrazi vsi spremené, hčere tekó drug z& v stransko sobo, mati pa ven, najbrže kuharico i da tuđi korist dežele. (Živa pohvala.) (Daljna razprava prihodnjič.) se sliŠi iz trojih ust zaporedoma pèsa gori pustila. Iz stranske sobe pa tt Zabavno beiilo zobal Moj Moj bonbone, ki jih imam zoper kašelj, je po Pa moje mazilo zoper pičice po obrazu. Hofmanové kapljice za omedlevice tudi em polno škatljico homeopatičnih zrn, ki mi jih je včeraj v Moj pès. Smešnica, spisal J. Al (Dalje.) gospod doktor zapisal ginila itd Moj voda za zobé je tudi f v „No, no pravi oče smehljajoč vse to snedel, ali Jaz pa porabim ta trenutek in tovo zdrav, če tem vstopi krčmar, si obriše čelo, kakor da bi odidem po druzih opravkih. Ob eni popoldne ter vrnem bil ravnokar kako sila těžko delo dovršil, in se vsede —r «wv, - ^ .o^ « krčmarju, ^ -------, ^ --- mizi. Zrezek ni bil prav slab, pa tudi ne prav dober ; kosilo, in povem krčmarju, kake različnosti je njegov me čaka obilno, čeravno ne predob kar mu je v tem obziru manjkalo, je imel v velikosti reveč, ker je skoro na vseh stranéh čez krožnik visel pes " ' «V» J V/ «uutw UH * ovu oiitHuvu VVB ni VAuta vioct. „ LU U J pco i J/iaoa omaj pol sem ga mogel spraviti pod streho svojega, pèsa, toraj ne more biti danes zajutrkoval Moj pès?" praša krčmar. „Jaz nimam nobeneg x___: ______ uu: u dasiravno lačnega života, drugo polovico pa prepustim peSU, ivi je pri mih i J&K.U buuu zdaj krčmarja po kolenih praskal áJJLTKJL C* J UIU^V pulVTiW ^i^pUOtllil y y & ki je pri mizi jako silno beračil in zdaj mene, jutrkoval pes t ki je bil zjutraj tu in z nama prvič za Ali ni (i vpraša krčmar. „Jaz sem mislil, da JU! ^JVT AVAVs&JÂLl pidoaati y y 4TJL11 U1 V Cto 4 > J^iao« CL L \J íJU t* L • yyfJ Ta pes je bil rojen za lovski poklic, to je kazala je vaš, drugače bi ga bil zapodil, ker njegova ednje podoba, doli ne morem obešena ušesa dolgosti čnost lastnosti zadušila lakota dolg rep in dlaka trpeti pri hiši svojem gibanji kazal je veliko gib- nerad gledam t izvzemŠi u pèse jih prijateljev, in še tet ; a v tem trenutku je menda vse druge njegove , ker po mojem zrezku je bilo, „i, čigav pa bo?" poprasujem dalj „Vrag vedi to, jaz ga pri nas se nisem videl » • » Na to se jameva meniti o drugih stvaréh in pes spodih > ki so cesarja našega spremljevali na Rusko, da je kmalu pozabíjen. Po kosilu se mislim odpeljati in so se vrnili vsi v Ruske bunde in kape zamotani domu i prasam krčmarja za račun. 77 Precej pravi koáček krede, odgrne sati: ..Dva zrezka" stopi omari, vzame iz nje nekoliko prt na mizi in jame pi- in iz 8amega Andrassy-a postal je pravi pravcati pred stričevo bundo ni bilo videti ne enega cifra- Rus stega Ù agj ara v o čemo?" v )) mm, sem Prosim" imel ga vstavim jaz }y horeš mores" je rekel frater pravi 77 Puč. Pr." 77 kolikor se spom- menjaju i običaje i navade/1 7 pak je i tu tako y časti 77 Nič ne dé > enega." je že taka navada pri meni ti 7 me za- po dvoje, tako, da je na ta način vrne in piše dalje vse v svoji lastni gostilnici na moje stroške jedèl in pil. Račun je bil vsled tega pa tudi jako zabeljen, toda jaz ae nočem puliti s krčmarjem, temveč plačam vse, se vsedem na voz, kamor me gospodar krčmar lastnonožno spremi in tam pomaga nakupljeno robo primerno raz- Naši dopisi. Trsta 15. marca. enem Naroda4' zadnjih listov „81. deliti po vozu 7 da mi ne bila na poti; potem pri- zdigne malo svojo kapico, mi želi srečno pot in da se kmalu zopet pripeljem, pozdravlja mojega očeta, se za-suČe krog svoje akse ter majè proti hisnim vratam, jaz pa poženem konja in kmalu mi je mesto za hrbtom. (Dalje prihodujič.) se je neki „nulla dies sine linea" oglasil in na vse kriplje Rojansko čitainico hvalil. Temu gospodu bi jaz rad povedal, da tukajšnji pošteni narodnjaki njegov čem reči, nobene besede brez laži. *) I bogme, taka je tudi. dopis tako-le tolmačijo : „nullum verbum' Evo dokaze. Dokler Rojanska čitatnica obstojí, od 21. , sem jaz njen ud in dobro poznam vso lumja 1868 njeno zgodovino. gosp Zor Sprva y okler jej je bil predsednik , on in gosp. Cegnar in gosp. Piano voditelji njeni, bila je vedno polna kmetov, mladih in starih # Za pođuk In kratek cas. Kdo je najbolje, kdo najslubeje plačan? Neki An- ín besede so glešk državnik je rekel : „Najbolje plačamo one, moré — generale; za temi one, ki ljudi slepijo li ti kar je; za temi one, ki nas kratkočasijo— pevce obojega spola; govorilo se je slovensko bile lepe čestokrat.^ Potem je predsedstvo prišlo v kmečke roke ki nas *em 8e Je kila nekako predrugačila, predsedstvo se je Požar a. Se vedno je pošteno napredovala. Po po- oddalo vrlim narodnjakom. Še zmirom bilo je dobro. Al počasi, to je, zdaj skoro leto in dan, začela se je v inpevkinje, plesalcein plesalke in gledišine igralce; y m uzi kaše nj° vr*vati vsake baže mešanica po stanu in narod- v znoji svojega obraza podučujejo najslabeje pa one, ki nas no8ti m napredovala je res. Pa v čem? rekli i še y da uči telje u y a se je mnogo napredlo v plesib, laščini Pr ej e in razprtiji. Da! one 7 ljenja ozdravljajo — zdravnike. ki nas v nevarnosti svojega živ- 77 Škol. Prij. zadnja igra bila je tako „napredna" , da med igro so rigali — po igri (o postu v slovenskem društvu!) u plesali pohujšanje naroda našega ali morebiti v * neki vasi Alzacije se bere napis na hiši JU ■ HP9PHÍ m® n ■ >ki je vreden, da ga tudi v naš list prestavijo. Pač veliko modrosti za vsakdanje življenje je v sledečih vrsticah: poduk?!) prepirali se tudi in to je lep napredek! e čisto nič fajn u nekaj. žugali z „Ohrfeigen" J Na 7 Rojanski čitalnici ni m ,nobel", če ne plešejo in sicer laških cerkvi pobožen 7 Pri velikih gospodih nezaupen Na ulicah spodoben, mizi zmeren 7 Pri Domá prijazen. Kdor se drži teh pet reči Všeč je Bogu in ljudém! plesov, govorijo laško in će poštenega domačega kmeta po strani ne gledajo s psovko: „guarda là quei mo-fitri di sciavi!" Vrh tega pripelje marsikdo eel regiment oseb 8eboi. ki se šopirijo kakor petelini, če se pa za kak dober namen novci nabirajo, pa ne dadó beliča. 7 Gosp. Ru žička, odbornik, do grla sit takega napredka y se je po zadnji igri izbrisal iz društva in ž njim več drugih. Tudi „nulla dies sine linea." Gorice 15. marca. — Tukajšno katoliško-politično društvo, ki ga policija ni še zadušila kakor vaše Ljubljansko, je v zboru svojem 12. dne t. m. grofu Ho hen* Rumenega snega je prve dni tega meseca padlo war tu in družnikom njegovim za pogumno brambo svo-veliko na več krajih Turčije, v Perziji in celó do Si- bode katoliške cerkve enoglasno izreklo iskreno priznanje, riške puščave v Arabiji. V Bagdadu, enem največih Prav tako, kajti to je gotovo misel ogromne večine Turskih Mnogovrstne novice * mest, je bilo tacega snega susca vse polno; slovenskega naroda, in oni zborov sklep je bil pravi Sveti Veliki teden in Velika noč" ali rumen je bil, kakor da bi bil prah rumene ilovice potresen glas njegov po njem. Enak rumen sneg je padal pred 10 leti pro- cerkvena opravila tega sv. časa — s pravili za duhovne senca meseca tudi na Sleskem, kjer so ga kemično in pojasnili za ljudstvo, se zove knjiga v latinském in reiskavali in našli, da rumena barva ni druga bila slovenskem jeziku, ki pride te dni tukaj na svitlo akor prah Afrikanskihpuščav. In tako je tudi sestavljena po prof. Andr. Ma ruši ču, znanem izvrst- sneg v gori imenovanih krajih Turčije in Perzije gotovo nem pisatelju slovenskem. Dobro došla bode obojni dobil rumeno barvo iz Afrike, od kodar so iz ondašnjih puščav siloviti viharji prah raznesli daleč okrog, ker je strani, za katero je zložena. znano saj ali. fř da so ondi prve dni tega meseca hudi piši raz- Idrijskega loga 12. marca. o Brali smo v u Petrograd lepo mesto. Kakor časniki pripovedu-je Nj. velčanstvu cesarju našemu prestolno mesto agenta asekurance. Na dušo sta, kakor Lah zna jejo, Ruskega cara se tako dopalo, da je o pogledu njegovem začuđen vskliknil : Krasno mesto je res ta Petrograd ! nekaterih časopisih o Laški zavarovalnici ,,L' unione , ki ima svoj sedež v stolnem mestu Italijskega kraljestva. In res, tudi v naše kraje sta lánsko leto priromala dva , go- * Prav tak dopis nam je danes došel iz Tržaške oko- In ko je gledal Rusko armado, da je rekel: vse žive dni lice od druzih častitih rok, ko je bil že ta natisnjen; zato nisem videi tacih junakov ! — Na svečani smotri (pa- ga moramo odložiti in iz njega le povedati še to , da neki radi) so Ruski voj aki pozdravljali našega cesarja s klicem: osmošolec Kenda je zvonec nosil med kričač iza ples!!! „Zdravlje želajaml u Dalje piše „Pučki Pr." o go Vřed. vorila našim kmetom: „sliste ga vi voce! mi ga imamo za vas ana prav lajpa sreća." Zavarovala sta poslopje sila dober kup , in zato tudi odnesla samo iz Idrijske okolice blizo 3000 goldioarjev. Vi dalje si ribljite svoje nosé, Furlanče smuk! z dnarcem Čez Vremske vrhè. Narodna fesem. Iz druzih Časopisov pa zdaj vemo, da „L* unione" le pravice ni m a tu pri nas v Avstriji do zavarovanj. To je treba, da naši ljudje vedó. Ljudstvo pri nas bilo je za to lahonsko asekuranco jako navdušeno. Nekater zavarovanec kupil si je po dve tablici, da ju obesi za vnanji kinô na svojo hišo. Silno dober kup zavaro-vanje, in najeti domaći mešetarji pomogli so Lahonom, da sta vjela kar sta lovila. Zavarovanci menijo, da so pogodbo sklonili samo za eno leto, al v dotičnih policah s toj i : „Avertenza. Il présente Contratto ha la durata di an ni 10." To je za 10 let. Kako pa hoče nas kmet vedeti, kaj je v polici zapisano, ki je pisana v Laske m jeziku? Slovenska lastua imena v teh policah so silno popaôena in po Laškem pravopisu vstrojena. Rojaki! ako hočemo, da nas bodo vendar enkrat drugi narodi spostovali, začnimo naj pred sami sebe spo-štovati. Vsaj imamo svojo domačo zavarovalno banko „Slovenijo" v Ljubljani; to podpirajmo! Grdo in sramotno je res, da zaradi osebnega maščevanja so nekateri narodnjaki vdrihali po tem narodnem zavodu. Vsak poštenjak lahko previdi, da to ni prav. Bodimo v ná-rodnih rečéh zložni, ter podpirajmo drug druzega, ne Ía da napeljujemo vodo na kolesa svojega sovražnika, i se res lahko na široka usta smeja, ako vidi, da do-mači podpirajo ptuje zavarovalnice, svojih lastnih pa ne. V prijazni slogi tedaj podpirajmo do mače naprave, da morejo biti domovini na čast in deležnikom na korist! Iz Šmarske okolice na Dolenskem 12. sušca. (O urav- vnavi zemljiškega davka.) Željno smo pričakovali nove tarife zemljiškega davka po novi postavi in se nadjali, da bode po vsem na pravični podlagi izdelana, in se nam odměřil pravičen dávek, kakoršnega ljudstvo plače-vati zamore. Al zelo smo se zmotili. Ko smo imenovano tarifo v roke dobili in jo na tanko pregledali, osupnil nas je strah videti visoke številke plesati na papirji; še bolj potrtega srca smo pa bili, ko smo ce-nilne izdelke pregledovali in viděli, na kakošnih podla-gah so pridelki cenjeni. Res se moramo čuditi dotičnim gospodom, da so brezozirno tak račun naredili, ne gledé na pogostne uime in vremenske nesreče naše okolice. Menda so mislili ti gospodje, ker je v naši okolici vas Paradišče, kateri Nemci „Paradeis" pravijo , daje naše polje res v paradižu! Naj si dadó povedati, kako nam eno leto suša, drugo slana, tretje rija in toča itd. pridelke jemlje. *) Vrh vsega tega imamo pri nas še to veliko nadlogo, kakor je znano, da na vsako tretje leto, ki mu pri nas pravimo „črvije leto", črv neusmi-Ijeno vsem poljskim pridelkom korenine spodjeda, posebno pa ječmen in proso včasih popolnoma vniči. No, zdaj pa dotične gospode očitno vprašamo : ko ste nam tarifo izdeljevali, ali od vsega tega niste nič vedeli ? Pač res bi se mogli presrečne imenovati, ko bi na enem oralu navprek toliko přidělali, kakor vi, gospodje, pravite; al starodavne skušnje nas učijo, da v najboljših letinah se komaj na enem oralu toliko pridela, kolikor se je vzelo za podlago imenovanim tarifam. Pri starem *) Popise slabih letia od 1869 do lani smo izpustili zato, ker postava le letine zadnjih 15 let do 1869. leta v poštev jemati veleva, tedaj od leta 1854 do 1869. leta. Vred. katastru so tujci naša zemljišča cenili, ki niso poznali naše dežele, in nam tako visoke davke na glavo nakopali; ali hoče spet tako biti, da pademo nazaj v stare grehe? Mili Bog tega ne daj! Dajte nam naše domaće rojake, ki dobro poznaj o našo Kranjsko deželo in potem tudi morejo čisti dohodek od vsacega zemljišča po resnici in pravici razločiti. In ta blagi namen, mislimo, ima cesarjeva postava od leta 1869, ne pa šravfati davkov visoko. M. 11 o v a r, kmet v imenu več druzih. Iz Ljubljane. (Telegram „Novicam" iz Dunaja 17. marca popoldne.) O razpravi druge vládne verske predloge (o cerk veni zalogi), ki se je včeraj začela in za katero se je vpisalo 25 govornikov naše (pravne) stranke, so govorili dr. Me z nik, grof Ho hen wart (zopet izvrstno), Pfliigl, Dipavli, Weber, Vite- žic, danes Kar Ion kot govornik za vse ostale, ki niso mogli na vrsto priti. Vsi so govorili zoper vladno predlogo; za njo ni govoril nobeden, ker so si vládni privrženci besedo dali, da ne govorijo nič, in hoČejo le z glasovanjem poclreti nasprotnike. Ker se naša stranka, ki se je o splošni debati nasproti postavila tudi tej postavi, ne bode udeležila nadrobne debate , bode tudi ta predloga kmalu v zavetji liberalnem. — (Odbor družbe kmetijske) je 7. dne t. m. vpričo zastopnika c. k. deželne vlade viteza Rotha in deželnega glavarja viteza Kalteneggerja imel pod predsedstvom bar, Wurzbacha sejo, v kateri se je za več razdelkov kmetijstva razdelila državna podpora. V imenu dotičnega odseka ie podpredsednik dr. Costa naj pred poročal, kako naj sebi razdelila podpora z 1990 gold, za napravo kalí in vod-n j ako v. Prosilo je 35 obcin (sosesk), 17 iz Notranj-skega, 17 iz Dolenskega, 1 iz Gorenskega. Prošnjikov tedaj veliko, denarja pa le 1990 gold. Po tem takem je bil enoglasno prvi sklep, da tak i m soseskam, ki so prosile za veliko podporo: za 500 gold, in še več, se ne more dati podpora, ker bi ves denár pošel, če bi se le kakim 4 ali 5 dala podpora, in bi po takem se odbiti morale prošnje 30 občinam; če se pa tistim, ki veliko potrebujejo za napravo vodnjakov, dalo le malo, ne morejo s tem malim doseči svojega namena. Po tem načelu, enoglasno sprejetem, se je razdelilo gori imenovanih 1990 gold. Obveljalo je tudi načelo, da se polovica podpore županstvu brž dá, ko se je družbi kmetijski poslala od občinskega odbora podpisana pobotnica, druga polovica pa po dodelanem vodnjaku (kali), če potrdita to duhovnija dotične fare in pa predstojnik dotične kmetijske podružnice. Na Notranjskem je občina Col dobila vrh lan-skih 90 gold, še 100 gold., — občina Gorenje je dobila 100 gold., — občina Ore hek 100 gold., — občina Koš an a 100 gold., — občina Gaberče pri Se-nožečah 200 gold., — občina Senožeče 200 gold., — občina Preser za-se 100 gold, in za vas Gornja Brezovica 100 gold., skupaj 200 gold., vas B u tanje va v občini Št. Jošt 150 gold. Nekoliko druzih obcin je bilo priporočenih za prihodnje. Na Dolenskem je dobila občina Kostanje-vice za vasi Vodenica in Arziše skupaj 120 gld.ř — občina Doberniče za Selo pri Žumperku 40 gold., — zaPodžumberk 30 gold., za Arčevca 30 gold., skupaj 100 gold., — občina Cesta pri La-ščah 180 gold., -— občina Lipoglav 60 gold., — občina Rač na za Ilovo goro 200 gold., — občina Bo-štanj za Vrh 180 gold. — Tudi nekatere Dolenske občine so bile priporočene za prihodnje. Iz Gorenskega je podpore prosila samo ena občina, namreč Motniška; al ta je hotela toliko, đs jej z majhno pripomoôjo ni pomagano. 90 đruzih podporah je poročal dr. Jan. Bleiweis sklepi so bili sledeči: Podpore za kmetijske mašine (Iz Trsta) je „Novicam" 15. dne t. m. došel dopis, ki se strašansko huduje o tem, da dr. Razlag ima družba 500 gold., za ta denar se kupijo ročne črtijo zato, ker stoji na strani liberalne vlade in libe ki ž njimi vlečejc mlat nice, čistilnice semenskega žita itd. po novi ralnih nemskih mož, in da take znajdbi in pa gorjanski plugi (plugi obračavniki); brezverce imenujejo Da naši poseben odsek bode pa še le poročal, komu in kako naj se dadó te mašine. bam na Gorenskem: v nemškem Rov tu, Ravnah tiči bralci poznajo, kakoš i ^ Novim 3 sirarskim druž- gl slavo pojó miadoslovencem , podamo iz tega pisma ; kakor jih je pisal Tržaški tako-le : točke brambovec prav tako in Nomenu se dá vsaki po 90 gold, podpore JL1 V UJI V JU U OV; VIC« » OWQI i/V gUlU« ^UU JJV1 U y Illárljl* OO HKj OjJ\J Util VL Kj KAVU 1/UO& f t/ /CO atC/(/lUtt(i iff vemu gospodarju P. S tare tu v Podjeli pa 50 gld. in reacijonarje so měnili! hvala Napredku. Morebiti da předka' Ali se ne spomnite da Čas i za Črne klerikalce in pohvalo za izvrstno pridna delà na planini. V podporo vam je zal da nismo med vaše vmazane klerikalce šteti srenjskega šolskega vrta vRatečah na Dolenskem se a tud ne bomo. Kaj bote pa nato rekli od Nas v Trstu je dalo enkrat za vselej 120 gld. — Od Istrijske družbe ki ravno danes (postno nedeljo) imamo veliko Maskerado temuč pa po kmetijske v Rovinji in od kmetijske družbe v Trstu se in Korso pa tudi plese ter nismo sami brezverci je za 150 gold, naročilo hvaljenega semena svilnih so tudi pobožni kaaaatoličani in vec drugih vir č rviče v 9 ki se bode dalo za polovico avilorejo, svilorejcem, ki cene, učiteljem se oglasijo za-nj 9 glet pa 9 ki AJ%, UK aWMlVUlUlfVVWHfK »IV l/vv M/l Uli Vit , VI« I/V se neumna (po vašim) Natura Nam je prav lep o se pecaj o s v4 lota zastonj; — deželni vino- in sadjerejski je prav spomlad vreme dala, kir vse te dni smo imeli h ud mraz pa dones dan m vse to vam neumnezam in šoli na Slapu se po poti deželnega odbora v namen klerikalcam na truc svilorejskega nauka dá 80 gold, za nakup mikroskopa Zdravi ostanite in poboljŠajt ah se bote grizli na tot se. m gold. za nakup gorkomera, vrh tega pa tudi neko- liko semena svilnih ČrviČev, z naročilom, da po poti deželnega odbora vsako leto poroča o skušnjah svilo-rejskih. En Slovenec v Trstu prebivajoč isca! Mameluco. čeg Lan llliski je přišel. Kdor ga je naročil, naj nih dopi Va t ilap Tako se glasi pismo Tržaškťg tovariši in gotovo tudi on sam so pisatelj 9i prednjaka" > izvir- pride po-nj in za mernik plača 5 gld. v pisarnici družbe Le prehuda 9 ki jih kmetijske. prinašata ,,Slov. Nar menda a in „Soča* 99 je kar naravnost prednjaka (Iz seje deželnega odbora 13. marca.) Dopis de- „ne bodo tako koraj Je . . , ozmirjal „Novice* , u i en dg pa se ee potila bal dati > 9 da da u odgo želnega predsedstva, da je od deželnega zbora kranj- vor temu Tržaškemu prebivalcu se res ne moremo spu- ol^r™ OH /IcnnmUo 1 1£7Q + ~ nada~ i- nnartn ah'mii »n^mu D«nnnJ:nn(( skeg ____ ljevalnih ljudskih šolah" od cesarja potrjena, vzel se je v obravnavo. Vprašamo ga a 20. decembra 1. 1873. sklenjena postava ,,o ščati in ..Vatilape8ca" prepustimu našemu 9 kako Brencelj na znanje Oddale so se sledeče službe v uradu de- to, da je bil v ne- deli samo iz maškarado in plesom zadovoljen in da želnega odbora: služba kancelijskega oficijala pri de- ni na korzu napravilo tudi se očitno bordelišč wZf A1 V\ 1 V\ A ïr>*\ A A YM n A viin ^ VWA IT 4* l A ^n ï A r/ A ^ ^v X ^ «A «« /I /V n ! v * w M « «m f\ r\ A A It 11 íí « A K A m m n M /\ Ia /\ ri m m žehai pomoč, pisarni praktikantu Jožefu Zanoškarju, došlovenskemu služba raČunovodskega oficijala ingrosistu Hermanu To- služba raČunovodskega ingrosista praktikantu 9) předku in „občni svobodi" na mla- čast in „nam neumnezam in klerikalcem na truc" manu ui a li i* , oiuiiucv i av^uuu v uuoac^a lugiuoioia UiaMl&aUlU Valentinu Vojvodi in služba kancelijskega asistenta v blagajnici praktikantu Josipu Paternostru. Dopis Novičar iz domaćih in ptnjih dežel. deželnega predsedstva, da je ministerstvo pritrdilo, da okrajne blagajnice ostanejotudi leta 1874, vzel se ie na znanje Iz Dunaj verska" postava z večino gl zbornici poslancev je bila prva Iinje UOUUICJU IUU1 lCLćt lOlt. VZiCl Bt5 jjvcxoiva. jjuotav«» ia v cv Županstvu občine sv. Još ta pri Pol- debati, pri kateri pa je sprejeta v specijalni ovem gradcu se veleva, da zadnji čas v 4 tednih ima izostala, Polj (pravna) stranka iz zbornice pa so jej krepko nasprotovali 9 ce ne t za- novo volitev občinskega zastopa izvršiti pade kazni. (O zemljiŠkem novem dávku) je „Novicam" došel dopis iz Senožeč, ki kaže, da so operati Postojnske cenilne komisije jako pomanjkljivi, stroški za obdelovanje deloma izpuščeni, deloma pa tako nizko postavljeni, kakor se delavci pri nas niso še nikoli plačevali. Pri vseh oral Zdaj gre ta postava v zbornico gospôsko Druga 91 verska postava pa Je začela tudi obravnavati v zbornici poslancev, kakor naznanjajo „Novice" na drugem mestu ne t m. pa se je zg odilo kaj kar je ustavoversko centralistično koterij i njene Časnike strašansko potrlo, ali, kakor „Sonn- u Montagszeit". pravi, Heulen u. Zâhnklappern" napravilo med njimi. Papež 99 razredih rjiv je postavljena plača sejavcu za 25 krajc. Kje nek je sejavec, ki za 25 kr. bi orál pro- namreč je razposlal okroži dinal<>m in škofom cesarstva stora obsejal? kje da bi za 50 kr. turšico ali krompir z živo besedo na srce poklada pogubno nevarnost, (encykliko) vsem kar- kateri jim I ka- Avstrijske ga, v Zato tera katoliški veri žuga po verskih postavah, ki so osipal ali kepe tolkel? in še več druzega tacega pozor, kmetovalci! čas pritožeb poteče konec tega me- „istega duhá kakor Pruske, katere iz cerkve delajo seca. Delajte, da ne bo prepozno! 9 Ni davno, kar smo zgubili dva visokospoštovana narodna dušna pastirja: Vrhniškega dekana gosp. Bon- su žni co svetnim gosposkam" Ob enem — pravi okrož nica sv. očeta se bračam do nerja in pa župnika Velesovskega Va r 1 • na kar žefa božj rJ h 9 preljubljenega našega sina v Kristu , m ga za olj U I j C% 1U jof C% £JU^U1(\(» f V/1VOO TOOV/^C* g« V a 1 1 ' U a ^ ivai WV/£JJ V » VIJV p TO bi m y nam doide žalostna novica, da je včeraj popoldne dekan liki njegovi državi cerkev pahnjena b Kranjski gosp. Reš nagle smrti umrl. naj kakor ne trpi ; da bi v ve- sramotno suž- nost in bi katoliški njegovi podložniki prišli v največe seda) (Slovenska gledaliska predstava in Čitalnicna be- stiske Zb so ravno zdaj tudi večidel kofje una ta 15. dne t. m. bile ste hvale vredni. ki oouuj , uua i. ia xkj. uuo v. jjli. kjiikš oio uvaio vi Posebno čestitamo gospodičini Melaniji H o h n o v i na 9 je Beethovenovem ..trio", potem pa po motivih J f J^ v V V li V/ ▼ V u v f v ULI J J %JJL A v/ y V I^VUJ V« ^í V 111 V/ V • ▼ A U Op6 F6 iřV M V4JA ^ j-r vr • ^ • - w ^ ^ — — w w ^ •--^ ~-----------~ ~ „Faust" sama na glasoviru tako izvrstno igrala, da ste zunaj nje ogromna večina katoliškega ljudstva delà ve obe te produkciji bile sprejeti z gromovitim ploškom, lik strah vládni stranki, da ne bi presvitli cesar ko Dunaj adlogam tebtni upor in se posvetujejo * kako žugajo katoliški cerkvi 80 poslancev v zbornici poslane postopati nasproti Vse to, potem in katerega delež gré tudi našemu kapelniku g. Schan- nečno odrekel potrjenje tem postávám 9 akor na teinu in pa gosp. Koberer-u. Izvrstno kakor na- Pruskem — po papeževi okrožnici pomenijo borb a vadno je sodeloval tudi naš pevski zbor. kat o 1 i š k kvij Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik: Jožei BlazniUvi dědici v Ljubljani.