Političen list za slovenski narod.
W» ipvitl pr«J«M»a ▼•!}»: Z» oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 fld., u četrt leta
1 fld.. la en meaec 1 fid. iO kr. V kdMlnistmeiJl prejeman taIJA ; Za eelo leto 12 fld., za pol leta « fld., za četn leta S fU., za en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Narečnioe prejema »praTiuštvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30.
Naznanila (inserati) se sprejemajo In velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 ki 00 se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Sokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednHtro je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17.
Ltliaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne.
I^tev.
7 Ljubljani, v petek 7. novembra 1890.
Letnili XVIII.
Deželni zbor kranjski.
(Osma seja, dne 7. novembra.)
Prečita in potrdi se zapisnik zadnje seje in razdele došle prošnje.
Poslanec Svetec in tovariši izroče deželnemu glavarju samostaleu predlog glede ustanovitve višje deželne sodnije za vse slovenske pokrajine in pravne akademije v Ljubljani. Dotični predlog, ki se strinja s sklepom slovenskih poslancev na skupnem shodu dne 2. oktobra t. I. v Ljubljani, se asi:
Visoki deželni zbor naj na podlagi § 19. deželnega reda sklene.
Visoka C. kr. vlada se prosi: a) Naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani deželno nadsodišče za Siovensko-Štajersko, Slo-rensko-Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom, h) Naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma juristična fakulteta s slovenskim in hrvatskim učnim jezikom.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1890. Svetec, Klun, Murnik, Bleiweis, Hribar, Gor u p, Višn i k ar, Povše, Grasselli, Stegnar, Pfeifer, Detela, Lavrenčič, Ogorelc, Paki ž, Dragoš, Papež, Kavčič, Tavčar, Vošnjak, Poklukar, Klein, Kersnik.
Potem se finančnemu odseku v pretresanje in poročanje izročite poročili deželnega odbora o zgradbi nove deželnobranske vojašnice ino napravi lastnega zavoda za gluhoneme in slepe v Ljubljani.
V današnji seji se je izročilo deželnemu zboru tudi poročilo deželnega odbora zastran poroštva čistega dohodka za dolenjsko železnico. Znano je, da je deželni zbor že pred dvema letoma v podporo dolenjske železnice dovolil 500.000 gld. za glavinske delnice. V državnem zakonu, s katerim se dovoljuje zgradba te železnice, je pa deželi na prosto voljo dano, kupiti za pol milijona glavinskih delnic.
ali pa prevzeti poroštvo za obrestovanje prijoritetnih delnic v letnem znesku 296.000 gld. Deželni zbor bode imel torej pretresati, za katero reč se hoče odločiti. To ravno namerava danes izročeno poročilo, katero se je izročilo posebnemu odseku 9 udov. V ta odsek bili so koncem seje izvoljeni:
Detela, Gorup, Grasselli (načelnik), Klun, Tavčar, Višnikar, Apfaltrern (načelnikov namestnik), Schaffer, Leon Auersperg.
Poslanec Višnikar poroča zatem o proračunu blazniškega zaklada za 1. 1891., ki je bil potrjen po nasvetih finančnega odseka. Vsa potrebščina znaša 61.796 gld., pokritje pa 10.644 gld., torej bode primanjkovalo 51.152 gld., ki jih bode treba dodati iz deželnega zaklada.
Sprejeta je bila tudi še naslednja resolucija: »Deželnemu odboru se naroča, da preiskuje razmere posvetnega postrežnega osobja v deželni blaznici, da stopi z redom usmiljenih sester v dogovor zaradi eventuelne spremembe pogodbe glede režijskih troškov ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru o tem poroča, odnosno stavi primerne nasvete."
Prošnja nadučitelja Franceta Spi utre v Kočevji za pospeševanje in podpiranje hranilnih in posojilnih zadrug na Kočevskem se odkloni, ker se je po raznih krajih dežele kranjske osnovalo že več takih hranilnic, ne da bi bile zahtevale podpor iz deželnega zaklada. Sicer pa že imajo v Kočevji mestno hranilnico, ki prav dobro napreduje.
Društvu za varstvo avstrijske vinoreje v Badenu pri Dunaju dovoljuje se za pokončevanje trtne uši 50 gld. Ob obeh točkah je poročal dr. Vošnjak.
Za njim poroča poslanec Hribar o prošnji predstojništva Lichtenthurnove sirotišnice za zvik-šanje deželnih ustanov. Iz poročila je razvidno, da se iz sirotinskega zaklada več potrosi, kakor bi se po večkratnih sklepih deželnega zbora potrositi smelo, ker se mora en del tega zaklada hraniti za zidanje deželne sirotišnice. Deželni zastop načelno
ni zoper povikšanje ustanov, ali ker bi se moralo vsled takega povikšanja ustanov znižati njih število, se omenjena prošnja ni mogla uslišati.
Dr. Schaffer potem poroča o glavni bilanci in proračunu loterijskega posojila ljubljanskega mesta. Bilanca kaže v aktivih iu pasivih znesek 1,591.091 gld. 30 Vs kr. ter se je loterijsko posojilo v primeri s prejšnjim letom zmanjšalo za 184.225 gld. 95 V» kr. Proračun za 1. 1890 kaže potrebščine 69150 gld. 8_6 kr. pokritja pa 71.804 gld. 39 kr., toraj preostaja 2653 gld. 53 kr.
Poslanec Hribar je pri tej priliki izrekel svoje zadoščenje, da poročevalec priznava pravilno gospodarjenje z mestnim posojilom, katero so prejšnja leta poslanci deželnozborske manjšine hudo grajali in napadali. Izreka pa tudi željo, da naj bi vlada podpirala prošnjo mestnega odbora za drugo posojilo pol milijona goldinarjev.
Gosp. deželni predsednik baron Winkler odgovarja, da vlada rada podpira mesto in da je tudi v tej zadevi zahtevala od mestnega magistrata pojasnil zaradi novega posojila, katerih pa dozdaj še ui dobila. Kadar se ji pošljejo, bode vlada rada ustrezala želji mesta ljubljanskega.
Ko Luckmann in Hribar govorita še o nekaterih razlikah prejšnjega in sedanjega vknjiže-vanja, potem župan Grasselli g. deželnemu predsedniku odgovarja, da mestni magistrat zato ni mogel ustreči zahtevi deželne vlade, ker je zahtevala natančni račun o troških za vodovod, katerega pa dozdaj še ni bilo mogoče izvršiti. Ko dobi magistrat vse potrebne račune v roke, bode takoj odgovoril deželni vladi.	»
Prošnja Jerneja H a b j a n a in drugih pogorelcev iz Babnegorice za podporo izroča se deželnemu odboru, kateremu je za take podpore dovoljen poseben kredit, ki se je letos vsled obilnih požarov povekšal za 4000 gld.
Poslanec Višnikar poroča o prošnji okrajno-cestnega odbora logaškega glede podpore za cesto Logatec-Rovte ter predlaga, naj se prošnja
LfSTEK.
Pismo.
I.
Gospod vrednik! Ne ustrašite se mojih pisem;' nadležen ž njimi nočem biti ni Vam, ni Vašim čitateljem. Ne bodem Vas mučil s strokovnjaškimi razpravami, tudi ne z modroslovnimi disputacijami. Sicer bi mi to ne bilo težko; čiial sem namreč o nekem nemškem praktičuem modrosloveu, ki si je delal kratek čas z dvema svojima psičkoma; prvemu je bilo ime Aristotel, drugemu Descartes. Ob večernih urah je sedel na klopici pred hišo, ter božal zdaj jednega, zdaj druzega psa; iz zavisti sta seveda renčala drug na druzega, zatem ju je nekoliko približal, in začela sta lajati; naposled je podražil Aristotela v Descarta, in skočila sta si v zobe; gospodar pa se jima je smejal in vkljub vsemu ana-hronizmu občudoval Aristotelovo in Descartovo — filozofično disputacijo!
Kako tako razpravico, upam, gospod vrednik, dovolili bodete tudi meni: nikar pa se ne bojte razprav, kjer človek od samih dokazov ne vidi nobenega dokaza, kjer gredoč skozi les ne vidi dreves:
s takimi modroslovnimi neslanostmi Vas ne bodem pital; vem namreč za prislovico: „Adversity's swect milk — philosophj", — (da je nesreče sladko mleko — modroslovje).
Z Bismarckom se hočem oklepati bolj praktičnih stranij. Da, ko bi bil naš Dežman, „der praktische Krainer", še živ, kakošno veselje bi on dandanes imel z Bismarckom. Ta bivši državnik, ta mož železa in krvi, ki je par desetletij odločeval v Evropi mir in vojsko, on sedaj živi »procul negotiis" na svojem posestvu; a nikar ne mislite, da v pokoju. Bismarck postal je v zadnjem času — pivovar. Založil je s tovariši v ta namen 600.000 mark, in gotovo upa pri tem, da mu bode pivovarstvo hvaležnejši posel, nego li politika. Zamrzelo mu je politično življenje v toliki meri, da so celo Moltke-jevo slavnost opravili — brez Bismarcka. Nekaj časa so javkale za njim »comediennes d'affiiction", licemerne žalovalke, vzlasti tudi dunajska »Neue Freie Presse", a ko je pošlo iz jaslij zobanje, vse so obmolknile in pozabile celo pravila: »De mortuis ml nisi bene".
Toda kam sem zašel tako visoko na sever, in celo v tem mrzlem jesensko-zimskem času, vzlasti ker imamo tudi dom4 v naši zjedinjeni Sloveniji pangermanov, ki so bujši od trolasega pivovarja »in
spe". — Tam doli ob slavnoznani Einži živi znan mož, s katerim imajo dovolj opravila vsi deželni poslanci kranjski, — pletoč mu lovor-venec. V marsikateri zadevi sme se primerjati s svojim imenovanim nemškim vzornikom, vzlasti so mu pri srcu cerkvene stvari; pri vseh svojih obilnih poslih vendarle še dobi časa dovolj, da stika po kočevskih kočah okrog, ter išče, kje bi vlovil kakega nemškega otroka — »ad maiorem Germaniae glodam", — da bi ga učil nemškega katekizma in da bi mu preskrbel nemške govore v cerkvi. Zdi se mi, da se mu bode tako godilo, kakor se je godilo pokojnemu škofu Wolfu. Pri konsekraciji farne cerkve v Dragi namreč, — ako se ne motim, leta 1839, — ukazal je kočevskemu dekanu, da naj ob tej priliki napravi kočevski govor. Dekan, sam Kočevar, stori tako ; ko pa vladika gre med pridigo iz župnišča v cerkev, vidi polno ljudij, ki zunaj cerkve stoji in se lepo slovenski pogovarjajo. Čude se, povprašuje vladika, zakaj da ljudje danes nočejo poslušati božje besede, in izvi, da zato ne, ker ne razumejo nobene nemške besede. Škof Wolf je se-vida na to ukazal, da naj se ondi slovensko ozna-nuje božja beseda, ker mož, dasi velik birokrat, je bil prepričan, da nauk božji ni ne slovenski, ne nemški, marveč je katoliški ali splošen, da se naj
izroči deželnemu odboru, i(i naj za omenjeno cesto iz dotičnega kredita dovoli primerno podporo cestnemu odboru logaškemu in občini Rovte. Prošnja za dovolitev 32 prisiljencev k zgradbi te ceste se naj pa odstopi deželnemu odboru, da jej po možnosti ustieže.
Poslanec Lavrenčič poudarja potrebo ceste iz Žirov do Rovt, ki je bila ravno takrat merjena, kakor cesta iz Logatca v Rovte, pa se do danes še ni pričela delati. Žirovska občina je že pred petimi leti izročila prošnjo, da bi se izdelala ta cesta, ki je za obilni promet omenjene občine silno potrebna, pa dozdaj ni dobila nobenega odloka in ne ve, kje ta prošnja leži ali pri deželnem odboru, ali pri cestnem odboru idrijskem. Priporoča torej, naj se po dovršitvi ceste Logatec-Rovte precej začne delati cesta iz Rovt v Zire.
Pri glasovanji obveljata od poročevalca nasve-tovana predloga.
Poslanec Luckmann poroča o zgradbi dveh hiš za stanovanje paznikov in zbor brez ugovora pritrdi naslednjemu predlogu:
.Deželni odbor se pooblašča, da na prisilne delavnice lastnem zemljišči in sicer najužnozahodnem voglu zgradi za paznike prisilne delavnice dve hiši, vsako z 8 stanovanji, s troški v najvišjem znesku 18.000 gld., ter da te troške predplačiloma zalaga iz deželnega zaklada proti povračilu in zaračunanji."
Dalje poroča o državni podpori za razširjenje prisilne delavnice in ob obravnavah z onimi deželami, katere rabijo ta zavod ter v imenu finančnega odseka priporoča naslednja predloga:
1.	Oddelek za mladoletne prisiljence v prisilni delavnici ima še dalje obstati in deželni odbor se pooblašča, da po razmeri potrebe določi število prostorov ter po okoliščinah vredi oddelek izključno za mladoletne prisiljence od 14. do 18. leta.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da se v primernem času zopet obrne do visoke vlade zaradi dovolitve državnega doneska k zgradbam razširjenja in prezidanja prisilne delavnice.
Dr. Schaffer pri tej priliki izreka prošnjo do slavne vlade, da bi malo več dobrohotnosti razodevala deželi in ne zahtevala za dovolitev državne podpore takih pogojev, ki so neizvršljivi. Nobena dežela se ne more za vse čase navezati, da ne bo nikdar zidala lastne prisilne delavnice, zato bi tudi Duša dežela ne dobila nikdar nobene državne podpore, če se država drži tega pogoja. Po nekaterih opazkah deželnega predsednika obveljata predloga finančnega odseka.
Prošnja bivšega paznika Josipa T o m a z i n a za normalno provizijo se izroči deželnemu odboru, ki naj da preiskovati, če je prosilec na umu zdrav aK ne; in če najde, da ni zdrav, naj njegovi rodbini dovoli primerno podporo.
Občini Vrhnika se dovoli za ondotno občinsko bolnišnico podpora 100 gl., prošnja krajnega šolskega sveta v Dolenjem Logatcu glede podpore za vzdrževanje šolske delarne se odstopi deželnemu odboru v rešitev, ker ne gre, da bi se deželni zbor pečal s takimi rečmi.	(Dalje sledi.)
Magjarski napuh.
Odkar so se Magjari naselili v Evropo, pa vse do polovice 16. veka so se zbirali na svoje glasovite zbore na rakoškem polji izpod današnje Budimpešte. Pod milim nebom so se razprav Ijala važna državna vprašanja in cel6 vladarje so si volili tukaj. Ali časi so se premenih. Ogrska je stopila v red civilizo-Tanih držav, pa se mora po tem tudi ravnati ter druge narode v vsem posnemati. Posebno pa se mora pokazati v svojem zunanjem sijaju in blišču, kar je Magjarom že tako prirojeno. Iu Ker se v ustavnih državah vse državno življenje predstavlja T državnih zborih, le-ti pa se v modernem svetu na morejo več obdržavati pod milim nebom, treba je za to tudi vehkih zbornic. In Magjari, zaslepljeni od svoje velečine, so sklenili postaviti si tdko zgradbo v vrednosti 15 milijonov goldinarjev. Že po tej ogromni svoti za eno samo zgradbo more si vsakdo misliti, kolika oholost je to, posebno, če se pomisli, v kako slabih financijelnih odnošajih stoji dandanes Ogrska in kako težko plačajo njeni prebivalci ogromne davke. Ko bi si bogata Angleška privoščila taKšno zbornico, ne bi se nikdo čudil, ali če to dela Ogrska, ki je v mnogem že na robu fi-nancijelne propasti, gotovo je to neoprostljiv greh naproti njenim podložnim.
Pa to še ni vse. Te dni je stala v ogrskih časopisih razglašena vest, da bode to novo parla-mentsko palačo okrasil s svojimi slikami glasoviti ogrski slikar Munkacsj, posebni ures pa bi morala dobiti še zbornična dvorana. Tukaj bode naslikal prvi ogrski slikar sliko, kako se prvotni prebivalci slovanske narodnosti klanjajo vodji in zmagovalcu Arpadu. Arpad bo stal na hribčku obdan od svojih spremljevalcev, pred njim pa bodo s pripogneno glavo in ponižnim obrazom pripoznali gospodstvo njegovo prvotni prebivalci Ogrske — Slaveni. Kaj ni to že največi napuh, ki si ga moremo misliti od Magjarov? Kdaj so Slaveni priznali gospodstvo magjarsko? Zgodovina o tem popolnoma molči, celo trdi ravno protivno. Takrat, ko so Magjari prihrumeli na Ogrsko, imamo na severu od Ogrske jdko državo Svatoplukovo, na jugu pa se je ravno zedi-njevala hrvatska država pod junaškim Tomislavom. Oba vladarja sta odbijala junaško napade divjih Magjarov ter sprejemala pod svoje okrilje ogrske Slavene, ki so rajše zapuščali Ogrsko, nego da se podado divjemu narodu. Pa kdo je še slišal v zgodovini, da se kulturni narodi — in taki so bili že takrat Slaveni — klanjajo nomadom? To ni bilo nikdar, pa tudi ne pod Arpadom. Slika, katero bode nablikal Munkacsj, tedaj ne bode odgovarjala historični resnici, nego laži. More li pa pravi umetnik biti oni, ki nam hoče nekaj v lažnjivej obliki predstavljati? Po estetičnih pravilih ne, in tako tudi Mun-kac'<y ne bi smel kaj takega naslikati.
Bodo li slike magjarskih osvojačev, če jih bo Munkacsj takšne naslikal, kakoršni so bili takrat, ko so prišli na Ogrsko, v?eč današnjim Ogrom, to je njihova stvar, saj more glasoviti slikar tudi nje v lažnjivi obliki naslikati. Ali drugo je vprašanje, kaj neki poreko na to sramotilno sliko Slovani, ki bodo dohajali v to dvorano na zborovanje ? Njihov
ljudem oznanuje v onem jeziku, katerega razumejo. Tako se je sodilo o tem v oni praktični dobi, ko še ni bila v toliki meri vzbujena narodna zavednost.
Sedaj se godi seveda drugače, ker vladajo na svetu drugačna načela. In teh se nam je oklepati.
Po mojih mislih je slavni mož ob kočevski Rinži po sedaj veljavnih načelih v tem oziru le hvale vreden; dandanes, ko se večinoma mestna inteligencija nič ne m4ni za cerkev, imate pred seboj imenitnega moža, ki vkljub svoji odhčni službi brska okrog in išče v potu svojega obraza nemških katolikov, ki revčki vsled slovenskega fanatizma niti božje besede ne čujejo v milem materinem jeziku! I — Povem Vam torej svoje prepričanje na vsa usta, da tak mož zasluži hvalo, da britko okuša resnico besedi: .Nemo propheta in patria," in ko bi jaz imel kaj govoriti v Rimu, precej bi mu oskrbel kak red za zasluge .pro ecclesia veterocatholica et pontifice usque ad Adriam". Z veseljem Vam tudi javljam, da so se v tem oziru našle zlate duše, ki mu hočejo v resnici oskrbeti celo cerkveni red Gregorijev. Čast plemenitim srcem !
Tedaj pa bo zopet slavnost tam doli ob pan-germnnski Rinži in kakor čujem se bodo posebno v proslavo teh slavnostij v kratki dobi osnovali listi .Bhitter aus Gottschee" iz katerih bomo vzlasti za-
jemali natančna poročila, kako da kažejo — fige in pomaranče v vojvodstvu kočevskem.
Eer pa že pišem toliko o cerkvi in o zaslugah za cerkev, naj s tem predmetom za danes tudi sklenem svoje pismo. — V neki cerkvi prav blizo velikega mesta imeli so nedavno prav čudnega mo-lilca. Najbrže da je bil v cerkev prinešen; iskreno opravljajoč svoj posel, čutil se je tako vzvišenega, da ga je nekako v ekstazi dvigalo proti cerkvenemu stropu; ko se je zopet pomiril in obsedel mej navadnimi ljudmi, tedaj je zagledal, kako da se ministrant nedostojno vede pri altarju; brez besedij zažene se vanj in mu naloži zasluženo lekcijo. Ker pa je bilo vsled te prepraktične gorečnosti vendar le preveč šuma v cerkvi, zato primejo drugi čudnega molilca in ko si ga ogledajo, spoznajo v njem — kljunača ali po domače .šnefa", ki se je najbrže potrudil v cerkev zato, da bi namestil one maše, katere zgreši vzlasti nedeljski lovci. In potem naj pa še svet pravi, da sovražnikov ljubiti ni mogoče.
Gut Schiauch! Gospod vrednik: kličem Vam z nadobudnim pivovarjem v Friedrichsruhe; gut heill z Vašim slavljencem ob Rinži, ter Vam želim, da tudi Vi prav kmalu vidite kljunača ne sicer v cerkvi pač pa na — mizi!	O.
narodni ponos ne bode mogel na noben način trpeti, da se more od davkov, ki jih tudi oni plačujejo, upotrebiti izdatna svota za to, da se sramoti v javni dvorani velik del prebivalstva ogrskega. 25% Slovanov od vsega ogrskega prebivalstva se ne sm^ na tak način prezirati, če se hoče sploh kedaj učvrstiti ogrska država. Ogrski Slovani in Hrvati, ki pošiljajo na ogrski sabor svoje poslance, ne bi smeh pokazati se v tej dvorani, dokler se ne bi odstranila taka sramotilna slika. Iz vsega pa se vidi, da je Ma gjare strast proti Slovanstvu popolnoma preslepila, io da jih hočejo tudi s pomočjo umetnosti, ča se more to zvati umetnost, zasramovati. Ali vse to jim ne bode nič pomagalo. Slovan gre na dan vkljub vsem zaprekam in težavam, za Magjare pa velja v tem slučaji ona latinska: Quem deus per-dere vult, eum dementat.	_a.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 7. novembra. ]Votraii}e dežele.
Ru8ki carjevič v Avstriji. Pred tremi leti, ko je še živel stari nemški cesar Viljem, vračal se je ruski carjevič iz Stuttgarta skozi Berolin, ne da bi bil obiskal nemškega cesarja. In čulo se je precej na to, da v kratkem vzbukne bojni ples mej Nemško in Rusko. Razmere nastale so napete in ruske vojne čete začele so se zbirati ua rusko-pruski meji. Ko bi bil tedaj obiskal carjevič vladarja v Berolinu, bi ti bojni strahovi gotovo ne bili zavladali. Obiski vladarjev imajo poleg vsakdanjega vsikdar tudi političen mednaroden pomen. Ze nekaj let se kaže neka mržnja med našo državo in med mogočnim vzhodnim sosedom, največ zaradi Balkana. Avstrijski Slovani, sluteč v tem nevarnost za državo, neradi so gledali to nasprotje med državama, ki sta od davnih časov živeh v najlepšem prijateljstvu; v novejšem času ni bilo tudi od ruske strani nobenega vzroka, da se prekršijo veljavne prijateljske razmere. Jedini, ki je v nas nesmiselno po listih pahi duhove v sovraštvu do Rusov, bil je Magjar in ona neznatna nemška manjšina, katere je strah, ako le sliši besedo pansiavizem; Magjar ni mogel pozabiti let 1848 in 1849, nemška stranka pa je upala, da iz teh razmer kuje zd-se glavnico proti avstrijskim Slovanom. V teh razmerah je vzlasti avstrijskim Slovanom radostna novica, da je ruski carjevič na potu iz Gačine obiskal tudi našega cesarja na Dunaji. Vladno časopisje dunajsko pozdravlja prihod ruskega carjeviča kot znamenje prijateljstva med vladarskima rodbinama. Čudno se nam zdi, da so celo nemško-nacijonalni listi nehali s svojimi zabavljicami na Ru.sko. Kaj neki poreko k temu ogrski listi? — Iz teh vzrokov se avstrijski Slovani radujemo prihoda ruskega carjeviča, ker upamo, da pripomore odstraniti one predsodke, bodisi na avstrijski, bodisi na ruski strani, ki za-branjujejo nadaljevati prijateljske razmere na korist obema mogočnima državama.
Shod avstrijskih tkalcev v Brnu. Omenili smo že na kratko tega shoda in naznanili točke, ki
so se razpravl jale na shodu; ker se nam shodi delavski zde zelo važni, podamo danes čitateljem resolucije, sklenene na tem shodu. Glede na položaj delavcev-tkalcev so sprejeli sklep: Mi izjavljamo, da naj se odpravi plačilo od kosa in naj se uvede plača od dneva. Poleg tega se bomo trudili, da
se pri našem delu povsod določi najnižja plača, in da manj Kakor toliko ne sme dobiti noben de-lavec-tkalec. Najugodnejšo sredstvo, da se nam vredi plača, bode povsod dobro organizovana in pripravljena .stavka" (strajk). Treba pa se je na stavko pripraviti, zakaj nikoli ne smemo pozabiti groznih nevarnosti in nesreč, ki izvirajo iz nepripravljene stavke. — Glede na delavsko organizacija: Namen organizaciji mora biti združenje vsega delavstva v jednoto, ki naj bi se razširila po vsej Avstriji. Prebujati moramo stanovsko zavest med delavci-tkalci; skrbeti nam je za omiko in izobraževanje delavcev; gledati na to, da se delavcem namenjeni državni zakoni tudi v resuici izvršujejo. Vzlasti bomo morali delovati na to, da se nam prikrajša število delavnih ur na dan.
Poljaki v Brnmilijo. Ne samo iz ruske Poljske, od koder se Poljaki v tolikem številu selijo v Brazilijo, da si vlada ne more več pomagati, tudi kmetov v Galiciji poprijela se je želja po tujem svetu. .Kurjer Lwowski" namreč omenja, da so se tudi iz Galicije začeli seliti vzlasti kmetje v Ameriko. ter pravi, naj deželni zbor ukrene potrebne korake, da se zabrani to izseljevanje.
TnanJ« dršar«.
Italija. Markiz Rugini je poslal listu .Opi-nione" povodom prihodnjih splošnjih volitev politiško pismo, v katerem navaja svojo in svojih prijateljev zadovoljnost s sedanjo notranjo in vnanjo italijansko politiko. Pač potrebuje Itaiija dolgega notranjega in vnanjega miru. Vnanji mir je zagotovljen v tro-državni zvezi. Brez miru pa Italija ne more izboljšati svojih gospodarstvenih
razmer. — Iz Milana se poroča 5. t. m., da pujde Crispi naproti nemškemu
državnemu kancelarju. Ko se bode Caprivi vračal v Nemčijo, pozdravil ga bode v Kufsteinu avstrijski minister vnanjih zadev, Kalnokj, ter ga spremil do Bosenbeima.
Bolgarija. Sobranje namerava poslati bolgarskemu princu adreso z ozirom na njegov zadnji prestolni govor. Adresa se glasi mej drugim: Zastopniki bolgarskega naroda so prepričani, da si sultan prizadeva ohraniti balkanski mir, ter upajo, da bode vzvišeni vrhovni vladar storil pri evropskih državah potrebne korake za rešitev bolgarskega vprašanja.
Švica. Zvezni svet je pozval tesinske odposlance k spravni konferenci, katera se bo zopet dne 13. novembra vršila.
Orecija. Nova grška vlada je tako-le sestavljena: Deljannis, je predsednik, minister notranjih zadev in vojne; Deligiorgis, minister vnanjih zadev; Kumunduros mornariški, Karapanos finančni, Geroko-stopulos naučni, Zaimis pravosodni minister. Dn^ 5. t. m. so ministri prisegli in takoj nastopili svojo
službo.
Belgija. Župan bruseljski je odobril načrt, osnovati prihodnjo nedeljo izjavo za splošno volilno pravico. Praša pa se, ali je ta državica zrela za splošno volilno pravico, ali ne. Liberalci jo hočejo seveda kar prisiliti k temu, a pomnili naj bi, da sila ni nikjer mila.
Luksenburg. Dne 4. t. m. je prebral v zbornici državni minister pismo, poslano kraljici in njen odgovor na to pismo, v katerem kraljica izrečno naznanja, da sprejme regentstvo, in sicer, kakor pišejo listi, 18. novembra.	_
Iz\drni dopisi.
Iz ribniške doline, 4. novembra. Dobili smo ga! Kaj mislite, gospod vrednik, — koga? Poslušajte! Snega se nam je pretekli teden toliko naletelo, da so ga po nekaterih krajih naše doline kar po čevljih — pardon — po metru merili. Ves promet je zastal! Ljubljanska pošta je v Retijah, rakovska tam nekje za našim zloglasnim Boncarjem v snegu obtičala, telegrafična žica se je raztrgala, tako da smo bili par dni popolnoma ločeni od sveta in zakidani v snežno-belo od^jo. In če bi bilo to še dalje trajalo, .4avim, da bi bili iz Ljubljane doli radi prišli nas odkidavat — sicer bi bili brez stihe robe, in stari žalestni časi — ko še ni bilo ljudi, da bi žlice delali, bi se bili zopet ponovili. Od ust bi Vam bilo Ljubljančanom .kapalu", kar bi bilo gotovo prav hfldu".
Sedaj pa je nastopila odjuga in vsled nje se je bela snežena odeja v zamazano brojdo premenila.
—	Prišli smo z dežja pod kap. — Poprej se je naša pošta v sneg — sedaj pa se v lužo preobrača
—	in to se godi, naj Vam, gospod vrednik, prav na tihem pov^m — v prelepi ribniški metropoli. — Da, rečem Vam, naš trg se je kar čez noč premenil v veliko blatno jezero. Od jedne do druge strani trga narejeni so mostovi za silo, kjer jih pa ni bilo mogoče napraviti, tam neki »purgarji" v velikih „rajtah" veslajo po umazani snežnici. — Vendar pa naj koj pov^m, da se kdo ne bode skliceval na 19. §, da teh »rajt" sam nisem videl, in menim, da tudi naš gospod župan ne, ker sva oba samotarca, in ne greva iz zapečka drugače, kakor kadar je najhujša sila. Nama je tedaj vse jedno, ali je Ribnica v prahu ali v povodnji.
Pa še nekaj novega Vam imam danes povedati! Naš gospod, ali recimo naša glava šel je v tem grdem vremenu oa daljno potovanje. Naši Ribničanje stikajo glave skupaj in ugibljejo, kaj je imenitnega gospoda ravno sedaj pognalo po svetu. — Nekateri, kateri znajo več kakor do pet šteti, in kateri znajo prav dobro ljubljanske časopise brati, pravijo, da se je gospod daleč doli v laško deželo podal, kjer se hoče priporočiti za kaki cerkveni red.
Takrat pa, ko se bo to zvršilo, bom tudi jaz svoj zapeček zapustil in se podal doli v kočevsko baziliko ter Vam zvesto poročal o nenavadni slavnosti. Dotlej pa zdravstvujte!
Iz trebanjske okolice, 5. novembra. Letos je ustanovljena v Trebnjem četverorazredna šola. Došel je torej še tretji učitelj; a učiteljica, tam nekod iz Krasa, ki seje bila oglasila za četrto razpisano službo, se je skesala in odpovedala. Nič škode za to. Vsaj število učiteljskega osobstva ni merodajno za izvrstnost šole. Svoje dni smo imeli le enega samega učenika; pa naučili smo se v dveh letih več nego otroci sedaj v šestih. Istina je, da sedaj v tretjem razredu vefina otrok še brati ne zna. In to je menda splošnja pritožba o novih šolah. Ne rečem, da ravno tukaj, ampak tudi v premnogih drugih krajih. Pa vs!ij se je nekje na Dolenjskem zabičevalo učiteljem : .0 e o f r o c i k a j znajo — .t I i n i č ,
tovas nič ne briga; le to edino naj vam bo mar, da bodo šolski zapisniki v redu. To je glavna reč, kise strogo tirj a od vas."
Podružniška cerkev sv. Marjete pri Ponikvah se je te dni podrla. Vzrok temu je ne toliko teža snegd, ampak »mojster-skaza", ki je bil pred dvajsetimi leti postavil novo »ostrešje", seveda ceno, pa za nič, slabše vezan, nego na kaki baraki; tako, da res čudo, da se ni že podrlo poprej. A sedaj ni padlo samo njegovo mojstersko delo, padel je tudi obok, zasul mnogo cerkvene oprave; razrušilo seje staro zidovje, da bo moralo biti vse novo. Tako je tam, kjer ima polovica fare svoje pokopališče. Sedaj namesto cerkve — žalostna razvalina. Prevelika skopost pri malih soldih se večjidel rada povračuje z velicimi troški.
Ljudsko popisovanje se približuje, a kako bomo popisovali? — Tukajšnjih ljudij je mnogo odšlo v Ameriko, ki pridejo danes ali jutri zopet nazaj. Naši duhovniki sploh menijo, da taki le začasno v Ameriki ali drugod bivajoči so in ostanejo še zmeraj tukajšnji farani. Ravno to je bil pri zadnji štetvi pred 9 leti vzrok, da se ni prav ujemalo število duš v duhovniškem šematizmu s popisovanjskim šte-viljenjem. Prav živo se spominjam, da popisovalni od glavarstva poslani komisar ni hotel tako imenovanih »Hrvatarjev" (ki so šli čez zimo na Hrvatsko v šumo les obtesavati) tukaj popisovati z izgovorom, »da bodo oni tamkej popisani", a tam jih ni nihče popisoval. Pomladi so prišli domov nešteti, ne j tukaj, ne tam. Prav jako potrebno bi tedaj bilo, naj bi više gosposke določile enako za ; povsod: Kam spada ta ali oni začasno odsotni našinec? Kje naj se všteva? K od vpiše? Priprosta pamet bi sodila, da taki, ki imajo tukaj domovje, otroke itd. Le začasno odsotni, so še popolnoma naši farani in občani.	r.
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je danes ob dveh popoldne dovršil dnevni red iu sejo. Pred sklepom izročil je baron Apfaltrern interpelacijo, v kateri omenja, da gre pri Trzina kamniška železnica tikoma državne ceste, kar je za plašenje živine jako nevarno, ter vpraša, ali hoče vlada ^^krbeti, da se ta nevarnost kolikor mogoče odvrne? Podpisali so to interpelacijo z vel kimi posestniki tudi narodni poslanci.
(Rnski carjevič v Ljnbljani) Danes ob 7 uri in 45 minut se je pripeljal s posebnim dvornim vlakom ruski carjevič v Ljubljano, kjer je vlak obstal pet minut. Carjevič je ostal v vozu; ljudem vhod v notranje prostore kolodvora pri tej priliki ni bil dovoljen.
(Glavni dobitek srečk dnnajske razstave) je dobil neki gost v Toplicah na Češkem; poprej so govorili, da ga je zadel deček-pomočnik v neki dunajski kavarni; a pokazalo se je, da je bila to le prazna šala.
(Nesreča.) Dne 25. oktobra je peljal posestnik Jakob Camer v Trbovljah voz oglja posestniku J. Kitarju k sv. Katarini. Gredočemu domov se spla-šijo konji; voznik pade z voza in se tako potolče, da je še isti dan umrl.
(Knjige družbe sv. Mohorja) smo že dobili v Ljubljano. Ker so poverjeniki razdeljeni po mestnih farah ljubljanskih, zato naj vsakdo gre iskat knjige tje, kjer se je vpisal v družbo. — Želeti je, da udje ob enem vplačajo tudi 1 gld udnine za prihodnje leto, s tem prihranijo sebi dvojno pot, poverjeniku pa dvojno delo. — Knjige, katere udje dobijo za to leto, smo že imenoma našteli. Za prihodnje leto je namenila družba svojim udom naslednje lepe knjige: 1. »Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega ženina sv. Jožefa." Spisal | Jan. Volčič. To bo zaduji zvezek tega dela. — 2. »Molitvene bukve za bolnike in umirajoče." Spisal Jakob Peregriu Pavlič, knezoškof Krški. Ta knjiga se more naročiti tudi trdo vezana in sicer po 50 kr. v usnji z zlato obrezo, po 30 kr. pa eela v platno vezana. 3. »Občna zgodovina za slovensko ljudstvo." Spisal Josip Stare; to je zadnji snopič cele zgodovine. — 4. »Fizika ali nauk o pri rod i." Spisal Henrik Schreiner. IL knjiga: Kemija. — 5. »Slovenske večernice za pouk in kratek čas." — 6. »Koledar družbe sv. Mohora za I. 1 89 2." — Dohodkov je imela družba 49.946 gld. 48 kr.; troškov
pa 49.777 gld. 14 kr.; v gotovini torej' ostane 169 gld. 34 kr. Draštvena matica znaša: gotovina 19.649 gld. in v papirjih 200 gld., ki je na obresti zavarovana v družbini hiši in tiskarni. — Udov šteje družba letos 48.084. Mali narodič slovenski sm4 pač vesel biti Mohorjeve družbe, ki priča, da narod, ki samo v tej družbi toliko daruje na leto za svojo omiko, zasluži, da mn ne kratijo omike v domači besedi oni, ki so dolžni varovati njegove pravice in koristi.
(Najdeno trnplo.) Dn^ 2. t. m. našli so, kakor se poroča iz Bele cerkve, 76 let starega Mihaela Pavliča kakih trideset korakov od hišice mrtvega v snegu.
(Požar.) V Lokvici na Belokranjskem je pogorel 4. t. m. posestniku Rus-u hlev in poslopje sa klajo s pridelki. Škode ima pogorelec nad 1000 goldinarjev.
(Občinska volitev v Stranjah.) Za župana je izvoljen posestnik Florijan Preglet iz Lanišč, svetovalca sta: Jos. Brnot iz Zagorice in Jos. Krivec iz Stolnika.
(Akad. drnštvo „Triglav" v Gradci) izvolilo si je za zimski tečaj t. 1. naslednji odbor: Predsednik: g. cand. iur. Hugon Kartin. Podpredsednik: g. cand. med. Ivan Jenko. Tajnik : g. stud. iur. Fran Krančič Knjižničar: g. stud. med. Fran Krušič. Blagajnik: g. cand. iur. Jožef Žmavec. Gospodar: g. cand. med. Jaroslav Žitek. Odbornik-namestnik: g. stud. iur. Fran Mohorič.
(Jelen — nenavaden gost.) Iz Selc se nam poroča z dne 5. novembra: Nenavadna prikazen v naših krajih je jelen. Ko je pretečeni teden sneg meter na debelo zapadel naše gorovje, so drvarji in ogljarji na Jelovici zapazili razun srnjih sledov velike stopinje, ki pa niso bile podobne nobeni pri nas bivajočih živali. Glas, da se jelen krog nas klati, se je čul, a nihče ni maral prav verjeti, ker je že nekako 53 let minulo, odkar je bil zadnji ubit. Lovci seveda so bili precej na nogah in več dnij bredli za roginom po globokem snegu na Jelovici, ki se jim je pa znal vedno skrbno umikati. V torek popoldne še-le se nekaterim lovcem posrečilo jelena zajeti nad Ledino pod Ratitovcem in ga podreti. Bil je trileten samec, tehtal je blizo 100 Ug., rogova merita po 48 cm. Zanimivo bi bilo zvedeti, od kod je ta redka divjačina k nam zašla. Kolikor je meni znano, na Kranjskem ni jelenov nikjer, pač pa se nahajajo v nekaterih lovih ua Koroškem. Najbrže so ga psi prignali od tam, na Jelovici mu je svet ugajal in ostal bi bil morda tukaj, da ga ni podrla nemila svinčenka.
(Iz Škofje Loke) se nam poroča: Mestna župnija Škofja Loka imela je letos prvikrat, kar obstoji, sv. misijon, ki ga je omogočil sedanji gosp. mestni župnik prvo leto svojega župnikovanja. Bil je od dne 26. oktobra do vštetega 4. novembra. Vodili so ga čč. 00. iz »Jezusove družbe" : Doljak, Kos in Tomazetič. Vkljub jako neugodnemu vremenu bila je vendar vdeležba obilna. Obhajanih bilo je do 4000. Dal Bog svoj blagoslov!
(Iz radovljiškega okraja): Učiteljstvo tega okraja sešlo se je dne 18. septembra t. 1. v Radovljici in osnovalo je isti dan »Učiteljsko društvo radovljiškega okraja". Dntš 23. oktobra skleuil pa je odbor tega društva v svoji seji prirediti koncert v korist šolstvu tega okraja. Cisti dohodek tega in drugih koncertov po,slal se bode »Narodni šoli" in postale bodo .sčasom vse šole okraja »ustanovnik" tega za revno šolsko mladino jako koristnega društva. — Evo vspored k I. koncertu: Vabilo k I. koncertu učiteljskega društva radovljiškega okraja dne 19. novembra 1890 povodom imendana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v korist šolstvu tega okraja v šolskem poslopji radovljiškem. Vspored: 1. Nagovor predsednika (gosp. M. Kovšca). 2. A. Foerster: »Pobratimija", zbor. 3. Slavnostni govor (g. H. Podkrajšek). 4. A. Nedved: »Domovina",, zbor. 5. F. Vilhar: »Prvi cjelov", bariton-solo (g Pianecki) s spremljevanjem (g. Ig. Rozman). 6. J. Aljaž: »Občutki", zbor z bariton-solom. 7. Vašak : »Kde deva mil", čveterospev. 8. A. Hajdrih: »Slava Slovencem", zbor. 9. Cesarska himna", zbor unisono s spremljevanjem. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: I. prostor 1 gld., II. prostor 80 kr., IIL prostor 50 kr. — Društveni člani plačajo polovico. Preplačila se [hvaležno vsprejemajo. — Po koncertu zabava v gostilni g. M. Klinarja. Odbor. — Ker se priredi ta koncert v korist revne naše šolske mladine, nadejati se je prav obilne vdeležbe^
—11,
(OdgOTur.) Ne le za gg. župnike, ampak tadi za gg. duhovne pomočnike dobite v .Eatol. Tisicarui" obrazce za oni .Einbekenntniss", kojega je T dosego prispeviia iz verskega taiiiada vsled postave dne 19. aprila 1885 poddjati c. kr. deželni vladi. Deset pdl stane 25 kr.
(V posojilnico v Vitanji) ki je julija t. 1. pričela svoje delovanje, so stranke do sedaj vložile 6955 gld. 45 kr., izposodilo pa se je 27 strankam 5745 goldinarjev,
(Veliko-nemci v Šoštanji) lov^ slovenske kmete za enorazredno .šulferajnsko" šolo. Kmetje pa 80 že tolilio pametni, da bodo rajši v sedanjo že obstoječo večrazredno šolo pošiljali svoje otroke.
(Vojašnica v Celji.) Mestni zastop,v Celji je sklenil, da pozida novo vojašnico za deželno brambo. Sicer ima že mesto tako vojašnico, a le za peščico brambovcev.
(Posnemanja vredno.) Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali župljani sv. Križa nad Mariborom 5 gld., in več kmetov je obljubilo, da ji pošljejo moke in krompirja. — Iz Brežic je poslal g. Ant. Spindler v ta namen 22 gld. 50 kr.
(Katoliški Amerikanci o verski šoli.) V Pitts-burgu v Ameriki se je vršil od 19. do 25. sept. t. I. katolišk shod, kjer so gled^ ua šolo sklenili naslednje resolucije: 1. Mi katoliki in državljani te slavne republike izjavljamo, da hočemo braniti svoje nam po božjem, naravnem in državnem pravu zagotovljeno prostost za vzgojo svojih otrok. 2. Slovesno oporekamo, da se državna oblast v nekaterih združenih državah krivično vmešava v to zadevo. 3. Zahvalimo iskreno svoje škofe, ko so oporekali takim krivičnim zakonom in se pridružimo popolno in brez pridržka tej oporeki. 4. Starišem priznamo naravno pravico, da po svoji vesti vzgajajo otroke in to pravico si prilastujemo tudi katoliški stariši in izjavljamo, da nečemo svojih otrok pošiljati v brezverske šole; kajti naloga šoli je, ne le vzgajati dobrih državljanov, marveč tudi dobre kristijane. 5. Brezverska šola bi pa nam ne zadostovala tudi tedaj, ko bi se poleg šolskih ur izjemoma posebej podučeval krščanski nauk; kajti verski duh mora prešinjati splošni šolski poduk, ako hočemo, da šola doseže svojo prej omenjeno nalogo.
(Pijanec utonil.) Iz Skofjo Loke se poroča, da so dobih v nedeljo v Seri mrtvo truplo delavca Fr. Koširja. Ker je Košir pogosto popival, menijo, da je v pijanosti padel v vodo in utonil.
(Ljudske šole na Štajarskem.) Iz poročila deželnega odbora štajarskega je razvideti. da je bilo ondi koncem .solskega leta 1888/89 l)udskih in meščanskih šol 865. Učni jezik je bil na 548 šolah nemški, na 176 slovenski in na 68 nemški in slovenski. Od teh šol so dečki in deklice skupno obiskovali 717, druge so bile ločene po spolu. — Šoli pristojnih dečkov je bilo v šolskem letu 1888/89 90.284 in 90.857 deklic, skupno 181.141 otrok. — Stariši, ki niso pošiljali svojih otrok v šolo, so bili kaznovani skupno za 12.570 gld. denarne kazni, z zaporom pa 1206krat. — Učiteljev na teh šolah je bilo 1882; katebetov je podučevalo 879. Troški za šolske potrebe rastejo grozno od leta do leta, in skrb deželnih zastopov bode, da se v tem oziru raz-bremene težko obdačena ramena davkoplačevalcev.
(Hrvatska šola v Pazinn), na novo osnovana dvorazrednica šteje 116 učencev in učenk; stara štirirazredua italijanska šola hro|i' samo 119 otrok.
—	Pri sv. Katarini blizu Pičana zidali bodo po j sklepu komisije iu občinarjev novo hrvatsko šolo. i
—	V Grdem selu se je otvorila za letos šola za j silo in poduk je prevzel ondotni župnik-upravitelj i g. St. Kropek.
(Drnštvo sv. .Jerouima v Zagrebu.) Mnogoletni ' pred.sednik sv. Jerouimskega društva g. kanonik Fr. ' Budicki se je odrekel predsedništvu in g J Pa- ' žur blagajništvu. Dne 23. oktobra je bil za predsednika izvoljen dr. Feliks Suk in dr. J. Do č k al ' za blagajnika. Kardinal Mihalovič je potrdil obojno ' izvolitev kot pokrovitelj društva.	j
(Staro mesto odkrito ) Po cerkvenih aktih akvi-lej^ke pokrajine je stalo v VL in VII. stoletju v Istri blizo Rovinja mesto po imenu Cisa, ki je naenkrat izginilo. Pred nekaterimi leti so pa opazili, da blizo Rovinja štrle zidovi iz vode. Ko so natančneje preiskovali pod vodo, naMi so mesto, ki je nekdaj tukaj stalo a vsled kake posebne katastrofe se pogreznilo pod vodo.
(Nobene nevarnosti ve6.) Sedaj je oblastvo vse odstranilo od „čudovitega drevesa" v Mali Nedelji,
kar se more zmatrati ta corpora delicti: križer, rožnih vencev, podob, cvetlic, šopkov, ki so krasili podobo Matere Božje, ni več. Io one mladeniče, ki 80 grozili z noži žendarmom, deli so pod ključ. Liberalni časniki pa hočejo s tem dogodkom kolikor mogoče črniti verno ljudstvo. Tako piše .Tagespost" mej drugim: ,.To je bila dušna bolezen, kateri je bilo treba ravno z orožjem nasproti stopiti, da se ni uaprej širila." No, to bi bilo res čudno, ko bi hotelo kako oblastvo katoliške naše države zabraniti z orožjem v roki vero na mogoče nadzemske prikazni. Ne, tsko daleč pa še nismo, oblastvo je hotelo zabraniti le vnanje nerednosti ali morebiti nameravano sleparijo, toda .duševne kužne bolezni" ni nameravala odpraviti. Tukaj se zopet vidi, kam bi prišli, ko bi morali ravnati, kakor uče preroki
modernega liberalizma. Kmalu bi izgubili pravico j v , .. , , ,	- .- ,. /i . r
do vere sploh. K sreči pa je sedaj v Mali Nedelji ,	^^	f ^^
zopet vse mirno. Ena sama beseda prevzvišenega knezo-škofa je takoj pomirila ljudstvo. Torej je naposled vender le mogoče zatreti .dušno to kužno
Gradec, 6. novembra. Danes se je pokazal razkol med Slovenci in konservativci, kakor ga je vže napovedoval „Grazer Volksblatt," ker je bil pri volitvi v deželni odbor iz kmečkih občin spet izvoljen opat Karlon in na novo dekan Proboscht (namestnik) namesto Slovenca Jermana. Slovenci so oddajali prazne listke.
Milan, 6. novembra. Ministerski predsednik Crispi je došel danes ter bil od kralja sprejet v avdijenci. Ministerski predsednik bo pozdravil generala Caprivija na kolodvoru. Državni nemški kancelar pride jutri zjutraj ob šestih v Milan. General Caprivi bo kralju Humbertu izročil pismo cesarja Viljema IL Milan, 7. novembra. Caprivi je zjutraj
bolezen" brez orožja v roki.
Tele^^rami.
Dunaj, 6. novembra. „Militar-Verordnungs-blatt" objavlja od cesarja potrjene nove or- j ganične določbe za topničarski štab, za poljsko ; in trdnjavsko topničarstvo z določbo, da bode | šest novih trdnjavskih polkov razven številke i imelo tudi imena lastnikov.	j
Dunaj, 6. novembra. Kmalu po carjevi- j čevem dohodu v cesareki dvor sta izročila j nemški poslanik princ Keuški in avstrijski poslanik v Peterburgu, grof Wolkenstein, ' svoje vizitnice za carjeviča. Ob treh se je peljal carjevič pred palačo nadvojvode Ka- ' rola Ljudevita, kjer je ostal pol ure. Za tem i je obiskal nadvojvode Franca Ferdinanda | ' d' Este, Viljema in Eainerja. Počastil je s j ' svojim obiskom za četrt ure poslanika kneza ' Lobanova. Predno se je vrnil na dvor obiskal ' je carjevič grob pokojnega Rudolfa v kapu- i I cinski cerkvi ter položil na rakev dragocen ' I venec. Povsod je carjeviča pričakovala obila ' I množica. Pri dvornem obedu so bili navzoči i I cesar, carjevič, na Duuaji bivajoči nadvoj-vode, knez Lobanov z ruskim poslaništvom j itd. vsega skupe 58 oseb. Ko je šel carje-I vič v Schonbrun, prišel mu je sam cesar I nasproti. Pri obedu je sedel cesar na sredi, i na njegovi desnici carjevič, na levici pa nad-: vojvodinja Marija .Jožefa. Po obedu .se je ' vrnil carjevič v dvorno poslopje, od koder I ga je popeljal cesar v operno gledišče. Po ' deseti uri sta se odpeljala cesar in carjevič ; na južni kolodvor, kjer so bili tudi knez ' Lobanov in osobje ruskega poslaništva. Cesar se je presrčno poslovil od carjeviča, kateri ; se je odpeljal v Trst.
i Dunaj, 7. novembra. Velikega Dunaja ' odbor je obravnaval včeraj 1. član vladnega I predloga z ozirom na obseg Velikega Dunaja.
Schoffel je predlagal, da se preide na dnevni ' red, kar je bilo odklonjeno z vsemi glasovi proti Schoffelu. Član 1. je sprejet.
Madrid, 7. novembra. Poročilo, da je kraljica nevarno zbolela, je neosnovano. Bilo jej je le slabo, ker se je bila prehladila. Danes je že vstala iz postelje.
Peterburg, 7. novembra. Časniki omenjajo sijajnega sprejema, s katerim so carjeviča na Dunaji počastili, prijateljskih razmer obeh vladarskih hiš, povoljnosti ruskega naroda, da se je skazalo carjeviču v Avstriji, posebno pa na Dunaji in ugodnega vpliva na sosednih narodov.
toliko naklonjenosti utrjenje miru obeh
fTmrll mo:
3.	novembra. Frančiška Zaje, mesarjeva hči, 1 dan. Poljanski trg .5, slabost. — Frančiška Lovšin, delavka, 19 let, Starinarska steza 1, jetika. - Ema Paleta, odgojiteljica, 30 let. Soteska 10, vsled raka.
4.	oktobra. Amalija Brieelj, ključarjeva žena, 20 let, sv. Petra cesta 53, jetika. — .Marija Peršič, gostija, 72 let, Florijanske uliee 38, marasmus.
V bolnišnici: 2. novembra. Terezija Hrovat, gostija, 66 let, pleuritičn
edem.
VremeiiMko »porodilo.
Cas
opazovanja
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
Stanje
zrikomeni
T mm
-TW 7306 7318
toplomere po
Veter
"30 50 4-8
brezv fl. svzh. brezv.
Vreme
megla oblačno
o« 6
6-50 dež
Srednja temperatura 4 3°, za l e" pod normalom.
]>una|Hka borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. novembra.
Papirna renta .i^t, po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 85 kr.
Srebrna
100 , „16*
88
0% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	107
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr -ožerske banke......982
Kreditne akoij« ..........304
London.............115
Srebro ... . . . .	—
Francoski napoleond.	......9
Cesarski cekini...........5
Nemške marSe ..................56
85 45 40
50 20
13 47 .'iS
Za pogorelce v Ambrasu
darovali so
po J. V., župniku v Žireh, žirovski farani . 5 gld. 60 kr.
„THE GRESHAM"
l^movaJso Uo za Mm 7 Uiiu.
Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko:
Diai, Mastess l, Piišta,FraiB-Jos(ifBliiiz
v hiši društva.	št 5 in 6, v hiši društva.
I Društvena aktiva dne 30. junija 1889 ..........frank.	106,578.528 96
, Letni dohodki premij in obresti..........................„	19,328.518 86
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
i dobi društvenega obstanka (1848) .........	„	219,930.701-87
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	49,069.600-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................^ 1.610,827.280 —
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor ttidi obrazce za predloge daje brezplačno
jclaviii Ka^top v Ljiil>ljaiii
(12-11)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, St. 3.