r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 OE aei List slovenskih , delavcev v Ameriki. fSJES 1 PJ The largest Slovenian Daily in* I the United States. " j;i Issued every day except Sundays ti and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered ae Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 53. — ŠTEV. 53. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 5, 1925. — ČETRTEK, 5. MARCA 1825. VOLUME XXXHI. — LETNIK XXXIJT ODKRITJA FOCHOVEGA KOMITEJA Fochev komitej je prišel do "prepričanja", da je Nemčija pripravljena na vojno. — Zavezniško zastopstvo pravi, da kaže poročilo medzavezni-ške vojaške kontrolne komisije v Nemčiji, da vežba Nemčija veliko armado. — Pisano poročilo je bilo poslano svetu poslanikov. raz-' PARIZ, Francija, marca. — Maršal Foch in njegovi tovariši v zavezniškem vojnem komiteju so mnenja, da kaže poročilo vojaške kontrolne komisije v Nemčiji, da vztrajajo Nemci trdno pri svojem sklepu, da vzdrže štab armadnih častnikov za armado kot je obstajala pred letom 1914. Komitej je tudi prepričan, da vzgaja Nemčija v to svrho ne le častnikov in podčastnikov, temveč da uri pod različnimi kamuflažami zadostno število mladih ljudi, da se mobilizira močno armado, če bi bilo potrebno. Komitej pravi v poročilu, o katerem je mišljal danes svet poslanikov, da je to večje važnosti kot pa razkritje neavtoriziranega vojnega materij ala, čeprav se tudi poudarja, da dokazuje obstoj nepostavno izdelanih pušk, strojnih pušk in delov topov resnost tozadevnega položaja. Med podrobnostmi poročila kontrolne komisije, na katero se sklicujejo vojaški izvedenci, spada tudi razktrije tajnih delavnic v jeklarskih napravah. Te delavnice so ločene od ostalih naprav z zidom, in tam so nagromadeni uzorci topov, katere se lahko v- najkrajšem času vlije vyprave topove. Številna taka razkritja so bila posledica tajnih informacij nemških pacifistov. V deželi je več novih pušk kot bi jih bilo treba za oborožen je vse nemške armade na temelju versaillske mirovne pogodbe. Informacije, katere so dali delavci, zaposleni v kemičnih tvornicah, so dovedle do razkritja pozitivnih dokazov, da so ostale povsem nedotaknjene priprave za izdelovanje dušljivega plina. To poročilo potrjuje vesti, katere so dobivali zavezniki že dalj časa, da so namreč Nemci na tajnem zgradili nove tvornice, katere bi se lahko preko noči posvetilo produkciji velikih množin vojnega plina. Ta razkritja, — po mnenju vojaških izvedencev, — so še bolj važna vspričo dokazov glede obstoja vojaške štabne šole in vežbanja mladih nemških mož za tako veliko armado kot jo je imela Nemčija v pričetku svetovne vojne. V diplomatiČnih krogih so mnenja, da bo svet poslanikov površno pregledal obe poročili in da bodo nato zavezniške vlade razpravljale o primernosti sklicanja zavezniške konference, ki naj bi se ko-čno pečala s to zadevo. Konferenca najbrž ne bo sklicana preje kot po zakl j učenju belgijskih volitev ter se bo vršila v Bruselju. BERLIN, Nemčija, 3. marca. — Prišla je indi-rektnim potom vest, da je pristal francoski ministrski predsednik Herriot v to, da predloži takoj Berlinu poročilo maršala Focha glede izvidov, vsebovanih v poročilu medzavezniške vojaške kontrolne komisije v Berlinu in da povabi nemško vlado, naj sodeluje pri nameravani konferenci, ki naj bi sestavila varnostni dogovor za celo Evropo. Čeprav ni dospelo danes nobeno oficijelno potrdilo, je vendar zunanji urad namignil, da kažejo njegove informcaije, da se je Herriot o tej zadevi posvetoval z nemškim poslanikom v Parizu. Nemški kancelar -Luther je olajšal Francozom pot k kompromisu s tem, da je dal generalu von Seecktu navodila, naj očisti Reichswehr tako, da ne bo mogel najti nikdo vzroka za pritožbe. Nadalje bodo Nemci odpravili tajne rekrutacij-ske urade za prostovoljce, ki služijo po tri mesece, ter odpravili takozvani "črni" Reichswehr. Oficijelno ne priznavajo obstoja te organizacije, ker krši določbe versaillske mirovne pogodbe, in vsled tega je tudi treba na tajnem odpraviti organizacijo. Luther je prav posebno poudarjal, da je treba zadržati nemške reakcijonarne častnike, kajti nikaka tajnost ni, da je večina ogorčenja medzavezniških častnikov posledica tekmovanja bedastih reakcijo- Kralj Edvard VIL je sovražil Viljema. Razkritja glede odnoša-jev med angleškim kraljem Edvardom VIL ter nemškim kajzerjem. — Angleški kralj je sovražil nemško vzgojo in nemškega duha svojega sorodnika. LONDOX. Anglija, 3. marca. — Z veliko napetostjo pričakujejo tukaj oficijelno biografijo kralja Edvarda VIT.. 'katero sestavlja Sir Sidney Lee. Ta življenjepis bo Izšel danes ter najbrž pojasnil. kako napiti so bili od noša j i kralja z materjo 'ter njegovim nečakom. nemškim kajzerjem. Knjiga bo kazala, da je Edvard globoko črtil 44piisto in nadležno nemčko disciplino", kateri sta ga izpostavila njegova mati, Viktorija in njen mož. Tekom cele svoje mladosti si je Edvard zaman prizadeval o prosit i se nadzorstva matere. Sir Sidney opisuje, kako so mu zabran'-li celo občevanje z dečki istih let in da je bil ipod stalnim nadzorstvom dolgočasnih profesorjev celo v prostem času. Ko se je zaročil z Aleksandro je smatrala njegova maiti ■za potrebno, da se ne srečata dosti z zaročenko. Mati je uničila vse njegove družabne zabave. Ko je \ starosti štiri in tridesetih let odpotoval v Indijo, je Viktorija izdelala cel načit. Rf-frla mu je celot kedaji mora iti v nedeljo spat. Te stroge metode je sprejela kraljica od svojega nemškega moža. Posledica tega je bila. da je Edvard neizmerno sovražil vse, kar je bilo nemškega. Nato so se pričeli nesporazumi z njegovim nečakom, prejšnjim kajzerjem. Pričeli so se s "pogrebom esarja Friderika III. Angleški princ je bil tako breztakten. da je vprašal grofa Herbert v on Bi>raarcka .sina železnega kancelar ja, če bi cesar Friderik vrnil Franciji Alzaeijo in L-orensko. če bi ostal živ. Stari Bismarck j;1 zavrnil to vprašanje kot kritiko nemške aneksijske politike, za katero je bil odgovoren on in s tem se je povečalo nasprotje med obema princema. Nemški kajzer se je revanžiral par mesecev pozneje, ko ni hotel bivati pod isto streho z Edvardom kot gost avstrijskega cesar j a in Edvard je moral za dva tedna zapustiti Avstro-Ogrsko. Na banketu, prirejenem ng. čast kraljici Viktoriji ob priliki osemdesetega rojstnega dne, je rekel kajzer angleškemu poslaniku: — Povejte svojim ljudem, naj se bolj spodobno obnašajo.. Sir Sidney je obdolžil kaj z or ja. da je igral tekom burske vojne dvojno ulogo. Navidez je bil prijazen Angliji, a v resnici je deloval vedno proti njej. Stric in nt-čak sta se zmerjala in psov al a id rug drugega, in "opravijivci so verno prenesli sleherno besedo. NEMČIJA PRIPRAVLJENA NA KOMPROMIS Nemčija baje hoče sprejeti kompromis, ki bi zavaroval meje. — Luther je rekel, da se bo tudi zaobljubila predložiti vse spore mednarodnemu razsodišču. — Nemški poslanik v Parizu je dobil navodila, naj v tem smislu informira Herriota. Diplomatje se vprašujejo, kako bi bilo mogoče prisiliti Nemce, da izvedejo razoroževalne določbe mirovne pogodbe. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 4. maja. Kancelar Luther je dal nemškemu poslaniku v Parizu, von Hoeschu, navodila, da naj informira ministrskega predsednika Herriota, da ni Nemčija le pripravljena skleniti varnostni dogovor, ki bi obsegal tako zapadne kot iztočne meje, temveč da bo tudi obljubila predložiti vse spore mednarodnemu sodišču. To pomenja važen korak naprej v bližajočih se pogajanjih glede splošnega problema evropskega razoroženja. Dosedaj si je Nemčija pridrževala pravico, da naj nastopi kot prosti agejit na svojih iztočnih mejah radi diferenc s Poljsko glede Gornje Slezije. Poročevalec je izvedel, da je poljska vlada pozvala ministrskega predsednika Herriota, naj zahteva, da se vključi v pogodbo tudi iztočno mejo. Akcija kancelarja Luthra je bil odgovor na to. To pa še ne pomen j a, da priznava Nemčija poljske pravice do Gornje Slezije, temveč daje le izraza želji, da se razpravljala konferenci o tem proble- mu. Petnjast let zastran ukradenih 50 centov. Sodnik Humphrey je včeraj v nekem sodišču na Long Island sodil štiri dvajsetletne fante ter obsodil vsakega na' petnajst let ječe. Priznali so. da so ukradli nt-kemiu šoferju dva dolarja. Močan potres v Italiji. RIM, Italija. 3. marca. —" Danes ponori ob eni uri se je pojavil močan potres v okolici Macerate. Potresni sunki so trajali po veft minut ter so povzročili ogromno škodo. Pogreb predsednika nemške republike. V Berlinu so se završile pogrebne slovesnosti za pokojnim državnim predsednikom, Friderikom Ebertom. LONDON, Anglija, 4. marca. — V svojem govoru v zbornici lordov je zahteval Asquith, ki je sedaj EUrl of Oxford, objavo poročila medzavezniške vojaške kontrolne komisije v Berlinu z utemeljevanjem, da bi Anglija pokazala svojo dobro vero ter predložila sodbi celega sveta vzroke, ker ni izpraznila Kolina, kot določeno v mirovni pogodbi. V imenu vlade je odvrnil Curzon, da se je vklo-nila Anglija francoski zahtevi, da se poročila ne objavi. V poslanski zbornici je vzbudila ta izjava velik srd delavskih in liberalnih članov in ko bo v četrtek debatirala zbornica o zunanjih zadevah, se bo zahtevalo od ministra za zunanje zadeve, Chamber-laina, bolj natančnih ugotovil. PARIZ, Francija, 4. marca. — Vse kaže, da nista niti medzavezniška vojaška kontrolna komisija v svojem poročilu glede razoroženja Nemčije, niti maršal Foch v svojem pregledu, v katerem je razlagal dokument, zadostno pojasnila, kaj predstavlja pravzaprav resnost izjalovljenja Nemčije, da se razoroži, kajti konferenca poslanikov se je po pre-motritvi obeh dokumentov razšla s prošnjo, naj sestavi Foch novo poročilo. Maršal Foch in angleški poslanik, lord Crewe, sta se pred sestankom poslanikov posvetovala z ministrskim predsednikom Herriotom. Slednji je prosil maršala Focha, kot načelnika vojaškega komiteja v Versailles, naj formulira predloge, s katerimi bi se prisililo Nemčijo, da izvaja določbe versaillske mirovne pogodbe glede razoroženja. — To je bolj priprosto kot mislijo nekateri, — je rekel maršal pozneje. Maršal Foch bo posvečal posebno pozornost odredbam, katere mora uveljaviti Nemčija, da bodo izpraznenili zavezniki kolinsko ozemlje. Francija hoče zavleči tozadevno akcijo, Anglija pa jo želi pospešiti. To novo poročilo bo ugladilo pot za obnovljen je oficijelnih razprav glede varnostnih dogovorov med Francijo, Anglijo, Belgijo in skoro gotovo tudi Nemčijo. Vsekakor pa je značilno, da ni mogel priti svet poslanikov do nobenega pravega zaključka, kar pomen j a, da so obdolžitve, dvignjene proti Nemčiji neutemeljene. BERLIN. Xenn-ija. 4. ma re a. — '!! iv.io nie.sto nemške republike se jf d^lies poslovilo od Frideriki; prvepra pr-lserlnika republike. Truplo bodo prevedli zveiVr s posebnim vlakom v Ileidelberjr. romantično vseueilLško mesto, v ■katerem je p reži vol Ebert svoja mlada leta. Xa pokopališču, bo truplo pokopano pole.'jr groba njegove pokoj-ne matere. Pogrobnim slovesnostim v uradnem stanovanju predsednika je prisostvovalo neikako 2."H) ljudi, visokih uradnikov in diplomatov. Trieele so se ob treli popoldne. Poslovilni gov..r j»» inu-1 na-.1om<> dosegla svoj višek, najbrž še prej kot se je domnevalo. 'včeraj Luther čestital Coolidgu. BERLIN. Nemčija. 4. marca. — NadoniTstujoči predsednik nemške republike, dr. Ilans Luther, je poslal predsedniku Coolidgn naslednjo brzojavko : — V imenu državne vlade in nemškega naroda mi dovolite \z-T(*ri vam najbolj odkrite čestitke vspričo vaše inavguracije in moje želje za dobrobit ameriškega naroda. Samom6rilni val na Dunaju. Po konferenci, ki se -»j<» vršila med vlado in voditelji strank, je bilo sklenjeno, da ».e bodo vršile volitve dne maiva. l>a bo izvoljen na ta dan. morn dobiti .kandidat večino glasov, to se pravi, več kot polovico < 1-danih glasov. ('-« bi ne dobil n'>-ben kandilat take večiai.'. >e stranke so pospešile -voje priprave za kampanjo. V>i. prijatelji in sovražniki republike, ^o izjavili takoj po smrti Ebert a. da je tem boljše xa njih politične namene. čimpreje se vrše volitve To naziranje temelji na bojazni, da bo daljše zavlačevanje proizvedlo spore v njih lastnih vr-tah in da bo težko domeniti se gled 1 kandidata, ki bi im^l priliko prodreti. DUNAJ. Avstrija. 4. marca. — Samomorilni val. ki je posledica splošne bede na Dunaju, je dosegel meseca februarja nov višek. Soglasno s poročilom oblasti se je pripetilo v doti č ne m mesecu 170 samomorov ter poskušeiiih samomorov. General Pershing je zbolel. HAVANA. Cuba, 4. marca. — General Perilling, ki se nahaja nr» potovanju po Južni Ameriki, je težko zbolel ter leži tukaj v bolnici. DENARNA " IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes po naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. _ $34.40 5000 Din. — $85.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč durjev refmisMo posebej IS centov n poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplaCnJe "Poštni tekvrzi ITALIJA IH ZASEDENO OZEMLJE*. 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Prt naročilih, U znašajo man^ kot tM Ur nffmwi peectej po IS eealoi za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kretftna banka ▼ Trstu. Ka pošiljatve, ki presegajo PETTISOO DINABJEY sli pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Bo poseben popust. ; Is tega raslega nam nI sisgsče po md tistega dne, ko ^OŠILkJATTE PO BBZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TEB KAČUNAMO EA STROŠKE Order ali po New York Draft. FRANK 8AKSER STATE BANK 82 Oortlandt Street, ^ Haw York, jr. Y. Telephone t Oortlandt C.L.AS NARODA. r>. MARCA 1025 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ' Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer I; bi nam nudile moč v boju za obstanek, a o delitvi nismo premišljevali in žrtve so* skoro pozabljene. Ali je to pravičen boj ? Ali ni to ena sama velika delavska družina, ki sprejema jed na krožniku industrijalca. Zakaj ne jemo skupno s tega krožnika ? Tako je govoril možak in mc- 'glen pogled je plaval preko otro- Place of business of the corporation and addresses of above officers: j ko ve; zibelke- v zamrznjeno okno. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. " GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto .... $7.00 Za pol leta............................$3.50 Za niozetnstva za celo leto____ $7.00 Za pol leta.............................$5.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. RADFS i |C0UNC.iaj BLAZNI STRAH ZAVEZNIKOV Medzavezniška vojaška kontrolna misija v Nemčiji, koje naloga je špijonirati ter nabirati informacije, — pogosto iz lažnjivih virov,— glede obsega nemških ''oboroževanj *', je poslala zavezniškemu vojne« mu svetu, ki kraljuje v Versaillesu, svoje poročilo. Maršal Foch, načelnik tega sveta, je poslal svetu zavezniških poslanikov spomenico, v kateri navaja podrobnosti toga poročila. Svet poslanikov se bo baje na kratko pečal s tem poročilom ter razpravljal nato o sklicanju nove zavezniške konference. V poročilu se glasi. da imajo Nemci več novih pušk kot jih dovoljuje novi nemški armadi versaillska mirovna pogodba in da imajo tajne delavnice, v katerih se izdeluje uzorce topov, katere lahko vlijejo na trenotno obvestilo. Tudi v izdelovanju strupenih plinov niso baje Nemci zaostali. Imajo nove tvornice, v katerih se lahko izdela zadostno množino strupenih plinov v najkrajšem času. Imajo tudi oficirsko šolo in celo izvežbano armado, oblečeno v kmečke in delavske obleke, ki je baje prav tako velika kot je bila nemška armada ob izbruhu svetovne vojne. Vse to trdijo resno. Kdo bi ne počil od smeha, ko sliši to očividno laž ? Res je, da je v Nemčiji stranka, ki misli na vojno osveto, da .so člani te stranke prejšnji oficirčki. ki sanjajo o zlati preteklosti ter si žele povratka zlatih dni postopanja in brezskrbnega življenja, a res je tudi. da nimajo ti ljudje nobenega vpliva, da so preostanek jz preminule dobe in da se je nemški narod deloma streznil ter se za vedno poslovil od svojih starih "dobrotnikov". Ta zavezniški ali pravzaprav pristno francoski strah pred Nerti-čijo pa je le umeten, slepilo, namenjeno širši javnosti, ne le v inozemstvu, temveč v Francij. Francoski voditelji vedo zelo dobro, da je Nemčija brez moči in da ne more iti v vojno tudi če bi hotela ter imela na razpolago zadosti orožja in drugega vojnega materijala. Dobro vedo, da bi se nemški narod sam postavi po robu, če bi kdo predlagal svetovno vojno. Namen Francije, ki vedno čenča o svoji varnosti, je metati lju„ dem pesek v oči ter prikriti resnični cilj. katerega zasledujejo sedanji voditelji usode francoskega naroda, s Ilerriotom vred. Resnični nameni Francije pa so še nadalje ponižati Nemčijo, držati zasedeno Porciisko in druga nemška ozemlja ter ovirati Nemčijo na gospodarskem polju tako, da ne bo mogla več zadostiti določbam Dawesovega načrta. Nato bi prišli na dan z novimi zahtevami, novimi represalijami, in v Evropi bi ne mogel še dolgo zavladati resničen in trajen mir. Najlažje je ribariti v kalnem, in francoski politiki razumejo ta precej dvomljiv posel. V Evropi bi lahko že davno vladal trajen mir, če bi ne bilo tega večnega francoskega "strahu" pred nemško nevarnostjo, ki pa pomenja le kamulažo za druge namene "francoskih mogotcev. Nemčija je pokazala svoje dobro voljo in pripravljenost, da zadosti vsem svojim obligacijam. Sedaj pa je na vrs*i Francija, da isto štori. — Težavno je — je nadaljevala. — Dela ni, in deila je preveč. le razdeliti ga je treba pravično. Toda. kako? Med brati je marsikdo lačen, lačen deCa in lačen denarja. Ne privošči in ne • Sam zase. a za drugega če je kaj ali nič. Ali si ne moremo pravično deliti kruha, tako pravično, da bo tudi koristilo našemu zdravju da ne bomo toliko trpeli in si po bratovsko delili delo. Um naš bo bisttrejši in natannejše se borne spoznali, ter cenili drug druge, ga. Ali nismo bratje? Ali ne gremo skupaj čez drn in strn ? 'Eden za vse in vsi za enega! Kako lepo geslo! Poseben prostor bi mu morali privoščiti v srcu, da l>i to bila resniiea in ne samo beseda koliko lažje bi si pogledali v oči in bili bi resnični bratje. Prepričani bi bili, da smo cela popolna družina, ne da bi nam bilo treba verovati v puhle obljube. Bojcč-nost in nezaupnost bi brez sledu izginila, a sefdaj smo komaj mala sonca bratstva. Slabo in trepeta joC-e naše jedro in cilj skoro nedosegljiv. Vez ki nas veže je zunanja. a v srcu ni skupnosti, to nam je še tuje in šele iščemo z ne k-o boječnositjo. Moramo si podali roke. izčistiti oči in volja -naša mora postati ze-'czo. Družina prava, močna in resnična družina, mora postati iz nas. petem bo cilj naš svetlejši in zmaga zagotovljena. Otroka sta-riši pitajo, da se ne preobje jedi, ki se mu dopade, ter da drugi ne ide lačen od mize, stariši ga nadzirajo. Prav tega nadzorstva ie treba v naši slamnikarski družini in za vse bo dovolj. Zmerni naj bi gledali, da se deli enakomerno .vsem. Tega nam je zelo treba. Kajti marsikdo ne ve, kdaj •e mera polna, ali pa sploh mere lima. T jO poti tem pogojem moremo postati pravi bratje v duhu in vo» Mi. S pozdravom! Delavec. Porterville, Cal. lTmetna Fordova koza je te dni ni dan. Ta gospod so jako strogega značaja. Ako mu ni kateri izmed učencev pravilno odgovarjal, ga je kar sam brez botra obfir-mal. Dobro birmo pa je naredil z dečkom F. Tebe "bov". ako nt-bodeš znal svoje naloge bolje pri hodnjič. te ne pustim k birmi. '41 dont care", mu deček odvrne. 44Kar ven iz-klopi!" ga pokliče, 44pridi k meni!" Ko je dospel fant v njegovo bUžino, mu je zasolil zaušnico, da se je revež kar o po t cikel po cerkvi. (Tukaj podučvije katekizem v cerkvi"). Ta brutalen čin pa je rodil svoje zle posledice. Dečkov 'oče. ki »e vdovec in brivec po -poklicu, in •nora biti v brivniei od zore do ~>o?me ure. da pošteno preživi sebe n svoje Srtiri otroke, ne more vsak večer svojih 'ottrok poučevati katekizem. Fantička pa je le zmei-•al. in tako so dečka oplašili. oče doma. duhovnčk v cerkvi, da je dan pred birmo fantek neiznano-katn izginil in ga še sedaj iščjejo Nova škofija v Fre>ni, je li to napredek, ali samo klic za več de narja? Minuflo poletje me je ob-i-kai naš župnik Father Reardon. Med ugovorom je prišlo na vrsto tudi vprašanje glede nove škofije v Presni. Ali Vi misUte. da potrebujemo novo škofijo v F resni ? Vzemimo naprimer: imamo škofa v Kan Fra/ueiseo. dru-£re:a novega škofa v Kresni ? Škofa pa le ni". In pri nas imamo že četrtega župnika v enem letu. Župljani naše fare, radličnih narodnosti, smo pred d vem i leti kupili in plačali nov prostor za novo cerkev in šolo. O tej kupčiji smo obvestili škofa v Los Angelesu. ki ie prišel osebno preglealat teh 5 akrov zemljišča, o katerem se je tako po voljno izrazil. Južno ob Olive cesti >iioj'i velikanska Gramar šola. en block proti zapadli velcča.stna polmili-i j črnska višja šr/a. en block severno meri tema dvema orjakoma, malo bolj na samem, -smo si zbrali prostor za šolo. Sikof iz Fresne pa je s pomočjo svojih privržencev to kupčijo ovrgel ter kupil drugi, v slab- Podjetje največjega slovenskega katoliškega dnevnika v Združen h državah, se je začelo rušiti še prrdno je bilo započeto. V eni zadnjih številk sem videl da na enem koncu že precej strehe manjka. Namesto 44 Edinost Publishing Company" stoji črno na belem ''Edint Publishing Company". Kmalo bo tudi "Edint" izginil. In "Edintu" bo sledila v Publishing". Ostala bo samo kompanija ter bo skušala j. drugačnimi -sredstvi loviti kaline na lim. MoŠk?. ki se približuje ženski, mora vedno gladati. da ne gre predaleč. kom, kot pa vsem drugih zato narejenih hranah skupno. Ne delajte poskusen j s hranami za vašega otroka o katerih niste prepričani. Borden's Eagle mleko je naravna hrana za otroke ker ne vsebuje ničesar izven čisto mleko in čisti sladkor. Nobenega dvoma ni o čistoti in zadovoljivih uspehih. Zdravniki priporočajo to mleko tisoče in tisoče otrokom, ki so slabotni in nimajo dovolj teže. Eagle mleko je lahko prebavno, varno in zanesljivo za hrano inalenčkom. Na odru je stal apostol prohi-bieije, in dvorana je bila nabito polna. In govoril je in govoril, da bi >e kmalu razčesnil ter dokazoval, kričal in upil. da so vino, pivo in žganje hudičeve iznajdbe. Dvorana je bila nabito polna. Vse je strahoma poslušalo prerokovanje o posledicah zanživanja alkoholnih pijač. Da pa poslušalstvo bolje razume. je treba vzgledov in neizpodbitnih primerov. In vsled tega je rekel gospod polna. ' Torej te žrtve so tavale sem ni tja po zamazani poti in živele z malo pomočjo, ki jim jo je nudila organizacija. Rojaki so bili brez zasluzka in doma so jim tožbe na današnje razmere. Živ-lien je je težko dandanes, delo dobiti je težava, vsepovsod so polni prostori, poleg tega se slabo zasluži. To je bil odgovor, edin odgovor. In žrtev je trpko stisnila ust-jiice. zobje so zaškripali in šla je proč — v kot, da jo nihče ne vidi. Dela malo. in slabo se *za>?luži. Vem! Prepričan sem. A čemu sem postal to? A'li ne ravno tako za dobrobit njih? In sedaj tako mrzel. zaničljiv in skoro škodoželjen za-smeh. Niti malo ni občutka niti malo bratstva in zaikaj? Ali se res ne da pravično deliti butnila prvoletnaka višje šole vjšem kraju se nahajajoči prostor. Porterville, 13-letnega Jakie Sd-j in menda nič plačal, moniča in mu prelomila desno ro-; Kako se bo ta vsa zadeva reši-ko. Fant je že toliko kreval. da! nam bo pokazala bližnja bo-7opet redno obiakuje šoTski pod- i dočnost. "k. Nesreča se je zgodila pred tre-' Sploh, kot- se meni zdi. je ško-mi tedni. Zakrivil jo je mladi zli- fija v Fresno toliko potrebna kot kovec. ki je čepel na kari ter obr-1 štirim koles-om peto kolo. nil sviteh in magneto, ne da bi: Kritik. -Takie kaj o tem vedel. Navijač - fkrank) se obrne na nasprotno' d ran in tu imaš svojo — žrtev.; Zaklad na njivi. Več odraslih sosednjih fantov, ^ V okolici vasi Szederkenv na ki so bili na obisku tisti večer, ga Madžarskem je naletel kmet pri je hitro spravilo na veliki avto, ■ oranju na precej velik železen za-pogrnilo z odejo teh po blisikovo boj, ki je bil zakopan v zemljo. I K) 5 milj dolgi poti odvedlo v bol- Ko ga je spravi/L na dan in odprl nišnico, kjer mu je zdravnik s'je našel v njčm za 15 kg srebr-pomočjo X-Ray pregledal rofeo-nih novcev. Ore večinoma za star ter jo uspešno postavil zopet v e-daj izvedeti, ie dobil pater Ko-v«»rta v New Yorkn za svoie no-tovanje v Rim samo eno kandida-tin.io Pravi, da bo šla zato v Him. ker ima moža v Texa.su. St.ro^ki Li£r<* narodov sn znašaHi prusko letto 4.370.000 dolariev. Z ozirom na. to. kar je Lisra na-nravila. hi skoraj rekfd. da bilo približno za 4.370.000 preVeč ctro^kov. Naši ljudje se znajo znaeilno izražati. Ko so zadnjič vprašali rojaka, ki je nesel prazno galono pod pazduho, kam da gre, je odvrnil: — O. po kapljo vina bom stopil [tja k Italijanu. Mišja nadloga na Madžarskem. Abnormalne vremenske razme- GO odstotkov zimske setve. Moskva in Gdansk. časi prekuha v vreli vodi najmanj 20 minut. To obvaruje steklenico, da pozneje ne poči in je bolj trpežna. Steklenica naj se takoj po dojenju izprazni ostanek in opere (ter naj čaka polna mrzle vode) dokler jo ne izperete z mrzlim milom in omelcem znotraj. Potem vedno ponavljajte, toda, {»rodno d »mete mleko vanjo jo prekuhate vsaj petnajst minut v vreli vodi, ni pa potrebno po brisati kadar se je prekuhala. Pokončni cuzelj je najboljši, ker se ga lahko obrne na okrog in izmije. Cuzelj z dolgo gumijevo cevjo naj bi se nikdar ne|vezniki vo jm, dohrove z obieajni-rabil, ker se ne more dobro očistiti. mi državnimi do-lgovi in pri tem z Luknjica euzelnja naj bi bila le j Italijo celo slabše postopajo katolika, da kadar se obrne steklenico j kor 7 Xemeijo. Pri tej se ozirajo na okrog ravno dobromerno kaplja na njene finančne zmožnosti. Ita-ven iz nje. ker ako teče ven s cur-;liio pa paste izkrvaveti. Izjava koma, dobiva otrok več hrane kot J zahteva od zaveznikov več obzir-jo more sproti požirati. jnosti in napoveduje objavo doku---u mentov in statistik, ki naj doka- Vaš otrok se bode razvijal, ter Žcjo- kako veHke S° blle italija1'-rastel ako bodete pravilno pazili 'iske Žrtve Za skllpn° Stvar" Varša\*sko - sovjetsko poslaništvo je' poslalo, kakor poročajo poljski listi, senatu svobodne države Gdansk pismo, v katerem se napoveduje efieielni poself sovjetske komisije, ki bo pregledala, ali je pristanišče Gdansk sposobno za rusko zunanjo trgovino. Poljsko časopisje je mnenja, da pomeni ta korak takorekoč odgovor na poljski trgovinski bojkot Gdansk a. Italijanski vojni dolgovi. Fašistavsko vodstvo objavlja v italijanskih listih izjavo, v kateri se pritožuje, da zamenjavajo za- Zmanjšanje brezposelnosti na Angleškem. in mu dajali pravo hrano. Krepost in zdravje je dobilo tisoče otrok po vživanju Borden's Eagle mleka, to nam pričajo razne matere. Za te ; Dne 26. januarja se je zmanjša-matere je ni hrane, splošno rablje- lo na Angleškem število brezpo-ne z dobrim uspehom kot je Eagle sekiih v primeri z iprejšnim ted- mleko. Lahko se brezskrbi reče, da se je izredilo več otrok z Eagle mle nora za 28.700 skupno število brezposelnih je 1.241.000. VELIKA NOČ - PRAZNIK P1RUH0V IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denar-nim darilom. i Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljate v takih da- ' ril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER' STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. . C.LAS NARODA. MARfA 1025 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Sarvlc«. — Jugoslav Buraau.) NATURALIZACIJE TEKOM JANUARJA. Tekom meseca januarja je bilo ameriško državljanstvo podeljeno 14.2G1 inozemcem širom Združenih držav. Po deeelah prejšnjega podaništva stojijo na prvem me-Vu Poljaki z 2640 naturalizacijami, na to pridejo Italijani z 2401. Prejšnji britanski podaniki stojijo na tretjem mestu z 2219, in če- rti na vrsti so tujerodci iz Rusije z 1373 naturalizacijami. Na to sledijo v postopnem redu tujerodci iz Nemčije, Čehoslo vaške, Grške, Ogr>ke, Jugoslavije itd. število prejšnjih jugoslovanskih državljanov, ki so meseca jaguarja postali ameriški državljani, znaža 444. SLOVAR AMERIŠKE ANGLEŠČINE. Vseučilišče v Chieagu se pripravlja na obsežno proučevanje angleškega jezika, kot se govori v Ameriki; prvi izid teh študij bo "Slovar ameriške angleščine'' (Dictionary of American English). Nameravano podjetje vključu- je študijo o ameriških narečjih in njihovih izvirih ter o vplivu priseljevanja na jezik. Pripravljanje takega slovarja bo zahtevalo obširne raziskave s strani mnogoštevilnega vStrokovnjaškega osob-ja in bo treba najmanj deset let. dokler ne bo slovar dokončan. VSAKA ŽENA NAJ IMA PREPIS MOŽEVEGA DRŽAVLJANSKEGA PAPIRJA. Radi novega priseljeniškega zakona je za vs'ko žensko, ki se je pred 22. septembrom 1922 poročila z naturaliziranim ameriškim državljanom in radi tega je sama 1 »ostala ameriška državljanka, od velike važnosti, da ima preps moževega državljanskega "papirja in shrani ta prepis skupaj s svojimi ostalimi osebnimi dokumenti. ki so rojstno spričevalo. poročni list in druge take listine. Drugače se nekega dne uteg-i.e zgoditi, da ne bo mogla dokazati. da je ameriška državljanka. Kako važno je to, dokazuje vrsta slufčajev, radi katerih so se stranke v zadnjem času obrnile na Foreign Language Information Service. Neka ženska, ki se je leta 1898 poročila z naturaliziranim ameriškim državljanom, je leta 1912 postala vdova. Kmalu zatem je oddala svoje pohištvo in odšla v stari kraj, da obišče svojo mater. Tedaj ni bilo treba nikakega potnega lista in odpotovala je brez skrbi na povratek, svesta si svojega ameriškega državljanstva, aJi ne da bi vedela, kaj se je pravzaprav zgodilo z državljanskim papirjem pokojnega moža. Po materini smrti v starem kraju je sklenila povrniti se v Ameriko in šla na ameriški konzulat za potni list. Kako se je začudila, ko ji je ameriški konzul povedal, da ji nt more ustreči, ako ne predloži državljanskega spričevala moža ali vsaj jxrepisa istega. Ker ni vedela, v katerem sodišču je bil mož na-turaliziran, ni mogla predložiti dokaza o moževem državijanstvu. Da se je mož naturaliziral po letu 1906, bi bila stvar že nekoliko lažja, kajti od tega leta naprej se zapisi o vseh naturalizacijah nahajajo v naturalizacijskem uradu v Washingtonu. Zapisi o prejšnjih naturalizacijah pa se nahajajo le na onih sodiščih, kjer se je naturalizacija izvršila. Dotična ženska še nti bila v stanu priti k svojim prijateljem v Združenih državah. Dobila je mnogo zapriseženih izjav od svojih prijateljev, a- katerih so ti iz-, javili, da jim je znano, da je bil pokojnik ameriški državljan. Ali vse to nič ne pomaga, rilarveJe edini dokaz je "drugi papir" moža — in tega ne more dobiti. Neka druga ženska se je leta 1895 poročila z naturaliziranim ameriškim državljanom. Deset let J kasneje se je mož radi iposlov podala v drug del dežele. Ker ni žena hotela iti tja ž njim je sam odšel. Sediaj pa že nekaj let ni nič več slišala o njem. Ko je bila mati v starem kraju bolna, se je podala tja; tudi ona se ni mogla povr-j niti kot ameriška državljanka. Toliko je dosegla, da ji je konzul dovolil, da se poda začasno v Zdr. države kot turist in j a za dobo šestih mesecev, v svrho, da more najti, kje je njeai mož in dobiti od njega prepis natural izac i j ske-ga lista. S pomočjo Foreign Language Information Service-a se ji zares posrečilo najti naslov moža. in tako bo po mnogih sitnostih v stanu ostati v Združenih državah kot ameriška državljanka. Ženska, 'ki je ameriška državljanka. vsled poroke, ne more dobiti ameriškega potnega lista za 'zlet v stari kraj, razun ako predloži "diHLori pal>ir" svojega moža (oziroma njegov rojstni list. ako se je tu rodil) in svoj lastni poročni list. Ako je njen soprog prišel kot. otrok v Združene države in postal ameriški državljan vsled očet-ove naturalizacije, ni on ni žena ne moreta dobiti potnega lista, ako ne predložita očetovega natural»zacijskega spričevala ali pa prepisa istega. Prepis natura-lizacijskega spraševala mora biti izpisan na roko ali na pisalni stroj, kajti tzakon prepoveduje vsako fotografiranje naturalizacij skill papirjev. Jako nespametno ravna, kdor pravi: br.igali se bomo, ko piide čas za to. Dostikrat, ko nastane potreba za take dokumente, je prekrasno ali ni časa čakati. Vsaka ženska, ki je ameriška državljanka vsled poroke, naj si sama prepiše naturalizacijsko spričevalo svojega moža ali pa naj mu »reče, da ga on prepiše za njo. Ako je on tukaj rojeni Amerikanec, velja ista stvar glede njegovega rojstnega lista. Tak prepis pa naj žena skrbno shrani za vsako priliko. Ako pa kdo nima pri sefoi na-turalizacij&kega spričevala a'i prepisa, naj si jireskrbi uradni duplikat s tem, da piše klerku i onega sodišča, (kjer se je natura-jl'zacija izvršila, ozaroma, ako ne ; zna za sodišče, da se piše na Natn-jralization Bureau v Washington, ki ima zapise o vseh naturalizaci-1 jah od leta 1906 naprej, ne pa od onih poprej. NOVI JAPON. POSLANIK V WASHINGTONU KOLIKO STANE ŽIVETI NA PARMI? "Federalni poljedelski department je v sodelovanju z državnimi poljedelskimi šolami in nekate rimi vseučilišči začel leta 1921. izvajati proučevanja o strošku živ-Ijenskih potrebščin med poljedelskimi družinami. Okraji, ki so bili izbrani za to raaa^kavo, so bile neke tipične pokrajine v državah New York, Iowa, Kentucky, Tennessee. Texas, Alabama in Ohio. Predhodna porodila o raziskavah v državah Iowa, Alabama in Ohio so bila nedavno priobčena. Iz istih je med drugim raevid-, no, da je povprečna družina izmed omh, vključenih v raziskavo M državo Ohio, obstojala k 4.1 članov, v Alabami »iz 4.7 članov in v Iowi iz 4.4 članov. Povprečni skupni letni strošek teh poljedelskih d-ružin je znašal $1.540 v državi Ohio, $1,558 v^ Alabami m $1.669 v državi Iowi. Ta strošek ne zapopada le denarja, ki ga je družina potrošila, marveč tudi '.vrednost potrebščin, s katerimi je farma sama zalagala družino v njeno osebno rabo, in najeminsko vrednost farmarske hiše. Dejanski denarni izdateOc povprečne farmarske družine je znašal $901 v državi Ohio, $787 v Alabami in $976 v Iowi. V vseh treh državah se je našlo, da več od 50 odsto sku pnega ovljeattfcega stroška dru- Na sliki vidite novega japonskega neo IVIatsudaira in njegovo dr UNDUWOOD * UNOCftwOOO. M V., poslanika v Washingtonu, Mr. Isu-nžinn. žine gre za hrano in oblačila. Zrlrn vje, prosvetno napredovanje, zavarovanja in osebni stroški so zah tevali od 14 do 17 odsto letnega izdatka, ozaroma do 277 za leto za vsako družino. V državah Ohio in Alabama velika večina farmarjev posedovala ftvojoilast.no farmo; v Iowa več kot polovica so biM najemniki. Proučevanje družinskih stanovanj v farmah države Ohio je pokazalo, da 9 odsto njih je imelo popolnoma moderno opremo. •> odsto deloma moderno in SG odsto ni sploh imelo nikake moderne o-preme. ZDRAVNIŠKA SPRIČEVALA ZA POROKO. RAISULI Lani je država "Wisconsin vza-kcnila postavo, takozvano "Eugenic Marriage Law", ki zahteva, da mora vsak moški, ako hoče dobiti dovoljenje za poroko (marriage license), pokazati zdravniško spričevalo v dokaz. da nima nikake spolne bolezni. Sestorica drugih držav zahteva sedaj isto — namreč Oregon. North Dakota. Alabama. North Carolina. Wyoming in Louisiana. V državah N. Dakota in North Carolina se zakon nanaša ne le na venerične bolezni. marveč tudi na tuberkulozo in umobolnost- Raziskava s strani Russell Sage Fundacije je pokazala, da je zakon imel odločno vzgojeValno vre d nos t in da je v neki meri vplival na okužene ljudi, ki so se hoteli poročati, da so odložili poroko do časa, ko ozdravijo. Večina zdravnikov v državi Wisconsin se je izjavila v prid zakonu; kar se tiče natančnosti zdravniškega pregledovanja, je le četrtina zdravnikov izjavila, da niso pregledali vsakega pacijenta. Poročilo trdi, da nekatere spremembe v postavi bi zboljsa'Ie njegovo vrednost, na primer, ako se bolj jasno zahteva, kako naj zdrarvnik postopa pri pregledovanju, in ako se državni zdravniški oblasti poveri oblast, da nadzira izvrševanje tega zakona. la. Najstarejše drevo na svetu. V mestu aKs na otoku z istim i-menom. blizu Male Azije, raste tropiČno drevo platana, tako zva-ni Hipokrat, ki je najstarejše drevo na svetu. Starost tega drevesa cenijo strokovnjaki na okroglo 2500 let. Drevo je ogromno, če pomislimo, da znaša obseg debla 10 m. Veje so še vedno pokrite z listi, ali vsako leto je videti, kako se starajo in venejo. Ondotni prebivalci, ki zelo spoštujejo to znamenito drevo, so podprli veje, tako da je nastala okrog drevesa cela ograja. Pripovedujejo tudi, da je v senci tega drevesa najznamenitejši zdravnik starega veka pre daval svojim učencem o primitivnih pojmih zdravniške vede in sicer štiri stoletja pred Kristom. Ta ediini živi spomenik one dobe lahko preživi še mnogo let. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Zadnja romantična prikazen sveta, veliki marokanski ropar Raisuli je končal svojo pnstolov-no karijero. Stari brigant in rebel je pred dnevi padel v roke protii-španskim upornikom, ki jih vodii vodja Rifka'biiov Abd el Kriiffis. Vjet je bil v svojem utrjenem gne zd u Tazrut. Dolgo časa je načelo-val arabskemu plemenu Jaihaldov, ki je skupno s Spanci vodilo borbo proti Kabilom. Sedaj po pora-'zu Špancev, se tudi trdnjava Tazrut si mogla držati in je padla v roke oblegovalcev. Za zidovi starega. mavriškega gradu so se nahajali ogromni zakladi, liakopičeši od Raisula, med drugim tudi topovi in orožje, kar so zapustili Spanci na svojem divjem begu. Dopissik londonskih "Times" v Taiigerju poroča, da so se Raisu-lovi ljudje do zadnjega junaško borili. Ko je Raisuli uvidel, da je vsak sadaljni upor brezuspeSes, je ukazal, da ga prenesejo v mavzolej njegovih prednikov, upajoč, *la na tem svetem mestu ne bo u-morjen. Trije uporniki so vdrli za njim. njim mi čelu noki Hamido Ifarico, Jci je bil še- nedavno zaupnik Raisula in ga nato izdal. Vsi trije so našli starca, ki vsled vodenice ne more stati, ne sedati, le-/Včega na tleh. Ko so vstopili, je Raisuli izjavil, da postane pristaš Abd el Krima, če ga puste živega. Nato je Ilarinu očital njegovo iz-jdajstvo. Po kratkih pogajanjih je Baisuli predlagal, da odpošljejo njegovega 16-letnega sina in njegovega nečaka, ki sta bila oba v bitki ranjena, kot talca v Sheishu-an k vodji Rifkabilov Abd el Krimu. Temu so ugodili, oba mladeniča sta prejela • . • , Orasisa vec sirarn dolsro pismo. \ letih 1921. m 1922 ter pravi, da so , ,T , , ^ ..... , . Kater m Ilaarmann popolnoma posebno Dunajeani zveh kar tja v , ,- • ,, . i , ,, • , , , preklicuje vse obdolzitve nroti en dan. bolj lahkomiselno kakor * , , . . , . . . , ibraiisu ra
  • eTverzan in da sem haisno-velika brc-zposehiost. Sanaci- niral z mladijui ljudmi. Čim so bi-ia je že doslej zahtevala na eni stra!l! '^j' "»nori odkriti, se-n bil od i od širših slojev ogromna breme- tulcajšne policije prisiljen izpove-na. na druui strani pa se je ščitil (^at neistinitosti. Iz strahu sem k kapital, ki se je mogel ukoreniti in vsrniU rekel "tla" in sem tako po pomnožiti. Ker se je država našla- krivcm f^^o^il Gransa. Ker' je njala na ta kapital, je obstojala ne- Polieija da me Grans ze- vaniost. da postane država od tega lo Semenju je, sem si mislil: t?-kapitala odvisna. Da se to ni zgo-ij?a ^rans bi smel. ker je impl .ilo, se imamo zahvaliti bančnemu toliko <^1>rega od mene. Čimbolj Icrahu. ki je bil naravnost sreča za 'sem laEral ° Graaisu. tembolje so Avstrijo ter je mnogo pripomogel postopali z menoj. Jaz, Frievlrich k ozdravljenju razmer na tem po- Haarmann. kličem nebesa za pri-Iju. Sedanji gospodarskiipoložaj je ^rans "--lolžno obsojen, zelo kočljiv, ker ogroža industrijo. "i bil nikdar moj pomagač. trgovino in obrt, kar Jvaže vedno Grans nii ni nikdar pripeljal ose-'naraščajoče število brezposelnih. bo* kl 'P0^31:! moja žrtev. Če bi Kljub temu je pisatelj uverjen. da Grans to vedel, bi to preprečil, pelje trn'jeva pot. po kateri hodi IIails Grans jo po nedolžnem ob-sedaj k popolni gospodarski ozdra- iKOjen vsled kl*ivde policije, in vsled vrt vi. Za predpogoj stavi sanacijo 111 °J<* osvete. duš. to je, popolna opustitev špe- j-- kulacije in povratek v vestnemu' delu, solidnost in štedljivost. — j Zopet staro rimsko mesto so izko-' ! .jiali, topot v Angliji, .in sicer 7 GLAS NARODA^, TKE BEST j milj južno od Shrewsburvja Me-JUGOSLAV ADVERTISING, sto se je imenovalo Uriconium. To M1SDTTTM__j mesto je bilo zelo važno. Uriconi- "(Um je ležal na križišču cest ter je sestno stanje ob Tihem oceanu, bila v njem ena, če ne dve rimski kar bi olajšalo rusko premoč na legiji. Izkopanine so pokazale, da azijskem kontinentu. !je mesto trpelo vejekrat zaradi po- V tem pogledu se tedaj ruski in žara. Odkrili so na pr. ostanke japonski interesi medsebojno pod- precej razsežne bazilike, ki je bi-pirajo in zveza, kakor jo napo-U a po dvah vrstah stebrov razde-vedujejo zadnji tedni, bi mogla ljena v t nI ladje. Na južni strani postati nekaj realnega. Kako pa bazilike je bilo kopališče, v kate-bi bilo danes faktično razmerje rem so našli skeleti moža, ki izto-sil, to je drugo vprašanje. guje roko po kupu denarja. Neizrečno žalost nam je povzročila izguba naše nam nenadomestljive soproge, mamice in sestre MARY KRIŠTOF, rojena POVŠE, ki se je v torek, 24. februarja ob 7. uri zjutraj za vedno poslovila od nas v starosti 39 let. V srečnem spominu ostaneš svojim: Frank Krištof, soprog Evgcnija L. Plaskan, Vladimir in Frank, sinova . Slavka Tarsor Ema I. Povše, sestre. John Plaskan, Jules Tarson, svaka. V domovini: Marjeta Povše, mati; Mirni Povše, sinalia; _ Amalija in Ljudmila, sestri; Feliks in Rado, brata. ZAHVALA V veliko tolažbo so nam bili obiski prijateljev in znancev, katerih simpatije so nani olajšale grenke ure . Pregovor "V stiski spoznaš prijatelja", se je uresničil v nepričakovani meri............. # Pred vsem se naj iskren ejše zahvaljujemo za krasne vence družinam: Kuhar, Serakides, Sertič, Malajn, Loyal, Steinhardt in Stimac; društvoma Pershak Band in pev.^dr! Slavec, enako uslužbencem Moffet Co. in vsem sorodnikom in ostalim. Vsem skupaj še enkrat izrekamo: Hvala Vamf Ostali nam boste v hvaležnem spominu ! Žalujoči: Frank Krištof, soprog; Evgcnija, Ema, Slavka, sestsre ; Vladimir, Frank, sinova; John Plaskan. Jules Tarson svaka New York, N. Y., 1. marca, 1925. m j^liiai / GLAS NARODA. 5. MARCA I92i h Jugoslavije. Smrt valed električnega toka. V Beogradu sta ponesrečili dvt-osebi vsled električnega toka. oziroma vsled nepravilne inštalacije in slabih izolatorjev. Oba slučaja sta se pripetila v topčiderskem okraju. Bogoljub Svanovič je hotel odviti električno luč, a tok ga j*1 zgrabil in ostal je na mestu mrtev. Enaka usoda je zadala isti večer Zdravka Duniča. Da se ne pcnove podobne nesreče, je komisar odredil, da mora električna centrala v celem rajonu topeide> skega komisarijata zapreti električni tok. Tiskarna za bankovce v Beogradu Vprašanje domaC-ega zavoda za tiskanje bankovcev je že dalj ča se na dnevnem redu. Kakor poročajo beograjski listi, namerava finančni minister Stojadinovič rešiti to vprašanje na ta način, da se pod državno upravo ustanovi zavod za tiskanje vseh vrst naših novvauie. V to svrlio je poslal v inozemstvo posebno komisijo, ki naj prouči velika tiskarna podjetja ter svoja izkustva uveljavi potem v domovini. V Beogrm-du je finančno ministrstvo že nakupilo svet. na katerem naj se zgradi zavod za tiskanje bankovcev in poštnih znamk, ki naj bi tudi dobavljal državi pogrebne tiskovine Kakor se zatrjuje, bo Ttmiektirani zavod' odgovarjal vo-! tom. Xa vratih se je pa obrnil, se znati. A pogled nanj me je navdal za smejal i s tako čudnim glasom in j v groza. Mehanično pograbim v govoril: "Sicer se pa še vidimo — kotu stoječo kopje, in ko je on na-s teboj in z njim," A obraz njegov. i meril revolver na Nadeždo Nikolaje bil tako strašen . . . : jevno. planem z divjim krikom na- Xenadoma je prenehala govoriti Jen j . . . Vse se je nekam zavrtelo s in strašno prebledela ter buljila z! strašnim ropotom . . . očmi proti vhodu v atelier. Obrnil ——--—------ Rcin se. Med vrati je stal Beszonov. . Tedaj -^e je začela kazen. — Me niste pričakovali ? — reče , Xe vem. kako dolgo sem ležal pre«trgoma. — Nisem vas hotel vz- brez zavesti. K,o sem se zbudil, ni-nemiriti. ter sem prišel po teh sto- m m razumel ničesar. Da sem ležal pnieah. i na ileh, da sem gledal skozi čudno, Skopam na noge 111 se mu posta-1 ernkastosiujo meglo strop, da sem vim nasproti. Dolgo sva tako stala čutil, kakor bi imel nekaj v prsih, in merila drug drugega z očmi. V , radi česar ne morem vstati in ne resnici je bil zmožen navdati člo- ' jrovoriti. vse to se mi ni ztl-io nič veka s strahom. Bled. z rdečimi, ^ ; čudnega. Zdelo se mi je. da mora netlmi očmi. ki mi bile z mr/.njo u-|!>m v>e(tako neko delo. ki ga je prte vame, ni ničesar govoril: le tr. ba opravili. ki s.* pa pa nikakor njegove tanke, drhteče ustniee so nisem mogel domisliti, nekaj šepetale. Naenkrat se mi je Slika! Da. Šarlota ( onlay in Ili-za mislil. J j a Muromee . . . (>n sedi in čita. a — j Vasiljevič. čemu ste ona mu obrača liste in se divje sme nriili i t V hočete govoriti z menoj, i ie . . . kake neumnosti! . . . Xe! To pojdite najprej in se umirite. ; ni vprašanje, ki govori Ilelfreieli o — .Ta7 sem miren. Iiopatin . . .; njem. TVJan sem. vendar miren. Vse sem j Ho čemi se dvigniti, a občutim sil-že odlomil. nimam vzroka, da bi se , no bol. Gotovo, to mora biti tako v sled česar razburjal. ti drugače ni mogoče. — Zakaj ste potem prišli? Tišhia. Vznemirjena muha bren- — Zato. da vam povem nekoliko či v zraku in se zaletava v šipo. Ok-he ia šum veselega drdranja kočij. Nikolajevno. — Ne bost1 srečni' Dim se razblini pred mojimi očmi. Ne dovolim vam tega. — čuden ernkasto-sinji dim. in jaz — Pojdite od tod. — sem rekel jasno vidim na stropu okoli želez-in se trudil, da bi ostal miren. —^ne kljuke roizet/. Razmišljujem, ka in davi in rožnata pena se mi zbira na ustnicah. Tudi mene je ubil. Zberem vse sile, se vzdignem in zagledam njen oforaz. Oči so bile zaprte; nepremično je ležala. Čutil «em. kako so se mi ježkli lasje na glayi. Ho4el bi, da izgubim zavem. Padel seui ji na grudi in začel sem pokrivati to obličje, ki se je še pred pol ure polno življenja in sreče zaupljivo stiskalo na moje prsi. s ipo-ljubi. Sedaj je bilo nepremično in strogo : iz male rane nad očesom ni več lila kri. Bila je mrtva. Pojdite, odpočijte se. Sami ste re ki i. da ste bolni. — To je moja stvar. Poslušajte, kaj vam poreč^m. Zmotil sem se. Jaz sem kriv. Ljubim jo. dokler mi ne rečete "da!" "Prišel je ob pamet !** mi šine v glavo. — Brez nje ne morem živeti, je nadaljeval z zamolklim in hripa-vim glasom. — Ne izpustim vas. dokler mi ne rečete "da!" — Serge j Vasiljevič! — 1 vi boste meni rekli "da"' ali ... Prijel sem ga za ramena in ga o- ko čuden je ta ornament; nikdar prejo ga nisem opazil. I11 nekdo st dotika moje roke; obrnem glavo in zapazim malo. nežno, belo roko. iztegnjeno na tleh. Ne morem je dose':'] in to mi je zelo žal, ker je to 1*1 ka Nadežde Nikolajevne. ki jo ijubim bolj kot vse na svetu . . . I11 hipoma me osveti jasen žarek -poznanja, in zdajci se spomnim vsega, kar se je zgodilo . . . Ubil jo ! Ni mogoče! Ni mogoče! Ona je živa. Samo ranjena je, Poinagajte! Pomagajte! kričim, a glasu ni čuti. T * nekako vrenje v prsih me duši Ko so vlotmiti vrata in je Semjon Ivanovi«* planil k meni. sem čutil, da me osrtavljajo poslednje moč.'. Vzdignili so me Ln me položili na d i van. Videl sean. kako so jo vzeli inodtiesli; hotel sem kričati, prositi. zaklinjati. 'rla bi t?.ga ne storili, da bi jo pustili tukaj, poleg mene. A nisem mogel kričati; samo šepetal sem brezglasno, ko je zdravnik pregledoval moje prestreljene prsi. Odnesli so tudi njega. Ležal je s surovim in -strašnim obrazom, zalitim s krvjo, ki je prosto tekla iz smrtne rane na glavi. XX Končal bom. Kaj naj še omenim. Sonja je prišla takoj, poklicala po brzojavki Semjona Ivanoviča. ! Levili so me dolgo in vztrajno in me še lečijo. Sonja in Helfreich sita prepričana, da bom ostal pri življenju. Hotela me odvesti preko meje in se nadejata moje rešitve. A jaz čutim, da mi preostaja le še malo dni. Rana je zaeeljena. a t^rsi mi žge druga bol: vem. da i-mam sušico. In tretja, še najstrašnejša bel ji pomaga. Niti za trenu-'tek ne morem pozabiti Nadežde Ni kolajevne in Beszonova; strašne podrobnosti zadnjega dne mi prihajajo vedno na misel in nek j»las mi brez presrtanka šepeče na uho. iia sem ubil človeka. Nrso me sodili. "Vso zadevo so ustavili," Ugotovilo se je. da sem ubil v silobranu. A za Človeško vest ni pisanih zakonov, ni teorije o nezavestnosti— in prenašal bom kazen za svoj zločin. Dolgo je itak ne bom prenašal. Kmalu mi bo Gospod odpustil in vsi trije se bomo sestali tam. kjer se nam pokažejo vse naše strasti in muke ničeve in tzatonejo v sijaju večne ljubezni March 2 to7 i i »»■V/ M A H, jr Znanje in umetnost izdelovanja znamenj sta pred kratkim nepoznano dosegla dovršenost. Obiskovalci New Yorka čudoma zro na električna znamenja na Broadwayu, in povsod po našem mestu se udejstvuje svetloba. Znamenja, posebne svetilke v njih, časovni pretiki, ožarjališča in drugo, kar jih kontrolira ter pomaga ustvariti čudovite uspehe — vse to in razni drugi načini električnega oglaševanja ^ bodo na Electric Sign Razstvavi, ki bo od 2. do 7. marca v naši izložbi na Irwing Place in 15.* ulici od 9. do 6. zvečer. Vstopnine ni nobene. The New York Edison Company ^Nu Vašo službo. Irving Place and Fifteenth Street Iijudožrci v Avstraliji. Pred meseci je izvedela avstralska vlada, da se je potopil pai-nik "Douglas" in da so vso piko ustreči. Alt temu ni tako. Kajti videli smo. da rasti? z naraščanjem števila pot rob in že\ja v enaki meri tudi možnobt naslade, izvirajoče iz njihove zadovoljitve torej priložnost k sreči. Zato si ne smemo želeti vsako omejitev želja, ne vseh in ne vedno, nego samo pametno, smo t r en o omejitev. Dobro bi bilo zamisliti se tudi nad problemom. ki je v tem slučaju pametno in sniotreno. Ce je pa ta ome-utev pametna, smo na pravi poti k sreči. Zato si želimo medsebojno. da bi hodilo to pot čim več na-š:h prijateljev in znancev! Seveda se moramo ravnati po tem pravilu v prvi vrsti tudi sami. Indijski fakir v P-cC^radu. 1 ' tir~-1 T'* b:i " 1 ■■ ■r>.■'•".- ' Žito l'a;«..':Z"vr:M:i. fakir z ■ Keeidf v In-iiii, >.«» s - ravno pri-t rav.jal I;if»:i')i•/.cr-^kii se:uist». Po-u i.ia j>- dotrnala. vani sv. t o ii ; pa^tolovee. ki oper r:i z mistični-•ni cktii-!s:ični:::i urniki Orientn. • " ikir je pravi tip In Jijca. Polio a ga je izgnala iz jng. Iržave. poskujSajte to"na svojih laseh 15 dni Potem naj vam pa zrcalo pokaže uspehe. Pišite za precejšnjo poskusno ponudbo. Xi treba. d;i bi vaši lasje postali tanki, niti da bi vi postali pleSasti. kajti je na-oin. ki unif-i bacil, kateri uničuje lase. Ta različen načtn bo zaustavil tanšanje las. mrtvilo las, odpravil prtiaj in srbečico. otemnil sive lase, zaustavil preteče rili naraSčujočo plešo ter ojačil in iiodulj-šal življenje las moških in žensk. Pošljite ne da r.e bo prepozno za l.r> dnev- no precejšnjo poskusno ponudbo. AYMES CO. 3932 N. Robey St. H-101, Chicago. IP. Še nekaj iztisov - Slovensko- Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York VELIKA EVROPSKA VOJNA Vsi smo čitali o veliki evropski vojni in njenih strašnih podrobnostih, " vojni. vs!e«l katere je bila prizadeta, skoro vsa Kvropa in \nierlk;t Vs-m nam pa scv- na ni bilo m. k..... videti stvari, ki s-i se dona.iale. »jni, ki s., se borili preko, ne bodo nikdar poz ibili vojnih prizor-.v. raa-vatin m. t irs milijo: a\ d- :..ov. Naš ret -ko. K i .:•:-.•!. i mi v..ji mi slikami vojašlcejja življenji v zakoplh vojakov v vojni. t>. r.-. n. - :.r-rop!an. v. submari-nov pri d,-'ti ter r..znii- dr.«:h z.u mivih (iogrodkov svetovne vojne. v;-m t.r. - floril, kako so s- -tvari v resniei d sijale iti z;i*. ršile. T>og<>dke l>ov:t»-- videli kri da bi bili tam Ta stereoskop zaeno s 150 barvnimi slikami dobite lahko po znižani ceni « 50 To vam bo j:.k0 dragocen sp min na veliko evropsko vojno. Ne pošiljajte denarja vnaprej, samo izrežite ta oglas ter n noAtiite k ? zaviiaJne in PoSijalne stroške. $3.50 Plačate pismonoši ko'vam bo izročil blago. Naslov: ' 1 VARIETY SALES COMPANY, Dept. 4045, 172q N. Kedzie Ave . Chicano. Ml. rojeni da.ii. jubilej itd. Kaj je pr. hrepaneaije po dekletu X, po prav zaprav ljudska sreča in hI a- 1 nov>! h oblekah, po ikinu, g-ledališ-gostanje? Ali jo to nekaj določe-|eu? baru itd., dokler vsega tega ni nega. nespremenljivega, za vso i mamo, dclkler je želja neizpolnje- Ijudi in čase enakega ? Nikakor! na. Čim se pa želje izpolnijo, se NAZNANILO. Rojakom v diržavi Minnesota ne princip relativitete. ki jt1 v našli «'asili na vseh poljih javnega življenja tako visoko čislan, velja žal tudi za ljucl /ko srečo. Kraljica srca. ki je bila še pred letom dni vrhunec.sreče v očeh kavalirja J. je danes pozabljena, zavržena in zasmehovana. Ljubezen je ugasnila kakor sveča na njegovi nočni omarici, ko se je vrnM pozno večer od diruge izvoljenke. Sreča je splavala po vodi. Za srečo nismo vsi enaki, sicer bi se tepli za vsak košček sreče. In (sreče prav za prav ni nič iz\'en nas. nego čisto .osebno spoštovanje vsakega poe-dinca. Ta čut se lahko zbudi v človeku na najrazličnejše načine. Kdaj se čutimo srečne? Kadar- naznanjamo, da bo vkratkem ob- koli prevladujejo v nas plemenita iskal naš zastopnik Louis Vessel čustva nad nizkotnimi, kadarkoli iz Gilberta vse «lovensrke naselbi- j imamo v sebi toliko moraine mo-ne v železnem okrožju Minn. Bo-(či, da premagamo vsa slaba nag-jak Vessel je že naš dolgoletni za-|nenja in živalske fetrarti ter ns-stopnik in je poobladeen pobira-' tvarimo v s^-oji notranjosti hat--tii naročnino ea "Glas Naroda", jmonijo med človeefcian dostojan-prodajati vsakovrstne knjige naše1 stvom, med dušo in zunanjim sve-m sploh opravljati vse ▼Itom, našim življenjem in ddova-nas delokrog spadajoče ffo&e. j njem. Srečne se čutimo tudi ta-Bojakom ga toplo priporočamo, krai, kadar se zavedamo, da smo to jih prosimo,-da mu gredo na se oprostili strasti, da ne' težimo |*a nebepo nizkotno mislijo ali dejanjem. Ali baš strgati ao žal v člo stra.st takoj spemeni v občutek naslade, ki je prirojena, naravna tem bolj, čim ibolj smo po dotič-nem člorveku ali predmetu hrepeneli. Oim več je torej neizpolnjenih želja, tem več je tudi strasti; in čim večja je moanotst naslade, tem več prilike imamo "čutiti se srečne, kar pa velja samo za slučaje, ko so naše želje izpahi j i ve. Ker je .pa možnost zadostiti vsem potrebam in željam pri ogromni večini ljudi aelo omejena, je naravno, da je tem manj trenotkov. ko se čuti človek srečnega in tem več, ko se čuti nesrečnega, <5«m Vfč ima dotioni potreb in želja, čim večkrat je v nevarnosti, da prevladajo v njem slaba nagnenja nad plemenitimi. Ce torej želimo ob novem leVo svojim dragim ali pa samim sebi obilo sreče, se moramo vprašati, kako lahko največ prispevamo, da se te- naše želje tudi uresničij®. Ne s tem, da jim nas&ikamo v vseh mogočih pisanih barvah to srečo, da napišemo dotgo tira do in nakopičimo kup običajnih fraz o prt. vladovanja plemenitih lastnosti nad nivo novih zahtev in želja, o katerih niti mi, niti on ne ve, ali se bodo v novem letu sploh rzpol- DR. LORENZ «42 Penn Ave., PITTSBURGH, PA CDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECIJALIST MO&KIH SOLEZNi. moj« ctrok« j* zdravljenj« akutnih In kroničnih bcl«xni j« •am ta zdravim nad 25 lat tar Imam akuinj« v vaah boiaznlh ^ , fcTT H*,OV*f,-k°' z*to *■» Popolnoma razum«tl In .poznar ^ o**'«**™ vrnem moč M zdr.vje. »koz, 23 T.t m«, pridobil posebne ekuinjo pri ozdravljenju molkih bol«„|. zS, " rnoJS aopelnoma zaneetl na mene, moja ekrto pa je. da vae popolnoma *lm. Ne odlaiajta. ampak pridite eimpraje. -Mm* imz ozdravim zaatrupljeno kri. mazulje In Ilea po teieeu. bolezni * .rtu t, padanje lae, bolečine v koetah, slare rane, oslabelost. tlvCne In bolezni v me hurju. ledleah, Jetrah, želodcu, rmenieo. revmatizem. katar, zlato tllo naduha It* Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od » dopoldne do K popoldne » torek. Četrtek in sobota od S. dopoldn« do » archer; ▼ t>«4«]]«> tr praznikih oč 10 dopoldne do S popoldne. Posebna ponudba na$im čitatefjein .Prenovljen! pisalni stroj "0LTVBR" $20 B streiico r% slovenske 6t ke, č, i. i $25 — OUVEB' PISALNI 8TR0J1 BO ZNANI NAJBOLJ TRPB2N> ■ - —- Pisati na pisalni stroj oi nikaka umetnost. Takoj !ab S« Tsak pil« Hitrost pisanji dobita i vajo iLOVENIC P1JBU8HINO COUP AKT Www Task. I. I O ti AS NAKODA, MATICA 102* PAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil G. P. Ill (Nadaljevanje.) — Gotovo, — je pritrdila, čeprav ni njen strah nikdar segal preko kroja obleke in frizure. — Xevrjct.no, — je protestiral grof ter dvignil svoje tenuis o H proti nebu. kot da ga pozi vije, naj kaznuje takega nenaravnega moža. — Vi pravite, da niste videli niti načrtov teh nrtrdb J. — Načrtov, grof.' — se je smejala. — Skoro bi pri>egel. da niti ne veste za nj.li obsto>. — Uvcrjena sem. da ne ve te«ra, — se je oglasila Silvija, ki je instinktivno čutila, da je »krenil pogovor v nezaželjeaio smer. — Potem nimaš prav, — je rekla. l*na. —- Videla sean jih enkrat, pred enim tednom, v sobi Sir Tcrenca. -— Kako ]»a si jih spoznala, ko si jih videla? — je vprašala Silvija. — Ker jr stalo gori zapisano: — Črte Torres Vedras. — Dobro ses poeninjam. -- Ln ta prize t i Sir Terccice vam ni pojasnil načrtov? — se je smejal grof. — (Jotovo da ne. — skoro bi prisegel, da jih je zaklenil pred vašimi očmi, — je nadaljeval grof šegavo. — Ne takoj, a zaklenil jih je kmalu nato, ko sem bila še tam. — Jaz na vašem mestu, — je rekel grof še vedno hudomušno. — bi se ne mogel ustavljati skušnjavi, da izmaknem ključ. — To bi ne bilo tako lahko. — je rekla Una. — Ključ nikdar ne zapusti njegove osebe. Nosi ga na zlati verižici krog vratu. — Vedno ? — Vedno, zagotavljam vam. — Zelo slabo, — je protestiral Samoval. — Kaj pa bi storili vi Miss Armytage? Težko bi bilo domnevati, da skuša dobiti od obeh informacije, tako frivolen 'in šegav je bil način njegovega govorenja. «Še bol' težko pa bi bilo razumeti, da je sploh dobil kake informacije. Bre:' dvoma pa ste spoznali, da je izvedel za dve dejstvi. — da so ns> mrec načrti Torres Vedras zaiprti v lastni .sobi Sir Torreiica. — brez dvoma v blagajni — in da nosi Terence vedaio krog svojega vratu, na zlati verižici, ključ te blagajne. Miss Armytage '-e je nasmehnila. — Jaz bi se nikdar ne hotela vtikati v zadeve, katere bi moj mož prikrival pred menoj. — Potem priznavate pravico moža. da prikrilva stvari pred svojo Ženo ? — Zakaj ne? — Madama, — je re globoken »n res pek tu in občudovanju. katero gojim napra-m lor»li! Wellingtonu in vs ini njegovim odredbam. -- Ponižujoča ? — je vprašal Grant z druge strani mize. — V čem naj bi bila ponižujoča/ -- V t dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1D24, zamorejo tudi cedržovljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj : tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni nnselnlški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi « New Torku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla Bom nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo prlpuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1924 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj rotovatl. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York i Pozor čitatelji. Opozorite trgovca in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gla* Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Prav vsakdo—- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "0 las N a r o d i V .-.j .. •