v -*-¦¦ Na novega leta dan Stari vrtnik Bogovifi in njegova žena sta bila v cerkvi pri sv. maii. Pridiga, ki so jo imeli gospod župnik na novega leta dan, segla jima je v dno srel Bila sta Bogovič in njegova žena pobožna kristjana, ki sta radfl poslušala besedo hožjo, ter si tudi prizadevala, da bi živela po njej. Ka novega leta dan sta bUa še vsako leto skupaj pri 3r. maši in pri pridigi. ravno tako tndi ob vseh večjih praznicih v letu; a ob nedeljah sta se vrstila tako, daje prro nedeljo šel Bogovič a drugo ujegova žena v cerkev. Te navade st& se držala od tistoga časa, odkar sta imela še majhene otreke v hi3i, katerib iiijstn mogla saniih pustiti. A zdaj jima za otroke nij bilo vei treba skrbeti, ker jib. nij Ijilo več doma. Dva sinova sta bila v bližiijem mestu poStena roko-delca iu jedioa hči je imela tudi dobro službo. Vrtnik BogoviS je imel svojo hižico iu lep yrt blizn veiicega mesta. Povrtoina, ki jo je v mesto prodajal, prinesla mu je vsako Ieto Ipp zuesek denarja; .to se zua. da neko leto več neko manj, kakoišna jo bila letina. BogoviS je bil pridea gospodar, a žeD» pridna in skrbna gospodinja, zatorej jima nikoli nij maujkalo kruha v hiši. Oba sta dobro znala, da človek ne živi aamo ob delu, nego treba mn je tudi moliti, ker brez blagoslova božjega nij noljene prave sreče y hiši. nMoli ia delaj !u ta stara prislovica jima je bila vodno pred oSmi. nNaj bo Slovek še tako priden in deloven, brez blagoslora iz nobes nij nobenega napredka," re-kel je večkrat Bogovič svojej ženi in otrocičeni. Kdor ne moli, tega Bog za-pnsti, temu se vedno slabo godi; to si zaponinite tudi vi, ljulu uioji otroci! Na novega leta dan, ko sta se o6e BogOTii^ iu njegova žeaa vsedla zft niffio, da bi kosila, molil je BogoviiS naprcj; poprej je moral vedno jeden otro-5i5ev naprej moliti, a zdaj je to nalogo prcvzel oSe sam. nPridi, 0 gospod Jezus, liodt na8 goat in Iilagosl6vi naiu dari, ki si nam je dal," tako je akle-uil iJogovio vselej svojo lnoJitev pred jedjo, in potem sta še le za^ela jesti. Oba Bta aekaj časa tiho sedela za mizo in se krep^ala z dobrimi jedmi. Naposled izpregorori žaoa: nako človek vsak daa isto molitev moli, TeiSkiat potem ne v<5, kaj je prav za prav prosil Bogii. Uže večkrat sem si mislila, da je Bog dober, kcrjenamašeTselej Wagosl6viJ to, kavjenamadal, avendar Se nikoli nijsva imela Jezusa kot gosta vhisi, dasiravno ga vsak dan v goati vabiva." nDa, to je resniea," rečfl o& Bogovii?, nvaak dan vabiva Jezusa v gosti, a vpndar ne pride k nama. To se zoa, da Jezus v lastuej osobi ne pride, kakor takrat, ko jo Se po zenilji hodžva] in z ljndmi jedel iu pil; ali on nama Irfiko poSljo koga dniapga mcsto sebe, saj je ?eiikat dejal: nkarkoli storit« ubožcem v mojem iinenu, to je takO, kakor bi bili meni storili." Nato reče 2ena: ,,nil toliko, da bovd na stare ilui lehko živela. Zatorej mislim, ila lii vsak Cas Jezusa lehko spre-jela kot gusta, ako bi le botel k nama priti, ali uaiua vsaj koga druzega mesto seba poslati." Fo pdliulue, ko sta se BogovM in njegOTa aena napravljala, da bi šla V bližnjo vas obiskat starega znanca, stopi o(-e /.upan v hišo s časopisom v roci. 3 Foda časopis Bogovidn ter ga prosi, d» bi pre&td z rudečim svinčnikom pod-črtane Trstice. Bogcnrič Tzame časopis in čita: nV Zadrfgi blizu rnesta K. je onilotDi po.šteni tesar Auton G o s t padel s podstrešja ter se tako hndo poškodoval, da je v malo urah potem nnirL ZapnstU je d?e leti starega otroka, zaiega defka, ki je zdaj uboga sirota, ker nema nikogar svojih na teni svetu; mati mu je nainree užž pred očetoin umrla. TJbogega dečka so Tzali ondotni sosedje poU streho, a ker so sosedje sanii ubožni, zatorej se je sklenilo, da bi se za ubogo siroto nabirali darovi, kateri se pošiljajo gospodu župniku ondotnega kraja. Oče žapaa je na proSnjo gospoda župnika uabiral pri avojib znancib blagovoljue darove za ubozega dečka. Nabiaoi darovi so biJi do zdaj 5e ze!6 pifli, ker v toliko slabih Casih nijso mogli ubožoi sosedje mnogo darovati. Bogovič tak6j poseže v svojo mošnjo in dd očetu županu nekoliku desetie za ubozcga dečka. Zupan se poslovi ter otide daljc. Po župauovem odhodu se uapravita BogoviG in njegova žeua ter otideta v bližnjo vas do starega znaaca. Bil je zel6 lep a mrzel dan, kakor je to uže uavddno 0 uorera letu. Sobice je prijetno sijalo in njegovi svitlo-riimeni žavki so se lesketali po belo-snežeaem polji. Gore, doline, lesovi iu vrtori — vse jo bilo oblečeno v prazniCuo zimsko obleko. ,,Ti si danes nekako zamišljena," reče oče BogoviG svojej ?.eni. Žena prikima iii reče: ,,kaj bi ne bila, saj inia človek vsak daa dosti preinišljevati. Za nekaj časa reče žena svojemu jnožu: ,,ti si danes tudi nekako zamišljen!" Mož jej odgovotf: ,,kaj bi ne bil, saj je tudi meni vsak dan ninogo misliti treba." ,,Znabiti da muva danes oba 6ne iste misli," reCo žena. ,,Mogo5el" odgOTori mo2. To rekši, gresta mirno in tilio dalje. 0 vegernem ittraku sta bila zopet skupaj doma. Žena prinese večerjo na mizo. Oče Bogovifi ntoli po svojej staa-ej navadi: ,,pridi, o gospod Jezus, bodi naS gost in blagoslovi nam dari, ki si nam jo dal." Kako je bilo užo imž tesarju, ki je padel s podstrešja iu so ubil ?" vpraša žena svojega moža. Mož odgovori: ,,Antoa mu je bilo ime in Gost se je pisal. ,,Da, da, Gost se mu je reklo," reče žena, ,,iu ubogi zapušeoui otrok je zdaj tai mali gost, ki je brez oeeta in matere. ,,Da, tak6 je; otvok je zdaj šo raajlien gost," reče Bogofič. ,,Kaj misliž, ljubi moj ?" reže žena ter prijazno pogleda svojcga moža. ,,Kaj mislim ? nodgovori moZ, ,,jaz mislim 6no isto, kar vsak dan moliva: ,,pridi, o gospod Jezus in bodi naš gost!" Morda je ravno zapu.ščeni otrok 6ni gost, ki ga naina pošlje dobri Bog, kajti Jvms ne pride sam, in več-krat je dejal: karkoli storito ubožceni v mojeiu inieuu, to ste meni storili." To je bila dobra misel na novega leta dan! To misel sta imela mož in žeaa ves fas, odkar je bil ofe žnpan v njija hiši. Oscm dni pozneje nijsta ve5 Trtnik Bogovič in njogova žena sama ae-dela za niizo. Imela sta pri sebi malega gosta, zalega in ljnbeznjirega dedka, ki nij bil nih& drugi nego zapuJfena sirota tosarja Antona Gosta. Vsela sta ga za svojega otroka in skrbela zanj, kakor da bi am bila prava roditelja. Glejte otroci! lo vse je Bog tako obruil; on je opozoril dobra floveka na zapuščeno siroto ter jiiuu tudi lakOj dal izpozuati, kaj je njegova sveta Tolja.