List 18. Tečaj XLIII i Izhajajo vsako sredo po celi poli Velj v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za četrt leta 1 gold. 30 kr V Igubljani 6. maja 1885. Obseg: Naznanilo in gl 68. odborova seja Matice Slovenske" dne 29. aprila ogerska v Buda-Peštu Cviček, Zamet v stepah. (Dalje.) Deželna razstava Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Cviček. Haznanilo in Spisal Gustav Pire. Sam nisem vedel, kakošen naslov naj bi volil temu članku; slednjič sklenil sem ga imenovati ..cviček", Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se ker ravno vino s tem imenom bilo je vzrok, da sem prične 1. dne julija iexa. se namenil, ta članek spisati. Pisal pa ne bodem le podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o 0 cvičku, razpravljati hočem v kratkih potezah dolenj - - ..... ' Kdor želi biti sko vinarstvo in njega prihodnost ter ob enem braniti svoje stališče, katero zavzemam kot potovalni učitelj. Uže davno bil sem se namenil spisati večo razpravo ogledovanji klavne živine m mesa sprejet v šolo, mora se izkazati spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; . s spričevalom župnika ali župana, da je poštenega obnašanja o dolenjskem gospodarstvu za kar sem si nabral uže ronogo gradiva, deloma ob priliki svojega potovanja " deloma iz statističnih podatkov, vendar moram to ob j z domovinskim listom; da zna brati in pisati slovensko • - Revni učenci zamorejo dobiti tudi štipendijo 50 gld Prosilci za štipendije imajo predložiti: ubožni list', spričevalo poštenega obnašanja, in « a « 'i v ^ __ _ i a a— m i vs. ^ j . potrdilo močniki delali 1 da so uže dve leti kot kovaški po- govor. Memogrede naj pa omenim javljenje prenesti na drugi čas ter danes le površno o tem pisati, da s tem vsaj za sedaj branim svoje stališče. Da moram braniti svoje mnenje, kojega imam o dolenjskem gospodarstvu, posebno pa o vinarstvu vzrok sta izziva „Slov. Naroda" in „Laib. Wochen- blatta" , ter naj jima bode ta članek ob enem v od- , da tema listoma le zato odgovarjam, ker sem prepričan, da jima je šlo Prošnje z dotičnimi spričevali imajo vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. ki družbe v Ljubljani se poslati le za reč, ne pa za osebo kmetijske Šola traja do konca decembra 1885. leta .. . « - i •/ _______ ____/Nn^-ntri r Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj brez Ker morda nekateri izmed čast. čitateljev niso brali omenjenih člankov v „Slov. Narodu", gotovo pa malo kedo v r „Wochenblattu", 7J Slov. Nar." z dne 23. aprila dovolim si to, kar je tukaj št. 91 pisal ? se nkrat priobčiti preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skr beti le za to, da si za šolski čas oskrbi, živež in sta novanje %j v j k/ j* m vw ^ ^ ^ • v- "r m m fcj || v y jl jl ivi jl/ v/ jl v v tv ^ .1 j v v jl rv/ vyjla mm a ter potrebne šolske knjige.^ Stanovanje do- vanjj potnega učitelja gosp. Pirca v Radečah liuvaiijc, HOJ. ^ ti .---u ° „ ' . . , bijo učenci za majhno odškodnino v solski hisi V obrambo dolenjskega vina. sobotni številki poroča „Laibacherica" o preda ~ " " , Gosp Pire je po poročilu omenjenega lista med drugim Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim rekel. Ko bi trtna ug uničila vinograde na Dolenj začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah Ljubljani 4. maja 1885. skem j bi škoda ne bila tolika, kakor se misli Vino * Karol baron Wurzbach 9 predsednik e. kr. kmetijski družbi kranjski. Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški začasni vodja podkovske šole. 9 je namreč po največ krajih veliko prekislo in preslabo in prodaja se le v Ljubljano in na Gorenjsko pod nič (um einen Spottpreis), kar kaže, da imajo vinski kupci ljubljanski neolikan okus za „čviček". Take sodbe iz ust potovalnega učitelja bi se ne bili nadejali in ca kali smo, da se morebiti prekliče. ^ kci je ker je vse tiho moramo navedene nepremišljene besede vendar zavr niti. ____________ „ _ w - - n. bila škoda, ko bi bili uničeni vsi dolenjski vinogradi ogromna, in da bi vsa itak uže zanemarjena dolenjska stran gmotno popolnem propala. Kjer so pravi vino- w Vsak razumnik je gotovo našega mnenja, da bi 7 i i \ . V ' • • . vv- stfv- r M ' % • •*& i . rodni kraji, ondi se vinstvo z živinorejo in sadjarstvom niti nadomestiti ne da, kajti živina vendar ne živi ob božjem vzduliu in iz vinogradov ne dado se napraviti travniki, sadno drevje pa potrebuje nekoliko let, predno daje dovolj ovočja. Dolenjsko vino res da se ne more primerjati s šampanjcem in z renskimi vini, a vsekakor je zdravo in jako pitno namizno vino, dal Bog, da bi ga vsekdar dovolj imeli. Kedar je letina dobra, dozoreva i na Dolenjskem izborna kapljica, celo v srednjih letinah je vino iz Krške gore, Gadove peči itd. jako priljubljena pijača, cena pa je dolenjskemu vinu vedno veliko boljša, nego navadnim hrvatskim in ogerskim vinom in koncem novembra je navadno vse vino uže poprodano. Vinskim kupcem ljubljanskim očitati, da imajo neolikan okus za čviček, je tudi popolnem neumestno. Da bi le vsi naši krč-marji kupovali dolenjsko vino, lahko bi bili veseli, pili bi vsaj poštenega čvička, tako pa se vedno bolj širi Sternovo narejeno vino, prava zavrenka, ki nikdar vinograda videla ni. Kakor se razvidi iz »Narodovega" članka, se gre za moje predavanje, katero sem imel 25. marca v Radečah na Dolenjskem. Poročilo o tem predavanji poslal je iz Radeč v graško „Tagespost" neki jako odlični gospodar iz tega okraja, morda bi se ga smelo imenovati najodličnejšim. Predavanje je, mimogrede rečeno, v tem listu pohvalno omenjeno. Dotični gospod, ki je poročilo pisal, vjema se z njegovimi nazori popolno z menoj, kar meni še toliko več velja, ker on slovi daleč na okrog kot umni gospodar. Iz „Tagespošte" posnela je poročilo tudi „Laibacher Zeitung" in od tod „Slov. Narod". Predno preidem k ,,dolenjskemu vinarstvu", o čemur govoriti sem se prav za prav namenil, naj jpi bode dovoljeno še nekaj druzega „pro domo" omeniti. Obseg potnih predavanj ima pomen edino le za okraj in bližnjo okolico kraja, v katerem se predava; to sledi uže iz narave potnih predavanj. Kar sem o Radečah govoril, to vse velja le za Rateče, ne pa za celo Dolenjsko, kakor se po vsi sili imeti hoče. Mislim, da to vsak razumnik lahko sprevidi. Dostikrat se objavljajo po listih poročila o potnih predavanjah in dostikrat se naključi, da tako poročilo prinese nehote veliko nezmisel, katera se ni nikdar izgovorila. Ali se zamore mene storiti za to odgovornega? Menim, da ne, popravljal pa tudi ne bodem napačnih dopisov pa tudi zavezan nisem vsega po listih prečitati. Govor, kateri traja pol drugo uro do dve uri, ne bode se zlju-bilo komu spisati ter v kak list poslati, tem manj, ker nastane veliko vprašanje, ali bode list sprejel tako obsežen dopis. Iz kratkih poročil pa sledi dosledno, da so v njih le glavne točke predavanja omenjene brez vsacega razloževanja in dokazovanja. Ako dopisnik poroča, da sem v Radečah pridelovanje čvička obsodil (tako moralo bi se glasiti), razlogov pa ne pove, s katerimi sem sodbo podprl, ni zaradi tega še tako trditi, da sem ,,n ep r emisij eno" govoril, in ako se uže ravno hoče, da kako mojo sodbo jasno utemeljim, naj se me naravnost pozove in rad bodem to storil. Toraj k stvari! * Da si celo razpravo bolje razdelim, hočem v posameznih izrekih določiti moje mnenje o dolenjskem vinarstvu ali sploh gospodarstvu, ter potem k vsakemu takemu izreku razloge dodati, kteri so me privedeli k temu mnenju. 1. Sedanje vinarstvo na Dolenjskem se v največ krajih (so tudi morebiti izjeme) le slabo izplača ali pa niti izplača ne in to pri navadnih ugodnih (normalnih) razmerah. Kraj, v katerem je sigurnost za dobro vinsko letino le majhna in koder ni vsako leto pričakovati, da bi grozdje popolno dozorelo, ne sme se prištevati pravim vinskim krajem. Koder je pa ta sigurnost tako majhna, da v desetih letih grozdje komaj trikrat ali dvakrat popolno dozori, je pa vinarstvo gospodarsko neopravičeno, ker pomeni le zgubo za vinogradnika in njega gospodarski pogin. Kako je pa na Dolenjskem? Pravih vinorodnih krajev, koder grozdje vsako leto dobro dozori, je na Dolenjskem presneto malo. Tudi krajev, v katerih več kot polovico leta grozdje popolnem dozori, je malo. Precej imamo pa na Dolenjskem krajev, v katerih vinarstvo gospodarsko ni opravičeno. Obdelovanje vinogradov stane na Dolenjskem za vsako oralo v radeškem okraji 69 gold. v krškem okraji 92 „ 40 kr. v novomeškem okraji 80 „ — „ do 90 gold. Iz metliškega in črnomaljskega okraja mi niso znane razmere, bodo pa zelo enake navedenim; k tem stroškom niso pa vštete svote za davek, biro, obresti od zemljiščine glavnice in eventuelnih dolgov ter gnoj. Vrednost mošta (ne vina!), ki se pridela na enem oralu ob normalni letini znaša v radeškem okraji 84 gold., v krškem okraji 58 do 145 gold., v novomeškem okraji 100 gold., v metliškem okraji 149 gold. Ako primerjamo dohodke s stroški, ostane od enega orala v radeškem okraji v najboljših legah 17 gold., v srednjih 9 in v slabih 2 gold.; v krškem okraji v dobrih legah 25 gold., v srednjih 15 in v slabih prav nič; v novomeškem okraji 10 do 20 gold.; v metliškem okraji v dobrih legah 20 gold., v srednjih 13 gold. in v slabih 3 gold. Kje je pa gnoj, davki itd.! Res je, da se naredi iz mošta vino, ki ima boljšo ceno, a dohodek ostane slednjič vendar tisti, ker do časa, ko se vino proda, ga dosti odpade, se porabi za družino in delalce ter se ga tudi dosti „vsuši". 2. Neugodne slabe razmere na Dolenjskem pa naredijo. da vinogradnik od leta do leta bolj v dolgove zabrede. Uže gori sem povedal, kako pičle dohodke daje vinarstvo na Dolenjskem pri normalnih razmerah. Ali se ima na svetu kje še kak drugi kmet bojevati s tolikimi neprilikami kot dolenjski vinogradnik? Mrzla in pozna spomlad, slana, dež med cvetjem, prevroče poletje, mrzla in kratka jesen, toča itd. krčijo Dolenjcu pridelek. Sedaj pa preti trt na uš in bolezen (glivica) „P e r o n o s p o r a viticola", ki je tudi uže v obili meri na Dolenjskem. In ta zadnja bolezen? Amerikanci jo imenujejo „Mildew" ter se jo bolj bojijo kot trtne uši. Komaj so Francozi dobili v amerikanskih trtah sredstvo zoper trtno uš, da naredijo vsako leto zopet na tisuče hektarov novih, trtni uši zoperstoječih vinogradov, ki se prav izvrstno sponašajo, prišla je pa „Per ono spor a". Francoska vlada razpisala je darilo 1000 zlatov onim, ki izumi sredstvo proti „Pe- ronosp or i". Pri vseh teh neprilikah ima pa Dolenjec le malo ali pa nič postranskega zaslužka, ker so druge stroke kmetijstva popolno zanemarjene. V desetih letih je komaj enkrat letina taka, da Dolenjec zamore izhajati, in ko bi bila tudi vsako drugo leto taka, on pri takih ti t 143 razmerah, kot so sedaj na Dolenjskem, mora vendar izkopati. še iti rakovo pot intenzivnim obdelovanjem njiv in travni kov, s spreminjavo pašnikov v dobre senožeti in s po Gori je povedano, kako malo nese dolenjski vino- rabo vsake pedi zemlje, ki jo imajo na razpolaganje, Ali mu pa v resnici še toliko nese? Ne! Vino zamorejo Dolenjci živinarstvo pri dobri reji živine najmanj podvojiti, ne da bi se bilo bati, da bi živina od „vzduha" živeti morala. Bolj ugodnega kraja za sadjarstvo, kot je Dolenj grad sploh Dolenjec težko proda (vsaj veliko večino) in ni res, da bi uže v novembru se težko dobilo (glej „Narodov" članek), še meseca marca je dobra polovica še neprodanega. Neprodano ostane pa najdalje ska, ga" skoraj ni v Avstriji. Primerno podnebje, dobra časa vino iz vinogradov s slabimi legami, teh je naj- zemlja jamčita uže naprej dober vspeh od sadjarstva. Vze- več in te so lastnina velike večine dolenjskih posest- In kako lahko se zasluži denar pri sadjarstvu? nikov. Več časa; ko ima vinogradnik vino v zida niči, več se ga mu „posuši". Pa vse to bi bilo še mimo, na pr., ena občina razdeli svojo r> gmajno u (na Dolenjskem so gmajne s zemljo, ki je boljša od one v dobro. V slabi vinski letini, katerih je na Dolenjskem vipavskih zelnikih). Kmet dobi po eno oralo te gmajne. na izbero, se mofa živež, ki ga Dolenjec m o povati, ku katero skrbno obdela ter v senožet spremeni. Seno govec da mu na gotovim denarjem plačevati, in usmiljeni tr- tega orala izdalo mu bode več kot pa vsa poprejšnja prihodnjega mošta kolikor hoče. gmajna, to je, se ve da če je bila razdelitev izvršena Kako je pa stanje vinogradnika, ko je enkrat v rokah po pravilnem razmerji. Na tem oralu da se nasaditi w . ti • 1 1 • • 1 i • V i i -I • % 4 mm ^ « « • — sadno Na namoštnika in po kaki ceni mora dati mošt, v tem v vrstah, po 2 sežnja ena od drugih oddaljene mislim, mi ni treba pisati, iz teh rok » ▼ TlUUU/llj \J tml UVJ^ll j tv VlitV VU X Ug XXX. UUUtllJ » ga najbolja drevje, ki stoji v vrsti tudi po 2 sežnja narazen. letina. K temu pa pridejo stroški za obleko, davki, oralu je potem 400 sadnih dreves, bodi-si jabelk, hru bira in pa obresti za dolg Le en primer: šek ali češpelj. Recimo, da rodi to drevje le vsako krškem okraji pride na eno oralo drugo leto, ter daje drevo sadja v vrednosti le 50 kr. travnikov in vinogradov 93 gold. vknjiženega znese vrednost pridelka vsako drugo leto 200 gld. ali in travniki Dolenjcu tako skoraj nič ne na leto 100 gold. Kako malo obdelovanja je to stalo obresti dolgov, ki so na teh vknjiženi, mora in zraven je pa še krma! Pojte pogledat v vremsko dajo plačati vinograd. Da ta dosti ne da, sem uže gori dolino na Notranjskem, koliko češpelj imajo in koliko razložil. Razmere so pa v resnici še dosto slabše, denarja jim donašajo! Ako se izvzamejo nezadolžena posestva veleposestnikov iz krškega okraja, ki imajo skupaj precejšnjo sveta pride na oralo kmečkega vinogradnika še enkrat to Se ve da bi bilo treba skrbeti za razpečavanje pa sedaj ni več tako težko in celo gibanje, lika svota dolgov. Smelo trdim Gor hodke vsak vinogradov p o d v o j e in navedene do ugodna let sadja, kar zadevajoče sadjarstvo, moralo bi se umno organizovati če bi hoteli v resnici imeti kedaj od sadjarstva kaj letina dobička. Najimenitneja skrb mora biti izbira dobrih vendar dolenjsko vinarstvo ne bode po- in pravih sadnih sort za vsak kraj, ker le potem mo v & a/£%. v i o J vtuucil uuiuiijoivv/ T m u K ? u muu^ j^v/ i 11 jjj. d V 111 3CLU11111 OU1 u ijoj V od voljno uspevalo, dokler celi gospodarski način na Do- goča je dobra sadna kupčija, lenjskem drugi ne postane rt -r\ i • • • t i v j* Dolenjci naj obdrže vinograde le v dobrih gah, koder ie pridelek oziroma dobiček gotov ? drugod naj pa vinograde opuste. Tukaj kakor tam naj se pa poprimejo sadjarstva in živinoreje z vsemi silami gradili 4. Trtna uš se je uže zaplodila v dolenjskih vino-, uničila je uze precej vinogradov in za gotovo se sme pričakovati, da bode svojo uničevalno silo razširila prej ali slej po vsili dolenjskih vinogradih. imejo saujarsiva m živinoreje z vsemi snami. amerikan&kimi trtami dano nam je edino sredstvo, s Poprej sem uže omenil, kako slabo se na Dolenj- vinarstvo vzlic trtni uši obdržati, a obdelovanje vino SI J zahteva skem izplača vinarstvo in to toliko bolj, kolikor slabša gradov, zasajenih z amerikanskimi trtami je lega vinogradova. Ako eno delo ne da primernega popoln preobrat dolenjskega vinogradstva. dobička, mislim, da ga bode vsak razumni človek Trtno uš imamo toraj na Dolenjskem in napačna opustil. Tako naj bode je tudi na Dolenjskem z obdelova- je misel onih, koji vidijo v trtni uši nič druzega kot ---~ " tj ^ ---- o — ------j--------------# ^ AVVJJ. T AV4.AJ V ▼ ^^ xjl±\j UI UfiVgUI nu i njem vinogradov.— Drugače je pa v dobrih legah. V dobri prazen strah, ki so ga izumili učenjaki za svoje ve legi stori uže solnce vino vsako leto bolj ali manj selje ali pa sredstvo Jt/M/ o* , vy, o iwuiui OA V U. „rw zamorejo denar služiti. Naj nam bodejo v iz misije u s komur si gospodje od ko pitno, kar bi pa v nekaterih mrzlih letinah utegnilo še primanjkovati, to se da pa nadomestiti s pravilnim gied" druge dežele, katerim je trtna uš milijone pre obdelovanjem vinograda, umnoizgoj* trt vanjem vinograda, umno izgojo in rez njo mozenja požrla ter porabimo precej izkušnje teh ti«, s pravo izbiro trtnih sort in z umnim kletar- dežel, kako se proti trtni uši bojevati, stvom. Vse to pa dozdaj kmečki vinogradnik na Do- ySa sredstva za uničenje uši skazala so se ničeva lenjskem komaj po imenu pozna; ako on sploh še od in danes se spozna kot edini pripomoček proti trtni vinarstva, če tudi le v dobrih legah, kaj pričakuje, uši amerikanska, temu mrčesu zoperstoječa trta. mora obdelovanje trte in kletarstvo iz dna pretvoriti. Grozdje amerikanskih trt je z ozirom na sorto trte zato Sicer ga bode pa k tem prej ali slej trtna uš prisilila, tako, da nam ne bode mogoče ž njim računati Kaj pa sadjarstvo in živinoreja? Dosti ljudi se nam za naše razmere ne bode druzega preostajalo, kot niti predstavljati ne more, da bi ti dve stroki kmetij- cepljenje domačih trt na amerikanske podlage. Zasa- stva na Dolenjskem zavzemali kedaj prvo mesto In jevanje takih vinogradov ter njih obdelovanje stalo vendar je tako. Natančno razpravo o tem prihranim bode pa več dela in denarja in vinograd se bode iz-si za prihodnjič enkrat, danes naj mi bode dovoljeno, plačal le v dobri vinogradski legi. Trtna uš storila predmet v kratkem omenjevati Prvo Dolenjci storiti, ucrvuimu uvij zemljo, od katere edino jim je kaj pričakovati je 1 UJLL1CJUJO V CJLVJl. -LAV \Jy k^F morajo bode konec tako priljubljenemu dolenjskemu „grubanju , pričeti nekoliko bolj spoštovati silila bode Dolenjca, opustiti slabe vinograde ter le Kako take trte cepiti, od katerih se je nadejati dobrega vina. pa je sedaj ? Slabo obdelane njive, še slabše obdelani Trtna uš ne sme pomeniti pogin dolenjskega vinar travniki in pašniki s prav dobro zemljo, ki pa na stva, pomeni pa pogin „čvička"! oralo komaj en goldinar dobička prinašaja. Koliko je pa še neobdelane zemlje ?! Naj se gredo Dolenjci učit, kako zemljo obdelati, na Kras, v Vipavo, v vremsko-trnovsko dolino itd. Videli bodo v teh krajih, koliko zlata se iz zemlje da (Dalje prihodnjič.) * Gospodarsko-obrtnijske stvari. Slovenska Matica. Deželna razstava ogerska v Buda-Peštu. 68. Ponosen magjarski narod ne opušča ničesar bi moglo ime njegovo pred svetom povzdigniti , kar kar bi moglo služiti v slavo ogerskega kraljestva. Znano je, koliko je ogerska vlada uže storila za olepšanje in razširjenje glavnega mesta Buda-Pešt, tako, da tujec, ki je to mesto videl pred 20 leti in pride sedaj tje, kar strmi odborova seja „Matice dne 29. aprila. Slovenske u Navzočih 22 odbornikov, med njimi dva vnanja (gg. Kersnik iu Svetec). Prvosednik g. Grasselli naznanja, da sta gospoda verifikatorja društvenih zapisnikov potrdila zapisnik 67. o velikanskem napredku. Omenili smo pa ne zdavnej odborove seje in 20. rednega velicega zbora. pri drugi priliki, da se iz novega namerava najeti poso jilo 18 milijonov za raznovrstne nove zgradbe v Buda-Peštu. — Enako je znano, koliko Ogerska žrtvuje za svoje, Hrvatski odvzeto pomorsko mesto Rek Na to se vrše volitve. Predsedništvo prevzame » od prvosednika pozvan, odborov starosta gosp. dr. Jernej Zupanec. Po predlogu gosp. staroste se izvoli Grasselli c Preteklo soboto dne 2. maja pa odprl je presvitli per acclamationern vnovič prvosednikom. Ker pa le-ta ogerski kralj v Buda-Peštu dežel no razstavo, odločno izjavi, da ne prevzame predsedništva, predlaga kateri je pokrovitelj cesarjevič Rudolf to razstavo se in sprejme volitev po listkih. Pred volitvijo izjavi nameravajo Madjari Avstriji pa drugim sosednim drža- prof. Marn, slišavši, da nekateri na-nj merijo, da za-vam pokazati, kaj premore ogersko kraljestvo, kaj pri delava, kaj izdelava, kako napreduje v kmetijstvu v v živinoreji, v vinarstvu, v različnih kme gozdarstvu tijskih obrtnijah, kako v drugih strokah obrtnij v umetnijah in vedah radi bolehnosti svoje ne bi mogel nikakor prevzeti pred-sedništva, ker bi Matice ne mogel javno voditi povoljno > kako » vzlasti v gospodarstvenem obziru. Pri volitvi dobijo: gg.^Pleteršnik 7, Grasselli 6, dr. Poklukar in vspesno Leveč in Suman glas. Ker g. prof. Pleteršnik Vse to razkazati pred svetom zgradili so na se- ue more prevzeti predsedništva, predlaga g. prof. Wies _ • • ____: — ^^ 1 An-^ii /Crf-i-%/^4- . -!• -» i . 1 • • v _ • i • izhodni strani Pešta v „Mestnem loG (Stadt thaler, naj gospodje, da bi se glasovi vnovič ne cepili, waldchen) nad 100 različnih, pa brez izjeme okusno iz- oddajo svoje glasove gosp. prof. Levcu. Toda tudi ta delanih poslopij in prostorov, ki imajo služiti razstavi izmed katerih je namenjenih 90 strogo za razstav Poglavitna poslopja so: poslopje za industrijo, dru * pove da ne prevzame predsedništva. Potem se popri za umotvore, kraljevi pavilon, gozdni pavilon teh pa dolga vrsta posebnih zasebnih pavilonov, izmed prvih pavilon za Bosno in Hercego1 mlekarska zadruga, lopa za vino in špirit bosenski bazar a.-' 5 za domačo obrtnijo, orientalski pavilon in Slavonijo itd. ? dalj mejo odborniki, v svesti si, da društvenim razmeram še najboljše ugaja, ako je njegov prvosednik samostojen in pravoslovec, besede gosp. prof. Marna, ki ne bi mogel javno ali na vnanje vladati društva, naj se v ta namen voli prvosednikom g. dr. Poklukar, v notranjem vodstvu pa naj ga podpira prvi njegov namestnik g. prof. Marn, pavilon za Hrvatsko kar 0(ibor per acclamationern potrdi. Pregled s podobami o tej razstavi pravi da razstava nima pravega mednarodnega značaja, da pa podaja za to popolno podobo ljudskega gospodarstva in Mednaroden , pri še celo zapovedano, Na to prevzame g. prof. Marn predsedništvo vo lijo se per acclamationern Leveč drugim sednikom Vilhar blagajnikom podpred Robič pregledoval pa duševnega življenja ogerskega naroda značaj ima razstava samo na nekaterih oddelkih katerih je bilo videti dopustlj izdelovanje druzih dežela, izdelovanje Ogerske nasproti staviti. Tako rastava živih živali odprta živinorejcem cem društvenih računov; gg. Praprotnik in Wiesthaler ključarjema; gg. Kržič in Senekovič verifikatorjema sejnih zapisnikov. gospodarski odsek volijo se po nasvetu prvosed-nikovem vsi prejšnji udje, v književni pa se prejšnjim vseh dežela; nadalje ima razstava poljedelskih strojev privzamejo še gg. dr. Lampe Leveč in Šuman pomenlj in bogato napolnjen mednarodni oddelek O resolucijah zadnjega rednega velicega zbora sklene Razun tega je lopa, v kateri so razstavlj patenti rane inostranske iznajdbe in konečno so napravlj mednarodni oddelki za pezne in delavske stroj se razpravljati jih v prihodnjih sejah odborovih pa oziroma v obeh odsekih poprej za Poverjeništvo sta prevzela: g. dr. Maks Samec za orodje gnojila za male obrtnij > dalj za semena, krmila in Kamenik dr. Lavoslav Gregorec za Cerkev orientalskem pavilonu so vrh tega razstav-kmetijski pridelki in obrtnijski izdelki spodnjih podonavskih držav (Srbske, Rumunske, Bolgarske in Turške). Velika večina razstave ^pa je odločena za lastne pridelke in izdelke Ogerske. Število razstavlj Gospej Mariji Potočinovi, ki je poslala Matici 500 forintov, katere je njen v Št. Petru pri Zidanem Mostu marcija t umrši sin Cenko Potočin društ\ volil v svojej oporoki od dne decembra 1884. 1., poslala o znaša 9000 prostor razstave meri 300.000 □ metrov, stroški pa znašaj okolo milij gold Razstava razpada v se je pobotnica, zahvalno pismo in pa pomilovanj veliki izgubi. Društvu hrvatskih akademikov v Gradci „Hrvatska,A dovoli se nekaj knjig iz matičine zaloge; druga jednaka 32 glavnih skupin, katere obsegajo vesoljno gmotno in duševno življenje ogerskih narodov. Pokrovitelj razstave je cesarjevič Rudolf. Opravila razstave pa oskrbuje posebna deželna komisija, kateri je predsednik tajnik iz poljedelskega ministerstvaL dr. A Matleko vič. prošnja izroči se književnemu odseku Prošnj vodj meščanske šole v Krškem Ivana Lapajneta, Matica naj mu posodi clicheje, ki jih rabi za natisek prestave prvega dela dr. Pokorny-jevega pri-rodopisa za meščanske šole, izroči se gospodarskemu vodja in tovalec dr drugi predsednik je grof Evg. Z i c h y drugi podpredsednik pa je ministerijalni sve . Schnierer. odseku, da poprej preišče, je li mogoče glede lastništva . Resmana, železniškega uradnika v Nasvetu Trstu, Matica naj bi kakor oskrbljuje druge jednake zaklade, vzela v svojo oskrb tudi Jurčičevo ustanovo Notranjcev, v znesku nekaj nad 800 forintov, in naj bi na vsake tri leta iz obresti, v znesku 140—150 forintov, — 145 « ** ' razpisovala nagrado za najboljši pripovedni spis, odbor naj se otmem v principu pritrdi kar sem sklenil po trenotku, ko je bil pridrži si pa še pogoje, pod kojimi prošinil me strah, da me napadajo v koči bi 'Matica^ omenjene novce prevzela, ter naj se o njih besedah sem srčno stisnil svojo otetnico 1 zahvalnih sebi J devica ge posvetujeta združena odseka, književni in gospo- je vrnila mi obje tje, oklenila se je mojega vratu ne darski Upravni odbor društva „Narodni Dom u v Ljubljani dolžno zaupljivo in dejala je Srce mi prorokuj da ubežiš nesreči. Srce me tebi zato da te otmem. Le ne zahvaljuje se za brezplačno prepustitev pisarniških pro- ojačilo, da sem prišla štorov ob času loterije. Dovoli se mu tudi nadalje, hra- znam, ali ne delam napačno in ali hudo ne pregrešim niti nekaj pohišt pisarniških prostorih, dokler si ne najine v to svrho lastnih prostorov Gosp. Mihael Lazar, c. k. gimn. profesor v Kranji pošilja „Matici" zbirko lokalizmov svojega domače6c kraja (Čemšenik), katera se v porabo izroči g. prof Pleteršniku. Rokopis gosp. Martelanca v Barkovljah pri Trstu Svatovski običaji v tržaškej okolici", izroči se književnemu odseku. Sklene se vrniti nekaj rokopisov gg. pisateljem z dostavki, katere so nasvetovali gg. presojevalci ker otimljem te, pa gubim lastno kri Od kodi izvirajo te tvoje misli? — jaz nimam ni kakoršne zlevolje do tvojih ljudi ? vendar si do^ei, ua m uupeijai tvoji sužnji in da bi mučil nas da bili bega odpeljal nas, zato da bi zbog usodnega u n Ni senjalo se mi nikoli tem, ni pomislil nisem 91 na vas nikar da ste na brigi bili mi. Imam ljudi to xi sem (Dalje.) Jaz nikedar nisem obesil tvojega oče in nimam na vesti njegove smrti." Verujem" — opomnila je devica strašno gorki jim. Plakala sem mnogo kako so vzgrmeli na-te in nagrozili se ti ko sem čula Znala sem 9 da dober jaz te poznam uže dolgo časa povedal pri nas, moje oko zmirom blodi za teboj ____________ ded in strici sami govore o tem. Tuja smrt in krivica ne gleda iz ^___11 ~ x' a i' U rvATTArlnlo "1 r\ C? rk dlriM \rnQiaa _ tvojih oči, torej znaj povedala je še skrivnejše „,jaz vidim svojega očeta, nikdar zbog svoje smrti ni obdolžil ni tebe, in nikogar izmed vlastelinov ne. Včeraj, ko si bil odšel iz prihišja, prišel je oča, kakor navadno, ljevičih Kar si čudovito in milo mi je, ko moje žive oči gledajo tebe, katerega sem videla davno, ko sem čula in senjala, ne gledala nikogar, ko sem ozirala se le v svetlo solnce, v sinje megle po stepi, v igrajoče zvezde ali v črne proge ponočnega neba. Ko sem bila še deklica, a ko je pestuna pripove- dala mi basni o vlastelincih (Gutsherrnsohn) in o kra- ko vlastelinec in kraljevič si vselej bil mi ti pod moje okno; dolgo časa sem razgovarjala se z njim vprašala sem ga, zakaj je tako močno ječal. Odgovoril mi je, da ga muči to, ker bodem na duši nedolžna morala zagovarjati se zbog njega! Ko sem podnevi čula, da hote ubiti te strici, spomnila sem se, da nisi kriv tega, kar ti očitajo. Pa ali si kriv ali nedolžen, moral bodeš poginiti, če ne otme te moje svarilo." 1J O V 1V/J.1J. , * X CAIO \j i. l U >-< VJ 1" -------j ---- - —7 pozneje nisem poslušala več raznih basni, lepše so se mi rodile v glavi same, a v vseh si bil ti junak. Hodil si za menoj po solnčno blesteči stepi, z menoj vred si motil se pomladi z vonjavim etijein, sedeval si pri n ii Ali me hote še to noč ubiti?" To noč so te strici hoteli ubiti in bratje, ali pro-tivil se je ded. Ni hotel, da bi tvoja kri močila kočo, povedal je, da si kruh in sol jedel z nami vred in da gosta ne sme ubiti nihče. Hotel se je pogoditi s teboj in odkupiti z novci, strici so se vdali, pogajali so se z meni, ko sem popevala svoje ponočne pesni, ko sem te videla tista trenotja , ko so vsi verovali, da trdo spim. Izmed vseh živočih ljudi poznam tebe naj delj in naj vernejše (Dalj prih.) Naši dopisi. dedom, ali medsobno so se pogovorili, da te odpravijo na pot, — dva da bosta čakala te pod milim nebom, a tretji da vas vse tri spremi in zapelje njima v šake." Dolenjskega 30 aprila občin novomeškega okraja.) državni zbor pričela se je pri nas huda agitacij (Volitvena komisija krneč- Vsled novih volitev za i, pri Umel sem, zakaj je poprejšnjega dne neprijazni Kateri se otidem zg dečak svetoval mi, naj je obljubil mi, da me spremi. o daj zjutraj, in zakaj sredstev, bodi dostikrat poslužujejo tudi ne prav poštenih radi. vjeli kak mandat oui sami ki Uže to mi je oznanjalo: ali pa njih prijatelji 146 oklicev Duhovščina in občine dobivajo na kupe volilnih , v katerih se namesto našega dosedanjega po Prem 1. maja. (Kmetijsko predavanje. Javna zahvalen slanca gosp. Viljema Pfeiferja priporoča nek drug kan- čati, da nas je bil vrli in drugo.) Veselim srcem mi je danes »Novicam poro didat češ da svojega programa ni izvršil, se na želje Gustav Pire, potovalni učitelj svojih volilcev ni oziral, da je preveč Krčan, ter hoče dne 26. u. m kmetijstva in tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske vse zavode potegniti v Krško, središče Dolenjske pa naj nič ne dobi 1879 to je svojim od- bila sta kar natlačena ukaželjnih poslušalcev. Govoril je najpreje o pomenu in poklicu kmetijskega učitelja; potem razlagal nam je o naprednji sadjereji, trtoreji in živinoreji, katere tri stroke so tem krajem sosebno pri ležne in s katerimi j Gosp. Pfeifer je uže 12 let poslanec dolenjskih kmečkih občin; pazljivo smo sledili njegovemu delo- nju in naslednja sostava iz stenografičnih zapisnikov toliko rečem ako je vsaka na svojem mestu umno in napredno gojena, more si ljudstvo sčasom svoj sedanji tužni gmotni položaj še prav izdatno zboljšati in si s tem prihodnost svojo zagotoviti. Predavanja ne bodem tukaj natančneje opisoval. Le bode pokazala, da je kot mož spolnoval svojo dolžnost > da je vsem poslušalcem-udeležencem prav da je bilo va-nj stavljeno zaupanje opravičeno ? vse storil dežele da je iz srca in na srce govoril. Upno so njegove zlate be 9 kar se sme pričakovati od poslanca majhne sede tudi na rodovitno zemljo padle -------rvjci u1 goma obilno koristnega sadu roditi pričenjale bodo pola Pripo Saj še zedinjenim Čehom, Moravcem in Poljakom, ki imajo večino državnega zbora v svoji oblasti, ni bilo J «« ^ —______• • 1_ v l • # t i .i*« -« mogoče doseči vseh svoji želja kakor na priliko da da bi se bil Galičanom zbrisal dolg zemljiščne odveze, bi se jim bilo dovolilo zahtevano vravnavanje njihnih voda itd. Leta 1874. je naš poslanec pri obravnavi državnega sko uporabljevati proračuna za Dolenjsko leta 1873. po toči poškodovano dosegel 30.000 gold. državne podpore. S tem se je po lajšalo veliko revščine od trebanjskih pokrajin tje do Doline ročal je med drugim tudi poslušalcem svojim pridno __ marljivo čitanje kmetijskih časnikov in enakega zapo-padka knjig; po tej poti pridobljena teorija, ako se potem praktično tudi oživi in porabi, more veliko koristnega sadu za napredek kmetijstva obroditi. Se ve, da tako pridobljeno teorijo treba je potem tudi na podlagi uže prejšnjih lastnih skušenj s pravim razumom dejan- njo ravno kaj nasnrot-nega doseglo, kot se je nameravalo sicer se Pri tej priliki pokazal je pa tudi Pire da mu in še danes staro in mlado ve pripovedovati, na glavo zadeti - u x------ r----—- j ~ ^^ x , uči mu je spretnost lastna, s katero zna in ume žrebelj vselej koliko solz je bilo tedaj obrisanih. Ko nas je 1880 zadela nova toča, bil je zopet ed drug obed gosp. Pfeif > n e > ki nam je nemudoma na pomoč prvega razreda v Košani Istega dne popoludne po dokončani službi božji imel je vrli strokovnjak svoje predavanje v šolski sobi prišel, ter nam od Njih Veličanstva zadobil 4000 gold Tudi v Košani bila sta pro r-----7---— ~ — w ~ --'J"* T vai/uuoufM ^UVAV/UAI 5U1U., OliUlLlČfc SU od deželnega zbora pa 1500 gold. podpore, iz katere se natlačena storna šolska soba in prostor pred njo poslušalcev kar je za ponesrečene kraje nakupilo in razdelilo raznih semen, kakor turšice, prosa, ajde itd. Kjerkoli je kaka taka nesreča zadela naš okraj, pomagal je g. Pfeifer nemudoma, Stenografični zapisniki pričajo, da je naš poslanec večkrat z vspehom poprijel besedo zoper eksekutivne prodaje, ki jih provzročujejo prevelika davčna bremena, in zoper visoke stroške, ki jih take prodaje prizadevajo ljudem. Kot ud odseka za uravnavo davkov je priporočal in dosegel znižanje plač za iztirjevanje (opomine) zaostalih davkov; vdeleževal se je obravnav o prihodnin-skem osebnem davku, priporočal je polajšave pri vkvar- Razun uže zgoraj omenjenih strok privzel bil je gosp. potovalni učitelj kmetijstva med svoj čvrst dve uri trajajoč govor tudi še umno kletarstvo. Kakor tukaj bilo je tudi tam poslušajoče ljudstvo po izvrst ? nem govoru kar iznenadjeno pogostoma bilo je čuti iz ust priprostega kmetiča: „Ta gospod pa naše tužne razmere še bolje poznajo, kot jih poznamo mi sami", resnica u tudi Vse Bog kar so nam povedali je obilnega sadu dal, da njegovo prizadevanj rodi, ter dovede sčasoma kmetijstvo ola in čista poduk tirjevanji vojakov, predlagal je in [dosegel, da se obči- ta-le dva po deželi na ono stopinjo napredka, katere dandanašnj, okoliščine uže tako neprizanesljivo in strogo zahtevajol Tukajšnja ljudska šola ima v svoji kroniki zopet dva dobrotnika hvaležno na novo zabilježena. Sta pa nam ni naložilo jako sitno iztirjevanje vojaške takse da naj se Kolekov oproste ženitovanjske prošnje njih j Gosp. Josip Urbančič, vrtnar na vrtu c. kme ki so še vojaštvu priporočal je, naj se obdrže davkarske bukvice namesto dragih plačilnih nakazov naj se podaljšajo obroki za plačevanje davkov in pri tojbinskih odstotkov, in je predlagal več za davkopla tijske družbe kranjske, poslal bil nam je dne 16. aprila t. 1. lep sveženj cepičev sadnih sort: „cesarjevič Ru dolf" 9 n mena u in alantovo jabolko", „angleška zlata zimska par za dejanski hruške: ,,normenska cidrovka čevalce ugodnih prememb k postavi o izbrisovanji dav kov. Z eno besedo, gosp. Pfeifer je opravičil zaupanje, ki smo ga va-nj stavili v vsakem oziru, in zato bomo njega volili in uže v ognji skušenega zlata ne bo- kateremu vsebina bile so poduk mladine in odraščenih v cepljevanji za lubad Danes prejeli smo je pa brezplačno od slavnega društva »Narodne šole v Ljubljani za tukajšnjo ubogo šolsko mladino celih 11 kilo in 800 gramov težak zavoj demo zamenjali za denar, čegar vrednosti še ne poznamo Nasprotniki pa bodo menda na dolgu ostali odgovor katere zavode je hotel gosp. Pfeifer spraviti v Krško kakor tudi dokaz za trditev lenjske železnice. n nsanKe u 5? pisanke u 9 9 žala u 9 99 ~---9 »viviiiutai , ^ViVoa , „J3VlUUUIiVI 1LL „piYUl papiT po številu vsega skupaj nič manj, nego 1110 komadov črtalniki okvirjene tablice", »radirke "lilri u __; v ■ 1 • u j n 9 9 n peresa svinčniki številnice" peresna dr pivni papir 9 J da je on nasprotnik do- Kos po kosu nakupovano stalo celih 19 gold. 93 kr to uboge roditelje 147 To je gotovo lep ia velik dar za prvi dan najlepšega meseca v letu! Obema dobrotnikoma izreka se s tem javno preiskrena in najsrčnejša zalivala. Bog plačaj obema v najobilnejši meri! Slava! Dne 24. u. m. okolo polu štirih popoludne pogorelo bilo je v ilirski Bistrici dvoje s slamo kritih hiš , hlev in dvoje skladišč za deščice (mlince ali bukove fornirje). Med drugimi vrlimi gasilci odlikovala se je pri tem požaru tudi prav izgledno in marljivo domača c. kr. žan-darmerija s svojimi možmi. Cvetje je letos jako lepo in zdravo; ako ne bode poznejših uim in nezgod, upati je z božjo pomočjo zopet ■enkrat dobre sadne letine po teh krajih. Bog jo po šestletnem presledku nam tudi skoraj daj! Hrošči ali kebri (Melolontha vulgaris L.) nam uže skoz celi teden sem ob lepih večerih po svojih pre-hodnikih napovedujejo kebrovo leto. Predstraže njihove so jako mnogobrojne; gotovo tudi njihov glavni roj ravno majhen ne bode. — Pozor toraj, in napovejmo temu hudemu škodljivcu kmetijstva splošno in združeno vojsko, katera naj bi se tudi v smislu dotične postave točno izvrševala in vspešno dognala! Iz Kamnika 3. maja. — Dolgo precej je uže, odkar smo izgubili zimsko odejo „sneg", ali reči moram, žalibog, da predolgo smo bili letos ogrnjeni s to neugodno odejo, kar je provzročilo tudi veliko škode in pozno spomlad. — V celi naši okolici na daleč okrog vzela je letošnja zima nam, skoraj bi rekel, vso ozimno rž in ječmen, tako, da le malo kje se vidi kaj ozimne rži ali ječmena, le toliko smo si pridržali, da če bo mogoče, da bodemo imeli za seme; in tudi na marsikateri njivi je pšenica pognjila vsled predolgo ležečega snega. Ja- rine smo nasejali letos prav obilo in se do sedaj prav dobro drži, kakor tudi detelje in trave. Sadno drevje vsake vrste obeta nam letos prav obilo obroditi. Kakor do sedaj kaže, imeli bomo vkljub slabi zimi dobro letino, ako nam ne bo vzela zopet ne- izprosljiva nevihta in toča vsega upa, kakor lansko leto; da pa se tudi taki nezgodi nekoliko ognemo, svetoval bi jaz, da bi se naše ljudstvo bolj zanimalo, vsaj boljše in večje pridelke si zavarovati proti toči. *) Iz Ljubljane. (Volilno gibanje na Kranjskem) postaja bolj in bolj živahno, in to posebno na Dolenjskem, kjer se je uže tako rekoč „uradno" oglasila za dolenjska mesta kandidatura prof. Šukljeja zoper dosedanjega poslanca grofa Margherija in pa kandidatura dr. Poznika zoper V. Pfeiferja, pa tudi se uže čuje o protikandidatih zoper dosedanja poslanca kneza VVindischgratza in pa A. Obrezo. — Ker je grof Hohenwart izrekel, da ga je volja še obdržati poslanstvo, čujejo se od vseh strani glasovi zadovoljnosti o tej veseli vesti, izrekoma prihajajo iz radoljškega, kranjskega in kamniškega okraja prav odločne zahteve, da se Hohenwart vsikakor zopet kandidira v svojem dosedanjem volilnem okraju; nasproti pa tudi najodlič-nejši ljubljanski volilci zahtevajo, da se najodličnejšemu poslancu vse desnice državnega zbora ponudi tudi naj-odličnejši volilni okraj kranjski — Ljubljana. Dokončnega sklepa o tem vprašanji še ni, ker se še ljubljanski volilci niso izrekli in ker za sedaj še ni najdenega za slučaj potrebnega naslednika v kandidaturi za gorenjske kmetijske občine. Oglašen kandidat za ljubljansko mesto je stavbeni svetovalec g. Franc l^otočnik. »Novice" drže se tudi glede volitev sedaj, kakor doslej svojega narodno-konservativnega stališča. Na tem stališči pripoznavarno, kakor naravno *) Prosimo večkrat kaj. Vred. v prvi vrsti odločilno pravico volilcev, z njihovim odgovornim in merodajnim organom: izvršilnim odborom narodnih deželnih poslancev. — Vodilo pri na-svetovanji kandidatov mora biti v prvi vrsti ozir na blagor naroda. To vodilo pa bi se gotovo preziralo, ako bi se zavrgli skušeni, neoporečeni in na vsako stran vestni zastopniki; žalilo bi se ono vodilo, ako bi se tako ravnalo z zastopniki, kateri so za-pustivši družbo naših političnih nasprotnikov ali pa onih, ki so nam mrzlo-ptuji, s prepričanjem vstopili v vrsta boritoljev za naš narod, in so neomahljivi ostali tudi, ko je bilo treba jekleno voljo vzdržati nasproti najhujši sili in nevarnosti. Ako bi narod ali stranka njegova tako ravnala nasproti svojim zaslužnim zastopnikom, ne imela bi se nadjati napredka, ne boljše prihodnosti, ampak zaslužen propad bila bi njena osoda. Slovenci na Kranjskem smo v takem položaju. Lepo nam napreduje. Narodno življenje in narodna zavest posebno tudi v mestih in trgih, kjer so prejšnje vlade umetno gojile nemškutarijo, poprej sovražni uradniški krogi bližajo se nam bolj in bolj, tudi onim velikim posestnikom, ki so nam ptuji po narodu, vsiluje se bolj in bolj prepričanje, da zanikavanje uaših narodnih pravic nam ne škoduje, njem samim pa pouzročuje neprijetno nasprotstvo in jim odjemlje ves vpliv v deželi, in zato se množi od leta do leta število onih grajščakov, ki želijo mirnega porazumljenja z našim narodom, ali pa se deloma tudi popolnoma vstopijo v naše vrste spo-znavši, da ni plemenito, zanikavati drugim, kar se po pravici zahteva za-se. Po tej poti, to je naše prepričanje, pripravlja si naš narod boljšo prihodnost, in zato je tudi naše prepričanje, da bi bila napaka in škoda za narod, ako bi se spodrivale kandidature dosedanjih poslancev grofa M &xg h erija, Vilj. Pfeiferja, kneza Windisch-Gratza in A. Obreza. — O osebah protikandidatov nočemo izreči nikakoršne sodbe, ker bi tudi priznanje posebnih sposobnosti naše stališče le izjemoma moglo predrugačiti. Eno pa lahko vendar sploh trdimo, da je onim gospodom, katerim je le edino za blagor našega naroda mar, povsod preobilno prilike na ponudbo, to dejansko pokazati. Konečno pa še tudi to vemo iz mnogoletnih skušenj: dobrega zastopnika najdejo si ljudje sami, ako se tudi skriva, kdor pa pri volitvah preveč obeta, redkokedaj ostane mož-beseda. — (Koncesija za priprave k dolenjski železnici) došla je zadnje dni minulega tedna gosp. Jož. Ku-šar-ju kot- načelniku dotične družbe za zgradbo te železnice. Ker je dežela že privolila za pripravna dela svoto 5000 gl. in ker je tudi ministerstvo samo obljubilo pripomoči pri njih, upati smemo, da se sedaj z ugodnim spomladnim časom dela tudi nemudoma prično, tako, da bodo vsaj pred pretekom šestih mescev vsaj glavna dela uže toliko dogotovljena, da se kon-cesjonirani družbi in deželi ne bo moglo očitati nikakoršne zamude. — Zdaj veljalo bode resno delovanje in pri temu je dolžnost vsih prizadetih krogov po vsi moči podpirati družbo, ogibati se razporov in tako* složno in dejansko pokazati vladi, da v resnici hitro in radi vse storimo po svojih močeh, da se železnica tudi v resnici dodela. — (Trijaški ljubljanski semenj) pokvarilo je slabo deževno vreme. Z živino, katere se je prignalo malo, tudi ni bilo prida kupčije. Tudi rokodelci, ki so pripeljali na somenj svoje izdelke in pa kramarji se niso prav nič pohvalili s kupčijo. Nekaka čudna in komaj razumljiva osoda zadela je prodajalce češkega porcelanastega blaga, katero se je do sedaj navadno prodajalo v šolskem drevoredu « 148 tik mesarskega mosta. Mestni magistrat odkazal jim je namreč letos namesto dosedajnega prodajališča jem i M ki so oklic podpisali, slabo pristojen to sumičenje odločno zavračam prostor za to na nekedanjem živinskem trgu sred tujemo omenjenim gospodom s ve kopic stare šute, blata in vode, kamor si, se ve da ne upa iti noben kupec. — Nam se tako ravnanje ne venci jih ni leizdajic drugam iskat kje naj gredo ve , med Slo so zdi razumljivo. Ako ima somenj namen v mesto priva biti kupcev in prodajalcev, tedaj se mora ravnati Upamo, da se drugi veliki posestniki kranjski ako prav Nemci po rodu ne bodo s svojim glasovanjem enakomerno s prodajalci vseh vrst blaga. Ako so se pridružili nezaslišanemu natolcevanju volilnega oklica, letos odrinili porcelanarji nekam gori proti Savi brez opravičenega vzroka, zna se druga pot enaka primeriti usnjarjem, vrvarjem, kleparjem ali kramarjem. — Mi- ^ tJ »J * f j v j a VJL/ UIA J v>ULL I Vil JULlUlUJUll IvJLlia - slimo, da se bodo kupčevalci magistratu kmalu zahvalili za tako ravnanje. (Nov župan ljubljanski.) Mestni odbor ljubljanski izvolil je včeraj soglasno za župana ljubljanskega mesta dosedajnega župana g. G r a s s e 11 i - ja. Čestitamo. (Ljubljanskega knezoškofa dr. Misijo) sprejeli so sv. oče v Rimu dne 28. aprila. Stajarska. — Na južnem Štajarskem izrekel je g. dr. Vošnjak, da ne more sprejeti več mandata za državni zbor; volilci nameravajo baje izvoliti njegovega brata > načelnika kmetijskih posojilnic Ustavoverci štajarski razglasili so svoj volilni oklic, v katerem podtikajo zborniški desnici, da hoče slavizirati Avstrijo. (Ako mislijo med temi južno Štajarsko, Kranj- ! Vred). sko, Primorsko, Moravsko itd potem uže i (Letošnjo birmovanje) v ljubljanski škofiji pri- narodno-nemška Lincu ustanovil je Lienbacher novo društvo katero naj bi širilo vabljenje za njegovo prihodnjo stranko, katera ima biti sicer konservativna, toda četi se ima zunaj Ljublj Slovanom pa v obče nasprotna doliški dekaniji, začetkom julija v vrhniški in cerkniški dekaniji, začetkom meseca septembra pa v trebanski novomeški dekaniji. • J—«^ ^"""J' A 1X«1 , kJUU V oaiUlli jjo, V UUUC 11 čt, sred meseca junija v ra- Da bi se ta stranka posebno vkoreninila („Kres.") Leposloven ■ ■lili ni lahko pričakovati, ako se z programom Lienbacherjevim primerja pastirski list kardinala G-angelbauerja m škofov Pinder-ja in Muller-ja, katerega so sedaj pred volitvami znanstven list. Sodelo- skupno izdali in v katerem prav v duhu krščanske n vanjem prof, dr Greg. Kreka in župnika Dav ljubezni priporočaj tobo do avstrijske države ter stenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof v Celovci. Obseg 5. številke: „Arabela". Roman. Spi ljubezen in složno delovanje z vsemi drugimi nenem škimi narodi avstrijskimi sala Pavlina Pajkova. (Dalje.) Dom u Mirko 3Ioravska „ Stari Džuldaš in njega sin Mamet". Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Ka- Dve pesni". M. Ustavoverna pa srednja stranka razin, preložil t Fr. Jos. Remec Valjavec avec. » France Podgornik Narodne pripovedke. Priobčuj našem literarnem gospodarstvu n moravskega velikega posestva dogovorile ste, da volite skupno za državni zbor ne glede na konservativno rodne velike posestnike. Ker se je dogovor dovršil pod pokroviteljstvom bivšega ministra Chlumeckya, sodilo se je začetkom, da bi znal ta kompromis biti nekako na vencev." Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) -----O J. ------■ J v. ^uvviuviu , UUU.A lil UlUiO VlbL ua arodnih pesnih koroških Slo- korist desnice in sedanje vlade, pa vsestransko ogledano Grof Uvarov, ruski arheolog Spisal J. Šuman stenjak. — „ J. Steklasa u Steklasa v Turj Tauern 5? Davorin videti je samo toliko, da se Chlumecky ne bo nikdar , ki bo gotovo J^IVI KJ. ViUOll jO »aiuu LUlltVU , Ud se V^illULliei. Sto kaj, ča." pridružil prihodnjemu nemškemu klubu Poročilo o hrvatskej književnosti Drobnosti. u stranke sicer pa Izhaja v mesečnih zvezkih na nastal po mislih Knotz-Schonererjeve bodo Chlumeckyjevi pristaši sedanji vladi prav tako sprotovali, kakor do sedaj. — Po tem soditi speljal je vsakega meseca 5 velj gold. na leto 4 polah začetkom Chlumecky srednjo stranko velikih posestnikov zopet leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kraje, v knji garnah kupuje. gold. na pol led, kakor uže nekolikokrat Angleška Mir ki je bil pred tednom videti Tudi letnik 1882., 1883. in 1884. se še dobi sicer po gold ? prvi letnik nam je pa pošel in še zelo negotov, zagotovlja se od dne do dne bolj bolj Angleška in Ruska ste načeloma pritrdile, da naj o bitki generala Kamerova z Afganci razsodi nepristransk sodnik. Enako so tudi dogovorjene podlage meje med Rusko in Afgansko tako za vrejenje da se uže danes smatra dvojno, najbolj kočljivo vprašanj rešeno Da je tako, potrjujejo uže » to je Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Cesar vrnil se je včeraj z Buda-Pešta nazaj na Dunaj. Volilno gibanje postaja bolj in bolj živahno. V predmestjih bodo skoraj brez izjeme nasto- državnim papirjem pri 1000 gld. cena na kviško za 30 pili novi kandidatje in redko kateri okraj volil bo ,5? > akoravno se ni šlo za vojsko, pri kateri brez hudega boja. mir toliko, kot zagotovlj tudi vse evropejske „Borse papirje, ker v zadnjih dneh trgi za vrednostne je različnim našim ----O----7 ------------— - ) bi bila imela naravnost opraviti kaj naša država „Neue Presse" objavlja nek volilni oklic ustavo-vernih velikih posestnikov kranjskih, katerega so podpisali Oton in Rudolf baron Apfaltrern, Leon grof Auersperg, vitez Gutmannsthal in Karol baron Wurzbach. Ves oklic je zmes pogojnih birokratičnih stavkov, kakoršnih je vajen baron Apfaltrern, samo en stavek, ki podtika slovenski Hektoliter narodni stranki, kakor da bi nameravala slovensko odcepiti od avstrijske države enako razžaljiv za nas zveste avstrijske Slovence, kakor neutemeljen in pa kavalir- 7 gold. 87 kr. 53 kr. Žitna cena v Ljubljani 29. aprila 1885. pšenice domače 6 gold. 83 kr turšice 5 gold. 85 kr. soršice banaške 6 gold v • rzi 5 gold 36 kr. ječmena 5 gola. 36 kr. j prosa 5 gold. 85 kr ajde 4 gold. 71 kr p ovsa 3 gold 57 kr. Krompir 3 gold. 21 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.