Poštnina ptaftum ▼ gutuvluL Leto XXIL, št. 101 L]nbl]ana, tonk H, aprila 1941 Cena 1 Din UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva b — Telefon Stev. 3122, 8123, 8124, 8125, 8126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — TeL 8402 tn 8392. Podružnica Maribor: OrajslO trg tt. 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljub* liana St 17.749. Uhaja vsa* dan rasen ponedeljka. Naročnina znaSa mesečno 80 din. Za toozematvo 50 din. Oredniatvas ujubljana, Knafljeva ulica b, telefon 8122, 8123. 8124, 8125, 8120; Maribor, Grajski trg tt. i, telefon tt 2455, Celje, Stros8mayerjeva uUca Stev. X, telefon tt 65. Rokopisi m ne vračajo. Le Truppe Italiane hanno occupato CoiTu I! Bollettino di guerra N° 327 Anehe Preveša occupata — Sul fronte di Tobruk U nemico e stato respinto con perdite La valorosa resistenza delle Truppe italiane in Africa Orientale — Un incrociatore ausiliario nemico af fondato. D Quartler Qenerale delle Forze Armate comunica in data di 28 aprile 1941-XIX: Repartl delPaeronautica e di Camicie Nere hanno stamane occupato Corfil. Sempre stamane un battaglione di fanteria auto-carrata ha occupato Preveša. In Cirenaica sul fronte di Tobruk, il nemico ha nuovamente tentato una puntata offensiva con carri e fanteria; h stato ri-i cacciato con perdite. Formazioni aeree da bombardamento in picchiata, italiane e tedesche, hanno attaccato, nei pressi di Tobruk, batterie, automezzi ed accampamenti nemlci. NelFAfrica Orientale continuano la pres-sione del nemico e la valorosa resistenza delle n ostre truppe. Desete č sta ta »vajena ta; attacchi avversari sono stati re-spinti nel settore di A'-gi. Un nostro som-mergibile al comando del capitano di eor-vetta T od aro Salvavre ha af fondato in Atla-tico un incrociatore ausiliario nemico da diecimila tonnebite. Italijanske čete na Krfi Tud! Preveša zasedena — Na Hraber odpor italijanskih čet Rim, 28. apr. (Štefani) Vrhovno poveljništvo italijanske vojske je objavilo na- | slednje 327. službeno vojno poročilo: Oddelki pomorskih letalcev in črnih Srajc so davi zavzeli Krf. Davi je bataljon motorizirane pehote zavzel tudi Prevezo. V Cirenaiki je sovražnik na fronti pri Tobruku poskusil znova izvesti napadalni Vojno poročilo št. 327 bojišču pri Tobruku je bil sovražnik odbit z izgubami v Vzhodni Afriki - Pomožna sovražna križarka potopljena sunek z oklopnimi vozovi in oddelki pehote, a je bil odbit. Pri tem je imel izgube. Skupine italijanskih in nemških bombnikov ter strmoglavcev so pri Tobruku bombardirale sovražne baterije, avtomobile in taborišča. V Vzhodni Afriki se nadaljuje sovraž- Nemško vojno poročilo Berlin, 28. aprila (DNB) Vrhovno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Letala so izvedla, kakor je bilo deloma javljeno že v posebni vesti, nadaljnje uničujoče udarce na transportne, materijalne in stražne ladje, ki so bili zbrane na moi-ju med Pirejem in Kreto za prevoz poraženih angleških čet. Tako je bilo dne 26. aprila v grških vodah potopljenih 11 parnikov skupno s 48.000 tonami, poškodovan pa z bombami angleški rušilec severno od Krete iu 19 nadaljnjih ladij. Del teh ladij je bržkone uničen. Dne 27. aprila so potopila letala neko križarko ter trgovsko ladjo s 5000 tonami ter hudo poškodovala dve nadaljnji križarki in 12 trgovskih ladij. Prodiranje nemških čet, ki čistijo preostale predele srednje Grčije in Pelopone-za se po načrtu nadaljuje. Skupine letalskih sil so z dobrim učinkom napadle sovražne sile na področju okrog Argos-Tri-polisa. V Severni Afriki so se izjalovili sovražni sunki iz Tobruka. Nasprotnik je imel pri tem hude izgube. Nemški in italijanski strmoglavci so 27. aprila, zaščiteni od lovskih letal, napadli angleške topniške postojanke okrog Marsa Matrucha in so ■z bombami zadeli dve bateriji tako da sta umolknili. Nemška lovska letala so uničila v ne- ' kem pristanišču na otoku Malti 4-motorno angleško pomorsko letalo tipa Sunder-land. Na morju okrog Anglije so potopila letala v teku včerajšnjega dneva in zadnjo noč dve trgovski ladji skupno s 11.000 tonami in hudo poškodovala 5 nadaljnjih trgovskih ladij. V pretekli noči so bojna letala ob ugodnem razgledu bombardirala področ je ladjedelnic in pristaniške naprave v Portsmou-tbu. Razdiralne in zažigalne bombe so povzročile veliko razdejanje predvsem v državni ladjedelnici. Nadalje so bila napadena pristaniška mesta v Cormvallu ob juž-novzhodni obali Anglije. Včeraj je uspelo dvema sovražnima bojnima letaloma, da sta pod zaščito nizko strnjenih oblakov prodrli v zapadno Nemčijo. Zaradi bomb je bilo v neki tovarni nekaj oseb ubitih in ranjenih. Nastala .je samo neznatna škoda na poslopjih, ki ni zmanjšala proizvodnje. V poslednu noči nad državnim ozemljem ni bilo nikakega sovražnega bojnega delovanja. V času od 23. do 27. aprila je sovražnik izgubil skupno 100 letal. Izmed niih je bilo 26 sestreljenih v letalskih spopadih ali pa od nočnih lovcev, 8 od mornariškega topništva ali lažjih vojnih ladij in 3 od protiletalskega topništva. 63 letal je bi!o uničenih na tleh. Ob Istem času je b;lo izgubljenih 9 nemških letal. jna v Rimski listi o pomenu zadnjih vojaških operacij Rim. 28. aprila. (Štefani.) Današnji rimski listi podčrtavajo. da je treba smatrati glede na vojaške operacije držav osi, ki so bile izvršene v zadnjih dneh na balkanski fronti, kakor tudi glede na okupacijo Aten po nemških četah s skorajšnjo popolno likvidacijo grške vojne. Listi tudi poudarjajo, da sta sedaj že oba bregova Ko-rin takega prekopa pod nemško kontrolo. »Pcpclo di Roma« piše v enem izmed svojih člankov, da je že 21 dni potem, ko so angloeaške poročevalske agencije triumfalno poročale o izkrcanju britanskega ekspedicijskega zbora v Grčiji, vkorakala v Atene nemška vojska in na Akropoli razvila zastavo nemške države. »Popolo di Roma« nato podčrtava nemške vojaške uspehe, obravnava beg Angležev in zasledovanje in uničevanje angleške vojske ter angleških parnikov na Egejskem morju ter zaključuje, da vse te operacije pomenijo že epilog grške vojne Turin, 28. apr. (Štefani). »Gazzetta del Popolo« se bavi z dogodki preteklega tedna in dostavil ja, da bo zmagoviti pohod oso»-vinskih sili temeljito spremenil tudii politično smer ameriškega javnega mnenja. Ameriški narod ni vedno soglasen z delom svoje vlade, vendar pa je treba ugotoviti, da so Rooseveltu prijazni krogi pripravljeni na vsak način zavleči Ameriko v nepopravljivo pustolovščino. Toda to, pravi omenjeni list, ne pomeni za nas nikakega presenečenja. Zapadne velesile so bile nahujskane iz Washingtona, da so osovini napovedale no, kar se je svoj čas jasno odkrilo s taj-vojno, kar se je svoj čas jasno odkrilo s tajnimi dokumenti, najdenimi v Varšavi, gične očitnosti dejstev je morali angleški radio vsaj enkrat priznati resnost položaja, ki je nastali na Grškem zadnje dni. Ko poroča o političnem in vojaškem položaju, kakršen se je razvil v Grčiji, mora dopustiti, da razmišljajo o možnosti evakuacije britanskega ekspedicijskega zbora, in na globoki vtis. kn bi ga takšno dejstvo napravilo med angleškim, avstralskim in novozelandskim prebivalstvom. Sprejem nemške vojske v Atenah Berlin, 28 aprila. (DNB.) Prva poročila o prihodu nemških čet v Atene soglasno javljajo, da se je prebivalstvo grške prestolnice zadržalo napram nemški vojski prijateljsko in dostojno. Ob robovih cest, po katerih so vkorakale nemške čete v Atene, so stali povsod v gostih vrstah ljudje, ki so pozdravljali nemško vojsko z dvigom ali z mahanjem rok. Brezhibno zadržanje nemških čet napram Grkom je bilo povsod sprejeto s simpatijami, zlasti ker se je razlikovalo od nastopa Angležev. Na Grke je napravil velik vtis tudi red, ki se ga povsod drži nemška vojska. Naplavi] ena trupla angleških vojakov Berlin, 28. aprila. (DNB) Poročila iz Aten in Volosa javljajo, da so bila zadnie dni na egejsko obalo Grčije naplavljena trupla neštetih angleških vojakov, ki so se očividno nahajali na potopljenih transportnih ladjah. Kaže se tudi, da so doživeli Angleži v Grčiji še večjo katastrofo nego v svetovni vojni na Galipoliju ali preteklo leto pri Dunkerqueu. Iz Dunker-quea je bil prevoz v Anglijo primeroma lažji, ker je znašala daljava samo 40 km in je Nemcem megla ovirala operacije, pri prevozu angleške vojske iz Grčije v Egipt pa je položaj povsem drugačen. Ze od Grčije do Krete je razdalja za več sto kilometrov večja nego je bila pri Dunker-queu, tako da neprestani napadi nemškega letalstva na angleške ladje spravljajo Angleže v brezupen položaj. Uspešno bombardiranje Malte Vojno operacijsko področje, 28. aprila. (Štefani) Letalski dopisnik agencije Štefani poroča, da so italijanska letala v poletu prav nizko nad tlemi izvršila uspešen bombni napad proti nekemu angleškemu vojaškemu taborišču ter proti zalogam živeža v severnem delu otoka Malte. Na- ni pritisk, a tudi hrabri odpor naših čet. Desie je bil izpraznjen. Na odseku pri Alagiju je bil odbit sovražni napad. Naša podmornica je pod poveljstvom korvetnega kapetana Salvatora Todara na Atlantskem oceanu potopila sovražno 10.000 tonsko pomožno križarko. vzlic temu, da je sovražnikovo protiletalsko topništvo ot varilo proti napadajočim letalom silovit ogenj, so italijanska bombna letali a vseeno spustila na določene objekte številne bombe srednjega in težkega kalibra, ki so zadele v polno ter povzro čile veliko opustošenje, razdejanje in mnoge požarov. Jadransko morje zavarovano Turin, 28. apr. (Štefani). Turinski list »Stampa« piše, da po bliskoviti akciji osnih velesil v Jugoslaviji na več nikake nevarna t; za Jadran Jadransko morje je zopet postalo italijansko jezero kakor v rimskih in benečanskih časi' Pomorski promet med Italijo in Balkanom se bo močno razmahnili in britansko brodovje bi mnogo tvegalo, če bi poskusilo na Jonskem morja kake pustolovščine »Stampa« sodi, da bo1 ltailja sv daj po likvidaciji vzhodne fronte lahko osredotočila vse svoje napore v odstku Severne Afrike, vendar pa bo treba odstraniti še mnoge težave, kajti Suez, dolina Nila in Palestina so življenjska središča za Anglijo, ki jih bo nedvomno branila z vsemi svojimi silami. Zaradi te nevarnosti bo Churchill pedvzel gotovo nove zločinske akcije proti Siriji in proti samostojnosti Egipta, kakor tudi proti svobodi arabskih narodov. List, zatrjuje, da sc bo položaj kljub težavam razvijal vedno bolj k končni zmagi osovinskih sil. Hude angleške izgube na maiju Berlin, 28 apr. (DNB). V soboto in nedeljo je zadalo nemško letalstvo angleškim ladjam med grškimi obalami in Kreto zopet uničujoče udarce. Že v soboto je bilo z zadetki bomb potopljenih 11 angleških ladij s skupno 48.000 tonami, v nedeljo pa še ena s 5000 tonami. Nadalje je bilo v obeh dneh 29 trgovskih ladij tako poškodovanih, da za Angleže ne bodo več uporabne. Izmed teh je bilo 19 ladij, med njimi več velikih potniških parnikov, tako poškodovanih, da se bodo tudi te ladje bržkone še potopile. Nemška letala so včeraj ob grški obali potopila tudi neko angleško križarko, dve drugi križarki pa sta biili zadeti z bombami v polno. Beg iz Grčije v Aleksandrijo Berhn, 28. apriia. (DNB.) lz Alcks&ndri-je poročajo da so tja prispele iz Grčijo skupine angleških vojakov, ki so se po-ilu-žiile za prevoz po morju mallih ribi.-kih ladij. Angleški vojaki so prispeli v Aleksandri jo v obžalovanja vrednem stanju. Pofslah v Gibraltarju La Linta. 28. apr. (Štefani). V Gibraltarju ie bil včeraj velik pop ah. ker je poveljništvo ans.eške posadke zas.vtilo. da so sovražne podmornice prodrle v bližino luke. Zato je preti pomornicam poslala dva liidroaviona. dva rušilca in eno podmornico, ki pa so se po kratkem času vrniii. Razen tega je prišlo v voino luko mnogo hidrcavionov in mnogo letal najmodernejšega tipa. General Gort. novi povel n k angleške ocsr.dke. ie v spremstvu svojega generalnega štaba posetil u'rdbe pri La Linei. Madrid. 28 aprila. (Slovaška t. k.) V Gibraltar ie prispelo iz Londona angleško letalo, s katerim po uie v vzhodno Sredozemlje več visokih angleških osebnosti. Ogorčenje v Avstraliji New York, 28. aprila. (DNB.) Tako ameriški kakor tudi angleški listi potrjujejo v svojih poročilih, da pod vtisom katastrofe na Ba'kanu narašča med avstralskim prebivalstvom ogorčenje zaradi usode, ki jo je doživela avstralska vojska v Grčiji. Posebno je prebivalstvo ogorčeno, ker so morale avstralske in novozelandske čete kriti beg Angležev iz Grčije. Med svojci avstralskih vojakov so zapustile mučen vtis tud? vesti o velikih izgubah, ki so jih utrpele angleške imperialne čete v Grčiji Razdvojenost v Ameriki Uničeni upi pristašev vojne — Svarila izolacijonistov ameriškim državnikom New York, 28. apr. (Štefani). Ameriški tisk in celo intervencionistični krogi morajo nehote priznavati da sodelovanje oe-nih velesil na samo v materialnem pogledu vedno močnejše in globoke j še, marveč, da zaradi zmage na Balkanu in v Severni Afriki stalno raste vzajemna simpatija med nemškim in italijanskim narodom. S tem se je razblinila v nič na da Angležev m Američanov, ki so za intervencijo. Ti krogi so upali, da se bo posrečilo zasejati razdor med osovimske zaveznike. Sedaj jim ne preostaja nič drugega, kakor da zmanjšujejo angleški poraz ter izkrivljajo dejstva na očitljiv način v korist Angliji. Tega posla se je lotili tudi major Eliot, vojaški sotrudnik »New York Herald Tribune«, ki naravnost paše, da v zadnjih dogodkih ni bilo zmagovito osovinsko orožje, marveč, da je baje Anglija dosegla velike vojaške uspehe. V nasprotju s tem pa direktor Lista »Pall Mali« Inger Soli zatrjuje, da izjave Roose-velta, Hulla in Knoxa ne bodo mogle pobiti fašizma, ki je na vsej črti gospodar položaja. Isti pisec se vprašuje, kaj bodo Zedinjene države napravile v sedanjem položaju in kako se bodo odločile. Feliks Morley, znani ameriški poslovni človek, izkorišča zmago csovinskih sil s tem, da zahteva še tesnejše sodelovanje med Zedi-njenimi državama in Kanado, zatrjujoč, da je kanadski narod dovolj zrel in da njegova notranja uredba nudi vse pogoje za uspešno obrambo. Morley celo pravi, da bo to sodelovanje nekoč lahko doseglo tako stopnjo, da bosta vladi Zedinjenih držav in Kanade stalno sodelovali v vseh vprašanjih politike. \merika ni dovolj pripravljena za vojno New York, 28. apr. (DNB). »New York Daily News« piše v uvodniku, da kaže zadnji govor ameriškega zunanjega ministra bližnji vstop Zedinjenih držav v vojno. List odločno svari pred prenagljenjem, češ, da Zedinjene države danes še niso dovolj pripravljene za vojno. Amerika in Anglija skupno ne moreta postaviti vojske, ki bi bila vsaj približno po številu in po oborožitvi kos nemški vojski Nauaije vprašuje list. ali bi ne bilo mogoče, da bi Zedinjene države vodile vojno na eni fronti. List predlaga, naj se najprej sklene sporazum z Japonsko in z Rusijo, ki bi ju zvabil na ameriško stran. Pisec uvodnika pravi, da Amerika lahko obljubi Stalinu vse. kar mu je obljubila Nemčija. Pred usodnim korakom VVashington, 28. apr. (Štefani). V merodajnih krogih ostro obsojajo Rooseveltov načrt glede zavarovanja konvojev po Atlantskem oceanu. Izvidniška letala, ki bi spremljala konvoje t_*r javljala nevarnest, kakor določa predsednikov načrt, ne bi mogla izpolniti svoje naloge. Senator Nye je izjavil, da ta predsednikov načrt ojačuje gibanje, ki stremi za tem. da se konvoji sploh prepovedo. Mnogo članov kongresa je sporazumno s tem nazorom senatorja Nya. New York. 28. apr. (DNB). DemokrrtsM senator Wheeler je izjavil preteklo nedeljo na nekem velikem zborovanju za mir. da so ameriško ljudstvo že dovolj omehčali za vojno napoved, vendar pa Amnr'ka usodnega zadnjega koraka še ni napravila. Do tega koraka pa bi znalo priti, če bo Amerika sprejela Rooseveltov načrt, naj ameriške vojaške, pomorske in letal:ke edinice spremljajo angleške konvoje v ogrožene evropske pomorske pasove. Ker je v svojem včerajšnjem govoru Churchill nujno prosil Ameriko, naj takoj odpošlje ameriške konvoje, je jasno, da na ta način žene ameriški narod v vojno. častna dolžnost New York, 28. apr. (Štefani). Italijanski mornariški ataše, viceadmiral Alberto Lais, je pred svojim vkrcanjem za Italijo izjavil ameriškim novinarjem, da so poveljniki italijanskih parnikov, ki so jih ameriške oblasti samovoljno obtožile sabotaže, storili samo to, kar je bilo po geslu, zapisanem leta 1913 na zastavo ameriškega komodo^a Perrvja, njihova častna dolžnost. »Ne odpovejte se svojim ladjam«. To je obrazec, na katerega prisegajo ameriški mornarji Vloga Japonske pri urejevanju sveta Izjave japonskega veleposlanika v Rimu Rim, 28. apr. (Štefani). Vprašanje udeležbe Japonske v sedanjem konfliktu obravnava bivši japonski veleposlanik v Rimu, Shiratori, v 6'lanku, ki ga objavlja »Borsen-Zeitung«. Ta zatrjuje, da sedaj ne gre več samo za vprašanje vrhovne oblasti med Nemčijo m Anglijo, ki bi bilo omejeno na evropsko celino, kajti to vprašanje je že rešeno z nemškimi zmagami. Toda Angleži so izjavili, da bi v primeru, če bi bili prisiljeni zapustiti matično deželo, nadaljevali borbo v kolonijah, opiraje se na pomoč Amerike, in takšna okolnost bd utegnila pomeniti grožnjo tudi za politiko Japonske, ki meri na razširjenje proti jugu. Shiratori zatrjuje, da bi se po zdravi pameti vojna mogla smatrati za končano tisti dan, ko bi jo Anglija izgubila v Evropi, poudarja pa da prevladuje pri anglosaksonskih silah plutokraitska kasta, za katero nimajo rešitve zdrave pameti nobenega pomena Potem opozarja, da je danes gibalna sila konflikta Amerika, ki je v resnici prevzela vodstvo vojne. Vendar — tako nadaljuje člankar — ne more Anglija niti s pomočjo Amerike misliti na to, da bi porazila sile osi, in zato ji ostane v bodoče zgolj možnost, da skuša braniti ostanke svojega imperija predvsem v Aziji. Za sedaj se torej samo hipotetično nakazuje možnost gospodarske vojne anglosaških sil, ki sta begati s surovinami, proti Evropi pod vodstvom Nemčije in Italije. V tem primeru bi bilo zelo važno vedeti na katero stran se bodo nagnale azijske dežele, ki razpolagajo z velikimi množinami surovin in ljudi. Delež Japonske bi v takšna hipotezi veliko pomenil kot važen činitelj nove ureditve sveta. Kako je bil Macuoka sprejet v Moskvi Tokio, 28. apr. (Domei) Privatni tajnik japonskega zunanjega ministra Macuoke, Hasegava, objavlja v tokijskem listu »Asa-hi« svoje spomine na potovanje japonskega zunanjega ministra Macuoke po Evropi. Hasegava piše, da je Stalin presenetil tako japonskega zunanjega mi- nistra Macuoko, kakor tudi vse njegovo spremstvo in nič manj moskovsko prebivalstvo, ko se je skupaj z zunanjim ministrom Molotovom pojavil na moskovskem kolodvoru k poslovitvi od japonskega zunanjega ministra. Pred slovesom je Stalin izjavil japonskemu zunanjemu ministru: »Ako bosta Japonska in Sovjetska unija nastopali vzajemno, potem se Evropi ni treba ničesar bati« Na te besede je Macuoka Stalinu odgovoril: »Tudi na vzhodu se sedaj ni treba ničesar več bati.« Stalin je k temu še pripomnil: »In tudi ne nikjer drugod po svetu!« Hasegava piše nadalje, da sta bila Stalin in Macuoka, ko sta podpisala rusko-ja-ponski nevtralnostni pakt, naravnost ganjena ter sta se na veliko začudenje vseh diplomatskih zastopnikov inozemstva, ki so se k slovesu od Macuoke zbrali na moskovski postaji objela »po ruskem običaju«. Nič manj kakor diplomatski zastopniki so se čudili temu uradniki ruskega zunanjega ministrstva, izmed katerih je eden Stalinu zašepetal nekaj na uho. Stalin je nato stopil v luksuzni vlak ter v jedilnem vozu, ki je bil Macuoki dan na razpolago, vsakemu izmed Macuokovega spremstva posebej stisnil roko. Hasegava pripominja, da je zelo značilno, da je Stalin nato v jedilnem vozu dejal Macuoki še tole: »Vi ste Azijec in jaz sem tudi« Italijanski prispevek za japonsko umetnost Tokio, 28. aprila (Štefani). Italijanski Minister za Ljudsko kulturo je ob koncu prejšnjega leta dolobil tisoč jenov za vsakoletni nakup kakšnega dela japonske umetnosti ki bo razstavljeno na jesenski umetnostni razstavi v Tckiju. Odbor japonske Umetnostne akademije je sedaj predložil italijanskemu poslaniku dve umetnini ki sta vredni nakupa, deli slikarjev Raicha Iguhi-ja in Keija Meshita, Listi objavljajo obe sliki in omenjajo s simpatijami ukrep Ministrstva za Ljudsko Kulturo. Kancelar Hitler v Celovcu Berlin, 28. apr. (DNB). Kancelar Hitler je prispel včeraj na kratek obisk v Celovec. Prebivalstvo mu je priredilo veličasten sprejem. Nova fašistovska zakonodaja Rim, 28. apr. (Štefani). Ob zaključku prosvetnega dela središča za tuje dijake GUF je imel Eksc. Antonio Putzola, Državni Podtajnik Ministrstva za Pomilostitve in Pravosodstvo, predavanje o »Novi fašistov-t ski zakonodaji«. Navzcčni so bili Eksc. ' d'Amcilio, Prvi Predsednik Kasači jskega sodišča, Strankin Nadzornik Salvatore Gatto, j Senatorji Azara, Cantarano. Cosentino in Gismondi ter zastopniki mnogoštevilnih veleposlaništev in poslanstev. Po pozdravu vseučiliščnikom, ki jim je bilo predavanje namenjeno, je Eksc. Putzola obdelal zanimivi predmet ter v jasni sintezi opredelil osnovne značilnosti fašističnega prava. Mednarodna donavska komisija v Oršovi Bukarešta, 28. apr. (Štefani). Mednarodna donavska komisija je prenesla svoj sedež iz Beograda v Oršovo. Novi ameriški poslanik v Budimpešti Budimpešta, 28. apr. (Štefani). V Budimpešto je prispel novi poslanik Zedinjenih držav g. Pal, ki bo v nekaj dneh izročil svoja pooblastila. Madžarski poslanik Budimpešta, 28. apr. (Štefani). Madžarski poslanik v Kairu Franc Marzv bo imenovan za madžarskega poslanka v Zagrebu. Nova rima v Španiji Madrid, 28. apr. (Štefani). Španijo je zajel nev val mraza, z obilniin snegom, ki je zlasti »padel po gorovju. Ducejevo priznanje Oboroženim Silam v Albaniji Tirana, 28. aprila. (Štefani). Duce je poslal Vrhovnemu Poveljstvu Oboroženih Sij v Albaniji tole brzojavko: »Eks. Ca-valleru, Tirana. V trenutku zmage vam želim priznati neovrgljivo zaslugo, da ste v štirih mesecih pripravili vse potrebno in zadostne pogoje za njeno dosego. Ti pogoji so bili, da ste morali uničiti, kakor ste to storili, vsak nadaljnji protiofenzlvni napor sovražnika in da ste vlili vsem moralni in materialni utrip za nov polet. Sprejmite moje visoko priznanje za VaSe delo in delo Vaših sodelavcev v Poveljstvu ter priznanje četam. Spominjajte me pri vseh. Mussolini.« Ducejev razglas Določbe o zakonodaji na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po Italijanskih Oboroženih Silah Rim, 27. apr. »Gazzetta Ufficiale« objavlja tale razglas Duceja Fašizma, Prvega Maršala Imperija, Komandanta operativnih čet na vseh bojiščih: ČL 1. Na ozemljih bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenih po italijanskih oboroženih silah, bo še nadalje v rabi tamkaj veljavna civilna, trgovska, menična in kazenska zakonodaja, razen ako ni drugače določeno po posebnih določbah, izdanih od italijanskih oblasti. CL 2. Na ozemljih, navedenih v prejšnjem členu, vrše sodstvo domači sodni organi in tudi notarske funkcije se še nadalje izvršujejo po tamkaj veljavnih določbah. Pravosodni ukrepi in notarski akti nosijo v naslovu tole formulo: »Z oblastjo, poverjeno od Vrhovnega Poveljstva Italijanskih Oboroženih Sil«. Čl. 3. Do nove določbe je ukinjen potek preskripcijskih ter onih zakonitih ali pogodbenih rokov, ki se tičejo zapadlosti vlaganja tožb, ugovorov ali kakršne koli pravice civilnega, trgovskega in meničnega značaja. V civilnih in kazenskih postopkih prenehajo teči vsi končni roki. S Predpisi glede .med Italijo in Rim, 27. aprila. »Gazzetta Ufficiale« (Službeni list) objavlja ministrsko naredbo, ki določa valutno razmerje med območjem italijanske države in ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenim po Italijanski Vojski in predpise za uvoz vrednostnih papirjev in vrednot v Italijo. Člen 1. Prepovedan je uvoz na ozemlje Italijanske Države jugoslovanskih in grških državnih in bančnih papirjev ter menic, nakazil in vsakih vrst efektov, razen akcij, izdanih v jugoslovanski ali grški valuti. člen 2. Veljavna prepoved izvoza iz ozemlja Italijanske Države in uvoza \ isto ozemlje italijanskih državnih in bančnih papirjev, menic, nakazil in vsakih vrst efektov, izdanih v italijanskih lirah, ne velja za izvoz in uvoz omenjenih vrednostnih papirjev med ozemljem Italijanske Državo in onim bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenim po Italijanski Vojski. Člen 3. Uvoz na italijansko ozemlje državnih papirjev ter obligacij in akcij vseh vrst, tudi če so izdane v drugačni valuti kakor italijanski, in odgovarjajočih kuponov, je dovoljen le potom poštne pošiljke na »Banco d'Italia« ali na eno iz- 6. aprilom 1941-XIX že zapadli roki so do nove določbe podaljšani. čl. 4. V pristojnost vojnih vojaških sodišč pri četah na zasedenem ozemlju spada preiskovanje zločinov, predvidenih v italijanskem vojaškem in občem kazenskem zakoniku ter izvršenih od italijanskih državljanov na ozemlju navedenih v čl. 1.; ali pa izvršenih od vsake druge osebe na istih ozemljih na škodo oboroženih zased-benih sil ali oseb, ki jim pripadajo ali so od njih odvisne, ker so v njihovi službi ah v njihovem spremstvu; razen tega preiskave glede zločinov, predvidenih v vsakem drugem italijanskem kazenskem zakonu, katerega uporaba je razširjena na navedena ozemlja. V primeru, da sodeluje več oseb pri enem zločinu ali v primeru povezanosti postopkov je za preiskovanje za vse zločine pristojno vojno sodišče, ako je samo ena izmed oseb podvržena vojaškemu pravosodju. čl. 5. Ta razglas je objavljen z objavo v »Gazzeta Ufficiale« Kraljevine, na zasedenih ozemljih pa z nabitjem na občinskih deskah po odredbi Civilnih Komisarjev ter stopi v veljavo peti dan po objavi v »Gazzetta Ufficiale«. ;a razmerja Jugoslavijo j med bank, ki so pooblaščene, da poslujejo kot agencije »Bance d'Italia«, in to v smislu člena 10. ministrske naredbe od 8. decembra 1934-XIII. Prepovedan je vsak drug način uvoza na ozemlje Italijanske Države efektov, o čemer je govora v prejšnjem odstavku. Banke, navedene v prvem odstavku tega člena, M prejmejo po pošti gori imenovane vrednostne papirje in vrednote jih smejo deponirati v lastni banki aH v vsakršno drugo banko na ozemlju Italijanske države, določeno od upravičencev, ne da bi k temu bilo potrebno dovoljenje s strani »Istituta nazionale per i cambi con 1'estero« (Nacionalni zavod za inozemske devize). Ti pologi se smejo izvršiti le v korist upravičencev, ki bivajo v inozemstvu. Vsako nadaljnje gibanje teh pologov, kakor tudi vsako gibanje vrednostnih papirjev in vrednot, navedenih v prvem odstavku, ki so inozemska last, (tudi če so bili uvoženi na ozemlje Italijanske Države, preden je stopila v veljavo ta naredba), je podvržen prejšnjemu dovoljenju Nacionalnega zavoda za inozemske devize. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan njene objave v državnem Službenem Listu. Avtobusna zveza s Trstom in Goric s V nedelfo sta stekli obe novi progi, M bosta mnogo pri-k zbližanju zasedenega ozemlja s tržaška in goriško pokrajino Ljubljana, 28. aprila Po zanimanju Ln pozornosti, ki ju je g. Kraljevi Civilni Komisar izpričal z reševanjem življenjskih problemov zasedenega ozemlja, je Ljubljana 24. t. m. dobila dve novi avtobusni progi, katerih prva drži preko Postojne in Vipavske doline v Gorico, druga pa preko Postojne in Sežane v Trst. Na obeh progah obratujeta velika najmodernejša avtobusa, ki sta v nedeljo v kratkih presledkih med 10. in 11. prvikrat privazila v Ljubljano. Otvoritvene vožnje se je udeležil tudi g. dr. inž. Comm Venanzio Pranchini, ravnatelj tržaškega okrožnega inšpektorata prometnega ministrstva v Rimu. Poleg drugih odličnikov in razmeroma precejšnjega števila občinstva sta se pripeljala tudi ravnatelja družb, ki bosta oskrbovali promet na obeh progah g. dr. Guido Calissano ravnatelj S. A. T. v Trstu in g. inž. Papis, ravnatelj podjetja S. A. ing. Ribi & Co. v Gorici. Promet na obeh progah bo brez dvoma mnogo pripomogel k zbližanju zasedenega slovenskega ozemlja s tržaško in goriško pokrajino. V načrtu pa je, kakor smo že poročali, še izpopolnitev dnevnega prometa s Trstom in Gorico tako, da bo redna zveza zjutraj in zvečer v obeh smereh. Obe podjetji, zlasti pa predsednik tvrdke Ribi & Co., g. inž. Ribi, proučujeta tudi vprašanje tovornega avtomobilskega prometa, ki bi se preko Gorice podaljšal do Vidma, drugega bližnjega blagovnega središča v Italiji. Vozni red sedanjih prog je naslednji: I. Ljubljana—Trst Odhod Ljubljana 17,00 prihod Postojna 18 45 ^ Trst 20.35 Trst—Ljubljana Odhod Trst 7.00 prihod Postojna 9.00 > Ljubljana 10.45 II. Ljubljana—Gorica Odhod Ljubljana 14.30 prihod Postojna 16 20 » Gorica 18.40 Gorica—Ljubljana Odhod Gorica 7.00 prihod Postojna 9.40 > Ljubljana 11.30 Avtobus goriške proge ima v Ljubljani postajališči pred hotelom Mikličem in v Gajevi ulici, avtobus tržaške pa samo v Gajevi ulici. Cena vožnji do Trsta je 28.—, do Gorice pa 30.— Lit. 261 delavcev iz Palerma odpotovalo v Nemčijo Palermo, 28. apr. (Štefani). Predvčerajšnjim je odpotovalo iz našega mesta 261 delavcev stavbne in kovinarske stroke, namenjenih v Nemčijo. Ko so se brli zbrali pri Tajniku Fašistične Zveze industrijskih delavcev, ki jih je v svojem govoru izpod-bujal ter jim voščil srečo na port, so delavci v popolnem redu krenili v Dom Fašja, kjer so se v navzočnosti Zveznega Tajnika poklonili Spomeniku padlih za Revolucijo. Zvezni Tajnik sc je tovariško pomudiil med delavci ter jih vse nagovoril z besedami iskrene solidarnosti in jim sporočil pozdrav Stranke, rekoč, da je prepričan, da bodo znalli na nemških tleh ohraniti lepo tradicijo delavnosti, ki odlikuje italijanskega delavca. Tajnikove zanosne besede so bile odhajajočim znak za glasno manifestacijo navdušenja za MussoLinija in Hitlerja. Razstava italijanske fotografije v Berlinu Berlin, 28. aprila. (Štefani). V dvorani »Berliner Kunsthalle« je bila v soboto otvor-jena razstava italijanskih umetniških fotografij, ki sta jo priredili Zveza italijanskih društev za fotografsko umetnost in Nemška državna zveza fotografov-amaterjev. Nav- j zočnih je bilo mnogo uglednih osebnosti, med njimi visoki uradniki državnega ministrstva za propagando, Italijanski Veleposlanik Dino Alfieri s tiskovnim in prosvetnim atašejem ter Tajnik berlinskega Fa-šija. Razstavni katalog se pričenja s predgovorom ministra Goebbelsa in s kratkimi besedami Veleposlanika Alfierija. Skupine akcije za Nizzo, podrejene Stranki Rim, 28. apr. (Štefani). Skupine Akcije za Nizzo, svoj čas ustanovljene pod predsedstvom Generala Ezia Garibaldija, so podrejene stranki. Dne 30. aprila 1941-XIX, na obletnico italijanske zmage nad Francozi, ki so leta 1849 oblegali Rim, s© bo organiziral dan propagande za Nizzo pod vodstvom zvez Bojevn iški h Fa šj ev v Torinu, Genovi, Milanu, Trentu, Benetkah, Trstu, Bollogni, Firenzi, Anconi. Perugri, Aquili, Bairiu, Potenzii, Napolju, Reggtiu, Kallabriji, Paleirmu in Cagliariu, v sporazumu s skupinami Akcije za Nizzo ter odseki Državnega zavoda za Fašistično Kulturo. Istega dne se izvrši predaja praporcev skupinam Akcije za Nizzo v Milanu, Rimu, Firenzi, Spezii, Cuneu, Astiu, Grosisettu in Venti- MED ZAKONCEMA »Poglej me malo bolje, možiček. ln mi od srca povej, ali nisem s svojo novo pričesko kakor Mona Lisa?« »Pa res. Zdaj bi te moral še kdo ukrasti!« Neugoden odmev izjav Berlin, 28. aprila. (DNB). Pod vtisom angleške vojaške katastrofe na Balkanu se je moral snoči Winston Churchill zateči pred mikrofon, da govori narodu v Angliji in imperiju o položaju. Tokrat tudi najhujši izmed vseh angleških vojnih hujska-čev ni mogel za molčati resnosti položaja. Pod vtisom dogodkov je moral Churchill priznati, da je položaj angleške in grške vojske v Grčiji skrajno neugoden, pri tem pa je glavno skrb posvetil seveda samo angleškim vojakom, ki se sedaj zaman skušajo rešiti. Sicer je Churchill govoril manj o Balkanu, zato pa ie tem bolj no-zival Zedinjene države brez vseh pomislekov za čim večjo pomoč. Da bi temu primerno ustvaril v Zedinjenih državah pravo razpoloženje, je dejal v svoiem govoru, da bi bil položaj v bitki za Atlantik za Anglijo slab. če Zedinjene države takoj ne priskočijo na pomoč. Churchill je tudi poudaril, da mora Anglija v bitki za Atlantik odločilno zmagati, če sploh hoče to vojno dobiti. Seveda bo tudi to zadme upanje razblinilo delcvanie nemških podmornic in letal, ki uničujejo angleške ladie v Atlantiku. Stockholm, 28. aprila (Štefani.) Včerajšnji govor predsednika angleške vlade Churchilla po radiu je napravil v tukajšnjih krogih zelo neugoden vtis. Churchil-Iova izvajanja presojajo v Stockholmu na splošno kot dokaz, da je britanska država v resnici zelo daleč od tistega samozaupa-nja, ki ga na zunaj skuša dokazovati, dočim smatrajo številne napake, lei jih je zakrivila angleška vlada, kakor tudi različne neprevidnosti in nesposobnosti na raznih področjih kot znake krize, ki se utegne v kratkem sprožittfi v sestavu sedanjega angleškega Jcabineta S posebno pozornostjo komentirajo v tukajšnjih krog;h dejstvo, da je Churchill sam izjavil, da so se stvari obrnile siicer v slabo smer in da ni izključeno, da se bodo razvijale v bodoče še slabše, ker Španija, Portugalska, Maroko, Rusija in Orient doslej še niso bile prizadete od vojnih zapletijajev, kar pa se lahko še zgodi. Poizornost je zbudilo tudi dejstvo, da je Churchillu morda nehote ušllo priznanje, da se je sedania borba obrnila na slabo. V tukajšnjih krogih zlasti poudarjajo, da včerajšnji Churchillov govor v celoti ni bili nič drutjega kakor zelo značilen izraz, v kako težko moralno in materialno krizo je zašla Angilja, kakor tudi, da pomeni njegov govor obupen klic na pomoč, lei naj bi ustavil centrifugalne sile, ki so se pojavile tako na področju britanskega imperija samega, kakor tudi med njegovimi vazalu Osfklunjena ameriška zahteva v Moskvi Moskva, 28. apr. n. (Štefani.) Sovjetska v'ada je odklonila zahtevo ameriške Vlade, naj bi dovolila prtvrvz približno 200 tako zvanih bivš;ih angleških prostovoljcev, ki so ob koncu finsiko-sovjetske vojne prišli na Finsko in ki so s" pomočjo ameriškega poslaništva v Helsinkih dobili potrebne patine liste, da bi lahko odpotovali iz Finske, kjer so jim sporočili, da so nezaželeni gosti Potovati bi moraili preko Rusije. DRAMA: Začetek ob 17. uri Torek, 29. aprila: Trideset sekund ljubezni. Red A Sreda, 30. aprila: Protekcija. Red Sreda. Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni« je delo, ki osvaja gledalca s humornim dejanjem; ožigosa zlagano rodbinsko moralo in razkrije v zabavnem poteku dejanja, kako skopni ob denarnem vprašanju. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Jerman, Gabrijelčičeva, Mileva Bol-tar—Ukmarjeva, Nablocka, Cesar, Grego-rin, Lipah in Rakarjeva. Režiser: prof. Sest. V sredo bodo igrali za red Sreda Nuši-čevo veseloigro »Protekcija«, ki je zaradi svoje aktualne snovi in satirične osti delo, ki občinstvu ugaja. OPERA: Začetek ob 17. url Torek, 29. aprila: Ples v maskah. Red Torek. Sreda, 30. aprila: Tri stare škatle. Red B. * Učinkovito dejanje v Verdijevi operi »Ples v maskah« pokaže zaroto, ki hoče upropastiti grofa Riccarda. Zvestoba njegovega tajnika Renatb, čigar ženo Ame-lio skuša Riccardo pridobiti, se prevrže v ljubosumje in pripravi Riccardu pogin. Verdijeva glasba podčrtava z vsemi muzi-kalnimi sredstvi dramatično dejanje, ki nudi pevcem zanimive naloge. Predstava bo jutri v torek za red Torek. Walter Kollova opereta »Tri stare škatle« je delo, v katerem dominira komični par, kuharica Katra (Poličeva) in njen častilec, podčastnik Damijan 2iajc (Modest Sancin). Nosilca teh dveh partij nosita uspeh dela, ki ima dovolj humornih in šegavih scen, pa tudi ni brez prijetnih sentimentalnih napevov, ki dajejo pevcema glavnih partij: (Lote (Barbičeva) in Vidmarja (Belizar Sancin), dovolj priložnosti za razmah. Razen njih nastopa v glavni partiji še Urška (Polajnarjeva). Dirigent: D. Zebre. Režiser in koreograf: inž. P. Golovin. Odredbe Kr. Civilnega Komisariata Nogomet v Italiji Rim, 28. aprila, br. Včeraj so bili v predzadnjem kolu tekem za italijansko državno prvenstvo v nogometu med klubi sekcije A doseženi naslednji izidi: Lazio : Fiorentina 4:1 (2:1), Torino : Am-brosiana 2:0 (1:0). Gencva : Bari 6:1 (0:0), Napoli : Venezia 1:1 (0:1). Milano : Juven-tus 2:1 (1:0), Livorno : Roma 6:1 (2:0), No-vara : Atalanta 5:1 (1:0), Bologna : Triesti-na 0:0. Po tem kolu ie vrstni red najboljših italijanskih klnbov v prvenstvu naslednje: Bologna 38. Milano. Amhrosiana 33. Ju-ventus. Fiorentina 32. Atalanta 31. Tri tetina. Genova. Roma, Torino. Livorno. Napoli 28. Novara. Venezia 27. Lano 26 in Bari 18. Ljubljana, 27. aprila Kr. Civilni Komisar za zaaedeno slovensko ozemlje je odredil ukinitev delovanja radlofonske ustanove, ld je upravljala radijsko postajo v Ljubljani ter njen prenos na Italijansko radiofonsko ustanovo EIAR Generalni ravnatelj te ustanove, Nacionalni Svetnik Chiodelli Je v smislu navodil Mi- nistrstva za Ljudsko Kulturo ln Kr. Civilnega Komisarja ukrenil vse potrebno za novo ureditev radijskih oddaj na zasedenem ozemlju. V nekaj tednih bo EIAR postavila novo oddajno napravo z jakostjo 5 kilovatov, tako da se bo radiofonska služba v zasedenem ozemlju znatno zbolj-Sala. Gospodarstvo Proizvodnja naše živinoreje se lahko še znatno poveča V zvezi s potrebo naše samopreskrbe v pogledu prehrane smo v nedeljski številki prikazali možnosti za povečanja naše pše-nične proizvodnje. Poudarili smo. da naši kraji v pogledu žitne produkcije ne bi bili pasivni, če bi pri sedanjih površinah z intenzivno obdelavo zemlje, zlasti pa z večjo uporabo umetnih gnojil, dosegli po-večanie hektarskega donosa od povprečnih 10 na 20 metrskih stotov na hektar, za kar so dani vsi naravni pogoji. Vzporedno pa mora iti naše prizadevanje za tem da izkoristimo vse mažnesti za razvoj naše živinoreje. Na področju živinoreje so naši kraji sicer le de oma pasivni. vendar moramo stremeti za tem, da tudi na tem področju dosežemo čim večjo proizvodnjo. V naših krajih je bila živinoreja od nekdaj precej razvila in predstavlja osnovo našega kmetijskega gospodarstva. Navzlic temu smo tudi v pogledu živinoreje še precei zaostali v primeri z deželami z intenzivno živinorejsko produkcijo. Ce v zadnjih desetletjih napredek v tej panogi kmetijske produkcije ni bil tak. kakor bi si ga želeli, je to pripisati raznim činiteljem. Kakor se da intenzivna žitna produkcija doseči le tam, kjer je v naprej zajamčena minimalna cena proizvoda, ki poplača trud in stroške, tako ie tudi napredek živinoreje ozko povezan s stanjem cen na trgu. Ce so cene prenizke kmetovalec pri intenzivni ž vi-norejski produkciji ne pride na svoj račun. če tudi ima najboljšo voljo. Potrebno je intenzivnejše pridelovanje krme Napredek živinoreje je ozko povezan z vprašanjem večjega pridelovanja krmil, ki pa je le mogeče pri ustrezajočih cenah živini. Ker se v sedanjih razmerah ni bati. da bi cene živini padle pod ono višino. ki jo nujno zahteva intenzivna živinoreja, zato se našemu kmetu ravno na tem področju odpirajo tako šireke možnosti, kakor malokateri drugi panogi kmetijstva. Isto velja za ostale panose proizvodnje ki so v zvezi z živinorejo, zlasti za mlekarstvo in sirastvo. Živinoreja ie zlasti važna za naše kraje, če hočemo na razpoložljivi plodni zemlji doseči čim večjo proizvodnjo. Znano je, da more kmet z intenzivnim pridelovanjem na njivah in na travnikih pridobiti neprimerno več krme za ž vino, kakor na običajni način, kar cmag ča kmetu, da bolie redi živino in da redi tudi večje število glav. Čeprav so naši kraji znani kot izrazito živinorejski imamo razmeroma malo živine v primeri z deželami z intenzivno živinorejo. Najboljši vpogled v strukturo in pomen živinoreje nam nudijo podatki o stanju živine v primeri s kmetijsko izkoriščano zemljo. V bivši Sloveniji smo imeli pred vojno približno 382.000 glav goveje živine, to je povprečno 430 glav na tisoč hektarjev kmetijsko izkoriščene zemlje. V deželah z intenzivno živinorejo pa je ta številka mnogo večja. Tako odpade v Nizozemski na tisoč hektarjev kmetijsko izkoriščene zemlje 1166 glav govaje živine, v Danski 102? in v Nemčiji z Vzhodno marko pa 680 glav. Številka za Slovenijo ie glede na okolnost. da na slovenskem ezemliu ni v večjem obsegu razvita ovčjereja, nizka tudi v primeru z onimi državami, kjer ie pole« govedoreje močno razvita tudi ovčjereja. Tako ima Italija na tisoč hektarjev kmeti j-ko izkoriščene zemlie polee 340 glav goveje živine še 500 glav drobnice. Podobne so tudi številke glede svinjere-je. V tem pogledu je zanimivo, da je v državah, ki so znane kot izrazite izvoznice svinj. povprečno število prašičev na tisoč hektarjev kmetijsko izlroriščene zemlje mnogo manjše nego v mnogih drugih državah, ki moraio prašiče uvažati. Tako ima n. pr. Nemčija na tisoč hektarjev kmetijsko izkoriščane zemlje 80o prašičev, Danska 880 in Nizozemska 650. Madžarska pa le 410. V bivši Sloveniji ie bilo na tisoč hektarjev kmetijsko izkoriščene zemlje povprečno le 380 prašičev. Povpreč ,e za bivšo Jugoslavijo na ie bilo še manjše in ie znašalo komaj 240. Da dvignemo našo živinorejo moramo predvsem skrbeti za to. da pridelamo čim več krmil in da uporabi i amo čim izdatnejša krmila. Kakor smo že v uvodu omenili v bodoče ni nevarnosti, da kmet ne bi pri prodaji živine dosegel cen. ki bi mu poplačale večji trud in večje stx>ške. ki so v zvezi z intenzivno živinorejo. Zato je v interesu samega kmeta, kakor tudi v interesu naše prehrane, da dvignemo našo živinorejo, zlasti pa da pridelamo čim več krmil. Zato je treba s poukom in propagando pripraviti našega kmeta, da bo na področju živinoreje čim boli izkorist'l možnosti, ki se mu nudijo. Tudi našemu mizarstvu in sirarstvu so cdprte znatne možnosti razvoja in se kmetu ni bati, da mleka ali mlečnih izdelkov ne bi mogel prodati po primerni ceni. zlasti tudi zaradi tega. ker nam bo za eventualne presežke cdprta pot za vnovčenje tudi izven našega ožjega ozemlja. V Nemci ii pridela vsak kmet živila za 4 meščane odnosno pripadnike dragih stanov Docela pogrešno je naziranje, da se kmetijska proizvodnja v naših krajih sploh ne da dvigniti do one vištae, da bi bila krita celotna potreba naših krajev v pogledu prehrane. V bivši Sloveniji je bilo po zadnjem ljudskem Štetju Se vedno 60«/o kmetijskega prebivalstva, ki bi moralo v primeri popolne samopreskrbe pridelati potrebna živila z_a preostalih 40% nekmetijskega prebivalstva. To razmerje ni tako neugodno, čeprav je treba vpoitevati, da Imamo v naših krajih razmeroma malo za obdelovanje sposobne zemlje. Prav zato moramo stremeti za tem, da na pičlo razpoložljivi zemlji pridelamo mnogo več, nego smo pridelali doslej. Kakšni uspehi se dajo doseči v tem pogledu nam nudi primer Nemčije. Nemčija je leta 1880. pri manjšem številu prebivalstva pridelala 95« '„ celotne potrebe živil. Ta odstotek je v naslednjih letih stalno nazadoval in se je leta 1926. skrčil na 66%. V zadnjem desetletju, zlasti v poslednjih letih, pa je Nemčija z intenziviranjem kmetijske proizvodnje navzlic povečanju števila prebivalstva dosegla, da je kvota 6amopreskrbe dosegla pred izbruhom sedanje vojne zopet 87«/©. To povečanje obsega samopreskrbe in kmetijske proizvodnje sploh je bilo doseženo navzlic stalnemu nazadovanju v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva. Leta 1880. je imela Nemčija še dve petini kmetijskega prebivalstva in je 19.2 milijona kmetijskih prebivalcev pridelalo 95% potrebnih živil za 50 milijonski narod odnosno za preostalih 31 milijonov prebivalcev. Pred izbruhom sedanje vojne pa je le 13.5 milijona kmetijskih prebivalcev (20«'fl celotnega števila) pridelalo 87% potrebnih živil za 68 milijonski narod odnosno za preostalih 54.5 milijona prebivalcev, tako da je povprečno vsak kmet pridelal živila za sebe in še za 4 meščane odnosno pripadnike drugih stanov. Pri tem je treba vpoštevatl, da tudi v Nemčiji zemlja pr/ naravi ni posebno rodovitna in je bil gornji rezultat dosežen predvsem z dalekosež-nim intenziviranjem kmetijske proizvodnje. Slične uspehe v pogledu samopreskrbe z živili je dosegla tudi Italija o čemer smo na tem mestu že pred dnevi razpravljali. Gospodarske vesti — Prijave dolgov in terjatev v inozemstvu. V nedeljske številki smo objavili naredbo Kr. Civilnega Komisarja o denarnih in valutnih zadevah, ki določa v členu 4., da morajo vse fizične in pravne osebe, ki imajo ali hranijo s katerega koli naslova tuje valute ali "plačilna sredstva sploh in vrednostne papirje v tuji valuti, vse te vrednote do 30. aprila prijaviti pri Hranilnici dravske banovine. Člen 5. določa, da je treba še posebej z obrazložitvijo prijaviti do istega roka vse terjatve in dolgove pri ustanovah in osebah s sedežem ali stalnim bivališčem v inozemstvu ali na ozemlju bivše Jugoslavije, (ki ni zasedeno po italijanski vojski), odnosno terjatve in dolgove, plačljive v inozemstvu odnosno zunaj slovenskega ozemlja, ki je zasedeno po "italijanski vojski. Nadalje je treba prijaviti vse dolgove in terjatve pri ustanovah in osebah tujega državljanstva, kjerkoli imajo svoj sedež ali stalno bivališče. Ker so nekateri interesenti gornje predpise tolmačili tako, da je treba prijaviti tudi terjatve v dinarjih, smo se informirali na pristojnem mestu in smo zvedeli, da je treba prijaviti le terjatve v tujih valutah, to je terjatve, ki se ne glasijo na lire ali dinarje. To je razvidno tudi lz besedila čl. 6 citirane naredbe Kr. Civilnega Komisarja., ki določa, da se za tujo valuto po čl. 4 in'5 naredbe smatrajo vse valute razen lir in dinarja. — Zagrebški velesejem. Iz Zagreba poročajo, da je bil 35. spomladanski velesejem z avtomobilsko, kmetijsko in turistično razstavo, ki bi se moral vršiti od 25. aprila do 5. maja preložen, prireditev pa ni odpovedana, temveč se bo vršila v terminu, ki bo naknadno določen. Žitni režim v Italiji Glede žitnega režima veljajo v Italiji podobni predpisi, kakor so doslej veljali pri nas. Italijanski pridelovalci morajo po cenah, ki so v naprej določene, oddati pri posebnih zbiralnicah vse svoje presežke pšenice, koruze, ovsa in riža. Po spremenjenih predpisih, ki so bili izdani lani v juniju, sme kmet za lastni konzum pridržati za vsakega člana rodbine po 200 kg pšenice. Gornja količina je bUa lani znižana. Prej Je smel pridelovalec pridržati 300 kg, vendar se je izkazalo, da ta količina presega dejanske potrebe za prehrano pridelovalcev, saj so kmetje po oddaji presežka preko 300 kg na osebo lahko še prodali precej pšenice. Sedaj veljavna količina 200 kg bolje ustreza dejanskim potrebam in je s tem tudi preprečeno, da bi se razvila kupčija pod roko. V tej zvezi moramo pripomniti, da je gornja količina 200 kg na osebo celo nekoliko večja, kakor ona količina, ki je bila predpisana v Jugoslaviji po uredbi, ki je izšla letos sredi marca 1.1. Po tej uredbi so smeli pridelovalci žita obdržati za dobo 4 mesecev do nove letine 60 kg pšenice kar ustreza letni količini 180 ku na osebo. Poleg pšenice morajo italijanski kmetje oddati državnim zbiralnicam za žito tudi pioscike koruze, ovsa in ai£a, med tem ko doslej ni predpsov za prisilam oddsjo ječmena rži in prosa. Lani je sicer obstojala namera, da se uvede oddajni režim tudi za ostalo žito, vendar Je bila ta namera oproščena glede na dobro letino, kakor tudi glede na tehnične težkoče, ki so se eventualno pojavile pri razširjenju žitnega režima na ostale vrste žita Nemška univerza v Poznanju Berlin, 28. apr. (DNB). Prosvetni minister dr. Rust je včeraj v imenu vodie Hitlerja v Poznanju o tvoril novo nemško državno univerzo. Huda nesreča violinista Chryslerja Nerv York, 28. apr. (Štefani). Slavni ameriški viofimst Fritz Chrvsler je bil na neki newyoreki cesti povožen od av+omoMa. Chrvsler ima na trto lobanjo in več drugih poškodb. Njegovo stanje je zelo resno. n rsconoscimento del Duce alle Forze Armate di Albania I Tirana, 27 aprile (Štefani). D Duce ha inviato 11 seguente telegramma al Comando Supremo delle FF. AA. di Albania: Ecc. Cavallero, Tirana. In quest'ora di vlttoria de«idero riconoscervi Pindiscutibile merito di aver preparato diirante 4 mesi le c.ondi-zioni necessarie e sufficienti per raggiun-geria. Tali condizloni consistevano nello spezzare, come avete fatto, ogni ulteriore conato coptrooffensivo del nemico e nel da-re a tutti Pimpulso morale e materiale per la riscossa. VI giunga 11 mio alto ricono-scimento per Fopera Vostra e per quella dei Vostri collaboratori al Comando e alle truppe. Ricordatemi a tutti. Mussollni. Duce Le legislazioni nei territori dell'ex Regno di Jug©-slavia occupati dalle F osne Italiane Roma, 27 aprile {-a Gazzetta Ufficiale pubblica il D. M. coatenente le norme per i rapporti valutari fra i territori tello Stato italiano e i territori dell'ex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze Armate italiane nonehe per 1'in-troduzione in Italia di titoli e valori: Articolo 1: E' vietata 1' introduzione nel territorio dello Stato itafiano di biglietti di Stato e di banca jugoslavi e greci, nonehe di vaglia cambiari, di assegni e di ogni sorta di titoli, ad eccezione di quelli azionari stilati in valuta jugoslava o greca. Articolo 2: II vigente divieto di esporta-zinne dal territcrio dello Stato italiano e di introduzione nel territorio stesso di biglietti di Stato o di banca italiani, di vaglia cambiari, di assogni e ogni sorta di titoli sti-lat i in lire italiane, non si applica per 1' e-sp'">rtazione e la introduzione degli accen-nati biglietti e titoli fra il territorio dello St; to italiano e i territori delP ex Kegno di Ji> r p. slavia occupati dalle Forze Armate italiane. Articolo S: I/ introduzione nel territorio delžn Stato italiano di titoli di Stato e valori obbligazionari e azionari di qualunque spe-cie, anohe so stilati in vabita diversa da guella italiana, e delle rc lati ve cedole, e consentita soltanto mediante rimessa per posta sullo Banca d'Italia o su una delle ban che autorizzate a fungere da agenzla della Banca d' Italia, al sensi delP articolo 10 del D. M. 8 dicembre 1934-111. E' vietata qualsiasi altra forma di introduzione nel territorio dello Stato italiano dei titoli di cul al precedente comma. Le banehe indl-cate nel primo comma del presente articolo che ricevono per posta i predetti titoli e valori, possono costituire dei depositl pres-so di esse o presso qualsia»i altra banca tiel territorio dello Stato italiano, deslgnata dagli aventi diritto, senza blsogno dl auto-rizzaziohe da parte delP Istltuto nazlonale per i cambi con P estero, purchfe U deposito sia da costituirsi a favore dl nominatlvl re-sidenti alP estero.. Ogni successivo movi-mento di tali depositi, come ogni movlmen-to dei titoli e valori indicati nel primo comma, di pertinenza estero (anehe se entrati nel territorio dello Stato italiano prima del-Pentrata in vigore del presente decreto), 6 subordinato alla preventiva autorizzazione delf Istituto nazionale per i cambi con 1' e-stero. Articolo 4: n pre«ente Dccreto entna in visrnre il giomo della sua pubblicazione nella Gazzetta Ufficiale del Regno. Msrme per I raiinporii valntari Sra 1' Italia e Pex Eegm di Jugoslavia Roma 27 aprile La Gazzetta Ufficiale pubblica il seguen-te bando d^l Duce del Fascismo, Primo Ma-rescialio deli' Impero, Comandante delle truppe operanti su tutti i fronti: .Articolo 1: Nei territori delPex Regno di Jugoslavia occupati dalle Forze Armate italiane continua ad essere applicata la legis-lazione i\i vijrente in mater i a civile, com-merciale. cambiaria e penale, salvo che non sia stabilito diversamente da speeiali dispo-sizioni emanate dalle autorita italiane. Articolo 2: Nei territori indicati dalParti-colo precedente, la giustizia continua ad es-sero amministrata da^li organi giudiziari locali e ln fnnzioni notarili contmuano ad e*' Te esercitate in base alle dispesizioni Ivi in vigore. I provvedimenti giurisdizior.ali e trli stti notarili sono intitolati con !a for-n-Mi:i: »In for/a dei poteri conferiti dal €o-r :ulo Supremo delle Forze Armate Italia \rticoIo 3: Riman^ono sospesi fino a nrwa disposizione, il corso delle preseri-zloni e quello dei termini legali o conven-zi^nali portanti decadenza delPesercizio di uiVaxione, di una eccezione o di un diritto qna!sia»i, in materia civile. commerciale e ca nbiaria. Nei procedimenti civili e p^nali riraangono sospesi i termini perentori. I termini gia scaduti a decorrere dal 6 aprile 1941-X1X, sono prorogati fino a nuova disposizione. Articolo 4: Appartiene al Tribunale mi-litare di guerra presso le truppe occupanti la cognizione dei reati preveduti dalla legge penale mllitare e della legge penale comune italiana, commessi da cittadini italiani nel territori Indicati dalParticolo 1; ovvero commessi da ogni altra per so na nei territori medesimi a danno delle Forze Armate di occupazlone o delle persone ad esse appar-tenenti o da esse dipendenti, per essere al loro servizio o al loro seguito; nonchč la cognizione dei reati preveduti da ogni altra legge penale italiana dl cui ?ia estesa Pap-plicazione ai territori medesimi. Nel caso di concorso di piii persone in un reato o nel caso di connessione di procedimenti, la cognizione spetta, per tutti i reatti, al Tribunale di guerra quando alcuna di esse sia soggetta alla giurisdizione militare. Articolo 5: II presente bando 6 pubblica to mediante inserzione nella Gazzetta Ufficiale del Regno, e nei territori occupati mediante affissione negii albi comunali a cura dei Commissari Civili, ed entra ln vierore dal quinto giorno dopo la sua pubbr.cazione nella Gazzetta Ufficiale. Hiiova linee automobilistiche da Trleste e Gorizia a Lubiana !>©menica e stato inaiigurato il tsraSfico sulle nuove II-res ehe portesranno aneh^ esse il loro contributo per uti awle*^ainei!$o del territorio occupato con le dne Provinci© di Trieste e Gorizia Lubiana, 28. aprile. G?azie airinteressaniento e 1'attenzione del Sig. R. Commissario Civile nella ricerca delle soluzioni dei problemi vitali del territorio occupato. il 24 m. corr. Lubiana si e arrtchita di due nuove linee di autocorriere, di cui la prima unisce Lubiana attraverso Postumia e la Valle di Vipacco con Gorizia, l'altra la cittš. stessa atraverso Postumia e Sesana con Trieste. Su ambo le linee comu-nieano due grandi e modernissime autocorriere, le guali sono giunte, in brevi intervali, per la prima volta a Lubiana fra le dieci e le undici di matina. Alla gita d'inau-gurazione partecipd anehe il Sig. Dott. Ing. Comm. Venanzio Franchinl, Direttore dello Ispettorato provinciale di Trieste, dipen-dente dal Ministero delle Comunicazioni a Roma. Insieme con altre personalitš. e relativa-mente grande numero dei viaggiatori sono pervenuti anehe i dirretori delle due Societš. che gestiranno le due linee, Sig. Dott. Guido Crlissano, Direttore della SAT a Trieste e Sig. Ing. Papis, Direttore della S. A. ing. P. bi & Co. a Gorizia. II traffico su ambo le linee porterži senza du' hio ad un maggiore avvicinamento del territorio sloveno occupato eolle Provincie di Trieste e Gorizia. Come abbiamo gia ri-ferito. e allo studio un progetto di ulteriore mis;lioramento del traffico quotidiano con Trieste e Gorizia nel senso di un rego- lare collegamento alla matina e alla sera in ambo le direzioni. Tutfe due le societa, in ispecie il presidente della Societa Ribi & Co., Sig. Ing. Ribi, stanno studiando anehe il problema del trasporto delle merci con automobili, trasporto che si pote-ebbe prolungare da Gorizia fino a Udine, il secondo centro economico piii vicino del-l'Italia. L'orario sulle due linee ž per ora il se- guente: I. Lubiana—Trieste Partenza da Lubiana alle ore 17.09 Arrivo a Postumia alle ore 18.45 Arrivo a Trieste alle ore 20.35 Triesto—Lubiana Partenza da Trieste Arrivo a Postumia Arrivo a Lubiana II. Lubiana—Gorizia Arrivo a Postumia Arrivo a Gorizia Gorizia—Lubiana Partenza da Gorizia Arrivo a Postumia Arrivo a Lubiana Le fermate della linea Lubiana—Gorizia sono davanti airHotel Miklič ed in Gajeva ulica, la fermata della linea Lubiana— Trieste š invece solo in Gajeva ulira. 11 prezžo del pereorso fino a Trieste 6 di 28.— Lit, fino a Gorizia di 30.— Lit. Ibl lavoratori dl Pakrmo partiti in Germanla Palermo, 27 apr. (Štefani.) Ieri sera sono partiti dalla no3tra cittš, 261 lavora-tori appartenenti alle categorie dell'edili-zia e dei metallurgici, diretti in Germania. Dopo essere stati riuniti dal Segretario de!l'Unione Fascista dei lavoratori dellTn-dustria che ha rivolto loro parole di inci-tamento e di augurio, i lavoratori si sono recati, perfettamente inquadrati, alla Časa del Fascio dove, presente il Federale, hanno reso omaggio al Sacrario dei ca-duti per la Rivoluzione. II Federale si š soffermato caftieratescamente tra i lavoratori rivolgehdo a tutti parole di viva so-lidarieta e il saluto del Partito, dicendosi sicuro che essi sapranno in terra tedesca matttenere la bella tradizione di operosita che*vanta il l^voratore italiano. Le vibran-ti parole del Federale sono state fatte se-pio da parte dei partenti a un'alta mani- to la preaidenza del Generale Bzio Gari- baldl, sono posti alle dipendenae del partito. II 30 aprile-XlX, nell'anniversaiio della vlttoria italiana sui francesi che nel 1849 assediavano Roma, šara organlzzata la giornata dl propaganda per Nizza a cura delle Federazioni dei Fasci di comtoat-timento di Torino, Genova, Milano, Trento, Venezia, Trieste, Bologna, Firenze, Anco-na, Perugia, Aquila, Bari, Potenza, Napoli, Reggio Calabria, Palermo e Cagliari, d'in-tesa con i gruppi di Azione nizzarda e con le sezioni dellTstituto nazionale di Cultura Fascista. Nello stesso giorno sara effet-tuata la consegna dei gagliardetti ai gruppi di Azione nizzarda di Milano, Roma, Firenze, La Spezia, Cuneo, Astl, Grosset-to e Ventimiglia. Ljubljana dobi novo radijsko postajo Ljubljana. 27. aprila. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje Je odredil ukinitev delovanja radiofonske ustanove, ki je upravljala radijsko postajo v Ljubljani, ter njen prenos na Italijansko radiofonsko ustanovo E. I. A. R. Generalni ravnatelj te ustanove, nacionalni svetnik Chiodelli je v smislu navodil Ministra za Ljudsko Kulturo in Kr. Civilnega Komisarja ukrenil vse potrebno za novo nreditev radijskih oddaj na zasedenem ozemlju. V nekaj tednih bo E. I. A. R. postavila novo oddajno napravo z jakostjo 5 kilovatov, tako da se bo radiofonska služba v zasedenem ozemlju znatno zboljšala. Nova doba Bolgarije Sofija, 28. apr. n. (Štefani). Predsednik vlaJf- Filov. ie danes govoril na nekem zborovanju. Poudaril ie. da so se pričali uresničevati ideali, za katere ie bolgarski narod doprinesel ogromne žrtve in prestal velike borbe. Za be-lgarski narod se pričenja sedaj razdobje novega polit čnega, kulturnega ln gospodarskega razvoia V največji meri se mora Bolgarija za te pridobitve zahvaliti prijateljskima velesilama osi. Zarotniško delovanje angleških agentov v Sofiji Sofija, 28. apr. n. (Štefani). Policijske oblasti 90 objavile podatke o delovanju nameščencev in agentov bivšega jugoslovanskega poslaništva v Sofiji, ki so pripravljali razna teroristična dejanja v posameznih bolgarskih kraiih V ckolici So-1 fije so našli cele zaloge razstreliva. Se ta i mesec bi se moral v Bolgariji po načrtih teh teroristov izvršiti državni prevrat. Predsednik nove bolearske vlade nai bi postal neki doktor Dimifrov, ki je brez sledu izginil. Policijski komunike beleži, da so jugoslovanski ag?nti delovali v P polnem sporazumu v Angleži. Policijske oblasti so izsledile tudi več protizakon tih radijskih oddajnih postaj Doslej je bilo v zvezi s tem zarotniškim delovanjem aretiranih okrog 30 ljudi, ki bodo v kratkem postavljeni pred sodišče. Nemiri v Siriji Damask, 28. aprila, n. (Štefani). V Severni Siriji je prišlo do hudih nemirov. V Hami je množica demonstrantov skušala navaliti na tamkajšnje zapore in rešiti iz njih nekaj aretiranih Druzov. Policija je intervenirala in pričela streljati na množico. Štirje ljudje so bili ubiti, pet nadaljnjih je bilo ranjenih. V Hami in Ale-pu je bilo proglašeno obsedno stanje. Naseljevanje beguncev na Finskem Heis,'nki, 28. apr. (StetanS). Minister za kmetijstvo Kalliokeski je v poslanski zbornici izjavil, da je že vse pripravljeno za naselitev 40.000 družin, ki so se izselile iz onih p krajin, ki iih je zasedla Sovjetska unija. Gre za približno 300.000 ljudi, ki so pod sovjetsko oblastjo zapustile 280.000 ha zemlje in ki jim bo finska vlada dala nova zemljišča v različnih mestih države. Zemljišča. ki so iih nreseljenci ostavili v Sovjetski uniii znašajo skoro de~etlno obdelane finske zemlje. Minister Kalliokos-ki je napovedal, da bo ogromno d^o naselitve vseh beguncev v kratkem končano, kajti vlada ie naieela v-e moč-', d- čim prej "eši to psreče notranje vprašanje. alle ore 7.00 alle ore 9 00 alle ore 10.45 alle ore 16.20 alle ore 18.40 alle ore 7.00 alle ore 9.40 alle ore 11.30 mm USB Ordinanze del R. Commissario Civile D R. OommiMarfo Civile per 1 territori sloveni occupati ha disposto la cessazione delPattivttA radlofonlca delTente che gestiva la stazione Radio dl Lubiana, e 11 suo paa-saggio air E. I. A. R. II direttore generale del P E.I.A.R., Consigllere Nazionale Chiodelli secondo le dlrettive del Minister o della Cultura Popolare e del R. Commissario Civile ha disposto tutti 1 provvedimenti ro-lativi al nuovo ordinamento che sar& dato alle radiodiffusioni nel territori occupati. Entro II termine di alcune settimane sara iustaHato dairE.I.A.R. un noovo traamet-titore della potenza dl 5 chllovatt che ml-gliorerfr notevolmente 11 servizio radiofonico nei territori occupati. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 00 par ta besedo. Din 3.— davka za vsaK ogiaa in enkratno pn atojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ail dajanje aaslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vrt ostali oglasi se zaračunajo po Din t.— za besedo. Din 3.— davka Ka vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje '.n »nkratnr ihiav ,w Sluibo dobi Fotonomočnika (co) za retuio ln kopiranje, lažja dela »prejme stalno ali polrtnevno Foto-tehnika. Vošnjakova 4. 8320-1 Šiviljsko pomočnico takoj sprejme Fan1 Ambrož, Mestni trg 25 8322-1 Iščem služkinjo mlaJSo. čedno, tudi za kuho, boljša družina — Naslov v vseh posl Jutra. 8355-1 Službe išie Zaklonišča IzvrSuJemo solidno ln po ceni. Sporočite na ogl. odd. Jutra v Slški pod »Solidno«. 8312-2 Gospodična vajena boljSlh lokalov išče mesto. Gre tudi v Inozemstvo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Natakarica«. 8333-2 Kontorist akademsko naobražen. 25 let. s 61etno prakso. Izurjen knllgovodla ln ko respondent. z znanjem slovenskega. srbohrvat-skega. nemškega, italljan skega ln francoskega Jezika išče službo Cenj. ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Sposoben«. Visokošolec - komercialist ki so mu prilike preprečile, da bi dokončal eko nomsko komercialni študij. prosi kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromen«. 8336-2 Vajenci (ke) Šiviljska vaienka kl se je učila že najmanj eno leto se sprejme proti plači. Naslov v vseh posl. Jutra. 8350-44 Hffl.HiM.m Dvosoh. stanovanje tako I oddam. Poizve se Karlovška 28. 8344-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico takoj oddam za 700 din na Starem trgu 21-1. desno. Ogled med 1. ln pol 3. 8352-21 Stanovanja Učni tečaji za Italijanščino in nemščino. S 1. majem otvo-rimo tečaje za oba Jezika. Tečaji so namenjeni nameščencem trgovin, go stiln in sličnih podjetij Poučevalo se bo trikrat na teden po eno uro. Honorar zelo nizek, čas pouka po dogovoru. Vpis dnevno od 27. aprila dalje od 13.30 do 14.30 na šmartinski cesti 10. 8315-4 Italijanščino poučuje diplomirani stro kovuj ifc lni- rmaciji ir prijave: Cigai stova 1-vsak dan med uro. 8259-4 Visok funkcionar Išče opremljeno trisobno stanovanje s kopalnico v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visok funkcionar«. 8339-21a Sobo odda Opremljeno sobo lepo, z — » «top- ntfM o^^p-^ »Jnslov v vseh posl. Jutra. 8338-23 Opremljeno sobo z vso oskrbo takoj oddam. Sokolska 5. Pni'e. 8317-23 Prijazno sobo sončno, event dve. s posebnim vhodom, prazno ali opremljeno oddam. Naslov v vseh po=l. Jutra. 8349-23 Dve sobi opremljeni, s souporabo kuhinje odda Grčar. Jur člčev trg 2-in. 8351-23 Sobo s posebnim vhodom s stopnišča takoj oddam. •Tnmnlk, Gallusovo nabr. 25. 8314-23 Opremljeno sobo v centru oddam boljšemu zakonskemu paru s souporabo kopalnice. Naslov v V6eh posl. Jutra. 8334-23 II Prazno sobo f umivalnico na plin ta koj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 8331-23 Sobe iši e Sobo iščeta za takoj v centru mesta zakonca, event. tudi z eno posteljo in diva-nom. Ponudbe na por-tirja hotela Mikliča pod značko »X. y.« 8330-23a Radio Radio »Blaupunkt« 4cevnl skoraj nov, se proda. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8242-9 INFORMACIJE all'indirizzo di festazione di entusiasmo Mussolini e di Hitler. Una tnostra di fotografi« italiane a Berlina Berlino, 26 apr. (Štefani.) Nella sala della »Berliner Kunsthalle« e stata oggi inaugurata una mostra di fotografie arti-stiche italiana organizzata dall'Unione delle Societa italiane arte fotografica e della Federazione Nazionale germanica fotografi dilettanti. Erano presentl numerose personalna, fra cUi alti funzionari del Mini-stero della propaganda del Reich, 1'Amba-sciatore d'Italia Dino Alfieri con l'addetto stampa e Taddetto culturale, il Segretario del Fascio berlinese. II catalogo della mostra si apre con una prefazione del mini-stro Goebbels e con brevi parole dell'Am-basciatore Alfieri. t gruppi di Azione Nizzarda posti alle dipendenze del Partito Roma, 28 apr. (Štefani.) I gruppi di Azione nizzarda, istituiti a suo tempo sot- I"rorn Vnnia visok 149-175, žig 27R. je riave barve ima na glavi in levem stegnu majhni beli lisi. Kdor mi tra prižene ali sporoči, kie se nahaja, dobi 500 din. Na naslov Ivan Cimer-man. Podgora 13. D. M. v Polju. 3348-31 J5?f»ni koni<» št. 2051 fuks, »Sultan«, star 6 let., ima liso na glavi in siv konj »Miško«, rtar 7 let z majhno glavo. Zadnja d^na noga svetlo siva. Po'eg je dira ln komat, šrl je proti Igu. Kdor mi sporoči, kie se konji na-baiajo dam za vsakega 500 din nagrade. Povel Stritar, Dol. Logatec. 8319-31 drobca iščem črno rdeče barve, žig 21. 148-150 cm visok, na glavi Ima belo liso, star je 10 let. odrian v Bohinjski Beli 13. marca. Sporočite proti visoki nagradi na Horvatiček. — Unec 51. 8316-31 Proti visoki nagradi Iščem kobilo Fukso .15 let staro, 154-176, s široko liso na glavi, noter vpognjeno malo glavo prednja leva in zadnja desna noga bela, oddana jurišni četi na Vrhniko. Odpuščena na Dolenjskem. Ivan SkerlJ, Sav-Ije 13, p. Ježica. 8321-31 Iščem konja fuksa Z dolgo liso na glavi, žadnja noga Je malo bela. star 3 l?ta, žig 3094 Dam nagrado. Janez Mar tinčič. Oor. Jezero 6. pošta Stari trg pri Rakeku. 8361-31 Hve rjavj kobi'i lste M. v Polju. 8345-jf Fašistična Stranka in uprava Italije Če hočemo prav spoznati sodobno Italijo, moramo predvsem spoznati jedro njenega življenja — in to je fašistični pokret, Narodna Fašistična Stranka. Dasi živimo v najbližja soseščini Italije, so pojmi o fašističnem pokretu med nami še precej nerazčiščeni. Zato naj povzamemo iz knjige »Italia«, ki jo je izdal zavod za proučevanje mednarodne politike v Milanu, naslednje podatke o Narodni Fašistični Stranki. Fašistična revolucija je narodno življenje in državni red v Italiji izpremeniila tako temeljito, da je dandanes z imenom Italije pred cčmi in v pojmovanje vsega sveta združeno ime fašizma. Vsekakor pritiče Narodni Fašistični Stranki značilen položaj pri presnavljanju italijanskega življenja, položaj, ki nima s tradicijo kakšne »stranke« nič skupnega. Italijanska realnost je daleč od tega. V fašističnem režimu je namreč stranka edino združenje, ki je zares v stanju izražati politično dejavnost vsega naroda .Po takem je torej stran most krajevnih uprav. Posamezne Pokrajine in občine imajo namreč lastno upravo, v kolikor jim pritliče svojstvo pravnih oseb in morajo po takem v najrazličnejši meri skrbeti za splošne koristi in potrebe svojega prebivalstva. Pred nastopom Fašizma so bile vse te uprave podvržene volitvam. Volliti je bilo treba od časa do časa pokrajinski svet, ki je spet iz sebe izvolil pokrajinski odbor s predsednikom. Prav tako je bilo treba v vsaka občini voliti občinski svet, iz tega magistrat in njemu na čelu j jejo nad ni sistem, kS je bil še mnogo slabši od političnega volilnega reda. Zdaj je krajevna uprava urejena takole: a) Vsako Pokrajino upravlja predsednik (Fresida della Provincia), ki mu stojita ob strani namestnik in Pokrajinski rektorat. Predsednik in njegov namestnik sta postavljena s Kraljevim dekretom za dobo 4 leta, nakar sta lahko nanovo potrjena za isto dobo. Rektorjev je v vsaki Provinci po njenem obsegu 8 do 10 m jih imenuje Notranji Minister z dekretom, b) Na čelu vsake občine je župan, postavljen s Kralj evim dekretom za dobo 4 let, nakar je lahko vnovič potrjen za enako dobo. V občinah, ki šte-10.000 prebivalcev, ima župan lahko enega ali dva namestnika, njegov župana. Fašizem je tu odločno posegel _ vmes z reformo: odpravil je upravni volil- ! pomožni organ pa je obcinsiki svet. Kronika * Priznanje ljubljanskemu radiu. Nedeljska številka beneškega dnevnika »II - - Gazzettino« je priobčila v svoji goriški iz- ka tisti organ, s pomočjo katerega pospe- ? ^au daljši članek o delovanju ljubljanske- šuje država politično gibanje, nadzoruje narod, varuje red in vzgaja, pri tem pa izločuje vse razkrajajoče pojave in dese-za čim najvišjo produktivnost. Sploh pripada Narodni Fašistični Stranki čisto posebna, važna naloga, ki je v italijanski državni tvorbi neobhodna: stranka je tista pokretnica revolucije, s pomočjo katere prihaja Mussolinijcva politika do izraza pri vseh slojih prebivalstva. Sveža izmenjava moči in dotok novih sposobnosti sta zajamčena s prehajanjem italijanske mladine in visokošolskih skupin k stranki. Prav tako se izobražujejo novi voditelji v političnih izobraževalnih tečajih pri slehernem združenju borbenih fašijev. Narodna Fašistična Stranka je dobila pred tremi leti nova pravila, ki so odobrena s Kraljevim dekretom dne 28. aprila 1938. Tu je v prvem členu stranka sama definirala kot »prostovoljna državljanska milica pod Vod tel j evim poveljstvom, namenjena službi za Fašistično Državo.« Poglavar stranke je Vodja — Duce. Naloge Narodne Fašistične Stranke so: varovanje in krepitev Fašistične revolucije ter politična vzgoja Italijanov. Stranko tvorijo Borbeni Fašiji (Fasei di Combattimento), povezani v Pokrajinske Zveze. Voditelji se imenujejo Hiearhi (Gerarchi) in jih imenuje višje vodstvo. Generalni Tajnik Narodne Fašistične Stranke (kratko P.N.F.), ki je obenem Minister in Državni Tajnik, je postavljen s Kraljevim dekretom na Ducejev predlog. Zvezni Tajnik — namreč Tajniki Pokrajinskih zvez Borbenih Fašijev — se imenujejo Fedorali in jih postavlja tajnik stranke. Federali imenujejo Tajnike Borbenih Fašijev. Tajnik vsakega fašija pa imenuje vodje osnovnih celic stranke, takoi: posameznih mestnih skupin, sektorjev in ostalih manjših edine. Narodna Fašistična Stranka ima svoj Nacionalni Direktor i j, prav tako imajo Pokrajinske Zveze in posamezni Borbeni Fašiji svoje Direktorije. Narodni svet stranke tvorijo: Tajnik Narodne Fašistične Stranke, Nacionalni Di-rektorij, inšpektorji Stranke in Federali. Kako zelo je Narodna Fašistična Stran- ga radia pod novim vodstvom Članek omenja s priznanjem naglo vzpostavitev naše oddajne postaje in se zaustavlja pri njenem sedanjem programu. »Sicer pa,« — piše dopisnik beneškega lista — »so izrekli najboljše priznanje tej službi sami ljubljanski listi, med katerimi »Jutro« na viden način izraža zadoščenje in hvaležnost za umevanje in za takt. s katerim se je obravnaval problem radijske oddaje na tem zasedenem področju. Posebne omembe so vredna poleg političnih vesti v slovenskem jeziku kulturna predavanja ob sodelovanju odličnih osebnosti iz domačega literarnega sveta. Tako je imel med drugimi ljubljanski novinar Borko preda-,Dlia vanje o italijanski poeziji od začetkov do k-|a ! sodobnih velikih pesnikov naše Italije. V nekai dneh se bo začel tečaj italijanskega jezika, ki ga bo imel prof. Leben. lektor italij. jezika na ljubljanski univerzi. Tečaj pričakuje občinstvo z živahnim zanimanjem.« »II Gazzettino« poudarja ob koncu svojega poročila, da je zanimanje, ki sta ga pokazala Ministrstvo za Narodno kulturo in EIAR na tem področju, kakor tudi dejanja, ki so jih s tako točnostjo izvedli tehniki in italijanski funkcionarji ter drugi poznavalci krajevnih vprašanj, zapustilo v vseh Ljubljančanih polno zadovoljstvo ter vzbudilo hvaležnost in občudovanje italijanskih Oblasti. * Državni kancelar Hitler v Mariboru. »Tagespost« poroča iz Maribora: V vrsti slavnostnih dni po zasedbi je bila pretekla sobota najlepša, najbolj svečana in najpomembnejša. Vodja Adolf Hitler je prispel zgodaj dopoldne v smeri od Spilja. Ze na poti od Špilja do Maribora je šla novica o njegovem prihodu kakor ogenj cd vasi do vasi. Presrečni so hiteli kmetje na cesto, da pozdravijo Voditelja. Ob 9-30 je prispel Adolf Hitler v Maribor. Presenečeni od nenadnega prihoda so vsi hitsli na ulice, koder se je pomikala vrsta avtomobilov in vse je pozdravljalo Voditelja. Po kratki vožnji skozi mesto ie šel Voditelj v spremstvu šefa civilne uprave dr. Uber-reitherja in svojega stalnega spremstva v grajsko dvorano, kjer so se zbrali k zgodovinskemu sprejemu vodie nemškega prebivalstva ter predstavniki organizacije in ka zajela življenje Italije, kažejo številke i uprave. Pred vsemi temi je voditelja po-vpisa iz leta 1939.: članov Borbenih Fašijev je bilo taikrat vpisanih 2,633.514, članov visokošolskih skupin 105.883, mladine 7,891.547 in članov ženskih fašijev 774.181. Prišteti pa je treba še člane in članice posebnih, stranki podrejenih skupin, n. pr.: podeželskih gospodinj, š otoke zveze, ž©-lezničarske zveze, z vojsko povezana združenja, zlasti upokojene in rezervne častnike, vojne poškodovance ter dobrodelna in športna združenja. Uprava v Italiji Ko smo sa tako na kratko ogledali veliko mrežo organizacije Narodne Fašistične Stranke, ne bo odveč, če tu priključimo še kratek pregled državne uprave. Sodobna 11 aili ja je razdeljena v 94 Pokrajin ali Pro- zdravil pastor Hans Baron, ki je privedel borbo Spodnje Štajerske k zmrgovitemu vkorakanju nemške vojske. Takoj nato so bili Voditelju predstavljeni možje nemškega vodstva. Vsakemu je posvetil Vodja nekai pozdravnih besed. Sijočih obrazov so odgovarjali Voditelju. Nato je Voditelj spet zapustil grad. medtem ko so na stopnišču dekleta prepevala pesem o Dach-steinu. Ko je Vodja spet stopil v svoj avto, so mu d on ali nasiproti novi valovi pozdravov. Le zlagoma si je mogel avto spat skrčiti not nazaj proti Gradcu, j * Delo nemške državne pošte na Spod-| njem Štajerskem. Kakor pravi »Tages-| post« v daljšem članku, je postavljena i nemška državna pošta na Spodnjem šta-| jerskem pred posebno nalogo, da preusmeri poštno upravo iz liberalistične in kapi- vinc, ki štejejo 7339 občin. Vsako pokraji- j talistične uprave v narodno socialistično no vodi v politično upravnem pogledu pre-fekt, ki zastopa vlado ter nadzoruje deLav- KINO MATICA telef. 2241 Zabavna orientalska opereta s krasno cigansko glasbo ROŽA IZ HAREMA V glavnih vlogah priljubljeni JAVOR P AL (znan iz filmov UMIRAJOČA POMLAD in DANKO PIŠTA) ter lepa Žita SZELECZKY. Vsakdo mora imeti svoj delež. Zato bodo avtobusne zveze uvedene ne samo tam, kjer prinašajo čisti dobiček, temveč tudi po odročnih planinskih krajih, koder sicer ni dobička, pač pa je treba prebivalstvu do-važati pošto in časopisje. Tudi telefon in brzojav bosta v slehernem kraju priključena velikemu nemškemu omrežju. Delovno področje nemške pošte je tod bistveno večje kakor pod prejšnjo upravo. Pošta organizira ves pisemski in paketni promet, vodi avtobusne linije in upravlja celotno j električno poročevalsko službo: telefon, j brzojav, brzojavljanje slik, gledanje na daljavo, brezžično brzojavljanje in radio. Po- leg tega je nemška poštna uprava s iekov-nim in hranilniškim prometom znatno udeležena na vsem denarnem prometu nemške države. * Tam, kjer poje klopotec. Pod tem naslovom ie objavila graška »Tagespost« v sobotni številki nov članek z veliko sliko spodnještajerskega klopotca. Clankar pravi: Ure in ure lahko sanjaš v tej dežali in si daš pripovedovati od klopotca. To je bila daljna, pozabljena dežela, ki nam je zdaj prišla ne samo blizu, temveč se je vrnila v domovino. Bila je daleč, čeprav je iz Gradca dosegljiva v eni sami un z brzcvlakom. Kdor pozna čar melodije klo-potcev. je ne pozabi nikoli. Kai je klopo-tec? Preprosto, leseno kolesce v vetru. Najprej so ga-posta vi j aii po vinogradih za strašilo vrabcem, nato pa ie postal posebnost Spodnje Štajerske, posebnost, ki pa jo srečate že kmalu v pokrajini pod Gradcem. Klopotec je nebeška violina Spodnje Štajerske. Spodnja Štajerska ie bila ved^o nekoliko pozabljena od tujcev. Valovitih pokrajin še ne križajo avtomobilske ceste, sicer pa je tudi najbo\:e. če človek t^d potuje peš. Tod so viničarji in gosposke hiše. koder uživa popotnik prisrčno gostoljubje. Zelo pitno je vino. ki ga rodi trta po teh krajih Člankar končuje: To je dežela. izredne sanjave lepote, to so buk i-ske poljane, kjer poje klopotec. ki zdaj tudi pripoveduje o končni vrnitvi te večno nemške dežele. * General Kvaternik v Sarajevu. Namestnik hrvatskega poglavnika general Kvaternik je nedavno poletel z vojaškim letalom iz Zagreba v Sarajevo. Paveličev pokret je namreč prevzel vso oblast v bosanskih krajih. Kakor poroča »Tagespost«-, je prebivalstvo slavnostno okrašena deželne prestolnice priredilo generalu Kvaterni-ku navdušen sprejem. General Kvaternik je obiskal tudi glavnega poveljnika nemških čet. Pri tej priliki je prišlo do manifestacij za Nemčijo, pri čemer so govorni zbori proslavljali HiHerja in dr. Paveliča. Potem ko je pregledal hrvatske vojaške oddelke in čete ustašev, je general Kvaternik sprejel k daljšemu razgovoru načelnike oblastev, da je potem lahko obširneje poročal državnemu poglavniku. * Obvestilo. Poizvedovalni oddelek Rdečega križa za pogrešance bo posloval od ponedeljka 28. t m. dalje v Delavski zbornici, Miklošičeva cesta 22b-ll od 10. do. 12. in od 15. do 18. ure. Istotam se sprejemajo tudi odjave prijavljenih pogrešancev in sporočila onih, ki so se medtem vrnili.. Pomagajmo si medsebojno, da zmanjšamo skrbi in olajšamo težke ure. — Pokrajinski odbor društva Rdečega križa. * Reja malih živali prihaja do svoje prave veljave. Poleg prizadevanja, da se obdela vsaka plodna ploskev zemlje, je letos opažati posebno zanimanje za rejo malih živali. Delavci in nameščenci skušajo vzgojiti čim več kuncev, kokoši, golobov in drugih koristnih domačih živalic, s katerimi si upajo pripraviti marsikatero kosilo ali večerjo. Namesto nekdanjih razgovorov o politiki čuješ danes pri srečanju znancev in prijateljev po ulicah, v tramvaju in v vlakih najrazličnejše razgovore o malem gospodarstvu. Ker je kuncereja tako zelo prišla v veljavo, na-j v naslednjem podamo zanimiv pouk, ki ga čitamo v nekem nemškem listu: Pogosto se zgogdi, da doječe zajklje pojedo svoje mladiče. To proLinaravno zadržanje zajk ima svoj vzrok v napačni negi zajk. Ljudje splošno sodijo, da kunci ne pijejo in ne potrebujejo vode. Je že res, da kunci ne hlepijo po vodi, v kolikor jih krmimo z zeleno ali drugsčno krmo. ki vsebuje dovolj vlage. Toda pri suhi krmi je treba tudi kuncem dati zadosti pitne vode. Posebno potrebujejo vodo doječe zajklje. Njim je sploh treba posvečati posebno pozornost. Krma mera vsebovati zadosti vlage in ne smemo štediti s peso, korenjem in drugo pičo, ki vsebuje vlago. Pri suhi krmi je treba zajklji dajati razredčeno mleko, če pa tega ni, vsaj vodo! Ce se zgodi, da zajklja požre svoje mladiče, potem je to pač storila v mrzlici, katero lahko preprečimo edino s pravilno, skrbno nego. * Promoviran je bil v soboto za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. S k e t Stanko iz Gorice, sin dr. Ivana Sketa. odvetnika iz Celja. Ce*titamo! * Ravnateljstvo tekstilne šole v K aniu obvešča odsotne učence, da se vrši na šoli redni pouk. » Tečaj italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, (tel. 29-86) prične v petek dne 2. maja. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda, * Poizvedba. Podpisani vljudno prosim onega, ki bi vedel kakšne vesti o mojih sinovih: Senici Maksu, kaplarju džaku, ki je služil pri 3. četi avtopuka ministrstva vojske in mornarice v Beogradu in Senici Jožetu, poročniku, ki je bil na orožnih vajah v Mostarju 76-28. da bi mi dal proti odškodnini poročilo zadnjega svidenja. J06. Senica, trgovec, Domžale. * Tečaji italijanščine — novi (dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni) prično 1. maja. Sodobni pouk po uspešni in lahki metodi. Konverzacija. Učni honorar nizek. Na razpolago prospekt Prijave sprejema in daje informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, De-mobranska cesta 15. — P*sebni tečaji za nemščino In strojepisje. * Slavko Kukec. redov! Doma vse v redu. smo vsi skupaj in zdravi. Oglasi se svoji Manliki! * Doma se lahko naučite italijanščine. Vpišite se v trimesečni dopisni tečaj za italijanščino, ki ga priredi v začetku maja Dopisna trgovska šola v Ljubliani. Kongresni trg 16/11. Pišite ali pridite po pojasnila. (—) b Liubl^ne Z živilskega trga Na stojnice v štirih paviljonih nove tržnice za Ljubljano, kjer prodaja me tna občina, je še vedno velik naval. Da bi omilili včasih res nevzdržno gnečo, je dala občina ograditi dohode, tako da kupci od ene strani prihajajo. wa nasprotni strani pa odhajajo. Kupčija se razvija zdaj mnogo hitreje kakor v začetku in tudi nepotrebno prerekanje in prerivanje je oa-padlo. Gospodinje so se na novi red že toliko privadile in so že toliko disciplinirane. da niso več potrebni stražniki. Kakor prve dni je tudi zda i na i večje povpraševanje po masti, ki je na prodaj, kakor znano, na krušne karte. Na drugem mestu ie cenen krompir Na občinskih stojnicah se dalje dobi še fižolica po 7.50 din kg. ješprenček do 7 in kaša po 8.5 din kg. Stalne branjevke in branjevci za cerkvijo sv. Nikolaja so bili dobro založeni z jebolki vseh vrst in z zelo lenimi pomarančami Nekai ie bilo suhih hrušk in sliv boljše vrste. Dobiti se je dalo tudi fižola v strečju oo 20 din kilogram. Zelenjave ie bilo tu zelo malo. nekai malega špinače, še mani oa zeljnatih glav. Na Vodnikovem trgu pa je bil maniši premet. Trnovčankg in Krakov Carske bi zelo rade prinesle čim več zelenjave na trg. da bi čim več prodale in temu primerno tudi zaslužile. Nenavadno slabo vreme pa jim je to za zdaj onemogočilo. Zaradi dež-a ie postala so^ta berivka rumena in kot taka nerabna. Nasprotno pa je bilo naprodai precei lene šDinače. Dalmatinska zelenjava ie izostala v zadnjem času zaradi pretrganih prometnih z"ez. te dni pa se ie poiavila v precejšnji množini zelo lepa italijanska zelenjava iz Trsta. Zveze so usodne, tako da je na trgu še sveža naprodaj. ® u— Delo na univerzi. Kakor smo zabeležili, so vse osnovne, meščanske in srednje šole v mestu obnovile pouk, čeprav so upraviteljstva in ravnateljstva šol učencem in dijakom že po velikonočnih praznikih izstavila zaključna letna izpričevala. Obnovitev pouka na teh šolah je predvsem praktičnega značaja in ima namen, da učitelji z učenci obdelajo predpisano tvarino, da ne bo prihodnje leto prevelikih zadreg in težav. Na univerzi se predavanja sicer niso vnovič pričela, pač pa redno delajo izpitne komisije na vseh fakultetah in slušatelji se v velikem številu odzivajo vabilu, naj polože izpite v določenih rokih. Mnogi visokošolci, ki so jih dnevi vojne vihre razpršili na vse strani, so se vrnili v mesto in v redu nadaljujejo svoje delo. u— igrajte se s cenami. Po uradni naredbi. da je prepovedano vsako povi-šanie v razmeriu s cenami, kakršne so za posamezne življenjske potrebščine veljaj d^e 15. marca, poskušajo nekateri mani vestni prodajalci r.a kak.šenkoli na- K nI turni pregled Italijansko-sfovenski kulturni stiki h. V drugi polovici 19. stoletja je zanimanje, ki smo ga obravnavali v prejšnjem članku (»Jutro«, 27. t. m.), znatno popustilo. Kulturno javnost so zaposlili doonači problemi od duhovnih do političnih in gospodarskih. Gospodarski liberalizem, progresivne smeri v kulturi, nacionalna vprašanja, to in podobno je vtisnilo znači)!no obeležje tedanjemu našemu življenju. Zanimivo bo dognati, kako so se odražali v slovenskem slovstvu in posebej še v naši publicistiki boja za zedinjeno Italijo in ali so kaj odmevale pri nas ideje Risorgimenta pa nazeri Mazzdnija in drugih. Skromna slovenska italijanistika, ki je imela nekaj gojiteljev tam, kjer so bili italijanskoslovenski stiki največji, še nima bibliografije. Zato je ostalo nepregledno tudi tisto neznatno kulturno sodelovanje, kar ga je moglo biti v tedanjih razmerah. Izmed naših pisateljev tega razdobja sta se utegnila neposredno baviti z italijansko literaturo Pavlina Pajkova, ki je potekla iz na pol italijanske rcidbine in pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. Ne v teh io ne v drugih primerih ni mogoče govoriti o kakšnem večjem poznanju aili celo vplivu sočasne italijanske književnosti na slovensko. Dognati bo treba, koliko je bil pod vplivom italijanske katolike filozofije kritik. Anton llahaič. Italijanski vpliv im motivi z Ita- lije se pojavljajo v posebno izraziti obleki pri pesniku Mihaelu Opeki, ki ga je zbližal z Italijo študij v Rimu. Tam so nastali njegovi pesniški cikli »Na tuji zemlji«, »Roma felix« in venec pesmi »V Kampanji«. Opeka je prvi slovenski pesnik, ki je izpričal svojo ljubezen do Rima celo z naslovom pesniške zbirke (»Rimski verzi«, 1916). Dalje poteka iz njegovega peresa najobsežnejša slovenska knjiga o Rmiu »lz mojih rimskih let« (1935, 208 str.). V knjigi »Rimske šmaroice« (1937, 132 str.) je opisal Marijina svetišča v Večnem mestu. Z italijansko kulturo je ozko povezan edini slovenski pesnik, ki je potekel iz vrst beneških Slovencev, Ivan Trinko-Zamejski, ki je izdal v mlajših letih slovensko pesniško zbirko, kot znanstveni (bogcslovni in zgodovinski) pisec pa je pisal večidel v italijanskem jeziku. Lani je izdal v Vidmu (Udine) knjigo »Storia della Jugoslavia«. V zadnjih 40 letih je začelo pri Slovencih naraščati zaniananje za Italijo, za njeno staro in moderno kulturo. V naših revijah (zlasti v »Slovanu« in »Domu in svetu«) so izhajali potopisa, ka so prikazovali življenje v zasanjani deželi sinjega neba in citrino-vega cveta. V revijah so izhajali tudi članki in poročila o italijanskih književnih in umetniških pojavih, ponekod pa tudi prevodi pesniških in proznih del. Izmed pomembnejših pisateljev je kazal posebno m- nimanje za Italijo Ksavcr Me^ko, v č:gar delu srečujemo vrsto motivov iz italijanskega življenja. Izdal je »Legende o svetem Frančišku Asr"ikem« in pisal o svojih potovanjih po Italiji. Naši prvi modam' ti so se žal malo bavi,li z italijansko poezijo, čeprav bi mogli vzori Leopardija, Carduc-cija, Pascolija, d'Annunzča bolj plodovi t no inspirirati njihovo pesn ško tvornost kakor nekateri severni pesniki. Vpliv italijanske poezije na hrvatsko Moderno, zlasti r dolih dalmatinskih rojakov (Vo.inovič, Bcgovič, Nazor, Lovrič itd.), nam kaže v prepričevalnih oblikah uspešnost sllovandco-ita'ijan-akega umetniškega rblžev&nja. Oton Zupančič, o katerem je spisal prvo večjo literarno študijo Italijan, profesor padovansike univerze Ar turo Cronia, se ni mnogo bavil z italijanskim jezikom, vendar sodi njegov prevod speva iz Dantejeve »Divine Comme-die« med najboljše, kar je bilo pri nas prevedeno iz italijanščine. Zupančičevo »Dumo« stavi prof. Umberto Urbani v isto vrsto s Foscolovo pesnitvijo »Sepolcri«. »Dumo« so dobili Italijani v prevodu gospe Fani Šinkovec in Itaila Maffeia. — Italijanske motive odkrivamo nadalje v liriki Sil-vina Sardenka. Najizrazitejši predstavitelj slovensko-italijanskega duhovnega sodelovanja na slovenskem Parnasu je Alojz Gradnik. Njegova mati, ki ji je pesnik posvetil toliko lepih verzov, je bila po rodu Italijanka. Pisec teh vrstic je pisal pred leti v svoji študiji o Gradniku (SK Glasnik, 1929), da mu je Gradnik sam priznal, kolikšen vpliv je imela na njegov psaijaŠki razvoj poleg Prešerna italijanska poezija, in sicer ne mino starejši, marveč tudi novejši pesniki Sam pravi v nekem svojem sonetu, da nosi v ž "ah italijansko srnce kri favnov in asi-fkega berača. LTmberto Urbani ga v svoji študiji (»Scrittori jugoslavi« II.), po pravici imenuje »un p™cta dal'1'anima itailo-slava«. Gradn;k se ni samo 'nspirira! ob velikih vzorih italijanske poezije 19. stoletja do d'Annunzia, marveč je tudi pridno sloveni! italijanske pisatelje. Izdal je v posebni knjigi Manzinijeve »Dolžnosti človeka« kot znači'no delo italijanskega idealizma, zbirko proz Ade Negri in ob koncu lanskega leta obsežno »Italijansko liriko«, ki je že sama velik dokument slovenskega zanimanja za Italijo. V rokopisu rma celotne Mi-che'angc!ove sonete z uvodom in komentarjem. Predaleč bi me vodilo, če bi hotel v okviru priložnostnega časni škega članka našteti vna. pomembnejša i t al i ca v slovenski književnosti zadnjih dvajsetih let. Naj samo opozorim na Izidorja Cankarja originalno zasnovano prozo »S poti«, ki se dogaja delno v Italiji, na nekatere italijanske motive pri Francetu Bevku, J. Lovrenčiču in Ivanu Preglju, dalje na. Budalove prevede Manzonijevih »Zaročencev«, Boccac-cievega celotnega »Decamerona«, Fogazza-rovega »Svetnika« rn »Malega sveta naših očetov«, na Papirnijeve »Priče trpljenja Gospodovega« v Beličičevem prevodu, na Grame De!wdde roman »Golobje in jastrebi« v prevodu pesnika J. Lovrenciča. na Letmor prevod Crocejeve Zgodovine Evrope 19. stoletja« itd. Posebno poglavje bo zavzeto v Se nenapisani zgodovini kulturnih stSkov med velt- Predstave danes ob 16. in 18.30 uri KONGO'EXPRESS Wllly Birgel — Marianne Hoppe v glavnih vlogah. KINO UNION — tel. 22-21. ^■BllflHHHnEBanBSnBBMBIM Bodimo discipliniran" in trezni! čin obiti stroga določila, da bi prišli do boljšega zaslužka. Ker formalno ne morejo zvišati cene. pogostokrat fingirajo. da jim je pošla prejšnja zaloga in da so dobili novo pošiljko oo novih oervah. in na ta način dražijo blago. Takšne primere smo zadnje dni doživeli po raznih trgovinah v mestu, na sadnem trgu. pa tudi r>o gostilnah, kier so v nekaj primerih vinu iste vrste in iste kvalitete na lepem dvignili cene. Samo po sebi se razume, da je takšno ravnanje prodajalcev v grobem navzkrižju z odredbami oblastev in mi-hovim namenom, ds normalizirajo razmere na trgu. Ce ie. na primer, trgovcu pošla zaloga čevljev, ki so bili 15. marca po 400 din par. nima nihče — torej tudi na njegov dobavitelj — pravice, da bi čevlje iste vrste in iste kvalitete prodajal danes dražje kakor po 4§o din. Ce je neki gostilničar dne 15. marca prodajal vino določene vrste in kakovosti po 20 din, tudi nobena nova pošiljka ne more biti danes dražja, kar niti gostilničar niti njegov dobavitelj, pa niti sam dobaviteljev doba-viteli nima pravice zvišati cene. Vsak primer brezvestne špekulacije bodo okupacijska oblastva obravnavala z vso strogostjo zakona. u— Vrvež po restavracijah in hotelih. Odkar je Ljubljana po okupaciji spet prišla v svoj stari tir, se je življenje po ulicah in po javnih lokalih razgibalo še v živahnejši meri kakor doslej. Po restavracijah in gostilnah je zlasti ob eesu obeda in večerje nabito polno gostov, prav tako pa so tudi sobe po hotelih dodobra zasedene. Mesto premore 7 večjih hotelov na dostojni, sodobni višini in pa 7 drugih prenočevališč u— Vse mojstre, ki njih učenci morajo obiskovati strokovne nadaljevalne šole, opozarja mestni šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol, da morajo svoje učence redno pošiljati v šolo k pouku. Zaradi neopravičenih daljših izostankov učenci ne bodo mogli kiti izprašani in bi zato ob koncu šolskega leta ne mogli dobiti spričevala ter bi izgubili šolsko leto. u— Nerodno in mučno nezgodo je doživel železniški upokojenec Ivan Korča iz Ljubljane, ki ga je na poti dnevnih opravkov našla deveta ura v bližini doma. na Ambroževem trgm. V temi mu je na novih kamenitih stopnicah, ki so jih ob strani trga proti cukrarni ne dolgo tega zgradili, spodrsnilo, da je padel in si zlomil ključnico. Poškodba je bila tako huda, da se ni mogel na noben način dvigniti. Upal je, da bo kljub deveti uri morda le kdo prišel mimo, pa je zastonj čakal vso do jutranjih ur, ko so ga prvi pasanti dvignili skoraj nezavestnega, poklicali reševalce in se zdaj poškodovanec zdravi v splošni bolnišnici. u— V ljubljanski splošni bolnici so zdravijo 52-letni delavec pri gradbenem podjetju inž. Dedka Adalbert Ivanuš iz Ljubljane, ki je pri gradnji ogrodja na novi zgradbi strmoglavil kakih deset metrov na tla in se težje poškodoval na glavi. 37-letni Leopold Benčina iz Polja prt Ljubljani se je peljal s kolesom, pa se ie po nesreči v polnem diru zaletel v neko ograjo ter se občutno poškodoval na levici. Na Gasilski cesti v šiški je padel s kolesa 40-letni delavec Jože Travnikar in si zlomil desnico. 17 letnega posestnikovega sina Alojza Šinkovca iz Vidma pri Dobre-polju je brat po nesreči z nož.em simil v hrbet in mu prizadejal te£jo rano. u— Poučujem italijanščino po dogovoru hitro in poceni. Grem tudi na dom. Konverzacija. Naslev v ogl. odd. Jutra pod značko »Italijanščina 41«. u— Glasbena šola Sloge ima zopet redni pouk, kakor pred velikonočnim odmorom. Gojenci naj se zglase pri svojih učiteljih. u— Avtomobil Ford-Eifel mot. št. C 82995 je pošten vozač prijavil mestnemu vojaškemu uradu ter ga lastnik dobi za reverz. m.. aa——b——mm KINO SLOGA — TEL. 27-30 Ob 16. in 18.30 uri Sinovi noči Estrelita Castro, Miguel Ligero Španska glasbena romanca kim italijanskim in malim slovenskim narodom zanimanje za Danteja. Tu je treba omeniti predvsem pokojnega avtorja »Vzorov in bojev« mons. dr. Jos. Debevca, ki je posvetil Danteju vse svoje življenje. Prevedel je v celoti »D:vino Commedio« in tudi zadnje mesece svojega življenja se je bavil z Dantejem, prepevajoč njegovo »Novo življenje« (Vita nuoiva). Čeprav Debev-čev prevod mojstrovine nesmrtnega Flo-rentinca ne doseza tiste višine, ki bi je bil vreden tak pesnik, je vendar zaslužno in za nas pomenljivo delo, ki bi bilo vredno izdaje v posebni knjigi. — Značilen dokument slovenske dantologije je zbornik »Dante«, ki je izšel v Ljubljani ob 6001et-nici smrti tega »altissimo poeta«. V njem so poleg prevodov nekaterih italijanskih avtorjev študije domačih avtorjev, zlasti pokojnega dr. Jos. Puntarja. Zbornik je uredil tudi že pokojni dr. Alojzij Res, profesor v Benetkah, ki si je mnogo prizadeval za italij anskeslovensko kulturno sodelovanje in ki je poslovenil ter v posebni lepo opremljeni knjigi izdal »Fiorette« sv. Frančiška Asiškega. K Malicam sedi nadalje lani izišfla izdaja Mussoliiniijeve »Doktrine fašizma«. Iz politične literature je še omeniti Prepeluhovo izda j« Mac h iaTel li j evega spisa »I I Principe«. Umljivo je, da je mnogo večjih in manjših prevodov iz italijanščine izšlo v zadnjih 20 lotih v Trstu in Gorici, kar pa je po. glarvje zase. Kot posebno tehten izraz slovenskih proučevanj italijanske literature bodi omenjena nedavno izišla knjiga dr. Stanka Lebna »Problem Dantejeve Beatri-•e«, trvod v velikopatpzsjc!^ zasoovasn šOodl- Meščani se vračajo k zemlji Ljubljana, 29. aprila Čeprav se je nebo pričelo jasniti, je mreža oblakov pod njim še vedno polna dežja, ki se kar ne more dovolj izliti nad kranjsko deželo. Kakor v nedeljo, je tudi še danes v presledkih precej močno deževalo. A medtem ko je v nedeljo bilo ozračje zaradi snega, ki je pobelil tudi precej nizke hribe v okolici Ljubljane, neprijetno ohlajeno, se je temperatura v teku ponedeljka kljub dežju znatno dvignila in je dosegla svojo znosno pomladno mero 10° C. Kljub dežju je bila pretekla nedelja v pcgledu izletov prav živahna. Po novem dovoljenju je kretanje po deželi z vsako osebno legitimacijo dopuščeno in blagodat te nove določbe se Je *"o nedeljo poknza'a v prav široki meri. Zeio živahen je bil že lezniški promet, saj pač vsakdo izkoristi priliko, da se zglasi pri svojcih ali znancih na deželi, obiskujejo se tovariši iz prestane vojne, opraviti je treba ob nedeljah različne gospodarske in poslovne zadeve. Zaradi tega so bili to nedeljo vsi vlaki prav dobro zasedeni. Izletniki pa so se zlasti potrudili na Šmarno goro in na Sv. Katarino, katerih pomladni sloves je že stara ljubljanska tradicija. Poleg njiju so seveda bili obiskani tudi drugi okoliški hribi. Spričo razjasnitve vremena je pričakovati. da bodo nalivi zaenkrat prenehali, saj škoda na sadnem drevju je že precej znatna, razen tega pa je zastalo delo na polju in vrtovih, ki je prav te dni tako nujno. Z nastopom lepega, toplega pomladnega vremena se bo dalo še vse postoriti. Izredna vnema je zajela letos vse naše kmet-ske in delovne sloje, pa tudi uradniki si prizadevajo, da na vsakem primernem prostoru posadijo ali posejejo kaj prida. V mestu samem, še bolj pa v okolici se tru- živila na mestni stojnici Mestna občina je pričela prodajati živila, ki jih je imela v svojih skladiščih. Kupci dobe sorazmerno po številu rodbinskih članov na krušno karto svinjsko mast, krompir, fižol, lečo, ješprenj, kašo in jajca. Mestni uslužbenci prodajajo ta živila v spodnjem delu še ne dograjenih novih stojnic tik ob Kresiji. Kupcev je vedno dovolj, živila pa so prav dobre kakovosti. S tako urejeno prodajo živil bo omogočeno slehernemu kupiti najpotrebnejši živež ne glede na to, da utegne kateri koli živež pri nekaterih trgovcih poiti. Morda bi kazalo, da bi se občina pravočasno pobrigala za kurivo, da bi bila Ljubljana že v jeseni z njim preskrbljena ter bi ga oddajala strankam po znosnih cenah. Kupci pred stojnicami mestnega prehranjevalnega urada Vesten možak V nekem primorskem mestu. Noč. Dežuje kakor iz čebra. V veliki mlaki leži mornar, pijan kakor čep. Ne more vstati :n samo nekaj mrmra sam pri sebi. Pa stop: k njemu stražnik in mu hoče pomagati na noge. »Rešite najprej otroke in žene!« zamr-mra mornar. »Jaz sem mornar in znam plavati. Se bom že sam rešil.« Zanesljiv človek »Poslušaj. Janez, kdo pa je bil tisti gospod, ki si snoči sedel z njim v Emonski kleti n ki si mu plačal tako velik račun?« »Tisti? O, to je bil pa privatni detektiv, ld ga ie moja žena najela, da bi me zasledoval. kam zvečer hodim.« ZAPREKA Dva moška se pogovarjata: »Veste, nič lepšega ni, kakor prebiti večer v družbi te prekrasne ženske.« »Pa se oženite z njo, da boste lahko vsak večer z njo v družbi...« »Saj bi se... toda kaj bi rekla moja žena na to?« dijo za obdelavo vsakega plodnega koščka zemlje, prav pretekli teden je bilo preoranih precej travnikov, ki bodo leto« poslu-žili za žitnice. V Dravljah, na Posavju ln na Ljubljanskem barju so precejšnje ploskve neobdelane zemlje spremenili v njive. Kakor smo poročali, je mestna občina sklenila oddati v najem posamezne, doslej neobdelane parcele, javljajo pa se tudi posamezniki, ki sami ne morejo obdelovati nekaterih ploskev in jih odstopajo za malenkostno odškodnino posameznim delavolj-nim najemnikom. V Rožni dolini ln v Mestnem logu so že oddane različne manjše parcele, kjer bo letos ob pridni negi novih gospodarjev uspeval krompir, fižol, različna zelenjava. Marsikatera družina se bo preizkusila v umnem kmetijstvu in vrtnarstvu na majhnem prostoru. Ni dvoma, da bo približanje mestnega človeka zemlji poleg neposredne koristi od letine imelo tudi svoj hvalevredni uspeh v etičnem pogledu, želeti je le, da bi bilo vreme naklonjeno in da nihče izmed trume tistih, ki gredo tako pridno na delo, ne bi bil prikrajšan v svojih pričakovanjih. Najvišje dopustne cene zelenjave Maksimalne cene zelenjave na ljubljanskem živilskem trgu je mestna tržni urad danes določil sporazumno na posebnem sestanku zastopnic prodajallik in zastopnic gospodinj. Soglasno določene cene bodo veljale samo za ta teden, prihodnji ponedeljek pa bo v mestnem tržnem uradu spet tak sestanek za določitev cen zelenjavi in raznim drugim živilom. Ta teden se torej zelenjava v Ljubljani nikakor ne sime prodajati dražje nego po danes uradno določenih maksimalnih cenah. Za ta teden veljajo naslednje cone: regrat popcJlnoma. očiščen in najboljše vrste 8 din za kilogram, regrait očiščen TI. vrste 6 din; mladi motovileč, očiščen, po kvaliteti 12 do 16 din; vrtni zeleni radiič otrebljen 18 din, rdeči radič 6 din, navadni zeleni radič 10 din, seveda tudi otreb-fljen, kar velja za vso zelenjavo; listi veliko! istne spi na če 12 din, špinača s stebcilci 10 din; drobna berivka prvovrstna 20 drn. Vse cene so najvišje in veljajo za kilogram, cona druge zelenjave pa mera biti primerna cenam navedene zellenjav. Vsa zelenjava mora bita popolnoma očiščena in otreMjena ter ne sme biti namočena ali njena teža drugače povišana. Biti pa mora oprana in sveža, torej že gotova za pripravo, da je ni treba več trebiti niti izbirati. Za razne vrste fižola je bila določena cena od 7.50 do 10 din za kilogram, za krompir po kvaliteti od 1.75 do 2.50 din, za ajdovo moko po kvaliteti od 9 do 13 din. Prodaja zelenjave in kakršnih koli drugih živil na merice je strogo prepovedana. Mestni tržnii urad opozarja prodajalce na banovo uredbo z dne 15. aprila, da bodo vsi, ki zahtevajo za blago višjo ceno, po tej uredbi kaznovani z zaporom najmanj 15 dna in povrh še z denarno globo od 5000 do 100.000 din, v vefliki prodaji pa s strogim zaporom najmanj 3 mescev in denarno kaznijo od 50.000 do 1,000.000 din. Takim prodajalcem bedo vzete tudi koncesije in poslani bodo na prisilno delo. Mestni tržni urad vabi kupce, zlasti pa gospodinje, naj vsak prekršek takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu v Mahrovi hiši. Ljutomer—Ljubljana Krasen pomladanski popoldan. Avtobus drči iz Ljutomera med zelenjem in cvetjem poljan in nasadov: Križevci, Sv. Jurij, Sv. Trojica, Sv. Lenart. Valovito gričevje, odeto v raJilo tančico cveta breskev, češenj in slic, nas zamamlja v brezskrbni mir nedavnih dni. Le žične ovire, protitankovske naprave, prevrnjen vojaški kamion v mirnem kotičku pod gozidovi nam prikličejo v spomin današnjo dobo vseobče zbeganosti. Proti Mariboru: Sv. Peter, obdan od cvetnih krošenj sadnega drevja in zelene-čih vinskih trt, božja pot Marija na Gorici Meljski hrib, cesta ob vojašnici, glave ujetnikov ob oknih, slednjič: Maribor. — Trume popotnikov, izkrcanje na Stolnem trgu pri pošti. Pot čez leseni most, ob ruševinah velikega mostu čez Dravo. Na koroški kolodvor. Vozimo se z vlakom skozi Prager-sko do predora pri Slov. Bistrici. Kakor mravljišče zažlve pota na grič ob porušenem tunelu. Potniki vseh vrst, vsi obloženi s prtljago, deca s punčkami, vozički, matere z velikimi zavoji, možje z nahrbtniki, kovčegi. Vse se gnete in premenja smer iz enega vlaka na drugega, čakajoča na vsaki strani predora. Vožnja v nočni temi v zatemenjenih kupe jih. Zidani most, prestopanje v ljubljanski vlak. Ura je 11 ponoči. Zatemnitev, mir. Tišina Ljubljane nas objame, pomiri živce. Skrb za svojce utihne ob prihodu na varni dom. Izmenjajo se misli in vtisi doživljajev preteklih tednov. Zasedba tu in onstran nove meje; tu bolj neopazna, tam očitnejša, tu uradovanje in šolsko delo večidel še po starem, tam po novem. Na šolah je še vojaštvo, pouk se še ni pričel, a pravijo, da bo kmalu urejeno tudi to, seve z mnogimi izpremebamL Lj.....a. Jetika v Ljubljani v letu 1940 Za presojo zdravstvenega stanja večjega mesta je važna umrljivost za tuberkulozo. Po umrljivosti v Ljubljani sodeč, socialno zdravstvene razmere v našem mestu niso slabe. Velik korak naprej je Ljubljana storila zlasti zadnjih 20 let pc prvi svetovni vojni. Leta 1918. je tuberkuloza povzročila 21 smrtnih primerov na 10.000 prebivalcev našega mesta, do lanskega leta pa je to razmerje padlo že na 7.05. Na to nizko število je Ljubljana lahko ponosna in se lahko prišteva med najbolj zdrava mesta sveta. Ljubljančanov je lana za Jetiko umrle 62, med njimi 31 moških in 31 žensk Največ žrtev je tuberkuloza zahtevala med mladino od 15. do 20. leta in v zreli dobi 30 do 40 let Največ je kosila med delavci in uradniki — prvih 14, drugih 13 — nato pa slede prosti poklici (9), redovnice, ki izkazujejo presenetljivo visoke številko (8), duševno bolni hiralci (7), kar priča, da bi bilo treba tem siromakom posvetiti nekaj več splošne zdravstvene pozornosti, industrijski uslužbenci (5) in služkinje (1). Razume se, da so bili najpogostejši primeri tuberkuloze pljuč (54), za-Deleženi pa so bili tudi 3 primeri kostne in 2 nSožganske tuberkuloze, medtem kc so bili 3 bolniki žrtve jetike s sedežem v drugih organih. — Poleg domačinov je v raznih zdravstvenih zavodih našega mesta umrlo tudi 45 nedomačinov, 36 moških in 9 žensk. Dobršen del skrbi za pobijanje jetike je bil tudi lani izročen Protituberkuloznemu dispanzerju Protituberkulozne lige v Ljubljani, ki obhaja letos 10-letnico svojega obstanka. Dispanzer se vzdržuje v glavnem s. prispevkom mestne občine 100.00C din na leto, prostore in rentgen pa daje začasno na razpolago Okrožni urad za za- je o Danteju in njegovi Beatrici. Več študij iz italijanske literature je spisal naš italianist dr. Stanko Škerlj, ki je tudi izdal z uvodom in komentarjem odlomke iz sllo-veče avtobiografije Benvenuta Cellinija. V Italiji je vrsta slavistov pozorno spremljala slovensko kulturno življenje. Sem sodijo predvsem Umberto Urbani, čigar delo smo ondan prikazali podrobneje, Arturo Cr nia. B. Ca Ivi, W Giust\ Luigi SaJvini (avtor knjige »Liriche slov ene moderne«) in drugi. Njim gre hvala za nekatere prevode iz našega slovstva in za študije, bi izpričujejo prodornost in pravično razumevanje. Krst mladinske operete Po Mavovem »Angelu z avtom« je ljubljanska opera v letošnji sezoni krstila drugo izvrno slovensko mladinsko opereto, »Princeska in zmaj«. Besedilo, ki ga je po znani pravljici posrečeno priredil P. G o 1 o v i n, je dobro, psihološki pravilno prilagojeno otroški duši in vzbuja dokaj vezano napetost; mislim le, da je dogajanje ponekod preveč razvlečeno in da bi ga bilo v korist delu potrebno primerno skrajšati. Glasbo je napisal J. G r e g o r c, ki je na tem kompozicijskem področju že dobro vpeljan; glasbeni vložki so v navedeni opereti zelo melodiozni, razpoloženju primerni in tako neproblematični, da jih otrok rad, z zanimanjem in veseljem posluša. Predvsem moram omepiti v glasbenem pogledu dobro instrumentacijo, ki je dobila potrebni izraz kljub slabo zasedenemu orkestru. Baletne točke, ki jih je pri- pravil Golovin, so se prav dobro sklada'e s celotnim stilom operete, oziroma otroške bajke, kakor sta »Princesko in zmaja« naslovila oba avtorja. Režirala je M Slav č e v a, ki je poskrbela zelo okusne, mestoma prav duhovite in dovolj razgibane scene. Med važnejšimi vloga.mi so izstopali Polajnar jeva (Mati), Barbičeva (Jožek). Si-ardova (Anica), ki razodeva mnogo nadarjenosti, igralski zelo dobri Pianecki (Cigan), pevski odličen Rp.kovec (Tonček), igralski izvrstni M. Sancin, ki je v vlogi dvornega norca pri malih vzbujal mnogo smeha; tudi ostali (Marenk, B. Sancin, Mauserjeva i. dr.) so svoje vloge prijetno izvedli, enako otroci, med katerimi je bil posebno živahen in posrečen najmlajši palček. Vobče so bili otroci režijski prav lepo pripravljeni in so se v vsakem pogledu kar dobro znašli, čeprav jim je ritem tu pa tam za hip ušel; to pa kajpada ni prav nič čudnega in se bo pri bodočih predstavah gotovo izravnalo. V plesnih točkah je lepo izstopila solistična plesalka Remškar-jeva. Dirigiral je Demetrij 2 e b r e orkestru, ki je bil spočetka sicer nekam raztrgan, pa se je kasneje uredil in v dobri dirigentovi interpretaciji lepo izvedel naslednje glasbene dele. V splošnem je krstna predstava »Princeske in zmaja« zelo dobro uspela in bo mogla naše mlajše ter najmlajše prav lepo razveseljevati m jih zanesti v svet prečud-nih pravljic, ki ne poznajo vsakdanjih živ-ljenjskih trdot; vsekakor je dosegla tako po izvedbi kot po delu samenj potrebno raven in pomeni zato v naši tovrstni gledališki literaturi pozitivni prispevek. cd.— varovanje delavcev. Lani je dispanzer izvršil 9759 pregledov. Nanovo je sprejel 38 bolnikov z odprto tuberkulozo, Rent-genoloških pregledov je bilo izvršenih 4801, pnevmatoraksov je bilo apliciranih 402. Ob koncu leta je imel dispanzer v evidenci 209 bolnikov z odprto tuberkulozo. Dispanzerske sestre so izvršile 301 obisk na domu, intervencij za socialno pomoč bolnikov pa je bilo 149. Na vsak način so sredstva za socialno podpiranje jetičnih absolutno premajhna, saj je mogla uprava dispanzerja podeliti podpore le v redkih najnujnejših primerih v skromnem znesku 3145 din. Kakor je premajhna podpora, tako so zaradi velike frekvence tudi prostori odločno pretesni in neprimerni. Ker dispanzer dejansko vrši posle, ki so naloženi mestnim zdravstvenim ustanovam, je bilo predlagano, naj se z osebjem vred prevzame v sestav ustanov mestne občine. Zdravstveni odbor mestnega sveta je svoj čas ta sklep predložil finančnemu odboru, katerega skrb je bila. da se čimprej izvede. — V tesni zvezi s problemom zatiranja jetike pa je vprašanje ureditve azila za brezposelne bolnike z odprto, kužno tuberkulozo, ki nimajo stalnega bivališča Največja ovira za zatiranje jetike je nemožnost izolacije odprto boln:h. Potrebno je, da se že vendar ustanovi bolnica za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov z izolirn'co za odprte, okolici nevarne primere. V pobijanju tuberkuloze med mladino bi mnogo lahko pripomogla tudi gozdna šola, za katere ustanovitev so že vse priprave izvršene. Izbran je prostor, pripravljen je poseben fond. napravljeni so npčrti, želeti bi bilo samo, da bi bila misel čim prej realizirana. Ena prvih zanovedi, ki bi jo bilo treba izpolniti, če hočemo rešiti problem jetike v Ljubljani, pa je: izbolišati socialni položni go«r>od»rcko šibk,-h slo;ev in ukiniti nehigienska, človeškemu doptoisnstvu neprimerna stanovanja po vlažnih kleteh in barakah. — Pr.'g'ej. prijatelj ta'e mni radio jc veličasten: s"al mc je štiri tifočake. vreden j pa je mnogo več. — Kako to? — Takoj lani, ko s"m ga kupil, se mi je pokvaril, in odtlej mi ga hvalabogu ni treba pos'u"ati. ! * TVRDKA I. C. MATER LJUBLJANA vljudno obvešča cenj odjemalce, da bo vsled zakasnitve popravila detajlna proda alna še zaprta do vključno 30. t. m — 1. maja se prodajalna odpre in bo delovala v polnem obsegu. Friderik Veliki je hotel v mirni dobi odlikovati nekega svojega hrabrega častnika. Kakorkoli je bil častnik hraber, je bil tu- t di trmoglav. Ko mu je kralj sam pripenjal odlikovanje, je častnik rekel: — Veličanstvo, oprostite! Ampak jaz lahko to visoko odlikovanje sprejmem samo na bojnem polju. — Daj no mir! je odvrnil kralj. Menda ne bom zavoljo tebe kar na lepem komu napovedal vojne. Divjad in njen dah V »Lovcu« smo nedavno čitali zanimivo razpravo Bogdana Sežana pod naslovom »Dah divjadi in pasji nos«, iz katere povzamemo zanimivo naravoslovsko drobtino mu pes ni našel na strelu padle jerebice takoj po strelu, dasi je videl, kje leži in jo je pes neštetokrat preskočil. Ce pa je lovec poslal psa na plen šele po preteku nekaj minut, ga je že takoj od daleč potegnil in našel. Razložimo si to! Smrtno zadeta divjad podleže živčnemu udaru in notranjim krvavitvam. Kožno mišičje se skrči, izžarevanje prestane. Šele čez nekaj časa mišičje popusti, kri medtem izstopi, mrtva divjad spet izpuhteva dah in pes jo najde z lahkoto. Možna je tudi druga razlaga. Po dolgi gonji izmučena, obstreljena ali močno preplašena divjad oddaja popolnoma drug dah, ki je čisto različen od sicer njej karakterističnega daha. Ta novi dah je psu trenutno popolnoma nepoznan. Podoben primer doživimo, če lovimo s ptičarjem, ki ima mnogo prakse: zdravega zajca ne bo gonil, ob-streljenega, četudi ni po strelu dal nobenega znaka, pa bo takoj jel zasledovati, dasi morda ne zapušča za seboj kapljice krvi. Večkrat sem že imel priliko videti, da pes perutnine, ki je padla v kako gosto kulturo, dolgo ni našel. Po preteku kake četrt ure pa jo je že na daleč potegnil. Ptica je namreč s padcem in svojo težo napravila v kulturi praznino; v začetku ni oddajala nikakega daha; čez nekoliko časa je začela iz-puhtevati dah, ki je polagoma polnil luknjo, v katere dnu je ležala ptica. Ko je bila ta »luknja« polna ptičjega daha, se je ta razlezel po površini kulture in pes jo je na daleč dobil v nos. Cesto otežkoča psu iskanje kaka močno dišeča kultura, n. pr. tobačno polje, tla, posuta s smrekovimi iglami, listje, posebno, če ga v presledkih veter giblje. Večkrat se, na primer, čudimo, zakaj pes zajca, ki leži na odprtem zemljišču, gladko preskoči. Nič ne pomaga, če peljemo psa z dobrim vetrom na zajca, ki ga vidimo, pes ga pa nikakor ne more zavohati. Posebno pogosto je videti te primere na pomladanskih tekmah. Kaj je temu vzrok? Slab nos? Na podlagi gori navedenega bi si to tolmačil takole: zajec je presenečen v ložu brez kritja; refleksna akcija centralnega živčevja je povzročila, da je zajca »oblila kurja polt«, oddajal ni daha in pes ga je preskočil. Sam sem doživel tale primer: Psa sem poslal za obstreljenim zajcem; pes ga je gonil čez njive, razdalja med obema je postajala vedno manjša, gonja se je bližala močno zarasli gošči; pes je bil tik pred goščo oddaljen od zajca komaj nekaj metrov, vendar se je potem, ko sem že dolgo čakal, vrnil prazen. Ker se mi je zdela stvar sumljiva, sem šel s psom v goščo, kamor je izginil zajec, z namenom, da jo sam temeljito preiščem. Pes je iskal pred menoj čisto izgubljen; po enournem iskanju sem zagledal mrtvega zajca prav na mestu, ki ga je pes največkrat prečkal; čudil sem se, da ni stopil na zajca. Razlagam si pa to takole: zajec je pri gonji čez polje, kjer ga je pes gonil na oko, oddal vse svoje sile. Ko je na koncu svojih moči pribežal v gozd, kjer mu pes s po-ledom ni mogel več slediti, je bil »rešen«. Zaradi prevelike izčrpanosti je prejenjalo izpuh-tevanje daha, pes zajca ni dobil v nos in se je moral zavoljo tega vrniti prazen. Gotovo je že vsak lovec doživel, da »Stranka brez otrok" Slovenci se bomo morali še marsičesa učiti od italijanskega naroda, a posebej še tistega, česar nam je v teh dneh velikega vojnega spopada morda Se najbolj treba — ljubezni do otrok. Otroci so bodočnost naroda, otroci so edina garancija, da se ne bo pretrgala nit njegove tradicije in rasti. Italijani so dodobra razumeli to resnico in težko srečamo narod, ki bi svojemu naraščaju posvečal toliko moralne in gmotne skrbi kakor italijanski. Dan za dnem čita-mo v listih o podporah, Id so jih deležne družine s številnimi otroki, o izrazih časti in spoštovanja, ki jih prejemajo plodne matere. Duce sam je ustanovil poseben fond, iz katerega se izplačujejo lepi zneski za pospeševanje rojstev. A kako je bilo v tem pogledu od nekdaj pri nas? Med malimi oglasi smo v rubriki »Stanovanje se odda« največkrat čitali priljubljeno frazo o stranki brez otrok. Pa ta fraza ni bila morda samo kaprica kakšnih starih, nervoznih hišnih gospodarjev, temveč se je polagoma skušala uveljaviti kot nekakšen življenjski predpis, po katerem družina, ki hoče bivati v mestu, pa nima lastnega doma, ne sme imeti otrok. če bi kdo še dandanes, ko je uprava našega ozemlja izročena italijanskim oblastvom skušal v praksi uveljavljati takšno miselnost, ga moramo resno posvariti pred posledicami, ki ga bodo zadele. Polom Jugoslavije je spravil v gibanje na tisoče in tisoče ljudi, pa ni čuda, da se tudi v našem mestu opaža precej živahno stanovanjsko gibanje. Vsak hišni gospodar, ki bi bil v novih razmerah prijavljen, da stanovanje odda samo stranki brez otrok ali — kakor se to tudi kamuflirano reče — ' odrasli družini, bo strogo klican na od- j govor in kaznovan. FRANZJOSEF GRENCICA "v OEC S. aR.' 22365!