Političen list za slovenski narod. V« poŠti prejema* velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt leta 4 gid., za ea mesee 1 gld. 4« kr. T adnttaMraeiJi prejemu, velja: Za celo leto 12 gld., aa pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en meeoo 1 gld. V Ljubljari na dom pošiljao velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezna številke veljajo 7 fer. i Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. iao. V Ljubljani, v petek 9. junija 1893. Letnilt XXI. Iz ddegadj. V toudgetaem odseku avstrijske delegacije j« -v ponedeljek minister Kaluoky razkladal vnanje stvari. V bistvu ni dosti novega povedal, temveč je le z drugimi besedami ponavljal, kar je že bil povedal v ogerske delegacije odseku za vnanje stvari. Kon-statoval je zopet, da se vekša upanje, da se ohrani mir. Te evoje trditve pa minister ne more podpirati s kakimi posebnimi dogodki, temveč po vsej Evropi se utrjuje neko ne lahko izrazljivo mirovno čuvstvo. Posebne vojne nevarnosti za mir itak nikdar ni bilo, ali ojstra nasprotja so vsemu položaju bila vtisnila neko negotovost, zaradi katere so vse države povekšale svoje vojske, da so bile pripravljene na vse slučaje. Vse države so za svojo prvo stvar zmatrale pomnoženje vojnih sil, če tudi se ne more reči, da je katera zares mislila začeti vojno. Popolnoma se pa stvari niso premenile, lastna moč je še vedno najboljše zagotovilo za mir; zato je pa bilo treba letos in bode treba še prihodnja leta novih kreditov za popolnjenje vojne moči. Razoroževanje se pa še tako hitro ne prične. Smoter vsake politike civilizovanega sveta mora biti jedino ohranjenje miru, ker napredek je le v miru mogoč. Prazna iluzija je pa, misliti, da se kmalu začne razoroževanje in da je sploh že razoroževanje mogoče. Saj je že to nekaj, če se novemu obroževanju naredi konec. Pri sedanji vojaški organizaciji skoro v vseh državah, ki se opira na občno vojaško dolžnost in občno mobilizacijo, ni razoroženje tako lahko mogoče, kakor v prejšnjih časih. Dokler je mogoče, da nastopijo nevarnosti obstanku države, morajo vlade zboljševati in popolnjevati vojno moč, da bo-demo popolnoma varni. Dokler se druge države ob-orožujejo, se moramo tudi mi in naši zavezniki. Kar se tiče Rusije, je minister naglašal, da car in odločujoči faktorji žele miru. Obžalovati je, da časopisi vznemirjajo javno mnenje, ali časopisi v Rusiji nikakor niso odločilni. Premembe v Srbiji so za našo državo celo ugodno prišle. Da ni kralj Aleksander prevzel vladanja, bi bilo prišlo do notranjih homatij, ki bi nekako bile neprijetne za Avstrijo, ki meji s Srbijo. Trgovske razmere s Srbijo se kmalu vravnajo s trgovsko pogodbo, kakor eo se vravnale z drugimi državami. Z Rumunijo je Avstrija še vedno v carinskem boju. Skušali bodemo doseči, kolikor je mogoče, pravi minister. Upanja še ni, da bi se z Rumunijo kmalu sklenila trgovska pogodba. O trodržavni zvezi se je minister blizu tako izrazil, kakor v ogerski delegaciji, da, rekli bi, da jo je še skoro manj naglašal. Iz ministrovih poročil se da vsekako posneti, da se vrši v vnanji politiki nekak prevrat. Nastopamo neko novo pot. To se je čutilo tudi, ko je minister govoril o zdravstveni konferenci, kajti posebno je naglašal sodelovanje Rusije in Francije, ki sta mnogo pripomogli k ugodnemu vspehu. Minister Kalay je pa razlagal razmere v Bosni in Hercegovini. Šolstvo se lepo razvija. Na željo mostarskega prebivalstva se osnuje v tem mestu popolna gimnazija in višja dekliška šola. Ljudskih šol se, je lani osnovalo devet Verske šole se tudi hitro množe, sedaj jih je 93. Za povzdigo kmetijstva je vlada nakupila mnogo kmetijskega orodja in ga dala kmetom proti obročnim plačilom. Minister je pohvalno naglašal, da kmetje obroke jako točno plačujejo. Skrbelo se bode pa, da se bo kmetijsko orodje izdelovalo v deželi. Poskrbelo se je za boljše sušilnice za češplje, vspeh je lep. Na izboljšani način posušeno sadje se mnogo dražje prodaje. Za zboljšanje živinoreje uvaža se ogerska in tirolska živina. Napravilo se je 9 postaj za bike boljših plemen. Ti biki se po letu razdele po občinah, po zimi se pa vrnejo na postajo. Pa tudi občine same že kupujejo take bike. Odkupovanje kmetij se polagoma vrši, ne da bi vlada kaj posredovala. Dosedaj se je odkupilo blizu 10.000 kmetij, torej blizu 6. del. Tako dobi Bosna od begov neodvisni kmetski stan. Za odkup se je že plačalo 3,300.000 gld. Vlada to odkupovanje podpira s tem, da daje posojila. Trgovina se je jako povzdignila. Leta 1874 se je v Bosno vpeljalo 296.000 meterskih centov blaga, izvozilo pa 282.000 meterskih centov. Lani je pa znašal uvoz 890.000, izvoz pa 1,463.000 meterskih centov. V Zenici so se osnovale fužine in papirnica, v Dolenji Tuzli tovarna za špirit, v Usori tovarna za slador, v Travniku velika strojarija, v Drventu tovarna za palice, v Varežu fužine, potem so se napravile še štiri nove tabačne tovarne in pa več manjših podjetij. V teh tovarnah delajo večinoma domačini. V Sarajevu se gradi velika deželna bolnica po pavilijonski sistemi, po deželi je pa že pet okrajnih bolnic, dve se pa še gradita. Pri razpravi o mornaričnem budgetu je admiral Sterneck pojasnil, da se deset let vsako leto odpošljejo v daljne kraje dve vojni ladiji s trgovsko-politično misijo. Sprva so odpošiljali starejše ladije, sedaj bodo tudi nove. Baš sedaj je na takem potovanju ladija »Elizabeta'. Vspeh tega potovanja bode tem večji, ker se na tej ladiji vozi nadvojvoda Ferdinand. Admiral je razložil važnost takih potovanj za trgovino in kake instrukcije se dajo poveljnikom teh ladij. Dolg razgovor je bil o zidanju nove cerkve in preskrbovanju vode v Pulju. Vsprejeli so se sevčda vsi predlogi. Politični pregled. V Ljubljani, 9. junija. Mladočehi v delegaciji. Cehi so pričakovali, da bodo razne stranke v budgetnem odseku zavrnile izjave Plenerjeve proti Mladočehom in so jako nevoljii, da se to ni zgodilo. Češki listi se pritožujejo, da večje stranke še premalo poznajo LISTEK. Benediktinski samostan pri Sv. Pavlu v lavantinski dolini. (Spisal Pr. Pretnar.) (Dalje.) Ko je 8 let pozneje še papež Urban II. v posebnem pismu potrdil ustanovitev tega samostana ter ga vzel v svoje posebno varstvo podelivši mu več predpravic, med temi kot najvažnejšo: prosto volitev opata — je bil konečno zagotovljen obstanek te nove naselbine duhovnih sinov monte-kasinskega svetnika. Umljivo je, da niti cerkev niti samostan nista imela prvotno te oblike in razsežnosti, v kateri ju vidimo dandanašnji. To sta dobila polagoma v teku časa. A navzlic temu se zlasti pri samostanskem poslopju kaže z neznatno izjemo vseskozi isti slog, doslednost in lepa enovitost. Cerkev se spaja ž njim v harmonično celotnost, v popolnoma organsko skupino. Po vzgledu sv. Benedikta, ki je 1. 529 na Monte-Casino s svojimi tovariši sam sezidal cerkev in samostan, so tudi šentpavelski menihi kot vredni njegovi potomci vedno kaj novega prizidali, ali pa staro popravljali in lepšali prav po umetelnostnih zakonih. A še-le za opata Ferdinanda, ki je 1. 1848 vzhodnjemu krilu prizidal sedanje gimnazijsko poslopje, je dobil samostan to obliko in velikost, katero je obdržal do danes. Prva stoletja se je ta nova benediktinska naselbina v vsakem oziru razvijala jako krepko in tako hitro napredovala, da ji daleč na okrog ni bilo enake. Posestvo se je čim dalje bolj množilo, postalo je mala kneževina. Tudi na Kranjskem blizu Ljubljane so bili svoj čas tukajšnji benediktinci gospodarji. Ne le kot dušni pastirji in učitelji, ampak tudi kot zdravniki, umetelniki iu rokodelci so ti redovniki zdatno pripomogli, da se je utrdila in razširila prava vera med ljudstvom, ki je bilo pred kratkim še pagansko. Zato se šentpavelski samostan v starih listinah ne imenuje zastonj: »Torišče pravega krščanskega, učenega in umetelnostnega re-dovništva". Mnogo plemenitašev obojega spola je v prvih časih vstopilo v ta samostan ter mu darovalo ogromna posestva. — Opatje so dobili s časoma pravico nositi vsa škofovska dostojanstvena znamenja. Bili so v veliki veljavi pri plemstvu, pri de- želnih knezih in avstrijskih vladarjih, kateri so jim izven krvne sodbe prepustili vso sodno oblast nad podložniki iu njih imetjem. Ali nastopili so za samostan tudi hudi čaBi. Dobi cveta in napredka sledil je polagoma propad, sem ter tam pretil celo pogin. Prvi strašni udarec je zadel Sv. Pavel že leta 1367, ko je grozen požar vpepelil do tal cerkev in samostan z vso notranjo upravo vred; uničene so bile vse dragocenosti in tudi del arhiva. K sreči je takrat opatoval previden in delaven mož, Konrad III. Neuhofer, ki je škodo hitro popravil, a pri tem zabredel v dolgove, iz katerih se menda nikdar več ni bilo mogoče izkopati do čista. Prava doba nesreč in stisk pa napoči za la-vantinske benediktince s pričetkom 15. stoletja. Trajala je z malimi presledki celih 200 let. Vzroki so bili različni; po nekoliko takratni politični odnošaji, po nekoliko pa volitve nevrednih predstojnikov in vremenske nezgode. Poleg roparskih napadov sosednih vitezov so večkrat velike povodnji, kobilice in druge elementarne sile pustošile obširna posestva. K temu so se pridružili še pogostni navali krvoločnih Turkov, ki so neusmiljeno plenili in po- mišljenje češkega naroda. Nekateri listi se nadejajo kacih izjav v plenumu delegacije. Najbrž se pa tudi to ne zgodi. Plenerjevih izjav pač mnogi ne odobravajo, ali naravnost za Miadočehe se nečejo potegniti, boje se, da bi ti to porabili za kako agitacijo sebi v korist. Mnogi pa morda tudi Mladočehom malo privoščijo ponižanje, posebno o Poljakih je kaj tacega precej verojetno. Ponižanja Miadočehov pa tudi ne zmatrajo za ponižanje češkega naroda, ker Cehe zastopajo v odseku vendar dvorni svetnik Mežnik in pa zastopniki češkega veleposestva. Ako hočejo Mladočehi, da druge stranke zanje pojdejo v ogenj, bodo morali sami se jim približati, sicer bodo doživeli še marsikako neprijetnost. Od čeških veleposestnikov se pač najmanj more zahtevati, da bi se potegnili za Miadočehe, ker jih njih listi tako obirajo, in baš stranka veleposestnikov imela bi pa tukaj glavno besedo. Ogerska nezavisna stranka se baje ni razbila le vsled cerkvene politike, temveč tudi zaradi tega, ker večina stranke ni hotela hoditi za Eot-vfHom, ki teži po republiki. V stranki so sedaj ostali vladarju zvesti življi, ki se bodo potegovali samo za večjo samostojnost Ogerske ali osebno unijo. Iz jednacih vzrokov je bil izstopil iz nezavisne stranke tudi Ugron in osnoval svojo stranko. Nezavisna stranka bode pa sedaj tudi bolj katoliška, ker so iz nje izstopili največ kalvinci in ker bode za svoje nasprotnike baš te kalvince imela. Upa se, da bode sedaj mirneje delovala, dočim bode pa Eotvos s svojimi pristaši skrbel za burne prizore v zbornici poslancev. Kossuth kot nasprotnik Habsburške dinastije, seveda simpatizuje z Eotvosom, ali stari na tujem živeči puntar nima več dosti vpliva na ogersko politiko. Pričakovati je, da se Ugronova in nezavisna stranka v kratkem združita, ker imata obe jednaka načela. Volilno gibanje v Nemčiji je nenavadno burno. Cesar sam je že pri nekaterih prilikah izrekel svojo željo. Veliki vojvoda badenski je v nekem društvu tudi naravnost priporočal volileem, da naj volijo može, katerim je moč nemške države več< nego pa strankarstvo, kateri bodo torej radi privolili v vsako povekšanje vojske. Kakor se pa kaže, te izjave nimajo zaželenega vpliva, temveč ie javne duhove še bolj razburjajo. Privrženci vladne predloge kar besne, ker jim ne gre po sreči in sa narod noče ogreti za višja bremena. Zadnje dni se nekateri listi posebno zaganjajo v avstrijskega ministra vnanjih stvarij, ker je evropski položaj vse premimo naslikal. Nekateri krogi v Berolinu bi bili radi, da bi avstrijski minister bil v najživejših barvah naslikal vojno nevarnost, da bi potem volilci na Nemškem rajši volili privržence vojaške predloge. Prete celo, da sedaj Nemčija ne bode pomagala, ko bi se Avstrija zaplela v kako vojno z Rusijo zaradi orijentskih zadev. Na Dunaju se za to strašenje itak ne bodo zmenili, ker itak tudi poprej niso bili gotovi nemške pomoči, in ker se odnošaji z Rusijo boljšajo. Ravno tako lahko v Berolinu strašijo z zvezo z Rusijo, ker nimajo sami o njej odločevati, ampak gospodje ob Nevi. Občinske volitve v Plovdivu. Te dni so bile v Plovdivu občinske volitve, ker je bil prejšnji občinski odbor odstopil zaradi nekih nerednostij. Pri novih volitvah je popolnoma podlegla stranka Andonova, podpredsednika narodnemu sobranju, ki je bil tudi podpredsednik velikemu sobranju. Sicer pa ta izid nima posebnega pomena, ker so novi občinski odborniki tudi vladni privrženci. V angleški spodnji zbornici se nadaljuje debata o irski samoupravi, in se ne v6, kdaj bode končana. Pri tem se je pa vladna večina za nekaj glasov pomanjšala. Nekateri poslanci iz nevolje ne prihajajo k sejam; nekaj mandatov je izpraznjenih. Opozicija je jako vstrajna. K vsakemu paragrafu predlaga po več dostavkov. Nekateri teh dostavkov so taki, da bi se ž njimi bistveno omejila irska samouprava, drugi so pa tudi brez vsega pomena in se predlagajo jedino zaradi tega, da se o njih raz-govarja in debata zavlačuje. Volitve za francosko zbornico bodo baje dne 20. avgusta. Ne ve se pa, če jih bode vodila še sedanja vlada, javno mnenje za njo ni pač ugodno. V kratkem se bode stavila v zbornici interpelacija o občni politiki, da se pokaže, če ima vlada še zaupanje zbornice. Poslednji čas je zopet Constans junak dne, vse govori o njem in njegovem poslednjem govoru, v katerem je mej drugim priporočal, da se delavskim sindikatom da priložnost, da osnujejo lastne tovarne in potem okusijo sladkosti bogastva. Ker je pa naglašal, da naj bi delavci sami privarčevali denar za taka podjetja, mu delavski in radikalni listi sploh očitajo, da se je le norčeval z delavci. Govori se, da Constans misli kandidovati za zbornico, da potem postane kedaj še ministerski predsednik, če ne predsednik republike. Pri njegovi odločnosti je vse mogoče. Mnogo njegovih največjih nasprotnikov, kakor Freycinet, je že odstranjenih in sicer ne brez njegove pripomoči. Soeijalne stvari. Pouk, kako se rabi Lbffler-jev „tifozni bacil" proti mišim. Vzemi osnaženi lonec, ki drži kake tri litre. V ta lonec vlij dva litra čiste vode (ne one iz kake Btoječe luže); namesto navadne vode vzameš tudi lahko precejene senene zavrelice, ali pa juhe; — se vd, da je voda najceneja in vedno pri rokah. Tej vodi (oziroma seneni zavrelici ali juhi) dodaj takoj eno malo (kavino) žlico soli. Lonec na to z reno (pokrovko ali pokrivačo) dobro pokrij; kdor ima pa parni (Pampovi) lonec na razpolago, naj porabi tega, ker je od navadnega lonca dosti boljši. Ko si v lonec nalil dva litra vode in ga pokril, pristavi ga k ognju, da zavr£; od Časa, ko je začela voda v loncu vreti, naj potem polagoma in neprestano vre skozi eno celo uro. Ko se je ta procedura v teku ure dovršila, vzame se pokriti lonec od ognja ter dene na pripravni kraj, dokler - se popolno ohladi. Ko je ta voda v loncu, ki mora do porabe neprestano pokrit ostati, zadosti ohlajena (ker ob rabi ne sme nikdar imeti preko 40 stopinj po Celziju), nadaljuje se stvar tako-le: Vzemi eno izmed steklenih cevk, v kateri se nahaja »bacil" s podlago vred. Njeni pavolnati za- žigali mesta in vasi samostanskih podanikov, ljudi pa odpeljavali v sužnost. Leta 1476 so prihruli prav pred samostan, a opat Ivan ga je branil tako hrabro, da si ga niso mogli osvojiti. Tudi ogri pod kraljem .Matjažem", kmetski upori in neznosni vojni davki so zelo spodkopali blagostanje te naselbine. In kakor bi zla še ne bilo zadosti, usilil je cesar Maksimilijan I. protipostavno nekega svojega svetovalca in denarničarja, imenom Ulriha Pfinciga, za opata, ki je s svojim potratnim življenjem pripravil samostan skoro na beraško palico. Da je pri takih žalostnih razmerah disciplina veliko trpela, in da je samostan moral izgubiti ves svoj nekdanji ugled, temu se ne bo nihče čudil. Bati se je bilo pogina; zakaj leta 1550. bila sta, ne vštevši onih, ki so bili po župnijah nastavljeni, samo še dva meniha v samostanu. A kljub takim neugodnim okoliščinam le ni popolnoma pro-pal; životarilo se je za silo, kakor se je moglo, dokler ni prišel na krmilo opat Hijeronim Marhstaller (1616—1638). Pozvan iz St. Lamberta na gorenjem Štirskem je ta mož s svojo odločnostjo in značajnostjo zopet pridobil samostanu nekdanjo veljavo in dobro ime. Z umnim gospodarstvom je kmalu uredil finance, poplačal mnogo dolgov ter nakupil več novih posestev. Uravnal je znova bogoslužje, preustrojil ves hišni red, določil klavzuro in skrbel za strogo nadzorstvo. Ker je tudi prenovil cerkev, znatno razširil samostansko poslopje in poleg že davno obstoječe latinske šole sezidal še novo ljudsko učilnico, ga kronist po pravici imenuje .druzega ustanovitelja". Sreča in blagostanje sta zopet zavladala v Št. Pavlu. Pa žalibog, to ni trpelo dolgo. Ze konec istega in v začetku 18. stoletja so se začele krvave vojske avstrijskih vladarjev s Turki in Francozi, kar je zahtevalo ogromnih žrtev. Novi davki, oprava vojnikov, preskrbljevanje čet z živežem, slabe letine in povodnji, pri tem pa še vedna posojila za vojne namene, ki se niso nikdar vrnila, V6e to je zopet spravilo samostan na nič. Opat Anzelm II. pl. Edlinški (1778 do 1782) je sicer štedil, kar je le mogel, poplačal res tudi mnogo dolgov, a pri najboljši volji ni mogel več pomoči samostanu na noge. Njegov prednik Anzelm Peusanko je namreč pri že itak slabem denarnem stanju le preveč lahkomiselno s samostanskim premoženjem bogatil svoje sorodnike tako, da je po svoji smrti zapustil 567.000 gld. dolga. (Dalj« sledi.) mašek ob zunanjem koncu malo osmodi in ga potem varno odstrani. Na to vzemi iz pripravljenega lonca toliko kuhane vode (povreliee), da ž njo napolniš prilično polovico .bacilove" eevke. Ob enem imej pripravljen zamašek iz gobe (korka) ali pa kavčuka; ta zamašek prej dobro v vrelem kropu operi, kot zamašiš ž njim »bacilovo* eevko. Tako zamašeno cevko primi potem s prsti ob njenih koncih in jo skozi 3—5 minut dobro tresi. Tako se v cevki odločijo belkaste bakterije od svoje podlage in se spoje z vodo v njej. To zmes odlij v ono vodo v loncu, ter vse skupaj dobro zmešaj. Potem (izlušči, oziroma izperi iz cevke še ostalo agarno podlago, na kateri so se bile bakterije razvile, stresi jo v lonec in vse skupaj še enkrat prav pošteno thko pomešaj, da se bakterije, podlaga njihova in voda prav dobro skupaj spoje. Ko je to izgotovljeno, vzemi starega, trdega, belega kruha (pečenega iz pšenične moke), razrezi ga v koščeke (kocke) velike po jeden kubičen centimeter (to je, prilično tako velike, kot so navadni lešniki). Te koščeke namoči v prej opisani tekočini tako, da se je dobro napoje in navzamejo. Teh na-pojenih kruhovih koščekov potem v vsako novo mišjo luknjo vloži po enega. To stvar ponovi zaporedoma skozi dva dni, da bode vspeh boljši in go-tovejši. V stare mišje luknje pa nikdar ne polagaj otrovanega kruha; delo to bilo bi brez vsakega vspeha. Kake štirinajst dnij potem zabrskaj vse mišje luknje ob njih koncih, da je pohodiš ali pa kako drugače; od tega časa naprej pa skrbno opazuj, če ti miši potem niso napravile zopet novih lukenj. Če so jih, postopaj iznova, kakor je bilo zgoraj povedano. Ker direktna solučna svitloba ta „bacil" uniči, naj se vrše ž njim vse operacije vselej le v senci. Eua sama cevka .bacila" zadostuje popolnoma za dva litra vode; v tej z .bacilom" pomešani vodi moreš namočiti 500—1000 kruhovih koščkov, kateri so ti potem za vado mišim po njih luknjah. Najugodnejši čas za pokončevanje miši ua povedani način je pa jesen. Ako najdeš ob svojih poskusih bolne miši, katere se le s težavo še semtertja plazijo, jih vjemi in na naše troške le-sem pošlji; istotako stori, Če dobiš že mrtve miši, toda tem preje z razgreto ojstrino preparaj trebuh in jih deni v močni špirit ter nam pošlji, da jih strokovno preiščemo in ti o vplivu .bacila" na njih poročamo. C. kr. kmetijsko-kemično poskuševa-1 i š č e. Dunaj, dniš 1. junija 1893.*) *) .Bacili" za miši naročajo se pod adreso: „K. k. landvvirtkschaftlich-ohemische Versuehs-Station in Wien." (III. Thierarznei-Institut), kamor se tudi miši, ki so prve na „ba-cilah" poginile, v znanostno preiskavo in na troške tega zavoda pošiljajo. „Bacile" in pouk pa dobi od tam vsak naročnik brez vsakoršnih troškov, torej popolnoma brezplačno. Slovstvo. * Katoliško cerkveno pravo. — Napisal dr. F. Beiaj, profesor crkvenog prava u bogoslovnom fa-kultetu kr. sveučilišta Pranje Josipa I. u Zagrebu. Svezak I. — S dozvolom duhovne oblasti nad bisku-pije zagrebačke. — U Zagrebu. Tiskom Dioničke Tiskarne. — Cena 2 for. s poštom 2 for. 15 pri pisatelju. — S tem naslovom smo prejeli lepo 391 stranij broječo bogoslovno knjigo pisano v hrvatskem jeziku. — Oceno prepustimo strokovnjakom. Cerkveni letopis. Imena papežev po prerokovanju škofa Malahije. (Spisal Jurij B e n k o.) (Dalje.) To najhujšo dobo opisuje bv. Janez v skrivnem razodenju v pismu na laodicejBko občino, kjer govori slovesno-resno: „To pravi Amen, zvesti in pravični spričevalec, ki je začetnik stvarstva božjega, tvoja dela, da nisi ne mrzel, ne gorak; oj, da bi bil mrzel ali gorak! Toda, ker si mlačen, in ne mrzel, ne gorak, zato te bom pljunil iz svojih ust. . . . Jaz, kogar ljubim, kaznujem. Tekmuj torej in delaj pokoro!" O tej ddbi piše sv. Hildegarda: .Kakor je ta stari sovražnik (hudič), katerega je božja moč, kakor svinčeno kepo v morje, vrgla v pekel, ker se je uprl zoper Boga in mu hotel enak biti, premagal prvega človeka, tako bo tudi po nekem drngem človeku, po Antikristu, delo, katero je preje začel, a je bil mnogo oviran, nadaljeval in dovršil." Zato govori sv. Janez: „Ko bo preteklo tisoč let (dSba tolažbe), tedaj bo satan spuščen iz ječe in bo zapeljeval naroda na štirih koncih sveta." Uprav tedaj bodo popolno veljale besede istega apo-etola na laodicejsko občino: »Glej, stojim pri vratih in trkam!" Prvi papež ♦ tej dobi bo »De medietate 1 u n a e" (.od polumeseea"). Polumesec je znak mohamedanizma. Nobeno krivoverstvo od začetka sem ni tako zakrkneno in sovražno krščanski res-niči, nego izlam ali mohamedanstvo. V tej svoji trajni in neizpremenjeni mržnji do Kristusa je nekaka predpodoba Antikrista. Veliki samovladar, ki bo vladal za .dobe tolažbe", potrl bo moč izlaaa skoro popolno, le mali del bo še ostal. Iz tega globokega ponižanja pa se bo dvignil polumesec v „d6bi obupnosti" z novo. silovito močjo, s katero bo preobladal ves svst. Tako sodijo med drugimi katoliškimi teologi tudi Kewman, Dechamps, Rohr-bacher, Pagani, de la Chetardie i. dr. Pomenljivo je, da se izlamska vlada naziva »velika porta"; nehote se kristijan pri tem spomui na besede Jezusove: .Et portae inferi nou praevalebunt". Za časa vlade papeža »od polumeseea" se bo porodil Antikrist, mnogi menijo, da v Palestini ali Arabiji iz judovskega rodu. Judje, ki se bodo, v »dobi tolažbe", iz Evrope pregnani, naselili v Palestini, častili ga bodo kot obljubljenega odrešenika. Občno mneuje vseh teologov je, da bo Antikrist prava oseba. Ne gledd na to, da ga sv. Pavel večkrat imenuje »človeka greha", »sina pogube" itd., in da ga sv. Janez štirikrat imenuje izrečno »Antikrista", — (govori tudi o mnogih Antikristih, kot predpodobah njegovih), — sodijo sv. očetje, n. pr. sv. Avguštin, sv. Hijeronim, sv. Hilarij i. dr., soglasno, da bo Antikrist navaden človek. Učeni kardinal Bellarmin pravi: »Vsi katoličani trdijo, da bo Antikrist ena individualna oseba"; Suarez pa kar naravnost izjavi, da je nauk o osebnem Antikristu tako gotov, kakor kak verski člen. Z judovsko silo, katero bo vodil Antikrist, se bo spojil oživljeni izlam, in Jeruzalem bo postal stolno mesto. Spojitev obeh teh rodov se bo zvršila za vlade drugega papeža te dobe, z imenom »D e Iabore Soli a" (,od solnčnega mraka"). Najbrž se bodo za vlade obeh teh papežev videla tudi že čudna znamenja na nebu, o katerih govori sveto pismo starega in novega zakona, o katerih pišejo sveti cerkveni očetje, in katera napovedujejo v preroškem duhu mnogi v sluhu svetosti umrli katoličani. Sv, Hildegarda piše: »Potem, ko bo rojen Antikrist, bo mnogo vojska.....tudi bo mnogo znamenj na solncu, luni iu na zvezdah, na vodi in na drugih elementih kot oznanjevalci bližajočih se nadlog. Zaradi tega se bo polastila ljudij tolika žalost, da se za smrt ne bodo več zmenili. Dobri katoličani pa bodo globoko skesani pričakovali, kaj pošlje Bog na svet. Tako se bodo množile nadloge, dokler sin pogube očitna ne nastopi s svojim krivim naukom." Vlada papeža »od solnčnega mraka" bo naj-žalostnejša, kar jih je bilo in kar jih bo, ker uprav v tem času bo moč Antikristova največja. Jezus se imenuje v sv. pismu »solnce pravice". Glede na to slutijo mnogi, da bo uprav tedaj to solnce zatem-nelo zaradi zmešnjav, katere bo prouzročil Antikrist. Na to dobo merijo opomini Jezusovi, naj se varujejo kristijani pred onimi, ki pravijo: »Jaz sem Kristus!", in ko govori sv. Pavel o Antikristu, »da se bo nazval boga." Sv. Hijeronim pravi: »Sam sebe bo imenoval boga in zahteval, naj ga vsi molijo." Isto trdijo sv. Janez Krizostom, sv. Irenej, -sv. Anzelm, Teodoret, Laktaucij i. dr. Mnogi menijo celo, da bo to splošno zmešnjavo pomnožil še neki kriv papež, sluga Antikristov. (Dalje sledi.) Umetnost Koželjevi sliki: »Kamniške planine z bistriško dolino" in »Slap Savice" v g. Kollmana razkladnici. Marljivi naš domači umetnik gosp. M. Koželj, ki slovi že davno zlasti na polju cerkvenega slikarstva, podaje nam v navedenih slikah dvoje najlepših biserov naravine lepote naše čarobntf domovine. Prva slika predočuje nam prav živo: Kamniške planine in Bistriško dolino v jutranji svetlobi v pogledn raz Tolsto goro nad Kamnikom. Raz Tolsto goro se vidijo Kamniške planine v celoti, in sicer v glavni črti: Grintovsc, Struca, Skuta (Rinka), mej tem planota na Podeh; potem Kotla ali Turnska gora in Brana. Za imenovanimi sta še v glavni vrsti: Velika Planjava in Ojstrica, med Brano in Planjavo vidi se sedlo, med Planjavo in Ojstrico pa Skarije. Pred Grintovcem so: Krvavec, Veliki Izvok, Košuta in Mokrica; pred Ojstrico vidi se vrh Arsenika. Pred Krvavcem je gora Križ ali Pokolše s Kamniškim vrhom; na drugi strani je Velika in Mala planina. Ta del gora dela znameniti bistriški kotel. Pred Veliko in malo planino razteza se predgorje Ovar in Brezje, ta kraj krasi cerkev sv. Primoža, tudi v sredi P7 glasov. Dosedaj imajo radikalci 24 zastopnikov. Konservativci pa 12. (Ogenj.) V gorenjem Bukošku ste pogoreli dve poslopji pred kratkim. Pogorelca nista zavarovana. (Umrl) je dne 30. maja na Prihovi obče spoštovani, še-le 37letni župan Franc Habjan. (Dr. Sckmirmanl) znani in zaslužni zdravnik v Brežicah, ki je slovel zaradi svoje značajne ljubezni do svojega naroda, je v maju obolel na umu. Se-dajna dva zdravnika ne znata prav nič slovenski; v obče se naš jezik prezira, koder se more. Ko se je razpisala služba zdravnikova za bolnišnico, se niti z besedo ne omenja, da potrebuje zdravnik znanja slovenskega jezika. (Javen shod) priredi »Katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" v nedeljo dne 11. junija t. I. v gostilni g. J. Breunika v Doberli vasi v Podjunski dolini. Na vsporedu so: Pozdrav predsednika ter govori o namenu društva, o političnih strankah na Koroškem, o šolah, o važnosti volitev in o gospodarskih zadevah koroških Slovencev. Nadejati se je obilne udeležbe. (Očbni shod rndarjev) vrši se letos od 14. do 17. avgusta v Celovcu. Zadnji rudarski sbod je bil 1888. 1. na Dunaju. Oglasila sprejema celovški odbor do 15. julija. (Zdravje t Ljubljani.) Od 28. maja do 3. junija je v Ljubljani bilo 14 novorojencev, 1 mrtvo-rojenec in 25 jih je pa umrlo. Mej poslednjimi je bilo 8 tujcev, 9 pa v zavodih. Umrl je 1 za škarlatico, 1 (v bolnici) za legarjem, 9 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 3 za želodčnim katarora, 3 za starostno oslabelostjo, 6 za različnimi boleznimi. Zboleli so trije za škarlatico, jeden za legarjem bolan prinesen v bolnico. (Premeščeni so pri namorništvu): K pristaniškemu admiralatu v Pulju: namorniški komisari-jatni eleve gosp. F. Fajgelj; k ravnateljstvu la-dijnih zgradenj v Pulju: namorniški komisarijatni pristav g. Josip Kušlan; k upravnemu oddelku puljskega arzenala: namorniški komisarijatni pristav g. Jos. Pire in k puljski arzenalni komisiji namorniški komisar g. Fr. Kocijančič. (Trboveljska premogovnikov* družba) bode za leto 1892 izplačevala dividendo po 7 gld.; lani je dividenda znašala 9 gld. (Kranjska hranilnica) je podarila podružnici e. kr. kmetijske družbe v Št. Jerneju 1000 gld. v zasnovo ondotnega žrebišča. (Misijoni) se vedno češče napravljajo na slovanskem jugu. Tudi na otoku Krku skušajo na ta način poživiti versko življenje. Dalmatinski domini-kanci izvršujejo to sveto poslanstvo. (Nesreča pri železnici.) Na železniški postaji Zidani Most prišel je pri prevažanju vozov delavec Jožef Likonik med dva voza, ki sta ga stisnila tako hudo, da je kmalu na to umrl. (Slov. Posojilnica v Prevaljah) na Koroškem, ki je začela poslovati dne 12. jun. 1892 I. je imela do konca istega leta že 37.733 gld. 81 kr. denarnega prometa. Udov je 109 z 680 gld. v deležih. Hran. vlog se je vložilo 17.062 gold. 52 kr., vzdignilo 685 gold., ostalo 16,580 gold. 21 kr. Posojil dalo 14.692 gld. vrnilo 642 gld., ostalo 14.050 gld. Rezervni zaklad iznaša 231 gold. 27 kr., upravnih stroškov je bilo 113 gold. 86 kr., čistega dobička 12 gold. 80 kr. — Naši narodni nasprotniki, zagrizeni nemčurji, ustanovili so zoper to slovensko posojilnico nemškutarsko posojilnico v Guštanjn, ki je pa imela lani le 14 061 gold. 70 kr. denarnega prometa! Da bi zagrizenim nemčurjem šlo več slovenskih kmetov na limanice, izvolili so v načel-ništvo te posojilnice tudi znanega nam nasprotnega gospoda župnika (!) Fr. Oentrihal Komeutara ni treba, a slovenskim zavednim možem kličemo: Pozor! (Vodeved za Ribnico) namerava napraviti tržka občina Ribnica, in je te dni pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kočevju vložila prošnjo, da se ji to dovoli. Vodovod se bode gradil po dotičnih pri c. kr. okr. kočevskem glavarstvu na ogled razpoloženih načrtih in bode peljal od studenca »Radlesovec" v katastralni občini Jurjovica črez zemljišča občine Jurjovica v dolgosti blizu 1000 metrov, potem isto tako dalječ po občini Danje preko vasi Sujovic in naposled po zemljiščih v občini Ribnica. Vodovod se bode tako zgradil, da se bode za sedaj samo studenec „Radlesovecu pritegnil, če bo pa pa treba tudi drugi studenec »Bobodljivec". Oddaljen je Rad-lesovec 3000, Bobodljivec pa 2700 metrov od ribniškega trga. Pri studencu Radlesovec bode reser-voir, v trgu samem bo pa 9 izlivov in 15 hidrantov. Komisijska obravnava, koje se bode tudi vdeležil c. kr. inžener kot tehniški veščak ustanovljena je na dan 9. julija t. I. ob 9. uri dopoldne. Dalmatinske novice.) Dunajska vlada je menda odredila, da pri odkritju Guoduličevega spomenika ne smejo sodelovati korporacije tujih dežela. Tedaj smo si v Avstriji vender le različnih dežela rojaki tujci med seboj. Čudno! — Krščanske navade tudi v Dalmaciji vedno bolj izginjajo. Ob zapovedanih praznikih je po mestih že jako navadno, da so celi dan prodajalnice odprte in da delajo po dtlavnicah. Na binkoštni pondeljek je nekaj vojakov javno sekalo kamenje v Blažekovicevem parku v Zadru. Kaj, ko bi dalmatinci sezvali »katoliški shod", da si po-žive krščanskega duha! — Za tajnika kmetijske družbe je potrjen L. pl. Cambi. — Dnč 21. maja se je sklenilo v Karlovcu, da se združijo vsa pevska društva v kraljevini Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji. Glasbeno umetnost v obče hočejo povzdigniti, posebe pa še hrvatske narodne pesni. »Kat. Dalmacija" želi, naj bi se ta zveza razširila tudi na Istro, Bosno in Hercegovino. — Tržačani se odpeljejo na ptiobrodu „Giuseppina C." k Gunduličevi slavnosti v Dubrovnik. Dnč 23. t. m. ob 6. popoldne iz Trsta odrinejo in dne 27. t. m. o poldne se vrnejo. Vožnja tija in nazaj stane 20 gld. Do 12. t. m. se imajo tisti oglasiti, ki mislijo na to pot. — Iz Jakina so prišli v Zader štirje Lahi, da bi se pogodili z vlado o izsušenju Vranskega jezera. — Preč. dr. Marčelic, kotorskega škofa namestnik, se je te dni podal v Rim, od koder se je ravnokar vrnil preč. spletski škof Nakič. Telegrami. Dunaj, 8. junija. Cesar je danes za pol ure obiskal kneza črnogorskega Nikolaja, ki je sedaj na Dunaju. Dunaj, 9. junija. Budgetni odsek avstrijske delegacije Vsprejel je jednoglasno odsekovo poročilo, v katerem se izreka popolno zaupanje grofu KaInoky-ju, priznanje njegovi izvrstni in vspešni delavnosti, nesebični za moč in ugled države v polni meri skrbeči njegovi politiki, katera se trdno drži trodržavne zveze, ali vendar skuša ustanoviti prijateljske odnošaje z vsemi vlastmi. Odsek je začel posvetovanja o vojnem bud-getu. Vojni minister je budget pojasnjeval. Leyov, 8. junija. V Haluzu je 300 hiš v vodi, v bystriški in solotvinski dolini je poplavljenih 8 sel. Reka Dunajec je pa poplavila lJ vasij. Zemun, 8. junija. Vsled šestdnevnega dežja sta nenavadno narasli Dunava in Sava. Po torontanskem komitatu so mnoga polja poplavljena. Darmstadt, 8. junija. V dvornih krogih se govori, da se ruski carjevi« zaroči s princesinjo Alice, najmlajšo sestro velikega vojvode. Pariz, 8. junija. Kakor poroča „Figaro", je predsednik Carnot nekaj obolel na jetrih in pojde v kako kopališče. Cette, 9. junija. Od včeraj so trije umrli za boleznijo, o kateri se misli, da je kolera. Buenos-Ayres, 8. junija. Vsi ministri so odstopili. • Umrli so: V bolnišnici: 7. junija. Jurij Dornik, čevljar, 31 let, catarrh. intest. — Janez Biščak, delavec, 65 let, raelano sarcana, Tuj c i. G. junija. Pri Slonu: Nj. ces. visokost nadvojvoda Rainer; Castaldo, polkovnik; Freier, tovarniški ravnatelj; Teich, Berg, Falk, Quapil, VTohl, Rebisch, Traub , Drab , Sucharipa, trgovci; Weissberg, potovalec, z Dunaja. — Parman generalmajor, iz Gradca. — Micharabrui, posestnik, iz Št. Vida. — Bacher, trgovec s konji; Presser, in Norsnig iz Celovca. — Tedesclii, Aney, in Kasian, trgovec, iz Trsta. — Tomic iz Trebnjega. — Schiin, tovarniški ravnatelj, iz Wilhelm^burg-a. — Sandri, uradnik, iz Kamnika — Leitner iz Lienca. — Grof in gro-finja Barbo z Dolenjskega — Hafner in Nussbock, restav-rater, iz Zagorja. — Fehleisen s hčerami, iz Celja. — Šliber iz Selc. — Rieder, mesar, od sv. Mohorja. — Možina, duhovnik, iz Harij — pl. Garzarolli, graščak, iz Prevaljev. — Vesel, dekan, iz Trnovega. — Berlic, župnik, iz Boh. Bele. — Gruden, župnik, iz Turjaka. -- Valentinuzzo iz Vidna. — Sanomttuch, župnik, iz Železne Kaplje. Pri Slotta: pl. Ranena, zasebnik; s sinom; Diamant, trgovec, iz Trsta. — \Veber, potovalec, iz Schluckenau-a. — Story, trgovec, iz Berolina. — Sohns, trgovec, iz Gradca. — Leopold, trgovec, izjrankobroda. — Stuzin s hčerjo iz Ljubna. — Sehre.y z Jesenic. — Špendal, župnik, iz Tržiča. — Moser iz Dni. Pri avstrijskem caru: Hribar iz Gor. Tuhinja. — Stari z rodbino iz Haasberg-a. — Jelene iz Tržiča. — Knaus iz Griž. — Miiller, trgovec, iz Črnomlja. Pri Južnem kolodvoru : Hauser in Cleda iz Trsta. — Kos, učitelj, iz Homca. — De Rossa iz Ronk. — Meden iz Begunj. Pri bavarskem dvoru: Merhar iz Ribniee. — Nosan iz Gotenice. — Žumer, posestnik, iz Gorij. — Testin, Braune, posestnika, iz Kočevja. — Petrič z Reke. Vremensko sporočilo. e rt a Cas Stanje Veter Vreme j Mokrine I na 24 ur t 1 mm opazovanja zrakoinera v mm toplomera po Celziju 8 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. b. zveč. ~1737-8 737-2 737 6 13-8 220 16 8 sl. szap. sl. vzh. n oblačno n del.jasno 680 dež Srednja temperatura 17'5". za 0'6° pod normalom Teodor Slabanja, urebrar v Gorici (Gora), ulica Morelli št. 17, se priporoča prečast. duhovščini za napravo oerkvenlh posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnina prosto. 3 36-16 J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru jedini izdelovalec novo izumljene c. k. privilegovane W svetle tinkture za usnje s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri e. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let. Nadalje priporoča ravno isti za nepremočljive čevlje svojo slavnoznano 377 20—19 neprenioeno mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr-, št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr. Xeprcmočna mast za < - . usnje kilo 80 kr..kilo 40 kr., ,u kilo 20 kr., >/„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dobe rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. liendik v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Schussnig & Wcber, v Celju Tanner in Stlcger, v Mariboru Holasek in Martin z. IstG I > u n a j s k a borza. Dn6 9. junija. Papirna renta 5%, Iti* davka . _ . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . . 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov etri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ 98 gld. 25 kr. . 98 15 . . 117 35 „ . 96 45 „ . 991 . 339 . 122 95 „ 79 . a 85 „ n 20 „ Dn6 8. junija. Ogerska zlata renta 4*.......116 gld. 05 kr. Ogerska kronina renta 4*, 200 kron . . 95 „ 05 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 » 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....195 » — „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% 98 „ 80 „ Zastavna pisma „ » „ „ „ 41/« % 100 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld.......196 » 50 „ 8t. Genois srečke. 40 gld.......67 „ — „ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 Rudolfove srečke, JO gld.......23 . 25 Salmove srečke, 40 gld........69 . — Windischgraezove srečke, 20 gld.....71 . — Ljubljanske srečke.........23 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 50 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2960 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — Papirnih ruboljev 100 ..............130 „ 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „H E B C V B" W □ 11 z e i I e it. 10 Dunaj, Mariahilftrstrasss 74 B. Pojasnila %S v vneli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti V* naloženih glnvitic. H