Leto II., štev. 243
IMVMUIMUHL,
V Ljubljani, petek dne 14. oktobra (921	posamezna *t«v. 50 par« S IC
laSnaf* ob 4 ifotnO.
Sune celoletno ,, 340 K me;eino....... 90,
ta i&ied. ozemlje. MO , ti InofBfflilvi i . 600 |
Oglasi n raak na vlllne stolpca (58 mm) . 2 K mili ogla (t do BO n e tolpe* (88 mm) , 1 »
JUTRO
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
& f*
OpravnlttfM aut
Ljubljana, 18. oktobra.
V naši javnosti se sprehaja nekaj Krilatic, ki jih nekateri nekritični ljudje ponavljajo brez globjoga prorni-thka. Ena teh krilatic priporoča tako-zvano »gospodarsko« stranko, oziroma iirlitiko.
Gospodarska vprašanja so glavna ?r. ar v državi. O tem ni nobenega dvoma. t njimi se baviio vse stranke, vsaka po svojih načelih. Stranke pa se opredeljujejo tudi po drugih vrraša-njih: po stališču do narodnega jedin-
'•a. po svetovnem naziranju napram i>rikalizmu. Dniga gnipacija sečo -iranke, ki priznavajo potrebo zasebne lastnine, od onih, ki so za podržavljanje, cr.iroma socij&liziranje vseh produkcijskih sredstev, tovarn, orodja in tmiterijala.
Najiram geslu, da naj se osnujejo brezbarvne < gospodarske* struje, so v naprej zavarovani klerikalci in socijar listi. Že to dejstvo samo jim veleva, da priporočajo noklerikaJoem in nesocija-li-tom prav toplo, naj vržejo vsa. kulturna in narodna načela čez plot in eo pojavijo kot skrbno kastrirana brezbarvna stroja, ki se jo bo v kulturnih ■n političnih vprašanjih dalo premikati •■■m in tja. kakor figure na šahu.
Zato pa vselej, kadar ae pojavi klic po kastraciji, treba iskati zadaj one politične struje, ki so na tem interesi-tane in rinajo v ospredje oeebe, kl so za pravo politično delo nezmožne. V bpem mestu na Gorenjskem je neki obrtnik z vnemo nagovarjal napredne obrtnike, naj vendar osnujojo »obrtno-gospodarsko stranko*, kl sicer ne bo no t!(i ne miš, a bo baje branila obtrni-; !;i interes. Zdaj se je ta mož iijaenil kot čisti klerikalec.
.Med klerii.alno fronto in sooljalistič-nimi strujami stoji v Slovonij krepka plast naprcdnoffiiaiečlh in narodnih elementov. Vpraša ae: ali je cepljenje te |ret'e armade potrebno in koristno ali ni?
Na to mi moj »gospodarski* prijatelj brž odgovarja, da ni. Cepljenje Js voda na mlin soclialdomokraclil, ki je dobro oplazila »buržuje*, Se bol] pa klerl-kalizmu, kl se nam studi.
«Kaj Vam nI prav na demokratskem programu, ki odgovarja interesom teh -lojev, in na Demokratski stranki, ki je zanj osnovana?*, tako vprašujemo 'ega prijatelja. On nam odgovarja, da program jc dober. aH on da Ima pritožbe.
Pritožbe ima radi tega, kako se mu Je. ocarinila roba, kako »e mu je odmeril davek, toži radi draginje, toži radi neprUilc na železnicah, v uradih se ne dela ne hitro ne dobro. Veliko je žalibog resnice v teh tožbah. Ko so bili i adikalci s klerikalci sami na vladi, so bile še hujše. Posledice vojne se ne dajo čez noč popraviti, iz nezmožnih cinovnikov pa se ne da na brio roko organizirati dober aparat.
Vse te pritožbe v tisočih varijaeijah zastopa Demokratska stranka. Ona pritiska na državno upravo. A ko je finančni mini6ter Kumanudi napodil 400 odvisnih Cinovnikov iz svojega mini--t.rstva, ko je odpustil 600 monopolnih uslužbencev, ki so kradli Bogu eas, ko je pokojni Draškovič nagnal vse cestarje po Srbiji, ki so se pojavili v služili samo 1. vsakega meseca, je nastopil odpor radikalne stranke, ker je med odpuščenimi bilo tudi precej njenih agitatorjev. Vsaka reforma /adeva na enotno Tronto onih, ki so interesiranl, da ostane pri starem. Ko je finančni minister napovedal boj carinskim posrednikom, ja beograjska trgovska komora nastopila — za nje!
Da se razumemo: za vse reforme treba politične moči. Brez politične moči naj gospodarski teoretiki nikar ne mislijo, da se da napoditi vrabce z naše njive. Železna mstla treba železne roke, a za železno roko mora stati moč, ki sc niti s pridnostjo niti z inteligenco ne da ustvariti, ampak samo s šte-vlom.
Čim se cepimo, je iz števila postal ♦domek,..
Gospodarsko čiščenje, nepregledne feforme, ki so potrebne v naši državi, se, dajo izvesti le od velikih strank. In to morejo biti le politične 6tranke. Gospodarska stranka s par mandati ne opravi nič in je samo žoga za politično igro.
Vse to nam naš »gospodarski* prijatelj prizna, ali pravi, da mu »demokratsko ime ni simpatično.* On hoče imeti za nazunaj »nevtralno* ime (za lov kalinov).
Za tem izgovorom se skriva le bojazen, pokazati čisto narodno in napredno barvo, Ime je vredno, kolikor
Benetke začetek nove laike politike
VSEBINA BENEŠKEOA SPORA ZUMA. - VSE PROTI JUGO-SLAV1JI IN ČEŠ KOSLOVAŠKI.
Benetke, 13. oktobra. (Izv.) V nočni seji, ki je trajala od enajstih do polnoči pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra della Torretie, se se dosegel končni sporazum med Avstrijo in Madžarsko v vprašanju Bur-genlanda. Danes ob deveti uri dopoldne so podpisali pooblaščenci tozadevni protokol.
Prva točka v sporazumu pravi, da preide Šopronj pod madžarsko su-vereniteto takrat, ko Madžarska izprazni ves ostali Bnrgenland od ire-gularnih tolp in dobrovoljsklh odredov in ko da madžarska vlada za Avstrijce sprejemljive in dovoljne garancije, da se dogodki zadnjih dni ne bodo več ponavljali. Deset dni po predaji Sopronja Madžarski se bo vršil pod vodstvom italijansko - av-strljske-matlžarske komisije v Šopro-nju plebiscit, ki bo dellnltivno določil pripadnost mesta.
Benetke, 13. oktobra. (Izv.) Ugledna oseba iz najbližje okolice zunanjega ministra della Torrette se je izjavila o uspehu italijanske politike v av-stro-madžarskem sporu tako-le:
Italijansko stališče je zmagalo v vseh točkah In to jc edina zasluga zunanjega ministra della Torrette. On je vzpostavil v naši zunanji politiki novo politiko, ki je načelno nasprotna politiki bivšega zunanjega ministra Slorze. Sforzova politika je šla za tem, da kolikor mogoče oslabi v korist Jugoslavije ln Češkoslovaške obe neslovanski državi (t. j. Avstrijo in Madžarsko) v osrednji Evropi. Cilj politike della Torrette obstoji v tem,
I da hoče okrepiti Avstrijo in Madžar-i sko, du bi se mogel ne ti državi opirati v boju proti slovanskim tenden-j ctun za premoč v osrednji Evropi. Ta ! zunanja politika della Torrette je logična posledica njihovega uspeha v albanskem vprašanju, akoravno je moral v tem vprašanju žrtvovati nekaj nedvomnih uspehov svojega prednika Slorze, med temi tudi odkritosrčne odnošaje in prijateljstvo z Jugoslavijo.
Benetke, 18. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je bil podpisan zaključni protokol. Italijanski zunanji minister della Torretta se je v imenu italijanske vlade zahvalil za izkazano zaupanje in poudarjal, da je pogodba ustvarila temelj za prijateljske oduojaje med Avstrijo In Madžarsko. Kan-1 <elar Schober jo odgovoril, da so s pod-! pisom protokola utrdijo prijateljske zve-'.•<! med obema državama. Grof Bethlen > poudaril svoje prepričanje, da bo madžarski parlament to pogodbo ratificiral.
Benetke. 13. oktobra. (Izv.) Avstrllski kancler Schober se je s svojim spremstvom opoldne odpeljal na Dunaj.
Dunaj, 13. oktobra. (Izv.) V ofloielnih krogih se ocenjuje beneški dogovor kot razveseljiv dogodek. Splošno ae sodi, da bo parlament odobril pogodbo z veliko večino. Nihče ne dvomi o tožkočah, kl jih bo imela madžarska vlada pri čiščenju, oziroma izpraznitvi zapadne Madžarske in mnogi so prepričani, da jej to sploh ne bo mogoče. Zaenkrat namreč še vsi smatrajo Pronajreve strojne puške za močnejše kot podpise gg. Bethlena ln Banffvja na papirju.
Pašičeva demarša v Parizu
SKADAR PRIZNAN ALBANIJI. - PAŠlC PRI BRIANDU IN BERTHELOTU.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Olasom brzojavke iz Pariza je veleposlaniška konlercnca v Parizu odločila glede vprašanja Skadra v korist Albanije, akuprav ste bili Francija in Anglija poprej za to, da pripade naši drža\ i. Ministrski predsednik Pašič je zaradi tega konieriral s francoslUm ministrskim predsednikom Briandom in ga prosil za intervencijo. Briand mu je odgovoril, da se bo kot star prijatelj naše države zavzel, da se vprašanje Albanije, kolikor bo mogoče, revidira : i' našo korist. Pričakovati je, da bo konferenca veleposlanikov izvršila razne korekture meje pri Prizrena in Peči.
Pariz, 13. oktobra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je konferiral danes na Ouai d' Orsay z Berthelotom. direktorjem političnega oddelka zunanjega ministrstva in mu je razložil stališče Jugoslavije. Naša vlada hoče sodelovati pri razmejitvi Albanije, sicer albanskih mej ne bi mogla priznati. Berthelot je obvestil o tem ministrskega predsednika Brianda.
Kritje budietnega deficita
Vlada pripravlja nov« davčna projekt«.
Beograd, 18. oktobra (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, ki ja trajala od do 18. ure, se je razpravljalo o državnih dohodkih. G. Protič, direktor posrednih hi g. Stojllfcov:?, direktor nepo-sitdnih davkov, sU predložila pred'ogc, kako bi se povlšad državni dohodki Via. da je v principu »prejela predloge in da la obema nalog, da Iz le!.-i'a tezaSovn* za konski načrt. Onim ki plačujejo mani kakor 100 din. davka, naj te daven ne po viša. Prihodnja s»ja se bo vršila jutri ob 10. uri.
JUGOSLOVANSKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Semkaj je prispel poverjenik angleškega sindikata, ki je ponudil naši vladi posojilo v znesku 8 milijonov funtov šterlingov, to je 8 milijarde dinarjev po 8 odstotkov. Posojilo bi se v slučaju sklenitve uporabilo za investicije in za odplačanje dolgov Narodni banki.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Finančni minister Kumanudi odpotuj3 v nedeljo v London, kjer se že nahaja direktor Narodne banke Novakovič. Ministra bo spremljal višji uradnik ministrstvi:. V Londonu ostane minister Kumanudi v svrho pogajanj glede najetja posojila okoli štirinajst dni.
so vredni pristaši te stranke, in ime izgubi le, čo ga lastni pristaši zaničujejo. Vse to je prazno napram dejstvu, ki ga nihče ovreči ne mor.«: da je namreč, odkar je lderikalizem s Krekom izgubil zadružno inicijativo, vsak gospodarski pokret v Sloveniji izšel iz naprednih vrst; kar se je ustanovilo novih industrij, obrtov, zavodov, je po ogromni večini delo naših ljudi. Kar so je tujih industrij spravilo v domače roke, je naše delo. Vse strokovne akcije, ki se bore za stanovske interese obrtnikov in trgovcev, so izšle in se vodijo od pristašev Demokratske stranke. Naši ljudje tvorijo zrno gospodarske inicijative v pokrajini.
Pri tem jim je JDS zvesto stala na strani. Povedali smo, zakaj ni vsega dosegla. S tremi poslanci se za našo pokrajino ne da dnlati čudežev. Za gospodarsko borbo, da dosežeš nove gospodarske šole, za nove železnice in prometne žile, za reformo carinskih zakonov, za izgon nesposobnih, za vse treba politične moči.
Politično moč pa prinaša le edinstvo naprednih mož v Sloveniji pod okriljem naše Demokratske stranke. Vse drugo je kruto .varanie samega sebe«
I Konferenca v Porto-rose
Benetke, 18. oktobra. (Izv.) Italijanski zunanji minister della Torretta Je avstrijskim in madžarskim delegatom naznanil, da se bo konferenca v Portorose pričela dno 24. oktobra.
VOJAŠKI NABORI V NEODRE-ŠENI DOMOVINI.
Inomost, 13. oktobra. Listi poročalo, da ]e italijanski kral) podpisal zakonski dekret o rekrutacijah x novih provincah.
ZASEDANJE ITALIJANSKEGA PARLAMENTA ODGODENO.
Rim, 13. oktobra. (Izv.) Zasedanje Italijanskega parlamenta je odgodeno zaradi obiska italijanske kraljevske dvojice v zasedenem ozemlju. Parlament se sestane šele 23. novembra.
LAŠKI KRALJ V TRIDENTU.
Tridenf, 12. oktobra. (Izv.) Italijanska kraljevska dvojica le prispela v Trldent. Z gore Dosso di Trento je bilo oddanih 100 pozdravnih strelov. Kraljevska dvoll-ca jc posetila Dantejev spomenik in grob poslanca Batistija, ki je bil od Avstrijcev obešen. Po sprejemu na rotovžu sc le vršil slavnostni odhod, katerega so sc udeležili tudi fašisti.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne se jc vršila plenarna seja zakonodajnega odbora. Odbor je prejel referate I. in III. pododbora in Izvršil volitev treh članov-pravnikov namesto prejšnjih dveh, da prouče zakone ministrstva za poljedelstvo in vode za oddajo koncesij vodnih sil. Izvoljeni so bili: Svetislav Popovič, dr. Laza Markovič in Jovan Oionovič. Nato se je končala razprava o poročilu III. odseka o uredbah ministrstva za poljedelstvo.
ITALIJA PREPOVEDALA UVOZ NAŠE ŽIVINE.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Italija je prepovedala uvoz živine lz Jugoslavije, baje zaradi kužnih bolezni. Na današnji seji zakonodajnega odbora se je o tem razvila živahna debata. Govorniki so po-vdarialf, da le italijanska motivacija prepovedi le pretveza, ki nal zakriva politične motive. Tudi ta prepoved ie v zvezi z velikopotezno akcijo naših neprlja-teljev v svrho upropaščenja lugoslovan-ske valute.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) V demokratskem klubu se je danes živahno razpravljalo o zunanjepolitičnih dogodkih. Sporazum v Benetkah in albansko vprašanje stojita v ospredju interesa. Povdarja sc. da je absolutno potrebno vztrajati na predlogu, da se osnuje parlamentarni odbor ;:a zunanje zadeve, ki ho sodeloval v važnih zunanjepolitičnih vprašanjih in vrši! potrebno kontrolo. Delegati demokratske stranke bodo ta predlog spravili v ponovni razgovor pri pogajanjih z radikalci. Splošno mnenje Jc tudi, da se mora pričeti s korenito reorganizacijo naše diplomatske in konzularne službe, v stvarnem in osebnem oziru.
Beograd. 13. oktobra. (Izv.) Poslanci socijalno-demokratske stranke so vložili na vlado interpelacijo o naši zunanji politiki, v kateri naglašaiu, da je naša diplomacija sama kriva našega težavnega zunanjega položaja. Interpelacija vprašuje, ali je vlada pripravljena, da se izjavi o cilj i 11 zunanje politike in podredi zunaujo i politiko kontroli.
Razburjanje na Nemškem
NEMČIJA GROZI Z NEREDI IN STAVLJA NOVE PREDLOGE.
Berlin, 13. oktobra. (Izv.) Odločitev sveta Zveze narodov glede Qor-nje Slezije je silno razburila nemško javnost. Nemška vlada napenja vse sile, da bi pridobila antantin vrhovni svet za to, da nc akccptira odločitve Zveze narodov. Nemci grozijo, da bo pri njih začela nova doba nereda in se pojavila nova opasnost restavracije, ako se Gornja Slezija deli. Tudi izjavljajo, da Nemčija v tem slučaju ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti iz mirovne pogodbe. ker pomeni Izguba Oornje Slezije izgubo glavnega izvora njene industrijske sile. Najnovejši nemški predlog gre za tem, da antanta odredi nov plebiscit, pri katerem naj se občine vprašajo, ali hočejo nedeljeno ali deljeno Šlezijo.
Razna nemška društva pošiljajo brzojavke viadi in inozemstvu, v katerih svarijo, če, ne tirajte Nemčije v obup. ki bi pomenil katastrofo za vso srednjo Evropo.
Berlin, 13. oktobra. List! objavljajo londonsko vest lista »Matin*, da se vrhovni svet prihodnji teden aH drugI teden se-
' stane v Londonu In sprejme sklep sveta Zveze narodov glede Oomie Slezije.
Berlin, 13. oktobra. Po položaju se mora računati a tem, da se državni zbor snlde začetkom prihodnjega tedna in d* bo označil »voje stališče glede gornie-šlezljskcga vprašanja. Kakor domnevajo listi, se more po dosedanjih Izidih poraz-govorov vseh strank računati s tem, d« bo državna vlada odstopila, kakor hitro bo vrhovni svet sprejel odločitev sveta Zveze narodov glede Oornje Slezije,
Opole, 18. oktobra. Mcdzavezniška vlal ua in glasovalna feomie ja poiivlja v raz glasu, da naj ie odločitev sveta zvez« narodov sprejme v miru in redu. Proti veslemn izzivanju, najsi pride od katere koli strani, se bo nastopilo brezobzirno. Hu skajoči časniki «a hodu zatrli in njih tiskarne zaprle. Komisija ne bo dovolil* nobenih manifestacij.
Praga, 18. oktobra. (Izv.) Češko 6a60-; pisje se o odločitvi sveta Zveze narodov : glede Gornje Slezije izraža povoljno. Samo »Tribuna* zatrjuje, da se je Nemcem posebno » gospodarskem oziru zgodila krivica.
Krvavi boii v Ukrajini
Dunaj, 13. oktobra. Ukrajinski dopisni urad poroča Iz Bukarešte: Vsa odeška gubernija se Je Izpremenla zadnje čase v veliko bojišče, na katerem se bojujejo ukrajinski kmetje in boljševlške zasedbe-ne čete. Sovraštvo kmetskega prebivalstvi proti boljševikom se iavlja v splošnem pogromu na komuniste.
SPANCI NE MARAJO KARLA HABS-BURGA.
Berlin, 18. oktohia. švicarska brzojavna agentura poroča: O nadolnjom bivanju Ih šega cesarja Karla v Švici io časopisje priobčilo razn?, deloma neresnično vesti. Dejstvo je. da španska vlada doslej še ni odgovorila c eventualnem sprejemu bi v."e ga cesarja na svoje ozemlje in da Vežejo gotovi ztta'.:i, da se za bližnji čas še ne moro dati privolitev, tako da bo ttoiala prejkone Svira dati bivšemu ce-sar!u azil.
POZDRAV RUSKIH UČENJAKOV DOMOVINI.
Praga, 18. oktobra. (Izv.) Ruski učenja-ki-emigriinti so imeli v Pragi kongres, s katerega so poslali v domovino sledeči pozdrav: »Kongres v inozemstvo pregnanih ruskih učenjakov pošilja preko bolj ševiškega vala svoje pozdrave ruBkira da-lavc^jn znanosti. Prišel bo čas, ko se bo Rusija zopet otresla boljševiških verig in se povrnila k normalnemu življenju. Takrat bo gotovo vrnila svobodo akadom-skemu pouku in znanstveni naobrazhi*.
Dunaj, 13.okt. Kakor javljalo listi, le včeral iz Odese dospel časnikar, kl ima stike z monarhističnimi aspiracijami v Ukrajini, ter Je poizkusil napasti s palico iz Berlina na Dunaj došlega ukrajinskega poslanika Vasilka. ko se je ta posvetoval s tukajšnjim ukrajinskim poslanikom Sidorenkom v njegovi posvetovalni sobi. Navzočni so preprečil' napad,
Nova revoluciga na
Kitajskem
Washfnglon, 13. oktobra. Zastopnik kantonske vlade r Newyorku je izjavil, da le več divizij kitajskih čet pod vodstvom predsednika Kantona zapustilo kitajsko armado ln vstopilo v armado Kvang-Su)eve armade, v kateri bodo korakale čete proti Pekingu.
POD KOLESI ZAGREBŠKEGA BRZO VLAKA.
Beograd, 18. oktobra. (f/.v.) Dane; ob 10. uri je brzovlak Zagreb-Beograd 10 km za Indijo zavozil v kmetnki voz, na katerem so se nahajali oče, sin in hčetka. Konj je bil popolnoma razmesarjen, voz razbit, mati je obležala na mestu mrtva, hčerka je umrla v bolnišnici v Zemtinu, za nčeta pa tudi ni upanja, da bi okreval.
RAZNE VESTI.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Francoslfl poslanik na našem dvoru, Clement Simon, je odpotoval na dopu6t v Francijo. Za časa njegove odsotnosti ga bo nadomesto-val prvi tajnik poslaništva.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Ministrstvo za pošte izdeluje pravilnik za izenačenj« poštno službe za vso državo.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Po poročilu naše trgovinske agencije v Milanu je italijanska vlada preklicala izvozno prepoved za rlž.
Beograd, 13. oktobra. (Izv.) V ministrstvu za trgovino in Industrijo se izdeluj« načrt za ustanovitev tehniških srednjih šol v Bosni In Hercegovini, v katere se bodo sprejemali dijaki, kl so absolvirali štiri razrede kake srednje šole.
Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na mednarodno konferenoo za poboljšanje valut 1:1 se ho vršila v Londonu, odpoSlje naša vlada posebno delegacijo.
Praga, 18. oktobra. (Izv.) Na podlagi ! ,'akona. ki predpisuje zaplembo velepose-|stev je zaplenjenih na CeškoelovatkeM
K flubltanskemu tfse.ll* oBrodi tnspflkeSa ffela. Samo a« sme
LJuUJaMko vwu£U8ko vpraianje oi
4ttiftoe«t acaStja. V«*j smelo ne bl •iti ln al dvoma, da mu vsaka pciitifi-sa primes ik<Xto)e. So holj jta. piomon-ika. Slovenija stoje nekaj nad 1 milt |on prebivalcev Zahtevati univerzo v laroinl driiavi 'ji se ikltaevati ua plesni fn ua 6kcvilo 1 milijona, »o pri*^ liiiiccj izlivati mlatimo stališče.
Ljubljanski uri v »rta jo bila osnova-n kot jugvt-iJovmMtka. Vsako poudarjanje Čisto slovi uskega staiiiči, jI Je škodljivo. Univerza »e da, vadr&ati le kot jugoslnvertpkl zavod, ako ae do-kaze, da so za'»j podani stvarni pogoji in seveda v okviru finančne moči drŽave.
Kar se je v tem vprašanju godilo pretekli teden v Ljubljani, saino kaže, kako se pri nas vsaka stvar vlači v ni-7 i no dnevne politična bor!>« in kako nasedajo ljudje političnim trikom. Fa-m07.ni demonti LDU je posebno karakteristična ilustracija k tej trditvi. Ros je, da postoji močna struja, ki »•ii, da se napravi za vso državo eno-ten načrt visokih učilisč. Ta načrt naj uvažuje finančno stanje države in n«-obhodne kulturne potrebe. Ta načrt naj odgovori na vprašanje, koliko fakultet vsoh vrst je v državi troba in kako se naj polagoma pokličejo v življenje, Ta struja trdi. da dr lava zmo-11 sredstev le za, eno re« dobro in popolno medicinsko fakulteto, le za ono ili dve tehniki, po eno poljedelsko, vfc-'erinareko. šumanko visoko šolo. za
UMteoev prekoračit« dotičnega, maksl-uu. Maksimum bodo hutpekcdjo dela določevale z poitevanjem, da je sezonsko delo po vei muoecev prekinjeno In takrat delavec ne dela, torej v aeaonl lahko dela nora-.alno dalje ča&a dnevno uego drugi delavci.
Ta sporazum meščanskih ln delavskih poelanoev zakonodavnega odbora bode gotovo z veseljem pozdravilo nago obrtništvo. Vla/la je s tem prilogom dosegla volik uspeh.
ObiigafortSno državno zavarovanje kmetijskih pridelkov zoper utrne
Kakor smo že kratko poročali, se le vršila v Beogradu koncem meseca septembra posebna konferenca za državno obllgatorlčno zavarovanje vseh kmetijskih pridelkov zoper uimc, v. prvi vrsti zoper točo.
Inicilativo za to ie dal sedanji poljedelski minister g. Pucel), hoteč s tem ustvariti nov zakon, ki ga mora ves kmetski stan le toplo pozdraviti. To bo, če se izvede ta zakon v predlaganem smislu, velikega pomena za prospeh kmetijstva vse Jugoslavije. S takim zakonom bodo namreč producentl, ki bl bili od toče hudo prizadeti, ne samo obvarovani pred splošno bedo in pred veliko gmotno zgubo, marveč sc bo s taksnim zavarovanjem nehote uvedlo intenzivne)-
več pravnih in filozofskih fakultet ln ,5c obdelovanje zeml-e sploh ter skrbne!-, ako sploh spadajo na univerzo) za po «• »egovanle raznih k« tur ker si bo no katoUfkoin pravoslavno bogo «ak kmetovalec v »vesti, da to » w»-lovno fakulteto, fa načrt se ne ozira! ,dcl° pnm/rn" "Oškodovan tudi v slu-
na provincijalno želje, ampak ima pred nfrni samo stvarno potrebo iu zmotnost cele države.
Slep je. kdor n« uvažale, da ao »i prigovori jako rosni. S krikom, s političnimi zafrkacijami se jih ne da spraviti s 6veta. NaiVtu se da samo stvarno ugovarjati. Konkretno povedano: Treba je dokazati čisto mirno, brez plemenske primesi in bahavostl, da so za vseučilišče, in sicer za vsako fakulto ]K»ebej dani stvarni in osebni pogoji, kakšni eo pogoji v Ljubljani. Zagrebu i d Beogradu, vte to primerjati nepri->cram-ko in razviti povrh šo finančni načrt. Taki argumenti drže.
Kaj pa pri nas? Ali boste, ko bo padala odločitev, uašim srbskim in hrvatskim bratom ilitale članke, ki so ta, tedeo izšli v • Jugoslaviji? in v »Slovencu«? Med tc članke štejem tudi članek gosp. Hlnterlechneria. Tako se ne pridobiva, no glav. Se manj pa src. Jaz «em ža večkrat opominjal, naj vseučl-iiaki profesorji na sogajo preveč v javnost z neprevidnimi polemikami. To kvari simpatije. Ne maram rekriminir.v ti, ali roko na srce: odbijalo so jc dovolj.
In tudi sedaj, ko je finančni ministor storil samo svojo težko dolžnost, zahtevajoč, da ee tudi iwi vseučiliščih irrtajo nekatere investicije, je vsa mal-kontentska klika složno spravila stvar na politično polj« . Ali res misli kdo. da se je njenega krika samo en vrabec oplaHl?
Odločil je v ministrskem svetu edinole zakon. Univerza obstoji in se da ukiniti le z zakonom. To je bilo tudi moje stališče, ki sem ga zavzel, ko ml ni bilo znano, da se v Ljubljani sploh kaj o tem govori in to je bilo stališče ministra prosvete.
liplzoda jo končana in čim manj bi je -premija]o separatističnega krika in neslanih člankov, bolje bi bilo. Čo bi n. pr. prečitali v parlamentu, kaj so jo napisalo ob tej priliki v <Avtonomi stu*-, bi samo ogorčenje pokopalo celo univerzo, češ, da nam bo oua take izdajalca vzgajala.
Ni pa s tem vso končano. Kdor hoče ljubljanski univerzi in posebej njeni medicinski fakulteti dobro, ta naj zbira in objavi stvarno gradivo, ki krepi njeno stališč,'. Dokaže naj, da so pomisleki proti njeni izvedljivosti prazni. Razvije naj načrt, kako se more priti do čim večjo dovršenosti. To bo donesek za ankete, ki se bodo gotovo vrši. predno bo vlada sploh kak korak
čutu nezgode. V to bodo prlmoranl žc pogojno glasom člena 16. g), d) in e), ter člena 17. navedenega projekta, ki predvideva pogoje, pod katerimi sc odškodnina tudi v slučalu nezgode nc Izplača. Taki slučaji so bili: slabe žetve, zanikrno In zanemarjeno negovanje posameznih kultur, saienle ln pomnoževanje nepriporočljivih rastlin itd.
Povod temu bo gotovo sukccslvno zboljšanje poljedelskih In drugih pridelkov ter sorazmerno zmanjšanje cen živilom, kar bo vsem sloiein v prid. To niso nlkakc iluzije, marveč le to naravni pojav, ki sc sam od sebe nehote izvede. Tozadevne praktične dokaze nam nudijo oni posetnlkl, ki sc zavarujejo leto za letom pri privatnih zavarovalnicah proti toči.
Projekt, k! nai parlamentarnim potoin
postane državni zaton, le (zdelalo tedanje poledelske ministrstvo in ker le HI k tozadevni konferenci po*vau po en kmetllskl strokovnjak Iz vseh pokrajin, torcl tudi lz Slovenije, se le ta prolekt na tel konferenci temelllto prar»ietal to predelal, ter v poaameznlh točkah tploš-nlm krajevnim rasaufiam odgovarjajoče
prilagodit
NaJveSlo težavo I* prt tem delalo finančno vprašasje. Pa tudi to se le po dalliem, vsestranskem razmotiivanlu ugodno rešilo na ta nečn, da sa ustanovi posaben fond v zassku 100 mllllonov dinarjev na raCun Indlrektnega davka, ki se ima vplačati v dveh zaporednih obrokih po 50 milijonov dinarjev y državno blagajno.
Prvo, ter eventuelno tudi še drugo leto po uveljavljenju tega zakona In po vpla-
čanlu Imenovane vsote, se ne bo še izplačala nikaka odškodnina. Med tem Časom se pa ta znesek drugje plodonosno naloži, da sc tako fond poveča. S tem se hoče namreč obvarovati ta fond pred eventualno krizo ali stisko, ki bi morda nastala s takolšnjlm Izplačevanjem škode, katera bi pa utegnila znatno prekašati v ta uamen dovoljeno letno vsoto. Posledica takega početia bl bila ali znatno zvišanje procentualnega Indirektnega davka, aH pa uklnjenle nadaljnega takega zavarovanja, kar bl pa eno kot drugo neugodno vplivalo na splošnost. Treba Ic torej v tem oziru postopati sigurno in skrajno previdno.
Olcde tega smo bili vsi edini In zato sc le člen 7. projekta prav skrupulozno sestavil. V slučaju znatnega narastka navedenega fonda, se bo del tega od slučaja do slučaja vporabll tudi v odškodnino za škodo, povzročeno po drugI elementarni sili, nego le po toči.
Člen 16. In 19. obsega cenitvc In od-mcrjenle, oziroma Izplačevanje odškodnine. Mestoma so ti predlogi za produ-centa trdi, toda vendar sprejemljivi. Slo Ic pri tem tudi za to, da se tozadevni državni fond v nobenem slučalu popolnoma nc izčrpa. Natančni pogoji glede načina cenitve In odplačevanja so obrazloženi v členih 8. do 22. V svrho prepre-čenia eventualne zlorabe se imajo koml-sljonclne cenitve izvršiti le po državnih strokovnih organih ter po uradno zapriseženih cenilcih.
Zavarovanju proti ulmam s strani privatnih zavarovalnic sc niso stavile nlkakc ovire, nasprotno zasiguralo sc ilm |c nadaljno njihovo tozadevno delovanje s členom 24., ker smo uverjenl, da bo državno obllgatorlčno zavarovanje še boli pospešilo privatno zavarovanje.
fr. Gombai.
Politične
'+ Mesto odgovora. Gosp. dr. Ry-b rt f spot napada v Peskovem listu. On. ki je NSS privedol do tega, da jn glasovala zoper ustavo, on. ki je to stranko vodil v ljubljansko avanturo zoper demokrate, on, ki jn držal Peska do zadnjega, zdaj — obžaluje. Bivši vodja primorskih Slovencev misli, da jo za stvar dobro, če se spravl ja na dr. Z e r-j a v a. Lo - ta pa nas z ozirom na dolgočasni članek v Peskovem glasilu prosi, da tem potom javimo gosp. drju. Rybafu, da nanj no bo odgovoril Gosp. dr. Žerjav ni storil nikdar ničesar proti Rybafu, pač pa zanj. kolikor ja bilo kdaj v njegovih močeh. Dr. Žerjav ne smatra za svojo nalogo, da ubija Ry-bara, on ima drugega dela dovolj. Ce pa misli g. Rybar, da bomo njegovo izselitev iz Trsta, smatrali za aktivuni v narodni bilanci, ako mu bo življenjska naloga izpodkopavati demokrate in dr. Žerjava, na prosto mu.
-j- Položaj na albanski meji. Najnovejša poročila z albanske meje govore, da jo tiranska vlada prenehala z na-daljnim gomila njem svojih čet na naši meji in da, so nahajajo koncentrirani albanski odredi na točkah, ki so jih zavzeli pred prvim poskušenim vpadom. Naši aeroplani krožijo neprestano nad albanskimi položaji in so mogli ugotoviti, da so radi žo zapadlega sne-
pogajanja med našimi ln delegati avstrijske vlads glede odpravo sekve-strov naletela na težkočo in da so pogajanja v?lcd tega začasno prekinjena. Prizadeti Avstrijci, zlasti oni iz štajerske, zahtevajo polno odškodnino za vso škodo, ki so jo utrpeli o priliki se-kvestracijo njihovih imetij. Novi avstrijski finančni minister dr. Gilrtler, rodom Štajerc, odločno zastopa stališče svojih ožjih rojakov. Sporazum ni bil mogoč. Avstrijska vlada nadajje za sebe zahteva vso ono akcije Stein-bcisove kakor tudi akcije podjetij v Varešu, Zenici in Usori, ki se nahajajo na Dunaju, in trdi, da po členu 308. saintgermainsks pogodbe imetje bosansko - hercegovskega erarja, ki se nahaja izvon Bosne in Horcegovine, ne pripade naši državi. Na isti podlagi zahteva avstrijska vlada tudi poslopje našega poslaništva na Dunaju, sklicujoč se, na neko odredbe, ki so bilo sprejete v mirovno pogodbo. Za to ogromno zgradbo, ld jo bila last bosansko hercegovskega erarja in rezidenca nekdanjega skupnega finančnega ministrstva, zahteva avstrijska vlada 20 milijonov kron odškodnine.
-r Fašisti obupavajo. Fašisti so v Florenci objavili manifest na narod, v katerem izjavljajo, da se ne bodo več bojevali proti komunistom, ker jih jo meščanstvo pustilo popolnoma na cedilu akoravno so mu hodili po kostanj v žerjavico. Država in meščanstvo morajo sedaj sami glodati, kako bodo
Draikovttevl morilci pred se<iil£em
Zagreb, 13. oktobra.
Danes, ob 8. url, s* |e nadaljevala razprava proti morilcem ministra Draškoviča. Zaslišan |c bil Nikola Petrovič, ro-|*n leta IR98. v Mltrovld, dijak trgovske visoke Sole v Zagrebu. Izjavil le, da le razumel obtožnico, vendar pa se ne čuti krivega, <tker le delal po svoji vesti kot komunist, nacllonalist in tudi kot človek.« Z atentatom na regenta ni v nobeni zvezL Ko |e Izvršil atentat na ministra Draškoviča o priliki demokratske zabave pri Kolarcu v Beogradu, nikakor nI mel namena ministra ubiti, ampak ga jc hotel kot Insplratorja «Obznane» samo prestrašiti. Zato ie tudi vzel s seboj revolver, ki ni bil sposoben za stre'|an|e. Priznava, da med teroristi ena skupina nI vedela za drugo, ne za njene člane, nc za njeno delo. Vendar pa kake prave organizacije teroristov niso obstojale, ampak samo prijateljski stiki med posamezniki. Nato je Petrovič opisal, kako Je prisostvoval demokratski zabavi pri Kolarcu v Beogradu. Zabava mu ni ugajala, ker nI bilo ne plesa nc pijače, on pa sl zabave brez tega ne more predstavljati. Zato Je šel v buffet In se tam najedel in napiL imel ie 100 dinarjev. Predsednik dr.Vajič: «Ka|, toliko?« Petrovič: «Da, 100 din.« Državni pravdnlk Koerbler: <Ve!iko za študenta!« Petrovič proti državnemu pravdnlku: «A11 mislite, da ima dijak samo pravico na stra-danjl?« Pozneje jc šel v kloset, kjer si je ogiedal revolver. Imel |e sedem nabojev. Vtaknil jih ic v žep in nato prelsku-sil mehanizem revolvcr|a, ki pa nI deloval. Spravil je zopet naboje v samokres in se vrnil v dvorano. Ko se je minister Draškovič okoli ene ponoči vračal z Llu-bo Davidovičem z zabave, se mu je približal In demonstriral pozo streljanja. Minister Draškovič Je zakllcal: «Ta človek me hoče ustreliti!« Jaz sem nato pobegnil. Naslednji dan pa so pisale beograjsko novinc, da nI mogoče Izslediti atentatorja, ki se je šetal po Beogradu.
V nadaljnem zasliševanju le skušal Petrovič na vse mogoče načine razbremenili Colakovlča. Izjavil Jc, da njegove izpovedbe v preiskavi nc odgovarjajo dejstvu, ker Je govoril, samo da le neka) govoril. Ima tudi jako bujno fantazijo. Na vprašanje, zakaj Jc v preiskavi izjavil, da je hotel Draškoviča ubiti, Je odgovoril, da samo zato, da bl prišlo to v javnost In da bi bili Draškovičcvi nasledniki stalno v strahu. V rcsnlcI pa Draškoviča ni nameraval ubiti.
Razprava le bila prekinjena po 12. uri in se bo nadaljevala Jutri dopoldne.
sitega tiumarifzTnS nf, lter smo SloVatif, ne pa Orld ali Latlncl. Ce pa se vzame
•humanizem« v širšem pomenu besede (človekollubje), potem ne vemo, zakaj bi bila vzgoja v tem zmislu nemogoča tudi brez grščine in latinščine. Trdimo pa, da ie to spor, ki ne spada v politiko ln ga je treba obravnavati «siue Ira ct Studio«, članek pa kaže nekako političnost. To bl bilo lahko škodljivo tudi u na ta način kdo mislil, da le latinščina potrebna le še za bogoslovje (oziroma za uresničenje tega načrta. Mnenja je, da so tu kaki drugI nameni) in bi imel prlsta-Se humanističnih gimnazij, ker h ta študij še manj zagovornikov nego jih Ima dosedaj.
* Kmetijski pouk po deželi. Oddelek va kmetijstvo priredi na podlaofc doSlih prošenj sledeča, predavanja: V nedeljo dne 23. oktobra v CreSnjevcu pri Slov. Bistri ci (strokovni učitelj inž. Petkovsek •o zboljšanju travništva«); v Tinjah na Pohorju (žlvinozdravnlk Škof 18 «o svi-njeroji ln odvračanju kužnih bolezni«); v Vrbjem pri Žalcu (živ. inštruktor Zupane «o živinoreji«); v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji (strok, učitelj inž. K r o-p i v 5 e k <o govedoreji«); pri Sv. Bene diktu v Slovenskih Gorioah (strok, učitelj Priol •© sadjarstvu«); v Globokem pri Brežicah (ravnatelj Belle «o kmetij-stvu«).
Kmetijska šola na Gorenjskem. Kakor poroča <iKmet!jskl list«, je ustanovi, tev kmetijske šole na dorenlskem za-gotovljena In |o le ministrstvo sprejelo v svoj delovni program. NI pa še rešeno vprašanje, k|e nai se ta šola ustanovi. Radovljiški okral bl imel najraje kmetijsko šolo v blejski okolici, kranjski okral na Brdu pri Kranju, kamniški pa na Križu pri Kamniku. Oddelek za kmeti), stvo v Ljubljani |e stavil predlog, nai b! sc kmetijska šola za Oorenisko ustanovila na grajščln! Brdo pri Kranju, ker bl sc dala ta grajščlna najlažje dobiti in bl po vseh svojih razmerah še najbolj odgovarjala šolskim in gospodarskim namenom takega zavoda.
Prosvcfa
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
DRAMA: Sobota, 15. okt.: «Oče». D. Ncdella, 16. okt.: «L|ubezens. Izven. Ponedeljek, 16. okt.: «Oče. C. Torek, 18. okt.: Zaprto. Sreda, 19. okt.: »Požar strasti«. A. Četrtek, 20. okt.: »Komedija zmešnjav«, hven.
Petek, 21. okt.: oLIubezen«. E. OPERA:
Sobota, 15. okt.: «Evangel|nik. C. Nedelja, 16. okt.: «Tosca. Izven. Ponedeljek, 17. okt.: Zaprto. Torek, 18. okt.: »Boris Godunov. B. Sreda, 19. okt.: «Dalibor». D. Četrtek, 20. okt.: »Evangcljnik«. E. Petek, 21. okt.: »Carmen«. A.
Šport in turistiko
Prvenstvene nogometne tekme dno 16, t. m. (Službena obiava LNP) Prostor llirile: Ob 14. uri Ilirija rez. : Prlmorie rez., sodnik g. Pretnar. Ob trlčotrt na 16. uro Ilirija : Primorje, sodnik g. Kepec. — Prostor Sparte: Ob 10. uri Slavila t Jadran rez., sodnik g. Betetto. Ob 14. url Hermes : L. A. S. K., sodink g. Hrast. Ob 16. url Svoboda Ljubljana i Svoboda Moste, sodnik g. Jerala.
Na Storiti ponese SPD, podružnica Kranj, spominsko knjigo v nedeljo dne 16. t. m. Vnanll gostje na| pridejo v Predvor žc na predvečer. Zaradi vožnje od Kranja In prenočišča, na| sc pismeno zglase pri nadučltcllu g. Jos. Mlhcllču v Prcdvoru, pošta Tupallčc. Vsi bllžnll iz-letniki pa na| bodo v Predvoru v nedeljo najkasneje ob 6. url. Zamudniki nas lahko dobite, ker Je pot na novo In dobro markirana.
ga Albanci izpraznili položaje na Lu-
riji in Moluru, istotako so pa naši le- opravili zVvoluefjonarniro gibanjem in talci ugotovili, da prihajajo nn obmej- j ]<ajt0 bodo tvornice obvarovali prod no črto neprestano novi transporti hra- okupacijami delavcev. Fašisti pravijo, ne in mu niči jo, ki je izkrcava iz itali- jfla Fn h0fi0 orj ?cda.j naprej držali edi-., _ .	i ka\ , jansldh ladij v Draču, .Tovarni Medu- 110le navodil njih voditelja Mussolinija.
lorda. To bo omogočilo, da se bo ljub-Lanskem in preko Tirane prevaža ua I __'
ljar-ko stališče dalo braniti, ko prid')!ntejo.	•	, ■■'■ .....-m1!
odločitev v parlamentu.	: J." Konec črnogorske operetne vla- i
Dr. G. Žerjav, , (]e> črnogorske vlade, ki jo jo sestavil1
--j iz svojih perjanikov kot. so Plame-j ,, „,. , ,, „ . ,
!nae. Popovi« in drugi, v- Parizu pokoj-L Y Nemčiji odpravljen 8urni de
Važesi SlSPeh	infl-ralj NIMta, kf se je po njegovi i lovni čas. lz Berlina poročajo:
" " -	ti preselila na, »prijazen« migljaj u™ delovni dan, katerega so
i^iriJiui	uiuc iiv/i«.. "hj.i lv. i «i i,| ivjči »ui- ..........» * "	' ----o-	&
iona. ki vlada v Rimu, je izdali, kot ostati v veljavi. Velike tovarno «Lu-smo poročali, v »imenu malodobnega naverke« v bližini mesta rinile, v ka-kralja Mihnjla«, ki vlada v Rimu, či- terih je zaposleno nad 20.000 delav-nogorskemu narodu v Rimu in Italiji, icov, jc zopet uveden ^ovni teden 56
O-om-
alhvftMfiltI*! smrti preselila na »prijazon« miarljai^rni delovni dan, Katerega so mnogi zm	j francoske vlade v Rim. ni več. iR-. i smatrali kot. enega največjih uspehov
lz Beograda nam poroča jo:	j gentinja* Črne gore. bivš i kraljica Mi- i revolucije, no bojnogel^vec dolgo
V	novem predlogu ministra za. soci-jalno politiko glede zakona o zaščiti delavcev je v g 6 glede Samega delavnika sprejeta in od socijalnoga odseka zakonodavnega odbora odobrena izjemna, določba, da moro v obrtnih podjetjih z največ 5 delavci trajati delavnik dnevno 10 ur. Za to ni pred-pisana prošnja aH odobrenje s strani nbrtne oblasti, ampak je potrebno le,
so delavci tozadevno sporazumni s poslodavcom. Razun tega v § 8, od-rtavku 6 dobivajo obrtniki možnost podaljšali po štirikrat na leto skozi 4 tedne delavnik, torej tudi desetuml delavnik, za največ 2 uri dnevno z dovoljenjem pristojne obrtno oblaali.
V	istMH odstavku jo določno. <ta pri sezonskih delili podjetniki iu do-
lavci popolnoma svobodno regulirajo. Pogajanja o odpravi sekvestrov mi, 28 -o brezkonff-i.ionalj.ami iu delavni v okviru maksimuma., ki • preložena. "L Dunaja poročajo, da so' UatvUkiuiauii.
proglas, s katerim razpušča črnogorsko vlado. Črnogorci, ki so uvideli, kam jih jc zapeljala trmoglavost Niki-te in njegovih doglavnikov, ki so služili slepo Italiji proti sv,.rji domovini, se vračajo v svojo domovino. Dnovno prihajajo v dalmatinska pristanišča ti zapcljanci, tako da, jc sedaj ostalo v Rimu le nekaj ljudi, ki se ne sms jo vrniti domov, ker zapeljano) gotovo no bl priredili svojim zapeliivecm propri-jaznoga sprejema. ■ Na ta. način se .io odigral zadnji akt črnogorske komedije. ki jo jf inscenital pokojni Niki ta. zanašajoč na podporo ((nitjo.
ur. Kakor vso kaže, bodo temu vzgledu v kratkem sledila vsa druga večja podjetja v Nemčiji.
— Število civilnih zakonov na Dunaju. Leta 1014. jc bilo na Dunaju civilno poročenih 342 parov, leta 1018. je padlo to Stovilo na 260. Ze naslednjega leta pa jo lo število narastlo na 1308, a lani je. doseglo višek 1865. Od teh. v preteklem letu civilno poročenih, jo bilo 060 katolikov, 332 brez konfcsijonalc.ov, 41 Židov. 8(1 katolikov so je poročilo 7, židhijiUni in 12 k pro-testantkinjami. Od brezkonfosijonalcev jih je poročilo 68 < protestanlkinja-
Iz gledališke pisarne. Zaradi nenadne
obolelosti dveh članov odpade danes, v petek, dne 14. t. m. »Komedija zmešnjav« za red E. Gledališče ostane tk večer zaprto.
Pevske vaje «Glasbene Matice« so vrše v sledečih dnevih: za sopran in tenor v torkih in četrtkih, za alt in bas v sredah in petkih, in sicer za ženski zbor ob četrt na 7, za moški zbor ob 8. zvečer. Točna udeležba .ie dolžnost vsakega člana in članice! — Odbor.
Konferenca gledaliških uprav. Iz Beograda poročajo, da se vrSi dno 15. oktobra ob priliki slavnostne otvoritvo splitskega narodnega gledališča v Splitu konferenca upravnikov vseh jugoslovanskih gledališč. Upravniki gledališč bodo na ti konferenci sestavili načrt enotnega gledališkega zakona za vso državo, ki ga predloži vlada narodni skupščini v odobritev.
«Jngoslovanski humanizem« — pod tem naslovom prinaša »Slovenec* članek dr. J. D., ki se dotika vprašanja šolske reformo. Na zagrebškem zborovanju Jiigoslov. profesorjev sc Jc imelo govoriti tudi o šolski reformi. To je seveda zelo važno in nujno vprašanje, ki pa se nc moro rešiti takoj. Čehi so n. pr. z anketo dve leti zbirali materijal, predno so prešli na končno rezultate. Dr. Samsa, profesor v škofovih zavodih je pred skupščino prišel s predlogom glede klasičnih iezikov — to imenujemo navadno »humanistično vzgojo>, dr. Šturm pa Jc relcel, da bo potreba šolo reformirati v zmislu »jugoslovanskega humanizma«. Članek očita prof. Sturmu nekako laž In hoče dokazati, da dobra vzgoja brez Zmimermnnn, rodom iz Opave. To njenemu odhodu jo knjegin.ia ugotovila, da ji jo odpuščena komornica ponevo.-iln. latinščine In grščine ni mogoča. O tem vprašartlu sc da seveda obširno govoriti. Ako sc vzame beseda »humanizem« v ozkem zrtiisiu. p.otem seveda ju&oslo.van-
Obrambni muzej Ju-
gosSovensfce Matice
Eorba za naše meje Se ni definitivno zaključena, čeprav je prva njena faza končana. Zbrati moramo ves materija!, da bj za slučaj potrebe na razpolago, in sicer žo obdelan.
Tekom zadnjih dveh let je gradivo, ki se tiče borbe za našo meje, silni narastlo. Obstojajo tudi že razne zbirke, ali večinoma zasebne, nobena pa nj popolna. Ne smemo pa povdarjati samo dejstva, da kolikortoliko popolni zbirke vseh naših in nasprotnih leta kov, brošur, knjig ln kart pri nas še ui temveč se moramo zavedati tudi ne varnosti, da se gradivo, ki je še do stopno, polagoma popolnoma porazgu bi. Radi t?ga se je osnoval pri Jugo slovenski Matici »Obrambni Muzej«, k hoče zbrati vse lastne in nasprotni uradne, poluradne in druge publikaciji ki so tičejo naših mej, ali pa so v zve zi ž njimi; nadalje vso medvojno pro pagandno literaturo naših emigranto' in prijateljev, fotografije raznih prirc ditev in akcij, ki šo v zvezi z našim mejami: ravno tako tudi slike izza pro vrata. Razume se samoposebi. da hoč imeti Obrambni Muzej v Ljubljani turi starejše gradivo v svoji knjižnici in d ga interesira vse jugoslovansko oženi lje. Glavno proučavanje pa je nanu njeno Prekmurju, Štajerski, Koroški i Primorju.
Obrambni muzej pripravlja za lete Koroško razstavo, ki naj poda obsežn in nazorno sliko o vsem kar se tiče n; šo Koroške, posebno pa o dogodki od prevrata preko plebiscitnega boj do danes. Koroška razstava bi bila g; tovo najuspešnejši propagator za naš koroško vprašanj,! in zato jo hočesr osnovati kot potujočo z namenom, t bi so ž njo seznanili tudi bratje Hrva iu Srbi.
Da pa Obrambni Muzej uspo v svoj namerah, je potrebna pomoč vseh r doljubov pri zbiranju gradiva. Zato i obrača »Obrambni Muzej« do vseh sl venskih domoljubov z vljudno prošnj da mu odstopijo svoj tozadeven razp loži ji v materijal in da nam javijo os be, na katere bi so 1 a lil: o z uspelio i obrnili.
Vstopijto v krog nabiralcev gradi' ; /a nas prepOtreben Muzaj!
Z narodnim pozdravom i Obrambni Muzej .lugoslovttaeke Mati j	y Ljublajui.
Domače vesti
*	Minister za socijalno politiko dok-
(or Kukovec, je prispel včeraj z brzo-vlakom v Celje in »e v soboto odpelje r Ljubljano, da se udeleži v nedeljo
l onsrresa demokratske stranke.
*	poverjenik za pravosodje v LJubljani dr. Vladimir Ravnlhar, je razrešen potiš poverjenika, ker je poverjenlštvo za
.,.arosodje v zmislu ustave odpravljeno L »topi na njegovo mesto oddelek mini-ftr?tva za pravosodje, ki je neposredno podrejen ministrstvu pravde. Oddelku napeljuje g. dvor. svet. dr. Janko Babnik. f dr. Ravnibarjem cdstopa « svojega me-,ia najstarejši poverjenik izza revoluoij-v\e dobe.
» Učiteljstvo IV. dekliške ljudske Sole
V Mariboru je podpisalo 8.200 K državnega investicijskega posojila.
Učiteljstvo JesenISke osnovne lole Je
podpiralo 21.000 K 1% drZavnaga posojila-
*	Onim, ki ne podpišejo državnega po-
Bojila. Skupina beograjskih vseučiliščni-je sklenila, da v sporazumu z Invalidskim tdmženjem izda knjigo z imenikom vseh onih velikih bogatašev, kt ne bodo primemo svojemu premoženju podpisali državnega investicijskega posojila. Knjiga fj bo razdelila vsem kulturnim zavodom in privatnim korporacijam z zahtevo, da h tako »patriote* takoj za vodno izključi iz vseh zavodov in korporaoil.
Izplačilo priznanic 20 %nega odbitka. Uradno nam poročajo: Izplače-vanjo priznanic do 1000 K se prične ie tekom meseca oktobra, za vsote nad 1000 K pa se bodo izdalo državne ob-\omico b 3%nimi obrestmi in r amortizacijo do leta 1985. Ko bo objavljena 7.111»sujava kron na osvobojenem delu Dalmacije, bo ministrstvo izdalo tudi odločitev gledo tisočkronskih bankov-i-ev s ponarejenimi znamkami.
*	Za penzijonirane oficirje. Poslanec ilr. Žerjav je vložil uplt na ministra financ, v katerem graja, da se mnogim l-enzijoniranim častnikom iz V6eh krajev naše države Sa eedaj niso likvidirale njihove pokojnine ter zahteva takojšnjo ureditev tega peiečega vprašanja.
" Artiljorijska podoficlrska šola v Mariboru sprejme letos So 00 gojencev. Prošnje je do 25. oktobra vložiti pri poveljstvu sole. Vsi priglašeni kandidati se morajo zaradi zdravniškega pregleda in rešitve o sprejemu v Solo javiti osebno poveljniku Sole v Mariboru dne 30. ok-tobra ob sedmih zjutraj.
*	Imenovanja v diplomatski službi, beograjske »Službene Novine» objavljajo vrsto imonovanj v diplomatični službi. Imenovani so mad drugimi: sekretar tretjega razreda pri poslaništvu v Bruslju Vladimir R y b a f za sekretarja III. razreda v ministrstvu zunar njiii del, in diplomirani pravnik doktor f eo V o d u š e k za pisarja drugega razreda, v istem ministrstvu; nadalje sekretar tretjega razreda Vladimir Martine c pri poslaništvu v Bernu, in sekretar tretjega razreda Srečko lirezigar v Pragi — oba za sekretarja drugega razreda pri poslaništvu v Pragi; pisar drugega razreda pri konzulatu v Bari Dragotin U k m a r za pisarja istega razreda pri konzulatu v Trstu.
*	Izpremembe v službi južne železnice.
Premeščeni so: Višji nadzornik Josip Rin-gel iz Maribora v Inomost, Kari V račko 17 Dravograda-Meža v Ljubljano, asistenti Bane Likar iz Rakeka v Ljubljano, Anton Leskovec iz Čakovca v Ljubljano, Avgust Amaretti iz Podsuseda v Cakovcc, Viktor Hauptman iz Maribora v Zaprešič, Ivan Ceglar iz Zaprešiča v Zidani most in Rudolf Jeretin iz Tezna v Maribor, nadalje uradniški pripravniki: Ivan Brker iz Maribora v Dravograd-Mežo, Tvan Urba-n-Cič iz Siska v Prevalje, Vladimir Tominec iz Rakeka v Dravograd-Mežo In Franjo Jazbinšek iz Dravograda-Mcža v Rakek. Na novo so sprejeti uradniški pripravniki: Friderik Mencin, Ljudevit Prebil ln Anton Pcrlco v Ljubljani, ter Rafael Ba-far v Mariboru. Inženjer Josip Schwarz v Zagrebu in viSji revident Anton Strniša v Platini sta upokojena, iz službe južne železnice pa so izstopili: strojni komisar inž. Kari Klausberger v Mariboru in uradniška pripravnika Maks Smrdu v Mariboru in Rado Mazi v Ljubljani.
*	cJutrovan poročila. Včeraj jo moglo »Jutro* kot edini list v Jugoslaviji javiti, da jo bil na konferenci v Benetkah do-sežen sporazum. Ravnotako smo po nalili izvrstno poslujočih poročevalskih zve-zali mogli objaviti že v včerajšnji števil-ki našega lista glavne točke razsodbe Zvezo narodov o vprašanju Gornje Slazije, Zanimivo je, da je dospela veefc o tem flogodku, katerega politična važnost se danes še ne da dovolj oceniti, v naše uredništvo ob 22. in pol, torej šest ur po tem, ko so je v Ženevi zaznalo za vsebino odločitve. Vest jo šla preko Pariza in Berlina, Naši čitatelji vsak dan vidijo tudi na naših poročilih iz Beograda ter iz raznih inozomekih centrov, da je «Ju-<io» list, ki sme pač reči, da je glede brze, točne in zanesljive informacije, prvi X Jugoslaviji. Laskava priznanja, ki jih v tem oziru dobivamo od naših prijateljev in čitateljev nas le vzpodbujajo, da tvojo poročevalsko službo še bolj izpopolnimo. --
*	Kako zanikava «DomoIJub» svetopisemske čudeže, V drugi Mojzesovi knjigi n dmnm poglavju stoji 7.n pisano, da le hotel Mojzes b svojim bratom Aaronom prisiliti ogiptskega faraona na odhod Izrael-'"Iv v domovino z mnogimi čudeži: med temi (j.ide2i je bil tudi ta, da je Aaron !?rgei pa tla svojo palico, ki s« je takoj
spremenila v veliko kačo. Včerajšnji »Domoljub« pa pripoveduje, da živi po Afriki velika ln strupena kača »urej« (Naha F a je), kl ima to lastnost, da otrpne ln postane trda kot palica, ako se na pravem mestu zagrabi ia tilnik. Take kače — ure jo— so uporabljali — tako trdi »Domoljub* stari egiptovski čarovniki, da so se z njimi produciralt, jih metali v otrp-njenem stanju na tla in faraoni so mislili, da ae njih palice Izpremlnjajo v kače. Tako je delal tudi Aaron, dasi sveto pUs mo njegovo metanje palice in izpremem-bo v kačo našteva med svete čudeže! »Domoljub« torej uči, da je svetopisemski čudež navaden trik starih egiptovskih čarovnikov ln se pridružuje na ta način onim »brezverskim* pisateljem, ki so hoteli s znanstvenega BtaliSča dokazati čudeže kot prirodno pojave in razne orijen-talske čarovniške trike!
•	Bliža se novo leto in »Domoljub* Je začel že z veliko reklamo za katoliške liste, katere priporoča na način kot gali-ški žid svoje blago. V ti svoji reklami navaja tudi »Jugoslavijo* med svobodomiselne liste! Gospod Pesek bo gotovo poslal popravek, ali pa tožil »Domoljuba* za tako obrekovanje.
•	«2ene ne puščajte mož v farovže»l Pod tem naslovom prinaša današnja »Domovina* o procesu proti župniku Magajni, ki je bil prod ljubljanskim deželnim sodiščem zaradi »sodomskega greha* obsojen na 6 tednov zapora, daljle poročilo in prav ostro svarilo.
•	Novinar Mračič aretiran. Dunajska policija je aretirala to dni jugoslovanskega novinarja Ivana M r a č i 6 a, ki jo bil zaploten v Gagiiardljevo zaroto. Mračič, ki jo sicer eden najaktivnejših jugoslovanskih komunistov na Dunaju ln organizator znanih komunističnih komplotov na medicinski fakulteti v Gradcu (on jo organiziral kurirsko službo med dunajsko in beograjsko komunistično centralo), je aretiran zaradi svoje zveze z Moskvo. O priliki hlfi-ns preiskave v njegovem grafikom star novanju, se jo našlo mnogo dokumentov in spisov, ki ga kompromitirajo no samo kot no varnega zarotnika proti naši državi, marveč tudi proti današnjemu režimu v Avstriji. Našel se je pri njem tudi soznamek boljšoviških agentov, ki so bili določeni za izvršilne organe komunističnih sovjetov y naši državi.
Anketa o novem lovskem zakonu.
Glede časopisnih vesti, da je v ministrstvu za Sume in rudnike izgotovljen načrt novega lovskega zakona, se s kompe-tentne strani poroča, da se bodo pred končno redakcijo načrta zaslišali Se interesenti Iz gospodarskih in lovskih krogov na posebni anketi, ki bo v kratkem sklicana v Zagreb.
*	Licitacija tobačnih zalog. Direkci-a tobačne tovarne sporoča, da ni dobila glede odgoditve licitacijo onih tobačnih zalog, ki so v rokah invalidov ln vojnih vdov, nobenega službenega obvestila. Licitacija so vrši v objavljenem obsegu dne 20. oktobra.
*	Izprememba posesti. Kolizejsko poslopje na Gosposvetski cesti je od g. De-ghenghija kupil škofjeloški veletrgovec Hajnrihar za tri milijone kron. Deghenghl se baje preseli v Maribor.
*	Se en nastop kubanskih kozakov. Na splošno željo občinstva, ki pri zadnji produkciji kubanske kozaške konjiče ni dobilo me6ta, priredi odred kozaške konjiče v nedeljo popoldne na dirkališču Sokola v Tivoli So eno javno vajo in produkcijo, ki obsega 25 zanimivih točk kozaške iz-vežbanosti. Produkcija 6e vrSi v korist članov-proizvajačev, cena sedeža 10 din., stojišča 5, dijaki 8, otroci 1 dinar. Pred-prodaja vstopnic v Severjevi trafiki v Selenburgovi ulici in v restavraciji Novi Svet. Začetek produkoije točno ob pol štirih popoldne.
*	Ljubljančanka — jugoslovanska lepo ttca. Beograjski list »Novosti* je razpisal konkurz s slikami za najlepšo Jugoslo-vanko. Kot javljajo sedaj »Novosti* je dobila največ glasov pri konkurenci gdč. Mimi Tavčarjeva iz Ljubljane, ki bo proglašena kot lepotica Jugoslavije.
*	Mariborski mestni svet ima y petek dne 14. oktobra ob 18. uri sejo.
Drakonične obsodbe pri mariborskem občinskem sodišču. I/. Maribora nam poročajo 13. oktobra: Včeraj so je vršila v občinski dvorani pred občinskim sodiščem za pobijanje draginje nova razprava, kateri je predsedoval sodni svetnik gosp. Vidovič. Obtoženi so bili mesarji Ivan Golob, Fran Via-hovič, Fran Filipič in hranj3vka Rozar lija MurSec. Mesar Ivan Golob se je moral zagovarjati, ker je prodal _ neki stranki preveč kosti. Kor priča ni mogel navesti nič konkretnega, je bil Golob oproščen. Razprava proti mesarju Franu VI ah o vi ču jo trajala &koro tri ure. Obsojen je bil na 100.000 kron globo in na 1 mesec zapora, ker je prodajal meso preko maksimalne ceno. — Branjevka Rozallja MurSec je bila obtožena, da je za kilogram sladkorja zahtevala 56 K, mesto določenih 48 K. Ker Je manjkala glavna priča, je bila razprava preložena. — Zadnji se je zagovarjal mesar Fran Filipič. Proti njemu je govorila nabavna knjiga go-stilničarke P avl i č, kateri je prodajal moso preko maksimalno cene. Bil ]e obsojen na 200.000 K globe in na 1 mesec zapora. Obsojena pa jo bila tudi gostilničarka, ki je plačevala meso dražje, dasi so ji bilo znane maksimalne cene, na 10 dni za,pora in . 40.0.0 K denarne glotne«
•	Smrtna kot«. Pb 'dalji Solefa! Je umrla včeraj v Ljubljani gospa Joslpina Klemen««, soproga akad. slikarja MIlana Klemenčiča. Pogreb bo v soboto ob Štirih popoldne lz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. NaSe »ialjel
•	Smrtna kosa. V Ljubljani st* umrla tapetarski mojster Fran Blumauer ln čev-ljarskl mojster Miha Zidan.
•	Izgubila se Je denarnica z večjo vsoto denarja od trgovine Bablč ob Dolenjski cesti do Dolenjskega kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi ▼ upravništvu »Jutra*, PerSernova ulloa it. 64, ali pa na policijski stražnici «pri Juriju* na Dolenjski cesti
•	Nesreče ln nezgode. Tičarju Roku, lesnemu delavcu pri graščaku Fuchsu v Kokri, je pri obsekovanju vejevja spodletela sekira in se je pri tem težko ranil v koleno desne noge. — 121etnl Alojzij Flegar sin kočarice v Krtini, je pri telovadbi padel in si zlomil levo roko. — Jerko Štefan, sin posestnika lz PodborSta pri Or-nučah, Je trčil z nekim drugim kolesarjem in sl pri padcu zlomil desno roko. —
•	Nepoštena uslužbenka. Kneginja Loti Windisohgrfltz v Planini je nedavno od pustila lz službo svojo komornico Ano dragocenosti ln obleke v vrednosti 168.000 kron.
Gospodarstvo
ARETACIJA NEVARNE VLO-MILSKE DRUŽBE.
V Mariboru, LJubljani In Zagrebu ie bilo v zadnjem času Izvršenih več vlomov, ne da b! bilo mogoče priti vkllub marljivemu polzvedovanlu zločincem na sled. Tako le bilo Izvršenih v trgovino Soštarič v Mariboru kar pet vlomov, pri katerih so odnesli tatovi za več stotlsoč kron blaga In denarja, dalje vlom v trafiki v Frankopanovi In Vetrlnlskl ulici v Mariboru, v Skabcrnetovo trgovino v Ljubljani in več vlomov v Zagrebu.
Zadnje dni pa |e mariborska policija opazila, da prihajalo okoli poldne v Har-tlngerjevo skladišče na Mellskl cesti št. 3 sumlllvl ljudje, kl so stalno odvažali razno blago Iz skladišča. Policija |lh Je opazovala par dni In obvestila o tem trgovca Hartlngeria, kl le Izjavil, da mu o kakih opoldanskih delavcih nI nič znanega. Zaradi tega le policija v sredo vse trt osebe aretirala In dognala, da Je dobila v pest tri nevarne brezposelne vlomilce: Mariborčana Rajka 2olgerla in Frana Pačnlka In avstrijskega državlla-na Frana Kaeferja. Pri zasliševanlu so aretlrancl priznali, da so odnesli lz Har-tingerievega skladišča okoli 20 meterskth stotov sladkoria in mila. Interesantno le pri vse) stvari, da Hartlnger sploh nI opazil, da mu manjka kal blaga. Ugotovljeno le bilo dal|e, da so aretlrancl Izvršili tudi več vlomov v Ljubljani ln Zagrebu. Najbolj zanimivo pa le, da le bil Raiko 2olger kot Izvršilni član te trope-resne vlomilske družbe obenem tudi zavarovalni agent neke zagrebške zavarovalnice. Vsi triie so bili oddani v sodne zapore In Je pričakovati, da pridejo Se nadallnl njihovi grehi na dan.


ZABAVNI VEČER »Dobrodelnega društva tlskar]ev», ki bo v nedeljo dne 16 t. tn. v «Unionu», obeta mnogo zabave in užitka. Na sporedu so pevske toč' ke opernih solistov in komični nastopi članov drame, koncertne točke vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. kapelnika drja. Čerina in končno ples. Za neplesalce bo na razpolago bogat srečolov. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 5 din.
Podpisujte
driavno pftsoiilo
8E DANES IN JUTRI JE CAS ZA PODPISOVANJE DRZAVNEOA INVESTICIJ.
SKEGA POSOJILA.
Oeprav je bogata nato država po pri-rodnin krasotah in p< dzemeljekem bogastvu, čeprav iraamj svojo industrijo, kl je tako I01.0 začela piccvltatl — vendar Žal, nimamo dovolj prometnih sredstev, da bi se megli okoristiti z vsem tem. Koliko tujice* bi prihajalo k nam, koliko bi nas posečalo Izletnikov če bi imeli dobre železnlcel Saj (mama Flitvtčka jezera in lepo dalmatinsko nviaro, imamo našo Bosno, naš lepi Bled ln uaše planine. Po najiOjibih krajih pa vozijo železnice, ki »o v »lino Blabem stanju. Poglej le v naSo lepo Dalmacijo In žal ti bo vseh teh krasnih kra/.v. Koliko b' koristile dobre že-lezulce naSl trgovini ln Industrijll Koliko M koriitile naSim letoviščem in slovesu naš«, mnogokjo šo čisto nepoznane de-
ifclsi ---
Imamo krasno ležeča pristanišča, Ima mo morje, pa kaj, ko nimamo ladij, ko pristanišča niso opremljena?
še več. Mnogokje kažejo Se danes podrti mostovi svoja bolna rebra In kriče svoj zgovorni moraento. Svetovna vojna je divjala preko njih.
In dalje, kaj je x našo valuto? Kar ne more in no moro se dvigniti iz svojega dosedanjega nizkega kurzn, nevarnost Je, da bo padU še bolj.
Tu jo treba — ne beBedi ln fraz, ki lepo zvene in nikomur ne korlBtijo, tu je treba patrlotlčne zavesti, čuta za domo-vino In dejanj. Treba je, da se zavedamo globoko v duSo, da Bmo državljani ln da imamo gotove dolžnosti do domovine in do družbe. Seči je treba v žep in posoditi državi, zakaj državna sredstva tu ne zadoščajo. Se dva dni časa! Kdor je doeedaj pomiSIjal, kdor Je cln-oal dosedaj, naj pokaže vsaj danes, zadnji dan, da hoče po svojih močeh prispe vati k temu, da so povzdigne ugled naše države v Inozemstvu, da postane vred nost našega denarja večja in da bo padla cona živilom ln blagu!
Domovina apelira na naš patriotični čut! Se dva dni Imaš časa, da so ji izka-žeš hvaležnega za toliko dobrot! Odzo-vimo se njenemu vabilu ln podplsujmo državno posojilo, kdor tega ni Se storil do danes ali kdor je podpisal premalo, podpišimo Se danes in jutri, zadnji dan!
Pokažimo, da nam jo kaj za procvit države, kl smo toliko časa hrepeneli po njej, pokažimo, da ljubimo svojo domo
vino!--—
Se dva dni časa je za podpisovanje dr žavnega investicijskoga posojila!
Kdor sl je pomiSIjal do danes, Usti na, premisli to-ie: Ali hočeš prispevati k ojačenju našega
narodnega gospodarstva? Ali hočeš pripomoči stabilizaciji naše nesrečne valute? Ali hočeS pripomoči k razvoju naših prometnih sredstev? AH hočeš varno naložiti svoj denar? Ali hočeš naložiti svoj denar na izredno
visoke obresti? Ali IJublS svojo domovino? Ce Jo ljubiš, pokaži to dejansko!
Domovina je v potrebi in apelira na tvoj patriotični čut — odzovl se Ji! —
Društvene vesti
*	Gospodinje! Pridite zanesljivo vse v soboto 15. t. m. popoldne ob Štirih v veliko dvorano Mestnega doma na sestanek. Razgovor o sedanji draginji in o ukrepih proti draginji. — Socialno, gospodarsko in kulturno žensko društvo v Ljubljani.
*	Kolo jugoslovanskih sester ima v soboto 16. t. m. ob % 6. uri sejo v društve ni sobi šolski drevored št. 2/II. Kolašice, pridite vso in pripeljite s seboj tudi ne članice, ki se znimajo za razpečavanjo srečk! Sestre, zdramite se! Dolžnost vsako članice je, da pomaga pri slednji do brodelni akciji! — Načelnlca.
*	Za «Gosposvetskl Zvona priredi v ne deljo dne 16. t. m. ob J/28- uri zvečer v Ljudskem domu društvo »Rokodelskih pomočnikov* Moškovo dramo »Mati*. Je-r dro Mcškove »Matere* je problem ljubezni do domovine, do svojega naroda, do svoje rodne grude, do svoje matere-zem-lje. Ker ravno v teh dneh naši bratje Ko roSci bridko čutijo to resnico, je prav pri merno, da se uprizori ta drama. Razen tega je na programu Se petjo koroških narodnih pesmi in govor g. prof. dr. R o-žiča Vstopnice se prodajajo v pisarni »Gosposvetskega Zvona* in v Ničmanovl trgovini. — »Gosposvetski Zvon*.
*	Podružnica Jugoslovanske Matice v Ptuju priredi v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Društvenem domu predavanje o Koroški. Po predavanju nastopi znani oktet Slovenskega pevskega društva, kl bo prepoval naše koroške narodne pesmi, Vsa narodna društva vabljenal
*	SoferJIl Napovedani sestanek za soboto je preložen na petek dno 14. oktobra in se vrši v gostilni Lovšin v, Gradišču toč no ob 7. url, — Odbar,
Ko vrsto premoga so HoločflMS 3 tane: prva cena velja za velenjski okolU; draga
za celjski okoliš; tretja za mariborski okoliš, za Kranji-ko in Hrvatsko do Zagreba; četrta za vbo oddaljenejše kraje Cene v oddaljenejše kraje so višje zar*d; večjih prevoznih stroSkov, V cenah m. vštete tudi vse pristojbine.
Sarajevo protestira proti nameravan* trasi jadranske železnice. Sarajevski (j,-spodarski krogi so začeli veliko akdjo proti omalovaževanju Sarajeva, lil bi i/ gubil vso gospodarsko važnost, ako bi Sla nova jadranska proga po dolini Drin<-In Tare v Kotor.
Živinski sejm v Teharjlh. V Tehuijiii jo bil dne 12. oktobra živinski sejom, rvi kateroga je bilo pripeljanih nad 500 glav živino, mod njimi okoli 200 volov za klanja. Vladalo pa jo veliko mrtvilo in ni bilo nobenega povpraševanja, kar je povzročilo med kmeti konstornacijo. Prišli niso niti kupci Iz Ljubljano, niti lz Italij-.
Dunajski veliki sejem d. d., je predlagal povišanje delniško glavnico od (50 na 200 milijonov a. K.
Velikanska insolvencn na Dutntju. Kakor poročajo z Dunaja, so prišle za radi naraščanja tujih valut 3 velika du najske tekstilno tvrdke v plačilno težko čo. Tvrdke so baje vsaka za okrog 70(1 do 800 milijonov a. K pasivne. Velika dunajska tekstilna tvrdka Ignaz Ilacker želi s 120 milijoni a. K paalv noravn.v i se izvensodno.
Avstro-ogrska banka. Z Dunaja izročajo: To dni so je vrSila prva soja o>.;o ga generalnega sveta Avstro-ogrsko bati ke (generalnega »veta za avstrijsko po slovno vodstvo). Na soji se jo med dni gim disktitiralo o Bplofnom finančno-pn litičnem položaju ln o konsekvencah, ki .ii nastale iz tega za A.-o. banko.
Bolgarska naroča vagone v Avstriji. Craška tvornica vagonov jo dobila obr nem s siminerinško tvornico strojev in vagonov iz Bolgarske naročilo za doba vo vagonov v vrednosti 100 milijonov av strijBkib kron.
Ruski milijonski bankovci. Nem-M listl poročajo iz Moskve, da jo sovjetska vlada izdala v promet bankovce po 1, 5 in 10 milijonov rabljev. Ce bo šlo po t<M poti naproj, bodo Imeli Rusi k"ialu mili jardsko bankovce.
= Poštni promet v naši kraljevin!. Leta 1919 so odpremilo našo poš*o Bkupno pre ko 120 milijonov raznih pošiljk; od teh okoli 700.000 zabojev. Število odposlanih brzojavov je znašalo okrog 6 milijonov. — Leta 1920 jo bilo odprcmljenih 108 milijonov poštnih pošiljk, od teh preko milijon 100 tisoč poštnih zabojev. Ste vilo oddanih brzojavk je bilo 7,324.000. Dolžina brzojavnih žic je merila 154.000 km. Na nakaznicah je bilo vplačano in izplačano preko 3 milijardo. (Letos jo ta vsota žo prekoračena samo v prvih Štirih mesecih). Denarni promet poštnih hranilnic je znašal lani preko 10 in pol mi lijarde kron, a letos jo ta denarni pro met dosegel že v prvih mesecih 14 milijard kron.
= Prodaja starega materljala. Direkcija državne železnice v Sarajovu bo pro dala dne 24. oktobra ob 10. uri dopoldne , ^ v skladišču materiala na glavnem kolo- "C,, leji 2335
Borsa
Zagreb, devize: Berlin 191.50 — 191,
Bukarešta 200 — 208, Milan izplačilo 995 — 1020, ček 985 — 1010, London 99r
—	1000, Ncwyork kabel 250 — 255, Pariz 1850 — 1920, Praga 280 — 282, Svion 4600. Dunaj 8.40 — 8.60, Budimpešta 39
—	«10, valute: dolarji 250 — 252, av strijsko krono 10 —- 11, rublji 12, napoleoni 835 — 810, marke 192 — 194, lir« 080 — 1000, madžarske krone 40 — 41. Banka za Primorjo 780 — 800. Trg. obrtna banka 235 — 240. Hrv. eskomptna banka 670 — 675. Brodska banka 405 — 420. Jadranska banka 1200 — 1225. Jugoslovenska banka 495 — 505 Ljub. kreditna banka 850. Narodna banka 525 — 530. PraStediona 5100 — 5120. Rečka pučka banka 400 — 410. Srpska banka 700 — 705. Eksploatacija drva 700. Goranin 610 — 620. Gutman 1510.
Nar. šumska industrija 610 — 620. Našička industrija drva 540. Slavonija 685 — 650.
Beograd, valute: dolarji 62, marko 48, leji 53, levi 40, deviz e: London 242.50, Pariz 450, Praga 68, Dunaj 2.15, Berlin 49.25, Milan 250, Budimpešta 10.
Dunaj, devize: Zagreb L33 — 1lSi, Beograd 4535 — 4555, Berlin	—
2103, Budimpešta 453.50 -■ 456.50, Bukarešta 2395 — 2405, London *! .4-10 — : 1.510, Milan 11.390 -■ 11.410, Newyork S998 — 3002, Pariz 21.380 - 21.420. Praga 3207 — 3213, Sofija 1M5 — 1955, Varšava 71.50 — 18.i'0, Z'irieh 54.975 — 55.825, valuto' doiarjl 2966 — 29','i'. l<-vl 1845 — !85"s msrk* 2097 — 21W. funti 11.440 — 11.4E0, frauuoski franki 21.280 — '.'1.3=10. ifre 1t.:90 - 112 0, dinarji 4506 — <526, poljske marke 74
- 8411. švicarski franki dvom v Sarajevu Btaro kovano in lito [54.925 - 54.975 češke krone 3107 - -železo, star baker itd. ter star papir. 3203, madžarsko krone 455.50 - 458.1)0.
Dobava slame. Komanda Dravsko Zlirlch, devize: Berlin 3.90, Newyorlc dlvizijske oblasti v Ljubljani naznanja, 15.44, London 20.88, Pariz 39.00, Milan
da se dne 19. oktobra ob 10. dopoldn« sklenejo pismene, neposredno pogodbe za dobavo slame v intendanturi Dravske di vizijske oblasti v Ljubljani, pri Komandi vojnoga okrožja v Celju in v Mariboru ter pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici. Pogoj osebno pri Imenovanih vojaških mestih.
= Pozor obrtna društva In zadruge! Slovensko obrtno društvo v Mariboru poživlja vsa bratska društva ln zadnige bivše Štajerske, da mu pošljejo v njih lastnem in v interesu vsega obrtništva svoje naslove, ker bo droštvo odslej vodilo evidenco o vseli važniv naredbah in zadevah, tikajočih se vsega obrtništva. Da pa zamore isto v danih slučajih tudi i drugimi društvi in zadrugami skupno nastopiti, potrebuje natančen seznam vseh v poštov prihajajočih zadntg in dništev, da rili po potrebi lahko obvesti.
«= Cene za premog Iz državnega premo-gokopa Velenje. Pokrajinska vlada za Slovenijo je dosedanje cene velenjskega premoga znatno znižala. Nove cene so: lignit 32, 81, 30, 24 K; kosoveo 30, 29, 28, 22 K; drobni premog 25, 24, 23, 17 K; zdrcb 26, 22. 21, 15 K za 100 kg. Za vga
20.50, Praga 5.90, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.10, Bukarešta 4.25, Varšava 0.13, Dunaj 0.25, avstrijske žig. krono 0.19.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m nad morjem.
Dan
09 Ii i l s	Stanje barometra v mm	i s. s, !	Vetrovi	1 Nebo
7.	748 8	8-8	hren vetra	megla
14.	741*8	16'7		Jasno
21.	748 6	18-8		t>
18. okt.
Srednja včerajšnja temperatura 12'6, normalna 11*1. Vremenska napoved: lepo, toplo vreme Solnee vzhaja ob 6-15, zahaja ob 17' 15
CEAUDE rKRVf.VjC :	A
Morski ropar
(L« nibustler dea MersJ
Roman.
Tvoj sin in p« mladi Qu4nol6, ta dva sta prava! G« Izvzamem nekaj starih morsMh rib, ki vkljub največjemu vinarju čepe na jan>ix»rlh in drogovih, kakor prirasOenl, nečem, da bi razven njih le en sam na .Lepi podlasici' bil starejši po !etlh, kot oba častnika. ,Lepa podlasica' se ml ne sine vrniti druuaCe, ko s polovico trehuha v vodi, tako naložena mora biti z zaplenjenim suhim zlatom!* Pri teh besedah zopet udari po ročaju meča in ko se ozre v korzarjeve oči, se za-dovoltno nasmehlja, kajti te oči se bleSče neme in navdušenja, kakor da se v njih že lesketa odsev bodočega zlatega plena.
* • •
•Končajmo torej», povzame vitez nekaj časa. «Bai jc pravi čas za iregato, ki je pripravljena za vsak manever. Vse moštvo je že najeto. Zadovoljen boš ■/. njim. Ce pa ti kaj na krovu ne ugaja, bilo kar bilo, imaš itak .ve štiri dni časa, da preobrneš vse, k.ikor te jc volja. Vse ti prepuščam. Vrag me vzemi, od te ure naprej si razven gospod-boga edini in najvišji poglavar na ladji! V nedeljo ob prvi plimi pa le pazi, da bo vsak na svojem mestu, ko odrinete.
| Sle*«. Kfor nrnmJS*. mam m «<*»-
I rila!*
dVUdva sva udarita* ponovi mladenič, potem nekaj razmišlja in vprala:
»Pa kam pojdemo? Ali odločam tudi o i.em?»
«Ne!» mu odgovori Danycan.
Nato zopet molk. Vitez si ogleduje ; obiaze štirih poslušalcev drugega za j drugim ln telita s svojim pogledom '•■tiri p;>rc oči, ki nemo vprašujejo. | «Pah, kaj,» pravi končno, «kdo drugi... Jullen Oravč na primer bl sedaj gotovo kuhal svoje tajnosti, kakor novemberska megla v Kanalu, . . pa čemu, prosim vas? Mi vsi, kar nas je tu, imamo le škodo, če bl kdo med nami kaj počvekal. Ne, kapitan Trtiblet, kraja si ne boš sam Izbiral, ker sem ti ga že jaz Izbral! Pa brez skrbi! Jaz znam izbirati in dobro sem izbral. Ne pošiljam te pred Zeu-drsko jezero na lov na slanlke ln njih ribiče, niti Ruyterju pred nos. Naš kralj že dobro ve, kaj dela, da se ne bori z Generalštatl na Holandskem, marveč v Alzaciji in Nemčiji. NJega posnema moja malenkost. Vraga negda! Naša ,Lepa podlasica' ne bo lovila iiolandsklh podgan tam, kjer lazijo iz svojih lukenj! Ti ,gajzi' se sami bahajo, da so .furmani celega sveta'. Res plovejo njihove ladje po vseh vodah, kakor da je vsa slana voda njihova, in ponosno in predrzno se lotevajo ladij drugih držav. Ni-ii tako, kakor pravim? V Zapadni Indiji na primer nimajo Holandci mnogo
remije, kolikor vem, vaejedoo se pa
ne brigajo za pogodbe. Povsod se tam kaže holandska trobojnica, ki krije množico tovora, ki spada pravzaprav nam po vsej pravici, podlcžni-kom našega kralja, alt pa naštm prijateljem pod kraljem španskim ln angleškim. Tomaž Trublet, med temi nesramnežl boš delal red!*
«V Indijo torej* vpraia Tomaž.
«V Zapadno Indijo, da, na ameriške Antile. Tja odpluješ s polnimi Jadri, to je moj ukaz, ko dosežeš debelo morje. To je moj ukaz ln nič več. če se enkrat usidraš pred Tor-tugo — to je otok tam doli — si ukaz izpolnil, o vsem drugem odločaš sam. Vse možnosti presodi sam, kakor znaš ln veš, dam ti samo eno splošno navodilo: Svojo ladjo polni, sovražne praznil*
Vse Je sedaj molčalo. Namršenih obrvi si je stari Ma!6 poskušal predstavljati v svoji betici te na nol pravljične otoke, ki jih ni nikdar videl, niti na svojih najbolj neverjetnih pohodih. Preplašeno sta poslušali obe ženski in dekle se je spomnilo vseh čudovitih papig, opic in drugih čudes, ki so Jih ti otoki baje polni. Tomaž jej prinese gotovo cele kurnlke te pravljične golazni. Mati, kakor vse matere, že vidi v duhu vihar in brodolom, morske pse in ljudožrce, žolto mrzlico in druge sovražnike. Tomaž sam pa premišljuje molče, v duhu j obrača vitezove besede seni in tja in 1 vedno bolj mu ugajajo. Razumen I
dečko Je mi Trufief. Tudi Oautter j umen tn premeten patron. To Je vife Danycan je o tem vedno bolj preprl-1 zu dokazovala vaaka beseda, pa tudi
l/r. ]* ni,A/l nnl-nl linami nA(i,1/nl lr»MU*«Aii *mmII -
čan. Ko je pred nekaj urami potrkal na vežna vrata, je prišel z namenom, da si pridobi drznega pomorščaka, čigar slavna pomorska bitka ie napolnila ves Sant Mal6 t ponosom in občudovanjem. Sreča mu je bila mila: Izkazalo se Je, da je dečko tudi raz-
kapltanov molk.
(D.i!'i priiu;. ;n
ZAVARUJTE SE PRED S.ABo VALUTOt PODPIŠETE DRŽAVNO POSOJILO!
Innto pttekMja oiveiflt«
Naznanjamo, da je naša ljubljena mati, Sena. sestra, teta oziroma svakinja
Josipina Klemenčič
danes, po dolgi bolezni, mirno umrla.
Pogreb ostankov nepozabne nam pokojnice bo v se! 'o 15. t m. oh 4. uri popoldne lz deželne bolnice na pokop»''sče k Bv. Kritn.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1931.
Marija Lorenentl,	MIlan KI »menili,
mati.	mol.
KUovin, Save, Marija,
otroci.
Pavla Stolfa,	Zdravko Stolfa, Žarka, Vernika,
sestra.	svak.	nečakinji.
Uila na Bledu I Kuharica
„ , lo,.« Tuln nrmr.,M v«	Ur.lrn	»»Tl&iO iT)**
kusnu lesa, zelo pripravna za gospod&riko podjetje, z relikim vrtnin, ki jo nanajen b plemenitim rsdjein, se proda takoj radi i?lt'<.vs. Naslovi Blaohek, vila Straia, Me«. »lovenJJa, BSB.	1711
Morska trav? (afrik)
/a modrocr, na debelo in najceneje pri
8??8rfilio!i!p.,liu!)ljana,Wolfova dI. 12.
rsostransko ir.režlann, bo sprejme takoj proti dnhri plači v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 1693
99.9.9.9.9.9.9.9.9.9.9.9.
Kdor hoče ka] prodati !* Kdor hoče kaj kupiti \ Kdor išče službe itd. — inseriraj v ,,Jutru" g
Po nizki ceni: 1698 1 nova dvokoleaa, otroiki | vozički, šivalni stroji,
tudi malo rabljeni.
F. BATJEL, Ljubljana,
Stari trg št, 8. Karlovška cesti št. 4.
1663 Prazne ln rabljen*
vreie (diakova)
v vsaki množini po najnižji ceni pri
FR. SIRC, Knanj.
Kupuje
suhe gobe, fižol, brinievo olje.
Telefon iut. It 9, Kranj.
Največja izbira finih čeških nogavic in pletenin.
1686
C J. HAMANN
Mestni trg S.
Krojači
B&mostojni, vestni in natančni dolavoi dobijo takoj trajno delo. Vpraša se: Emon-ska oesta 8, LJubljana.	1669
fr
i
FRANCOSKA!
JANKO LAVRIC, STRASBOURG, r. CHARLES APPELL No. 1, PROSI ZA PONUDBE VSEH IZVOZNIH PREDMETOV, ZLASTI DEŽELNIH PRIDELKOV, FRANKO ZACARINJENO SPI r,JE. BRZOJ. NASLOV: „SLOVENTA«, STRASBOURG.	1690
Tovarniško podjetje v bližini Ljubljane sprejme v vseh pisarniških poslih popolnoma samostojno
toristinfo.
Ponudbe z navedbo referenc in plačilnim zahtevkom pod ,,Tovarna" na upravništvo „Jutra".
17C6
' i!

d. d.
Hcaas
Vabilo na subskripcijo delnic.
Ponovno se ]e v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska špedicijaka družba, katera bi se pečala z vzkladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetišče) in na ta nafln nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoč to občekorlstno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti sa ustanovitev
99

mednarodne, trgovsko-spedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru
z delniško glavnico Din. 1,000.000-—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 16. avgusta 1921., VI. št. 3905, konc. listina z dne 8. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in Industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanšM in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja iu razpečava
Ia čehoslovaški iu angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
1664
Promrtnl zavod za premog, d. d. v Ljubljani, Hittis&a ulica 19.
delniške glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100'— za komad, glasečih se na prinosca.
Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico.
Nominalni znesek po Din. 100-— in pa stroški po Din. 15-— se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu.
Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921. do 6. novembra 1921.
Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921.
Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921. vplačano protivrednost za nedodeljene delnice.
Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale *a delnice družbe „Orient".
Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge.
Vabimo Vas r svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko spedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu.
Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinopln.
Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč.
Podpisujte torej delnice naše „ORIENT", mednarodne, trgovsko-spedicijske in skladiSoue delniSke družbe v Mariboru.
Maribor, dne 14. oktobra 1921.
Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru.
Franc Gulda, trgovec v Mariboru.
Ivan Koražija, trgovec v Maribora.
Peter Majdič, industrijalec v Celjn.
J. Medved, veletrgovec v Ljubljani.
Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah.
Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani.
Vilko Weixl, trgovec v Mariboru.
Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru.
Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru.
J. Samec, veletrgovina v Ljubljani.
A. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani.
Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru.
Anton Tonejc in dr., veletrgovina v Maribora.
Alojz Žniderič, trgovec v Mariboru.
Eksportno društvo Matheis, Suppanz in drug v
Mariboru. ,Tos, Šerec, trgovec v Mariboru.
1721
.,Drava", lesna industrijska d. d. v Mariboru.
Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani.
Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani.
Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju.
Alois Senčar, trgovec v Ptuju.
Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Maribora.
Franc Starčič, trgovec v Mariboru.
M. Berdajs, trgovec v Mariboru.
Kari Haber, trgovec v Mariboru.
Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru.
Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru.
Kobi Drago, industrijalec v Mariboru.
Viljem Freund, tovarnar v Mariboru.
Jakob Zadravec, industrijalec v StrniSču.
Kari Pertinač, industrijalec ▼ Celju.
Davorin Tombah, trgovec v Ptuju.
Anton Brenčič, trgovec v Ptuju.
M. E. Šepec, trgovec v Maribora.