Leto LXXn., št. 91 Ljubljana, petek 21. aprila laja Cena Din 1,— SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst d Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—'. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Bonitet o Rooseveltu: UREDNIŠTVO IN UTRAVNISTVO LJUBLJANA, Knaflfeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-|4, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 /7 NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Vsi lahko pristanejo na ameriški načrt Zakaj Francija z navdušenjem sprejema poslanico in predloge predsednika Zedin jenih držav — Pot do nove dobe mirnega razvoja človeštva Pariz, 21. aprila br. Na včerajšnjem banketu ameriškega kluba, ki je bil prirejen francoskemu zunanjemu ministru Bon-netu in ki sta se ga udeležila tudi ameriški poslanik Bullit ter angleški poslanik Phipps. je imel zunanji minister Bonnet govor, v katerem je obeležil pomen in francosko stališče do Rooseveltove poslanice Hitlerju in Mussoliniju. 2e lani smo vedeli, je Bonnet dejal, koliko si Roosevelt prizadeva, da bi obvaroval milijone in milijone ljudi pred vojno katastrofo. Roosevelt ve, da se ne morejo urediti naenkrat vsi spori, trdno pa hoče, da se pri reševanju vseh spornih, vprašanj enkrat za vselej opustijo metode sile. Roosevelt je v svoji poslanici podčrtal potrebo po dobri volji in pokazal je tudi metode, po katerih bi bilo mogoče ohraniti mir. Roosevelt pozna strašne posledice, ki bi jih imela katerakoli vojna za svetovno gospodarstvo. Zato predlaga, da se na posebni konferenci narodom zagotovi nova razdelitev surovin. A istočasno zahteva, da se opu-ati sleherno nadaljnje obremenjevanje ljudstev z izdatki za vojne potrebščine. Će se bodo Rooseveltova prizadevanja realizirala, si je obetati od te akcije oživljenje mednarodne trgovine in splošno povečanje blagostanja. Vse vlade lahko pristanejo na Rooseveltov načrt, ne da bi izgubile niti trohice svoje avtoritete ali svojega prestiža, če to store, bodo narodi na mah rešeni moreči h skrbi. Nastopila bo nova doba mirnega razvoja za vse človeštvo. Ljudje se bodo smeli mirno ozirati v nebo, ne da bi se jim bilo treba bati. da ga bodo zasenčile letalske eskadre in jim prinesle nesrečo in propast. Francoski narod je z viharnim navdušenjem odobril Rooseveltovo iniciativo. Francoski narod v resnici noče nikake vojne. Rooseveltu je bila dana sreča, da se more z vso avtoriteto in z vsem svojim prestižem posvetiti nalogi miru. Francija mu k temu čestita iz vsega srca. Položaj po francoski presoji Pariz, 21. aprila e. V tukajšnjih krogih ugotavljajo, da je v mednarodni krizi nastal nekak zastoj. Snoči je v Parizu prevladoval vtis, da se je splošni položaj kolikor toliko pomiri L Mussolini je v svojem govoru sicer izjavil, da je Rooseveltova izjava glede odgovornosti osi Rim— Berlin neupravičena, da je desetletno jamstvo absurdno in da velike konference po dosedanjih izkušnjah niso dale nobenih rezultatov, vendar pa poudarjajo, da Mussolini to pot ni bil tako oster kakor v prejšnjih svojih govorih. Pariški diplomaciji sicer ne ugajajo Gafencovi razgovori v Berlinu, vendar pa menijo, da bo lahko obdržal nekako rezervirano stališče. Poudarjajo namreč, da je neodvisnost Rumunije zajamčena od obeh zapadnih velesil, kar je bilo za rum unske-ga zunanjega ministra taka opora, da je ostal ravnodušen in neodvisen v razgovorih z Berlinom. Glede Turčije zatrjujejo, da bo v vsakem primeru stopila v krog angleško-francoske varnosti in da je ta sporazum samo vprašanje nekaj dni ali nekaj ur. Poleg tega v pariških diplomatskih krogih ugotavljajo, da je s Francijo in Anglijo na isti poti tudi Rusija. Popoldne seja francoske vlade Pariz, 21. aprila br. Francoska vlada bo imela ob 16.30 v Elizejski palači sejo pod predsedstvom prezidenta Lebruna. Min. predsednik Daladier je imel včeraj popoldne daljši razgovor s finančnim ministrom Reynaudom, ki bo imel drevi ob 20. važen govor po radiu. Zunanji minister Bonnet je sprejel včeraj ministra za javna dela De Monzia. ki je zvečer odpotoval na Poljsko, kjer bo prisostvoval otvoritvi železnice iz Kato-vic v Gdvnijo, ki je velikega gospodarskega in vojaškega pomena in so jo zgradili Francozi. Razen tega je zunanji minister sprejel španskega poslanika La Quernico, rumunskega poslanika Tat re-sca in angleškega poslanika Phippsa. Osuski o položaju čekov in Slovakov Pariz, 21. aprila br. V sredo zvečer je govoril na zborovanju organizacije Cehov in Slovakov v Franciji bivši češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski, ki jey svojem govoru obra* >žil pravi položaj Cehov in Slovakov v Tiiru in morebitni veri ni. ' "> » x*risotni zbor o vtiiCi ^prejeli njegova izvajanja t. velikim navdušenjem. Eden o ciljih angleške politike London, 21. aprila br. Bivši zunanji minister Eden je imel snoči v Bridlingtonu govor, v katerem je zahteval največjo moro naporov za državno obrambo. Po- udarjal je. da se mora angleška politika voditi v treh smereh in sicer: 1. Vsak napad in vsako nasilje proti vsaki večji ali mali državi se morata za vselej onemogočiti; 2. Ponovno je treba poudariti, da je cilj mirovne fronte obnova zaupanja v mednarodnem življenju; 3. Doseči se mora maksimum nacionalnih naporov na vseh področjih in voditi se mora taka politika, ki bo nudila največ možnosti za varnost države. Končno je izjavil, da izraža Rooseveltova poslanica čustva ameriškega naroda vseh slojev, angleškega naroda in sploh vseh miroljubnih narodov. Lord Stanhope v avdijenci pri kralju Juriju London. 21. aprila br. Kralj Jurij je včeraj sprejel v Buckmghamski palači v avdienci prve.cn lorda admiralitete Stan-hopa. Zastopniki indijske vojske v Egiptu Kairo, 21. aprila. AA. General Skarlet in več častnikov indijske armade so prispeli v Kairo, kjer bodo ostali štiri dni. Razpravljali bodo z vojaškimi oblastmi v Egiptu o potrebnih ukrepih za nastanitev indijskih čet v Egiptu v primeru vojne. Ta akcija je omejena na pripravljalne varnostne ukrepe. Tajni sporazum med Anglijo in Turčijo ? London, 21. aprila, b. V tukajšnjih poučenih krogih zatrjujejo, da je med Anglijo in Turčijo dosežen že v vseh točkah medsebojnih jamstev popoln sporazum. Ker pa se ta sporazum tiče mnogih strateško važnih zadev in podrobnih dogovorov o vzajemnem sodelovanju, ne bo objavljen. To velja še posebej za oni del sporazuma, ki se nanaša na Dardanele. Stališče Bolgarije Sofija, 21. aprila e. Včeraj dopoldne je predsednik vlade minister dr. Kjuseiva-nov podal pred parlamentarnim odborom za zunanje stvari ekspoze o zunanji politiki Bolgarske, v katerem je zlasti poudarjal, da Bolgarija doslej ni vezana na nobeno skupino držav, niti posredno niti neposredno. Med drugim je izjavil: Če bo vlada hotela podvzeti tak korak v bodočnosti, bo zahtevala prej odobritev sobranja. Bolgarija ne bo v nobenem primeru šla preko čl, 17 ustave, po katerem ima kralj pravico, da brez kakršnegakoli obvestila sklepa pogodbe s tujimi državami. Polkovnik Lindbergh pri Rooseveltu VVashington, 21.. aprila br. Predsednik Roosevelt je včeraj sprejel polkovnika Lindbergha. ki mu je poročal o stanju letalstva v Ameriki in drugod. Po konferenci z Rooseveltom je polkovnik Lindbergh predložil tehničnemu letalskemu odboru poročilo o stanju evropskega letalstva. V tehničnem odboru so strokovnjaki ameriške vojske in mornarice ter predstavniki civilnih in letalskih družb. O poročilu samem ni bilo doslej ničesar objavljeno, vendar pa smatrajo, da je Lindbergh izrazil mnenje, da je treba podvzeti vse za napredek ameriškega letalstva. Posebno je naglasil potrebo pospeševanja znanstvenega dela v zvezi z letalstvom, zboljšanja modelov ter pospeševanja proizvodnje. Izpopolnitev ameriških letalskih oporišč \Yashiiigton. 21. aprila, br. Reprezentančna zbornica je sprejela zakonski predlog ki ga je odobril že senat 19. aprila in po katerem se določa za izpopolnitev letalskih oporišč ter ustanovitev novih 70 milijonov dolarjev. Gre predvsem za izpopolnitev letalskih oporišč na Aljaski, na Havajskem otočju in Portoriki. Parada v Madridu zopet odgođena Kim, 21. aprila br. Listi poročaj« iz Burgosa. da je bil prihod španskih nacionalističnih čet v Madrid, kjer naj bi bila 15. maja velika vojaška parada v proslavo zaključitve državljanske vojne, ponovno odgođen do 30. maja. Odmev Mussolini] evih izjav Politični krogi v Rimu jih tolmačijo kot dokaz miroljubnosti Italije Rim. 21. aprila e. V političnih in diplomatskih krogih je bil včerajšnji Mussoli-nijev govor zelo dobro sprejet, dasi je Mussolini odklonil Rooseveltovo poslanico odnosno njegove predloge. Smatrajo, da je Mussolinijev govor važen zlasti zaradi tega, ker je ponovno podčrtaval miroljubnost Italije in poudarjal, da ne želi nikogar napadati. Znak italijanske miroljubnosti je zlasti to, da bi Italija, če bi se pripravljala za vojno, ne mogla vložiti tako ogromnih vsot v svetovno razstavo, ki se pripravlja v Rimu. Politični krogi sodijo, da bo v kratkem prišlo do po-mirjenja duhov. V zvezi s tem se zlasti tudi navaja pomirljivi govor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa, ki je bil v rimski javnosti sprejet zelo ugodno. Rim, 21. aprila AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Mussolini je s Kapitola objavil miroljubno meščansko in neoboroženo mobilizacijo vseh nacionalnih sil zaradi priprave olimpiade civilizacije, ki bo otvorjena v Rimu 1. 1942. Na tej svetovni razstavi, posvečeni naporu civilizacije, bo sodeloval ves italijanski narod. Gigantske stavbe bodo imele dimenzije cerkve sv. Petra in Koloseuma. Na to olimpijado je Italija povabila vse narode. Prispeli so že odgovori vlad velikih, srednjih in majhnih držav, ki so sprejele povabilo ter na ta način dokazale, da se navzlic negotovosti, ki vlada na svetu, strinjajo z zamislijo rimske vlade. Italijanska iniciativa ima vel& pomen. Ona dokazuje, da je politika Italije in osi politika miru in sodelovanja brez tajnih načrtov napadov. Ta politika ne stremi za tem, da bi delala nered, temveč za tem, da napreduje civilizacija. S tem dela Italija za mir. Italija razpolaga z vojaštvom in sredstvi za obrambo miru zase in za vse, toda italijanski mir ni zavarovanje krivic in privilegijev ter napak napram obveznostim časti in krvi. Svetovna vojna se je končala s krivicami, ki so ponižale in razdelile Evropo. Demoplutokraci-je so organizirale zveze za novo vojno z namenom, da branijo krivice, s katerimi je bila končana svetovna vojna, namestit da odstranijo vzroke nove voine. S tem preprečujejo pomirjen je. Mussolini je pokazal napovedovalcem novih katastrof pravilno pot. ki je bila in ostaja vedno mir, osnovan na pravici. Ta Mussolinijev odgovor je bil plemenit in dostojen Rima. O njegovem odgovoru, ki je bil naslovljen na vest narodov, naj. razmišljajo državniki. Ciano ho prišel v Berlin BerlJn, 21. aprila, e. Kakor dozna v., i iz zanesljive strani, bo italijanski zunan^.; minister grof Ciano 24. aprila prispel v Berlin, kjer bo ostal do 2S. zvečer, ko bc prisostvoval seji državnega zbora. Po madžarskem obisku v Rimo Komunike o razgovorih T Jeky ja in Csakyja z italijanskimi državniki Rim. 21. aprila AA. Madžarski min. predsednik grof Telekv in zunanji minister grof Csakv sta snoči ob 21.40 odpotovala iz Rima. Na postaji so se poslovili od madžarskih državnikov Mussolini. zunanji minister Ciano, tajnik fašistične stranke Starace ter mnoge druge ugledne osebnosti. O razgovorih madžarskih in italijanskih državnikov je bil izdan naslednji komunike: Predsednik madžarske vlade grof Telekv ter minister za zunanje zadeve grof Gsaky sta imela med obiskom v Rimu več razgovorov z Mussolini jem in grofom Cianom. Ti razgovori so se vodili v ozračju prisrčnosti ter vzajemnega zaupanja, ki obeležuje odnošaje iskrenega prijateljstva med Madžarsko in Italijo. V teku razgovorov so državniki proučili najvažnejša vprašanja, posebno vprašanje srednje in podunavske Evrope, pri Čemer so se ozirali tudi na nedavne dogodke in sedanji položaj. Z zadovoljstvom so ugotovili rezultate, ki sta jih dosegli obe vladi v interesu večje stabilnosti tako na političnem kakor na gospodarskem polju. Ponovno je bila potrjena želja, da se akcija usmeri proti ci- ljem pravice in miru. ki so značilni za os Rim—Berlin. V tej smeri je bilo sklenjeno, da se posebno goji politika sodelovanja s prijateljskimi državami. Gafencu v Brusi]« Berlin, 21. aprila, br. Rumunski zunanji minister Gafencu je snoči odpotoval v Bruselj, kamor je prispel dopoldne. V dopoldanskih urah se je sestal z min. predsednikom in zunanjim ministrom Pierlotom, opoldne pa ga bo sprejel v avdijenci kralj Leopold. London, 21. aprila, e. Včeraj je bilo objavljeno, da se bodo pogajanja med Anglijo in Rumunijo pričela danes v Bruslju, kjer se bo rumunski zunanji minister Gafencu sestal s trgovinsko delegacijo, ki potuje iz Londona v Bukarešto. Včeraj so bila objavljena tudi podrobna obvestila q pogajanjih z drugimi državami. Glede pogajanj s Turčijo je bilo izdano poročilo, da se vodijo zelo uspešno, vendar pa še ni konkretnih rezultatov. Turčija čaka, kako se bodo končala pogajanja med Anglijo in Rusijo, preden bo prevzela kake obveznosti. - Ameriški protest v Tokiju AVashington. 21. aprila br. Državni tajnik Cordel Hull je izjavil zastopnikom tiska, da je protestiral pri japonskem poslaniku v Washingtonu, ker japonske vojaške oblasti ovirajo ameriške trgovce na zasedenem kitajskem ozemlju v njihovih poslih, dočim lahko japonski trgovci povsem neovirano potujejo. Obenem je ameriška vlada naročila svojemu poslaniku v Tokiju, naj protestira zaradi iste zadeve pri japonski vladi sami. Nevtralnostni odbor se je razšel London, 21. aprila, br. Nevtralnostni odbor je imel včeraj svojo poslednjo sejo. Kakor znano je bil ustanovljen 1. 1936. na osnovi sporazuma 28 držav o nevmešava-nju v španske zadeve. Sejo je vodil lord Plvmouth. Odbor je sklenil likvidirati ne-vmeševalni urad in vso kontrolno organizacijo v španskih vodah in na kopnem. Tudi odbor sam se je razšel. eva proslava v Pragi Praga. 21. aprila br. V Pragi je potekla proslava Hitlerjevega rojstnega dne mirno. Med češkim prebivalstvom se je razširilo geslo: Nemci slave svojega voditelja, mi pa bomo slavili Jana Husa. Zato so se pričele zbirati v zgodnjih urah velike množice ljudstva pred Husovim spomenikom, čigar vznožje so popolnoma zakrili s cvetjem. Prav tako so položili nešteto vencev tudi pred spomenik Neznanega junaka. Naval je bil tolik, daje morala policija ojačiti patrule za vzdrževanje reda. Zastave v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne so bile izobešene le v središču mesta, v predmestjih pa ni bilo videti nobene. Protizidovski izgredi na Slovaškem Bratislava, 21. aprila br. Na včerajšnji i^jstni dan kancelarja Hitlerja je priredila Hlinkova garda v raznih krajih Slovaške protižidovske demonstracije. Člani Hlinkove garde so se vozili z avtomobili po ulicah ter izganjali Žide iz javnih lokalov. Mnoge, ki se jim niso hoteli pokoriti, so pretepli, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. V nekaterih krajih so razbili šipe na izložbah židovskih trgovin ali pa obešali 2idom okoli vratu sramotilne napise ter jih vodili po ulicah. Nesreća španskega parnika Gibraltar, 21. aprila. AA. španski parnik San Vicente« se je potopil v bližini rta Sparte. Plul je v Algeciras, ko mu je francoska torpedovka >Voltac naročila, naj se ustavi. San Vicente*- se je ustavil, toda, ko sta se ladji približali druga drugi, je nenadoma močan val zagnal španski parnik ob francosko torpedovko tako, da se je močno poškodoval ter se v kratkem potopil. Posadko mornarjev je resila francoska torpedovka. Novi italijanski senatorji Rim. 21. aprila. AA. Kialj je na Mussc linijev predlog imenoval še 15 senatorjev. fioCitient o6$crni& Prihajajo razveseljive vesti Bolgarski dnevnik »Mir« piše: »»Po revoluciji r Rusiji je marsikdo mislit, du je z revolucijo propadla Rusija sama. Bili so celo naivni ljudje, ki so mislili, da je revolucija celo upropastila — ruski je/ik. So, dokler /ivi 120-milijonski velikoruski narod, dokler ima ruski narod take bogato knj&evnoet in tako slavno zgodovino, si lahko ruska državu nadeva to ali drugačno ime. vedno in povsod bo ruski je/ik gospodujoč V uradu, v Šoli in \'ojski, sploh r \~sem favnam Uvijanju na vsem ogromnem ozemlju, ki spada />oi/ oblast Moskve. Res je* da žive v Rusiji tudi drugi narodi, toda vsi ti so Z malimi izjemami majhni in nekulturni in njih jeziki izginjajo v ruski mnogoti, kakor kaplja v morju. Kokot poroča »KrasnaJB /ve/ da*, je ruščina uvedena nt vsem ozemlju prostrane republike kot i/ključni povelje-valni je/ik. Vsi vojaki torej, ki niso rodom Rusi. se morajo naučiti ruskega rc/ika. 1 ' to svrho so uvedeni pri vseh vojaških edi-njčah posebni tečaji ruskega ie/ika, obenem pa te ti vojaki uče tudi /cm!jepisja in aritmetike, t čni je/ik je seveda ruski. Pouk je \- rokah učiteljev in drugih inteligentnih oseb. ki se nahajajo v voiaški službi. \a ta način se nauče vsi vojaki, ki niso Rusi, /e v nekaj mesecih ruski jezik v besedi in pisavi in se pritegne jo v ruski kulturni kreg. Sadovi teh tečajev \' \-ojski so /e sedaj vidni \sepovsod in že danes so med neruskimi državljani sovjetske re publike redki tisti* ki ne bi obvladali ru ščine v besedi in pismu.« — Podružnice „Kulturhunda" Sedavno smo poročali, da je »Kultur bund* prijavil ustanovite\' 32 novih svojih podružnic v dravski banovini. *>Ra\'nopro\-nos t«, »mesečni časopis za narodno odbrano«, ki izhaja v Beogradu, sedaj poroča: »Enajst no\*ih krajevnih podružnic odpade na kočevske Xemce. ena na Ljubljano, a ostale na mala mesta, trge in vasi nekdanje južne Štajerske. V vseh teh krajih je prebivalstvo po s\*oji ogromni večini ju goslovenske narodnosti razen v dveh vaseh v ljutomerskem okraju (apaški kotlini). Tako bo sedaj imela vsaka najmanjša nemška skupinica svojo podružnico »Kul-t ur bunda«. Prijavljena je na primer krajevna podružnica v Pobrežju pri Maribo ru. kjer je dobil nemški kandidat pri popolnoma svobodnih volitvah leta 1927. izmed 896 glasov 14. v Studencih, kjer je bilo od 1101 glasov oddanih za nemškega kandidata 27, in v Hrastniku, kjer je dobil nemški kandidat dr. Muhteisen v celem 1 glas. Tudi ta glas se torej mora organizirati.«: — V Ljubljani se je že izvršil ustanov*ni občni zbor. Kdo je predsednik in kdo so odborniki, nam ni znano. Ako izostanejo Cehi .. • Dopis iz Slo\'aške je objavil osječki »Hrvatski list«. V dopisu je značilen ts&e od-stavek: »Turizem je bil pred monakovskim diktatom zelo lepo razvit. Prihajalo je mnogo Čehov, a nekaj tudi inozemcev. Sedaj je vse pusto. Slovaki, ki nimajo mnogo smisla za turizem, poleg tega so tudi siro-mašnejši, ne prihajajo. Sicer pa imajo oni v vseh krajih Slovaške do\x>lj užitka v prirodnih lepotah, pa zato tudi ne hrepene po Tatrah. Okrog 0000 postelj v planinskih kačah, hotelih in penzionih v Tatrah stoji praznih. Slabo so tudi zasedeni sanatoriji, ki jih je lepo število na Slovaškem. Sedaj sicer ni prava sezona, toda lastniki tukajšnjih hotelov in penzionov so v velikem strahu za bodočnost. Ako izostanejo v sezoni Čehi. kdo jih bo kot goste nadomestil?« — Kot Izraelci bodo še Slovaki tožili po polnih loncih v Egiptu! Tatre če poželjeti Čeha. al Čeha više biti nečel Beseda o tujskem prometu V *Sttsi volji* čitamo: »Tujski promet se pri nas precej razvija. Saše morje in naše gore privabljajo tujce. Ra\mo na teh mestih smo tako brezbrižni za tujo propagando po svoji stari *dobri« lastnosti: potrpežljivosti in prizanesljivosti. JVa morim je moderno in inteligentno govoriti tuje jezike. (Kaj bos z barbarskim balkanskim dialektom!) Pa še tako naprej... V gorah >mo popustljivost še pomnožili. Okrog Stola lahko opaziš pra\* posebne markacije, ki se z vsakim letom množe. Risarji so spretni: v markacijo, ki jo tvori bel krog z rdečim kolobarjem, so nam naslikali znamenju, ki nam niso domača. Mi pa hodimo s zavezanimi očmi mimo in se ne zmenimo za požrtvovalno prizadevanje teh prijateljev. Zbudimo svojo narodno za\>est!« 120 letnica leningrajske univerze Moskva, 21. aprila. AA. Danes se je pričela proslava 120 - letnice leningrajske univerze. Sorzna poročila. Carin, 21. aprila. Beograd 10. — Fartr 11.8075, London 20.87. New York 446, — Bruselj 74.95, Milan 23.46 Amsterdam 236.75,. Berlin 178.50, Praga'5.40, Var*u va 84. Bukarešta 3.26u Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, potek, 21. aprila 1939. eter. g\ Seja mestnega sveta ljubljanskega Pravilnik turističnega odbora — Dva mestna svetnika odstopila — Finančne zadeve Ljubljana, 21. aprila Včeraj ob 17. je bila seja ljubljanskega mestnega sveta pod predsedstvom župana dr. Adlešiča. V svojem uvodnem govoru je sporočil, da je Nj. Vel. kralj Peter II. odlikoval nekatere člane mestnega sveta za zasluge na komunalnem polju in sicer Viktorja Andrejko z redom .kigoslovenske krone 3. stopnje, uivv. prof. Alojzija Horvata in dr. Steleta z redom sv. Save 3. stopnje, dr. Josipa Ažmana in :nsp. Jos. \Vestra z redom Beleiia orla 5. stopnje, ar-bidijakona dr. Tomaža Mlinarja z redom Jugoslovenske krone 4. in Viktorja Koza-mcrnika ter ravnatelja Avgusta Novaka z istim redom 5. stopnje. V imenu odliko-vancev se je zahvalil polkovnik Andrejka. 2upan je dalje sporočil, da je bila 31. marca odprta na univerzi v Pittsburgu ju-goslovenska soba s portreti jugoslovenskih znamenitih mož. med njimi Jurija Vege. delo slikarja prof. Sternena, in dr. Franceta Prešerna, ki ga je naslikal Božidar Ja-kac. Za darilo so prispevala vsa slovenska mesta. Zupan se je zatem spomnil preminulih, skladatelja Zorka Prelovca, finančnega direktorja v p. Alojzija Klimenta, ravnatelja šole na Grmu, kmet. svetnika Viljema Rohrmana in univ. prof. dr. Jana Hraskega, ki je pred svetovno vojno mnogo storil za Ljubljano. Mestni svet se je s slava klici oddolžil njihovemu spominu. Na dnevnem redu so bila poročila odborov. Na predlog gradbenega odbora je bilo odobrenih 9 prečenj za parcelacijo, enako je bil odobren pravilnik o hodnikih v mestni občini. Na predlog kulturnega odbora so bile imenovane nekatere ulice na periferiji in sicer ob Kmetijski poskusni in kontrolni postaji Hacqucjeva ul.. Novakova in Črtomirova ul.. v Stepanji vasi Hrušovska cesta, Kamnoseška ul., Štepanj-ska c, Žamovci, Litijska c, Terpinčcva c. in K Božjemu grobu; na Kodeljevem: Na peči, Ukiškega ul. in Ulica k Ljubljanici, v Mostah pa Jakličeva in Pet riče va ul. Dalje je bila dovoljena uporaba mestnega grba na izdelkih zavoda za žensko domačo obrt. Po zakonu o mestnih občinah in uredbi o pospeševanju t ui i zrna, se je ustanovil stalni »Turistični mlbor za mesto Ljubljano« in je mestni svet odobril pravilnik tega odbora. Odbor sestavlja 5 zastopnikov mestnega sveta in 15 zastopnikov raznih ustanov. Pravico glasovanja imajo le zastopniki mestnega sveta. Mestni svet je sprejel ostavko m. s. dr. Henrika Steske, ker se hoče povsem posvetiti znanstvenemu delu. Ostavko je po- da! tudi prosvet. insp. Kranjc v vseh odborih in so bili namestu njega določeni m. s, Vončina, Slapsak in Vider. Po poročilih drugih odborov so razpravljali o predlogih finančnega odbora. Mestni svet ja vzel na znanje odobritev proračunov mestne občine za 1. 1939-40 a spremembam! ministrstva financ. Mestni svet bo najcS pri Suzorju v Zagrebu posojilo 4 milijonov din za dograditev meščanske šole na V:Iu. Po dolgih pogajanjih z ur-Sulinskim samostanom je bil sklenjen dogovor, ki omogoča podaljšanje Subičeve ulice skozi "samostanski vrt na Šelenfeur-govo ulico. Samostansko hišo v Selenbur-govi ulici bodo podrli, enako gospodarska poslopja za to hišo na vrtu. Samostanu bo mestna občina plačala 1 milijon din in sicer v štirih letnih obrokih po 230.000 din brc/ obresti. Odplačilo se začne že letos. Mestna občina bo na svoje stroške zgradila ob samostanskem vrtu zidano ograjo na mestu, kjer bo stala bodoča gimnazija in tudi hodnik ob ograji. Za cesto bo odkupila od samostnna 3808 kv. m sveta. Material podrtih poslopij in zidov pripade samostanu. Dogovor je bil soglasno odobren. Enako je bila odobrena kupna in menjalna pogodba s Schilingovim beneficijem za svet ob vrtu župnišča Sv. Petra med Fiig-nerjevo ul. in Sentpetrako vojašnico. Za 6441 kv. m sveta bo plača\a občina 940.000 din, od katerih se odšteje 140.000 din. kolikor je stala ograja. Občina bo skušala odkupiti >e nekaj župnijskega vrta, ki naj se uporabi za gradbene parcele. Za ureditev parka pred šentpetrsko cerkvijo in okolice cerkve je bilo odobrenih 150.000 din. Kljub pomislekom mestne elektrarne in m. s. dr. Bohinjca je bil odobren kredit za prestavitev električne ure iz Zvezde na križišče Tvrševe c. in Linhartove ul., pri čemer je župan izjavil, da je to v interesu regulacije Zvezde, ki jo bodo začeli še letos. Na koncu referata finančnega odbora je načelnik prof. Dcrmastja prečital še županov nujni prcdlo-g. Za dokončno ureditev grajsikih utrdb je potrebnih še 377 000 din, za dograditev ceste od Lattermanovega drevoreda v Rožno dolino pa 40 000 din. Delo je treba čim prej izvršiti, kritje pa bi sc našlo iz bednostnoga fonda, iz neizrabljenega depozita ženski drž. bolnišnici in iz proračunske rezerve. M. s. dr. Bohinjec je pri tem izrazil pomisleke zaradi uporabljanja fonda za podpiranje brezposelnih, ker je ta namenjen socialnemu uradu. Zupanov predlog je h:> odobren, na kar je biLa javna seja končana. Stavka krojaških pomočnikov končana Namestu kolektivne pogodbe je bil sklenjen sporazum v obliki kolektivne pogodbe Kranj, 20. aprila Poročali smo že o mezdnem gibanju krojaških pomočnikov in pomočnic v kranjskem okraju, ki so zaradi nezadovoljivih ponudb s strani mojstrov bili prisiljeni stopiti v stavko, ki je trajala skoro tri tedne. Ker ni bilo mogoče niti med stavko doseči povoljnejših rezultatov in je kazalo, da bo stavka trajala v nedogled, je na prošnjo Delavske zbornice banska uprava sklicala sestanek zastopnikov delojemalcev in delodajalcev v občinski posvetovalnici. Sestanka so se udeležili od banske uprave gg. ing. Gorjanc in dr. Schvvab. zastopnik Del. zbornice g. Stanko, zastopnik osrednjega društva oblačilnih delavcev g. Grubinšek in podnačelnik g. Lojk s predstojnikom mestne policije g. UrSičem. Dočim se je v imenu pomočnikov in pomočnic udeležilo pogajanj pravomoćno zastopstvo, jo združenje krojačev in krojačic zastopal le en zastopnik, ki pa ni bil pooblaščen, da bi sklepal o kolektivni pogodbi, ker je bilo na nedeljskem sestanku mojstrov in mojstric sklenjeno, da na kolektivno pogodbo pa naj bi bila kakršnakoli ne pristanejo. Bilo pa je sklenjeno, da naj vsak mojster sam uredi plačilno razmerje s svojim pomočnikom oziroma pomočnico. Ker ni bilo mogoče na ta način voditi nobenih razgovorov, je bilo pogajanje prekinjeno za dve uri in so bili v tem času pozvani ostali zastopniki mojstrov, ki so po dveurnem razpravljanju s skrajno popustljivimi in uvidevnimi zastopniki pomočnikov sklenili sporazum v obliki kolektivne pogodbe, s katero so dosegli pomočniki in pomočnice malenkostno zboljšanje plač. Tako bodo odslej plačani pomočniki v I. razredu po 3.50 din na uro, t H. razredu po 3.— din in v III. razredu po 2.50 din. Pomočnice pa bodo prejemale v I. razredu 3.25 din, v II. razredu 2.75 din in v III. razredu 2.50 din na uro. Po novih določilih znaša delovni čas 10 ur. Pomočniki in pomočnice so odstopil, od svojih prvotnih zahtev samo, da se jim ne bi moglo očitati, da s svojimi zahtevami pretiravajo. 2e ob izbruhu stavKe smo poročali o težkem položaju krojaških r.'..:n nikov in pomočnic in vendar so prav tni svojih mojstrih, ki poznajo njih položaj ra^bolj i aleteli na nerazur i*va&je ki si ga jt le težko raztolmačiti. Nera/.am;jivo je, da se hočejo pri nas neka t vri o.< >r»r-*i»* s pretirarM n delom ob naj.i-žjih :v.r-: 'nh ■:o vev.?.r znano, da ob take Id pjnžajti dc o1 na Jti*-1 hira in z fjb vcf-./r h tv • oe ' včev i storitev. Pomočniki in pomočnice, od katerih so le redki zatajili skupnost v borbi za izboljšanje, bi vsekakor ne pristali na take rešitev spora, če ne bi uvideli, da je po trebno v prvem mezdnem gibanju nekoliko popustiti, a zato ohraniti moralo stavku jočih. ki so bili najbolj przadeti z nastavitvijo pomočnikov iz drugih krajev. Seveda pa bo tudi ta malenkosten uspeh znova in znova vzpodbujal pomočnike ob težkem preživljanju k novi stavki, ki bo prizadejala zopet veliko škodo mojstrom. Poudariti je treba, da se nekateri mojstri tega dobro zavedajo in zato so ob vsaki priliki naglašali potrebo po sklenitvi kolektivne pogodbe ki naj bi urejevala in jamčila za znosno delovno razmerje krojaškega mojstra do pomočnika in obratno. 2al niso vsi mojstri uvideli potrebe po kolektivni pogodbi in tako je stvar rešena nezadovoljivo in v vednem pričakovanju nove stavke. Dva obtoženca pred novomeškim sMlšeem Z vilami je ubil sina edinca — Roparskega napada in tatvine kolesa obtožen Novo mesto. 21. aprila Ob pol 10. dopoldne se je pričela glavna razprava pred senatom petorice, ki mu predseduje s. o. s. Bogdaui Romih, prised-nfiri pa so a o. s. Turrni, Meršol, Petschc in Logar, proti Gregorju Starihi. Obtožnico zastopa namestnik dr/, tožilca dr. Trampu*, obtoženca pa brani novomeški odvetnik dr. Josip Trošt. Starina je na dan zločina delal v domaćem vinogradu, v Dolnjem Suhorju. po končanem delu je pa zanesel posestniku žtefaniču izposojeno lopato. Štefanič je ob tej priliki postregel Starihi z vinom v zidanici. Mimo je prišel AdleŠič, ki so ga tudi povabili v zidanico. Kmalu so odšli skupaj proti vasi. Med potjo je Adlešič naajOflfcp' potisnil Stariho po cesti. To je Startno razdražilo, da ga je dvakrat udaril in ko so prispeli do bližnje hiše, je Starina nenadno pograbil vile ter začel divje pretepati Adlešiča. Adlešič se je zgradil pod močnimi udarci, kar pa se ni bilo dovolj pobesnelemu Starini. Udrihal je de po ležečem, napol nezavestnem fanta. Ko je prihitela Adleličeva mati, da resi sina, jo je Starina odrinil tako surovo, da je padla. Adlešiču sta prihitela na pomoč tudi dva vasčana, a jima Starina ni postil pobrati Adlešiča ter jujezgrož-Vfrioi pregnal Grozil je, d* bo Adfefttfa zavlekel v mlako. Končno se je pa vašča-nom vendar posrečilo odnesti Adlc£iča domov, toda že umirajočega. Adlešičcva mati je izpovedala, da je Starina pretepal njenega sina celo uro. Adlešič je domi kmalu umrl. Razen silnih udarcev je smrt pospešila zlasti huda rana na glavi: Sta-riha je med pretepanjem tudi zabodel Adlešiča z vilami v glavo. Rana je b*Ta smrtna in bi Adlešiča ne mogla rešiti tudi takojšnja zdravniška pomoč. Pred senat je stopil Stariha, ki je obtožen zločina po § 167. češ da je na zverinski način z vilami ubil posestnikovejja sina-edinca Petra Adlešiča v Do!. Suhorju pri Vinici, ves »krušen. Stariha sc brani s tem. da ga je pokojni Adlešič nameraval ubiti že nekaj dni poprej, kakor je to slišal od ljudi. Njemu je dejanja zelo žal in se ga globoko kesa. Razprava se nadaljuje. Stariha se zagovarja, da ga je AdTešiČ napadel in ker se je bal, da ga bo pretepel, je raje on njega . .. Obtožuje pa ga zlasti, da je dejal proti Adlešičevi materi, češ, vseeno mi je, če ga ubijem, saj se zapora ne bojim. ROPARSKI NAPAD V KOČEVJU Tudi drugi obtoženec, ki mu zdaj sodi novomeško sodišče, je se mlad, 221etni pekovski pomočnik Anton ftkufca. Lani novembra je obiskal pozno zvečer svojega znanca Vekostava Tkalca v Kočevju. Znanca sta se nekaj časa pomenkovala, nakar je iel Tkalec napajat konje, akufca mu je sledil v hlev. Kmalu potem ae je škufca poslovil. Ko je pa Tkalec skušal odkleniti sobna vrata, je nenadno k njemu priskočil škufca ter ga napadel z nožem. Ranil ga je na glavi in vratu. Tkalec, ki se je zgrudil, je klical na pomoč, medtem je pa škufca hotel priti v Tkal-čevo sobo in mu izmakniti prihranke. Toda vrata so bila zaklenjena in preden se mu je posrečilo priti v sobo, ga je prepodil Ivan Henigman, ki je prihitel na klice ranjenega Tkalca. Škufca je vedel, da ima Tkalec v sobi shranjenih nekaj nad 1000 din in obtožnica ga obtožuje roparskega napada. Škufca se pa izgovarja, da se je spri s Tkalcem v razgovoru ter da mu je pri prerivanju raztrgal srajco in grozil s samokresom. Ob tej priKki pa državno tožilstvo tudi obtožuje Skufco, da je ukradel Ivanu Be-ljanu iz Kočevja kolo. Tudi tatvino Škufca odločno taji. Gasilci v litijskem okraju litija, 21. aprila Letošnjemu občnemu zboru gasilske litijske župe so prisostvovali številni delegati, ki so zastopali 37 čet. Vodil ga je župni starešina J. Dolinar. Obzirno poročilo o delovanju župe je podal tajnik Fr. Zapušek. V litijskem okraju je 37 gasilskih čet. Župa šteje 2271 gasilcev. Lani je bila ustanovljena gasilska I četa na Savi pri Litiji. V okraju je 2l gasilskih domov. Vse čete so imele 155 redovnih in 112 orodnih vaj. Gasilci so se živahno udejstvcvali tudi na prosvetnem področju. Prirejenih je bilo 17 dramatskih prireditev. Požarov je bilo lani 14 in skupna škoda znaša 600.000 din. Gasilci so pa rešili pred ognjem za 2 milijona din vrednosti poslopij. Pri gašenju se je poškodoval en gasilec. Premoženje ^seh edinic župe znaša 1.75 milijona din. Lani so se prispevki zavarovalnih zavodov nekoliko zvišali, tako da je vsaka četa prejela po 500 din. a na vsakega člana je odpadlo po 11 din prispevkov. Lani so bili prirejeni tudi strokovni tehnični tečaji, ki se bodo nadaljevali letos in ki se.nh je udeležilo 23 gasilcev litijske župe. Devet jih je položilo izpit z odliko. Tudi gasilci litijske župe se marljivo pripi-avijs jo na letošnji gasil' ki kongres. Na tečajih se vadijo v prostih vajah. Vsa poročila funkcionarjev so pokazala, da je litijska gasilska, župa vzorna organizacija. Les Je kradel Ljubljana, 21- aprila Orožniki iz oke lice me3ta so prišli na j;Jed drznem'.i tatu smrekovih, desk in drugega lesa. ki ga je ki a del iz skladršč in je prihajal ponj vedno z dvovprežnim vozom. Tatvine .esa so opafrali lastniki povsod v mestri okolici, dalj 3 v Medvodah, v S vetjem pri Mfc-vofah. v št. Vidu. v Eeriče-vem 5n ce'o v kamni-ki okrlici, a tatu n:sr> nikoli mogli zavariti. Tatvine so se pričele že jeseni in so se nadaljevale vso zimo in seveda tudi zdaj. Kakor smo že včeraj poročali, so tatu nedavno opaž H v Svetem pri Medvodah, kjer je ukradel posestniku Vrtftčnfkii w; metrov smrekovih :"esk in jih oc-pelja! čez papirniški mest proti Ffrničam. Da je člo za tatu. fo ugotovili rele kssneje, ka je bilo znsledo-vnnje že prepozno. Tat je bil okrog 53 do -lOl^tni moški, ki je imel bolj suhe kor.je. ž njim pa je bil tudi neki 15Ietni fantič, ki mu JB pomagal pri nak'adanju. Opozorjeni orožniki iz Medvod so naslednje dni ugotovili, da je tat prodajal deske in drug obdel&n les mizarskim mojstrom po Vižmarjih. kjer se je izdajal za Jožeta PJfla iz Stožic. Orožniki so ugotovili tudi, da se je tat p služil tujega imena in da tuc'i ni doma iz Stožic. Deske pa je prodajal tudi mizarskim mojstrom po mestu, katerim se je predstavljal za prevoznika ,ki prevaža razno blago na deželo, kjer potem poceni kupi les in ga zato tudi lahko prodaji po konkurenčnih ce. rah. Mizar/i v mestu so mu, v veri. da imajo opravka s p-ošter.im človekom, sproti rnedali in 10 nakupili od "ljega večje količine lesa. za k-, terega so pa šele sedaj zvedeli, da je bil ukraden. Le? jim je bil zaplerjen, s čimer so seveda občutno oškodovani. Z?, tatu so se zabeli zanimati tudi šentviški orožniki, ki so ga ba>e že iTried'li v ovebi nekega prevoznika iz okolice. Letalski miting v Na vem mestu Novo mesto, 20. aprila Novo mesto in njegovi neumorni delavci na polju letalstva se vneto pripravljajo na rvoj veliki dan, ki ga bodo proslavili s sodelovanjem nekaterih drugih članov Aerckluba 29.. in 23. aprila. Mestni odbor Aerokluba v Novem mesta si je pod novim p: rakuni kom g. dr. Davorinom Grosom ter z njegovimi najagilnejšimi sodelavci ne *el nalogo prirediti tudi v Novem mestu velik letalski miting. Ta prireditev je povsod izzvala največje priznanje naših zračnih akrobatov in neu^nano željo in hrepenenje po vzletu nad prelepo domačo okolico. Ko se je že lani dvignilo na naših mestnih njivah prvo šolsko jadralno letalo, so številni opazovalci občudovali lepoto in drznost zračnega skoka s šolskim letakom ne vedoč seveda, da je ta skok pni n osnovni ko ak poznejšega jadranja in končnega motornega letenja. Skrivnost in lepoto pravega jadranja ter vratolomne akrobacije z jadralnim in motornim letalom pa bomo lahko občudovali na našem velikem letalskem mitinga v Prečni pri Novem mestu. Za to bozla v polni meri popk:bela naš znar. pilot g. dr. Rape v motornem in Starič Ludvik v jadralnem letalu. S sodelovanjem 5 mote aih in 2 jadralnih letal nam bodo nudili užitek, kaki snega še do danes gotovo n. mo doživeli. Nikomur, ki hrepeni po letenju z motornim letalom, ne bo tega dne prikrajšana možnost sesti v letalo in se dvigniti nad ravno prečensko polje, ali poleteti nad našim z zeleno Krko objetim INovim mestom in se z opojnostjo doživetega užitka zopet vrniti na prečenske travnike. Za skromno ceno 20 din si boste tega dne lahko kupili prvi, a za ceno 60 din neprimerno večji drugi užitek. Vstopnice za miting ae bodo po mestu prodajale že nekaj dni pred mitingom In na dan mitinga na prireditvenem prostoru. Poskrbljeno bo v polni meri za lepo razgledne sedeže in stojišča, za dobro jedačo in svežo pijačo. Vsakdo naj se v lastnem interesu pokorava navodilom rediteljev. Noben posetnik naj se ne da za vstopnico 1 ali 3 din nadlegovati in prositi, da si jo nabavi in pripne na vidno mesto. Vsakdo naj se zaveda, da z nakupom vstopnice podpira svoj najvišji ideal, svojo domovino, ki toliko žrtvuje za procvat naše avijacije. Nase gledališče D B A M A Začetek ob 20. uri Petek, 21. aprila: Kaj je resnica? Red B Sobota. 22. aprila: Potovanje v Benetke. Red A Nedelja. 23. aprila: živi mrtvec. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 24. aprila: zaprto Sliakespeaj-jeva tragedija »Othedlo«, katero študira drama letos na novo v režiji prof. šesta, obeta postati izredno zanimiva vprizoritev .Znana lepota Shakespearejevih stihov, ki jih je prelil v slovenščino naš mojster prevajalec Oton Župančič, originalna glasbena spremljava — kompozicije dirigenta brnske opere Antona Balatke — nova inscenacija ing. Fran za, deloma novi kostumi, ki sta jih izdelala gledališka garderoberja Habičeva in Novak, predvsem pa igralske kreacije sodelujočih — nam zagotavljajo zanimivo predstavo. Premiera bo 26. t. m. OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 21. aprila: zaprto Sobota. 22. aprila: Falstaf. Premiera. Pre-mierski abonma Nedelja. 23. aprila: ob 20. uri: Vse za šalo. Izven Znižane cene Ponedeljek. 24. aprila: Akademija Ljubljanskega Sokola. Izven ★ Verdijeva opera »Falstaf«, poslednje delo slavnega italijanskega mojstra, je prav za prav šele v zadnjih letih prišla v stalni operni repertoar ter žanje povsod, kjerkoli jo igrajo, velike uspehe. Jutrišnja premiera v ljubljanski operi bo prva izvedba tega dela na slovenskem odru sploh. Muzikalno in režijsko je pripravil opero ravnatelj Polič. Zasedba posameznih vlog: Falstafa bo pel Primožič, ženski kvartet: Alice, Nanetta, Quickly in Meg bo v rokah: Vidalijeve. Ribičeve, Kogejeve in Po-ličeve, Alicinega moža Forda bo pel Janko, obe tenorski partiji — Banovev in Mar-čec. v službi Falstafa pa sta Bardolf in Pištola, katera dva predstavljata Sancin in Zupan. Snov za "Falstafa« je vzeta iz Shakespearejevih del ^Vesele žene WLnd-sorske - in Henrika IV.<-. Italijanski tekst je napisal Arlgo Boito, slovenski prevod je oskrbel Josip Vidmar. Opozarjamo na Gledališki list, ki bo izšel za premiero z bogato vsebino, ki se nanaša na xFalstifa«. Premiera bo jutri v soboto za premierski abonma. Iz Kranja — Zopet požar. V sredo ponoči je nenadoma izbruhnil požar v obrtni delavnici Vrtnika Ivana na Kosovski cesti v bližini klavnice. Kako je prišlo do požara, ni mogoče točno ugotoviti, s precejšnjo verjetnostjo pa je požar nastal, ker se je vnel tram v bližini dimnika. Kakor običajno so tudi v sredo do večera prekuhavali loj nato pa so prenehali in nič hudega sluteč zapustili delavnico. Ponoči pa je nenadoma pričelo goreti in zaradi masti in loja se je požar hitro razširil in popolnoma uničil delavnico g. Vrtnika, ki trpi precejšnjo škodo, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Kranjska gasilska četa je že po preteku 10 minut uspešno intervenirala in predvsem pazila, da se ne bi požar razširil na sosednjo usnjarsko tovarno ^Standard«. — Radijski koncert kranjske mestne godbe bo v soboto od pol 18. do pol 19. ure. na kar posebno opozarjamo kranjsko občinstvo, saj je znano, da se je umetniški nivo naše godbe v zadnjem letu znatno dvignil. Koncert kranjske godbe v radiu bo eden zadnjih nastopov pred tekmovanjem godb iz vse Slovenije, ki se bo vršilo v mesecu maju ali juniju v Kranju. — Občinsko poslopje dobi novo zunanje lice. Tako imenovani «rotovž? so pričeli popravljati in v kratkem ga bodo tudi prebarvali. V notrajnosti pa so prebelili in preuredili stražnico, ki ne bo imela vtC direktnega vhoda v zapore, ki bodo sedaj preurejeni in bodo imeli tri celice in sicer dve manjši in eno večjo. Vse celice pa bodo opremljene tudi z modernimi stranišči. Iz Celja —c R^dna seja mestnega sveta bo danes ob 18. Na dnevnem mru so poročila odborov ter dopolnilne volitve v nekatere odbore mestnega sveta in razne druge odbere in koniisije. —c Delavsko zborovanje sklicuje akcijski odbor .svoix>dnih strokovnih organizacij za nedeljo 23. t- m. dopoldne v Celjskem domu ter vabi delavce, delavke in nameščence, da se udeležijo zborovanja. —cVsaKoletni pevski koncert drž. realne gimnazije in vseh treh meščanskih šol bo v nedeljo 30. t. m. (ne 23. t. m., kakor je bilo javljeno) ob 17. v celjskem gleda. hsču. Vstopnice se dobijo pri prirediteljih in v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge- —c Protituberkulozni teden bo v Celju predvidoma v začetku junija. K sodelovanju bodo povabljeni samarijani in sama. rijanke, celjske dame, pevska društva, športni |Ja-mieac; Rihar-Kozina: > Vesel i godec«; Ma-sek: >Pri zibeii«, »Miatiči«; Hajdrih: >Pod oknam«, »Cerkvica«, > Hercegovska«; Ne-dved: >Kirie« in »Gloria« iz Mase II.. »Popotnikova pesem«; Vilhar: »Ljubičica«, »Guslam«; Jenko: .-Vabilo«, »Na moru«, »Lipa«. Pri koncertni blagajni dobite tudi programne zvezke z besedilom. —C Krajevna organizacija Legije K<>ro-ških borcev v Celju sporoča svojim članom, da bo potovanje na Oplenac najbrž brezplačno. Člani izven Celja, ki se želijo udeležiti romanja na Oplenac, se naj javijo najpozneje co srede 26- t, m. pri svojih poverjenikih, člani iz Celja in okolice pa v tajništvu pri tov. Mu le j u na Dečkovem trgu 3 v Celju. —c i:Krepi proti slinavki In parkljevki. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Vsled pojuve slinavke in parkljevke v občini Pristavi v srezu Šmarju pri Jelšah so odrejajo v smislu čl. 50. zakona o odvračanju in zariranju živalskih kožnih bolezni in v smislu ministrske naredbe o zatiranju slinavke in parkljevke sledeči varnostni uki-epi: 1. Začasno je prepovedan vsak dogon ali dovoz živih parkljarjev na mestno področje iz sledečih občin šrnar-skega sreza: Pristava, Podčetrtek. Zibika Sv. Peter na Medv. selu. Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, žusem. 2. Dogon ali dovoz parkljarjev iz šmarskega sreza na celjske sejme je do nadaljnjega prepovedan. 3. Osebam, ki so se mudile v okuženi občini Pristavi, je dostop na mestno področje dovoljen le, če so bile predhodno temeljito razkužene. 4. Kršilci te naredbe bodo kaznmvani po čl. 111. do 115. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. f$Q( crnica KOLEDAR Danes: Petek, 21. aprila katoličani: An-zelm DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bela sužnja Kino Slogz.: Rdeči plašč (ob 16. in 19.> ob 21. svečana predstva XI. Olimpijade — Festival narodov Kino Moste: vRaskoljnikov« in »Poslednja pot Sv. Margarete« Turistov*ki klub Skala občni zbor ob 20. v klubski sobi kavarne Emona Društvo za pravno filozofijo in sociologijo: predavanje dr. Rudolfa Trofenika »Pogledi na slovensko pravno filozofijo« ob 18. v juridični seminarski dvorani na univerzi Solu>l šiSka: Cankarjev večer ob 20. v Sokolskem domu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Moste —-Zaloška cesta. <&$pod a Ha Denar notira na borzah. Borzna poročila s tečaji našega in tujega denarja priobču-jejo dnevniki vsak dant pa tudi sicer tečaji niso nobena s sedmerimi pečati zapečatena skrivnost. Afalo je pri nas ljudi, ki bi ne vedeli, kakšno je razmerje med našim dinarjem in italijansko liro. Očividno pa tega razmerja ne pozna naš Putnik. On namreč prodaja lire po 3.20, čeprav je tečaj lire okrog 2.20 in jih po tem tečaju drug)od dobiš. Kdor potrebuje lire ra zabavo, naj jih kar kupuje po Putnikovean tečaju. Drugačna je pa stvar, če potuje človek v Italijo poslovno. Radi bi vedeli, po kakšnem tečaju Putnik lire plačuje. Če bi jih plačal po 3, bi mu jih lahko nekaj preskrbeli. Sokol Akademija Ljubljanskega Sokola Za akademijo Ljubljanskega Sokola, ki bo kot uvod v jubilejne svečanosti v proslavo 75-letnice društvenega obstoja v ponedeljek 24. t. m. v opornem gledaliaču, jo izredno veliko zanimanja. Vse tiho in krepko delo te#a najstarejšega sokolskoga društva bo osredotočeno v telovadni akademiji. Društveni vaditelji m vadrteljice so pripravili bogat spored, ki obsega te-le točke. 1. Mcčfca deca: telovadni ples po pecani »Le naprej brez miru ..zložil Boris Gregor-ka. 2. tHoŠkl naraščaj: »Dvanajstorica-*, zložil Boris Gregorka. 3. Ženska deca: vaje z žogami, zložila Lidija Rupmkova. 4. Ženski naraščaj: vaje na grede«, zložil Boris Gre~ gorka. 5. Člani: vaje na konju. 6. Moški naraščaj: »Pohod«, zložil Boris Gregorka, 7. Članice: »Kresnice«, zložil Boris Gregorka. 8. člani: vaje na drogu. 9. Moški naraščaj: hkratni presikoki čez konje, zložil Boris Gregorka. 10. Člani: vrhunske proste vaje in skoki. 11. Člani: telovadni ples na Prešernovo pesem »Pod oknom« /-lazil dr. Viktor Mumik. 12. Člani: telovadni ples na Chopin ovo Polonezo op. 40, dt 1-, zloži dr. V. Mumik. 13. Članice s kiji: telovadni ples na isto Polonezo, zložil dr. V. Mumik. 14. Alegorija. Kur so skoro vse vsto$>nice 2e razprodane in ker je po njih še veliko povpraševanja ter da se ugodi mnogim željam, zlasti društvom izven Ljubljane, bo Ljubijanaki Sokol ponovil telovadno akademijo z istim sporedom v peteky dne 28. aprila t. L v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic za reprizo je v društveni pisarni v Narodnem domu. Oskrbite m v&topnice pravočasno. Zdravo! * — Ponovitev telovadne akademije Ljubljanskega Sokola. Za telovadno akademijo, ki jo priredi Ljubljanski Sokol v uvod v svečanosti svoje 751etniee dne 24. t. m, ob 8. uri zvečer v opernem gledališču Je nadvse veliko zanimanja. Domalega wo vstopnice Že razprodane. Da se ugodi mnogim željam, ki niso mogli dobiti vstopnic, zlasti pa sokolskim društvom laven Ljubljane, se telovadna akademija ponovi v petek dne 28. t. m. ob isti url z istim sporedom v opernem gledališču. Vstopnice za reprizo se že dobijo v pr odprodaji v društveni pisarni. Cene: sedeži od 24 do 6 din, stojišča od 5 do 2 Na ponovitev akademije zlasti opozarjamo vse one, ki zaradi zadržkov ne bi mogli priti na akademijo že v ponedeljek. Oskrbite si vstopnice čimprej. Zdravo! Sokol Ljubljana-šiška priredi drevi ob osmih v domu Cankarjev večer. Vabimo vse pripadnike sokolstva na to pomemb- 1 no pramene itedmU»» 20ouaV % §tev. g\ m Stran S MONUMENTALNI FILM MOČNE IMPRESIONISTIČNE IN DOVRŠENE IGRE NAJVEČJEGA FRANCOSKEGA UMETNIKA SEDANJOSTI Danes premiera! — Po romanu A. Ncumanna. — Pierre Renolr, Susy Prim, Gerard Landry * ""KIOT V razkošni inscenaciji doživimo dramatični dogodek, ko je največji ruski domoljub P. Pahlen izvršil atentat na carja in žrtvoval svoje lastno življenje za bodočnost velike Rusije! V vlogi vsemogočnega tirana carja Pavla I. Predstave ob 16., 19. In 21. Harry Banra KINO UNION TELEFON Z % - % 1 IKINO SLOGA — Tel. 27-30 ob 16. in 19. uri i RDEČI PLAŠČ 1 g Conrad Veidt in Annabella. g 8 Ob 21. uri svečana predstava znamenitega kulturnega In športnega velefilma XI. OLIMPIJADA Festival° narodov pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo. I J t PREOSTAVE ob 1 G 1 9,21 -b- i Premiera umetniškega niTUAlJCV A «^ 1?K? A filmskega dela IJMLM%JPI OIVA £ikZM\ V tem filmu so prejeli visoko odlikovanje GRAND PRDC od Akademije znanosti in umetnosti: režiser VY. WYLER, BETTE DAVIŠ — v glavni vlogi, FAY BAINTER za drugo najboljšo vlogo. BETTE DAVIŠ kot demon-angel-žena — sijajna v vlogi velikih strasti. Bila je najpodlejsa, kadar je največ ljubila. UMEVNE VESTI — Pomorska konferenca v Beogradu. Jutri se sestane v Beogradu konferenca zastopnikov prometnega, finančnega in trgovinskega ministrstva ter delegatov domačih parobrodnih družb. Na konferenci se bodo obravnavala vsa vprašanja v zvezd s pospeševanjem blagovnega prometa v naših pristaniščih, kjer naj bi se zaposlilo več domačih delavcev. Razen tega se bo obravnavalo tudi vprašanje pomorskega prometa ob vsej naši obali. — Kredit nam ponujajo. Navzlic napetemu mednarodnemu položaju se finančni krogi v inozemstvu zelo zanimajo za Jugoslavijo kot tržišče za plasiranje kapitala. Blagovne kredite nam ponujajo zlasti Nemci pod dokaj ugodnimi pogoji. Tudi Italija je pripravljena dati nam večje posojilo v blagu. Na drugi strani naj bi se pa povečal naš izvoz v Italijo. Kredit v denarju ali blagu ponujajo Jugoslaviji tudi Francozi, Belgijci in Angleži. — Mednarodna železniška Konferenca zaključena. Od četrtka 13. t. m. do srede 19. t. m. je zasedala v Splitu mednarodna železniška, konferenca, ki je otbravnavala 226 predlogov glede izpremembe pravilnika o uporabi tovornih vagonov v mednarodnem železniškem prometu. V sredo zvečer je bila zaključna plenarna seja. na kateri je bil sestavljen zaključni protokol. — Kongrres espera,ntistov. Na binkostno nedeljo 22. maja se prične v Karlovem vse-državni kongres esperantskih društev, ki ga priredi Esperantska, liga iz Zagreba pod pokroviteljstvom karlovškega župana dr. Graha. Na binkoštni ponedeljek popoldne prirede udeleženci izlet na Stari Ozalj grad. naslednjega dne pa na Plitvička jezera. Razen naših esperantistov se udele. leže kongresa tudi zastopniki madžarskih, italijanskih, švicarskih in bolgarskin esperantistov. Bolgarski esperantisti organizira jo poseben izlet z avtobusi v Karlovac. — Predavanje dr. Pitami ca v Zagrebu. Na povabilo prosvetnega odseka društva Narodni dom v Zagrebu, v katerem so odborniki zagrebških slovenskih društev, bo predaval vseučiliški profesor dr. Leonld F^tamic 2. maja ob 20. v dvorani Ljudske univerze v Zagrebu o pravnem odnosu med državo in narodom v Zedinjenih državah. Beg milcrnfinv 5°parski roman' r i itirUPUV. Roparski že, vendar ^^^^^^eeasBSBsannejBaeai nič romana ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v tistih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna ne^a zob s Chlorodontom prežene mikrobe iz ust- Toda le stalna nega varuje zobe pokvare, CbJorodont ljutraj — Chlorodont predvsem zvečer 1 Potem ostanejo zobje zdravi J Domači proizvod. — likvidacija češkoslovaškega konzulata v Zagrebu. Bivši Češkoslovaški konzulat v Zagrebu je likvidiran in njegove posle je prevzel nemški generalni konzulat. Hiša. ki je bila last bivše češkoslovaške, je prišla v last nemškega protektorata. V poslopju bivšega češkoslovaškega konzulata je zdaj podružnica nemškega generalnega konzulata. — Velika kmetijska razstava na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani. Kmetijske razstave na jesenskih velesej-mih v Ljubljani so bile pred leti že tradicionalne. Dolgo vrsto let jih je prirejal velesejniski kmetijski odbor, ki mu je načeloval neumorni in idealni, sedaj žal že pokojni predsednik Viljem Rohmian, s pomočjo kmetijskega oddelka kr. banske uprave, kmetijskih zavodov in družb. Ve-lesejem je ob priliki svojih jesenskih prireditev v teku zadnjih let prikazal nekaj važnih in zanimivih razstav iz drugih področij. Za letošnjo jesen od 2. do 11. septembra pa pripravljata pomnoženi kmetijski odbor strokovnjakov ter kmetijski oddelek kralj, banske uprave s sodelovanjem Sadjarskega in vrtnarskega društva, čebelarskega društva, Zveze mlekarskih zadrug, Zveze selekcijskih zadrug za sdvorjavo govedo, Kmetijske družbe, di-u-štev za rejo malih živali itd. obsežno kmetijsko razstavo, ki bo gotovo v veselje, bodrilo in ponos slehernemu kmetovalcu, čebelarju, vrtnarju, rejcu in vsem drugim, ki se udejstvujejo na kateremkoli področju kmetijstva. — železniški Sporazum e Madžarsko. Na obmejni madžarski postaji Gyekenyćs je bila včeraj konferenca zastopnikov naših in madžarskih železnic. Obravnaval se je poletni vozni red, ki je bil že določen na konferenci zastopnikov naših in Pav cižarskih železnic zadnje ni februarja. Obojestranski predlogi so bili sprejeti. Razen vlakov, ki so lani poleti vozili preko Koprivnice, bo vozil od 15. maja do 7. oktobra še en par brzovlakov iz Varšave preko Budimpešte do Zagreba. Ta brzo-viak bo imel direktne vagone Varšava— Split, Budimpešta,—Zagreb in Budimpešta ■—Sušak. — Razvoj industrije v Beograda. Lani je hflo na področju beograjskega združenja industrijcev ustanovljenih 32 industrijskih podjetij, med njimi 6 tekstilne in po 4 lesne, kovinske in stavbne stroke. Med temi podjetji je 9 delniških družb. — V Beogradu 800 neznp°sleiun inženjer jev. Na zadnjem občnem zboru sarajevske sekcije združenja inženjer jev je bi-1 ougotovljeno, da čaka v Beogradu na zaposlitev okrog 800 inženjerjev. Mnogi bi dobili zaposlitev na deželi, česar se pa baje branijo. — Ugledna belgijska socialna delavka v Zagrebu. Včeraj zjutraj je prispela v Zagreb glavna tajnica Teozofskega društva in znana belgijska socialna delavka Serge Brisy. V svoji domovini je znana po socialnem in humanitarnem delu, ki ga opravlja po kaznilnicah. Izdaja tudi poseben list za kaznence. V naši državi se hoče seznaniti z rajnimi socialnimi in humanitarnimi ustanovami, — Poziv nesamostojnim zobotehnikom dravske banovine, ki še niso vpisani v organizacijo, da glasom nove zakonske uredbe v roku 8 dni pošljejo prijave s kopijo učnega spričevala na društveno tajništvo Ljubljana, Vegova ul. 8. 234—n — Dr. Dragoljub Jovanovič obsojen na 14 mesecev. Pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu je bil včeraj obsojen advokat in bivši narodni poslanec dr. Dragoljub Jovanovič na 14 mesecev strogega zapora po zakonu o zaščiti države. Dr. Jovanovič je prvak zemljoradničke stranke. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno, čez dan nekoliko toplejše vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 22, v Dubrovniku 21, v Splitu 18, v Ljubljani 15.8, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Rabu 15, na Visu 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.2, temperatura je znašala 3.8. — Nesreče in nezgode. V bolnico so prepeljali 171etnega mizarskega vajenca Ivana Hribarja iz Šmarja, ki je padel s kolesa in se potolkel po glavi. 12letna posestni kova hči Marija Gornik iz Scdraži-ce se je včeraj oparil;; z vrelim mlekom po životu in po glavi. Oparjenega po rokah in po obrazu so včeraj prepeljali v bolnico tudi 1 leto starega sinčka orožni-škega narednika Ivana žnidarsiča iz Rogaške Slatine. Polil se je z vrelim lugom. V tovarni ^Jugobruna« v Kranju je pograbil f= t roj za pranje 201etnega delavca Alojzija Hudobivnika in mu poškodoval prste desne roke. 211etno natakarico Tončko Fine je včeraj popoldne na Tvrševi cesti butnil tramvajski voz in jo poškodoval po nogah in na glavi. Na Celovški cesti je padel s kolesa ključavničar Alojz Satler in se poškodoval na glavi. V Stre-liški ulici pa je snoči podrl neki avto 70-letnega upokojenca Antona Tavčarja, ki je pri padcu dobil peškodbe po životu in po rokah. — Ukradeni gonilni jermeni. Te dni so se spravili tatovi nad žago Franca Tur-šiča v Kožljeku v logaškem okraju. Odnesli so tri gonilne jermene dolge po 10. 8 in 7 m. odnesli so pa tudi nekaj orodja. Turšič. ki je tatvino takoj prijavil orožnikom, je oškodovan za 2300 din. — Najstarejša Splitčanka umrla. V sredo popoldne je umrla v Splitu 104 let stara Kata Kamič Bila je najstarejša Splitčanka. Blizu 20 let je bila slepa in bolna, priklenjena na bolniško posteljo, kjer ji je stregla neka druga- siromašna žena. — Ročna granata "m^tno ranila tri otroke. Včeraj zjutraj se je pripetila na Zobatnici pri Subotici na posestvu dobrovoljca Krnjaka strašna nesreča. Njegov 121etni sinček Nikola se je igral s svojima tovarišema Petrom in Gjuro Negovanem na podstrešju s starim želez jem. Otroci so našli med starim železjem ročno granato in misleč, da je krogla, so jo jeli metati ob tla. Brž se je začelo iz granate kaditi, kar je vzbudilo še večje zanimanje otrok. Po granati so jeli razbijati z železom. V naslednjem trenutku je granata eksplodirala in smrtno ranila vse tri otroke. Prepeljali so jih v bolnico. En otrok se bori s smrtjo, pa tudi druga dva bosta najbrž umrla. — Drava naplavila truplo madžarskega državljana. Med Le gradom in Botovom je Drava v soboto naplavila truplo neznanega moškega. V njem so spoznali očeta madžarskega kmeta Josipa Filaka. Mož je odšel z doma za velikonočne praznike, pa se ni vrnil. Najbrž je padel v Dravo in utonil. Iz Ljubljane —Ij Ribji trg je bil danes slabše založen z rnoTskirnl ribami, kakor smo pričakovali pred dnevi. Zadnje čase je slab ribolov na morju, ker je začela zopet pihati močna burja. Danes ni bilo naprodaj skuš hi plavic, pač pa so prodajali sardele, ki so bile po 16 din, sardone po 12, cipli po 24, arbuna po 20, tun po 28, lubin po 40 in trii je po 32 din kg. Cene rečnih rib so ostale nespremenjene, žabjih krakov je še vedno mnogo naprodaj kakor prejšnje tedne. —1 j Ce se hočemo Slovenci v svetu uveljaviti, moramo predvsem pokazati na kako visoki stopnja je naša splošna kultura. Da smo na to stopnjo lahko ponosni, nam je porok predvsem naša glasbena kultura, ki jo goje prav vsi sloji slovenskega naroda in v poslednjem času predvsem naša mladina. To dokazujejo številni mladinski zbori na raznih slovenskih šolah in celotne dolžine, je od danes naprej na sporedu kina Sloge. Prvi del tega filma, pod nazivom »Festival narodove me predvaja do vključno srede 26. t. m., nakar sledi drugI del »Festival lepotec do vključno 1. maja t. L 1347 —lj Banovinska sekelja podmladka Rdečega krila opozarja starte in prijatelje mladine na akademijo, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob pol 11. v frančiškanski dvorani. Vstopnice po 8, 6 in 4 din se dobe v pisarni Pax et bonum v Frančiškanski ulici. Pomagajte nam poslati nase revne učence na letovanje! Zato Vas vijudno vabimo na to prireditev. —lj Lončnice na oknih. Uprava policije se nujno naproia, da posveti več pozornosti nezavarovanim cvetličnim lončnicam na oknih ln balkonih. Na vseh koncih in krajih jih vidiš in ne veš, kdaj ti katera, posebno ob vetrovnem pomladnem vremenu, prileti na glavo. Varnost ljudi je v tem pogledu premalo zavarovana Ljubljančan. —lj Mesto venca na grob pokojnemu Matici Wrischerju je darovala Zveza gospodinj. Ljubljana, Gradišče, 100 din zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. , . . —lj APZ bo ponovil koncert »Hov. pe- y raznih krajih nase domovine kise lah- 8mi ^ dobe nar. preporoda v veliki uni-ko merijo z uspehom z vsemi podobnimi " ustanovami v zunanjem svetu. Ena najvidnejših mladih pevskih družin, ki v poslednjem času posebno stopa na plan, je mladinski zbor meščanske šole na Rakeku. Ta zbor, ki šteje okrog 100 pevcev izvaja predvsem dela moderne literature in to svoje delo hoče pokazati Ljubljani v ponedeljek dne 24. t. m. na koncertu v veliki Filharmoničm dvorani. Ljubljančane vabimo, da pridejo poslušat mladinski zbor z Rakeka v ponedeljek ob pol 9. zvečer. Sedeži od 20 din navzdol so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Rezervne oficirje člane ljubljanskega pododbora UROIR vabimo na izredni zbor pododbora, ki bo v petek 5. maja ob 20. v društveni sobi. Na dnevnem redu je volitev delegatov za redni zbor Udruženja v Beogradu. Pododbor UROIR v Ljubljani. —lj XL olimpijske igre, veličastno himno drugarstvu vseh narodov, zedinjenih v častni viteški borbi, bomo videli naposled v filmu tudi v Ljubljani. To gigantsko filmsko remekdelo, ki predstavlja dovršeni prikaz lepote športnih iger in himno moči ljudskega telesa je posvečeno obnovitelju nekdanjih klasičnih olimpijskih iger — baronu Pierre de Coubertinu. Fil-mano je v slavo in čast omladine vsega sveta. Ta veliki športni dogodek, kateremu je prisostvovalo na stotisoče ljudi, spaja v idealnem tekmovanju vse vrline sporta, umetnosti in tehnike. Tisoči športnikov in najboljših atletov sveta v plemeniti borbi vseh priznanih športnih disciplin, so tvorci tega največjega športnega dokumenta sedanje kulturne dobe. To izredno filmsko delo, ki bo zanimalo pri nas slehernega športnika in vse ljubitelje sporta, se predvaja pod visokim pokroviteljstvom g. ministra za fizično vzgojo naroda. Svečana predstava v zastopstvu g. Iva Pirca, predsednika olimpijskega pododbora v Ljubljani bo danes ob 21. v kinu Slogi. Film, ki ima nad 6.000 m ; onski dvorani ob 20. uri dne 28. t. m. za v*e ljubljanske srednje šole. Nekaj vstopnic bo rezerviranih tudi za tisto občinstvo, ki ni moglo v dvorano 3. t. m., ker so bile vse vstopnice že razprodane. Te vstopnice se bodo dobile na univerzi v vratarjevi loži. Cas prodaje bomo še sporočili. —lj Tatvine v mestu. Iz spalnice Ivana Martinca v Šišenski ul. je tat odnesel 2500 din. — O tatvinah po šolskih zavodih že nekaj časa sem nismo slišali. Te dni pa se je pojavil drzen tat v poslopju II. drž. gimnazije na Poljanah in ukradel s hodnika 6O0 din vreden moder dežni plašč, last dijakinje Tatjane Robljek. — Soproga pomorskega kapitana Božena Vranic je prijavila, da ji je bila ukradena iz škafarjevega skladišča pohištva na Cesti 29. oktobra velika preproga modro zelenkaste barve, vredna 1500 din. —■ Antonu Nara tu pa je bil ukraden iz vagona na glavnem kolodvoru 350 din vreden hubertus plašč. —lj Najdene »vete podobe. Oni dan so bile najdene v žlvinozdravski ulici atiri svete podobe v okvirjih. Podobe so bile najbrž nekje ukradene in jih je tat. prepričan, da jih bo težko spravil v denar, odložil v tej skriti ulici. Podobe so shranjene na policiji. SPORT — Kolesarska, »Giro d' ItaJia« — okrog Italije. Dne 28. t. m. se v Milanu kakor vsako leto prične znamenita vožnja kolesarjev, tako zvana »G4ro d' Italia«, ki je že 27. po redu in ki je močno podobna francoski etapni vožnji »Tour de France«. Letošnja italijanska krožna vožnja znaša 3011 km in se vozi skozi 19 etap, katerih najdaljša znaša 258 km (Cortina d* Am-pezzo—Trento). 14. etapa te vožnje, ki bo v četrtek 11. maja, bo iz Benetk v Trst in gre skozi Tržič (Monfalcone), Nabre-žino in Opčino v Trst. Ker je to v neposredni bližini naše meje in ker je našim ljubiteljem kolesarstva le redko dana prilika ogledati si tako vožnjo, posebno pa onim našim kolesarjem, ki so v posesti triptikov, bi ne bilo napačno, če to priliko izkoristijo. — Ocenjevalna vožnja. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, priredi 30. t. m. ocenjevalno vožnjo za avtomobile in motocikle. To je po daljšem presledku zopet prva sportno-tu-ristična avtomobilska prireditev v dravski banovini. Prireditelj je kot posebnost uvedel tudi ekipno tekmovanje vozil. Pričakuje se velika' udeležba avtomobilistov na tem zanimivem tekmovanju. Podrobnejši razpis se dobi v tajništvu kluba. Ljubljana. Kongresni trg 1-1. Moto«ekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, poziva članstvo, da se zanesljivo udeleži članskega sestanka in seje motosekcije radi predstoječih prireditev Avtokluba. Seja bo v petek 21. t. m. ob 20.. Načelnik. Konjske dirke na Cvenu Ljutomer, 18. aprila Tradicionalne konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru, ki uživajo velik sloves po naši domovini in izven nje, bodo tudi letos 14. maja pokazale uspeh naše kmetske reje amerikanskega dirkača, ki ni samo dirkač, kakor so to drugi dirkaški konji, temveč je naš murskopoljski dirkač vprež-ni konj, ki opravlja najtežja konjeka dela. Kot vprežni konj in dirkač pa je dosegel na vseh dirkah velike, celo najboljše uspehe, kar je pač zasluga naše vzorne reje in naših strokovnih organizacij. Kakor za vse dirke naših konj, tako vlada tudi za majske dirke veliko zanimanje ljubiteljev konj in kmetskega sporta, kjer je na sporedu 6 kasaških in tri galopne dirke, za katere je razpisanih za 10.000 din nagrad. Na sporedu so sledeče dirke: 1. dirka bo enovprežna heat vožnja za 4—12 let stare konje vzgojene v Jugoslaviji. 2. dirka bo enovprežna dirka za triletne jugoslovenske konje 3. dirka bo heat vožnja. 4. dirka bo galopska dirka »Knez Mihajlo« za vse konje. Potem bo sledila morebitna tretja heat vožnja. 6. dirka bo spominska dirka Vekoslava Razlaga in sicer bo to enovprežna dirka za 3 do 121etne jugoslovenske konje, ki so ta dan že dirkali. T. dirka bo kmečka, ravna, galopska muropoljska dirka. 8. dirka bo spominska dirka Antona Slaviča. to bo dvovprežna dirka za 3 — 121etne konje vzgojene v Jugoslaviji. P. dirka »Čakovec« bo preponska galopska dirka. Vse dirke se bodo vršile po določilih kasaških dirkalnih pravil. Konje je treba prijaviti samo 7. maja od 9. do 12. ure pri blagajniku g. Franu Žitku v Ljutomeru in obenem plačati prijavnino. Potrebna navodila dobe reflektanti pri Kolu jahacev v Ljutomeru. Iz Litije i— Svengali, »lavni telepat in jasnovidec pride tudi v Litijo. Danes bo g. Svengali tudi pri nas v Litiji priredil poižkusni večer s svojim naj izbrane jfilm sporedom. Po naših informacijah pride g. Svengali v Litijo danes popoldne ln se bo nnafra^n v restavraciji »Pošte« pri kolodvoru, kjer bo tudi na razpolago za grafološke izjave. K predstavi, ki bo v kinu »Litijacf naj občinstvo prinese s seboj majhne predmeta, iz katerih bo Svengali na osnovi svoje jasnovidnosti rekonstruiral dogodke, ki so v zvezi s temi predmeti. Na edinstveno gostovanje slovitega jasnovidca opozarjamo vse prebivalce Litije in bližne okolice s posebnim poudarkom, da je to redka prilika, da more občinstvo prisostvovati tako zanimivemu eksperimentalnemu večeru. MALI OGLASI eseda 50 pai. davek f'rekiin iziavs beseda Din L— lave I* posebej ;a pismene -»dgovore gieot maim jgiasov je crebs priložiti nuiiiKo — Popustov ca male -»glase oe priznaroa SOBE Beseda 50 par. davek posebej Najmanišl znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam enemu ali dvema gospodoma za maj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1319 RAzno f^seda 5<> par davek ooseh«^ Najmanjši znesek * Din Male cglase »Slav. Narod« sprejema uprava do *J. ure dopoldne. 25 LETNI FANT prosi usmiljene gospodične za finančno pomoč za 4 mesečno šolanje. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Bodočnost«. 1349 SLUŽBE MLAJŠA GOSPODIČNA z malo maturo in trg. šolo želi premeniti službo. Vajena vseh pisarniških del in strojepisja. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod /Zanesljiva in pridna«. 1346 BRIVSKI POMOČNIK ~"~ mlajši, dober delavec — išče službo. — Nastopi lahko takoj. Titan Franc, brivski pomočnik, Murska Sobota, Mojstrska 7. 1345 PERFEKTNO FRIZERKO za na morje, ki govori tudi nemško, sprejmem. — Nastop takoj, plača 300 din mesečno in vsa druga oskrba v hiši. Kova-čič, frizer, Hvar, Dalmacija. 1344 POTNIKE — MAMFAKTIRISTE poštene ln agilne, takoj sprejmem. — Ponudbe na naslov: Svetina Bogdan — vodja Nar. magacina, Slov. Javornik 88. 134S PRODAM UGODNA PRILIKA Lepi suhi parketni odpadki za kurjavo se dobijo poceni pri F. Vertačnik, Jenkova 7. 1329 CEPLJENO TRSJE na raznih podlogah nudi 2iher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta Moškanjci. Zahtevajte cenik. 1331 LES SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir, prodaja Lavrenčlč & co., Ljubljana, Voinjakova ul. 16. 1343 V GOSTILNI PRI »LOVCU« Rimska c. Z4 Vsak petek kuhani sirovi štruklji, ribe, pristni idrijski itd. — Zajamčeno pristna vina. — Ekspres kava Din Vabilo na redno skupščino POSOJILNICE V TREBNJEM, zadruge z ki bo v nedeljo, dne 30. aprila 1939 ob 9. url dopoldne v družni poslovalnici v Trebnjem št. 16. Dnevni red t 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Odobritev sklepnega računa za leto 1938. Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora. Predlogi in pritožbe zadružnikov. Slučajnosti. Ako bi skupščina ob napovedani url ne bila sklepčna vrši čez pol ure druga z istim dnevnim redom na istem štoru, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. NAJBOLJŠA BADU8KA BSVUA1» VAL >^liU v JSiiNdlil MAKU IH, petak, 21- aprila lft*. Džibuti je odkril podjeten Grk Kako se je povzpel Aleksander Righas od skromnega grSkega trgovca do večkratnega ntllijonaria Za Džibuti, glavno pristanišče francoske Somalije in izhodišče edin«, v notranjost Abesinije vodeče francoske železnice Džibuti—Adis Abe-ba. se srdito prepirajo Francozi in Italijani. Francozi trdijo, da so preveč žrtvovali za izgraditev nekdanje dana-kilske vasice, da bi se zdaj kratkomalo odpovedali gospodarsko in stra tegično važnemu mestu samo zaradi geste dobre volje do Italije, tudi če hi ne bilo vprašanja prestiža. Italijani se pa sklicujejo na to, da pomeni Džibuti prav za prav vrata v Abesinijo, v naj važnejši del italijanskega kolonijalnega imper. ja in da ni združljivo z italij an s kini prestižem, da bi stal pri teh vratih tuj vratar, tudi če bi gospodarskega pomena Džibutija ne bilo. A mož, ki je dal prav za prav pobudo za zgraditev mesta, o katerem se je vnel tako srdit spor med latinskima sestrama, Tre skozi okno džibutskega hotela sCon-tinentak na čete senegalskih strelcev, s katerimi Francija utrjuje posadko Džibutija, da bi zavarovala to važno pristanišče pred morebitnimi presenečenji. Da nima premoženja, ki mu ga je prinesel nagel razvoj in razmah Džibutija, bi morda zdaj dejal, da vse to, kar je storil, ni bilo vredno truda. Kako je dobila Francija Somalijo Leta 1S42 je sklenil francoski konzularni zastopnik v Masaui Robert d' Hcricour s kraljem abesinske province šoa, dedom poznejšega cesarja Menelika II., abesin-skega Napoleona, prijateljsko pogodbo, s katero so dobili Francozi pravico ustanavljati na somalski obali trgovske agenture. Ni pa bilo podjetnikov, k^i bi se zanimali za nove koncesije. Pogodba je zaspala in ko je pridobil 16 let pozneje namestnik francoskega konzula v Adenu Henri Lam-bert vasico Obok na obali, so ga uporni Abes.nci ubili, šele 11. marca 1862 so se dali poglavarji danakilskih plemen pregovoriti, da so za 1.000 Terezijanskih tolarjev odstopili Francozom Obok ter otočka Dumeira in Ras Ali. čez 22 let, 18. junija 1884 je proglasila Francija z dekretom prezklenta republike to vasico in oba otočka za francosko posest. S tem proglasom se je pa tudi zadovoljila. Siromašne naselbine na somalski obali niso mikale Francozov, da bi se tam naselili. Govorilo se je, da bi mogel samo norec storiti tako veliko napako, da bi hotel konkurirati z bogatimi in dobro uvedenimi trgovinami iz Adena in Perima tem bolj, ker so Danakili večkrat prihrumeli na obalo in kjer bi gotovo izropali naseljence. Francoska vlada je bila o brez-upnosti vsakega podjetništva v tem kraju tako prepričana, da v Oboku ni ustanovila niti upravnega urada. Niti dejstvo, da sta sultana iz Tadžure in Gobada 14. decembra zamenjala abeanski protektorat za francoskega, ni na tem ničesar izpreme- nilo. Zračni grad Aleksandra Righasa Ko jc priSel v začetku 1892 grški trgovec Aleksander Righas iz Smirne v Džibuti. takrat še siromašno danakilsko vasico in jel tam graditi hotel, so njegovi znanci trdili, da meče denar skozi okno. Toda 23-letni Grk je vedel kaj hoče. Sueški prekop je bil že važna prometna žila in Righas ni hotel priznati, da bi morala donašati ta žila bogastvo samo angleškima mestoma Perimu in Adenu. Ves svoj kapital je investiral v gradnjo hotela Continental-. Ko je bil hotel dograjen, ni bilo grostov. toda Righas je lahko čakal. Na somalski obali življenje ni bilo drago. Sčasoma je prišlo za niim nekaj grških obrtnikov in trgovcev. Eden je ustanovil izvozno tvrdko. ki je kupovala v Abesiniji žito. živino, kože in vosek. V Džibuti ju je nastala tovarna cigaret, dve francoski misijonarski stanici in več kavarn. In ko je arabska parobrodna družba Covasjiee Di-šao iz Adena odredila, da so se njene ladje redno ustavljale v Džibutiju je podjetni Righas že vedel, da je dobilo njegovo podjetje trdne temelje. šofer mora biti previđen Noben zaradi neprevidne vožnje obtoženi šeter ne prizna, da je kriv, če se zgodi nesreča Ljubljana. 21. aprila Sodnik poedioec okrožnega sodišča dr. Leo Pompe ima ob ovojih dnevih /ailnje čase čedalje več opravka z neprevidnimi šoferji. Kakor smo že poročali, se množe razprave zaradi pregveškov proti paragrafu, ki ščiti varnost javnega prometa. Tega parapraf.i se ic prijelo ime »avtomobilski paragraf" Ljubljana napreduje in ima čedalje več križišč z živahnim prometom pešcev, kolesarjev, vozov motorjev, osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornih avtomobilov. Kazenski zakonik je zaščitil važna križišča in s tem varnost prometa na križiščih s posebnim paragrafom, na katerega se sklifltajejo obtožnice. To jc paragraf 205 k. /. dolola nadalje: Kdor spravi varnost javnega prometa zlasti na ulicah, cestah ali tržiščih, da povzroči s tem nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom. Kdor stori to iz malomarnosti, se kaznuje Z zaporom do enega leta ali v denarju do lO.OtK) din. Paragraf 205 k. z. določa nadalje: K rod spravi v nevarnost življenje ali zdravje več oseb na krajih, označenih v § 204. ali če je bil kdorkoli na takem kraju zaradi tega težko poškodovan ali je umrl. sc kaznuje storilec, če je mogel vedeti to v naprej, z robijo. Kdor je povzročil tako nevarnost iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh mesecev. Naš kazenski zakon je torej dobro zaščitil varnost javnega prometa v skladu z rakonom o cestah in v skladu z uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti na njih. Šoferji, ki morajo narediti izpit, morajo bi- ti poučeni tudi o kazenskih posledicah, ki zadenejo malomarnega ali neprevidnega vozača. Toda še noben šofer, ki je prišel pod udar avtomobilskega paragrafa, ni pred sodnikom priznal, da se je nesreča zgodila po njegovi krivdi. Zato s-> razprave proti neprevidnim šoferjem vedno zelo dolge. Sodnik mora zaslišati kar največ prič, izvedence, dejanski stan. poškodbe na avtomobilu, po katerih je mogoče sklepati, kako sc jc nesreča pripetila, itd. Rekord med razpravami po avtomobilskem paragrafu je dosegla razprava proti šoferju Ignacu Voljču in proti šoferju Ivanu Cesarju, ki sta bila včeraj obsojera zaradi neprevidne vožnje na križišču Miklošičeve in Tavčarjeve ulice. Karambol avtotaksija. ki ga je vozil Cesar, in avtobusa, ki ga je vozil Voljč, seje pripeti! dne 30. avgusta lani. V avtobusu podjetja Peenikar jc bilo 6 potnikov. Avtobus je pripeljal tz Kolodvorske ulice ter zavil v Tavčarjevo ulico ter vozil proti Tvrševi cesti. Cesar je s svojim avto-taksijem pri vozil od hotela Union po Miklošičevi cesti. V vozu je imel dve ženski, ki sc jima je najbrže mudile na kolodvor. Na križišču sta vozili trčili, na srečo ni bil nihče od potnikov poškodovan, pač pa jc bil precej poškodovan avtetaksi m tudi avtobus. Cesar se je zagovarjal da jc s signalom opozoril pc^cc in voz-la. ko je pasiral križišče, Voljč pa je storil enako, toda opazila sta se prekasno. Več prič je potrdilo, da sta sc oba šoferja ravna'a po predpisih. Cesar je vozil pravilno po desni, Voljč pa Na kredit je ustanovil novo podjetje in kupil 10 motornih čolnov za prevoz blaga in potnikov od parnikov do celine. Parni-ki so se morali ustavljati v zalivu, ker so v JDiibutiju ustanovili šele pristaniške pomole. Iznajdljivi Grk je začel zalagati ladje z živili, pitno vodo in premogom. Francoske ladje so plačevale za 10 hI pitne vode 1.60 franka, tuje ladje 2 franka, domačini pa 20 centesimov. Te- cene, valorizirane po razvrednotenju franka, veljajo še zdaj.. Uradi iščejo zavetja 20. maja 1896 je bila proglašena Somalija, za francosko kolonijo. Guvernerjev sedež bi lahko bil v Džibutiju ali v Oboku. Ministrstvo za kolonije se je odločilo za Džibuti. V Oboku namreč ni bilo primernih prostorov, docim bi se mogli uradi v E>4ibutiju začasno namestiti v hotelu Con- tinentali. S tem je Righas na celi črti zmagal. Džibuti je rasel. Tri francoske pa-robrodne družbe so si izbrale to pristanišče za svoje ladje. E>žibuti je dobil morski svetilnik. meteorološko postajo in urad brezžičnega brzojava. Francoska družba, ki je zgradila iz Džibutija železnico v Ad-dis Abebo, je zgradila modern kolodvor, od koder so vozili dvakrat na teden vlaki preko Vi reda u a do 784 km oddaljene Ad-dis Abebe. Evropska kolonija se je razširila, izhajati sta začela tudi dva lista >Journal officiel de la Cote des Somalis in >Corriere Sud Ethiopiem-. Uradniki, trgovci in kolonisti so se obračali na Righasa za nasvete. Tik pred abesinsko vojno mu je pripel guverner Uovrard na prsi križec Častne legije. Pristaniško mesto Džibuti Med abesinsko vojno je bil hotel Continental« stalno zaseden. Zgodilo se je si- cer, da so tega ali onega gosta nenadoma izgnali iz Džibutija. Toda ta riziko ni omajal donosnosti podjetja. Potem so prišli abesinski begunci, bivši dostojanstveniki, nekateri brez denarja. Lastnik hotela : Continental« ni nobenemu pokazal vrat. Mož je vajen, da plačujejo nekateri njegovi gostje pozneje. Zdaj ima že več milijonov premoženja in ko gleda iz zgornjega nadstropja svojega hotela na moderni okraj, asfaltirane ulice in mimo vozeče avtomobile, lahko oceni kolik je njegov delež na tem živahnem pristanišču in koliko mu je Džibutiju je nad 12.000 domačinov in okrog svoje premoženje, toda brez rizika ni uspeha. Obok, zarodek Francoske Somalije, je ostal siromašna vasica, v kateri živi po zadnjem ustnem štetju 247 domačinov. V Džibtlju ja nad 12.000 domačinov in okrog 2.000 Evropcev. Džibuti ima moderno pristanišče, kjer se že lahko parniki ustavljajo ob pomolu s tremi žerjavi, ki prenašajo tovor z ladij naravnost v skladišča. bolj po sredi ceste, ker «.o tedaj popravljali pločnik v Tavčarjevi ulici in je bil oh strani ceste kup peska in lesa. A ravnanje po prcdpbih samo na sebi ne more šoferja razbremeniti, če sc nesreča zgodi. Šofer mera voziti pač tako previdno, da sc nesreča nc zgedi. Vozi lahko tudi z večjo hitrostjo kot jc predpisana, a nesreče ne sme povzročiti. Paragraf poudarja bolj varnost javnega prometa kot posamezna do-dočila iz cesrnopolicijskega reda. Težko jc tudi ugotoviti, ali je šofer vozil z brzino 20 ali 25 ter morda 30 km na uro. Kaj lahko pa jc ugotoviti posledice neprevidne vožnje, m/bite blatnike, hladilnike, polomljene no;je in krvaveče rane. Oba obtoženca sta imela branilca. Voljča je branil dr. Žužek, Cesarja pa dr. Stare. Oba odvetnika sta znana specialista za obrambo proti avtomobilskemu paragrafu. Kar se jc dalo. sta iznesla v obrambo, sodnik je zaslišal inž. štoifo kot pričo in g. Gorea kot izvedenca. Inž. Štolfa je pregledal poškodovani Pečmkarjev avtobus takoj po nesreči. Izvedec J oso Goreč je izjavil, da jc soditi po poškodbah in po drugih ckolnostih, -da jc avtotaksi vozil prehitro, neprevidna pa jc vc/il tudi šofer avtobusa. Včerajšnja razprava jc bila že četrta, sodnik je do skrajnosti preiskal dejanski stan in jc mogel naposled razsoditi, da sta oba obtoženca kriva. Voljč jc hil obsojen na 2<> dni zapora. Cesar pa na 20 dni zapor;1, pogojno za 2 leti; Oba bosta morala plačati^stroške solidarno. Cesar jc zahteval okrog 9000 din odškodnine, pa je bil zavrnjen na pot civilne pravde. Razlog za obsodbo je bil enostaven: Šofer mora svoje vozilo kjerkoli in kadarkoli tako obvladati, da se nesreča ne pripeti. Oba branilca sta prijavila pri/iv. _ POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Največja eksplozija Največja eksplozija je nastala letos v januarju. Bila je eksplozija v atomu, ki sc jc posrečila dr. Otonu Hahnu v berlinskem zavodu cesarja Viljema, in njegovemu so-trudniku Strassmannu. Da ne gre /a navaden primer, ki se zdaj vedno znova odigravajo v laboratorijih. kjer ra/bijajo učenjaki atome, priča cela vrsta strokovnih člankov v vseh svetovnih znanstvenih listih, ki sc s tem čudnim pojavom pečajo. Dr. Otto Hahn jc bombardira! atome najtežje p:\inc urana z lahkimi atomskimi strelami, nevtroni. Atomi urana so SC doslovno ra/pr>ili na celo vrsto manjših ato- mov, predstavljajoče druge prvine. Prišlo jc do množestvene transorutacije prvin. Nastali so tudi atomi banja. Strokovnjaki domnevajo, da ie mo-gel nastati barij, nad polovico težji od urana. s;i mo če se jc atom urina tako rekoč prelomil na dvoje. In tO jc nekaj novega. Doslej se jc namreč vedno posrečilo od atoma težke prvine odtrgat' samo neznaten delec. Ka/biti atom na dvoje pomeni novo epoho v tem nevidnem te/kem stre! a I nju. To tudi } imeni, da sc sprosti mnogo već atomske energije, nego Še jo odbijemo ml atoma samo delec. Učenjaki računajo. d.\ sc sprosti pri tem 200000000 elektron voltov. Lepa akademija Sokola Ljubljana-Moste Dosegla je lep moralen, pa tudi gmoten uspeh Ljubljana, 21. aprila Sokolsko društvo Ljubijana-Moste, ki že skoro štiri leta nima telovadnice, marveč uxiva gostoljubje delom-.i pr Sokolu 1 rui lahoru, deloma pa v Stepa nji vasi. kljub temu marljivo deluje v tehničnem pogledu, kar je pokazala snočnja akademiji \ popolnoma razprodani kino-dvorani na Selu. Velika udeležba občinstva naj b<> rao-šjanskemu Sokolu v spodbud« • . da je na pravi poti in da uživa simpatije vseh »>!"> čanov. Akademijo so p^sctiii zastopnik župe, dalje zastopniki naše vojske. Ljubljanskega Sokola. Sokola I. Sokola II. Stopanje vasi in z Viča. Ob napovedani uri so vkorakali praporščaki z državno zastavo na čelu v dvorano« burno pozdravljeni od navzočnega občinstva. Ob zvokih državne himne je bila iz-kazana čast državni zastavi, potem pa je stopil na okusno okrašen gledališki oder starosta dr. Buloh. ki jc najprej pozdravil vse nav/nene. potem pa omenil težko.e. ki sc mora z njimi boriti mošcanski Sokol /a svoj obstoj, saj mu manjka glavno — sokolska telovadnica. Pozval jc vse brate in sestre ter sokolsrvu naklonjeno občinstvo, naj pomaga gradbenemu odseku pr! nabiralni akciji za sc-kolsk" dom. ki mora biti čim preje sezidan v Mostah. Teple besede je naslovil tudi staršem sokolske mladine, ki naj jo pošiljajo v telovadnico, kjer se bo krepila duševno ra telesno /a dobro kralja in domovine S pozdravom najvišjemu Sokolu, mlademu kralju Petru II.. je zaključil svoj cov(.r. vsi navzočni pa so zaklicali "Zdravo!«. Po nagovora brata staroste so nastopile najprej deklice / vajami z veternieami, ki so zadovoljile, kolikor se more to zahtevati od najmlajših. Proste vaje dečkov z državnimi zastavicami so bde dokaj dobre in skladno opravljene, motila pa je slaba godfoena spremljava, kar >c je po/rudo tudi pri ostalih točkah sporeda. Vaje s ko lebnicami. ki jih je izvajala starejša Ženska deca. bi dosegle pri bolj živahni in ujemajoči sc godbi velik uspeh. Ljubka jc bila deklamacija Sokolića — vojaka, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem i''es!, ki jih jc izvajala moška ii že:v kfl deca, sicer nie>o spadali na aka detn:so pa jako ugajali in jih je mora U dec i p »novitl. Po dee: :e 14 naraščajnic na treh gredefa opravilo lepe in izdatne \.i je skladna in dobro, posebno učinkovita je biki ••' '.ključna skupina. Tudi godhen.i spremljava ie bila pri tej točki prav do-b a. Za na raščaj n i cami jc moška deca jubilejne proste vaje za ljubljanski zlet izvedla prav zadovoljivo in žela zasluženo pohvalo. Ljubke so bile vaje deklic z ven-čki, nakar je i sem naraščajnic izvedlo plesno rajanje, ki je obeinstvu zelo ugajalo. Dobro se je zatem postavil moški aaraSeaj s prostimi vajam: p.> sokolski himni »Hej Slovani« s ipremljevanjena petja. Točka jc i očinstvo tako navdušila, da so jo mora1 ponoviti in jc pri petju pomagalo tudi ob- činstvo V dvcrani. Burno pozdravljena jc nastopila »vstara garda« z lepimi prostim vajami, ki so jih starejši bratje opravil: kar strumno in skladno med viharnimi ova cijanri gledalcev. Najlepša točka akademije pa so bile gotovo proste vaj C e.ianic. Sestre so jih izvedle ;araeio/n<>. .skladno in že!e navdušeno podvalo. Za zaključek jc nastopila se vrsta članov na bradlji (edina točka članov na akademiji), kjer BO pok i zali \sak po dve dokaj posrečeni vaji. Po akademiji so se /brali v»si nastopajoči oddelki s prapori na odru. kjer «o najprej zapeli slovansko »Hej Slovani«, potem pa Se ■ Le naprej brez miru...« Akademija je dosegla prav k-p moralen in tudi gmoten uspeh. uspehom moremo biti povsem zadovoljni, če upoštevamo teč ke razmere, v katerih mora delovati mo šeanski Sokol. Želimo pa vrlini M. nom, ki so sokolsko misel tako globoko vkoreninili med tamkajšnjim prebivalstvom, pri nadaljnjem sokolovanju mnogo uspehov, predvsem pa, da /raste v Mostah čim preje sokolski dom, kjer bo inmVanairl So-koil lahko neovirano izpolnjeval svoje poslanstvo. Xe klonite, marveč »Le naprej brez miru . ..« J. H. Jadralni sport v Šoštanju Šoštanj, 19. aprila Kakor po mnogih krajih naše lepe domovine, je tudi v Šoštanju jadralni Sport našel svoje zagovornike. Mladina, ki se predobro zaveda resnosti časa, v katerem živi in ve, da svojega prostega časa v tako težkih trenutkih ne sme izgubljati z brezplodnim pohajkovanjem, se je odločila osnovati v Šoštanju jadralno letalsko skupino. Predobro se je pač zavedala, da bo treba pri tem res vztrajnega dela in trdne volje. Zlasti se je tega zavedal mladi in delavni Muhovec Valter, ki je mnogo svojega prostega časa vložil v to. da osnuje skupino. Kmalu se mu je posrečilo zbrati, lepo število mladih ljudi, ki so se vsi odločili svoj prosti čas žrtvovati v dosego lepega cilja — zgraditi jadralno letalo. V februarju se je skupina res osnovala, za vodjo skupine je bil izvoljen Muhovec Valter. Resne namene teh mladih ljudi je takoj iz početka pravilno razumel trgovec g. Kosi Anton. Takoj je skupini velikodušno poklonil ves potrebni les in orodje, tako da je lahko takoj pričela z delom. V delavnici je vladala ves čas delavnost. Vsakdo je svoje delo opravljal z največjo natančnostjo, ker se je pač vsakdo zavedal, da bo jadralno letalo nosilo njih mlada življenja. Delo v delavnici je vodil Kosi Tone ml., ki ima poleg Muhovca največ zaslug pri vsej skupini. Kmalu so bili potrebni sestavni deli gotovi in pričeti je bilo treba s sestavljanjem. Ker pa je bila stara delavnica za sestavljanje aparata mnogo premajhna, je bilo treba poiskati drugo, večjo. Zopet je bil g. Kosi tisti, ki je rešil zadrego in jim dal na razpolago lep prostor, da so z delom lahko nadaljevali. Sedaj sestavljajo krila in trup, še nekaj dni in že bodo lahko z aparatom šli v naravo, da ga preizkusijo. Vsi so trdno prepričani, da njih delo ni zaman in da jim bo aparat najboljše deloval. Mladi jadralci so že pregledali okolico Šoštanja, ter izbrali primerne prostore, kjer bodo lahko jadrali. Skupina od časa do časa sklicuje članske sestanke, kjer s predavanji med člani vzbuja zanimanje za jadralni sport. Skupina ima izobešeno tudi lično propagandno omarico, kjer z izmenjavanjem slik vzbuja tudi med širšim občinstvom zanimanje za ta lep sport. Da se pa mlada skupina ves Čas bori s finančnimi tež-kočami, menda ni treba poudarjati posebej. Pripomniti je le treba, da se v skupini udejstvuje samo slovenska mladina, ki je zatorej odvisna od podpor šoštnj-skih Slovencev. Naj bi se torej Slovenci v Šoštanju tega zavedali in to mlado in delavno skupine še v naprej podpirali. Mladina jim bo za to naklonjenost hvaležna. —ez. Iz Kamnika — Dobrega vojaka švejka uprizori v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. sokolski gledališki, oder z Viča na odru Narodne čitalnice. Komedija je dosegla na Viču petkrat velik uspeh, z njo pa so gostovali Vičani tudi v Šiški in Črnomlju in želi od mnogoštevilnega občinstva, ki je povsod napolnilo dvorano do kraja navdušeno odobravanje. Sobotna predstava, ki se bo začela ob 20.30 je namenjena kamniškemu meščanstvu nedeljska ob 16. pa okoličanom ki naj v velikem številu pohitijo v Narodno čitalnico. Kdor se hoče nad tri ure zabavati in nasmejati izvrstnim dovtlpom dobrega vojaka švejka, naj pohiti v Narodno čitalnico, nikomur ne bo zal. Vrlim Vičanom pa želimo tudi v našem mestn prav velik vsestranski uspeh! Florence Riddellova: 4 fleva\na CjuGetett n. ROBIN ADAIR. VOJAK TUJSKE LEGIJE Nekega dne. potem ko so bili komaj minili trije tedni, je stala Fenella Graveva na krovu majhnega francoskega parnika, s katerim se je bila odpeljala pred štiridesetimi urami iz Marseillea in ki jo je zdaj prinašal z vsakim trenutkom bliže in bliže severoafriški obali, katere modri obrisi so se že videli na obzorju. Fenelline misli so uhajale v tem trenutku k dogodkom zadnjih dni. Razmišljala je, kaj neki si bodo mislili njeni prijatelji, ki jih je bila pustila t Angliji, o njenem odhodu, o nenadnem in skrivnostnem odhodu, kajti samo svojemu pravnemu zastopniku in svoji banki je sporočila, kam namerava odpotovati. Betty Brodi jeva je bila umrla še preden so pričakovali. Umrla je bila dva dni pc prejemu Derekovega pisma. Obe njeni hčeri sta bili poročeni, ena je živela na Kitajskem, druga pa v Avstraliji tako, da je bil edini član rodbine Brodijevih, s katerim bi bila mogla Fenella govoriti o svojih načrtih, mračni Edvard Brodie. Toda dekle je čutilo do njega odpor, za to, kar se je bilo zgodilo med njim in njegovim pastorkom in trdno je sklenila, da mu ne bo rekla nobene besede. Niti zdaj še ni vedela, da-li je Edvardu Bro- di j u znano, kam je odšel njegov pastorek ali če je Dereku že znano, da je gospa Brodijeva umrla. Fenella se je napotila v severno Afrika, ne da bi bila Dereku pisala. Da. poskusila je to opetovano, toda vsi ti poskusi so se končali enako: že napisano pismo je raztrgala in sežgala. Cemu pisati? Saj je bilo to čisto odveč. Imela je nejasno slutnjo, da bo storila mnogo bolje, če ne sporoči Dereku. da hoče odpotovati za njim v Afriko. Vedela je. da je ogorčen in v takem duševnem stanju bi se morda te vesti ustrašil. Ne, za njim prispe nenapovedana, pripraviti mu hoče vso tisto radost nenadnega in nepričakovanega srečanja in tako velika radost bo gotovo osvežila njegovo izmučeno srce. Blizu Fenelle. naslonjen na ograjo parnika. je stal drugi potnik. Zdaj pa zdaj se je skrivaj ozrl na dekle. Kam neki potuje? — je razmišljal. Bilo ie prav za prav doka i čudno, da potuje tako mlado, lepo in očividno tako bogato dekle samo z majhnim francoskim parnikom. Nič ni moglo uiti njegovim očem. Opazil je njeno elegantno popotno obleko, kateri se je že na prvi pogled poznalo, da je bila narejena v najboljšem pariškem modnem salonu. Fenella, sledeč naročilu svoje pokojne tete, ni nosila žalne obleke. Zanimal se je za vse, za njen lepo prilegajoči se klobuček, za črne lase z modrikastim nadihom in za ogrlico iz drobnih, toda gotovo pristnih biserov. V prvi vrsti je pa obrnil nase pozornost tega tujca njen obraz. Njena lica so bila seveda bleda. Samo te krasne, polne ustne so jim dajale nekaj barve, toda iz teh njenih črnih oči so odsevale vse tiste izpreminjajoče se barve morja, siva, zelena in modra. V teh njenih skrivnostnih očeh kakor tudi v njenem upognjenem, drugače gotovo prožnem telesu, je bil nadih otožnosti. — Če bom kdaj res pisal ta roman. — je pomislil David Kent. bo morala biti moja junakinja podobna nji. To je gozdna vila v pariški obleki. Če bi se le upal ogovoriti jo, če ne drugače pa samo zato. da bi slišal njen glas. Če bi mi pa odgovorila z osornim glasom in skozi nos kakor Američanka, bi za vedno izginile moje najlepše sanje. Fenella Graveva pa ni spadala med tista dekleta, ki si jih upajo ogovoriti neznani moški. Ob pogledu na njeno ponosno glavo, na njene jasne, nekoliko hladne oči, so se zbali tudi najpogumnejši moški. — In če so že odprli usta, da bi jo ogovoril i, so jih raje zopet zaprli. Sicer se pa David Kent še nikoli v svojem življenju ni vsiljeval neznanim mladim ženam. Fenella ga je bila tudi že opazila, samo mimogrede, toda ni ji bil neprijeten. V tej mešanici popotnikov vseh narodov na majhnem francoskem parniku je on edini predstavljal določen tip — tip mirnega, izobraženega in samozavestnega Angleža. Bil je mož visoke, nekoliko koščene postave, približno tridesetih let in po zunanjosti sodeč je moral biti nekoč vojak, mož, čigar bistre razumno sive oči so zrle izpod ravnih, precej, košatih obrvi, mož, čigar obraz plemenitih potez je bil moćno zagorel pod tropičnim solncem. Dekle je pomislilo, da je to eden tistih moških, ki jim lahko ženska zaupa. Ona je bila torej tista, ki je prva ogovorila Davida Kenta, ne da bi se bila drug drugemu predstavila. Ni ga ogovorila morda zato, da bi se hotela z njim seznaniti, temveč samo zato, ker ji je bila nujno potrebna takojšnja informacija. — Ali bi mi ne mogli priporočiti najboljšega hotela, kjer bi se mogla nastaniti, ko prispem v pristanišče? — je vprašala. — Oprostite, da vas nadlegujem s tem, toda morala sem odpotovati na hitro roko in pozabila sem informirati se o tem. Srce Davida Kenta je radostno poskočilo, čeprav nobena mišica v njegovem zagorelem obrazu tega ni izdala. Zgodil se je bil čudež, ona je spregovorila. In njen glas je bil mehak, kakor grulenje goloba v gozdu — mehak, miren in prijazen. Toda s to radostjo v njegovem srcu je prišlo tudi začudenje. Ona torej ne pozna Afrike! Potuje tja sama nihče je ne bo pričakoval, nihče je ne pozdravi. Saj niti ne ve, kje naj se nastani. — Predlagal bi vam hotel Continental, — je dejal David Kent. — To je eden najboljših hotelov, če ne najboljši vobče. V njem se ustavljajo vsi Angleži in še nihče izmed njih ni bil razočaran, — Hvala, — je dejala Fenella. — Ustavim se torej v hotelu Continental. Počakal je še trenutek v upanju, da bo dekle še spregovorilo. Fenella je pa zopet zrla proti modri obali, očividno globoko zatopljena v svoje misli. Zato je spregovoril on sam, morda nekoliko plaho: Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani