jr
inski dom
PreisTcena - prtzlo t 0.50
Leto VIII.
Schtlfllalter, uiednlk, redatiore: Mirko Javornik. - Harauigebar. lida-latell. adltora: Ina. Sodja. — FUi Ljud.ka tiskarne. ta Ljudsko tiskarno, oei la Stamperla popolara: Joža Kramarič — l|ubl|ana, Kopitarjeva 4,
— let. «001—<005. — Abonnament. naročnina, abboaamantoi L 11.	.
Ljubljana, torek, dne 19. oktobra 1943 ■ St. 235
Feindlicher Durchbruch am Pripjet vereitelt Preprečeni prodorni poskusi ob Pripjetu
Schwere Abwehrkampfe bel Krementschug • Nur ortliche Gefechte In SUditalien — Bombenvolltreffer auf feindlichem Kreuzer
Teiki obrambni boji pri Kremenčuku — Samo krajevni spopadi v južni Italiji — Sovražna križarka zadeta z bombami
Aua dem F&hrerhauDtquartler, 18. Okt DNB. D*. Oberkommando der Wehrmaeht glbt bekannt:
Nttrdlleh dea ksoaioheo M e e r e s srurden stdrkere telndllcbe Intanterle. und Panzcrangrlffe abgeschlagen.
Siidostlieh Krementacbug standcn unsero Truppen wiihrend dea gaezeu Tages In scbtveren AbwehrkSu»pfen gegen nugrel. fende starke telndllcbe Krilite. Dabcl wur-den pestem weltere 48 Panzer abgesohossen.
Etn unter der FUhrung dea Oeneralleut. nanta Hosshacb stebendcs deutacbea Panzer. korps bat In awelwoehlgen KSmpfcn eliten, gefabrvollen tclndllehen Ourcbbrucb an der Pripjet. MUndung vereitolt und Im Gegenangrlff *wel SchUtzendlvlsIoncn und elne Panzerbrlgade der Sowjet* vernicbtet. Dor Felnd verlor 35,0 geziililte Tote. taat 2006 Getangene, 260 Geschiitze und etne grosso Anzahl Panzer. Panzerbuchacn. Gra-natvverfcr und andere scbwcre und lclcbte lntanterlewafton.
Im mlttleren Fro ntabs c h n 111 aetzten dle Sowjets nordurestllch T a c b e r. n 1 g o w sowle »vcslllch S m o 1 e n s k Ibre nlederbolten Durcbbruchsversucbe tort und crltfcn mit stkrkeren lvraftcn auch aUdllch Vellkijo Luki uusere Stellunccn an.
Der Felnd smrde iiberall nach harten Kbmpten und dureh entschloasene elgcne Gegenstiisse abgovlcsen und brtllche Etn-briichc abgerlcgelt.
Dle ron Generalleutnant Sehlemmer ge. fiibrte sdchsische 134. Infanterle-Dlvlslon verdient fllr lbre hervorragende Haltung bel den aebsreren KSmpfen nordčstllch G o m e 1 beaondere Anerkennung.
In SUditalien kam es nur an clnl-gen Stellcn dea Weat- nnd Mlttelabsehnlt-tes der Front zu ortllehen Gefeohten. Vor. stdsse brittseh.nordamerlkanlseber Krdftc Im V o 11 u r n o .Bogen smrden abgeaehla-gen. In den KHmpfen der Vortage braobten unsere Truppen mehrere hundert Brltcn und Nordamerlkaner als Gefangcne eln.
Deutacbe Kamptflugzeuge erzlclten Im ostllehen Mlttelmeer Bombenvolltrer. ter auf elnem telndlloben Kreuzer.
In der rergangenen Nacht warfen etnlge telndllcbe Flugzeuge elne gerlnge Zahl von Bomben Im sreatllcben und nbrdllclien Belcbageblet ab.
Dle Luftwaffe grltt geatern am Tace. nnd srSbrend der Nacht Elnzelziele ln Sildengland, beaondere ln London, mit gutem Ertolg an. Eln Flugzoug kehrtc nlcht zuriick.
Ffihrerje* glavni etan 18. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Severno od Azovskega morja so bili zavrnjeni močni sovražnikovi pehotni ln oklepni napadi.
Jugovzbodno od Kremenču-k a so bile naše čete ves dan v težkih obrambnih bojih proti močnim napadajočim sovražnim silam. Pri tem le bilo včeraj uničenih nadaljnjih 43 oklepnikov.
Nek pod vodstvom generalnega poročnika Hossbaeba stoječi nemški oklepni zbor je preprečil v dvotedenskih bojih nevaren sovražni prodor ob Izlivu Prlpjeta In je uničil v protinapadu dve sovjetski strelski diviziji In oklepno brigado. Sovražnik je izgubil 8-3M preštetih mrtvih, skoraj 2.6(4 ujetnikov, 200 topov ln veliko žtevllo oklepnikov, oklepnih topov, metalcev granat In drugega težkega In lahkega pehotnega orožja.
Na srednjem odsčkn so nadaljevali Sovjeti severozabodno od Černlgova kakor tudi zahodno od Sinolenska s ponovnimi prodornimi poskusi ln so napadli z močnejšimi silami tndl južno od Veli-
TENTATIV0 Dl SFOHDAMENTO AL PRIPJET AHNIENTAT0
kih Lukov naše položaje. Povsod je bil sovražnik po hudih bojih ln s odločnimi našimi protlsunkl odbit, krajevni vdori pa ao bili lajezcnl.
Posebno priznanje sl je pridobila za svoje odločno zadržanje pri težkih bojlb severovzhodno od G o m e 1 a saška 131. pehotna divizija.
V južni Italiji je prlilo le na nekaterih mestih zahodnega In srednjega odseka do krajevnih spopadov. Sunki anglo-amerlšklh sil ob kolenu Voltnrna so bili zavrnjeni. V bojih prejšnjega dne so zajele naše čete več sto Angležev In Amo-rlkancev.
Nemška bojna letala s0 v vzhodnem Sredozemskem morju zadela neko sovražno križarko v polno.
V pretekli noči so odvrgla nekatera sovražna letala nekaj bomb v zahodnem In severnem državnem področju.
Nemško letalstvo Je včeraj podnevi ln ponoči z dobrim uspehom napadlo posamezne cilje v jnžnl Angliji, predvsem v Londonu. Eno letalo se ni vrnilo.
• avv
čuda nemške obrambe na ruskem bojišču
Dal Ouartler generale del Ftthrer, 18. ottobre. DNB. U Comando Supremo germa-ulco comunlca:
Al nord del Mar d’Asov sono stati re-splnU plh Torti attacehl ncratel lntrodotti ds repartl dl fnnterle e dl mezzl corozzati.
A sudovest dl Cremcnelug le nostrc trupe sl trovavano duraute tutt0 II olorno |n aspri comhattlmentl dlfenslvl contro plii numerose forze nemlche. VI sono stati ab-battuti ierl ultcrlorl 43 carrl arinatl.
En Corpo d'armata corazzato aj comando del tenente generale llossbach ha sven-tsto ln combattimenti protrattlsl per due aettlmane un perlcolosslmo tentatlvo neml-eo dl slondamento alla foce del Pripjet an-nlentando ln eontrattseoo due dlvlsonl dl tirstorl ed una brigata eorazzata. U neml-eo perdette 3.310 moril eontatl, quasl 2.(00 prlflonerl, 2(0 cannonl e gran numero dl earfl armatl, fuctli guastacorazze lancla granate uonchi dlverse arml pcsantl e leg-gere.
Nel medlo settore del fronte I sovietlcl al nprdoveet dl Clernlgov ed ad ovest dl Smolensk contlnuavano I loro rlpetutl ten-tatlvl dl slondamento attaeeando le nostre eon Ingentl torze poalzlonl anehe a and dl
Vellkijo Luki. II nemlco e stato resplnto dapertutto ln asprl comhattlmentl e dl dle-olalvl eontraeolpi dl proprl repartl; brecce loeall turono asseragllate.
La 134a Dlvlslone dl tanterla dclla Sas-sonla al comando del tenente generale Sehlemmer merita partlculare rlconoscl-mento per U suo cceellente eomportamento durante | gravl comhattlmentl a sudest dl G omel.
In Italla merldlonale soltanto ln alennl locallta del settore occldentale e medlo si ebbero battagllc locali. Avanzate dl forze brltannlco-amerlcane nelParco del Volturno sono itate resplnte. Ne| combatlmentl del glornl precedentl le nostre truppe cattura-vano parecchle eenUnala dl Brltannlel ed Američani.
Vellvoll dl combattimenti tedeschl nel Medlterrauco orlcntale ottenero eolpl dl bombe In pleno su un Ineroclatore nemlco.
La uotte seorsa alcunl vellvoll nemiri sganctavano poche bombe sul terrttorlo oc-cldentale e settentrlonale del Bcieh.
La Luftwafle lerl durante II glorno nonchč dl notte ha attaocato eon buon sue-eesso slngol) ablettlvl in Gran Bretagna merldlonale e partteolarmente a Londra. En apparecchlo non e rlcntrato.
Koliko je izdaje vrgla Viktorju Emanuelu in Badogliu
Pariz, 15. okt. n. Iz Lizbono zdaj poročajo zanimive podrobnosti o denarnem ozadja izdaje maršala Badoglia in sačojske vladarske hiše. Zastopnik francoskega časopisa »L’Echo de Nancy« v Lizboni Kaoul Dccellas piše, da je neki angleški bančnik na slavnostnem koallu, na katero jo povabil angleške in ameriške finančnike, najlepšo izdal nekatero stvarnosti glede tega, »koliko je italijanska vdaja veljala«.
Po njegovih trditvah so nekaj dni potem, ko so zaprli Mussolinija, z angleške strani povedali nekemu zastopniku italijanskega višjcga plemstva, ki je živel v tujini in je bil dober prijatelj savojske vladarske hiše, da je angleška vlada pripravljena zagotoviti italijanskemu kralju in prestolonasledniku »gmotni položaj«, če se Itali-
ja vda.
Ta italijanski plemič je prejel pozneje dve nakazili, od katerih se je vsako glasilo na milijon angleških funtov ter na ime italijanskega kralja in prestolonaslednika. Hkrati je angleška vlada dala nakazilo za znesek 500.000 funtov šterlingov ,nai'šula Badoglia, ter nakazila za 300.0 0 funtov šterlingov na imo generalov Ambrosia in Boatta.
Angleški denaruik je v I^izboni tudi dejal, da je iz zanesljivega vira zvedel, da sta italijanski kralj in prestolonaslednik meseca aprila letos spravila v Švico velike vsote denarja ter dragooeno zbirko starih novcev. Italijanska vdaja, ki je za vsakega stvarnega opazovalca nekaj nepojmljivega, se po teh ugotovitvah kaže v novi luči.
Berlin, 18. okt. DNB. V bojih ob nekem sovjetskem predmostJu na srednjem Dnje-1 pru je prišlo 13. oktobra do izredno hudih j spopadov s sovražnikovimi pehotnimi ln oklepnimi oddelki. Pri tem je neka bran-I denburška pehotna divizija uničila na svo-| jem odseku 19 sovražnikovih tankov, štiri izmed njih Jo sestrelil neki narednik, ki je malo prej zasegel Sovjetom protitankovski top, ga nameril In pričel obstreljevati bolj-ševike z njihovimi lastnimi granatami.
Nekje drugje je uspelo sovjetskemu bataljonu, da je prekoračil Dnjeper na neki plitvini in se utrdil na njegovem bregu tik neke vasi. Poveljnik nemške čete, nastanjene v tej vasi, pa je takoj šel v protinapad. Zbral je svojo četo, jo porazdelil v manjšo udarne skupine in odločno napadel. Presenečeni Sovjeti so imeli hude Izgube in so se poskušali umakniti. Ker pa so Nemo! z vseh strani etrcljali nanje, jim Je bil umik onemogočen ter so bili docela uničeni. Izgubili ao 200 mrtvih in ujetih ter obilo strojnic, metalcev min ln streliva. Še preden so prispela ojačonja, je četa popolnoma samostojno preprečila stvaritev sovjetskega predmestja, za čigar razširitev je bil, po Izjavah sovjetskih ujetnikov, na vzhodnem bregu Dnjepra pripravljen cel boljševi-žki polk.
Tudi na srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili boji za Prehod čez reko zelo pogosti. Izredno junaštvo je pri tem pokazal poveljnik neke nemške čete, ki se je s svojimi častniki, četnim narednikom in z dvema možema ponoči v gumijastem čolnu prepeljal čez reko, da bi uničil sovražnikovo strojniško gnezdo, ki ga je odkril. A teh pet nemških vojakov se je nenadoma znašlo pred 70 Sovjeti, ki so se skrivali v jamah in v goščavah. V bojih, ki so nastali, je bilo ubitih 20 holjševikov, ostanek njihovo skupine pa je bil razpršen. Udarni oddelek
Badoglio in njegova usoda pri tujcih ter pri Italijanih
Rim. 15. Okt DNB. »Courrier de Gonive« poroča iz Aliira zanimive podrobnosti o razgovoru med Eisenhosrerjem in Badogli-jem. Ta razgovor potrjuje, da je Badoglio docela pod Eisonhowerjevo oblastjo in da stori vse, samo da bi se Angležem prikupil. Poročilo pravi:
General Eisenhoa-er je izrekel nezadovoljstvo s vedenjem Italijanskega naroda, ki po vsem videzu še vedno ne razume položaja. Badoglijeve čete ao v očitni zmoti, če mislijo, da je s ustavitvijo sovražnosti vojna ža končana.
Eisenhovrer ae je pokazal tudi kaj malo zadovoljnega z vedenjom Badoglljevlb čet pri Salernu in pri obrambi otoka Kosa. Na otoku Kosu je 3000 mož močna italijanska posadka kapitulirala brez boja in pustila, da so se Angleži morali sami boriti.
Pri tem razgovoru Je baje Badoglio omenil dobave živil in premoga potrebne za Italijo. Eisenhovrer pa ga jo opozoril, da je Italija bila do nedavnega še zaveznik osi. Vedenje zaveznikov do Italije se bo ravnalo po bodočem Italijanskem vedenju. Samo prazne izjave o lojalnosti pa ne zadostujejo.
Algeclras, DNB. Iz Alžlra poročajo, da se je pripetil nekaterim tja službeno poslanim Badoglijevim oficirjem neprijeten dogodek. Ko so hoteli v svojih uniformah Prisostvovati nogometni tekmi v alžirskem stadionu, je množica francoskih ln mohamedanskih gledalcev tako dolgo delala porogljive medklice, dokler niso Badoglijevci zapustili športnega prostora.
Algeclras, 17. okt. DNB. Badoglio je ukazal italijanskim zastopstvom y, tujini,
naj na svojih področjih v posebne Imenike vpišejo vse protifallstične elemente. Tako bo lahko dobil pregled o vseh pristaših Viktorja Emanuela v tujini. Tudi italijanski generalni konzulat v Tangerju jo povabil 15, Prej kot protifašistično poznanih Italijanov, da se zglasijo v konzulatu. Od teh 15 Italijanov pa ,ta	oexaailB. samo dva,
vendar je le eden privolil, da ga vpišejo v imenik kraljevih pristašev. Drugi pa jo to odklonu z besedami: »Kot star republikanec sam odklanjal fašizem zaradi kralja. Zdaj pa sem jaz pristaš fašistične republike!«
Italijani naj garajo kakor sužnji
Stockholm. 19. oktobra. DNB. »Sunday Ezpress« prinaša v eni zadnjih številk čla« nek, v katerem pravi doslovno: »Ne smemo pozabiti, da so bili Italijani, ki so danes naši zavezniki, včeraj še naši škodoželjni ln hinavski sovražniki. Naši zavezniki so postali šele zaradi svojega poraza. Zato pa naj trpe in garajo kot zamorski sužnji«. To, z vao cinično odkritosrčnostjo izraženo angleško voljo po uničenju italijanskega naroda pa Izda. jalec Badoglio z vsemi silami podpira. Radio Alžir je oddajal v nedeljo zvečer Badoglijovo Izjavo za liste. V njej je ta poudaril, da bi čete, ki »o pod njegovim poveljstvom, uporabili v bojih proti Nemcem lahko tudi izven Italije. 7.a zdaj Jih uporabljajo skupno z Angleži in Amerikanci za straženjo mostov, za popravila cest ter letališč.
je pripeljal pri povratku s seboj še pet sovjetskih ujetnikov, dočlra je imel sam le enega ranjenca.
Cesto poskušajo Sovjeti Izsiliti prehod čez reko z raznimi prevarami. Na odseku rensko-vestfalske grenadirske divizije je kakih 150 Sovjetov skušalo napasti neko naše prodmostje ob Sošn. Da bi Nemce pre-varlli, so izstrelili iz neke zaplenjene nemške raketne pištole strel, ne da bi vedeli, da je to znamenje nemškemu topništvu, naj prične z obrambnim ognjem. Nemške baterije so obdale ves odsek z zapornim ognjem, ki se je vsipal prav na napadajoče Sovjete in jim zaradi hudih izgub sploh onemogočil izvedbo poskušenega napada.
Tudi pri krajevnih spopadih na severnem odseku bojišča napadajo sovjetske poizvedovalne patrulje zelo pogosto nemška predmostja. Tako so na pr. južno od Umen-skega jezera sovražnikovi oddelki položili v nemške žične oviro na nekem zelo nepreglednem področju eksplozivne naboje z vžigalniml vrvioaml ter z električnimi vži-galniml pripravami. Pri polaganju min so pomeranski grenadirji odkrili sovražnikove naboje, ki bi z eksplozijo omogočili sovražniku lahek vdor v nemške jarke. Zaradi tega je morala mala posadka nu predmostJu noč In dan paziti na sovražnika in biti pripravljena na njegov napad. V temni noči je sovražnik res napadel. Najprej je pričel obstreljevati nemške položaje s težkimi izstrelki ter jih s tem popolnoma odrezal od zaledja. Nekaj minut kasneje so se prikazali ob žičnih ovirah prvi boljše viki. Toda bliskovito se je vžgal obrambni ogenj in prisilil Sovjete k tlom. V tem tre' nutku pi so nemški grenadirji že šli v junaški protinapad, s katerim so pregnali sovražnika z bližnjega ozemlja. Neuspeli napad je veljal boljševike 46 mrtvih, precejšnje število ujetnikov in velik bojni plen.
Vesti 19. oktobra
Roosevelt je priznal Izgubo (0 ameriških bombnikov pri napadu na Sehvvelnfurt. Žalostno Je dostavil: »Ne moremo tvegati izgube 60 bombnikov sleherni dan.«
Bancelonskl list »Vanguardla« popisuje položaj v Italiji ter poudarja, da so se Nemci povsod zelo dostojno vedli. Niso se menili za drugo kakor za vojaške zadeve in nikjer sl niso nakopali očitkov. Poleg tega se tudi niso vtikali v ostro pričkanje, ki so ga sprožili med seboj Italijani sami.
Hrvaška vlada Je priznala filipinsko republiko. Hrvaški zunanji minister in predsednik filipinske republike sta si poslala prijateljski brzojavki.
Portugalska potniška ladja »Carcalho Ara-cijo« bo odplula n* Azore ter tam vkrcala Nemce, ki se bodo popeljali na Portugalsko.
Glasilo boljševlške armade »Krasnaja zvezda« pravi glede drugega bojišča: »Boji v Italiji niso odločilni za skrajšanje vojne.«
Madžarska poslanska zbornica je bila sklicana za četrtek, 21. oktobra.
»Evenlng standard« sodi, da je nemška armada po številu še prav tako močna kakor lani. Opremljena je z najboljšim orožjem ter je nadvse hrabra. Znajde se tudi v težkih okoliščinah, kakor dokazuje po načrtu izvedeni umik na vzhodu.
Badoglio je dejal, da generala Ambrosio in Roatta nikdar nista bila člana njegove vlade in da sta obdržala samo vojaške službe, ki sta Jih doslej imela. Znano Je, da generala Ambrosio in Roatta v Angliji ne uživata posebnega slovesa.
»Narod brez lastnega jezika Je samo polovični narod«, je dejal De Valeda na proslavi zlatega Jubileja galske zveze. Znano je, da Irci močno pospešujejo svojo staro galščino, čeprav imajo pri tem mnogo težav.
»Reglme Fasclsta« poroča, da so se bivši kralj, prestolonaslednik ln Badoglio na begu najprej odpeljali v Grecchio, naslednjega dne pa v Ortono ter se tam vkrcali na torpedovko. Viktorja Emanuela Je karabinjerski stotnik, poveljnik v chletiu, na rokah nesel na ladjo kakor otroka.
Ko bo vojne konec, bodo Amerikanci imeli trikrat toliko ladij kakor Angleži, tarna londonski list »Yorkshire Post«. S tem bo Anglija docela odvisna od Amerike.
Ko je Petain sprejel 46 županov Iz okrožja Loire, mu je nanteški župan poročal, da je mesto Nantes do dveh tretjin popolnoma porušeno. Razdejanih je ‘bilo 2700 hiš,, 65,000 oseb Je utrpelo škodo zaradi bomb, 100.000 oseb pa Je moralo mesto zapustiti. Salntnazalrski župan pa Je Petainu sporočil, da mesta Saint Nazair sploh več ni.
Ameriške čete so pri bojih v Italiji morale skozi trdo šolo, pravi letalski dopisnik »Daily Maila«.
Angleški in ameriški zunanji minister na poti v Moskvo
Erzerum, 13. okt. DNB. Po poročilih radijske postaje v Teheranu jo v nedeljo prispel tja angleški zunaj! minister Eden. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je hkrati prišel v Teheran z novim ameriškim poslanikom v Moskvi vred. Oba zunanja ministra sta takoj odpotovala naprej v Moskvo.
Poskus atentata na generala Eisenhowerja
Stockholm, 19. okt. DNB. »Folkets Dag-blat« je Izvedel lz Tangerja, da je krntko pred odletom eksplodiralo letalo, s katerim naj bi lili gen. Eisenhower potoval la Severne Afrike v Sicilijo. Ugotovljeno je bilo, da so neznane osebe, najbrž francoski rodoljubi, postavili v letalo peklenski stroj, ki bi ameriškega generala zatrdno ubil, če bi bil ta, kakor je bilo določeno, odletel nekaj ur prej.
Atentat je značilen za vedno bolj nemirno razpoloženje v Severni Afriki. Atentati na angleike in ameriške oficirje so namreč tamkaj vsak dan na sporedu. Ilegalni llat »Le banard disaident« poroča o slabem ravnanju in ropanju Amerlkancev ter o vedno močnejšem odporu prebivalstva.
Zelo napadajo tudi generala De GnuUm In Glraudja, ki ju dolže, da podpirata komunizem.
Naval v novo fašistično stranko
Milan, 19. okt. DNB, V zadnjih dnevih je bilo toliko prijav v novo ustanovljeno republikansko fašistično stranko, da so morali za nekaj dni podaljšati končni rok za vpisovanje, ki je potekal v soboto.’ Pri tem je Milan kot zibelka fašizma tudi sedaj sam od sebe izrekel zvestobo do Mussolinija.
Nevarnosti švedskega hujskanja proti Nemčiji
Stockholm, 19 oktobra. DNB. »Helslng-borgs Dagbladet« se bavi s hujskanjem proti Nemčiji, ki ga opažamo že več mesecev v švedskem tisku in ki ga slišimo z govorniških odrov. List je prepričan, da je vse to za Švedsko zelo nevarno, ln zahteva v uvodniku, noj šved. vlada uporabi zunanje-poli-. tlčne razprave pri bodočem zasedanju zbornice za jasno opredelitev svojega stališča do tega hujskanja. To je potrebno tudi zato, ker je naloga Švedske, da se čim bolj izogiba nevarnosti vojne.
Hrvatska v bojih proti banditom
Zagreb, 19. okt. DNB. Načelnik hrvatske propagande Kovačič Je govoril v nedeljo popoldne po radiu o delovanju banditov in o njihovem uničevanju. Kovačič je rekel, da jo znano, da hočejo Mlhajlovičevi četniki in Titovi partizani uničiti hrvatsko državo ter jo spraviti v komunistično sužnost. Njihova želja je, da bi delavec, obrtnik, državni nameščenec in kmet ostali zato brez življenj, skih potrebščin, da bi sc iz obupa odločili za komunizem.
Ljudje
na preži
Vedno in povsod, kadar ln kjer so bila velika gibanja, ko se Je odločala zgodovina In usoda ljudstev za dolgo dobo, so se dobili ljudje, ki so stali ob strani in gledali, kako se bo vse to končalo, ln bili obenem pripravljeni »za vsak primer«, če bi bilo treba kje kaj poprijeti, seveda potem, ko se stvar razčisti in Je že vse varno, treba se Je samo še usesti.
Ta doba pa, ki Jo preživljamo ln doživljamo mi, Je precej drugačna in zahteva celega človeka, človeka, ki dogodkov samo ne beleži, ampak Jih doživlja tako ali tako, vedno pa v ravni črti, v odločitvi za to ali ono, brez škiljenja na vse strani.
Toda tisti, ki so zrasli v komodnostl, ki so doživljali vse samo v zvezi s podelitvijo raznih mest, delnic, raznih koncesij, trgovskih in političnih dobičkov, političnih ka-meleonstev ln kombinacij, skratka vsi, ki so vedno živeli In doživljali vsa gibanja v zvezi s takim ali takim dobičkom, ki Jim Je bilo vedno samo za »kšeft« ln jim Je bila vsaka ideologija in vsako gibanje letovlščar-skl hotel, ki Jim je bilo trpljenje naroda potrebno zlo, ne morejo razumeti, da Je da-danes drugačen čas, čas, ki zahteva hitre In Jasne odločitve za to ali ono. To ni doba počakavzarjev, doba ljudi na preži, doba obotavljalcev. Sedanji čas ne trpi takih, ki kuhajo čežano, ali takih, ki bi po svojem okusu dodajali razne dišave.
NI res, ko pravijo, da se brigajo samo za sebe.
NI res, ko pravijo, da se ne vmešavajo v nobeno stvar, najmanj pa v politiko.
NI res, ko pravijo, da niso ne za ne proti.
NI res, ko pravijo, da se brigajo samo za svojo službo.
Motijo se tisti, ki pravijo, naj se le drugi bijejo ln krvavijo še sanje.
Motijo se tisti, ki mislijo, da se bodo s svojim »blagohotnim«, jalovim zadržanjem zopet izmazali.
Tl ljudje so za vse, Jtadar ni treba nič žrtvovati, trpeti, in za nič, kadar je treba kaj žrtvovati ln trpeti.
Ml dobro vemo, da Imajo vs! t, pripravljeno violino in lok, da bodo Igrali popevčice milemu narodu, ko se jim bo zdelo, da je naša domačija — zanje gledališče — pripravljena poslušati.
Mi dobro vemo, da tl ljudje mislijo o prvi ugodn) priliki vskočiti v ta ali oni tabor, kakor bi pač kazalo.
Ml dobro vemo, da bodo tl ljudje potem Javno oznanjali evangelij, na katerega danes gledajo pomilovalno In so »nevtralni«.
Mi dobro vemo, da tl ljudje brumno čakajo In pazijo, kdaj pride pravi trenutek in se bo pripeljal mimo stolček, na katerega sc bo treba samo usesti.
Ml dobro vemo. da so vsi ti ljudje po-čakavzarji, ljudje na preži, računarji, špekulanti, ki danes ln vedno špekulirajo s tistim, čemur pravijo pošteni ljudje prepričanje, ki potem vedno prihajajo t cmeravim vzhičenjem, zakasnelim navdušenjem, narejenim prepričanjam.
Mi dobro vemo, da se tl ljudje vedno bojijo, da ne bt zamudili zadnjeg-. vlaka. Ml vse to dobro vemo, ker jim vidimo v jetra.
tn zakaj bt se torej samo nekatsr! utrujali od prevelikega napora, drugi od prevelike lenobe?
Zakaj bi samo nekateri rdeli od svoje lastne krvi, drugi od prevelikega miru in čakanja oh stranlf
Zakaj bi morali samo nekatvl čutiti, kako Jim odteka kri po kapljicah v boju sa domačijo, drugim pa se polnijo žepi?
Zakaj bi se morali samo nekateri zoperstavljati uničevanju naše domovine, drugi bi pa stali ob strani In čakali, da sc usedejo v že pripravljeno domačijo?
Vsi, prav vsi bodo prijeli za delo In pomagali reševati tisto, kar Je uničenega tudi po njihovi krivdi, ravno zaradi.tega, ker so nevtralni, ker so mrtev člen v živi verigi. Pomagali bodo, pa čeprav bodo zbirali samo čevljarske žeblje. Ali tl ljudje vedo, kaj le skupnost, kaj je družabna disciplina? Naj gredo gledat enkrat, kako nese skupina delavcev težak hlod In naj sl tam ogledajo, kdo stoji ob strani. Kdo od tistih, ki težko nesejo, ga bo gledal.
Naravna pravičnost ln dolžnost do lastne krvi in domovine — ne sila -. nalaga vsem delo v tej skupnosti ln ne samo nekaterim. Ni še konec vsega, kakor je mislil marsikdo od teh jalovih blagohotnlkov. Ne! Sc Je tu trden prijem tistih, ki s resnične. Iz srca prihajajočo žalostjo jokajo nad našo duhovno ln gmotno razdejano domovino. To Je začetek. Začetek tistih, ki v najhujšl url niso oklevali in stali ob strani!
ivrtn »
»SLOVENSKI DOM«, dno 19. oktobra 1943.
Štev. 231
Prizorček s tramvaja
Navzlic vsem vojnim stiskam in -nadlogam je Ljubljana Se vedno bogata na raznih zabavnih dogodivščinah, ki jih Se prav posebno pogosto doživljajo tisti, ki se vozijo s cestno železnico. In te dni sem se prav prijetno razvedril na tramvaju tudi jaz. Sicer se vozim le redkokdaj s cestno železnico, zadnjič pa sem sklenil, da odslej ne bom več tako zanemarjal te zabave, to se pravi, ne zabavo z vožnjo samo, temveč tiste, ki zanjo skrbe res svojevrstni Šaljivci. Ros poSteno smo se namuzali in za nekaj lepih trenutkov pozabili na vse tegobe sedanjih časov.
V tramvaju je bila gneča, obešali smo se vsak na svojo zanko pod stropom, sprevodnik pa je kar naprej prosil: »Le še malo naprej, spredaj je še dosti prostora« itd. Do meno — ne zaradi mene — se je prerinila vsa nalepotičena in nališpana, sicer pa že precej priletna gospa, ki jo z eno roko držala malega fantka, da ga v gneči ne bi izgubila, z drugo pa je stiskala v naročju svojega drugega, morda celo še večjega ljubljenčka, skuštranega psička z drobnim, stikajočim gobčkom ter pentljico okolt vratu.
Mlad sprevodnik — mimo grede povom, da so to službo v zadnjem času začeli z vso vestnostjo opravljati tudi brezposelni dijaki in akademiki, da bi se pošteno preživeli — je prišel nazadnje tudi do tiste gospe in jo vljudno vprašal, do kam se namerava peljati. Povedala mu je, in sprevodnik ji je dal dva rdeča listka. Začudila se je, kako to, da jt je odtrgal kar dva listka, saj je njen fantek vendar še pre-
| majhen, da bi moral imeti na tramvaju vozovnico. Sprevodnik ji jo pojasnil, da je ena vozovnica zanjo, druga pa za —■ psička.
Namrdnila se je in brez bosede vzela iz torbice liro ter jo dala sprevodniku. A ta očividno ni bil zadovoljen, zakaj dal je gospe dve vozovnici in ima torej pravico zahtevati od nje dve liri.
»Se eno liro, prosim, gospa,« je nič manj vljudno ko prej dejal mladi akademik s sprevodniško kapo. Gospa ga jo še bolj začudeno pogledala, a rekla spot ni nič, ker je bila medtem že opazila, kako se sosedje muzajo. A vseeno je nekam užaljeno pomolila sprevodniku še drugo liro. Res je morala biti hudo razočarana, če ne se ne bi takoj, čim je sprevodnik odšel naprej, razvil naslednji zabavni razgovor med njo, sinčkom in psičkom:
»Takole si še majhen, ti, cucek, pa že toliko staneš 1 Veš, drugič ne boš šel več z menoj.«
Kužek se je obliznil pod svojim mokrim noskom. Očividno ni razumel, kaj mu gospodinja tako »ljubeznivo« pripoveduje. Najbrž sl je v svoji pasji pameti mislil, da mu je kaj slastnega obljubila za kosilce.
Sinček pa je pripomnil: »Mama, mar bt mi bila kupila za liro sladoleda.«
Razgovor je bil s tem končan, le to je gospa še dejala svojemu sinku, naj ho vendar tiho. Žalostno je pogledal v tla in umolknil. Ljudje, ki So se v bližini muzali, so dali vsem prav: sprevodniku, fantku, in navsezadnje tudi psičku, le tisti gospe, ki se je neupravičeno razburjala, no.
—ir
Slovenski Rdeči križ daje navodila za poizvedbe
Slovenski Rdeči križ poizveduje za vojnimi ujetniki, civlnimi interniranci, konfi-niranol in kaznjenel. kakor tudi za civilnimi osebami. Za vsakovrstno poizvedbo je treba pisarni Slovenskega Rdečega križa na Gosposvetski cesti št 2-H. predložiti naslednje podatke o pogrešancu: priimek in ime, rojstni datum, očetovo ime, zadnji točni naslov pogrešanca. kakor tudi vse ostale podatke, ki bi olajšale poizvedovanje (štev. pri vojnih ujetnikih In kaznjencih, pri bolnikih vrsta bolezni, ev. navodila za poizvedovanje itd.). Vsak poizvedovalec moda oddati tudi svoj točni naslov z navedbo sorodstvenega razmerja do pogrešanca. Vsak poizvedovalec dobi za prijavo poizvedbe predpisani obrazeo v pisarni Slov. Rdečega križa, katerega je treba točno in čitljivo izpolniti. Nepismenim izpolni prijavo pisarna. Pristojbina za celotno poizvedbo je lir 1.—. (v tem znesku jo vračunan tudi že obrazeo prijave).
Vsak odgovor odn. rešitev poizvedbe prejme polzvedovaleo po pošti. Brezpredmetna so torej osebna urgiranja. s čemer se le povzroča zastoj v poslovanju. Poslovanje poizvedovalne službe je točno in na tekočem. Stranke prosimo, da se točno drže- tfhnih navodil. Nepopolnih prijav ne more Rdeči križ prevzeti v poslovanje.
Kdor želi pisati ali sporočiti svojcem izven naše pokrajine osebne ali družinske vesti in !mu je naslov prejemnika znan, dobi v pisarni Rdečega križa mednarodni obrazeo za lir 1.—, katerega mora izpolniti s črnilom ali pisalnim strojem. Sporočilo sme obsegati največ 25 besed strogo družinskega značaja. Odgovor na tako sporočilo se dostavi odpošiljancu na istem obrazcu — tudi po pošti. Za dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi interniranci ima Rdeči križ posebna pisma po lir 0.20 za komnd.
Poizvedovalni oddelek posluje vsak delavnik od 8—12.
KUPITE TAKOJ
eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Wa!ter Scottov zgodovinski roman
»IVANHOE«
ki ga je založilo in izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«.
Ljubljana
Koledar
Torek, II. vinotoka: Peter Alkanlnrski, poznavalec in ustanovitelj reda:	Elbin,
pat; Lucij, mučenpe.
Sreda, 20. vinotoka: Jan. Knncij, spo-navalec; Salva, devica in mučenica: Irena, evlca in mučenica: Sindulf, spoznavalec.
Obvestila
-	Slovenski Rdeči križ poroča: V skla- 1 lišču v Kotnikovi ulici 18 se naj javijo d 18. t. m. dalje vse osobe, ki so oddale pa-;ote zn odpošiljatelje iz naslednjih občin dnosno krajev, ter imajo v rokah prejem-in potrdila zanje: Velike Lašče, Videm-lobrepolje. Ortenek. Turjak, Struge, Hinje, lob, Rašica, Ribnica, Sodražica. Loški po-ok. Prigorica, Dolenja vas, Kočevje, Ba-i.ialoka, Breg pri Kočevju.
«
Državno gledališče
Drama:
forek, 19. oktobra: Zaprto, dreda, 29. oktobra: ob 16: »Kovarstvo in ljubezen«. Red Sreda.
Četrtek, 21. oktobra: ob 16.30: »Potopljeni svet«. Red Prvi.
Petek, 22. oktobra: ob 16.30: »Potopljeni svet«. Red A.
Sobota. 23. oktobra: ob 10.30: »Cvetje v Jeseni«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Opera:
Torek, 19. oktobra: ob 16: »Thals«. Red Prvi. Sreda. 29. oktobra: Zaprto. (Generalka.) Četrtek, 21. oktobra: ob 16: »Netopir«. Opereta. Prvič v sezoni. Izven. Cene od 32 lir navzdol.
Petek, 22. oktobra: Zaprto.
Sobota, 23. oktobra: ob 16: »Orfej ln Evri-dlka«. Red Prvi.
Z Gorenjskega
Dvojni umor v Domžalah. V poznih večernih urah 9. oktobra sta bila ubita na svojem stanovanju v Domžalah Karel in Katarina Medvešček. Morilec je izvršil zlo-čim z nožem. Zločin pripisujejo tovarniškemu delavcu Lovrencu Peterlinu, ki je pred časom stanoval v isti hiši. Po izvršenem zločinu je na begu pustil okrvavljeno suknjo. Varnostna policija in SD na Bledu objavlja prebivalstvu morilčev osebni popis s prošnjo, če kdo vidi morilca, naj takoj o tem obvesti oblasti. Storileo je imel pri zločinu dolgo rjavo suknjo, svetlo sive dolge hlače, temno siv klobuk in rjave nizke čevlje. Je 165 cm visok, bil je čisto obrit in s svetlimi, kratko ostriženimi lasmi.
Sedemdeset let je minulo, odkar ima planinska koča na Obirju svojo spominsko knjigo. Jeseni 1873 so se vpisali prvi turisti takratne Nemčije. Naskok Obirja je bil v takratnih razmerah, ko še ni bilo markacij, precej težaven. 13. junija 1874 je bilo zapisano v knjigo, da so na vrhu Obirja žgali kres, ki je pravljično žarel. Neki pla-ninar je ob tisti priliki izrazil »grozotnemu Obirju svoje občudovanje«. Pozneje so vpisovali različne stihe. Polog znanih Ce-lovčanov se je vpisal tudi veliki admiral Anton Haus, ki je bil takrat še linijski poročnik. Spominska knjiga na Obirju ima zabeležene mnoge zanimive podrobnosti.
SLOVENČEVA
KNJIŽNICA
je naša najboljša družinska zbirka knjig 1 — Oglejte si že izisle knjige 3. letnika, ki so:
MLADA BREDA
spisal dr. Ivan Pregelj
RAYMONDA
spisal Henry Bordeaux
Naslednja knjiga bo znamenito delo svetovnoznane pisateljice Gertru-de Le Fort
VERONIKIN PRT
Naročite se na Slovenčevo knjiž" nieo“ timpreje, vsaka knjiga le^ lir
Berite »Slovenski dom«!
Dve, tri iz lokalne kronike
Na kirurgični oddelek Je bilo prepeljanih v ponedeljek več ponesrečencev. Utrpeli so različne poškodbe.
Huda nesreča se je včeraj primerila na gorenjskem kolodvoru, ali prav med kolodvorom ln arzenalom. Železniški tehnični uradnik Ludvik Mlakar, star 40 let, stanujoč Japljeva 13, se je smrtno ponesrečil. Stroj ga je tako silno pritisnil v prsni koš, da je med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbi.
Svetel Ljudmila, elektromonterjeva žena, stara 41 let, Je dobila hude poškodbe po glavi. Na Miklošičevi cesti jo Je podrl neki osebni avto.
Pri padcu z lestve se je hudo poškodoval 15-letni France Bezek.
Na Cesti dveh cesarjev stanujoči Milan Finec, star 12 let, Je splezal na neko drevo, s katerega je padel in Je na tleh priletel na razno razbito steklo. Močno si je porezal obe nogi.
Emila Zdešarja, sina sprevodnika cestne železnice, starega 14 let, Je podrl avto na Tyrševi cesti. Dobil Je poškodbe po glavi in po životu.
Pred glavno pošto je v nedeljo podrl neki osebni avto zasebnico Tončko Habjanovo, ki Je dobila poškodbe po glavi.
Pri eksploziji bombe na nekem travniku ob Ižanski cesti sta bila hudo poškodovana 12-letni Božidar Požar z Orlove ulice in 11-letnl Janez Šušteršič z Livade. Oba sta bila prepeljana v splošno bolnišnico.
Zadnje deževje je povzročilo, da so Ljubljanica in razni potoki na Barju močno narasli. Od sobote do torka zjutraj so se vrstili daljši in močnejši nalivi. V tem času je padlo do 60 mm dežja. Zanimivo Je, da se Je od sobote naprej Jutranja temperatura zelo dvignila. Danes je znašala 12 stop. C nad ničlo.
Le do 1. novembra t. 1. bomo sprejemali naročnike na zbirko
»SVET«
Naročite se torej pravočasno! S Spod. Štajerskega
Novi grobovi. Olga Rostohar iz Maribora, Ivan Gradišnik iz Studencev in Ema Behrbalk iz Ptuja.
V Mariboru so se poročili: Kurt Jahn in Melanija Rotter, Jože Heinz in Draga Brezovšek, Ivan Scharz in Kristina škro-bor, Jornej Emeršič in Jožica Čebular, Karl Višnikar ln Kati Kristovič, Lojze Stumpf in Otilia Berličeva, Mihael Wo-grinz in Pavla Stiftar, Mihael Kopič in Angela Rubin, Lojze Rus in Katarina MraBO-vič, dr. Walter Ferenz in Charlotte Schwei-ger, Silvester Zebe in Veronika Arzenšek, Walter Blum in Jožica Stankovič, Anton Novak ln Štefanija. Gol, Franc Matel in Vincencij Schmidt, Ivan Jagodič in Ana Katz, Ivan Toplak in Neža Dhl, Otmar Auot in Gabrijela Anžol, . Ivan Bregar in Julijana Škrabi, Frano Wi>hry in Marija Jodl ter Rupert Bučar in Frančiška Jure.
Osem in trideset trboveljskih delavcev je pred nedavnim odpotovalo v Gradec, kjer so Jih lepo sprejeli. Delavci so bili iz posameznih krajev trboveljskega okrožja, ki so so udeležili nemškega jezikovnega tečaja. Uspehi tečajev so bili zelo povoljni.
Generalmajor dr. R. Julij lloen, eden izmed najstarejših častnikov v bivšem tirolskem lovskem polku, je umrl v 71. lotu starosti.
Iz okolice Slivnice se je ponesrečila desetletna Terezija Hac. Na nogo ji je stopila krava in jo ji zlomila.	|
Na vzhodnem bojišču so padli dr. Ott- j fried Schreiner, Hans Holler, Bruno Wallner , in Friderik Sohrock.
V Dalmaciji je padel 12. septembra računovodja Egon Jerausch.
V Laškem so se poročili Leopold Hammel in Pavla Kunst, Hugo Wastl ln Manja Jel-čič. Umrli: Neža Friedler, Kati Gobec, Margareta Habian, Katarina Ceh, Štefan Stojan in Jože Stropnik.
V Slovenski vasi sta umrla Neža Murko in'Ana Matjažič.
V Slovenski Bistrici so se poročili Mihael Berlira in Marija Kos, Weozel Tomažič in Marija Schicht, Ivan Kolar in Marija Jolon.
Trebitsch Lincoln - umrl
življenjska pot judovskega pustolovca, vohuna in ponarejevalca menic
Stockholm, 12. oktobra. DNB. »Stockholma Tidningen« poroča, da je v Šanghaju po operaciji umrl judovski pustoloveo Trebitsch Lincoln. Ta Jud, ki so je rodil leta 1882 na Madžarskem, jo bil nekaka predpo-doba Ahasvara, ki ga je preganjalo po svetu prekletstvo nemirnosti. Njegovo življenje je značilen primer, kako se zna Jud prilogodlti vsemu, pa tudi primor, kako brezsrčno in brezvestno jo to človeško pleme.
1'OMAfclC -.BERANEK'*
s;!,
dš-l
Wm.
113.
Stari pastir mu je zdaj pravil:
»Moja mati je bila gradiška drvarkal
— Pri krstu mi je botrovala gradiška vilal
— Pa naj še to pogledajo, gospod župniki« Htinjski župnik je zdaj krstno knjigo
znova odprl. Ko je prebral, mu je pritrdil: »Res jel Tu piše, da je botrovala gra-diška vila! Torej si ti zares botrič botre vile!«
Htinjski župnik ga je zdaj popeljal v kuhinjo ter naročil kuharici, naj mu da ju-žine. Kuharica ga je posadila na stolček, nato pa je predenj postavila kos zmesnega kruha in bučo domačega vina iz htinjsko-gorskega vinograda.
tmnuse,,.
114.
Ko se je stari pastir v župnikov) kuhinji najužinal in odžejal, se jo župniku lopo zahvalil ter mislil oditi.
»Zdaj pa pripoveduj, kje si hodil slo lot in kako se ti je godilo!«
In ros; stari pastir je zdaj pripovedoval
o	svojem življenju na dragom domu, nato
o	svojih doživljajih na dnu gradiškč jame ter o zuprckah, ki jih je moral premagati. Ko pa jo še povedal o zakladniku, so jo spomnil svoje mošnje z zlatniki:
»Tule imam ves svoj zaslužek! Razdelite ga ubogim drvarjem in pnstirjem! Zbogom!« In počasnih korakov je odšel iz župnišča po kratki V»oti k htinjski cerkvi. Tam je iskal očetov ln materin grob ..,
G. Pevsneri
V krogih revolucionarne stranke so ga Imeli za enega najodločnejšlh in najbolj spretnih teroristov. Četudi sam ni nikdar sodeloval pri nobenem atentatu in umoru, so ga tovariši vendar zelo cenili zaradi njegovega strokovnega znanja v teh rečeh.
Pozneje, ko le bila njegova dvojna Igra očitna. Je trdil, da je sodeloval prav pri vseh atentatih, kar Jih je vprizorll »bojni odsek« pod vodstvom Geršunlja, razen pri umoru Slpjaglna. Toda okoliščine, v katerih Je to povedal, so bile take, da vzbujajo opravičene dvome o resničnosti te njegove trditve.
Drži pa, da Je Geršunl oktobra leta 1992. ko Je sklenil dati ubiti notranjega ministra Plohveja, ravnal po načrtih, ki mu jih je dal Azev. In to v očeh stran-karjev za Azeva ni bilo neznatno priporočilo.
K temu Je treba dostaviti, da Azev ni bil nikoli v Ječi, no pregnan, ne prijet. Tudi to so pripisovali bolj njegovi spretnosti kakor goli sreči, ln njegov uglfed jo zaradi tega spet rasel.
Skratka, Azev se Je vsem ljudem, ki so ga poznali, zdel naravnost vzgled pravega zarotnika kot človek, ki pozna vse načine, ki jih revolucionarji uporabljajo v svojem boju; kot človek, ki je nameraval uvesti nove načine, nove priprave ln novo orožje za pripravo ln Izvedbo političnih umorov.
Njegovo Ime — »Dchel-1«, »Valentin«, »Ivan Nikolajevič«, zakaj voditelji nasilnikov že tedaj niso nastopali s pravim Imenom, katerega je poznal le malokdo — je za »bojni odsek« pomenil cel program, j No In ta človek, na katerem so počivali
vsi upi teroristov, odkar je Izginil s prl-zornlee Geršunl; človek, ki hi bil moral »bojni odsek« povesti do novih, bajnih na-silnlških grozot, pred katerimi bo v strahu stremel ves svet, ta človek Je bil izdajalec. Njegovo nehanje je v resnici eden najbolj čudnih primerov »dvojnega življenja«, kar jih poinnl zgodovina tega nemir-nega sveta.
NOVI POGLAVAR
Evno Azev se je rodili v mestecu Llsko-v,u, v okrožju Grodno, leta 1899 kot sin ubogega Judovskega krojača, ki je imel še dva druga sinova In Štiri hčere.
Leta 1874 se je Flšel Azev, oče, preselil z družino vred v Rostov ob Donu, trgovsko ter Industrijsko središče vse južne Rusije. Tam Je bilo življenje boljše ln stari Azev je tu postal trgovec in odprl trgovino z mešanim blagom.
Toda za malega Evna se stanje ni nič zboljšalo. Tovurlšl s0 ga zaničevali ln pretepali, ker Je bil tako gfd. tako nesramen lu tako jeznorit. Ta leta so pustila noiz-brlsne sledove v duši malega Juda in zelo vplivala na razvoj njegovega značaja.
Leta 1899 je Evn0 Azev končal glmna zijo, kjer so je učil zelo pridno, ter s tein uresničil najvišje svoje 4n očetove sanje. Toda ni mu bilo mogoče, da bi bil šel študirat na kako rusko vseučilišče, ker so Jude tedaj tja le nerndl sprejemali. Da bi pa šel v tujino, sploh ni bilo moči govoriti.
Azev sl je pomagal, kakor je vedel ln znal. Imel le ure, bil poročevalec pri krajevnem listu »Donskaja Pčela«, bil pisar v nekem uradu, nazadnje pa trgovski potnik
te v gimnaziji je Azev začel obiskovati enega Izmed tolikih prevratniških krožkov, ki so tedaj v Rusiji cveteli. Vendar tam ni Igral nobeno pomembnejše vloge.
Toda ko je postal trgovski potnik, se je njegov položaj v krožku spremenil. Na potovanjih je obiskoval »tovariše« po drugih krožkih ln pomagal vzdrževati zveze med njimi.
te leta 1892 ga je policija dobila na piko. Ko jo zapazil, da ga nadzorujejo ln se zavedel, da ga bodo prej ali sloj prijeli, je začel misliti na kožo.
V	Roktovu mu življenje ni nudilo ničesar. Tudi ni mogel misliti, da hi sl tam mogel ustvariti tako življenje, kakor je o njem sanjaril: razkošno, brezskrbno, brezdelno, polno sprememb in razvedrila, lepih žensk ln denarja. Azev je bil namreč stremuh ter željan zabav. Hotelo se mu je bogatega ln zložnoga nehanja.
Zaradi tega je sklenil, da se bo Izselil v tujino. Ker ni imel potrebnega denarja, sl ga Je preskrbel, kakor je mogel: prodal Je za svoje podjetje veliko množino masla ter sl Izkupiček pridržal. (Tudi revolucionarna kariera Lovrenca Kuharja so Je začela s poneverbo tujega denarja pri rudarski bratovski skladnici v Prevaljah. Op. prev.).
S to popotnico je februarja 1892 Azev Izginil Iz Rostova ter odpotoval v tujino.
Ustavil se je najprej v Nemčiji, ln sicer v mestu Karslruhe, kamor sc Je bilo zateklo dosti ruskih judovskih študentov, med njimi nekaj njegovih znancev Iz nostova. Vpisal se je na tamošnjo tehniko ter se posvetil naukom 0 elektriki, ki je tedaj začela postajati zelo pomembna.
Kakor Judje običajno, je tudi Ignao Trebitsch Lincoln najprej čutil poklio za igralca, a njegovo častihlepje ga je gnalo višje. Kot »misijonar« je odpotoval v Kanado, potem prestopil v anglikansko vero ter po enem letu študiranja bogoslovja postal celo duhovnik te bolj politične kakor verske ustanove. Ker je zaslovel kot odličen pridigar, je bil leta 1910 celo izvoljen kot liberalni poslanec za mesto Darlington v poslansko zbornico. Leta 1912 se je pojavil v Romuniji, kjer se je baje zanimal za trgovino s petrolejem. V začetku prejšnje svetovne vojne je britanski admirali-teti predložil »načrt« za uničenje nemškega brodovja, a lord Fischer ga je izpod* maknil. Posvetil se je potem vohunski službi, postal pa je angleški vladi sumljiv ter je leta 1915 zbežal v New York. Medtem sp ugotovili, da je Trebitsch Lincoln ponarejal menice, in zato so ga leta 1916 Združene ameriške države izročile Angliji, kjer je bil obsojen na tri leta zapora.
Ko so ga potem spet izpustili, sl je za svoje udejstvovanje izbral Vzhodno Azijo, še prej pa je igral pomembno vlogo v času puča v Nemčiji in je bil v Severni Ameriki kaznovan zaradi tega, ker se je pregrešil proti zakonu o priseljevanju v Ameriko. Na Kitajskem je pri kupčija!: z orožjem obogatil, kupil potem na Javi večje nasade, izgubil nato svoj denar pri igri v Monte Carlu ter slednjič igral na Cey-lonu v nekem budističnem samostanu novo vlogo kot »menih«. Leta 1926 je bil njegov sin John, ki je v Angliji služil vojake, usmrčen zaradi nekega umora.
Trebitsch Lincoln se je pozneje še nekajkrat pojavil v Evropi, da bi kot »budistični duhovnik« pridobival ljudi za budistični nauk. Leta 1932 so ga zaradi njegove prevelike vneme morali zapreti. Napisal je knjigo o svojem življenju, z dogodivščinami, ki jih je bil doživel, se je hotel čimbolj uveljaviti.
Ta mož je najzgovornejši primer, kako se Judje skušajo uveljaviti po vsem svetu, kako silno častihlepni so, kako hočejo povsod igrati odločilno vlogo ter priti v ospredje in kako hočejo s svojimi metodami, ki so često naravnost zločinske, v kalnem ribariti in kako si znajo nadeti vso mogoče krinke, pri tem pa ostanejo vedno Judje.
Iz Hrvaške
Krešlmlr Baranovlč odpotoval v Bratislavo. Znani hrvatskl skladatelj in dirigent Krešimir Baranovlč je odpotoval za 4 mesece v Bratislavo, kjer bo na prošnja slovaške vlade prevzel glasbeno vodstvo slovaške radijske postaje, pripravo in dirigiranje več opernih dol v bratislavski operi ln pripravo več simfoničnih koncertov.
Preteklo soboto zvečer je bila v zagrebškem narodnem gledališču velika kulturna prireditev v čast hrvaške vojske. Na prireditev so prišli eam Toglavnik, dalje odposlanci j«, teljskih držav in drugi odlični predstavniki hrvaškega javnega in kulturnega življenja. Na sporedu je bil bogat program.
V soboto popoldne je imelo slovuško-hrvnško društvo v Zagrebu letno skupščino, na katero so prišli številni društveni prijatelji in slovaški poslanik. Društveno delovanje kaže, kako globoko je prijateljstvo med bratskima narodoma Slovaške in Hrvaške.
Gospodarske vesti Iz Hrvatskc. Po sklepu ravnateljstva družbe Sladorane d. d. iu na osnovi pooblastila občnega zbora je odrejeno nadaljnjo vplačilo delniške glavnice za 12.5 milijona kuu. 8 tem se glavnica toga lani z državno pomočjo ustanovljenega podjetja za sladkorno industrijo poviša na 75 milijonov kun. — Zagrebški listi poročajo, da je tvornica Verosta v Ženini, ki jo ima v zakupu Delniška družba hrvatskih rudnikov in topilnic (prej Jugoslovansko jeklo), izdelala prvih 1000 lahkih gorskih plugov, ki so grajeni za terenske razmere v' Bosni in Hercegovini. Tvornica je izdelala tudi znatno število rezervnih dolov za te plugo. 90% proizvedenih plugov ho raž-dolita osrednja orgnnizacija kotorskih podpornih ustanov, in sicer po ceni 2.300 kun za plug. Proizvodnjo plugov bodo še povečali. — Po naredbi ministrstva za narodno gospodarstvo se odkup zelja in repe stavlja pod državno nadzorstvo. Količine preko 600 kg smejo odkupovati le pooblaščene odkupne ustanove. Odkupna cena je določena za »varaždinsko« zoljo na 12 kun, zn navadno zelje pa na 10 kun kg. Od 15 oktobra pa se cena zniža na 10 odnosno 8 kun za kg.
Prosvetno ministrstvo Je odobrilo, da se sme v Zagrebu osnovati nova nepopolna ženska realna gimnazija. Gimnazija so bo z leti izpopolnila do popolne.
V Banja Luki so imeli banjaluškl delavci te dni velik shod, na katerem so govorili tudi zastopniki vlade. Na shodu je bilo prerešetanih cela vrsta perečih delavskih vprašanj. Na shod je prišlo z.elo veliko delavcev.
Švicarski Rdeči križ za potrebno lirvat-sko mladino. Švicarski narodni Rdeči križ je v zadnjem času obvestil Hrvatski Rdeči križ, da je pripravljen priskočiti na pomoč od vojnih dogodkov prizadeti hrvatski mladini z večjimi pošiljkami obleke, hrane in zdravil. V zvezi s to akcijo j« švicarski poslanik v Zagrebu naklonil Hrvatsbemv Rdečemu križu podporo 50.000 kun za pokritje stroškov, ki bo združeni z zbiranjem podatkov o potrebnih količinah otroških oblek, hrane In zdravil za prizadeto hivatsko mladino.
Posebne znamke kot spomin na osvoboditev Dalmacije. Hrvatski prometni minister je dovolil, da se 120.000 komadov znamk, ki so bile izdane za letošnjo filatelistično 'razstavo v Zagrebu v spomin as osvoboditev hrvatskih mest v Dalmaciji, pretiska z napisom: »Hrvatsko more — 8 IX 3943«.
Prepoved ipranja kart. Varaždinska policijska oblast je z najnovejšo odredbo prepovedala igranje kart v vseh javnih in zaprtih prostorih.
Nova hrvaška cerkvena umetnina. Zagrebški nadškof dr Stepinao je dne 12. t. m.
I	blagoslovil novi oltar v cerkvi sv. Antona j na Svetem Duhu pri Zagrebu. Velika oltar-! na slika, ki prikazuje sv. Antona, je najno-
l	vojše delo hrvaškega slikarja Ljube Babiča,