259. številka.                    Ljubljana, nrdeljo 10. novembra.                 XI. iHo,  1878.
SLOVENSKI NAROD.
ithttja vBak dan. i*v»"mAi - ■..d-ui.jhn ^ <nsevc <pt» p;-it»r.i«iii( wr v«tu po |ioiti prtjioutun %, *» n.r u oro r ■ k u »1 otelo ta ćulo Uho lt> £l<i., tti p m umh ;. gl., •a ćotrt leta 4 gld, — Za L} a t> Ij * a a hres poiHjacjt na dom tw o«lo teto 13 ftld., ta Aotrt iett S ptd. 30 kr., ka on mesoo 1 «ld. 10 kr Zu pnAilUiiij** n dum no račnua 20 kr, »a njftioc, '"-■ kr. :v- (iojjrt letu, — £* iijo aolole toliko već, kolikor pofltnina isnaA*. — 7>» gospodo ufiituljo na Ijiultikili ftolah in za difako velja miiipt oena in aicer    'L*. Ljchljano »a Aefirt lota 'J g Id. 60 kr.,  po   poiti projoumn  ta detrt lota .'1 gld. — Za   otnanilu no plahti ;o od
<5<?Hnn opno potit-vrate 6 kr., če  bo   ■     '-"L> nukrtu tifk\  5 i-., .?--; u« divultrat in  4 kr. ćt» 5«  tri- nli  votitirut tiska.
Dopisi na|  ■■<  izvulu trankirati.        Rukopisi se ne  vračajo. —   t( r-.id ml t vo  je  v  Liiibl aul v Fraoo Koluiitriovoj hili  f'.  'i  „^loiinliAkn  molba". Opravniitvo, na katurn naj se blagovolijo poHiljnti naruonino, reklamaciju, oinunila, t. j. ad ni»i«ti-&*«>"n-    o.'l    in   ■'   nN>»rinlni   'Ukni-ni"   v Koluuinovej   lrfli.
Naši nemškutarski kazinski opozicijonalci.
Uže smo poveduli, da so udjo ljubljanske ga konstitLcijonalnega društvu, v knterem imajo večino c. kr. uibduiki, pred dobrim tednom sklenili nezaupnico vladi, ali grajo („eutsehiedene misabilligung") ministerstvu za to, (ia je JJosno zavzelo. Povtdali smo tuđi, da je bil pri tej protivladnej, a ipak ne pre-povedanoj demonstruciji (kar Harno za to na-glašauio, ker bi hc podobue slovensku demon stracije gotovo vselej policijsko zatrle) — du je bil, pravimo, tu glavui govornik penzijoui-rani c. kr. deželne vlade svctovultc g. Laschun, in da je bil drug govornik, aktivni c. kr. de-želne vlade svetovalec g. iSchuppl, tor mito svoje začudenje izrekli, kako je to inogoče.
Ogledimo si   pa  to   čudno   pnkazen,   da politituo   društvo   nem^kutarjev    na   Krauj Bkem vludi avojo grajo („iinsdbilliguug") zarad okupacije Jiouue izreka, od drugo Btraui. Vpra feajino ue, ali bode zatieiienje specijaluo   na^ej deželi, Kraujskej iu tslovuuakcj v obće, na korist ali na dkodoV   lu, g.ejto, tu nam uo pri Biljtui Harni uciMskutarji udgovarjuti, da lc na Itoribt  nahej obrtniji in kupćiji.    To fiO utniškutarji v dotituem bhodu sami priznali.
Od   kod torej njihova BmiB3billiguogu   in zakaj ?
Tu imamo ataro i/.kustvo za odgovor. Kaže se namret zopet tu, da numskutiirji io Nemei v nuAej deželi si) vseluj pripravljeni ma t e r i j a I n e koriatidežolc žrtvovati alt prt-pust ti svojim ReriTViiiizutorskim poli tifcniin ciljem ; njim jo zniiroin strattktrski na-mun vi£|i,'nt!go deželni koristili kruh ljudstva. Num.skutarji v mislili grude neinski moat do Adrije, pa jim je vse jedno, čo jirav bi drfcal (rez pustinje naAe zornije, da le drži in da je nemski.
Tako na priliko bo naši nomSkutarji ljubljanski na vho moć zoper z jedinjenje vscli Slovencev v jedno alinini^trativiio cdloto, katerej srediAto bi bila Ljubljana, da ai Vrfak otrok vidi, koliko tnaterijalne^a dobitku bi to naše glavno modto imelo potom, ko bi bilo HredidČe trikrat večje kronovine, nego je zdanju. Kranjska bi ne imela izgube, če m združi 8 slovenskim ŠUijerjetn; ali ko ho je o tem govorilo, tekel je bil mi$ stari renegat in izdajnik „Kranjec" (da He llogu usnuli) Dež ma u ce!6 na glasoviti Itcatul8tetterjev „ver faa.suugsLiig" v Colje, in je ta.ni v klofttorakein vrtu sam sebi blatu v licu metal, ra/lagtijoč Stujeicem, kako niij se iu družijo •/, uami Kranjci, češ, da hiiio h mu   buraći.
Ali ne moremo torej čuditi, če se naSo kazinako konstitucijomiluo društvo snidu, in na predlog penz. c. kr. vlitdnega avetovalca Schop
pla vladi „mi^shilligiing" izrefie, ker jo ta Bosno okupirala, da ui nam ta okupacija v obrt-uiAkem iu trgovsktitn oziru le koristiti more? Tem politikiirjem jo le odlofeviilen nemški pr.ive. : vho o korner »lutijo, da bi moglo slovanskej stvari koristiti, rar/jjo z v.so du5o, blagost ljiitlstva jim je devetu brigu.
Iz Bosne in Hercegovine.
I/, Sarajeva se poroča 0. t. m. to-lažljivo poro'-ilo za one, ki imajo sinove ali brate Se doli, da je intendenca v vseh niaga-zinih nakopičila živeža in vaeh potrebnostij za vojake tre^ zimo, ker se jo jeson po pravici sklepalo, da bi se zditj po zimi ne moglo dosti dovafevati ali preskrbljevati. Za one vojno otMelke, kateri se bodo obakrbovuli iz magazinov v Sarajevem, preskrbljeno je vseg* dovolj za 2 Vi meseca. Vse to bo je pa k većemu delu nakupilo od domačih (bosoDskih) kupčev, nekaj ho je rekviriralo, nekaj pa se je dobilo pri pobiranju desetine, le malo pa se je iz Avstrijskega sem poslalo. Ker bo je tuli na družili važnih krnjili dostu Živežn, 7a vojsko mtkopii'ilo, ko torej v o/iru za obskr-blj'Vanje uij treba bati zime; samo krme za konje se dozdaj nij moglo doati dobiti. Za vsacoga konja obskrbovanje mora erar plaćati vsak mesec sto golilinarjev. I/.vzemši vojna oddelke v Livnu,   Konjici   in na  Drini,
Davorin Trstenjak.
O štiriileavtlitnici itjt'tjotnja slovstvenvtm
iivtovanja.
(Konoc.)
Leta 1840. atopil jo Trstenjak v bogo-Blovje v Giadci. l)o sedaj pisal je večjidel „ilirski1', a ud uedaj hu ju spet poprijcl slo venbkcga jezika. Mej siovLUskiuu bogoslovci osuoval je liUiarnu društvo „liibliolticca hIo-vuuica", vudil ao je z ujnui v slovenskih pn-(ligah; puleg logu piaul je uctuski na/.uuuiia o BlovenakiU kujigah v „JSunji"1, ter /lagat novele za cerkovne uoviue n<icr kutholi.SLhu \VahihtfitlitiUud". l'od iineuoiu Vlastelin Kralo v ski pisal jo v dalaiutinskuj „Zon", pnporoćul Dalmauuccm gajico, ter nnel s popom lvićcvuoui polemiku o uuUuatinskem  ti kopiju.
Luta  16 Ili.  dal  ]u na «vi tlo prve  „šinar Ilice"  (,„Mutite Munje"),  poatovuujuue \/. lran-coćCnio.    V    noviuuh   „iSLuieimiliUibche    Zcit tichnlL*' pnobćil jo v tem   cubu   zauuuiv   spia „UOcr dud   gtihLigo   umi   poctisehu Lobeu Ucv VVinUcu iu iSteicrmark", a Kopitar,   katertinu je bil rukopis v  Cvu^uro   poalau,   juko   ga   je pojmu! m ćulo već /goUovuisMh nmiiakiu   spi bov zatrl, ker nij bii   tisttga   nrnuuju,   kukui Trstenjak,   ki jo trdil,   Uu  bo tSlovaui prvotui
prebivalci v Noriku in Panoniji. Znano je, da pravda o tej stvari Se uij dognana, a zadnje Ćase, posebno odkar slavni MomuiHen izdaje /nani „Corpus inscriptionum1*, dobil je Trstenjak zu svojo m sci spet vet vuljavnih prič, kuj ti Mouimsen jo n. pr. objavil »taro rimske nadpise, v katerih He inoj drugim mhujajo — staroslovuuski aorUtil
Letu 18-14. bil je Trstenjak duhovnik posvećen ter kaplan v Slivuico pri Mariboru poslan. lUUu njega v Frajhamu, ztvel nm je prijatelj Oroslav (laf. Ta jo Trstenjaku uuvdusil zu pr i in er ja |0 to jezikotilovjo Sliupaj sta se urila »un.skrit, ^end iu ^oti.šlu jt'/ik. Za te gade I j od letu 1811. do 1S-IS. ne uuliajamo nit Tr.ito nju ko vili spmov po novi nuli. Mož se jo \ca ta (as pridno ut-il jo/.iko-slovja, čital je Btare klasike, studirul iloinuco zgodovino, ter zbiral gradivo za svoje po4uvj.se zgodovinsko in nutolugi^ke preiskavu. A burno politino življtn.o letai 1848. odvrnilo jo tuli Trstenjaka oii njegovih tihih Studij. Sput je pru'-L'l pndno v novine dupisavaLi, a zduj vecji del politične stvari. V ('iguletovo „Slovc-uijo" in v rruu.sovo „SU Isluvischo Zmtuiig" po.'<iljal je članku in dopise pod Šifro /.'. Ziu-govti „l'resse", tukrut, v nam Slovitiioni pri-ju/nein siiiislu iiru<lovuna, prinuAala je pod silro r. temeljito dopise „uu.s llater.steicrk<; ruvno   tako   tuđi   pruska nUnion",   iu spisi o
slovenstvu v Jordanovih „Jahrblloher11 so tuđi Trstenjakovi.
Leta 1850. bil je Trstenjak imenovan gininazijalni učitelj v Mariboru, kjor je do leta 1801. učil verouk, slovenski j^zik, zgo-doviuo in geografi,o,
S preselitvijo v Maribor priftenja se nova doba v Blovstvenem delovanji Trstonjakovem; kajti do lota 1850 piaal je vefjiilel „ilirski" iu ntmski, le malo slovenski, a sedaj jo za-stavil pero, ter b Čudovito dulavnostjo, priil-tiosljo in vztrajnostjo zaCol jo pisiti sumo slovenski, tako, da je bil gluvui podporuilc in sodelovaleu vsem nlovenskim muogoAtovilniin tioviiium,  ki so  i/hajiile   od   leta   18."iO. daljo.
V „Novicuh" oglasil se jo Trstenjak prvit leta KS5J , Jer bil jim je zvost pri-latelj colih dvaj.set let. l^tevilo njogovih sta-rinoslovskih, zgodovinskih in bajcdl-jvnih se-st.«vkov v tein Časopisu jo — log'jon! Sumo ko bi jih hotel po imenu mmijuti, moral hi pisati dolg l'.'uilleton. Naunra vsem tem brez.stovilnim spisom bila je ta: dokazati ni svet prepričati, da so uže preil Kristom mej A ti r i j o i n Karpati stanovali S1 o vu n i. „Od prvoga tukaj prebiva moj rod, ce ve kdo za rt ruj V" i »»i rtit'<tJ» od kedV" Uon, da so ti spisi vcasi pomaujk-Ijivi, toilu Trstenjak je bil v toj stroki samouk, prvi   uuseljeutc  sredi   ueakoucnega   gozda, ki
ki se morajo deloma obskrbljevati iz dalma-tinskega Dubrovnika, Mostara ia s Srb-■kega, naslanja ne ćela armada na Savo, iz tesar sledi tuđi važnost jedine čite za obakrb Ijevanje iz Avstrije v Sarajevo. Tem bolj se mora tedaj obžalovatt slabo stanje te cente, katera Se dan za dnevom radi neprenehljivega deževja postaje slabSa. Cesta mej Dobojem in Maglu jem je baje vsa pod vodo, vsled česar se je občenje jako pretrgulo. Včeraj, f». novembra, v Sarajevo dospev^a pošta se je ?a,-kasnila za štiri dui. V Sarajevom prirakujejo dveh ruskih otieirjev generalne^a Štaba.
Politični  ru'Ai^i**«!. N<»trtuiJ«t ti«**«*!«*.
V Ljubljani 9. novembra neiegnoijn avstrijsko je odprl  pred sednik grof Coronini z zahvalo za izknzano si čast volitve, naglašal hrabrost artnnde, in sla-voklical cesarju. — Delegacijama je predložen skupni proračun za leto  1870,  ki   ne   ne   loći dosti oil lanskega, ktr stroški za okupaciio su bodo posebej dovolili. —   Skupna   potrebščina za stojeto vojsko  je   za   prihodnje   leto   \)\ milijonov  719.JI7   gold.   za  vojno   pomorstvo 9 milijonov   in   l!>G.i>;tO;   vojni   minister  sam bode torej pnhodnje leto potrosil  100   milijo nov 915.517 gld. — 3G 1.122   menj,   nego  je lanski proračun kazal.
iii'vatslevffu sabora predvodnik Kre-st:(i in podpredsednik VuSč c1  sta 7. novembra izročila cesarju hrvatsko adreso.   Kre štit1, je v svojem   ogovoiu   izrekel udanost hr vatnkega nabora, dejal, da je adresa zvest od mev kraljevskega odpisa, pri katerej priliki je sabor tuđi svoje želje izrekel glede cei oku p-nosti ali celovitosti   dežele   hrvatske,   ki   Se zmirom   nij   rešena,   pa   tuđi  svoje veselje o slavnih zmagah hrabre vojske Nj. vel.,   s ka-terimi ao najslavnejte   tradicije   te   monarhije zopet oživljene bile. — Cesar je najprijaznej^e Bprojel   zagotovilo   lojalnosti,   a   jo   —   tako pravi telegram  —   izpolnjevaje   svojo   vladar ako dolžnost, najmilostivcjc opornnil, da je hrvatski sabor prestopil svojo   kompetenco,   (ko je   govoril   o   Hosni),   ko je  v n a n ) e   zadeve obravnaval, in o ogcrskej kroni z izrazom go voril, ki nij v zakonu utemeljen. O celovitosti
nij kralj niS omenil. Po tem, ko je ofičija 1 n o odgovoril bil, izrazil se ie cesar Se jako priznavajoč požrtvovalnost Hrvatske in junaStvo hrvatskih vojakov.
Kakor se iz T*nitrt* poroča, Sto je tam skozi 24 hercegovinskih veljakov, ki potujejo v Peftto, cesarju poklonit se.
fPffft'sktm delegacija je izvolila Szla\yja za predsednika, in je izrocene si budgetne predlože prevzela.
VnniMo «lr *»▼«%.
tltiski oficijelni „Journal de St. Peter bourg" piSe, da je v Kume liji tam, kjer so Rusi, popolni red. Nobt-nt'ga Rusa nij mej bol-garskirni vstaSi v Micednntji, o rus oj udele-žitvi se ne moro govoriti. Turaka porodla so napacna.
1m»-.iktt ministerska kriza še dalje traje. Kralj  je poklical zopet   Komondurosa,   da   se stavi   ministerstvo,   a  do   0.   nov.   se   mu   nij bilo fte posrećilo.
0 M*nl<f<wrskeni vstanku poroča Reu-terjevo agentstvo iz Carigrada 0 t. m.: Vstafti Žugajo Palanki,  Zabadji, Kutehanu.   Rusi  utr jujeio prehode črez Itulkan.
Glede «/7/«»M#*f/iMirIc*'«r/ri vprašanja se preko Pariza poroda, da so Rusi Afgancom obljubili preskrbeti jih s pu&kami odtragu%mi, a Afganci so ruskim inženirom dopustili cesto delati iz Dohare do Kabula.
V severnt-j  sitneriki so bile v   r.jedin jenih državah volitve v kongres. Republikanci so pridobili već sedežev, tako da bodo demo-kratje zdaj  le malo vefino   VI glasov imeli.
Doninčc stvari.
—  (K   Š ti ridesetlctnici   Davorin Trs te n jako vega   slovenskoga    piša teljstva),   ki   se   obhnja   denes   v   nedeljo 10. novembra   ob   pdludne v Ponikvi  (Ponigl) pri Celji,   fila je   tuđi  mala deputacija Trste-njakovih   čcstilcev   iz   Ljubljane   veteranu naših literntov   čestitat,   in   mu   narodno   zahvalo i/.reC.
—  (Diplome za občine), ki so ali ki bodo izvolite g. dr. J. IH e i w e i s & za častnega obfana, ho dogotovljene in se dobo* v „Narodnoj  tiskarni".
—  (CelovSka h r a u i 1 n i c a)   je   sezi-dala in 5. t. m. mestn   djila   hiSo,   v   katerej
bode  ljudska  knhinja,   fiola za dekliSka del«, in koroSko muzikalno društvo.
—   (Novemberski   avancement   v c. kr. armadi.) Izmej reserviatov bo postali nadlejtenanti   lejtenanti:   dr. Josip Ser-nec,   Alojzii   Cantoni   79. peSkega   polka, Fabrioti,   ITenrik Vogel,   Anton Svetek 17. pefikega polka, in Franc Mikolji 53. po-Skega polka;   Franc Rizzi   27. lovakojra ba-tnlijnna;  lejtenanti po postali kadet je (oficirski name8tniki): dr. Ivan TavCar in Anton Kode r   17. peSkepa   polka,   (oba   pofllednia   Rta znana,   slovenska belotrista);   Josip   Samida 33   lovsk<gi   batalijona. — V aktivne] armadi so postali:   oberst je poatal oberstlefte-nant Peter Hranilovič de Ovtftina 53. peSkepf* polka ;   h t o t n i k i   dmzega   reda   bo postali nadlejtenanti Lndislav BeneS,   17. peSk. polka v Bvojih službovnih razmerah kot uftitpli vojne spodnje realke v OUnsu, Aleksander &k rera T 17-, Fridcrik Kavčič 17. pe^kega polka, Jan. Sulik    19. pri   8. lovskem   bataljonu,   Jožef JanavSek 4. artil. bat za tvrdnjave in Adam Petricit 4. pri 12. art. po ku. Nadlejtenanti so postali lejtenanti:   Janez  Velkavrh   17. p. pv Pavcl grof Wurmbrand- Stuppach G. polka   dragoncev,   Alekaander   Bolok,   Izak Skorič in Jož«f Krži5 12. art. polka.   Lejtenanti so postali kadeti: Ludvig IlirSal   17.t Julijus  Silhiw'z   pl.   Schiwizhotlen   25.,   Jane« Fajdiga in Feliks Andriani  17. p.  polka. Upravnik je postal v voinej zdravniskej  stroki oficijal 1. reda E Ivard Sch\ve;tzer ki  je bil do okupacije v Ljubljani vojaSki lekar.
—  (Cesar) jo 200 gld. daroval zn štavljenje nove Sole   pri   sv. Martinu   poleg (lor-njega grada.
—   (1U zo viSka titaluica)   vabi svojo udo k ob^nomu   zboru   dne   17. novembra ob .{. popolndne.    Na   dnevnom   redu je: volte? častnih udov.
—  (Hrvatski „Obzor") prinafta v pe-tek   clnnek   o   sedemdesetletnici dr. Bleiweisa. Konce   Članka  se glasi:   „Današnje dnba viSe
goStavo   krči   in crta,   da potomci pridejo do Bvitlobe,   in če   druzega   ne,   to upanjo more gojiti v   svojem   srcu,   da   bodo njegove pre itjkave poznejžiin, biatroumnejsim jezikoslovcem služile v podlago, nu katerej bodo dalje zi luli. Gradivo za te zanimive  sjise   nabiral   je Tr Btenjak   tedaj,   ko  je uciteljoval v Mariboru Vsako leto o počituicuh potovtil je po pokra-jinuh   nekdanjega   Norika   in  šture Panonije, ter je zbiral nad piše   in   riaal podobe iz rimskih fasov.   Spremljal ga je navadno kdo i/iiutj njegovih učencev, ki je znul dobro risati. Gotovo jo na tukih potovanjih mnogo novcev potrosil, a nabral si je tuđi bogato zbirko rimskih   starin,   tako,   da   znani   zgodovitiarji in etarinoslovci,    kakor    na    pr.    M o in m s e n , Conze  in drugi,   so   veckrat  pri Trstenjaku iskali   sveta   in   pojasnila,   iu da mu še zdaj pridno dopisavajo slavni ucenjaki.
Pod   izmišljenim   imenom  „Vicko Dragan"   in   „Vi to mar" odprl  je Trstenjak   v „Novicah"   prvi   pot   pove«tim   in   humo reskuin.    Njegove   humoreske in šaljive povesti,   kattrih ho mnogo v  „Novicah11  nuhnja, bilo bi Se <lan denes jako prijatno berilo, uko bi v posebnoj zbirki prišle na svitlo.    Njegov potopiš:  „I/, potne bi sage.  Prijazni dopisi do »trica Hrcka Dragana   v Vrbovcu" (185!) ) je   po   mojih   mislili   najboljši, kar jih imamo Slovenci,   katerega, izvzemsi Levstikovo poto vanjo „od Litije do Ćateža", še niheo nij pre-
knail,   in njegova   novela „Slovenski Leander" natisnena   v   „Novicah" pod Šifro $  ij. je go tovo jedna mijlopSih slovenskih   povesti).   Zdi se mi,   kakor   bi se bil Hlei\vris do Trstenja-kovih Casov branil v  „Novicah"  prina^ati   hu moreske in povesti,   v katerih se govori o — Ijubezni   (to   se   ve,   da jako poStenej in ne dolžnej),   in   stoprav   tedaj,   ko je Trstenjak, duhovnik,   z.ičel  novelo   pisati,   dale   so  „No viče" tuđi drugim pisnteljem nekoliko veft du^ka. I  tukuj bil je Trstenjak  „promachos".
V Itleiweisovem „Koledarcku", ki je zdaj bolj znan in bolj razsirjen v novi izduvi ,,/latih klasov", objavil je Trstenjak novelo iz življenja slavnega umetnika Ticijana pod naslovom „Slikar", ter opisal življenje svojega dragoga prijatelja, ilirskega pesnika in Stajer-skega Slovenca Stanka Vraza.
Janežiceveinu „Slovenskomu (llasniku" bil jo Trstenjak ves cas priden podpornik, kakor uže poprej tuđi njegovej „Slovenskej Breli". Kukor v „Novicah" zgodovinuke in »tarino-slov^ko, tako je priobfaval v „(ilasniku" bajoslovne, iz slovenskih prislovic, pesnij, obifajev posneto preiskavo in jezikoslovne crtice, po Ailjal mu je dopise, humoresko (Vitko DragutO ter naposled prav s fttuduntovskim humorjem 1. l.S(;7.spisal zanj prijet.no povest „Kelmorajm". Iz tega časa, ko je bil Trstenjak gimna/,ijalni profesor v Mariboru, nahaja se vec njegovih znanstvenih   uetuskih   sptsov v  „Mittheilungen
deB historischen Voreins fdr Krain" in v jedna* kem časopisu koroskega zgodovinskega druHva, in poleg vsega tega tuđi mariborske gimnazije programa nij pozabil. V Slomškovih „Drobti-nicah" razglasil je životopis prvega la/arista, svojega u^enega prijatelja Janeza Klajžarja, v Costovem „Vodnikovem spomeniku41 povest: „Liudovit, kralj hrvatski", v „Zlatom veku" /godovinsko frtico o Metodovej stolici. Ćelo „Slovenski Prijatelj" prinesel je vefi njegovih pridig s podpisoni M. T., a vendar ho nekatere pod to ft fro tuđi M. Torkarjeve.
L. 18()1. dobil je Trstenjak faro sv. Jurija na južnej  žtleznici,  kjer je pastiroval 7 let in pol.   S to faro je združena velika  kmetija  in clovek se mora kar čuditi, od kod je Trstenjak, zdaj veliko fare župnik in obsirno ktnetije  po-ljedelec,   jemal   čas,   da   je   poleg   vseh   teh ojtravil   neprestano   [>isul za „Novice",  „Glasnik", za Kinspielerjevega „Slovencu" (Dalibor), posebno So za „Lotopis Slovenske Matice" in za vse druge slovensko novino,   /vlasti ko  so štajerski rodoljubi  osnovali   „S 1 oven s k i Narod", odprl  si  je Trstenjak novo polje svojej neuinornej  dulavuosti.   Poleg brozStoviluih do-pisov,   pisal   je   za ta list ćelo vrsto vvoduih clankov   s   podpisom   „Juste   milieu"   uli „od Vo«lajneu,   u  pod izmišljenim grskim imenom „ K p i c h a r in o s" priobčil je lepo število leuille-touov,   ki   so z zdravim humorjem in prijetno satiro šibali hibo naših političnih „velikanov",
Ikoje nalaže Hrvatom i Slovencem, da budu v neprestanom doticaju, da Htupe u 8to užju svezu. Pohrlimo dakle dne 10. studenoga u Ljubljanu u Bto vetfem broju, da ukriepiinn duSevnu Bvezu i obnovimo bratsku zajednicu medj 11 ova dva najbliža, skoro istovjetna hIo vinska plemena, te počastimo ujedno muža, koji je čitavi svoj život posvetio svetoj sto-Vinskoj stvari."
—   (Kat. pol, druStvo v Konficah) napravi v nedeljo dne  17.   listopada   ob   tn»h popoludne alovesen zbor na faat 7Oletntce bla gorodnega gonp. dr. Janeza BIeiweisa.
—  (() tahorji v Dolini) je tuđi gori-fiki   konservativn«   list   „I/ Kco del Litorale" bvojo spregovoril.    V obfe  je njegova   sodba dobrohotna, to točka,   katera   znht?va zđrn ženjo vHeh Slovencev v en deželni zbor, mu nij nič knj po volji. Ker se je ta resohictja Bprejela, meni „Kco"  da je vzbudil tabor neko poSast, ka tora hi ao   lahko   imenovala „impe-rial regio panslovenismo litornle."
—  (Dalmatinski „Nar.   list) piše o taboru v Dolini pri Trsta in pravi:   „Ove  izjave na taborib moći <'e doduSe suzbijati talijansko knmešanje, ali trajno osigurati Istre, u obče   Primorja   Austriji,   može   samo   ujedi nj on je   srodnih   iuBnoslovinskih   zo malja na Hrvatskom. Sva dru pa sredstva Bii sumo   povrfino   nnrnvi." — Dobro,   le   naj Ilrvatje   povsod   delajo   na   zjedinjenjo z nami, mi smo pripravni,
—   (S trn Sna nevihtn)    na   suhem   in na morji je bila na vernih duS dan povsod  na Primorskom     V (Sorici  nijso uže lota in leta dozi veli tuko strahovitoga vremenu. fMovuk si nij upal izpod strehe; tako je burja razanjaht da je   na   Kantunjevici   blino   rorkvo   vlomila eno  najlepših   in   najkrepkejSih   divves.    Vse gore okrog (Jorice ao se pobelile, in po Hunj-Bicah leži nekda tu pn tam sneg sezoni visoko ter pokriva Se mnogo jesenskih pridelkov.  — Na isterskoj zelezniei, koj od   Pazina   nnprej. je momi v suboto popoludne   vlak   zaradi po
ledice pri nekej stražarskej hisici postati in tam celih 24 ur Sakati. Potniki, mej njimi tuđi mali otroci, so morali Iakoto trpoti, ker nij bilo pri Rtražaru ničeaar dobiti in nohpno vaši blizu Neki oficir jo v nedeljo na vae rano konja, ki se je z vlakom peljfil, zanedttil in se v navefcjem diru do nnjbli?nje vaši spust'1, od knder je po preteku 2 ur s kruhom, mlakom in drugiini jedmi obložen nazaj prijahal. ter Inčne potolažil. Še le ob 4. popoludae se je zafel vlak naprej  pomikati.
—   (Kme ti jak a družba) je 4. t. m. v Kranji napravila juvno dražbo onih lepih jun-cev pinegavskega  in   betonskoga   plemena,   ki fih je družbe  odbornik  Rosp.  Pet«T Lasnik iz državne podpore nakupil v helanskej dolini na Koroškem,   a zarad velike konkurenre  z voli-kimi    težavnmi,    zato,   ker   iz   mnogih   <leM iSf.ejo   kupci   to pleme.    Prodanih je bilo  10 juncev   po   rnzličnej   starosti   in   lastnosti   od 54   do   140 gld.;   trije   ko   Sli   v   radovi jiški okraj (Zgo§, Je se niče in Lese),   trije v kranjski   oknij   (Visoko   pri   Poljanab,   Poljane  in farčife),   dva   v   okoh'co   ljubljansko   (snodnji Itožnik   in   spodnio   Sisko),   dva   pa  v krSki okraj na Dolenjsko (Dvor).  Z istopnika družbe kmetijske pri tej dražbi sta bila gospoda Pet Lasnik in J. Fr. Seunig,  odbornika centralnoga odbora, in pa g. M. Pire, predstojnik podružnice kranjske,   ki   so   v   lepem   redu izvrSili javno dražbo.
—  (#i vinska kuga) se je pokazala v nekdanjej Vojaskej granici.    Ih'želna vlada je vsled  tega prepovedala govejo živino, kofce in druge reci,   po katerih «o ta bolezen zna za-trositi, iz Zemuna in mitroviSkega okraju uva-ževftti v naSo dt?želo.
Ha/ili^  vrsti,
*    (Itazh ojniki.)    Kuko   žnlostne   raz-mere ho^šb v Slavoniji in   llrvat-*kej po neku terih krajih, kaže  „Obzorov" telegram   iz  l'a krnca, ki pripoveduje,   da   so 2.  nov   razboj niki v Troglnru jednemu   kmetu   i:t<) t^olil., a v (fOvedjem polji druzenm kmetu \'M gold. s
silo vzeli.    Vojaki si   tam, a ker   nemajo nifi „povelja", ne smejo pomaprati Ijudem.
(() Gambetti) pi3o piri^ki dopisnik, da je zriai to Franeozom, kar je btl Denk Mi(f-jarom. P.abotta jo premoren, ima večkot 100 000 frankov dohmlkov na leto. Nekaj Časa sern )e precej avtokratiften in sarnovolion, in }e uže vuC neo-lvfsnih nriJHtoljev ra/žalil. Neknteri mu rlvoranijo, kpr tnislijo po njegovej protekciji knrjero narediti. Tuđi nekateri uradniki no uže klanjujo prihodnjemu solneu.
Kronične bolo/.ni v pltuK.ih in <liišniku. k-ikor pljii^ni k:it,lr. t11l1nrV11l07.ii. luni k)it:\r v dnSriikii itd. poHtnnnjo liniSn, k«» nti prisno zimn, r.^ihtovajd naj-vokš*'» provi'iniiRt in plodonusno mofmlo zdravlionfa. I'iin'i vs«»li ^ilravil ho ho tujholj <»bn"«'o pri toh bd-lojsnih Horp<»r1nv« nniitlnntn pustilo fTlieorpastillon), in Rinnln.iti It.ipslji ri'ho«nknps(il\ lti<rer^rinvn ntnol-n.'ito j>,istilc ZitniJuiMJo vho /.te/. (Klpr.'ivlj.ijnriv /.dr.iŽ-liivi>8t nominivnii»(^n lnntnn»ti /li>7.ni!i unulatv.i Z l.iHtiiMHtinii smolo v nobi: ltor^'rjovi knpslji ođ Hiiuilo hi* i/, (iiHto iiH'diViriitfiin mnolu ovito v' ^nlv t>niitn. — <'miii 7, iKM'itilom k.'«k<» sn r.ibi in jtMlnej pilSki <vtl koHiflirjrl /ien/rr/frih p,ts'it i»/ «»><)1r ,ri(> kr., !''<l"ii ll.-KMin llrri/ir/trt/t l,-ii/>,\F/<r <>,! .tinofr 1 i^nM. — (!l:ivn:i v.aln^n v IJiihfJniii pri gospodu .#. Si im* luni trn, inkariinrjn.                                           (UHO — 1)
Priporočilo.
roilpiHunt tiji/iinnja TiiiiuljiHlm'jftn, da fo bil na Mvol«kvii«J rnKNtitvI v l*»rlxii, tor moro zdaj \l~ dotovuli
oblc^ko za gospode
po iin|fi<>v<*|A«>| tKiPit, o!t«£.iiitii<> in prav po ceni. Svojim (^'»štitim p. n. riiiro^nik'Mu 7.a Tijib /.aiipiinjđ 7.:ihval jov.iio^ fui pntsi m> /n^otoviloni nM'hm in rorni1! piiBiri'žho m na dn'jo 7»i blapovolfna mnogo-fitovilna naručila.             —         .       jl   ■         ..
Frano Zeleznikar
Naznanilo lTIrijoTiF
Po<lp:H.*in:i hi« iiKoi-i na/nunjati roHt-itninu nt»žin-nrvu,   da jo  yn • tflvtnvnt   gtfnnji   in   tikišnji
ravnolcir prijfobi
2 berlinskim svetlim likanjem,
■fhog <«(»<»>ir }v\ bodu m.^i. ~4'nrki» in mttšhn §w» i'ilo   VM:ik«   vr.stn 11/« f«'#»o.   in   po   nnjniŽjMt
vvniMh čiHliti in  lik-Ut.
Mnogim narniMlntn st^ priporor.a nuitnpUijSo
(,'j74—2)      Franja Janežič-cva,
v IJubijani, na hv. l*t«fra costi fit. ♦>, prizemno.
tor   opinavali   smesne   strani   našega  javne^n življenja.
Leta 1808. preselil seje na faro rv. M«r-tina na Ponikvi, kjer fte zdnj živi. Tuđi ttikuj ga tarojo neprijetna bremena, no vselej Mo-veku njegov materijalni trud vrafajofoga kmiv tijstva, toda zdi so mi, knkor hi Trstenjaku B& starostjo in z delom njegovega pokliča rastlo tuđi veselje do litorarnega delovanja. ToU'g mnogoStevilnih dopisov o političnih zad«v»h V „Novico", „Slovenski Nnrod", „Vaterland" in „Politik"t osnoval si jo zdnj So svoj fnsopis — „Zoro", katero je tri leta sam uredovni, ter z ruznhni poveutimi, jako znnimivimi ži votopisi slovenskih pisateljov in umotnikov, in B kulturno/godovinukimi ^rticami oskrhoval; a ker mu tuđi „Zora" nij zadostovuln, združil je • z njo So znanstveno prilogo „Vestnik". V oba lista pisal je pod svojim pravim imenom in pod rn/ličnhni sifraini.
Lota 1874 prif.el jo novo delo, razisku-vnnje venet^fine. Sad njegovih Studij pri-obfen je v fttireh debelih zvt"/,kih Matifint'fra „Letopisa". Kakor užo prej starinonlovsko delo „Triglav", dal je letos tia svitlo jezikoslovno knjigo „SlovanSčinti v romanSMni", v knteroj razlaza one romanske, \r, HlovansCiuo vzeto bo Bede, katerih profesor dr. Diez, osnovatHj roman.skega jezikoHlovja nij mogol razložiti. 0 teli njegovih najnovejših dulih rekel je letoa   Hlavui   berlinski   slavist   profesor  Jagit
u^eneniu Slovencu, ki ga je obiskal ter pa vpmSal, kaj meni on o Trstenjakovih jt'ziko slovnih spisih: hJnz svetujom g. Trstenjaku, da naj mo/ek svojih ra/iiskavanj v nfrtiškom jr»ziku priohfi, ter i ili profesorjti Ascoliju v pretres poSljo. Kdo drugi bi teSko mogel o nj ili Hodbo izrefi." Ascoli, roien (lorlfan, j<* natnref. najshivnejSi sedanji italifnnski joziko-Hlovec in  profesor v Milutin.
Omeniti hofem So, da hrnni Ijubljimska fitalnini Trstenjakovo melodramnti^ko pesen „Vodnik", katera se je v Krnnji in Ljubliani predstavljala, da jo zlofcil opero „Ludu", kate ro ima uže vef. let dr. W. Tpnvec v rokah, in da sta brata lpiivon uglasbila več njegovih pesnij, izmej katerib jo ona: „Tam za poro 7vezda sveti" uže skoro popolnoma narodna pe-s«n L, 1875. in 1H7»I. priobF.il je v „SIov. Narodu" vef- preimonit.nih, v slovensko slov-HtvtMio zgodovino nezajo^ih spominov iz sto jega liternrnega življenja. Vsuk, kdor se briga za našega »lovstva zgodovino, jako mora ob kilovati, da Trstenjak, ki je v dolgem svojem življenju priSel v dof.iko skoraj z vsemi sloveu-Hkimi pisatelji zadnjih 4 0 let, ki iz saniovida in iz svojo izkuSnje po/na vsa na>e literfirno ?.jvlji*iije od I'reSiriutvih ftasov do setlaj, ki ima izvrsten Hpomiu in i/roden talent, človcka izpoziiHti, ter ga •/. malinii potezami opisati, teliHpominov nij nitduljevnl. A užo iz toli, kur jih je pi'iobtil, vsuk lahko vidi, koliko gradiva bi Tr-
stenjak lahko pripravil hodočomu literarneinu zgodovinarju slovtMtskeniu.
?i\\ mi je, da ne morem vsaj po vrhu, kakor njercovo literarno življenje, opisati tuđi njego vena delovania v cerkvi in soli in na političnim bojici. Morehiti prev/ame to delo ta ali oni Stnjerski domoljub. Vem. da niti Trstenjnka pisatelja nijsem tako opisal in ocenil, kakor zasluži, a užo iz teli velikih potez, s. katorimi sem ga narisal, videl bodo dragi f:tatelj, <la jo Trstenjak <lel.il v premnožili literarnih strokah: v poeziji in novinarstvu, v starinoHlovji in v zgodovini; povsod bodo li-ternrna zgoiiovina spominjala s»» Trstenjaka mej prvimi pisatelji slovenskimi. In če tuđi on, sanioulc, ki ju živel dalefc od velike bibli-jott'ke, ter jo moral drago knjigo kupovati za svoje druge nove«, v znanstvenih stvareh nij vselej pravoga pogodil, in fce tuđi ostali spisi njegovi v obliki nij-^o vseloj dovršeni, jiostavil si jo z njimi veudar spomenik ,,aero perca-niiiHu, ter »toril je za svoj narod veB, nego vsuk izmej nas. Po vsej slovenskoj zemlji stavljen, spoStovan in festit starina — slovenskih domol jubov i u piflat ljev veteran — smo ponosno p ni /no vat i stiridesetletnieo svo-tega javiit-ga slovstvenega poslovanju. \\ )g ga pozdravi in porivi ! ltng ga obrani slovuuskemu naroilu Se mnogo mnogo let!
V Ljubljuui b.  novembra  1H7S.
*              Fr. Lovec.
Tiijcl.
S. nuvriubra:
Prt ft Ion u i Kos i/. Dunaja. — IluSiiviir ii Logatca. — MllnHt«rb«rK i/. PoBtojnii. — jil. K cli iz Ui.idca. — I'oliik ii IJuuaJA. — Bunzol iz Grmlin. —  Frit'dl  iz  Maribora.
I*ri Kl ni U-ut I- ut t na iz Dunaju. — Lavrio u Rakck-i.  —   Kckutcin  \i.   bimaja.
l'ri litt%»rNk*>m lUoru:   Krull i/. Tiro .sk-'^i.
Notar Lovro Uaš
je svojo pišamo v I.Jiitoiiioru v h^i
gospoda Vuu potiču oiiprl.     ^asft-i)
t Ljobijani 9. novembra t, 1.
Fšsnica hektolitar 6 »id 50 kr.; — rei 4 gid. 71 kix — jeimea 4 ^ JL 06 kr.; — ovos 2 gid. 60 kr.; — ajđa 4 gld. 55 kr.; — prosć 4  gld, 55 k'.;
—  korntt 5 goid. 20 kr^ krompir  100 kiiogramov 3   ;'id. 03  kr^ — fiiol hektaliter 8   gl. — kr.; inasii luogram  — gl 54 ir^  — maat — gid. 82  kr.: — i;nh trišo n — gl. 64 kr^ — ipeh povojen — gl. T5 k.
— jtjoo   po 3 kr.; — mieka liter 7 kr.; — g.vrdiine kilogram 54 ki^ — teletiune 6S ki^   — ITinjiko
iieso 6i ir.; — »en* i^O kiiogramov 1 gld. ~& kr.; _ »laae 1 gjld. 42 kr.; - dm trda 4 kv.meuov S ?old  50 kr^ — aaehka 5 gld. 50 kr.
Dunajaka bona 9 novembra. (Isviroo toiflgrt6ČQd porodilo.)
Enotni dri dolg v bankovcih . . 60 gld. 45 kr. Enotni dri. dolg v srebra ... 62 » 20 , Zlat* renta.........71    ,    10       ,
lb*) dri. podojUo   .  .  . » ♦ .U2   >  —     ■
Akcije narodne banke    .... 790     ,    —        ,
Kreditne akcije.......222     „    50        „
London..........116     „    90        B
Napol..........9     „    38        „
C. kr. cekini........5     „    61        „
Srebro..........100     „    —        B
Driavne marko.......58     ,    -        ,
Odpretje restavracije.
Fodpi.s.iiii  umi>j;i »i s Umi udano na/,n;in,jati prcč.i.stitiui gostom in f). u, olićiiiHt vu, <l;i bodu pnpuliuiiu  u;i novo oprjvv.jono
^V restavracijo '^ni
no- Francovcai rLa."torc^j\x, liunua v mtluijo oilpil. Vliod jv nali \i. h[Mta..sliili ulio poli^ Sutunidiovo kavani^. 7. i^ouivija, da t>odu Hvu.jt! pntćaHtitn ^oato zadovoljil ■/, «lol>riiiii |tMlill, pr.tviui naturniiii viiumi, grafikim marriiiiii |»i%oiu* m a promjjiuo puulruibo.   1 ugoaiega polnijoviiiij;i prosi           »•'■ HpoHtiiv.injuin
M. Neumannova
velika zaloga narejene obleke.
Sf Za gospode: ^S
Suknen« zimsku suknju .     jjl. 1G
Sukneni ntt'tu'-ikuvi     .   .       n  '2(>
MeiH'ikovi i/, loilna     .    .       „14
Modernu olilnka      ...       n  B2
Ornu oblaku   .....       „  '25  »"
.Icscnsko |iovršiiju Huknje       „   11J  s:
LitVHke Hiikojico H ludna       n    7 ^
Sukneno hhro   ....      „7
I'onoćtiei Hiiknjc ....        „10
UoUhufferjev iležni jilaSč           „    U
S5-- 2a dečke: 5S
Suknon mniuikuv   .    .    .     gl.   101 _.
SuktUMin olili'k«      ...      „    12 \a
Orim obl^ko.....       „    li»! 5.
LovNkc snknjii'o od lodnu      „     41 ^
Zimske siiknVnn liUito             „     4)
jj^ Za otroke ^g
od 2 do 8 let: Oltluko iz kloltueinn bim                 )
hluft ..... gl, 3r)() o ItOVHkn olilokn h hlačami n 4 .0; <. Sukuona »hluku u hluouuu „ »;•— I ^ TovrSnjo Hiiknjo ...     „  7*— |
!•*• Za gospć '•ffi
najnovejši paletoti z Dunaja:
Suknju po oliliki za ^uhuoiIc od palnior»toiia     .    .    od gl.    G  do gl. 24
Suknjo po obliki xa gtiNjMMle, liithiaatu ah šopkinuBto     „    „    10    „    „    20 Suknjo pu obliki ku fioniMnhi,   \z aukna Htiniionoga
iz viHvnuno prejt)..........      „    „   14    n    „    UH
Moderni tlnžni plušč otl sukna.......      „    „      \)    n    „    T2
Ktaguutne ponueue suknje ud kluliurine   ....         n    „     8      „   „    IH
priporoCa
M. Neumann,
v Ljubljani, slonove ulice sU 11.
ji^^^F         ono, k:ir su no dupadit,  br<v£ oviro %aiui!iii.           (itiib—G)
#B^"* S <•. kr. av.   ^«—,^ privilegijem in kr. ^charot^ pruskim    miuister- 8*KL'?!f.TM skini  polnliloiu.           --^£^>'
l>r.    llorchartlt-ovo   aromatično   (dišcčiO   milo
(Jiiijuii / /,t lisc, y.ii inocš,itL(u  ni popravi«   kofco iti  HkiiHi'iio /.o|ht VHakakn nr.Hiia^o nu koži;  v '/.ap.'r.ut'inh  i/.vnnih   /..ivitkiti   po  U kr, l)r.   Silili   i\i'   itoutcilIUrd-OVO   (lidera p.-iHtri  /a
j.ullr,   1|.i |NploHIIV|MI    III    llH)/,:llll].SlJlVl'JHI   pilpOIIIU-
č» k 7A\ oliranjcnjn in umttMiji; y,ol» in /otun'^a luona;   v  ci lili  in  pot zavitkih   \hi  7()  ;i,i  \ih kr.
i)r. Hailiin^-ovo <>Ij^ s kitaJHke Hkorjo za va-luviinjK iii o.vphiiiiju lan; v zapei'.atiMiih in v Hti'Ulu  AUniipljaiiili   Htokletiicali  po H;>   kr.
IM1. Iterin^iiier-jev rtišoči knmini tlnli, krasna v..ii.i /..i (iiilian,)«; in ninivaiijo, ki krrpča in budi živi-lj ; v izvirtiili st klmiicali po 1 tfid. 2'   kr.  in   7.i  kr.
t'pol'. «lr. Liiuie va rastlinska |h>iiui<I» v fitanj-mciIi, ptiviNa hviI in vi>ljno»t l;in inju pripravna pi-Hi'bno /u to, da iilutiv-i pn»^o liia na glavi; v  i/.vini'h  kt>Hovili  po :'<)  ter.
Halzniuičiio milo i/ oljke HO ooiikujo po oživ-
i)t'vuj<ici m oltr.kiiiijoci iiući za voljno.st in iuoh-
koHt   kuži:; v ZHVitkih  po af> kr. Dr. Hri'iutfuiei'-jev   rustliiinki  pripomot-nk  za
l).u \ ;nij"   lan,   tiaiva  pruv  čruo,  nijavo in  ru-
inoiikaMlo; h kriačauii  iu lončići  vrotl po f) ^ld. Dr. Harliuiy-ov«t /.oljišrna poniailu za. o/.ivljenjo
iu /,lMi|unjo niati 1;ih ; v zapečalcniii in v stcklu
hm nipl|;uiili poHodicah  po H>  kr. i)r. Hrriiitfuier-jevo »lj»« iz zemljištnih kor«nin
/>a okiupcanjo in oliraujonju las in brado;  sto-
kluiiica   I  kI(I-Dr.  Koch-OVI   tionlioni iz zolji^r,  znan  in   aku-
b< ii ih.tw.ic  pnpmnočuk /.a pruhlad,    liripavost,
■/ali;iHaiio8f, litipavo K'"'° ''*'■; V izvinuti iškat-
lji< ali po 70 in ;il> kr. Bratov heđarjevo  balsamicnu milo iz olja zo-
niiitjukih oruhov, prijt-tun pripomofiok pri utni-
vaii.n nt'žno in obcuiljiv« kozu, poBubno Uaiuaiu
in otrokoni; pu 2;> kr.,  pakut 1,4 koBovi) Bu kr. I* 1*OVi   ti po pripozuiuii solidnoati in priprav-
noHii tuđi v nuHiti krnjih uže   priljubljoni   pri-
pouiočki  se  dobivitjo:
v IJublJuiii pri 1'rnuv T«»riieku iu lukarju Ilii-nl^u in bmttlt lirlN|»«>ri v XHKrel»u pri li -kaijili: .). J. <'<\itnk in ŽK- Mittlbacli in l'ior. Ki-lalovicu^ v i'cilj i pri Kr. Krittpurju; v Ut>kl pri (Ir.'^lijrrn Nikolu l'avačiiu; v 4«orl<*| pri lttkarju A. Kian/.onijii; v 4'eluvvu pri lokarjih: Aut, ]4i<inii/.n, Kraimirju in Ktllorju; v KrikiiJI pri liiijniiind KriHpcrjii; v Trutu pri lukarjih: .), Siiuvalo, K. Zaiiettiju, F. Protidini, Kr. Vodo vat tu; v HelJaUu pri Mtitnvžu Ftirstii; v Yitrit/4liiiu pri lukarjih: A. llociisin^utju in A. llallnijii; v Zatiru pri  part'uiu. N. Androviću.
#         Svarimo   prod   p<nia-l'l   »'^Ja i*<>{iiitil, oHobito pr««l tlr. \fc!!!^*g/ Silinu tle Hmitoinardov« diSof« x<E~y' 7.0I1110   pasto  in pntd  dr.   Koicharittovim  aioma-tit-niiu    zuliNt-nini   milom   l    iuicnoui    dr.   lior-rhartlta   ,,»lu»*.
Mno^u |>on»r«'Jal*io in |ir<»«lajulfjo jo »odniju užu obsodila, da »o uioiali plučati pro-Ci\JHiijo k1*»Uv v «l«ku»rjl.
Raymond & Co.,
c. h\ pt'iv. lani. tantru hi/f/citlističnili coatn. stnirij v Berlinu.         (uh—h)
Epilepsijo (božjast) in vse bolezni v čutnicah zdravi pismeuo specijalni zdravnik dr. Killisch v Dres-den-u (Ntustadt). Zdravil je uže t črez 11.000 slučajih.                      (6iš-2;
G. PICCOLI,
lekar v Ljubljani, na dunajskej  cesti „pri
angeljuL,
>^^                      priporoča:
J?S% V J^ i.   Tp.   Uh.   l'onp. /£k>V < JS M  r^^    B\iloh. imenovan i
m^i/^^K—'^Zjk ^»^ izvremo ponuga zo-fii&ar V '\v4v/^^ per vse no:ranje bo-/Jj^v^V^^V.^^       lezni v ;elo<Jcu, pri
/^\f "?mf "5fi  " i       heinoroidih itd   Ta
^l^r* i^'^ '■    ta.ktura  se  vsukej
^V  ^l^Ljf               družini   najgorki'je
{K^^$JrW   "-'          priporoča,   ker   je
^r^^ijlt"--.:'-      ',   užj veliko tisoč Iju-
3 podakoiu o rabi vred velja 10 kr.
2.  »r. Mora-ovo zdravilu »oper mrzlico
o ^masa pn tej bolezni  neizinot.jivo,  ateftleaica veja 8) kr.                                                        |
3.  MalinOni sok >Ilimbeerab»u33>  iz   domaćih, gorskih inalin. v atekienicih. ki drže 1 kilo — po ^0 kr.  — Temu, ki več kupi, še caneje.
4.  Anateriniiia astna voda, stek eaica veja ^.O kr.. in lobni prah, škat jica p!-> 40 kr.
5.  Prah za pukončanje baih,  sćurkov in druzoga mrče sa iz pravih dalmatinskih rož , paket po 10 kr.
6.  Homeopatićna   apoteka,   popolnem uredjena po prot. Htager-ju.
1 steklenica j.igodic ve'ja 10 kr. 1 stek'.enica tinkture veja 2) kr. Vsako zdravi o se natanko po naroći.u pripravi v zahtevanej st^pni m^čai).
7.  Dorsch — ribje olje,   se  rabi   zoper skrofelje, škrofelnastne kostnj b'>ieini,  sušico, kašeij i. t. d.,   stekienica velja »50 kr., z želeio-jodiirom 1 g.d.
Gospod G. Pkedi, lekarničar v Ljubljani.
Kašeij in teška sapa sta ina hudo nadlego-vala, zato sem po zdravaikovL*m nasvetu tri me-sece zavživai Vaše Dorschevo ribje olje z žalezo-jodiirom. — Uže po zavžitji nekoliko stekenic sem Ćutil veliko o.ajšanji. — zdaj pa se imam samo izvrstnej zdravilaej mjoi te^a olja zahvaliti, da sem kas 'lj čisto olpravil, in svoja zdravje zopet zadobil. Zato morem to zdravilo očitno najgorkeje priporočiti.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1378.
Jane; Kilar, tmovski kaplan.
Pitoma naročita : naslovom: G. Piccoli, iekarna v Ljubljani, ae točno isvriujejo proti pustnemu povzerja.                             (337—13
JLisdiiUJj in urksduik Juoip JuiĆić.
Labtimia m tidk „Nuroduo tiakurue".