PoStnina pteftum t gotovim« Leto XVII., št« 250 Ljwfelja?ia9 sreda 28. oktobra I936 Cena 1 Din upravmsevo; igumjan«, ajnaUjeva ulica 0. — Telefon St. 8122, 3128, 3124, 3125, 3126P uiseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul ii. — Tet 3392, 3492. podružnica Maribor: Gosposka olics St. IX — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št L — Telefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 3t_ 11.842. Praga čislo 78J80. Wlen 8t 105.241. izhaja vsak dan, jtoročnina znate mesečno Ob Za Inozemstvo Din 40-— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica ft. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fltov. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Praznik bratske ČSR Danes praznuje Češkoslovaška osem-najstič svoj narodni in državni praznik, dan osvobojenja. Letošnjemu prazniku daje vnanji blesk obisk kralja zavezniške Rumunije; poudarek, ki veže idejo osvobojenja s trdno politično zgradbo Male antante kot skupnega varuha svobode in neodvisnosti treh enako zainteresiranih držav. V lesku in blesku slavnostnih prireditev se bodo množice zavednega češkoslovaškega ljudstva spominjale legendarnih bojev za svobodo, bojev, ki tem silneje stopajo v narodovo zavest, čim bolj se zbirajo okrog svobodne republike stari nasprotniki čehoslovakov in čim temneje postaja v zam.račeni Evropi- V tišini monumentalnega gradu na Lanih še živi veliki organizator osvobojenja in ideolog češkoslovaške republike T. G. Masaryk, pogreznjen v pokoj zasebnega življenja in v mir visoke starosti, toda kot nesmrtni, nadčloveški lik prisoten v vsem narodovem življenju, v vseh srcih, ki utripi je jo za svobodo in čast republike. Na krmilu države je v teh odločilnih časih njegov učenec in mlajši sodelavec prezident dr. Eduard Benes, eden največjih in najizrazitejših evropskih državnikov demokra tičnega tipa, mož, ki združuje visoko inteligenco z energijo in modrostjo. Najnovejši ekspoze zunanjega ministra dr. Kamila Krefte je znova poudaril, da ostaja Češkoslovaška vsemu navkljub zvesta svoji osemnajstletni politični liniji, zrasli iz velikih bojev za osvobojenje in iz češkoslovaškega stremljenja po miru, urejenem sožitju, varovanju narodne svobode in neza-visnosti. Ostaja zvesta ideji Masaryka in Beneša in duhu češkoslovaških legij-Čim temnejše je evropsko politično nebo, bolj se češkoslovaški narod zaveda vrednosti in mednarodne pomembnosti svojega osvobojenja in bolj rase njegova vera vase ter v končno zmago pravice in resnice v sedanjem zmedenem svetu. Obsežna moralna mobilizacija narodovih odpornih in državno-.obrambnih energij in sredstev je poka-:aLa, da korenito pacifistični narod, zzvan po pojavih, ki leže izven njegove iobre volje, možato in samozavestno prehaja v obrambo največjega, kar imata narod in njegova država: svoje svobode in nezavisnosti. Današnji narodni in državni praznik bo bolj kakor vsa prejšnja leta stal v znamenju pripravljenosti za obrambo, ki je samo potrditev in ojačenje njegove volje do miru. V zavesti množic se bo obujal Masarykov modri izrek izza prve poprevratne dobe, da je svobodo lažje pridobiti kakor ohraniti. Dandanes je jasno ko na dlani, d'a so narodi, ki so ustvarili svoje države na rezultatu svetovne vojne, zopet vrženi v borbo, da ohranijo in zavarujejo dragoceno pridobitev pred imperialističnimi pohlepi. Ne gre za večno ohranitev mirovnih pogodb, marveč za to, da so te pogodbe nekatere narode vrnile v normalno stanje kakor ga sme zahtevati vsak narod, t. j. v stanje, ko sam odločuje o sebi. Gre torej za to, da se obenem z odpravo zadnjega vpliva mirovnih pogodb ne ograža pravilno in pravično stanje, v katerega so dospeli osvobojeni narodi. Jasno je, da se tu tolčeta med seboj dva nespravljiva pnn-cipa: načelo pravičnosti in načelo fizične moči. V tem dramatičnem procesu, ki posega vedno globlje v življenje malih in s srednjih narodov ter postaja ena izmed j usodnih odločitev glede vojne ali miru : v Evropi, ima češkoslovaška kot osrčje : v Evropi izredno pomembno vlogo- In i mi, njeni najtesnejši zavezniki in naj- j ožji prijatelji, moramo v tem trenutku • samo čestitati njenim državnikom, da s j takim mirom, zrelostjo in modrostjo ', opravljajo svoje naloge na enem naj- ! bolj eksponiranih v srednji Evropi, prav J davni primer Belgije je pokazal, s kak- j šno nervozo lahko reagira manjša dr- i žava na pojave imperializma izven svojih mej. Češkoslovaška, ki je v neprimerno težjem položaju, pa s polnim zaupanjem vase in z vzornim mirom nadaljuje svojo osemnajstlet.no zunanjo politiko, ki je politika razumnosti, poštenja in časti. V današnji zmedi interesov in stremljenj vodi Češkoslovaška jasno in razumno politiko Male antante in stremi po sporazumni ureditvi gospodarskega problema vse srednje Evrope, ki je osišče sedanje politične krize, češkoslovaška čaka, da Evropa zopet najde svojo omajano ravnovesje, zavedajoč se, da gre za usodo vse zapadne civilizacije in da morebitni nov evropski požar ne bo ograža! samo nje. marveč z isto logiko in isto blazno nujnostjo tudi vse »močne«; da bi bilo to najbrž zadnje dejanje evropske tragedije in njen katastrofalni konec. Jugosloveni ostajamo zvesti bratstvu in najtesnejšemu prijateljstvu s Češko- KRALJ KAROL V ČSR Prisrčen sprejem rumunskega kralja in prestolonaslednika na meji češkoslovaške — Danes slovesen sprejem v Pragi Košice, 27. oktobra- g. Rumunski kralj Karol je danes ob 17.28 na obmejni postaji Kralevo stopil na češkoslovaška tla. Ogromne množice, ki so prihitele iz Podkarpatske Rusije in iz zapadne Slovaške v Kralevo, so mu priredile navdušene ovacije. Na kolodvoru v Kralevem, ki je bil ves v cvetju in zastavah, so se zbrali zastopniki oblasti, generali, Sokoli, legionarji, skavti ter odposlanstva prebivalstva. Postavljena je bila tudi častna četa. Ob 16.15 je češkoslovaška delegacija odpotovala na zadnjo rumunsko postajo Halmei, da pozdravi kralja. Delegacijo je vodil poslanik Jan Masaryk. V njej so bili tudi vojaški poveljnik v Košicah general Prhala ter mnogi drugi dostojanstveniki. Ko .je ob 17-28 prispel rumunski dvomi vlak na postajo Kralevo, sta kralj Karol in prestolonaslednik Mihael stala ob oknu salonskega voza. Nepregledna množica ju je navdušeno pozdravljala. Kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, zunanji minister Antonescu ter ostalo kraljevo spremstvo, med njim bukareški češkoslovaški poslanik Šeba, so zapustili salonski voz. Kralja in prestolonaslednika je pozdravil guverner Podkarpatske Rusije Krabar v imenu češkoslovaške vlade ter izrazil željo, da bi se kraljev- Francov ultimat Madridu podaljšan za 24 ur Pc^ianla med špansko vlado in nacionalisti o prostovoljni predaji mesta Avila, 27. oktobra, b. Snoči je potekel rok ultimata, ki ga je poslal madridski vladi vrhovni poveljnik nacionalističnih čet general Franco. Po nekaterih poročilih se zdi, da so med vlado in nacionalisti v teku pogajanja o predaji mesta brez nadaljnjih bojev, kar se po sedanjem položaju, v katerem se nahaja madridska vlada, ne zdi več tako izključeno. Franco je baje v pričakovanju madridskega pristanka podaljšal rok svojega ultimata za nadaljnjilh 24 ur. Med tem se seveda nadaljuje napad vseh Francovih sil na Madrid in so prve njegove kolone oddaljene od glavnega mesta samo še 13 km. Vladna milica se je na mnogih krajih skušala upreti prodiranju nacionalistov. vendar so vsi protinapadi ostali brezuspešni in se je morala po daljših ali krajših bitkah skoro povsod umakniti s svojih prvotnih postojank. Nacionalistične čete so zasedle že vse tri glavne strateške točke ob cestah, ki vodijo v Madrid. Escorialu so se na fronti pri St. Raphaelu približale že na 3 km, čete. ki prodirajo v smeri proti E1 Espinaru, pa so zavzele 1900 m visoki hrib nad Cueva Valiente. Zaradi tega uspeha, ki je s strateškega vidika ogromnega pomena, so se morale vladne čete v tem odseku umakniti na rezervno linijo, ki je le kakSh 12 km daleč od Madrida. Bombardiranje postaje v Aranjuezu Lizbona, 27. oktobra, b. Včeraj so nacionalistične čete ponovno bombardirale kolodvor v Aranjuezu. Porušile so železniški most med Aranjuezom in Chichillo. Značilno je, da se vladna letala doslej sploh še niso spustila v boj in da niso prav nič doprinesla k obrambi glavnega mesta. To dejstvo utegne imeti več vzrokov, morda se letalci nočejo izpostaviti nevarnosti nekaterih svojih kolegov, ki so po pomoti bombardirali lastne postojanke in so jih lastne čete sestrelile, morda hočejo do poslednjega trenutka ostati v rezervi in stopiti v akcijo le v skrajnem primeru, ali pa hočejo biti na razpolago za primer, če bi se pokazala potreba po čim prejšnjem izpraznje-nju mesta. Za predajo Bilbaa Bilbao, 27. oktobra, b. Vprašanje predaje glavnega baskovskega mesta upornikom tvori predmet živahnih razprav vseh strank, ki sestavljajo baskovsko vlado. Predsednik vlade Aguirre se zavzema za predajo mesta, ker upa, da bi na ta način najlažje rešil vprašanje ohranitve nekaterih važnih narodnih svetinj in dokumentov, komunisti pa so proti tej soluciji in jih pri tem podpirajo tudi vsi ostali levičarski elementi, katerih se je v poslednjem času zelo ve- x l slovaško. Dobro se zavedamo, da bi sekira, ki bi podrla češko lipo, uničila tudi našo. In vemo, da še veljajo besede velikega Havlička, da si »narodi istega rodu, postavljeni v enako tešf^e okolnosti, najlažje vzajemno pomagajo h končni zmagi«. Ta notranja in zato neuničljiva solidarnost s Češkoslovaško dobiva danes v Ljubljani, na ozemlju, ki je eno najbolj eksponiranih v srednji Evropi, prav poseben poudarek: otvarja se velikopotezna razstava češke in slovaške knjige. Tako proslavljamo letošnji 28. oktober v znamenju kulture- Kulturne vrednosti so tiste, ki v največji meri izražajo duha narodov Njihov vpliv sega najgloblje v čustvene in umstvene plasti narodovega življenja. Zato je sedanja razstava izraz najtesnejšega, t. j. čustvenega in umstvenega zbliževanja. Je to velik apel našim srcem, poziv, da vsemu navkljub negujemo bratska čustva in se zavedamo skupnosti naše zgodovinske usode. Z ničemer nismo mogli lepše in koristnejše proslaviti 18. obletnice našega skupnega osvobojenja. ska gosta počutila na češkoslovaškem kakor doma. Ob 17.35 je dvorni vlak nadaljeval svojo vožnjo proti Pragi. Na 800 km dolgi progi se bo rumunski dvorni vlak ustavil samo, da se preskrbi z vodo in premogom. Prispel bo v Prago jutri ob 9.15. Mesto Praga je že danes v svečanem razpoloženju ter iluminirano. Bukarešta, 27. oktobra. AA. Ob obisku kralja Karola v Pragi poudarjajo vsi listi, kako neomajne zvezse družijo Rumunijo in Češkoslovaško ter Malo antanto sploh. »Adeverul« je priobčil poslanici kral ja Karola in predsed- nika republike dr. Beneša. Kralj Karol pravi v svoji poslanici, da se tem bolj veseli obiska v Pragi, ker poudarja neločljivo enotnost Male antante, politične organizacije, ki je poklicana, da postane čim močnejša in ki v tesnem sodelovanju z Balkansko zvezo vodi politiko miru in obrambe koristi svojih članov- Predsednik republike dr. Be-neš pa pravi: Ustvarili smo v Mali an-tanti zelo določen politični sistem, ki temelji na osnovni ideji, da si bomo vedno lahko pomagali z lastno silo in z zaupanjem vase. Dovolj močni gmo in želimo, da z vso pravico igramo svojo lastno vlogo v evropski politiki. List prinaša tudi izjavo predsednika jugoslovenske vlade dr. StojacELnoviča, ki pravi, da je osnovno načelo jugoslovenske zunanje politike ohranitev prisrčnega prijateljstva z zavezniki in normalnega razmerja s sosedi. liko zbralo v Bilbau in v San Sebastianu. Število sem pribeglih ubežnikov se ceni na najmanj 50.000. Položaj v mestu postaja čimdalje bolj kritičen. Večina metalurških tovarn je izpremenjenih v tovarne orožja in municije. 40.000 žrtev bratomornega klanja Pariz, 27. oktobra, b. Agencija Radio poroča iz Seville, da je general Que'po de L'ano v svojem govoru po radiu v zvezi z opisom poslednje, odločilne bitke za Madrid dejal, da 60 vladne čete imele doklej najmanj 20.000 žrtev med rednim vojaštvom in 10.000 ranjencev. Ce računamo, da je morda enako število padlo tudi na strani nacionalistov, je vseh dosedanjih žrtev španskega bratomornega klanja najmanj 40.000. 140.000 granat zaplenjenih Pariz, 27. oktobra, b. Zadeva s tajnimi dobavami ročnih granat v Lyonu zavzema čimdalie širši obseg. Kakor poroča »Pari« Soir«. je že doslej v tej zadevi obtoženih nič manj kakor 05 indu6trijcev. ki jim očitajo tihotapstvo ročn'h granat v Španijo. Mem njimi je tudi neki v Lyonu živeči španski tovarnar. Skupno eo doslej zaplenili okoli 140.000 granat, izmed Jcaterih 60 samo pri eni o6ebi našli 30.000. Po dosedanjih ugotovitvah policije se sodi, da je bilo odposlanih v Španijo samo iz Lyona najmanj 100.000 ročnih granat. Odklonitev izmenjave talcev London, 27. oktobra, b. Zunanji minister Eden je obvestil španskega poslanika Asca-reta, da je madridska vlada odklonila angleško pobudo za izmenjavo talcev, kar je zbudilo v londonskih političnih krogih veliko nevoljo in razočaranje. Ni še gotovo, ali bo Anglija po tem neuspehu podvzela še kak korak v tej smeri, v nekaterih poučenih krogih pa zatrjujejo, da je to angleška vlada še storila, čim je prispel negativen odgovor madridske vlade. Seja londonskega odbora odgodena London, 27. oktobra. AA. Na današnji seji ožjega odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno so sklenili, da se seje pododbora odgode na četrtek ali petek, ker sovjetski poslanik še ni dobil potrebnih pojasnil v zvezi z nedavnim pismom sovjetske vlade. španski denar v francoskih bankah Jerez dela Frontera, 27. oktobra. w. Soproga predsednika Azane je deponirala v Francoski banki veliko vsoto denarja. Druge španske osebnosti so prinesle iz Španije v Francijo 506 milijonov pezet. Pri San Sebastianu je zaradi nadzorstva, ki ga izvajajo nacionalistične vojne vlade, vsaka zveza s Francijo po morju nemogoča. Pri Talaveri so miličniki zadnje dni izgubili 800 mrtvih. Skupne izgube vladnih čet od zavzetja Ilesce znašajo v tem odtoku 1500 mrtvih. Pri zadnjih operacijah generala Varele so se nacionalistične čete približale j na 10 km Aranjuezu. Italijanski interesi na Balearih London, 27. oktobra, o. V diplomatskih krogih se vedno bolj intenzivno širijo vesti, da bo Italija v primeru, če bi bila Katalonija proglašena za neodvisno državo, zahtevala absolutno zaščito svojih interesov na Balearih. Italija v nobenem primeru ne namerava pristati na to, da se v za-padnem predelu Sredozemskega morja ustvari novo žarišče boljševizma Po sporazumu, ki bo sklenjen s špansko nacionalistično vlado, si bo smela Italija v bodoče na Balearih in v Ceuti zgraditi skladišča za pogonska sredstva in municijo. k? bodo na razpolago italijanski vojni mornarici, i Francija se želi sporazumeti z Nemčijo Blumova vlada je pripravljena ugoditi Nemčiji v mnogih zadevah Pariz, 27. oktobra, b. Po sklepu italijan-s-ko-nemških razgovorov ob priliki Ciano-vega obiska v Berlinu in Berchtesgadnu je v tukajšnjih političnih krogih zavladal precejšen optimizem glede nadaljevanja razgovorov o sklicanju konference tako zvanilu lokarr.skih sil. Londonski dnevnik »Times« trdi da je vroča želja sedanje francoske vlade, da najde osnovo za čimprejšnji sporazum z Nemčijo, kateri je baje pripravljena ugoditi v mnogih zahtevah in kaže v tem pogledu večjo dobro voljo kakor vse dosedanje francoske vlade. »Timesovo« poročilo je predmet živahnih razgovorov tudi v tukajšnjih diplomatskih krogih, ki so mnenja, da bo francoski zunanji minister Delbos v sporazumu z ministrskim predsednikom Blumom izdelal nov načrt evropskega sodelovanja, katerega glavne točke je Pariz že sporočil Londonu. Konferenca lokarnskih sil, katere glavni cilj naj bi bila sicer sklenitev zapadnega pakta, naj bi se po predmet-u razprav v toliko razširila, da bi se na njej prvič formalno razpravljalo tudi o nemški kolonialni zahtevi. Francija bi revidirala nadalje tudi svoje stališče v pogledu evropske razorožitve in bi pristala eventualno cHo na sklenitev tako zvanega pakta med velesilami v smislu Mussolinijeve želje. Pomirjen je glede usode Balearov Zanimivo je. da je komentar oficiotnega »Tempsa« o berlinskih razgovorih, posebno pa o točki, ki se tiče italijansko-nemškega spora-zuma glede Španije, ugoden za razvoj sodelovanja vseh štirih velesil v španskem vprašanju. »Tempe« z veseljem podčrtava dejstvo, da s tem sporazumom ni niti najmanj dotaknjena integralnost Španskega ozemlja, kar pomeni nedvomno važno za>-gotovitev miru v tem predelu Evrope. Glede vprašanja o bodočnosti Katalonije pa se list zelo približuje nemškemu in italijanskemu stališču v tej zadevi. Doslej je v Parizu in Londonu obstojal strah glede usode Balearov, po sklepnem komunikeju o Članovih razgovorih pa je ta dvom razpršen. ker sta tako Italija kakor Nemčija m-rečno poudarili, da se noben dH Španije ne sme dotakniti, kar je nedvomno pomirilo Pariz rn London. Tu domnevajo, da se bo general Franco posluževal Balearov v nadaljevanju državljanske vojne kot operacijske baze proti Kataloniji, nrt katero hoče izvajati prav tak koncentričen pritisk kakor sedaj na Madrid. Berlin znova snubi London Pomembne izjave novega nemškega veleposlanika Ribbentropa po prihodu v London London, 27. oktobra, b- Nemški poslanik v Londonu Joachim Ribbentrop, ki je včeraj prispel semkaj s svojim spremstvom, je zastopnikom časoprisja s posebnim poudarkom izjavil, da si Nemčija odkritosrčno želi angleškega prijateljstva. Upa, da si prav tako tudi angleški nai-od želi nemškega prijateljstva. V Hitlerjevem imenu la-nko izjavi, da vidi Nemčija v komunizmu edlino nevarnost za vso Evropo, tudi za Anglijo. Na tej osnovi bi sodelovanje obeh narodov ne bilo samo zelo važno, temveč po njegovem mnenju »življenjska potreba v skupnem boju za rešitev naše civilizacije in kulture«. Ribbentropov prihod v London je zbudil v političnih krogih veliko pozornost in zanimanje- Zanimive so že same zunanje okolnosti, ki spremljajo njegov prihod. Začasno še ne bo stanoval v nemškem poslaništvu, ki se te dni popolnoma preureja, temveč v vili finančnega ministra Nevilla Chamberlairna na Eton squaru. Prav tako značilno je dejstvo, da Ribbentropov sin ne bo študiral na nemški šoli v Londonu, temveč v angilešketh kolegiju. Mnogo komentarjev pa je končno zbudilo v londonski družbi tudi dejstvo, da je Ribbentrop pripeljal s seboj nič manj kot pet avtomobilov in de mu ie nemška vlada dnla na razpolago celo posebno letalo, ki je njegova iast. Angleški kralj bo sprejel veleposlanika Ribbentropa v nastopni avdienci v petek. Ribbentrop pri Edenu London, 21. oktobra. AA. Eden je danes sprejel v zunanjem uradu novega nemškega poslanika v Londonu v. Ribbentropa. Pariz, 27. oktobra. AA. V zvezi s prihodom novega nemškega poslanika Ribbentropa v London ugotavlja »Fcho de Pariš«, da dobiva nemško-angleško zbližanje, ki se je začelo s sklenitvijo pomorskega dogovora, čim dalje bolj jasno obliko. Opaža se tudi čim dalje večje zbližanje med Londonom. Berlinom in Rimom Francija je pri tem v nevarnosti, da ostane ob strani, česar je vzrok vlada ljudske fronte, ki bo razen tega pokvarila še razmerje med Francijo in njeno zaveznico Italijo. »Journal« pravi, da prihaja novi nemški poslanik v London v ugodnem času. Belgijska vlada je v svoji noti izrekla svoj pristanek na nemško pojmovanje o organizaciji miru v zahodni Evropi; to stališče bo ugodno sprejela tudi Anglija. London o berlinskih razgovorih London, 27. oktobra, b. Rezultat berlinskih razgovorov italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z nemškimi merodaj-nimi krogi smatrajo v Londonu za manj senzacionalen, kakor se ito splošno sodi. Zelo razširjeno je v političnih krogih mnenje, da je med Italijo m Nemčijo mogoče samo trenutno taktično sodelovanje, katerega uspešnost pa je predvsem odvisna od] po-liiike, ki jo bo vodik v bodoče Velika Britanija. V poučenih krogih mislijo, da ne morejo dvostranski dogovori toliko časa roditi nobenega večjega uspeha, dokler ne pride do večjega, splošnega sporazuma. Zato so po mnenju teh angleških politikov izgledi za bodočo lokamsko konferenco prav sedaj večji kot so bili pred berlinskimi razgovori. Francoski parlament 3. novembra Pariz, 27. oktobra, b. V parlamentarnih krogih so se danes razširile govorice, da bosta obe zbornici francoskega parlamenta sklicani na dan 3. novembra. Najprej bodo na dnevnem redu važna finančna vprašanja, ki se bodo tikala finančne politike posameznih departementov. Po tej razpravi bo parlament odgoden m se bo spet sestal proti koncu novembra. Včeraj je končal svoje delo kongres socialistične unije, ki jo vodi senator Paul Boncour. Kongres je sprejel resolucijo, ki poudarja zvestobo socialistične unije do vlade ljudske fronte pod vodstvom Leona Bluma. Tstrško vojno brodovje v grških vodah Atene, 27. oktobra, b. Za konec novembra je napovedan obisk turškega vojnega bredovja v grških v:dah. časopisje že sedaj pozdravlja predstavnike turške mornarice in poudarja pri tem izredno prisrčne zveze med obema državama. Komentarji listov poudarjajo, da sta grSka in turška vojna mornarica prav zaradi teh oeMh vezi instrument miru v vzhodnem Sredozemlju. Dr. MIlan Stojadinovič v Carigradu Sinoči Je nadaljeval pot v Ankaro, kamor prispe danes dopoldne . Carigrad, 27. oktobra, p. Darl ob 9. po vzhodnem času se je na potu v Ankaro pripeljal semkaj preko Odrina predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim spremstvom. Z istim vlakom je prispel tudi turški poslanik v BeogTadu Ali Hajdar. Na postaji so sprejeli dr. Stojadinoviča zastopniki turške vlade, jugoslovenski poslanik v Ankari m člani jugoslovenske kolonije. Navzočno je bilo tudi mnogoštevilno občinstvo. Predsednik jugoslovenske vlade se je nastanil v hotelu »Pera Palače« ter si je v teku dneva ogledal znamenitosti mesta. Posetil je med drugimi tudi carigraj-skega guvernerja ta sprejel zastopnike jugoslovenske kolonije v Carigradu, nakar je zvečer odpotoval dalje proti Ankari. Miroljubni razvoj Balkana Zastopnikom tiska je dr. Stojadinovič na jugoslovenskem konzulatu izjavil: V času, ko prvič stopam na turška tla. pozdravljam s posebnim veseljem prijateljsko in zavezniško državo. Za vsakega jugoslovenskega državnika? je sporazum in prijateljstvo z novo Turčiio temelji miroljubnega razvoja Balkana in pomembna pridobitev za mir in napredek na svetu. Minili so časi. ko je Balkan služil svetovnemu tisku kot zgled nesporazuma in stalnih prepirov. Danes pojmuje red in mir tako re»no, da tega problema ni treba smatrati kot važnejšega od vseh drugih. Ni pretirano, če rečem, da se v teh težkih časih, ki jih doživlja vsa Evropa, prav na Balkanu kar najrevnejše dela za čvrst in trajen mir. Vsi turški listi so priobčili danes obbširne č'anke, v katerih pozdravljajo šefa prijateljske vlade. >Džum Huriet« poudarja, da je več vzrokov, ki narekujejo prijateljem, da ee kar najtesneje med seboj zblfajo Turška vojska, tovarišica hrabre jugosloven ske vojske v preteklosti, Sedanjosti in v bo dočnosti, je vsak trenutek pripravljena izpolniti dolžnost, izvirajočo iz Balkanske zveze, in sicer v imenu reda in miru na bližnjem vzhodu. Predsednik vlade prijateljske države se bo v Ankari spomnil tudi tega, da so se nekoč srbski vojaki borili dru po'eg drugega s turškimi vojaki, in sicer v okolici naše današnje prestolnice. Ta spomin bo vstal tako rekoč pred njegovimi očmi. In glej, po tolikem Času se je orožno bratstvo razširilo še na mnogo večje področje z mnogo plemenitejšimi in še bolj vzvišenimi cilji. Program petdnevnega bivanja v Ankari V Ankari pripravljajo dr. Stojadinoviču impozanten sprejem. Program njegovega bivanja v rezidenci turške republike je naslednji: Takoj po prihodu bo predsednik jugoslovenske vlade posetil predsednika turške vlade Izmeta Inenija, naslednjega dne pa ga bo sprejel predsednik turške republike Kemal Atatiirk. Po ogledu mesta in bližnje okolice bo dr. Stojadinovič prisostvoval pojutrišnjem velikemu defi-leju turških vojnih edinic, zvečer pa bo banket in slavnostni ples. V petek bo dr. Stojadinovič na obedu pri zunanjem ministru, nato pa si bo ogledal privatno posestvo predsednika republike. Zvečer bo banket v jugoslovenskem poslaništvu, ki mu bo sledil svečan sprejem. V soboto to priredila turška narodna stranka v Nacionalnem domu slavnosten obed. V nedeljo bo predsednik jugoslovenske vlade prisostvoval otvoritvi zasedanja turškega parlamenta, zvečer pa bo odpotoval iz Ankare nazaj v Beograd. Predmet Schmidtovih razgovorov v Budimpešti Budimpešta, 27. oktobra, b. Vsi madžarski listi pozdravljajo priibod avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta v madžarsko prestolnico. »Pester Llovd« piše v tej zvezi med drugim: Pravkar zaključena ita-lijansko-nemška pogajanja in priprave za dunajsko konferenco držav tako zvanega rimskega protokola, so prav gotovo temelj, kateremu bo«ta dr. Schmidt in njegov madžarski partner posvetila vso svojo pozornost, Z avstrijsko-nemškrm sporazumom z dne U. julija in naslednjimi berlinskimi razgovori italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana so se nedvomno močno utrdile osnove miru v Srednji Evropi, kar seveda le še bolj poudarja vlogo in pozicijo Avstrije ter Madžarske v tem predelu Evrope. List je končno mnenja, da bodo tudi gospodarska vprašanja igrala nri sedanjih razgovorih v Budimpešti veliko vlogo, dasi ni dvoma, da so trenutno močno v ospredju zlasti politični problemi, ki intercsirajo obe državi. Budimpešta, 27. oktobra. AA. Regent Horthy je danes sprejel avstrijskega državnega podtajnika Schmidta. Po avdienci ga je pridržal na obedu, ki sta se ga udeležila predsednik vlade Daranyi in zunanji minister Kanya. Schmidt je v izjavi zastopnikom listov poudaril, da so politični, gospodarski in kulturni dogovori med Avstrijo in Madžarsko rodili pozitivne sadove za obe državi. Njuno sodelovanje in pomen obeh držav za bodoči razvoj razmer v Podunavju naraščata pomembno in sicer ne v političnem smislu, temveč v duhu gospodarskega pojmovanja vzajemnega mirnega življenja in konstruktivnega in plodnega dela. Obisk avstrijskega državnega tajnika za zunanje zadeve Gvida Schmidta v Budimpešti zbuja veliko pozornost posebno zato, ker se ob istem času mudi na Madžarskem tudi nemški poslanik Papen, ki se je odpeljal v Djulavari na lov. V kerestinskem procesu je bi! včeraj zaslišan nar. posl. Tomašič Zagreb. 27. oktobra, o. Današnji dan je bil gotovo najbolj zanimiv v dosedanjem poteku kerestinskega procesa. Skoraj vse dopoldne je bil kot najvažnejša priča za-sliševan poslanec bivše HSS za samoborski srez Ljudevit Tomašič- Razpravi je prisostvovalo izredno mnogo občinstva. Posl. Tomašič je najprej opisoval razmere na Hrvatskem pred kerestinskim dogodkom. Po uboiu poslaObčinske volitve v celjskem okraju«. V članku stoji tudi ta-le odstavek; Nasprotniki so si priborili tri občine. Obdržali so še nadalje v svojih rokah staro liberalno trdnjavo Žalec, kjer pa je tudi že začelo pokati in upamo, da ni več daleč čas, ko bo tudi ta trg padel v roke večine slovenskega naroda«. Dva uvodnika o nedeljskih volitvah Službeno glasilo JRZ, beograjska »Samouprava«, (priobčuje v svoji včerajšnji številki, bržčas izpod peresa enega svojih direktorjev g. senatorja Frana Smodeja, uvodnik o nedeljskih občinskih volitvah v Sloveniji- V članku pravi, da je dobila JRZ 85% oddanih glasov (po uradnem komunikeju jih je dobila 72.8% ali skupno s kompromisnimi listami 80-14%). Dalje ugotavlja, da je »na popolnoma svobodnih volitvah slovenski del našega naroda izrekel svojo sodbo o političnih strankah in grupah, ki so apelirale na njega«. Slovenci so spet izrekli zaupanje svojemu izkušenemu voditelju dr. Korošcu in JRZ. Dravska banovina je manifestirala priznanje vladi StojadLnovič-Korošec-Spaho in JRZ za velike rezultate, ki so bili v teku leta dni doseženi na gospodarskem in političnem polju. Tudi »Slovenec« objavlja o volitvah uvodnik, v katerem med drugim pravi, da so volilci v nedeljo pokazali, da odobravajo dosedanje delo svojih voditeljev in sedanjih krmarjev države- Proti JRZ so se zbrali nasprotniki z vseh vetrov. »Še nikdar — ugotavlja lisit — nismo bili v političnem boju tako prepuščeni samemu sebi, navezani na lastne vrste. Pokazali smo, da smo tudi sami kos združenim nasprotnikom vseh vrst « »Slovenec« se v svojem uvodniku zahvaljuje volilcem in zlasti mladini, o kateri pravi, da ji gre levji del zasluge za volilne izide. Nato Ust nadaljuje: »Največja vrednost tega ljudskega glasovanja pa je v tem, da je bilo izvedeno v popolni svobodi... Delavci, nameščenci, državni uradniki in vsi odvisni ljudje s« spoznali, da je sedaj res služba eno, glasovanje pa nekaj čisto drugega in da glasovanje ne bo prav nič vplivalo na mero in kakovost njihovega kruha-« Končno vzklika »Slovenec« še tako-le: »Številke, ki so jih dosegli naši nasprotniki, to svobodo le še potrjujejo, saj bi noben ponarejevalec ali nasilnež ne pustil nasprotniku to!ik0 glasov.« — Pri nedeljskih volitvah je odpadlo na nasprotnike 27% oddanih glasov, pri volitvah 1. 1933 pa 33% ... Izredno zasedanje belgijske zbornice Bruselj, 27. oktobra. w. Danes je bilo otvorjeno izredno zasedanje parlamenta. Zaradi demonstracij rekristov v nedeljo sta bili obe zbornici močno zastraženi čeprav je danes v Bruslju vladal popoln mir. Ob pričetim seje je prišlo svobodo glasovanja. Pa ne glede na »Slovenčeve« ugotovitve je važno že samo dejstvo, da je volilna svoboda krepko zaščitena po zakonu. Naj navedemo nekatere člene iz zakona o občinah: § 42. Volilni odbor ne sme nikomur za-braniti. da glasuje, kdor je vpisan v volilni imenik. § 43. Nobeno oblastvo ne sme v nobenem primeru klicati volilca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal pri volitvah. § 52. Glede kaznjivjh dejanj pri občinskih volitvah in kazenskega postopanja se morajo uporabljati smiselno tudi zakonski predpifei o volitvah narodnih poslancev. Zakon o volitvah narodnih poslancev določa v tem pogledu naslednje: § 71. Vsak organ občinskega oblastva. ki opusti ali noče pravočasno izvršiti dolžnosti, ki so mu naložene v tem zakonu, ali pa prepreči, da kdo uporabi pravico, ki mu jo daje zakon, se kaznuje z zaporom od 30 dni do 6 mesecev, ako nadaljnji paragrafi tega zakona ali pa kazenski zakon ne predpisujejo težje kazni. Sodni ali drugi državni uradnik, ki bi to opustil ali ne bi hotel izvršiti, se kaznuje z zaporom do dveh let. § 72. Oni. ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznujejo z zaporom od enega meseca do dveh let. § 73. Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev. Prav tako ee kaznuje tudi volilec. ki ali sprejme darilo ali pa »i ga da obljubiti. § 74. Kot storilci dejanj, naštetih v §§ 72. in 73., se kaznujejo tudi oni, ki so dali sredstva ali pa pomagali, da se izvrši katero izmed gornjih dejanj. § 75. Volilec, ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev in z zaporom od enega do šestih mesecev. § 76. Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in poet staknil vojaštvo blagajno z denarjem. Vsega je bilo v izobilju. Konec je vojne, so govorili ljudje na vasi. Tam pri Ložu so kmetje napadli graščino. Od juga pa so pritiskali Italijani. Prišli so v vas oklopnii avtomobili, oboroženi 8 strojnicami; komaj ®o odšli eni. že so prišli v va6 drugi. Ni še konec, ie čudno preletelo vaščane. ko so gledali tuje obraze z neznano govorico. Šele po treh letih. 26. februarja 1921., so odšli z Rakeka tudi Italijani in tedaj je tudi Rakeku prisijala svoboda, katero so v«i tako že'*jno pričakovali. Od tedaj je Rakek obmejna postaja in je v letih svobode pokazal velik napredek, dobil je celo meščansko šolo. Spomin na 28. oktober pred nsean-najstimi leti pa je ostal kot mejnik med staro in novo dobo. Smrt na pragu stoletnice V Ribnici je ttmrl eden Izmed najstarejših Slovencev Ribnica, 27. oktobra. Pred šestimi leti na dan 5. oktobra se je v ribniškem trgu sestala številna družba, da proslavi 90. rojstni dan in god najstarejšega Ribničana Franceta Burgerja, ki je bil splošno znan pod imenom: Bajsgarbarjev stric. Ta mož je bil zadnji iz vrste irhar-jev in krznarjev v Ribnici, pa ne samo po 6troki, marveč tudi po originalnosti in živahnosti, ki so jo razvijali ribniški stari obrtniki v najobilnejši meri. Takrat je tudi »Jutro« v obširnem članku obujalo spomine na zatrte obrti po dolenjskih krajih. Danes pa Franceta Burgerja ni več med živimi. Končala sc je tudi njegova dolga pot. Častitljivi Ribničan se je rodil v Mali mlaki, kjer je danes Kosova hiša. Obiskoval je leta 1846. šolo, ki je bila nastanjena na podstrešju Fegčove, danes Zoržkove hiše. Tu se je trio v tesni sobi vseh 80 šolarjev skupaj pod enim samim učiteljem Klincem. Vsak učenec je moral prinesti v šolo po 10 krajcarjev na mesec in to je bila učiteljeva plača. V pol leta se je Francek naučil za silo pisati in bratu V tem se je pozneje mnogo izpopolnil po lastnem prizadevanju. Saj velika ljubezen do knjige in branja ga ni zapustila, ko je že davno prekoračil 90. leto. Zgodaj se je začel učiti očetove obrti: irharstva in krznarstva. Ta obrt je bila v rodovini dedna. Prvi Burger te stroke je bil njegov praded, doma z gorenjske strani. Bila sta dva brata, ki ju je dal učit njun stric kanonik v Novem mestu, enega za mesarja, drugega za irharja. Prvi se je naselil v Postojni, drugi v Ribnici. France je bil torej četrti rod ribniških Burgerjev. Njegov oče je še hodil s svojimi izdelki na sejme tja na daljno Reko Da, Reka je bila nekdaj Ribnici in Kočevju najbližje primorsko mesto. Od tam se je tovorilo vino v mehovih pa sladkor, kava in sol. Obratno so dajali naši kraji Reki izdelke svoje domače obrtnosti in služinčad, prav tako, kakor še do vojne v Trst. Se so v spominu ženske, ki so hodile na Reko peš. Su-šnikov stric, stari klobučar, je včasih živahno pripovedoval, kako si je oprtil krošnjo s klobuki in jo ubiral naravnost v hrib mimo »Ribniških svatov«, da je prišel v 12 urah do morja. V dokaz, kolike vrednosti so bile te zveze za dvig obče civilizacije naših krajev, naj povemo samo, da je oče Franceta Burgerja prinesel z Reke v Ribnico prvo »marelo« in prve orglice. Oče Bajsgarbar ni služil vojakov. Sel je po tedanji navadi s 24 leti »v fremt«, da spozna svet in se izpopolni v svoji obrti. Prepotoval je razen Tirolske vse alpske de- žele Avstrije in se naučil nemščine. V službi ni nikjer ostajal dolgo, ker je hotel mnogo videti m skusiti. Bil pa je povsod priljubljen, da je bil za njim navadno jok, ko se je odpravil od hiše. Leta 1867. se je prvič poročil m priženil sedanji dom. A že po 6 letih si je moral izbrati drugo družico iz trdne kmetiške Tekavčeve hiše v Hrvači. Iz tega zakona živi še petero otrok. Borna je bila včasi hiša tam na Mali mlaki, nizko ob Bistrici, da je vsaka večja povo- demj do leta 1879. prestopila njen prag in ogražala njene prebivalce. Toda ta hiša je bila ena najuglednejših, pridobila je sloves ribniškemu imenu. Neutrudno priden in neizmerno pošten se je oče Burger dolga leta sklanjal nad marsikatero kožo z rezilom v rokah in jo obdeloval, — sebi v čast, svoji družini v korist. To korist pa je vzorni gospodar znal obračati tako dobro, da je starejši sin France šel za notarja v Celje, mlajši Anton je postal direktor gimnazije v Kočevju, hčerka Ivana je dolgoletna gosjoo-dinja. gospa Marjanca jc jx>ročena Sbriza-jeva, Micka pa je ena najuglednejših Slovenk v Ncwyorku. Dolgo dobo jc oče Bur-gar lahko vedrega čela gledal na svoje življenje in na svoj rod, na otroke in vnuke. To jesen pa je večna dekla potrkala tudi na njegova vrata in ga povabila s seboj. Jutrišnjo sredo ob 15. bo Ribnica izkazala zadnjo čast možu, ki je njeno in vse naše spoštovanje v polni meri zaslužil. Lahka naj mu bo zemlja po tolikem trudu, uglednim družinam pa izrekamo iskreno sožalje! Razočarana v svoji prvi ljubezni, polna mržnje do svojih staršev, ki so jo hoteli prodati, je iskala utehe in užitka pri prvem, ki ga je srečala! Padala je globlje in globlje, se udajala strastem, dokler ni končno našla odrešenja — v pravi ljubezni! Roman VIKTORJA MARGUERITTEA. Mladini neprimerno! Samostanski brat — žrtev eKspiozaje Nenavadna, huda nesreča v Grofelfah prt Domžalah Domžale, 27. oktobra. V kovačnici grobeljskega samostana je dopoldne prišlo do hude nesreče, ki utegne terjati življenje 36-letnega misijonskega brata Ix>jzeta Dovjaka. V delavnici je varil staro vodovodno cev, v kateri je bila po vsej priliki podtaknjena neka razstrelilna snov rumene barve. Ko se je ogenj dotaknil cevi je prišlo do silne eksplozije, ki je bratu Dovjaku prizadejala smrtno nevarne rane. Drol>ei ra7Streljene cevi so mu presekali desno nogo v členku, mu zdrobili prste in mu zarezali globoke rane v desno stran vratu. Prvo pomoč mu je nudil domžalski zdravnik dr. Kremžar, takoj nato pa so ga prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano, kjer visi med življenjem in smrtjo. Kakor je podrobnejša preiskava ugotovila, je prišlo do nesreče na naslednji način: Grobeljski samostan je takoj po vojni kupil večjo količino starega ž (dežja, med katerim je bilo tudi precej vojnega materiala s front. Iz te zaloge je bila tudi stara cev, s katero je imel opravka brat Dovjak. Vsa cev je bila zaroašena z neko stearinu podobno snovjo, a brat Dovjak jo je moral predelati v več manjših kosov, ki bi se da- li uporabiti za razne praktične namene. Ko je med prekovanjem vtikal cev v ogenj, je ta reč oddajala izredno zoprn, neznosen vonj. Zato je v preostanek cevi vtaknil kos žarečega železa, da bi smrdečo snov posebej pretopil. Pri tej priliki pa je prišlo do eksplozije. PREMIERA KINO UNION! Maria Beling, Walter Janssen, Hans Sohnker Danes! Dekle iz Schwarzwalda 1 Ljubavni roman lepe vaščanke in mladega študenta! Krasni narodni običaji planinskih krajev! Lepe slike, petje in humor! DANES! Frane Menhart praznuje 75 letnico Raven kakor sveča, uren kakor mladenič, zabaven in zgovoren, tak vam je danes 75 letnik Franc Menhart, inšpektor finančne kontrole v pokoju. Rojen je bil na dan Simona in Jude 28- oktobra v Sv. Juriju ob Pernici, svoj za®luženi pokoj (v državni službi je vzdržal 45 Jet) pa preživlja na Murskem polju, v prijazni vasici Hrastju-Moti, kjer si ie pred 45 leti izbral »vajo družico, s katero sta vzgojila kopico zavednih sinov in hčera, ki zavzemajo danes v javnosti prav lepe položaie. Kot sin Slovenskih goric je čislal svoj ma-terni jezik nad v®e ter ie tudi v najhujših časih Avstrije svoje podrejene učil. naj jih materina beseda vodi skozi v«e življenje. Naravno je bil zaradi svojega odkritega prepričanja in svojega vnetega jugo»lo-venstva čestokrat zapostavljen. V prevratni dobi je v takratnih neurejenih razmerah na meji v Gornji Radgoni vršil na'ogo čisto sam; marsikatero noč je presedel pri aktih in delal za Jugoslavijo, ki jo je tako vneto čakal. Tudi izven službe je učil ljustvo, ga bodrilin in mu dajal nado na boljše čase. Zato vse ceni njegov plemeniti značaj. Po vsem Murskem polju poznajo ljubeznivega gospoda, ki ima za vsakega dobro in poučno besedo. Želimo čilemu Sokolu in našemu dolgoletnemu naročniku še mnogo srečnih let! Katastrofa z avtom pri Žužemberku Mrtev je 54 letni trgovski potnik Ferdinand Martin iz Ljubljane, njegov mladi šofer pa leži hudo poškodovan v bolnišnici Žužemberk, 27. oktobra. Blizu Smihela pri Žužemberku se je na strmih serpentinah binovinske ceste zgodila danes dopoldne huda avtomobilska nesreča, katere žrtev sta postala trgovski potnik ugledne ljubljanske tvrdke Samec, 54 letni Ferdinand Martin in tv^cm šofer 24 letni Anton Srebrnič. Dočim je Martin že po nekaj minutah iadihnil na kraju nesreče. so hudo poškodovanega Srebrnic a prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Priča te usodne nesreče nam je sporočil naslednje podrobnosti: Potovalni uradnik zavarovalne družbe »Jugoslavija« v Ljubljani, g. Rudolf Praprotnik, se je dopoldine s službenih opravkov na Dolenjskem vračaj s kolesom proti domu. Banovinska cesta se na tem mestu v strmih in ostrih serpentinah dviga proti Žužemberku. Naenkrat, ura je bila 9.30, je z grozo opazil, da je zdrknil po strmem pobočju av^o. se prekopirati! in obležal na dolnji serpentini popolnoma razbit. Praprotnik je med prekopicevanjem slišal strahoten krik iz avtomobila, nato je pa vse utihnilo. Nesrečo je opazilo tudi več ljudi, M so deflali na polju. Nemudno so prihiteli na kraj nesreče in potegnil izpod ruševin oba poškodovana ponesrečenca, od katerih je potnik Martin kazaj le še slabotne znake življenja, a tudi šofer je bil nezavesten. Praprotnik je takoj sedel na kolo in se odpeljal v Žužemberk, da obvesti orožniško postajo. Ko je to opravil.^ se je takoj odpeljal k avtobusnemu podjetniku Vehovcu in ga prosil, da bi v avtobusom prepeljal ponesrečenca v Ljubljano. Ko je zdravnik dr. Fedran iz Stične prispel na kraj nesreče, je bil Martin že mrtev- Izdihnil je 15 minut po nesreči, ne da bi se zavedel. Truplo je ostalo poleg ruševin. Zdravnik je za silo obvezal šoferja Srebrniča, ki je krvavel po vsem telesu in ležal brez zavesti. Takoj so ga naložili na Vehov-čev avtobus in ga v spremstvu Praprot-nika nemudno odpeljali v ljubljansko bolnišnico. In vzrok katastrofe? Ni še dognan. Strokovnjaki domevajo, da je šofer uporabil prvo prestavo s pritiskom na plin, ali pa je v usodnem trenutku odpovedala zavora. Avto je s tako silo /:adel v železno ograjo, da so traverze popustile, nakar je sledila neizbežna katastrofa. Verjetno tudi, da je šofer zgubil oblast nad vozilom. Cesta se dviga tako ,da je mogoče z njene najvišje točke videti vso. v strmih se zavojih vzpenjajočo progo. Zavoji leže drug nad drugim približno 15 m. Cesta je vsekana v živo skalo in ni čudno, da se je av+o popolnoma razbil. Avto s truplom Ferdinanda Martina je bil na mestu še popoldne do 15. ure, ko je bil napovedan prihod komisije iz Žužemberka, kjer je sodišče. Vest o nesreči se je kmalu razširila po vsej žužemberški okolici in so na usodni kraj ves dan romale cele procesije radovednežev, ki so .ugibali o vzrokih pretresljivega dogodka. Pravi vzrok nesreče bodo ugstovili strokovnjaki. Globok vtis nesreče v Ljubljani Ljubljana, 27 oktobra. V Ljubljani so Srebrniča nemudno prenesli v operacijski oddelek in mu pregledali rane. Ugotovili so življenjsko nevarne poškodbe. Srebrnič si je pri padcu popolnoma razbil zgornjo čeljust in prebil ustnico, dalje ima na-lomljeni dve rebri, desnico in dobil je hu de notranje poškodbe. Zdravniški pregled je ugotovil, da ima Srebrnič pretres možganov. Četudi so poškodbe zelo hude, upajo zdravniki vendar, da bodo Srebrniča ohranili pri življenju. Katastrofa je v Ljubljani vzbudila globoko sočustvovanje z obema ponesrečencema, še zlasti pa z družino Martina Ferdinanda. Tvrdka Samec, ki je bila v teku dopoldneva telefonično obveščena o nesreči iz Žužemberka in iz Ivančne gorice, izgubi s pokojnikom svojega vzornega, zvestega uslužbenca. Ferdinand Martin je bil doma iz Lokve pri Gorici, kjer se je rodil pred 54 leti. V službo pri Samcu je stopil že leta 1910- in je bil 26 let nepretrgano v službi. Kot trgovski potnik je bil absolutno zanesljiva, izvrstna moč. Osvajal je vsakogar s prijaznim nastopom in odkritim značajem. Na Tržaški cesti št. 29 si je uredil svojo družinsko bivališče. Nenadno smrt dobrega družinskega glavarja objokujeta z vdovo dve nedorastli hčerki. Poskrbljeno je, da bo pokojnik prepeljan v Ljubljano in na svojem stanovanju položen na mrtvaški oder. Svojo zadnjo pot k Sv. Križu bo nastopil v četrtek ob 15. izpred hiše žalosti na Tržaški cesti 29. šofer Anton Srebrnič je za celih 30 let mlajši od mrtvega sopotnika, doma pa tudi iz solnčne Goriške. Šele pred mesecem je bij sprejet kot šofer pri Samcu in je potem vozil Martina na okrog. Ravno pred tremi dnevi je Martin pisal vodstvu tvrdke, da je s Srebr-ničem zelo zadovoljen in da si ne želi boljšega šoferja- Tako mu je ra.vno pred smrtjo izdaj najboljše spričevalo. te vesti Jadranski dan Kakor ian&ko leto, bo tudi letos Jadranska straža po vsej državi proslavila dan 31. oktobra 1918, ko so na našem svobodnem Jadranskem morju prvič zaplapolale naše narodne zastave. Jadranska straža &i je kot predstavnica m nositeljica vzvišenih pomorskih tradicij izbrala ta zgodovinski dan za svoj »jadranski dan«, ko ima naša vojna mornarica krstno slavo. Po vsej naši širni in svobodni domovini naj se čuje odjek radosti ob spomina na srečni in zgodovinski dan. ko so po dolgem suženjstvu naše ladje g ponosno narodno zastavo pozdravile svobodo, našo svobodno obalo, naše svobodno morje. Da 6e oddolžimo temu svetemu spominu, poziva krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani vso našo nacionalno javnost, da se udeleži proslave, ki se bo vršila v petek 30. t. m. v veliki dvorani restavracije pri Slamiču. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Čuvajmo naše morje! * Odlikovanja delavcev za jugoslov.-če-šk oslov. vzajemnost Predsednik češkoslovaške republike je odliikoval z redom Belega leva gg.: z redom III. stopnje dr. Franca Grivca, univ. prof. v Ljubljani, z redom IV. stopnje; Božidarja Borita, urednika v Ljubljani, dr. Alojzija Vi®eniaka odvetnika in predsednika Jugosl.-O8!. l%e v Ptuju; dr. Simona Dolarja, direktorja, gimnazije in predsednika Jugosl.-čel. lige v Kranju; Ivana Knopa, finančnega svetnika v Mariboru; dr. Antona Dolarja, profesorja v Mariboru; z redom V. stopnje; dr. Davorina Senjorja, sodnika v Mariboru; ing- Fran t. Emmer ja. višjega stavbenega svetnika v Kranju; Janka Orožna, profesorja v Celju. * Izseljenski teden. Kakor že nekaj let, tako bo Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu tudi letos priredila izseljenski teden, da bi se poglobile zveze med domovino in izseljenci. Izseljenski teden bo od 29. novembra do 5. decembra in ne do 5. novembra, kakor je po pomoti stalo v včerajšnji objavi. SIcer pa je po iniciativi izseljenskih organizacij ves december posvečen razmotrivanju izseljenskih problemov. Blago za ~ damske plašče Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! A.Žlender L j ubij a na - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! * Slikar Maksimilijan Vanka je odpotoval v New Vork. V torek je zapustil Zagreb slikar Maksimilijan Vanka, ki je že dve leti z velikim uspeihom deloval v Severni Ameriki. V Zagrebu je bil prej, kakor znano, dolga leta profesor umetniške akademije. V staro domovino je prišel na obisk s svojo soprogo in hčerko, zadela pa ga je huda nezgoda in velika škoda, ker so mu neznani požigalci zažgali malo vilo na Korčuli in z njo vred uničili dragocene slike in osnutke Slikar Vanka se bo za stalno naselil v New Yorku in tam bo dovršil svoje veliko delo, za katero mu mora biti domovina hvaležna. Dovršil bo zbirko slik iz življenja naših izseljencev širom Amerike, tekst k tej zbirki, ki bo prva umetniška reportaža iz življenja naših ljudi na tujem, pa bo napisal ameriški pisatelj, slovenski rojak Adamič. * Ocenjevanje slik in skulptur za skupščinsko pa'afo. V starem poslopju Narodne skupščine v Beogradu se je v torek sestala komisija, ki ocenjuje slikarska in kiparska dela, s katerimi bo okrašena nova skupščina. Po izjavi komisije sodeluje pn natečaju 67 umetnikov iz yseh pokrajin države, ki »o predložili komisiji 360 slik in skulptur. * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Fani Tomažičeva, vdova po veletrgov-cu. Pogreb ugledne pokoinice bo jutri ob 16. iz mrtvaške veže na Stari poti k Sv. Križu. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Terezija Hrovatova, vdova reviden-ta drž. naklad. Dosegla je lepo starost 78 let. Pogreb bo danes ob 16. s Ceste vojvode Mišica 21. — Iz mrtvašnice na Vidov-danski cesti nastopi danes ob 15 zadnjo pot g. Rudolf Furlan, žel. strojevodja v pokoju. — V Pauerjevi koloniji v Trbovljah je umrl v starosti 86 let g. Andrej Čarga, doma iz Volč pri Tolminu. Pokopali so ga včeraj popoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje! * Zborovanje stomatologov in novo zdravniško društvo. V Zagrebu so zborovali stomatologi, organizirani v zvezi stomatoloških društev. Zahtevali so izločitev iz skupnega zakona z zobotehniki in njihov povra tek v splošni zakon o specialistih zdravnikih. prepoved medicinskih poseganj ne-zdravnikov in obvezno polaganje izpita za vse zobotehnike, ki bi eventuelno dobili pravico do denti®tičnega dela- Ustanovljeno je bilo tudi društvo za raziskovanje majavih zob. Sedež tega društva je v Ljubljani. Predsednik društva ie s. dr. Kallay, tajnik g. dr. Volovšek, blagajnik pa g. dr. Cir-man. Nak>ga novega zdravniškega društva je borba proti bolezni majavih zob, ki je zajela že kakih 60 odstotkov ljudstva. * Vzajemnost naših, rumunsldh in češkoslovaških brodarskih društev na Du-navu. Pri prometu na Dunavu se borita dve mednarodni brodarski formaciji za premoč: združena brodarstva češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije na eni, na drugi strani pa zveza brodarskih društev Avstrije, Nemčije in Madžarske. Ta zveza je v zadnjih letih imela večje uspehe kakor pa brodarska društva naše, češkoslovaške in rumunske države. Te dni pa so zastopniki brodarskih društev češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije sestavih nov program dela, s katerim bo vzajemnost povečana in se bodo zaradi tega omejila in omilila tudi razna carinska poslovanja. V načrtu so poleg novega voznega reda tudi določila o izmenjavi strokovnih moči. * Zgledna prosvetna vnema malega naselja. V vasi Zukvi v tamnavskem srezu ao položili temelj nove šole. S'avno3ti Sq prisostvovali učitelji iz okoliški vasi in mnogi kmetje. Svojo šolo gradijo vaščani ®ami in koliko je bilo požrtvovanje teh vaščanov za šolo, se najbolj vidi v tem. da šteje na- , selbina samo 48 domači i. * Nenavaden štrajk duhovščine v var-I darski banovini. Socialni oddelek banske uprave v Skoplju je nekdaj vodil statistiko umrljivosti in rojstev v vardarski banovini, zdaj pa ta statistika že dve leti počiva, ker duhovniki v svoji banovini iz svojih področij nočejo več pošiljati potrebnih podatkov. Socialni oddelek banske uprave je poizkusil že vse mogoče, da bi oblaati duhovBiikam izdale nalog, da bi j pošiljali ka*or prej zahtevane podatke. Duhovniki pa podatkov nočejo več pošiljati, češ, da je to za njih preveliko breme. Sedaj se je banska uprava obrnila na mi-' nistrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da bi ono izdalo nalog •-> zbiranju potrebnih statističnih podatkov. J • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko I in škrobljeno perilo y najlepšo Izdelavo. ♦ Zborovanje učiteljstva laškega sreza se je vršilo v soboto v Zidanem mostu. Zbralo se je 77 članov. Po uvodnih besedah se je predsednik, šolski upravitelj g. Lebar spominjal umrlega šolskega nadzornika g. černeja. G. Golanc lz Celja je predaval o pedagoški ekskurziji po češkoslovaški tn je za svoja temeljita izva- * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije uL 3, Drevi ob 20.30 bo predaval g. dr. Jura j Korbler o vprašanju: »Ali se rak podeduje (s projekcijami). Vstop prost. * Kolu jugoslovenskih sester v Kamniku j« podarila gdč. Tilka Zabretova v Kaplji vasi 100 Din namesto venca na grob pokojne Marte Mrakove. Volitve jeseni w Lutz. TABLETE VSI GOVORNIKI odvetniki, profesorji, učitelji, duhovniki in pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve „SMREKA" bonbone Izdelani so iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo kašelj in hripavost Nadalje desinficirajo usta in grlo, preganjajo žejo, razbistrijo glavo. So pa tudi prijeten pripomoček pri prekomer- ne kaje. Zavitki po V m 6.— v le- karnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. janja žel veliko priznanje. G. Plavg&k 12 Trbovelj je predložil listo za volitve upravnega in nadzornega odbora, razsodišča in posameznih strokovnih referentov. Lista je bila soglasno izvoljena. Na čelu s reške organizacije je spet g. Lebar. Z odobravanjem je bilo sprejeto tajniško poročilo, ki ga je podal g. Mahkota. Zborov alci so z zadovoljstvom vzeli na znanje tudi poročilo blagajnika g- Groznika, potem pa so odobrili proračun za tekoče leto. Sprejete so bile štiri resolucije, potem pa je bilo lepo zborovanje zaključeno. * Povečanje šole v Begunjah na Gorenjskem. Poročajo nam; Zaradi visokega števila šoloobiskujočih otrok je baneka uprava dovolila v Begunjah razširitev šole v petraz-rednico- Prebivalstvo splošno želi. da dobi čimprej novo moško učno osebo, učitelja, ki bi se znai uživeti v razmere in vsestranske potrebe letoviščarskega, vsestransko napredujočega kraia. Skupščina SPD bo 15. novembra ob 8.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: Poročilo predsednika in nadzornika podružnic, poročilo tajnika, razrešnica dosedanjemu odboru, volitve glavnega odbora ln računskih preglednikov, določitev članarine, pristopnine, ustunovnine in prispevkov za glavni odbor, proračun, reševalna služba, samostojni predlogi, slučajnosti. Obvezen predsestanek se vrši v soboto dne 14. novembra t. L ob 20. uri v zgornji dvorani restavracije Slamič v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4. * Darovi za Bartolovo družino. Pri blagajni »Jutra« so vložili: g. Stanko Arko »z Vukovarja 100 Din, ga. Ana Zupaai iz Lendave 20 Din, ga. Franica Gunčar iz Pe-trovgrada 50 Din, Silva in Zvonko Gabrič, učenca 3. in 4. razreda osnovne šole Šmarje—Sevnica pa 20 Din. * Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz Josefova« grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v iutro izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Ost reg. a br. 1M9V35. Iz Ljubljane Javno poročilo o mednarodnem len-skeui kongresu v Dubrovniku bo podala Jugoslovenska ženska zveza za dravsko banovino jutri v četrtek ob 18.15 v ma-gistratni dvorani. K predavanju vabimo tudi našo o mladino. u_ Združenje trafikantov sporoča vsem svojim članom 'n članicam« da je umrla lo-varišica ga Amalija Klandrova. Pogreb bo danes ob pol 17. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu (v včerajšnjem »Jutru« je bilo po- j motno navedeno, da 7. Vidovdan&ke ceste). | Prosimo tovariše in tovarišice. da se pogre- ! ba polnoštevilno udeleže. u— Lisztov oratorij »Kri»tus« ponovita ljubljanska Filharmonija in Glasbena Matica na vernih duš dan 2. novembra ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Izredno močno in veličastno delo je tolike glasbene vrednosti, da ga vsak ljubitelj glasbe z največjim užitkom tudi dvakrat posluša. Prepričani smo, da je mnogo našega občinstva, ki ni prisostvovalo prvi izvedbi Zato vabimo predvsem to občinstvo v ponedeljek na koncert, za katerega veljajo znižane cene od 20—10 Din, stoji- ! šča po 3 Din pa veljajo le za dijake. Proda- ; ja v Matični knjigarni. Predavanje SPD: V ponedeljek 9. novembra prične Slovensko planinsko društvo v LJubljani s svojimi predavanji. Ob 20. uri zvečer bo predaval g. M. Bučer: O obrazih gora. Predavanje je svojevrstno ter bo nudilo mnogo zanimivega Na predavanje že sedaj opozarjamo planince. Smuška telovadba SPD. Tečaj za smuško telovadbo priredi SPD v telovadnici U. državne realne gimnazije ob petkih zvečer od 19. ure dalje. Tečaj prične v petek dne 6. novembra. Vsak udeleženec naj prinese s seboj copate in telovadno obleko. Prijave sprejema pisarna SPD, Aleksandrova cesta 4/L u— Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja ima jutri 29. t. m. ob 14. v kavarni »Emoni« I. nadstropje svoj izredni občni zbor. Dnevni red: Novinarska razstava in slučajnosti. u— Sokolski gledališki oder na Viču ! otvori v nedelje 1. novembra svojo letošnjo dramsko sezono z učinkovito dramo »Reka« v režiji br. Janeza Grdine. Drama je vzeta iz življenja poljskega kmeta in nam nazorno kaže veliko ljubezen do domače grude. Drama je primerna za praznik vseh svetnikov, zato pričakujemo številno udeležbo. Pri predstavi so- I delujejo najboljše moči viškega sokols 'e- j ga odra. Vstopnice a preskrbite te prej v Sokolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. u— Društvo »Tabor« vabi člane lin prijatelje na predavanje o Simonu Gregorčiču, Id ga bo imel pisatelj prof. Jože K ranic v četrtek. 29. t. m. ob 20.30 v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici o priliki tridesetletnice smrti goriškega slavčka. u— Društvo »Tabor«. Pevska vaja bo drevi ob 8. Pridite vsi. Po vaji kolo. Odbor. u_ K enkratnemu brezplačnemu poizkusu vabim vsakogar, ki mi zaupa svoje govorne motnje. Sprejemam na dom. Cesta na loko 2, vsak četrtek dopoldne. Matilda Podkrajšek, strok- učit. gluhonemih v Ljubljani. u— JNAD »Jadran« javlja, da bo redna seja plenarnega odbora v čestrtek 29. t. m. in ne danes 28. t- m., točno ob 20. v tajništvu. KINO MOSTE Danes ob 20. DEVICA ORLEANSKA Angela Zalokar v naslovni vlogi. Cene: Din 2.50 — 4.50. Pride: Wili Forst-ova MAZURKA Iz Maribora a— Jugoslovenska-češkoslovaška figa in češki klub v Mariboru priredita drevi ob 8. v spodnji dvorani hotela »Orel« slavnostno akademijo v počastitev češkoslovaškega narodnega praznika. Na sporedu: slavnostni nagovor in pevske ter glasbene tcčKe. Vsi prijatelji češkoslovaško-jugoslovenske vzajemnosti Iskreno vabljeni! a— Kruh se je podražil v Mariboru. Mariborski peki so sklenili, da bodo z 2. novembrom zvišali cene kruha in bodo veljale male štruce belega, čruega in domačega (rženega) kruha po 2 Din. velike štruce pa 4 Din. V to ceno kruha je vkalkuliran tudi izdatek za plače oekovskim pomočnikom po novi kolektivni pogodbi. a_ Rotovške novice. Služba je bila odpovedana s 1. januarjem 1937. trem vodilnim uradnikom pri mestnih podjetjih. a— Razširjenje voznih olajšav za Pohorje. Na intervencijo mariborske Tujsko-prometne zveze je ministrstvo za promet razširilo vozne olajšave tudi za obisk koče na Kremžarjevem vrhu in penziona na Smolniku pri Rušah. Tudi se je Tujsko-prometni zvezi v Mariboru posrečilo po neštetih intervencijah izposrovatl ugodnost člena 11 železniške tarife za Logarsko dolino tako, da imajo vsi obiskovalci po 7dnevnem bivanju brezplačen povra-tek po „ železnici, ko so kupili pri Putnlku ali na kolodvorski blagajni zadevno potrdilo o bivanju. a— Marljivo kulturno delo studenških Sokolov. V soboto zvečer je bila otvoritvena predstava dramskega odseka Sokolskega društva Studenci. Vprizorila se je zanimiva veseloigra %N=d-lžni lahkoživec« v režiji br. Mlakerja. Igralci so izborno rešili svojo nalog-, in si je ob tej priliki studenški sokolski oder ponovno utrdil ugodno učinkujejo zoper: revmatizem, hripo, bolezni od prehlajenfa, protin živčne bolezni, Utor (Hexenschuss), išias in glavobol« Togal-tablete ne ublažujejo samo bolečin, temveč pomagajo tudi izločevati sečno kislino. Zaradi tega so bih doseženi odlični resultati tudi v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje Togal-tablete, zato tudi Vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal kakor je tisočem drugim. Neškodljive so Togal-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v lekarnah. Odobreno S. br. 2082, 6/IL 1933. svoj sloves. Dvorana Je bila v soboto pri prvi in v nedeljo pri drugi predstavi popolnoma natlačena in razprodana. a— Preprečen požar, Gostilniška sot» gostilne »pri Lipi« v Zgornjem Radvanju Je bila nenadoma v dimu. Domači pa so ogenj pravočasno opazili in preprečili nevarnost. Ugotovilo se je, da Je ogenj podtaknila zlobna roka, ker so našli cunje, id jih je nekdo namočil z bencinom. Nekega sumljivega moškega so orožniki aretirati. VIKTORJA itARGUHtrrTEA davni r^M Pramsera! LA GARCONNE Na apložno željo nsvdnšenftjra obfinftva ZLATI KCDRČKI Dekle iz Schw?nwa!da MARIA BELINO, HANS SOEHNKER, W. JANSSBK a— človeka namesto div jačino. Preteklo nedeljo je bil v Trobolju glavni lov, katerega se je udeležilo 13 lovcev. Ti so se postavili na razne točke, dočim so gonjači vršili svoj posel. Sredi veselega pokanja pa so nenadoma odjekniti bolestni kriki. Neki lovec je namreč naperil puško na 73 letnega delavca Franca Pečnika, ki se je solnčil ob robu gozda, meneč, da se je iz gozda pojavila divjačina. Ubogi starček je obležal z nevarnimi poškodToa-mi. Dobil je 11 šiber v telo. Lov so takoj prekinili ter so Pečnika. odpremili v bolnišnico. Neprevidni lovec se bo moral zagovarjati pred sodniki Stanje ranjenca je z ozirem na njegovo starost zelo resno. 12 Celja e_ Cankarjeva proslava. Mestno gledališče v Celju bo priredijo v petek 30. L m. ob 20. proslavo 60-letnice rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja- Po slavnostni besedi kritika g. prof. Kobdarja iz Ljubljane bo uprizorila ljubljanska drama Cankarjevo komedijo *Za narodov blagor«. Predstava je za abonma, neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v Stamškovi tiskovni zadrugL e— Tečaj za rezervne častnike. Komanda mesta v Celju bo priredila tečaj za rezervne častnike v času od 2. novembra do 28. decembra. skupaj 17 predavanj. Predavanja so namenjena prvenstveno onim častnikom, ki ee pripravljajo za kapetanski izpit. Udeležijo se pa lahko teh predavani tudi ostali rezervni častniki. Točen program predavanj ie razviden iz razglasa, ki je nabit na uradni deski. Informacije dobijo zainteresirani pri vojaškem oddelku mestn-^ga poglavarstva, odnosno pri pododboru UROIR v Celju. Oni ki se žele predavanj udeležiti, naj se prijavijo mestnemu pog--avaretvu odnosno UROIR najkasneje do 30. t. m I KINO IDEAL DANES! PREMIERA! W A R N E R B A X T E R v sijajnem filmu Pekel ujetnikov po romanu Pierre Benoit: ACELLE. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri e— Razpoložljivo sadno drevje na bano-vinskih kmetijskih zavodih. Opozarjamo na tazglas o razpoložljivem sadnem drevju na banov i n« ki h kmetijskih zavodih, ki je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. e— Konj mu je raztrgal vranico. Ko je hoteJ 35-letni h'apec Anton Lavbič v Braslov-čah v ponedeljek vpreči konja- ga ie konj brcnil v prsni koš s tako sj]<>, da mu je razlrgal vranico. Težko poškodovanega Lavb>-ča so prepeljal v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veseloigra »Na zadnji postaji« s Pavlom Horbitreriem i" dv<» rTediimi maskami, so prihitele na kraje, kjer so padle plinske bombe. Po mestu so hiteli improvizirani reševalni avtomobili, ki so nalagali zastrupljence teh 'jih odprem ljali v bolnišnico in druga poslopja. Med tem ko so reševalne kolone reševale ljudi, gasilci pa poslopja, so strojnice in topovi obstreljevali sovražna letala, ki so se po napadu razdelila v dve skupini; prva je letela v smeri proti gradu, druga pa v smeri proti Ptuju. Po polurnem preriedku so zvonovi in sirene naznanili, da nI več nevarnosti, nakar je mesto spet dobilo običajno lice. Mariborčani so pokazali precej discipline. •Mifske Krajine Kaznovani trgovci. Poročali smo že. da je bilo v zadnjih dneh zelo poostreno nadzorstvo nad trgovino na drobno in da je bilo zaradi raznih prekrškov kaznovanih sorazmerno že mnogo več trgovcev, kakor v prejšnji dobi. V poslednjih dneh so bili v Cerknem trgovec Ivan Cefarin, v Trstu inesar Lojze Kom pare in neki italijanski trgovec, v Gorici pa lesni trgovec Anton Teršič in Peter Ce-rmelj. Na obeh istrskih učiteljiščih — v Tuli in Poreeu ie te dni položilo zaključne izpite 52 dijakov in dijakinj, m^d njimi tudi H Hrvatov, če naj se po njihovih priimkih Silvikrin Koncentrirana naravna brana za lase presoja njihova narodnost. V Prvačinl je knela kmečka posojilnica in hranilnica pred dnevi svoj občni zbor. Na dnevnem redu je bilo poleg drugih neko zelo važno vprašanje, ki zadeva mnogo zadružnikov. O občnem zboru poročajo tudi italijanski listi, ki naglašajo. da sta bila prisotna podestat in krajevni fašistični tajnik. Smrtna nesreča. V tržaški' ladjedelnici »e je smrtno ponesrečil 281etni Ambrož ič rz Rojane. Pri delu je padel z visokega žer java na kamniti tlak in dobil hude notranje poškodbe, ki jim je nekaj ur pozno je v bolnioi podlegel. Iz Kranja r— Osvobojenje bratskega češkoslovaškega naroda in naše osvobojenje proslavimo drevi ob pol 21. uri v telovadnici v Narodnem domu. Na sporedu je nagovor >m koncert orkestra godbe I- planinskega pol ka; vodi kapetan g. Ivan Grgič. Spoštovano javnost vabijo prireditelji: Československ:; Beseda, JC liga, Sokolsko društvo. r_ Motnje v radiu. V Kranju so take motnje, da je vsako poslušanje radia skoro da nemogoče. V interesu poslušalcev kakor države same je, da napravijo poštne oblasti temu konec. Iz Hrastnika h— Spominska proslava Jadranske stra že za odrasle se bo pričela drevi ob 19. Po leg drugih toak bo tudi predavanje g. Pimata iz Ljubljane. Vstopnine ni. Vabljeni vsi. f Kruta usoda nam je nenadoma iztrgala Iz naše sredine, gospoda FERDA MARTINA Najboljšega in zvestega tovariša bomo obdržali vedno v najlepšem spominu. V LJUBLJANI, dne 27. oktobra 1936. Osobje tv. Ivan Samec TVRDKA IVAN SAMEC sporoča vsem trgovskim prijateljem in znancem pretresljivo vest, da se je danes dopoldne njen dolgoletni, zvesti potnik, gospod FERDO MARTIN pri Žužemberku smrtno ponesrečil. Zemske ostanke tako tragično preminulega sodelavca spremimo v četrtek dne 29. oktobra 1936, ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 29, na pokopališče pri Sv. Križu. Zvestega, splošno priljubljenega pokojnika ohranimo v častnem spominu! V LJUBLJANI, dne 27. oktobra 1936. Br« obvestil* Pofrcfcni nvod Gsjfck. V neizmerni tugi javljamo vsem, ki ste ga poznali, da nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine našega nenadomestljivega soproga, zlatega očka ozir. sina, brata, svaka in strica, gospoda Ferda Martina TRG. ZASTOPNIKA TVRDKE L SAMEC Na njegovo zadnje domovanje ga spremimo v četrtek, dne 29. oktobra ob 15. uri izpred hiše žalosti, na Tržaški cesti št. 29, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA, 27. oktobra 1936. Neutolažljiva soproga PAVLA roj. 6LEGL; >CELITA in ANDA — hčerki, in ostalo sorodstvo. »JTLJTROk 8^2» ============^^ 6 r šn&a 28. X m Troje moštev na zračni progi Pariz — Salgon Nova zvezda v Orlu Švedski astronom Tamm, ki je že v preteklem septembru v ozvezdju Orla odkril no vo zvezdo, je v iotem ozvezdju odkril sedaj še neznano zvezdo sedmega reda. To je v najnovejšem času že tretja nova zvezda. Prvo 60 našli pred nekoliko tedni v ozvezdju Lokostrelca in je še sedaj dobro vidna. Drugo in tretio ie odkril, kakor smo povedali, Šved Tamm. Doslej ne morejo o njej povedati ee nič podrobnejšega, ker ovira slabo vreme vsako opazovanje. V Or lu 60 v zadnjih letih v ostalem odkrili že več novih zvezd, po 1. 1899. je 6edania že četrta. 1919. ®o o dkrUi sploh najbolj svetlo novo zvezdo, kar smo jih kdaj poznali. Orel je eden izmed najbolj gostih predelov Rimske ceste in tako ni čudno, da ee tu tako pogostoma pojavljajo zvezde, ki ostanejo vidne za nekaj čas® in potem spet izginejo. Avtomobil na treh kolesih Troje moštev, ki se udeležujejo letalske tekme Pariz — Saigon — Pariz. Od leve proti desni in od zgoraj navzdol: Arnonx-ChalIe-Detroyat; Japy-Bril-D u r m o n ter Micheletti-Henry-Agnus Največja tekma v zraku Polet iz Pariza v Saigon ter povratek iz Indokine v francosko prestolnico V nedeljo zjutraj ee je začelo doslej največje in najtežje letalsko tekmovanje: polet iz Pariza v Saigon in iz Saigona nazaj v Pariz. To tekmovanje zasenčuie celo slovito tekmo iz Londona v MeJibourne, kajti razdalja od izhodišča do cilja in nazaj znata 23-000 lom. Saigon je. kakor znano, v Indokini, največji francoski kolonialni posesti na Daljnem vzhodu. Francoska prometna letala opravijo to razdaljo v sedmih dneh. Kako težka je ta tekma, je najbolje razvidno iz tega, da se je priglasilo navzlic visokim nagradam samo troje moštev. To so samo Francozi. Prva nagrada znaša 850 ti&oč frankov, razen tega ima zmagovalec možnost, da svoj Stroj za 3.25 milijona proda državi, druga nagrada je 550 tisoč, tretja pa 400 tisoč frankov. Za razliko z velikim tekmovanjem v Avstralijo, ki je obsegajo preizkušnjo brzine in handi* cap. je to tekmovanje samo brzinsko. Letalci lahko pristanejo tolikokrat, kolikor sami hočejo. Predpisani sta samo dve kontrolni postaji; Bagdad in Karači. Prvotno so bi li sprejeli določbo, da mora vsako moštvo opraviti vsaj eno etapo 40(10 km brez pristanka, pred kratkim pa je francosko letalsko ministrstvo lo določbo razveljavilo, ker ima samo športni pomen. ed trojico moštev, ki ee borijo zdaj za zmago, 60 sloviti letalci, kakor M>chel De-troyat. bivši svetovni rekorder Challe in radiospecialist Roger Henrv. Tekmovalci bodo imeli v Saigonu 24 ur časa, da spravijo sebe in svoje stroje v red, potem bodo leteli nazaj v Evropo. Nova jagoda V Blatni na Češkoslovaškem živi uspešni rastlinar Jan Bohm, ki je vzgojil že niz posrečenih sadežev. Najnovejši uspeh njegovega prizadevanja v tej smeri je jagoda »čehoslavija«, ki jo je vzgojil iz križanja Lloyd George in France Debelenje brez hrane Prof. Zak z Dunaja je Imel te dni zanimivo predavanje, v katerem je obravnaval primer ljudi, ki jim telesna teža narašča, ne da bi zauživali kakšno hrano. Prof. Zak je že pred leti delal poskuse, da bi prišel temu skrivnostnemu pojavu do dna. Na temelju svojih eksperimentov je prišel do prepričanja, da more vodna para iz zraka prihajati skozi kožo v telo, prav tako tudi skozi pljuča. Obema organoma eo doslej pripisovali le zmožnost za izločevanje vode. Po vsej verjetnosti temelji čudni pojav naraščanja telesne teže na tem sprejemanju vode iz ozračja. Preveč navdušenja škoduje Neposredno po uprizoritvi »Beneškega trgovca« v nekem budimpeštanskem gledališču, se je zgodila nenavadna nezgoda. Ko je občinstvo po predstavi klicalo sodelujoče na oder, je iz prvega reda nenadno padlo neko dekle v parket in obležalo med sedeži brez zavesti. Izkazalo se je, da gre ze neko mlado igralko, ki je iz navdušenja tako močno aplavdirala, da je izgubila ravnotežje in padla med občinstvo. otrok v nevarnosti, da bi zgoreli Strašna prometna nesreča na češkoslovaškem Na državni cesti, ki vodi iz Drakonic v Pisek na Češkem, se je zgodila prometna nesreča. ki bi kmalu zahtevala 48 žrtev, sami otrok. Živinoedravnik Jožef Kuplcka iz Straikonic ee je peljal s svojo ženo in Sletno hčerko v avtomobilu proti Pisku. Kakšen kilometer daleč od Strakonic se je njegovo vozilo zaletelo z brzino 80 km v železniški motorni vlak, ki je avto zagrabil in ga vlekel sto metrov daleč. Vlak se je po tem ustavil. Bencinski tank živinozdravnikovega voza je med tem eksplodiral in med strašnimi kriki so vse tri osebe v avtomobilu ob žSvem telesu zgorele. Ogenj je zaiel tudi prvi voz motornega vlaka in ga razdejal do železnega ogrodja. V vlaku so bili skoraj sami šolarji, ki so se vozili v Strakonice v šolo. V gorečem vagonu je bik) 48 otrok v strašni smrtni Nevarnosti. Samo prisebnosti dveh sprevodnikov se je zahvaliti, da se je preprečila panika in da so mogli vseh 48 otrok rešiti brez ran. Nečloveška krušna mati Usoda bedne devetletne rejenke Afera, ki spominja skoraj v vseh podrobnostih na grozotno afero, ki se je zgodila v Vorderbriihlu pri Dunaju v vili tovarnarja Lunerja, ®e je primerila tudi v Pisku na Češkem. Tam je učiteljica literature Marija Pičmanova, žena železniškega uradnika, vzela v oskrbo 91etno Rožo Rosenstko- Učiteljica, ki ima sama dva otroka, je svojo rejenko mučila na najstrašnejši način. Končno oblasti zvedele za to i n &0 odredile preiskavo. Pri preiskavi so našli otroka v 6tanju, ki ga je komaj mogoče popisati. Deklici je koža visela dobesedno v krpah od bednega telesa. Čudna vzgojiteljica jo je vsak dan pretepala s pasjim bičem in usnjenim pasom. Zvečer je nečloveška žen®ka Zavarovalnice in justiSiciranec V maju letošnjega leta so v Lancastru usmrtili nekega zdravnika, dr. Bučka Buxtona, zavoljo umora. Mož je bil pri treh zavarovalnicah zavaroval svoje življenje za skupaj 6000 funtov. Ker pa ni umrl niti zavoljo nezgode niti zavoljo bolezni ali samomora, temveč po krvni ko vi roki, se te zavarovalnice branijo izplačati zavarovalno vsoto. Toda Buxtonova ostalina je, če odpade zavarovalnina, pasivna in upniki zahtevajo izplačilo. Londonsko sodišče bo sedaj odločilo, ali morajo zavarovalnice plačati. silila deklico, ki je shujšala do kosti, da se je morala splaziti pod postelje in odstranje Mučiteljica ni hotela povedai nobenega domači pes. vati tam z ustmi nesnago, ki jo je ostavljal vzroka za takšno svoje ravnanje. Zdravniki so izjavili, da je sadistično razpoložena in sodniki so jo obsodili na neverjetno nizko kazen štirih mesecev ječe. Pri tem je pa ta čas. še dvomljivo, ali bodo mogli malo Rožo, ki leži ta čas v bolnišnici, rešiti. Negušev sin v angleški gimnaziji Pred nekoliko dnevi je vladalo med učenci šole Sv. Krištofa v Bathu, znane angleške srednje šole, v kateri živijo gojenci v internatu, nemajhno razburjenje. Ta dan so dobili namreč novega tovariša, ki so ga vpisali pod imenom »Vojvoda Hararski«. To ni nihče drug nego 12-letni sin abesinskega neguša. Ob svojem vstopu v šolo je nosil popolnoma evropsko obleko. Njegov oče je odredil, da mu ne smejo dati v nobenem pogledu kakšnega posebnega položaja med ostalimi učenci. Spi s svojimi tovariši v skupni spalnici in obiskuje gimnazijski razred, ki ustreza njegovi starosti. »Dernier cri« ameriške avtomobilske mode je vozilo s tremi kolesi, izum graditelja W. E. Millerja iz Los Angelesa Japonska ekspedicija na Himalajo štirje dijaki in en novinar so splezali na vrh Cetvoricl japonskih študentov z vseučilišča v Tokiju je uspelo v družbi nekega časnikarja priplezati po mnogih naporih na vrh 7510 m visoke gore Nandakot v Himalaji. Vzpon se je začel v Almori in je bilo treba napraviti 160 km poti do vrha. 2. septembra je ekspedicija dosegla točko, kjer si je uredila glavno taborišča. V spomin žrtvam vojne Nato se je začel pravi vzpon, ki jo je po-vedel najprvo v višino 5000 m, potem v etapah do 5500 m, 5700 m in 6000 m, kjer so si Japonci uredili zadnje taborišče. 23. septembra so poskusili prvič priti na vrh, pa jim je silen snežni vihar poskus preprečil. Morali so se vrniti do glavnega taborišča, ker so bila vsa višja pod snegom. V začetku tega meseca so napravili ponoven poskus in ta jim je res uspel. Dva dni sa se morali mučiti do vrha. Po večdnevnem počitku so se nato vrnili v Almoro. Ta spomenik, posvečen žrtvam vojne, so odkrili te dni v navzočnosti francoskega državnega predsednika Lebruna v Strasbourgu na PJace de la Republique, bivšem Kaiserplatzu Prezimovališče Al Caponeja prodano Razkošje kralja ameriškega podzemlja V Miami Beachu eo prodali na javni dražbi bivši zimski glavni stan chicaškega podzemlja. krasno posest kralja gangstrov Al Caponeja. Nekdanje prezimovališče tega slovitega razbojnika, je bilo opremljeno z vsem udobjem, imelo je velik, z lončenimi ploščami obtožen kopalni bazen, veliko klet z izbranimi vini, igralno sobo, dragoceno opravo, preproge in umetnine po vseh sobah. Dražba se je vršila na predlog zveznih oblasti, ki eo hotele na ta način priti do denarja. za katerega je Capone ogoljufal davčne oblasti. Zavoljo tega sedi, kakor znano, sedaj tudi na kaznilniškem otoku pred San Frančiškom, odkoder je vsak beg nemo-goč. Čeprav je posestvo v Miami Beachu bi- žepar na poročni sliki Na nenavaden način je dunajski kriminalni policiji uspelo prijeti nekega žeparja. V neki vasi v bližini Dunaja so imeli kmečko poroko. Ko sta se dala novoporočenca fotografirati, se je vrinil neznan moški med družbo in je skušal nekemu svatu ukrasti zlato uro. žrtev pa je opazila tujo roko v svojem žepu in je drznega tatu postavila na odgovor. Tat se je rešil z naglim begom. Imel pa je smolo, da ga je fotograf ujel na svojo ploščo. Kriminalisti, ki so jim predložili to sliko, so v njem spoznali starega znanca, že sedemnajstkrat kaznovanega žeparja. Ker so poznali njegovo ime in naslov, jim ni bilo težko spraviti ga v zapor. Sodniki so ga sedaj obsodili na osemnajst mesecev ječe. lo formalno last Caponejeve žene, eo odredile ob'asti dražbo z motivacijo, da je bil prepluli gangster prepisal v«e na ženino ime samo zavoljo tega, da bi rešil svoje imetje pred davkarija Mislil je, da je prava vojna Pri zadnji vaji za obrambo civilnega pre« bivalstva pred zračnimi napadi v Parizu, o kateri smo poročali, se je primerila tra*« gikomična zgodba. Nekega starega rentnika, ki ni imel na«* vade, da bi čital časnike, je presenetilo tr»* lenje siren, ki je naznanjalo začetek zračnega napada. Ko je potem ugasnila vsa razsvetljava v mestu, je mož odprl pipo za plin in legel v posteljo. Rešili so ga naslednje jutro še komaj živega. Ko se je spet zavedel, je možakar povedal, da je mislil, da je vojna izbruhnila v resnici. Ker je imel vse polno groznih spominov na prvo vojno, ga je to tako potlačilo, da se je sklenil posloviti rajši od življenja, nego da bC še enkrat preživel vse tiste grozote. Potres je potopil ladjo Po poročen iz Singapura je pripisati krivdo za potop holandskega potniškega parniika >Van der Wyk«, o katerem »mo poročali, podmorskemu potresu. Ta potres je imel za posledico, da se je tovor v par-niku premaknil, vsi poskusi, da bi parnik sipet zravnali, so bili zaman. Kapitan je nato izdal povelje, naj ustavijo stroje in spuste ret-ilene čolne. Ko so ljudje parnik zapustila. ®e ie ta kma-'u postavil čisto na stran in izginil v globino- Kapitan sam je zapustil ladjo v poslednji minuti in je plaval celih sedem ur, preden so ga mogl'i rešiti. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Večerja na italijanskem poslaništvu Madrid iz ptičje perspektive Za časa obiska grofa C i a n a v Berlina je priredil italijanski poslanik veliko soarejB, na kateri je rimski minister delil svoje podpise navzočim gostom Za 10 centimsko znamko 36 funtov V preteklem letu so ob priliki 25-letne-g» vladarskega jubileja pokojnega angleškega kralja Jurija V. izdali za Maroko novo serijo znamk po 10 centimov. Eden izmed natisov se je pokvaril in ao ga vzeli talkoj iz prometa. Baš ta natis pa ima med zbiralci veliko vrednost, ker so njegovi primerki zelo redki. Na eni izmed zadnjih filatelističnih razstav v Londonu Je prišlo do napetega boja za takšno znamko. Končno so jo izdražili za 36 funtov. V Londonu se bo vršila v kratkem nova zanimiva dražba znamk. Prodajali bodo zbirko, ki predstavlja skoraj popolno zbirko znamk iz časa kraljice Viktorije. Obsega izključno znamke iz Anglije in njenih kolonij, ki so jih izdali od leta 1840 do 1890. ANEKDOTA Shawa je nekega dne obiskal mlad človek, ki je hotel velikemu pisatelju na vsak način prebrati nekaj svojih deL Shaw je pristal, čez nekaj časa pa ga je prekinil: >Kako ete postali prav za prav pesnik ?< »Prvotno sem hotel postati zdravnik, pa sem študij medicine opustil, da bi mogel kot pesnik živeti samo v blaginjo Človeštva«, je dejal mladi mož. Nato ga je Shaw pri»" jazno potrepljal po ramenih; »Pustite pe-snikovanje, moj dragi! Storili ste za blaginjo človeštva že dovolj s tem, da niste postali zdravniki« VSAK DAN ENA Znamenje časa Londonski patentni urad se bavi ta čas s proučevanjem prošenj za patente, ki se tičejo novega orožja, novih strupenih plinov in tisoč drugih pripomočkov za uničevanje človeškega življenja. Ti uničevalni s^umu prekašajo po številu vse druge no-«£\ABume, Pogled na špansko prestolnico lz aeroplana. Na eni strani ceste moderne zgradbe, na drogi Stara palača, zgrajena Se pod Filipom V. L 1738. Nov ruski rekordni polet Znani ukrajinski letalec Pismeni ee je dvignil z mehanikom Kuznecovim s športnim hidroplanom v Ejsku in je pristal pri Čer-kasu ob Dnjepru. Navzlic slabemu vremenu sta piogo, ki je dolga 5S0 km, preletela v 6 urah in 5 minutah, kar pomeni za športne bidroavioae nor rekord. , Izsiljevanje v cirkusu: »Nu, ali mi boš kupil nov klobuk?« (»The Nov* Torker«) Ob razstavi češke knjige Praga — Eldorado knjige Razstava češkoslovaške knjige v Ljubljani. Stotine čeških in slovaških knjig, in v sleherni delec narodne duše. Za vsemi knjižnimi zakladi pa, \ a taja kakor privid — v siiiiuetaih svojih starodavnih cerkva in palač — stoatolpna Praga — Eldorado knjige. Ne poznam pariških bukinistov, ki jih opisujeta Anatole France in Leon Daudet '1 oda sanjava obrežja Vita v© bi bila prav tako primerna za bukiniste, kakor so obrežja Seme in zatišja starih, okoliških ulic. Češka ljubezen do knjige prekaša francosko. Knjiga je temu narodu sveta kakor vsakdanji kruh. Nikjer nisem videl v rodbinskih stanovanjih tako lepih knjižnic ka-kor med Cehi. Zamislite si, kakšno vlogo imata v življenju tega naroda papir in tisk. Nista samo industrijska predmeta, marveč tvorita magično silo, ki si je ne moremo odmisliti od stvarnosti češkega obstoja in življenja. Pozdravljene iz daljave, praške knjigarne! Ve velike, s širokimi obilno napolnjenimi izložbenimi okni, kjer vznemirjajo knj igoljubovo poželjenje gurmansko vabljive zbirke najokusnejše hrane očem in duhu. v treh ali štirih jezikih Evrope. Pa ve majhne knjigarne, ki vas je nešteto po sedmih gričih in dolinah velike Prage, po ulicah starega in novega mesta, med kričavimi trgovinami vseh mogočih potrebščin. Ve, ki skromno in sramežljivo pričakujete takisto skromnih kupcev. V vaših temačnih prostorih, izpolnjenih z vonjem starih, zaprašenih bukev, sem srečava! zaljubljene bi-bliofile. ki so jemali s polic debele knjige z enakim drgetom, kakor srečuje ljubimec svojo Lavro. Zakaj kdor ne pozna, očaranj in upov žlahtne knjigoljubske strasti, ki ji lepa ali stara knjiga dehti kakor don Jua-itu cdor di femina, je daleč od rodu pravih bibliofilov: le-ti so prav kakor zaljubljenci obsedeni od sladke blaznosti. Koliko pričakovanih papirnatih Laver ali Julij jih čaka na policah bukinistov; koliko slučajnih odkritij in ljubezni na prvi pogkd! Vsaka zaželjena in iskana knjiga je nova osvojitev in samo bibliofilski don Juani imajo pravico do mnogo ženstva, do neštetih papirnatih princes iz čarobne dežele duha in lepote. Spominjam se ene izmed znanih Zinkovih sukcij. Napolnjena dvorana pri Ber&nku in Vinohradih. Saim-i vznemirjeni, pričakujoči obrazi. Ženski in moški, bradate pro--or-';e fiziognomije in gladko obrita du-■ ivniška lica, ljudje v oficirskih uniformah, udi slabše oblečeni možje, ki žrtvujejo an--ični ljubezni do knjige več kakor bi dopu-M-alo njiihovo nenapisano knjigovodstvo. Bi-bliofilstvo. tu omejeno na stare tiske, ima kakor vsaka resnična strast, svoje mu-čence in žrtve. Pred izklibevalcem leže vike kopice bukev, točno zaznamovanih v skanem katalogu. Tiski iz zasebnih knjiž-ic, iz grajskih bibliotek obubožanega ali -umrlega plemstva, par dragocenih inko-nabul, literatura lfi. in 17- stoletja, moderne raritete. Kakšna srečanja, kakšne usode — v knjigah. Toda značiinejši od knjige so bili obrazi knjigoljubov, ki so žareli od pričakovanja in napetosti. In kakor pri derbvju, so stavili svoj denar in svoje upe na posamezne ljubimke, ki so jih rdeče podčrtali v katalogu. Kakšno razočaranje, ko je srečnejši tekmec pognal ceno višje kakor so dopuščala skrajna sredstva; kakšen tri um f. ko je osvojil zaželjeno knjigo! Vendar — kje je knjigoljubu prijčtneje kakor v ozračju knjig, v tekmah za njiihovo sladko posest! Vsa Praga je polna bibliografskih skušnjav. Velike knjigarne: Melantrichova in Orbisova — poleg drugih — na Vaclav-skem trgu, Topičeva na Narodni tfidi. pa knjigarne v Spdleni ulici, v Vodičkovi ulici, v Hvnbernski ulici in toliko drugih. V Me-lant.richovi knjigarni veje slavistični duh. tu imajo knjicre vselh slovanskih narodov, zlasti ruske in naše; pri Toplču so usmerjeni v romanski in prav posebno &e francoski svet. (Francozi imajo še posebno francosko knjigarno s pariškim knjigarnarjem; je v bližini Filozofske fakultete). Toda v vseh knjigarnah, izvzemši kakšno nemško, prevladuje češka knjiga, bogata, ponosna, vse narodovo kulturno življenje prežemajoča domača knjižna proizvodnja. Tudi izložbeno okno knjigarn je kos narodne politike, ogledalo njene usmerjenosti in merilo na^ rodove samozavesti. (Mislil sem na Ljubljano in njena knjigarniška okna). Za neštetimi knjigarnami stoje prav tako nešteta založništva, velika in majhna, trgovska in zasebna; za založništvi tiskarne in knjigoveznice; zadaj avtorji in uredniki. Kakšna velika mreža združenih interesov, ki se v nji materialno prepleta z duhovnim, poslovno s kulturnim! Hočete nazorno videti, kaj je narod in njegov svobodni jezik? Oglejte si knjige in njih statistiko. Toda Praga, caput reipublicae, ni edino zatočišče češke knjige. Kaliopa, Euterpa in druge muze imajo rade tudi tišino provin-cialnih mest. V provinci imate številna založništva in velike tiskarne; knjigoljubska prizadevanja opažate celo v majhnih mo-ravskih mestih, ki jih morate šele iskati na priročnem zemljevidu. Vsako večje mesto ima literarni in umetniški krog in svoje založništvo. Ali naj te pozabim, knjigoljub-ski Olomouc, bivališče Durvcha in našega Vvbirala, ali pa tebe prikupni Hodonin b svojim kultom likovne umetnosti? Velikega Brna v dolžnem spoštovanju njegove veljave niti ne štejem v provinco: je to drugo središče češke knjige in kulture sploh. In misleč na češko knjigo, se spominjam vodilnih praških založništev: Melanfcrioho-vega na Smichovu, v obsežnih, gosposko opremljenih prostorih, kjer deluje z ravnateljem dr. B. Fučikom cel štab literarno izobraženih nameščencev; Borovega visoko v petem ali šestem nadstropju, s krasnim razgledom na praške strehe, — tu snuje ravna-telj Richter svoje podjetne načrte; Orbiso-vega na Vinobradih. kjer bedi nad literarnimi izdajami pesnik František Halas; Maza-čevega v Spdleni ulici, ki ga vodi pisatelj Kohout in ne v zadnji meri »Sfins« v Pfe-mvslovi ulici na Smichovu z lastnikom in ravnateljem B. Jando: tu se je zarodila no-blesna misel Evropskega literarnega kluba. In koliko jih je še ! Pokojni Barthou, eden največjih francoskih bibliofilov, — kar ga ni motilo, da bi ne bil dober zunanji minister, — je na obisku praških knjigarn občutil isto toplo vzdušje kakor pri bukinistih ob Seini. Njegovo geslo »Si vis pacem. para librum« bi lahko postalo geslo bibliografske interna-cionale. Ce hočeš mir, umakni ee med. knjige! In da v njihovem zatišju ne iščejo miru samo »knjižni moli«, literarni uživači in neozdravljivi zbiratelji lepih knjig, pričajo poleg Barthoujevega primera tudi neštete »like dveh kovačev češkoslovaške narodne usode: prezidentov Masarvka in Beneša, ki ju tolikokrat, tudi pri državnih sprejemih, obdajajo polne knjižne police. V tem je več kakor naključje. V ljubezni do knjige živi humanizem: vera v človeka, v razum in lepoto. Slehern knjigo-ljub ima spoštovanje do duha in do človeškega dostojanstva. V kakšni planetarni razdalji od humanističnega tipa državnikov so politiki, ki se izpovedujejo na pr. takole: »Da« Geistige wird mir z um Cberdruss« (Goebbel«. »Michael«). Državniki — humanisti in državniki, ki jim je zoprn duhovni svet: dva svetova, ki se dramatično tareta v našem času. Ljubezen do lepe knjige je njun simbolni mejnik. In dokler verujemo v zmago duha nad tvario. verujemo tudi v poslanstvo kulture. z njo pa v moč in koristnost ljubezni do knjige, ki je tolikanj značilna za Cehe. — o. Iz češhe literature F. X. Salda, »Casove 1 nadčasovč«. V obsežnem devetem zvezku zbirke »Delo F. X. Salde«, ki jo izdaja praška založba Melantrich, so izšli pod naslovom: »Casove i nadčasovč« (Praga 1936, 564 str.) šaidovi feltoni iz drugega in tretjega desetletja tega stoletja. »V tej knjigi polagam račune o svojem novinarskem delu...«, pravi največji češki kritik v prvem stavku svojega uvoda. Novinarsko delo! Kakor do malega vsi vodilni francoski kritiki od Sainte Beuva do Jalouxa, je tudi F. X. Šal-da sodeloval v dnevnikih. L. 1911 je vodil kulturno rubriko »Narodnih listov«, L 1917. »Venkova« in i .1921. »Tribune«. Pisati za dnevnike, pomeni govoriti tisočem in de-settisočem: trd oreh za avtorja, ki je bil na glasu zaradi svoje ekskluzivnosti. Kako je rešil problem, ki bi ga lahko grobo in enostransko označili za vprašanje poljudnosti, pričuje tale izjava v uvodu zgoraj navedene knjige: »Rešil sem ga tako, da sem si dejal: Ne popustim glede višine svojih zre-lišč, glede strogosti svojih meril, glede Širine svojega obzorja in ne glede idejne zakonitosti in prebojnosti; za nič na svetu ne stopim dol k občinstvu in ne sklepam z njim kompromisov. Narobe: vsilim mu svojo voljo, skušam ga pritegniti k sebi! Nikar se bati velikih vprašanj, ki so te notranje mučila in se v tebi razžarevala, ne se ustavljati iz zadrege pred velikimi miselnimi in svetovno nazorskimi strujami časa, marveč jim pogumno pogledati v oči in odgovoriti na njihova vsiljiva vprašanja s polnim zvonom svojih prsi. svojega srca, svojega prepričanja, svoje notranje gotovosti ir. zakonitosti'i Šlo je z* novo tehniko besede in izraza. za jasno pisanje, za to, da pisec domneva č'rn manj 7nanja pri svojem občinstvu; samo to je bilo za Saldo vprašanje, ki je zahtevalo kompromis: ne načela, me- rila, iskrenost, pogmn v izražanju misli in sodb. Tako je bil Salda tudi kot sodelavec dnevnikov neizprosen, brezkompromisen, enak ko v svojih najosebnejšiih knjižnih in revialnih spisih. To mu je nakopalo še več nasprotnikov in preneslo njegov boj za visoke kulturne in umetnostne vrednote na širša, vetrovnejša, neprijaznejša prizorišča; tudi tu je ostal zvest samemu sebi. Dokumenti njegovih kritičnih »vzorov in bojev« so ostali v njegovem delu plast, ki je še danes najbližja jedru vse Saldove umet-nostno-znanstvene sinteze in še danes vsa topla od žgočih miselnih zaletov in Vrelega prepričanja. Vdosedanjih zvezkih Melantrichove izdaje Saldovega dela imamo dva zvezka novel, roman »Loutky i delnici božf« in knjigo mladostnih kritik. Novi. najzajetnejši zvezek feljtonov je založba poslala v svet z upravičenim opozorilom, da je to knjiga, ki bo izmed vseh dosedanjih Saldov »h spisov najlažje dostopna širšemu občinstvu. V teh svojih feljtonih je Šalda res poljud-nejši ko v drugih knjigah, vendar ne v tistem trivialnem smislu, ki istoveti poljud-nost s čim manjšim duševnim naporom, s čim splošnejšim izrazom in kar najmanj zapleteno tvarino. Pravijo, da je feljton, nekdanji organični del dnevnikov, do malega mrtev; v zameri-kanizirani tehniki sodobnega dnevnika ga izrinjata duševno cenejša reportaža in brezosebna informativna notica. Ce bi bilo re« tako, tedaj bi to pomenilo, da dnevni tisk izgublja vero v svoje poslanstvo in da se odpoveduje sleherni vlogi pri kulturni po-vzdigi množic. Taka odpoved je mogoča samo ob narodno in kulturno neodgovorni komercializaciji tiska in bi morala biti nedopustna pri majhnih in mladih narodih, ki imajo v večji kulturi kompenzacijo za svojo manjšo fizično odpornost. S tega vidika se kulturni feljton, še vedno ponos nekaterih pariških listov (prim. »Temps«, »Le Joor« L generalno ia*V,pM.vo za Jugoslavijo, Beograd pošt. pr-et. tlfl. I letske prireditve so pa izvedljive samo t aktivnimi atletu Ce jih noče ali ne more postaviti prireditelj, kdo pa je potom dolžan star tati na taki prireditvi po dolžnosti? Na Gradu pa nikoli ne gre Prejeli smo in objavljamo: V spomin lani ponesrečenega Seuniga je priredila motosekcija 2SK Hermesa 25. t ob 14. motorne dirke na ljubljanski Grad. Starta lo je precej vozačev in je publika t velikim zanimanjem sledila poteku dirke in to tem bolj, ker so nekateri posebno ru-tinirani vozači 6 svojo drznostjo nudili nedoumljiv športni užitek Poglavje zase pa je bila kvalifikacija doseženih uspehov, kajti komisija, ki je vodila dirko, je v drugem polčasu popolnoma odpovedala. To dejstvo pa je omenjeni komisiji toliko bolj v grajo, ker je šlo tedaj za drugi polčas, v katerem skuša vsak vozač doseči zboljšanje časa prve vožnje, kar je bilo s strani občinstva tudi opaženo. Ure — stoparice namreč niso bile uravnane, zato vozači navzlic pospešenemu tempu svoj*1 vožnje niso mogli biti niti niso bili kvalificirani po resničnih uspehih, temveč kar na pogled. Zato je razum]jvo, da prizadeti vozači s postopanjem komisije v tem polčasu niso bili zadovoljni, radi česar so »pripojena« darila demonstrativno odklanjali, kajti kot športniki so pričakovali zasluženih daril, ne pa morebitne miloščine. V interesu športa samega je, da se tak primer več ne pripeti, ker se utegne zgoditi. da bodo drugič, tudi vozači sami mM pasivno publiko, ki se bo seveda tudi primerno pristransko vedla nasproti pristranski komisiji kot je bila nedeljska. Pečnik A«vgust, Stožice 47, dirkač. Službeno iz LNP. Drevi po seji p. o. oh 20. seja u. o. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda 28.: Kralj Lear. Red Sreda. Četrtek 29-: Zaprto. Petek 30.: Za narodov blagor. Gostovanje v Celju. Sobota 31.; Kvadratura kroga. Premierski abonma. Drevi bodo igrali t drami za red Sreda Shakespeareovo tragedijo v 12 slikah: »Kralj Learc Ta umetnina iz Svetovnega repertoarja predstavlja tragedijo nehvaležno-6ti. ter nosi vso veličino Shakespeareovega duha, sUo njegove dramatike, in lepoto verzov. V delu sodelujejo: Levar, Skrbinšek, Cesar, Lipah, Jerman, Jan, Stupica, Grego-rio, Debevec, Daneš, Potokar, San c in, Šari-čeva, Danilova, M. 3oHarjeva. Režiser Ciriil Debevec. Premiera Ratajer« komedije »Kvadratura kroga« bo prihodnji teden. Delo je popolnoma na novo na študirano in zasedeno. Obravnava na humoren način problem dveh sodobnih sovjetskih zakonov. V igri sodelujejo: Danilova. Severjeva. Slavčeva, J. Bol-tarjeva, Stupica. Sancin, Jerman, Potokar, Pianecki. Režiser ing. Stupica. OPERAL Začetek ob 20. Sreda 28.: Pod to goro zelena Red.A. mierski abonma. Četrtek 29.: Dvojno knjigovodstvo. Opereta- Red Četrtek. Petek 30.: Hoffmannove pripovedke, ftro- mierski abonma. Sobota 31.: Ples v maskah. Red B. G. Julij Betetto bo pel ▼ petek 30- t m. prvič basovske partije v Offenbachovi oper. »Hoffmannove pripovedke«. Libreto opere je po«net po drami >Les contes de Hoff-mann«, ki «ta jo spisala Carre in Barbier ter obsega 6 «lik. Glavne partije bodo peli: ga. Gjungjenae, g. Go6tič. ga. Golobova, Gorski, Franci Zupan, Peček, nadalje sodelujejo: Španova, Janko, Sekula in Perko. Dirigent; Niko Štritof. Predstava bo za pre mierski abonma. * MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 2K oktobra; Zanrto. Celrlek 29. oktobra ob 20. uri: »2ivi mrtveca Red C. A. Poitzer: 30 Pot brez cilja Roman Cas obiska se je že bližal kancu, ko sem se spomnil nečesa, kar mi je že dolgo rojilo po glavi. Ne meneč se za predpis, sem po nemško vprašal: »Marijana, zakaj si me posvarila pred Boltonom. tistim ameriškim detektivom?« Presenečeno me je pogledala: »Kad nisi dobil mojega pisma?« Zmajal sem z glavo. Rekla je: »Takoj po prejemu brzojavke, s katero sa mri sporočil svoi niški naslov, sem ti pisala z zračno pošto.« »Pisma nisem prejel!« »Prosim, gospod Wedndal, govorite francoski!« se jie oglasil paznik. »Pri prvi priliki ti vse razložim.« Je tiho rekla Marijana. Vendar je minilo še nekai časa. preden sem zvedel Boitonovo skrivnost. V svoje presenečenje sem odvetnika Buonavolija že drugi dan spet videl. Prišel je z nekaznim možem, ki mi ga ie predstavil kot gospoda Petitjeana. Petitjean je bil za" sebni detektiv, menda edini v vsem Bejrutu. Vzlic hvalnici, ki jo je odvetnik zapel svojemu spremlje- 1 valcu — gospod Petitjean je poslušal Bounavolije-vo himno, ne da bi trenil z očmi — se nisem mogel ubraniti precejšnjega dvoma o njegovih zmožnostih. Samo, da se ne bi zameril odvetniku, sem odgovarjal slabo oblečenemu, nekaznemu možu na njegova vprašanja. Najprej sem mu moral povedati, kako sem se bil seznanil z Milico in Lawrenceom. Bilo je torej neogibno. Ja sem omenil tudi uropane maharadževe zaklade, ki naj bi iih bil pomagal najti. Nato si je dal Petitjean poročati o dogodkih na »Milici«. *To vam je preveoan ptiček!« je z občudujočim pogledom rekel Buonavoli, ko je detektiv odšel. Očividno je bil Petitjean njegova slabost. Odvetnik je stal že pri vratih, ko sem ga ujel za vogal suknjiča. Počakal je. »Ali imate še kako željo, prijatelj?« je ustrežljivo vprašal. »Maitre, ali bi mi lahko povedali, kajj se ie zgo" dilo z gospodično Borgholmovo. Lawrenceovo nečakinjo?« Zdelo se mi je. kakor da bi me bradati odvetnik čudno meril z očmi. »Kaj nai bi se bilo zgodilo?« ie vprašal kakor tja v en dan. Drugače ni bilo njegova navada, vračati vprašanie za vprašanje. »Hotel sem reči. kje je gospodična Borgho'mova ta mah.« »Tukaj v Bejrutu. — Ali niste vedeli? »Ne!« In dasi mi je šla beseda težko z jezika, sem vendar nadaljeval: »Zakaj je gospodična Borgholmova še v Bejrutu?« »V bolnišnici leži. Takoj po prihodu larfce je obležala za hudo vročico. Kakor slišim, se ji zdravje že vrača...« »Najlepša hvala, maitre!« sem vzkliknil. Presenečeno me je pogledal; očividno tri razumel, zakaj se mu tako prekipevajoče zahvaljujem. Hotel je oditi. a v tem se je menda premislil. »Hm, povejte mi, dragi prratelj, ali ste že kdaj premišljevali o tem, kdo bi utegnil biti morilec.. .?< »Ne. tega vprašanja si še nisem zadal...« Odvetnik me jie nekaj časa molče gledal. Nato je rekel, dozdevno brez vsake zveze: »Sicer pa. aH vam je znano, da ie gospodična Borgholmova mimo Lavvrenceove hčere njegov- glavna dedična?!« Buonavoli je odšel in me zapustil vsega prepa' denega. 19. poglavje Odvetniku se nisem bil popo'noma nič zlagal, ampak v resnici sem se zadnji čas hote ogibal premišljevali a. kdo bi utegnil biti morilec. Priznam, da je bilo to politika ptiča noja. Kdo je bil umoril La\vrencea? Milica? Ne. tisočkrat ne! Zda', ko sem vedel, da .ie stričeva dedična. sem še mani verjel v njeno krivdo. A kdo ie bil torej Lawrenceov morilec? Izmed ladijskega moštva gotovo nihče! Lavvrence se s svojimi ljudmi n;t; v r-^erovrre ni spuščal. Kot storilci že zato niso prihajali v poštev. ker niso imeli dostopa v tisti konec 'ahte. kjer so bile kab.ne za lastnika in njegove goste. Če H se bil kdo temeS njOi poskusa splaziti na zadnjo polubo, bd bil brezpogojno v nevarnosti, da ga opazi službujoči častnik, krmar aR srtraža na jamboru. , Ostali so torej samo častniki. A dasi le-ti niso posebno ljubili lastnika ladje. a> kakem sovraštvu med njimi in Lawrenoeom vendar ni bilo moči govoriti. Mimo tega jim je mogla biti milijonarjeva nepričakovana smrt samo v škodo. Ne glede na to, da so zdaj kapitan, strojnik in telegrafist lahko žalovali za. svojo kvartopirsko izgubo, sa častniki tudi niso mogli nadejati, da bi rim novi last" nik jahte tako bogato plačeval kakor pokojni mi" Hjonar. Razen mene in Milice so imeli samo trije dostop do kabin na zadnji palubi: strežajka. strežaj in La\v_ renceov črrai sluga. Prvo sem takoj izvzel iz svojih premlevanj; nobenega vzroka ni bilo. da bi storila takšno dejanje. Ostala sta torej strežaj in črnec Kobra. Ali sem smel smešnemu črncu, ki je nosil v ovratnici namesto igle sveitlo žarnico, prisoditi toli nre-vejano in toli skrbno premišljeno hudodelstvo? Vendar — Kobra morda ni bil tako prostodušen, kakor se je delal? Težko si je bilo misliti, da bi bil imel razvaifnec. kakršen je bil Lawrence, takega bedaka za osebnega slugo! Ne, to je bilo nemogoče. Razen tega je govoril črnec pred preiskovalnim sodnikom popolnoma jasno in pametno. CENE MALIM OGLASOM Po SO par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo orA, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—- Dopisi ln ženttve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali (lajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Din J.- v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana« Službo dobi Beseda 1 Dia, lavek 8 Din ■s šifro ili lajanje na«lova 5 Din. N«jmanjSl tnesek 17 Dia Plačilno natakarico prvovrstno, strogo solidno, c znanjem nemškega jn hrvatskega jez:ka, čisto in pošteno, iščem. Prav tako fečem dobro drugo natakarico (Zweite.rin) in sobarico. dobro in tisto, s solidnim znanjem nemškega jezika. Oferte na hote! »Likat. Gospič. 25734-1 Frizerko Inteligentno in perfektno delavko, — sprejme takoj boljši salon v Ljubljani. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 35738-1 Pomočnico mlajšo, za vsa dela v delikatesni trgovini, — takoj sprejmem. Kavcija 5000 D:,b. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožnac. 35729-1 Čevljarskega pomočnika ta zb"'ta dela, sprejmem takoj. Rant Joža. Zlato polj-e, Kranj. "5730-1 Mojstra prirezovalnice ta Šivalnice, ki je obenem irvežbao modeJir, sprejmemo takoj v stalno zaposlitev. Predpogoj večletna praksa v tuzemskih tovarnah v zgoraj imenovani specijalni stroki. Ponudbe aa »jara«, tovarna čevljev, Tržič. 35703-1 Vsaka beseda oO oar; davek 8 Din. ca lajanje naslova 5 Din najmanjši cnesek 1S Din Perfektna sobarica « dobrimi »pričevali in dobrini znanjem italijanščine, išče službo takoj ali pozneje. Ivanka Kaučič, Maribor. V-banova al. 7b. 357:52-2 Službo kuharice iščem. Opravljam tudi vsa druga hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35735-2 Dekle K daljšim: spričevali, išče ehižbo. šla bi tudi v tovarno. samo da reši dom. Ponudbe Da podružnico Jutra Ljubljana VII. pod »15. november«. 25715-2 U Beseda 1 Din. lavek 8 Din ta šifro ali lajanje oaalova 5 Din Najmanjši znesek 17 Dia Trgovskega potnika kj pozna stroko: moka in deželni pridelki, vpeljanega na Štajerskem, sprejme prvovrsten mlin iz Potisja. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Fiksum in provizija«. 25716-5 PoUk Engliseh lessons and courses Mies Farler. Dvorakova nI. 3, UL nad str. 25502-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi nI. 10. nasproti hotela Štrukelj. S 20300-6 Nagrobne sveče lepe ln poceni dobite pri OROSLAV DOLENEC Wolfova ul. St. 10. 25044 6 Starinska omara velika. trodeJna in kopalna kad za sedenje poceni naprodaj. Beethovnoma 16, I. nadstr.. sredana. 25717-6 Klubska garnitura ruj-avo usnje, naprodaj za 3000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26722-6 Seseda 1 Din, lavek S Din ta šifro ali lajanje naslova ' Din Najmanjši -te«e& 17 Din Remington pisalne in računske stroje na d-olgoročno odplačilo po nepovišanih cenah, kakor tudi za vlotn« knjiiice — prodaja zastopnik za dravsko banovino IVO KLARIC Ljubljana. Miklošičeva cesta 20. Maribor, Aleksandrova e. 43, priti., desno. Sprejmem zastopnike za vsa večja mesta. Obširne ponudbe poslati na zgornji naslov. 25171-29 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje 50 »Kozamurnik? Prvikrat slišim to ime! Razen tega pa nimam niti ene prazne sobice; vse je oddano!« je odvrnil lastnik letovišča. »Ali niste dobili mojega pisma?« je vprašal Kozamurnik. — »Nobenega pisma nisem dobil od vas, in vse sobe so oddane!« Gospod Kozamurnik je prebledel in segel v notranji žep. In res! Pismo je bilo še vedno varno spravljeno ob njegovem srcu! Pozabil ga je bi dati na pošto! Stroj za mešanje betona takoj kupim. Ponudbe poslati na Gradbeno podjetje Arch. Ivan Ledi. Ljubljana. Gosposvetska cesta 4. 25720-29 Beseda 1 Din. davek 8 Dir za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hranilne vloge vseh vrst kupuje po najvižj; cent takoj v gotovini. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. 14/L Telefon 85-10. 314-16 Vloga Jadransko podunavske banke, približno Din oo.OOO, naprodaj najboljšemu kupcu na daljše obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beograd«. 25706-16 Sobo zračno in prostorno, s se-pariranim vhodom, iddam. Ugodno za zdravn ka ali oficirja. — Ob Ljubljanici štev. 13. 35736-23 Sobo lepo opremljeno. posebeE vhod brez postrežbe, od dam gospodični. Detelova 3 (blizu bežigrajske gimnazije). 25731-23 Sobe išče Lepo sobo opremljeno ali prazno, v centru, 8 strogo separira- nim vhodom, išče boljši soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir in snaga«. 25710-23a V najem Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Mesnica v sredini mesta, na prometnem kraju, se odda zaradi bolezni, lahko tudi z obrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25718-19 Trgovino s sadjem in zelenjavo oddtum v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25713-17 NAPRODAJ , nova enonadstropna hiša z vrtom, v bližini lesene cerkve v Mostah. Moderna stanovanja. Visokopritlič-na hiša na Šmartinski cesti prevzemom večje hipoteke. Josip Oražem. ['rodovi 6ov a 5. Moste. Ljubljana. 254S3-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam za november ali pozneje. Sta-retova 27a. Ogled dnevno od 9.—ao. 35727-31 2 stanovanji dvosobno in trisobno komfortno, s vsemi pritiklinami, v novi hiši. oddam 1. decembra, Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3571(2-31 3-sobnO stanovanje komfortno, v nov hiši, oddam za 1. november Kobi. Resljev3 18. J571IJ-21 Dvosob. stanovanje kabinetom. solnčno. z uporabo vrta. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25708-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico, oddam za novembrrski termin. Poizve se: Fiignerje-va nI. 12/1. 25721-31 n Zakonski par išče sobo s štedilnikom. — Prevzame posle hišnika (čiščenje avta). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 25702-23a Samsko stanovanje (soba, predsoba) po možnosti s centralno kurjavo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmerna cena«. 25714-23a Hubertus nepremočljiv za vsakega Din 250.- in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU, Ljubljana, Sv Petra c. 14. 2 dijaka sprejmem v vso oskrbo poleg II. drž. g:mnazije. — Poljanska cesta 16/11 levo. 25735-23 il.iTimiTt fi IV. nttMMHCH Solnčno sobo lepo, blizu gl. kolodvora, takoj oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35709-23 Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „ K O S M O S " MARIBOR, DvoFakova cesta št. 1 1'eletor 2 9 5 1 PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI rv. SCHUM1 Dolenjska cesta So Sokolsko društvo Jesenice priredi drevi Da narodni praznik Češkoslovaške ob 20. v svojem domu predavanje: Cehoslovaška. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Ve-koslav. Sokolsko društvo Škofja Loka priredi drevi na narodni praznik Češkoslovaške ob pol 21. v 6vojel domu predavanje: »Zlata Pra ga _ slovanska Meka« s slikami. Predava! bo predavatelj ZKD 2- inž. Jože Ru« Sokol Ljubljana—Šiška. Bratski češkoslovaški narod se vsako leto spomni našega uedinjenja. Zato je tudi naša dolžnost, da proslavimo 28. oktober kot dan osvobojenja češkoslovaškega naroda. Vabimo članstvo, naraščaj in deco, da se danes ob 19. uri polnoštevilmo udeleži spominske proslave v Sokolskem d mu. — Prosvetni odsek. Radio Točne sporede vseh domačih id inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski revij: za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sreda. 28. oktobra Ljubljana 12: Ura češkoslovaške narodne glasbe (.plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila- — 13.15: Vesel spored (Radio orkester). _ 14; Vreme, borza. — 18; Mladinska ura: Klavirske skladbe za otroke (pro*. Marjan Lipovšek). — 18.40: Dedno pravo (g. Valentin Bido-vec). — 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. uira: Jugoslavija in balkanski sporazum (dr. Zivojin RJstič iz Beograda). — 19-50; šahovski kotiček. — 20. 15: Otvoritev Tedna češkoslovaške knjige ( pceros iz Trg. doma). — 21; Češka glasba (Radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Češka lahka glasba na ploščah. Beograd 17.20; Romance. _ 18.10: Na rodna glasba. _ 19-50: Orkester. — 20.25: Plošče in humor. — 21.30; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20.45; Večer češke glasbe. — 22.20; Lahka godba in ple6. — Praga 19.10; Program po napovedi — 20.05; Prenos Smetanovega oilkla »Moja domovina«. — 22-25. Pesiter glasben program. _ Varšava 19.50; Orkestralen in pevski koncert. — 21: Zvočne slike o Chopinu. _ 22.20: Orkester in eoMsta. _ Runa) 12; Plošče. — 16.05; Lahka glasba. — 17.30: Kompozicijska ura,—19.35; Prenos koncerta munehen-skih filharmonikov. — 21-50; Lahka godba orkestra. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 24.40: Plošče. — Berlin 19: Letalska muzika. — 20.45; Simfoničen koncert. — 22.30: Nočni koncert in ples. — Munchen 19; Orkestralen koncert. _ 20-45: Kabaretni program. — 22.50; Podoknice. _ Stuttgart 18; Pester glasbeni program. — 20.45: Večer balad. — 22.30: Lahka gla®ba na ploščah. _ 24: Nočni koncert. Postani in ostani član Vodnikove družbe NajslaJSa in najboljša Krepiina pijača je BERMET — VINO, črnina iz F ruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i nap*cj ga razpošilja: B- Marinkov Sremski Carlovci. Fruškn 2rora V CELJU je utekel pes foxterier, ki sliši na ime ILO- Najditelj se naproša, da odda istega proti dobri nagradi v vili »WESTEN«. CELJE-GABERJE. »V DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. I. GORIČAR Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri. 3€dor oglašuje — ta napreduje! coaaaaoaaaauuuuuuuDmuuDannaoDDDnm f Umrla nam je naša skrbna mati, previdena s svetotajstvi, gospa HROVAT TEREZIJA, roj, JURCA vdova revidenta drž. naklad v 78. letu starosti. Pogreb blagopokojne se bo vršil v sredo, dne 28. oktobra t L ob 4. uri pop. izpred hiše žalosti Vojvode Mišiča c. 21/1. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1936. Žalujoče rodbine: HROVAT MATAJC, Ing. dr. KERSNIČ; MILKA, BINCA, hčere; HLNKO, VILKO, sinova; — ln ostalo sorodstvo. # Vsemogočni je danes k sebi poklical po kratki mučni bolezni, prevedeno s svetimi zakramenti, gospo FANI TOMAŽIČ VDOVO PO VELETRGOVCU Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 29. oktobra 1936., ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v petek 30. oktobra 1936. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1936. ŽALUJOČI. * Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš predobri oče, stari oče in tast, gospod FRANCE BURGER v ponedeljek 26. oktobra 1936. ob 7. uri zvečer v 97. letu starosti zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 28. oktobra 1936. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, na farno pokopališče v Ribnici. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ribnica—Celje—Kočevje, dne 27. oktobra 1936. FRANCE, notar v Celju, ANTON, gimnazijski direktor v Kočevju, sinova; IVANA, ANA, por. SBRIZEJ, MARIJA, hčere; ERNA roj. MURGEL, ANIKA rojena PODBOJ, snahi; FRANC SBRIZEJ, zemlj. knj. ravnatelj v pok. zet, —.in vsi vnuki in vnukinje. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Va v Ljubljani.