Poitalaa plačaaa » cotovlil
R&tlKMI
iLustRovAn. drcužmski tebniK i/hA)A v četRteK
III. leto
V	Ljubljani, 6., julija 1931
Stev. 32
Norma si izbere moža
Zgodba /.a film
Napisal James B a r c 1 a y
Norina llopman je bila tisto jutro zelo nemilostne voljo. Že štiri tedne je bila v Afriki, kamor je prišla na odmor z napornega dela v llolly-woodn. Štiri tedne, in še zdaj ni imela prilike videti pravega, pravcatega afriškega leva, ne udomačenega ateljejskega. In zaradi lova na to zver je prav za prav prišla na počitnice v Afriko. Ko bi bila to vedela, bi bila vsekako rajši šla v Nico in na francosko ri-vijero — ne, tam je zdaj prevroče. Nu, pa v Deauville ali kamorkoli drugam: povsod bi bilo lepše in prijetnejše kakor v tej dolgočasni afriški džungli. kjer človek še spodobnega leva ne dobi pred oči. Kaj šele pred puško!
Leno se je zleknila v gugalnici. razpeti med dvema drevesoma, in namenoma gledala v drugo stran kakor jaz. Bog. saj vendar nič ne morem za to. če se ta plemenita divjad nič več ne izpreliaja kar po glavni promenadi.
..Kda j pojdeva na leva, gospod inženier?" Besedo .go-spod‘ je nekam zategnila. Čutil sem. da sem za danes popolnoma zapravil njeno naklonjenost.
_.,Gospodična Norma, ne zamerite. če vam še enkrat povem: lov na leva v Afriki ni tako nedolžna reč kakor morda v vašem lioll vwoodskem paradižu, kjer teli zverin še ne poznate. Pri vas imate opravka samo z ukročenimi leviči in niti...“
Se nadaljuje nu strani 466
\ \\ ŽSŠ
: ' " ■
I J’! 1
«*¥:¥?
:¥:¥?:¥:¥:¥:¥:
'■ ■: ::::
■
•:.:vW>:¥s
.TALA BIRELL, MLADA NEMŠKA ULMSKA UMETNICA. KI IGRA ZDAJ V AMERIKI.
(Foto Universal)
Norma si izbere moža
Nadaljevanje /
Prestal sem. Norma je hi In
rr4i4k , NOKIM'
I TEDMA
The Life-Saver is on the Beach! Reševalec je v kopališču!
Kadar blešče ti napisi na sipinah kopališča v Tel - Avivu, najmodernejšem palestinskem mestu, se vsakdo lahko mirne vesti /uupa vodi. Ni se mu treba bati viharjev ne vrtincev, zakaj Leon Katz pazi ko angel varuh na vse. ki so v vodi. On je reševalec v kopališču; v njegovi navzočnosti ni še nihče utonil. V štirih letih, kar je v Tel-Avivu. je rešil smrti v vodi 120 ljudi. Skoraj vsake štiri dni enega. Izprva je ta dokaj nenavadni „pok.!ic“ izvrševal v svojo zabavo, toda kaj kmalu so njegovi uspehi zbudili pozornost, tako da ga. je mestna občina tel-avivska vželn v svojo službo za reševalca v kopališče in mu dala lepo plačo. Če bi poznali rekord za reševanje ljudi, bi ga imel Leon Katz.
V	drobni knjižici so napisane zahvale teh 120 rešencev: ta knjižica je največja Katzova dragocenost. Domala vsi jeziki sveta so v njej zastopani. Židje, kristjani in muslimani so v tej knjižici plačali reši-leliu svoj tribut v obliki kratkega zahvalnega izreka. Denar in darila je Katz vselej odklonil. Letos spomladi je šel v Berlin na tečaj zn reševanje ljudi. Zdaj je spet v Tel-Avivu in ljudje se spet lahko zaupajo vodi. ni se jim treba bati viharjev nt' vrtincev. Leon Katz pazi ko angel varuh nanje.
Nov ,.sport“ smo dobili. V Londonu so zadnjič mladi ljudje o polnoči tekli kakor za stavo z jajcem v žlici čez ulico. Tisti, ki je prvi pretekel s celim jajcem določeno razdaljo, je dobil za nagrado nov avto.
V	nemškem mestecu Neustadtu imajo posebno nevaren vogal, kjer so avtomobilske nesreče malone na dnevnem redu. Prometni stražnik je tam skoraj neprestano v življenjski nevarnosti. Cementni podstavek, na katerem stoji, inora biti skoraj vsak mesec nov, ker ga avtobusi vedno iznova podro. Zato je mesto zdaj tam postavilo stražnika — iz gumija.
it
Kino in kopališče!
Na neki ljudski šoli v bolmi v Nemčiji so zusučili sedem učenk, ki so se prodajule. Atiri moške so že aretirali. Deklicam je bilo komaj dvanajst do trinajst let; kadar niso imele šole, so šle v park in prežale na moške. Zn denar, ki so ga tako „zaslužile“, so hodile v kino, ob nedeljah pu v kopališče...
planilo na noge, se postav ila predme in s čudnim ognjem v očeh vzkliknila:
..Toko, še norca hi se delali? Ali ste mar že pozabili, ka j sem vam rekla, vam in vašemu prijatelju majorju Nelsonu, ko sta me prosila za roko? Ali naj vam ponovim? Le tisti bo moj mož. kdor vpričo mene ustreli leva. Prav žal mi je, gospod inženjer, toda od tega ne odneham."
Gospodična Norma je bila lepotica, kakršne se nisem videl. Kaj čuda, da sem se na prvi pogled zaljubil vanjo. Te ljubezni mi ni mogla ohladiti niti njena ekscentričnost, ki me je gnala v nevarnost tega brezumnega lova na leva. Kaj sem hotel? Ljubezen je slepa in brezglava; kakor vešča, ki kroži okoli luči. dokler si ne osmodi kril. je zaverovana v prednici svojega oboževanja in ne vidi nevarnosti, ki v njo d rvi.
Kadar sem bil sam, sem se vselej zavedel nezmišld svrtje strasti. In vselej sem sklenil, da ji rečeni zbogom, ko jo prvič srečam, in odpotujem. In vselej, ko sem jo spe! zagledal. se je moj sklep stopil k čl -kor sneg na solncu.
..Mislite na moje besede, gospod inženjer!" Norma se je graeijoz.no priklonila, sami vragi so plesali v njenih očeh. fri se obrnila proti gozdu: ..Do sv id e n ja!"
Iz gozda je prflui ial maior Nelson, moj prijatelj in tekmec. Norma mu je šla naproti...
*
Nekega dne smo se vendarle odpravili v džunglo, da bi prišli do levov. Bili smo mi trije. Miss Norma, major Nelson in jaz, in seveda tudi nosači. Toda levov ni bilo na izpregled. in gospodično Normo je že jela zapuščati dobra volja, kar sva v prvi vrsti občutila major Nelson in jaz.
naslovne strani
Dokler se nismo lepega večera utaborili na bregu široke reke. Ponoči nas je zbudilo levje rjovenje — toda prihajalo je z drugega brega.
Obrnil sem se na drugo stran, da bi v miru dalje spal. tedaj pa me nemilo zgrabi za ramo tu ja roka in me strese.
..Gospod inženjer! Levi! Pravi levi! Čisto blizu so! Vstanite!"
Bila je seveda Miss Hop-man. Vstal sem in priznati moram, da nisem bil ravno navdušen. Ne toliko zato, ker se mi ni prav nič dalo iti na leve; ne. Ravno se mi je namreč sanjalo, da hodim sam z go- . spodično Normo po gozdu, in zelo ljubezniva je bila z menoj. In zdaj me sredi teh lepih sanj vrže z ležišča — kdo naj bi bil zato še navdušen?
In spet se je začulo iz dalje' rjovenje.
..Ali ne slišite, inženjer?" Od razburjenja je vsa trepeta la.
Raztreseno šeni prisluhnil. Moje misli so bile vse drugje. Gledal sem Normo, kako se pripravlja za lov. iu čudno bolno me je takrat stisnilo za srce. Bilo mi je. kakor da jo poslednjič vidim.
..Ali se ne motite? Kaj pa. če to ni lev?"
..Da m lev? Nika rite ijo. gospod inženjer. in glejte, da se brž naoraviie! Ne eden. cela tropa jih je — eden od njih bo gotovo moj!"
Skočil sem z ležišča in šel za Normo, ki je bila med tem že izginila iz šotora. V preveliki vnemi bi utegnila napraviti kako neumnost, zato moram paziti nanjo.
Bilo je ob treh zjutraj in zdajci je na obzorju vstala velika žareča krogla: solnce je vzšlo. Od vsepovsod so nam prihajali na uho glasovi divjine: sloni so trobili, bivoli mukali, povodni konji krulili. Tedaj pa je onkraj reke za-
Tri vrste prijateljev imdruo: prijatelje, ki nas ljubijo, prijatelje, la se za nas ne menijo, in prijatelje, ki nas sovražijo.	Chamfort.
tulil lev, in tisti mah so vse druge zveri utihnile.
Miss Norma je stala zraven mene in napeto zrla v goščo. Zdajci so se njeni prsti oklenili moje roke.
..Glejte... ne vidite? Nelson na preži! Leva čaka! Oooo!"
Izpustila je mojo roko in vrgla puško proč. Naslednji mah je bila že v vodi in plavala na drugi brffg...
Kaj se je zgodila? Ali je Nelson —? Nehote mi je pogled zdrknil v stran, v goščo —-
Mogočen lev je stal tam, Nelson mu je obračal hrbet. Ni ga mogel videti. In oprezno, počasi se je plazila zver... vse bliže in bliže...
Zato je Miss Norma skočila v vodo!
,.Nelson, pazi! ' sem zakričal, kar so mi dala pljuča. „Lev je za teboj!”
A ka j je to? Kaj se giblje v vodi? Kaj plava tako zlovešče tiho in hitro za Miss Normo? V trenutku me jc prešinilo in kri mi je zledenela v žilah: krokodil!
Ne vem, kako dolgo sem stal odrevenel. Morda stotinko, desetinko sekunde — delj ne. Zakaj ko sem se osvestil in se s karabinko vrgel na tla in pomeril na nagnusno pošast, je bila Miss Norma še najmanj tri metre pred krokodilom. Toda zver ji je prihajala vse bliže in bliže, še sekti ndo in prepozno bo.
Roka se mi je tresla od razburjenja. Nisem se upal sprožiti, da zveri in zgrešim.
Zdaj, zdaj bo prepozno. Z nadčloveškim naporom sem pritisnil puško na lice, roka se je uklonila ukazu vol je, nič več ni drgetala. Pok!
Krokodil je hlastnil in se prevrnil na drugo stran, l ok vode ga je odnesel, razdalja med njim in Normo sc je razširila. Skrajnji čas je «bil, v
naslednjem trenutku bi bilo po njej.
Ibim. bum!
Onstran reke je počilo. Kralj živali se je na smrt zadet zvrniI po ileh.
„Dobro jutro, gospod inže-njer!“
Mokra ko miš jc stala pred menoj Miss Norma in zraven nje major Nelson.
..Ali vam smem predstavili svojega zaročenca?'1
..Zaročili ste se?“ sem za-jecljal.
Igralka je prikimala. „Ško-cla. da ste bili prepozni!“
„Moral sem med tem ubiti k rokodi la."
„Nu, to ravno ni posebno junaštvo. Kdo bo streljal krokodile, če imate pred nosom kralja živali?"
Miss Norma se je poročila z majorjem Nelsonom. Ker ji je ustrelil leva. Toda Nelsono-va žena še danes ne ve, kako blizu smrti je bila takrat, ko sem .nejunaško" ustrelil krokodila...
..ROMAN“ STANE
I mesec 8 Din, % leta 20 Din, Vi leta -10 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za % leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ,,Romana” nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
iu dopise pošljite na naslov: ,,Roman", Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi.
Stari č«lnar
Napisal Pi er re L o t i
Če hočeš priti pri Thurapi-ji* na drugi breg Bospora, si izbereš enega izmed čolnov, ki
tam čakajo že pripravljeni za prevoz. Po večini so lepi prijazni čolni, pisano pobarvani, z mehkimi baršunastimi sedeži, in v vsakaterem stoji mlad mišičast veslač.
l.e eden edini med čolni, najbližji, tisti, ki je bi! zdaj na vrsti, je bil siromašen v primeri z drugimi: nikjer nič baršuna na sedežih, njegova indijska prevlaka pa je bila sesita iz majhnih krp vseh mogočih barv: drugače jc bila barka prav snažna in čista, ko bi le ne bila tako stara in na vseh koncih zakrpana — in v n je j je stal slaboten veslač v starih, oguljenih capah! Ma Ione brutalno sem ga odklonil in pomignil drugemu čolnu, novemu in pozlačenemu.
Toda ko je odrinil barko, da bi dal prostora drugi, sem opazil, kako silno skrbno in vestno je bila ta prevlaka sešita iz premnogih krp. Gotovo je to napravila kaka stara ženica, čolnarjeva žena, hoteč staro in siromašno barko tako vsaj malo olepšati, da ne bi preveč odbijala gostov. Takrat sem se srečal z očmi starega čolnarja, in v njih sem bral nem očitek, vdanost v usodo in hkrati obup...
Neizrekljivo sočutje mi je stisnilo srce, in ves dan mi je bilo hudo. Kekci sem si. da se jutri vrnem, da vzamem med vsemi njegov čoln in mu čestitam nad tolikim okunom, ki ga jc pokazal pri tej skromni opremi, iu da si odslej vselej, kadar bom moral na drugo stran, izberem njegov čoln.
Toda nikoli več ga nisem, videl — ne drugi dan. r.e naslednje- dni. In — morda se vam utegne otročje zdeti — izmed vseh slabih dejan j, kar sem jih storil v življenju, me ni nobeno tako bolelo kakor zavrnitev tega starca siromaka in njegove indijske pre-vlake. ki jo je marljiva roka toli ljubko okrasila s preprostimi rdečimi našivi...
* Therapia jc mestece v evropski Turčiji ob Ijosporu, 6 km severno Carigrada.
SHCE V OKOVIH
R m a n
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Roinaua". Današnje nadaljevanje je štiriindvajseto. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih triindvajset nadaljevanj.
Tretji del MLADA MATI
Enointrideseto poglavje
KREGAR.J EV TOVRATEK
Nekaj ur poprej je po dolenjski cesti vozil eleganten avlo. Drvel je proti Ljubljani. V njem se je vozil Kregar.
V	roki je stiskal zmečkano pismo. Nekajkrat ga je razvil in prečital vrstice, ki so ga očividuo spravile v slabo voljo — kakor bi pričakoval, da se bodo nenadoma izpiomenile. A vedno so ostale enake: »Pridite takoj po prejemu tega pisma v Ljubljano. Govoriti moram z vami v važni stvari. Dobiček bo velik. Ne odlašajte, sicer... M.“
Grožnja, skrita v zadnjem stavku, je bila tisto, kar je .dalo Kregarju toliko misliti. Dolgo je mrko strmel pred se, potem pa je nenadoma stresel z glavo in odločno odkimal.
„Ne, dovolj mi je tega. Nič več! Naj se zgodi kar hoče."
„Gospod Kregar, v četrt ure smo v Ljubljani,"* se je tedaj oglasil šofer in zmotil Kregarja v razmišljanju.
„Hvala bogu,"* je Kregar zagodrnjal sam pri sebi. „Sit sem že te vožnje. Ves dan v taki vročini v avtu...** Sklonil se je k šoferju. „L!stavi pred gostilno kakor zmeraj!“
Šofer je prikimal, in vožnja je šla dalje. Svetli žarometi so belili cesto. Prazna je bila. Niti avtov nista srečala. Kar nenadoma pa je pokrajina oživela. Bližala sta se mestu. Šofer je začel voziti po-
časneje. Preden se je Kregar zavedel, je bil avto že na ulicah. Pred malo gostilno, kjer smo že srečali Kregarja, ko je pribežal iz tajne igralnice, se je ustavil.
„V gostilni me počakaj,“ je naročil Kregar, ilotei je že iti. pa se je premislil, tudi on je siopil v gostilno, vzel sobo in se preoblekel. Dobre četrt ure nato je odšel.
Krenil je v notranje mesto, toda kdor bi šel za njim, bi bil opazil, da se ogiba obljudenih ulic. Pred neko hišo, kjer so bila vrata še odprta, je izginil v vežo. Šel je po stopnicah v drugo nadstropje in počakal pred vrati nekega stanovanja. Šele čez nekaj časa se je odločil in pritisnil na zvonec. Rezko je zazvenelo v predsob j ii.
Vrata so se na pol odprla in skozi špranjo je pogledal moški obraz.
„Koga bi radi?“
Odprl je vrata na stežaj, da je luč iz predsobja osvetlila Kregarjev obraz. Sluga je videl, da se je zmotil.
, .Oprostite,	gospod Kre-
gar,“ se je opravičil. „Nisem vas spoznal v temi."*
Kregar se je naredil, kakor ga ne bi bil čul.
..Ali je gospod doma.?*4 je vprašal suho.
„Da!“
»Javite mu, da sem prišel," je rekel Kregar in stopil
v	predsob je. „Samo brž!"
Sluga je med tem že izginil za visokimi obitimi vrati in se malo nato vrnil.
„Gospod vas čaka!**
Brez besed je Kregar stopil skozi vrata, odkoder je bil sluga prišel. Na pragu je obstal in pogledal po sobi.
V	njej je bilo prav malo zanimivega. Podobna je bila majhni pisarni. Razen pisal-
ne mize in dveh usnjatih naslanjačev ter omare za spise je bila skoraj prazna.
/a pisalno mizo je sedel moški. Niti dvignil ni glave, ko je začul Kregarjeve korake. Moral je nekaj računati in se ni hotel zmotiti sredi dela. Šele ko se je Kregar ustavil pred mizo, se je nenadoma obrnil k njemu.
Takrat se je šele pokazal njegov obraz. Bil je videli že starejši mož; kakih petdeset let bi mu človek prisodil. V obraz ni bil ravno grd, toda vse poteze na njem so kazale t neko hladno odločnost, ki je odbijala. Spominjala je na brutalnost. Globoke gube na čelu so bile v soju luči videti še globlje. Združevale so se na sencih in izginjale pod že sivečimi lasmi. Največ izraza mu je dajala močna, naprej štrleča brada, ki je odločnosti obraza dala še večji poudarek. Njegove nemirne oči, ki so ležale globoko v jamicah, so neprestano plesale po Kregarju, kakor bi hotele ugeni-ti sleherno njegovo misel.
Potem so se umirile. Gube na čelu so se razlezle in obraz je nenadoma postal medel, brezizrazen.
»Kakor vidim, ste pismo prejeli. Sicer ste malo pozni, vendar mislim, da bo ta ura še najbolj primerna za najine razgovore.44
Kregar ni odgovoril. Odložil je klobuk iu sedel v naslanjač. Tedaj se je neznanec sklonil k njemu.
„Kako ste se počutili na počitnicah?“ je vprašal in v njegovem glasu je bil neprikrit porog.
»Hvala, dobro,44 je mirno odvrnil Kregar. „Ostal bi bil doli še nekaj časa.**
»Pustil bi vas bil, toda vmes je prišla neka reč, kjer
kaže, da se ho dalo zaslužiti. Samo zato sem vas poklical.
Kregar ni odgovoril. Neznanec je vstal izza mize.
..Kakor vidim, se mojega klica niste kaj razveselili. „Ne!“
,.Ne morem pomagati, je neznanec skomignil z ramo. „Toda pustiva to. Kadar gre za denar, človek ne sme poznati počitnic. Stopiva v sosednjo sobo. lam bova bolj nemotena. Ilečem vam samo, da bo to najina največja igra. šlo ne bo samo za nekaj piškavih tisočakov. Obetajo se milijoni."
..Milijoni," je ponovil in pomenljivo tlesknil z rokami. „ln nekaj polomov bo." je dodal. ...Mislim, da bova dvignila precej prahu..."
Pritisnil je na gumb na pisalni mizi in v tapeti ob steni so se odprla majhna vrata. Pomignil je Kregarju z roko, naj mu sledi. Kregar je šel za njim in vrata za seboj zaprl.
Le nekaj minut ju ni bilo nazaj. Izza tapete se je začulo glasno in razburjeno prerekanje in potem je Kregar nenadoma odprl vrata. Obraz mu je bil rdeč. skoraj višnjev. Težko je dihal in sunkoma so se mu trgale besede iz ust.
..Ne. tu ne bom zraven! Sit sem vsega. Dovolj mi je. Sami delajte!"
Ves mrzli mir, ki ga je drugače kazal, je izginil. Stopil je k obešalniku in vzel klobuk.
..Grem. Poiščite si drugega, ki bo za vas hodil v žerjavico po kostanj. Studite se mi."
Neznanca, ki je prav takrat prišel za njim. te besede, kakor je kazalo, niso začudile. Njegov obraz je bil miren in smehljajoč se.
..Nikar tako naglo." je menil porogljivo. ..Kam se vant mudi? Saj ste komaj prišli, pa že odhajate!" Potem se je njegov glas nenadoma izpre-menil, postal je hladen in trd. „Stopite z menoj. Pokažem vam nekaj, kar ste utegnili izgubiti iz spomina. Vsaj po
vašem nastopu se mi je vsilila ta misel."
Mirno je odprl gornjo mi-znico. vzel iz nje kos papirja in ga dal Kregarju.
..Poznate?"
Kregar je prebledel. V rokah je stiskal fotografijo menice na zelo visoko vsoto.
,,AIi naj vam malo osvežim spomin? Po prevratu je bilo. Potrebovali ste veliko vsoto denarja. Dal sem vam jo. Podpisali ste mi menico. Za poroka vam je bil znan bogataš. I udi njegov podpis je gori in nanj sem vam dal denar. Potem je prišel dan. ko bi bili morali menico plačati. Denarja niste imeli. Hotel sem jo iztožit i tedaj pa ste mi povedali. da ste njegov podpis po-
Izredno ugodnaprilika!
S 26. številko je sklenil ,,Koman" prvo polletje tekočega letnika in obenem 90. številko, odkar obstoji. To priliko hoče „Koman“ porabiti za to, da omogoči svojim novim in dosedanjim naročnikom izredno poeeni nabavo vseli dosedanjih številk, v katerih je do zdaj izšlo 9 kompletnih romanov.
Nasi dosedanji naročniki, ki so že poravnali naročnino za minulo drugo četrtletje, dobe vseh 90 številk za 100.— Din numestu za 180.— dinarjev, kolikor bi jih strne, če bi hoteli kupiti vsako številko posebej. Ce žele . Koman od 1. štev. 1. letnika pa do 8. štev. letošnjega letnika, t. j. do takrat, ko se je začel roman ,,brce v okovih" (skupno 72 številk), pa jih dobe za 82 Din.
Novi naročniki pa dobe vseh 90 številk za 12o.— Din, v čemer je že všteta tudi naročnina do konca septembra t. 1. To ugodnost pa imajo novi naročniki samo tedaj, če se naroče najkasneje do 31. j u 1 i j a t. 1. Denar je treba poslati naprej.
Za tiste dosedanje in nove naročnike, ki ne žele vseh dosedanjih 9U številk, smo pripravili posebne zbirke „Komanovih" številk s kompletnimi romani. Tudi za te zbirke je treba poslati denar naprej. Lene veljajo za dosedanje naročnike; novi naročniki morajo poslati 20 Din več, zato pa bodo imeli s tem plačano tudi naročnino do 30. 9. t. 1.
1. zbirka
Nezakonska mati, povest iz današnjih dni; Zlati Uciuoii, roman z ameriškega severa; in Jtvonzuio\a skrivnost, kriminalni roman:	vsi
trije romani skupaj (26 številk ,,Komana", nad 42u velikih strani) stane,o s poštnino vred samo Din 30.—.
2. zbirka
V	objemu teme, povest iz naših krajev; in Tiger, pustolovski roman; oba romana skupaj (21 številk ,.Komana", nad 330 velikih str.) s poštnino vred samo Din 25.—.
3. zbirka
Sirota z milijoni in nadaljevanje pod naslovom brez vesti (44 številk „Komana", nad 700 str.) s poštnino vred samo Din 50.—.
4. zbirka
Skrivnost votle igle, kriminalni roman, 2ena z večno mladostjo, fantastična povest, in Dva meseca med čikaškimi banditi, zapiski francoskega novinarja (29 tevilk ,,Komana“, nad 460 velikih strani). Vse troje skupaj s poštnino vred samo Din 35.—.
Posezite po tej ugodni priliki! Pišite po položnico! Naš naslov je:
,,RomaiT*, Ljubljana, Breg št. 10.
naredili. V lepši obliki vam tega ne bi mogel nihče povedati. Saj me razumete? Ne?"
..Molčite," je kriknil Kregar in raztrgal fotografijo menice.
„Le trgajte," se je zarežal neznanec. ..Če želite drugo kopijo, vam rad z njo postrežem. Original je varno shranjen pri notarju. Ali bi radi še kaj drugega vedeli?"
Kregar ni odgovoril. Njegov obraz je bil mrliško bled.
„Na primer tisto o lastniku vašega lepega gradiča, ki je šel tisti dan. ko vam je prodal posestvo, z vami v park, pa se ni vrnil.”
„To sem čul nedavno od ('nega vaših," je zasikal Kregar.
„Od mojih?" se je neznanec začudil. „Sami veste, da razen sluge nikogar nimam."
„Iste besede mi je rekel kakor vi," je uporno vztrajal K regar.
..Potem ve to še neki drugi. Samo dokazov nima. Jaz jih imam. Ali jih hočete videti? Oni menici so priloženi. Če bi to zvedeli na policiji, bi se najbrž precej čudili. Ko ste vendar tako ugleden mož... Če vam še to ni dovolj..."
..Molčite! Pustite me!" je zakričal Kregar. ..Pripravili me boste tako daleč, da bom še jaz začel govoriti."
„0. čem?" je mirno odvrnil neznanec.
„Da ste bili vi lastnik tajne igralnice... Da ste..."
Nenadoma mu je zmanjkalo besed.
Neznanec se je na ves glas zasmejal. Smejal se je, da ga je lomil krč. In med smehom so se mu trgale besede.
..Tepec, tepec, k je imaš dokaze? Dokaze! Pisane dokaze!"
Jel je skakati po sobi kakor bi bil zblaznel.
..Kdo bo verjel? In če bodo začeli kaj preiskovati, bodo povsod srečali samo vaše ime. Mojega nikjer. Ali razumete? In potem je po vas. Meni ne morejo nič. Moji ljudje pazijo. Če izvohajo nevar-
Samo do 15. avgusta
imate Se priliko, da pridete zastonj do lepili knjig. Preberite razpis „Ro-manovili" nagrad na prihodnji strani in ne odlašajte ■/. naročnino!
nost, me ne bo več tu. Izginil boni, kakor sem prišel. Nič me ne veže na Ljubljano... ”
„Sami ste prej rekli, da nimate nikogar razen sluge.“
„Moji ljudje pazi jo,“ je ponovil neznanec kakor bi bil preslišal njegove besede.
Kregar je molčal.
„In še nekaj. Kadar bom videl, da kaj poizvedujete, obvestim policijo o oni zade-
vi	v igralnici. Seveda z dokazi. Brez tega pri meni ne gre.4'
„Ubijem vas!“ je kriknil Kregar- ves besen od onemoglega obupa, da tiči do vratu
v	neznančevih mrežah in se ne more iz njih izviti.
..Izvolite," je porogljivo odvrnil neznanec. „Tisto uro, ko se razve, da mene ni več, odide moj notar k državnemu pravdniku in mu izroči droben zavojček raznih spisov in malenkosti, kjer so napisane vse » vaše nečedne zgodbice. Seveda z dokazi: brez dokazov pri meni ne gre,“ je spet ponovil in se satansko zasmejal.
Kregar je pobesil glavo.
Nenadoma mu je pred očmi vstala slika: zagledal se je vklenjenega pred sodniki in okoli sebe je videl vse polno škodoželjnih, v maščevanju sc iskrečih obrazov onih. ki je šel čez nje, ki jih je poteptal. Sodnik, star. mrk. je strmel vanj in mu našteval zločine, ki jih je storil. Vse z dokazi podprto. In potem se je sodnikov obraz nenadoma izgubil v megli in ko je spet vstal pred njim. je bil obraz neznanca za mizo. ki je zmagoslavno strmel vanj in ga nlcril do najbolj skritih misli.
Čutil je. kako mu mrzel pot stopa na čelo.
Kakor bi hotel raztrgati okove, ki jih je nenadoma začutil na svojih rokah, je zakrilil po zraku. In potem je z
desnico trepetaje segel na čelo in si obrisal pot, ki se je nabiral v debelih kapljah.
,,Ali ste pripravljeni?“ „Da!“ je odvrnil Kregar in v njegovih besedah je bil strah.
„Zakaj ste taki?" je neznanec potem nenadoma izpre-menil glas. „Ali se vam slabo godi v moji službi? Ali nimate vsega v izobilju? Ali vas ne krijem povsod? Nikdar in nikjer še ni padla slaba senca na vas. Ničesar vam še niso mogli dokazati."
„Pustite to," je odvrnil Kregar. „Ne maram pridig. Povejte mi rajši kaj več o oni stvari. Če ste me prisilili za njo. naj vsaj vem, kakšen je vložek, ki zanj igram.“
..Vse o pravem času. Pojdite domov in počakajte. Moj sluga vam prinese pismeno • obvestilo. Morda že jutri, morda čez teden dni, nlorda šele čez dva ali tri mesece. Ne vem še, kdaj bo kazalo začeti. Ali bi radi še kaj več?"
„Ne!“
..Potem sva si vse povedala. Danes imam še delo. Najbrž za vso noč,‘r je dodal. »/Torej. kadar pride ura odločitve. smem z vami računati?** Kregar je brez besed prikimal in vzel klobuk. Obrnil se je. ne da bi se bil poslovil od neznanca, ki mu je molil roko. Ko je za seboj vrata za-pri in so se njegovi koraki izgubili na stopnicah, se je neznanec za pisalno mizo zlovešče zasmejal:
,.Le cepetaj, ribica! Ne uideš mi iz mreže. Če pa poskusiš. tedaj...**
Namrdnil je obraz in zategnil ustnice v ostuden režaj.
Četrti de 1
SKRITI ZAKLAD
P r v o p og 1 a v j e
V ZAVETJU
Lepo popoldne je legalo na sibirska (la. Nebo je bilo jasno. Le na vzhodu je vstajalo nekaj drobnih meglic, ki so se podile po nebu. Prostra-
na ravnina je pokojno spala, vsa žareča v vročini, kakor bi se ji ne ljubilo niti dihati. Tu pa tam je stalo visoko drevo in z gostimi vejami metalo senco na presušena tla. Sobice je stalo visoko na nebu in neusmiljeno žgalo, da so bile poljane kar rjave.
Le majhen griček je vstajal iz te ravnine. Na vrhu je stalo šibko drevo, vse veje je imelo okleščene od zimskih viharjev. Zdaj je počivalo in si nabiralo novih moči. Zelenelo je, toda dosti vej je ostalo brez listja.
Doli pod gričkom je bila majhna vasica, štiri hiše so se stiskale druga k drugi.
Če je človek pogledal med . nje je videl, da so bile prazne, zapuščene. Nikjer ni bilo žive duše. Bog ve, ali so se prebivalci odšli kam ven, ali jih sploh ni več bilo?
Vsem hišam se je poznalo, da je nedavno mimo njih vihraj vihar revolucije. Zdaj so samevale, kakor bi počivale.
Sredi med njimi je bil globok vodnjak, toda njegov pokrov je bil zaprt in vedro izkušeno, da bi se bilo razletelo, če bi se ga bil dotaknil.
Samo majhna stezica je vodila do teh hiš, ki so spale kakor bi bile mrtve. In po tej stezi so prihajali štirje jezdeci. ki so se počasi bližali. Spredaj je jezdil visoko rasel mož mrkega pogleda in lepe črne brade in se pazljivo oziral na vse strani. Ko je za gričkom zagledal vasico, je za trenutek postal, potem je vzpodbo-del konja, ga potegnil za povodec in ga obrnil. V naglem diru se je vrnil k svojim to~ va rišem.
..Zdaj pa pazite,“ jim je kliknil. „ Bližamo se vasi. Počakajte tu. Naprej grem pogledal. ali je varno.“
Jezdeci so obstali. Trenutek nato je njih vodja že iz-ginil v dal javi.
..Če Bog da. bomo po dolgem času spet enkrat pošteno spali," se je tedaj oglasil drugi jezdec. Glas je izdajal, da je bila ženska. Izpod rdeče
kozaške Čepice so se ji vsipali dolgi kostanjeviv,lasje. Njen zagoreli obraz je bil prelep za to pusto okolico.
..Zadnji čas je že,“ se je tedaj oglasil tretji in poklical mladega fanta, ki je jezdil za> njimi kot zadnja straža.
Jezdeci, ki smo jih pravkar srečali, so bili naši znanci Branko, Janez. Nadja in Mitja.
Zatekli so se v senco gostili vej košatega drevesa in tam počakali. Kmalu je pridirjal Branko s poizvedovanja. Vrnil se je z vestjo, da v vasi ni žive duše.
..Kar naprej,“ je rekel in se spet zavihtel na konja. „V desetih minutah smo tam.”
Brez besed so vzpodbodli konje za njim.
Ko so prišli v zapuščeno vasico, so hitro pregledali vse hiše. Precej prostorno poslopji' zraven vodnjaka je bilo 1 kakor nalašč za nje. V njem so našli celo nekaj pravih postelj in to je bilo listo, kar jih je najbolj razveselilo. V hlev, ki je stal tik zraven hiše, so spustili svoje konje. Janez jim je nametal v jasli sena in ori-nesel vode, ki jo je konm j spravil na dan iz izsušenega vodnjaka.
Medtem so znesli v hišo vse svoje reči in se za silo uredili. Zunaj so dobili nekaj drv in kmalu je na ognjišču prasketal ogenj. Nadja si je dajala opravka s pripravljanjem kosila. Branko in Janez j>a sta se vrgla na posteljo. Se celo Mitja, ki je bil zmeraj dobre volje, je postal molčeč in skoraj čemeren.
ko je bilo kosilo kuhano, ga je Nadja prinesla na mizo.
V	tek jim je šlo. Deset dni so preživeli samo od hrane, ki so jo nosili s seboj. Deset dni niso niti toliko stopili s konj, da bi se bili dodobra odpočili. Silni napori teh dni so jim tako šli v kosti, da jih zadnji' dni niti občutili niso, kakor bi bili za vse otrpli. Šele zdaj. ko so našli zavetje, kjer se lahko odpočijejo, jim je nenadoma
„Romanove” nagrade
V	27. štev. „Romana"‘ smo objavili velik razpis nagrad. Vsi naši naročniki, ki pošljejo vseletno naročnino (80 Din), iinajo pravico, da ši izberejo iz pričujočega seznama popolnoma brezplačno in poštnine prosto knjig \ vrednosti 30 Din, kdor poravna polletno naročnino, pa za 15 Din. Če si izberete dražje knjige, jilačate samo razliko.
JNkročnino pošljite takoj, najkasneje pa do 15. avgusta t. 1.
Vse podrobnosti in potrebna navodila dobite v 27. štev. „Romana“ na str. 410 in 411, ali pa v upravi „Romana“, Ljubljana, Breg 10.
Knjige za vas
li Komani, povesti i. dr.
1. Arcibašev, Sauin, roman . . . Din 50.—
2.	Krafit, V oklopnjaku okoli sveta,	
	roman 1. in 11. del nam je pošel	
3.	Murger, ta boheme, rOriian . .	„ 36—
4.	Wilde, Slika D. uraya, roman	„ 36—
5.	Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega	
	doma, roman, 1. del ....	„ 36—
6.	— 11. del ........	„ 30—
7.	Govekar, Svitanie, zgod. roman	„ 3o—
8.	Zevacco, Kraljevi vitez, roman	„ 35.—
y.	bourroughs, larzan, sin opice,	
	roman, 1		„ 32—
10.	— 11.: l arzan in svet, roman	„ 32—
n.	—111.: larzanove živali, rom.	„ 32—
12.	— IV.: Tarzanov sin, roman .	32—
13.	— V.: Tarz. mladost v džungli	„ 32—
14. Dostojevskij, ldijot, roni. 1. del		32—
15.	— 11. del		
16.	111. del . . 			
17		 IV .1*1	„ 32—
18. Hamsuii. Glad, roman ....		,. 32—
19.	Kmetova, V metežu, roman . .	„ 32—
20.	tiulvver, Poslednji dnevi Pom-	
	pejev, roman, 1. del		.. 32—
21.	— II. del		26—
22.	Levstik, Višnjeva repatica, ro-	
	man, 1. in 11. det		„ 30—
23. Gaboriau, Zločin v Orcivalu,		
	kriminalni roman		25—
24.	— Akt št. 113, krim. roman .	26—
25. Golar, bratje in sestre, novele .		„ 24—
26.	— Slov. balade in romance .	24—
27.	Meško, Listki, novele ....	.. 20—
28. Murnik, Na Bledu, roman . .		16—
29.	Tolstoj, Kreutzerjeva sonata,	
	roman		** 16—
30. Goncourt, Renče Mauperin, rorn.		„ 16—
31.	Larisch, Razkrinkani Habsbur-	
	žani 		„ 15.—
32.	Green, Za milijoni, krim. rom.	.. 14—
33. Zeyer, Gompaci in Komurasaki,		
	roman		.» 14—
34. Albreht, Ranjena gruda, povest		„ 12—
35. Azov-Teih, Humoreske ....		,, 12	
36. Waldova, Vera, roman ....		12—
37. Garšin, Nadežda Nikolajevim,		
	roman	.. 10—
38. Mčrimče, Verne duše v vicah,		
	povest 		
39.	Feigel, Domače živali, humore-	
	ske 		.. 10—
40. Milčinski, Fridolin Žolna, humo-		
	reske, L del		
41.	— II. del		M 8.—
42. Puškin, Pikova dama, novela .		„ 5—
11. Strokovne in poučne knjige		
43. Skalicky, Kletarstvo			Din 60.—
44.	Plečnik, Repetitorij anatomije	
	L: Skelet		24—
45.	— 11.: Mišičje		.. 24—
46.	— 111.: Drobje		
47.	— IV.: Obtočila 		
48.	— V.: 2ivčevie		
49.	— VI.: Čutila 		„ 24—
50. Dr. Rus, Slovenska zemlja . .		.. 24—
51.	Sič, Kmečke hiše na Gorenj-	
	skem 		90—
spet prišla v vse ude utrujenost, ki* so jo prej pozabili.
Po kosilu so ostali nekaj časa pri mizi, da se pogovore, kam bi se zdaj obrnili. Ta mala vasica je ležala daleč od velike ceste in zato so mislili, da je varna pred napadi in boji, ki se v bližini mest in ceste vrše vsak dan. Zato je Branko menil, da bi bilo najbolje, če ostanejo vsaj nekaj dni tu. da se pošteno odpočK jejo in pripravijo na vse težave, ki jih še čakajo.
Vsem se je zdelo tako prav. Najbolj zadovoljen je bil Mitja, ki je že nekaj dni tožil, da ga od neprestane ježe hrbet boli. Njegov konj ni bil kaj prida. Staro kljuse, ki so ga našli prestradanega na kraju. kjer se je nekaj dni prej vršila borba med rdečimi in belimi četami. Čeprav je bilo že mesec dni odtlej, se konj vendarle še ni popravil. Največ je bilo temu vzrok neprestana ježa in pomanjkanje počitka.
In lako so ostali. Peti dan je že tekel, kar so stanovali v zapuščeni vasi, toda na odhod še niso mislili. Samo enkrat je Branko omenil, da se bo treba pripraviti na pot, (oda tisti večer so zagledali z griča daleč na obzorju velik krvavo rdeč žar v smeri svoje poti. Vedeli so. kaj to pomeni. Tam se vrše boji, mesta gore, in dokler se ne pomiri, ne smejo iti dalje, če hočejo ostati živi in zdravi. Tako se jim je zgodilo že dostikrat zadnja leta. Kar so potovali po Rusiji. kar so potovali po Sibiriji. Ti plameni na obzorju so jim bili kakor veliki plotovi, ki so jim branili iti naprej in jih ovirali pi-i begu. Samo enkrat se jih niso ustrašili. To je bilo pred poldrugim letom, po zimi. ko so bili pravkar prišli z Urala in zagledali širno sibirsko ravnino.
Takrat je še kar gorela v njih misel, da morajo hitro naprej in samo naprej, in nobene prilike, pa najsi bi bila še tako nevarna, sc niso ognili. Kmetje so jim povedali, da
nedaleč od njih divja boi. Svarili so jih, toda za njili opomine se niso menili. Slepo so šli naprej. In potem so se nenadoma znašli sredi med dvema ognjema. Bele in rdeče čete so jih napadle in le s težavo so jim ušli. Janez je dobil kroglo v nogo; na srečo mu ni zdrobila nobene kosti, vendar je minulo štirinajst dni, preden se je toliko popravil. da je lahko spet sedel na konja.
Da, to je bilo še takrat, ko so hoteli samo naprej in naprej. Zdaj so se že toliko sprijaznili z usodo, da so računali tudi z njo in s časom. Ta poskus jim je bil dobra šola. Če bi bili takrat počakali, da se nasprotnika umakneta, ne bi bili zamudili niti dneva. Tako pa so morali ostati štirinajst dni v enem kraju.
Pozno tisti večer so se vrnili nti dom. ki so si ga prilastili in po svoje uredili. Spet so tekle ure za uro kakor zme-raj. v pogovoru, v spominih iui preteklost in upih v bodočnost.
Kdor bi bil poslušal njih pogovor, bi bil videl, da je bil čisto drugačen kakor takrat, ko smo jih pustili,v vlaku, ki jih je peljal iz Voznesenska v osrčje Rusije. Takrat so samo čutili, da so majhna družina, ki jo veže borba za življenje in obstoj. Čas in nevarnosti so jili še bolj navezali drugega na drugega. Nič več ni bilo dušečega molka, vse misli so bile last vseh.
Janezov pogled ni nič več tako plašno uhajal k Nadji. Videlo se je, da se je tu dosti izpremenilo. Tudi Nadja se ni več tako boječe obračala k Branku. Neprisiljene, mirne so postale vse njene besede.
V	dolgem času skupnega bivanja in skupne borbe z usodo je izprevidela, da zaman čaka trenutka, ko bi si ga osvojila. Preveč je še živel v Branku spomin na njo, ki mu je bila vse.
Težko se je vdala v to misel. toda junaško je premaga-
la vse svoje koprnenje, vso svojo ljubezen.
Videla je Janeza, kako je hrepenel po njej, in nehote se je jela zanj zanimati. Izprva morda samo iz usmiljenja — kdo pozna ženskoi'1 Nič več se ni skrivala pred njim, čedalje več naklonjenosti mu je kazala. Mogoče je bilo v tej naklonjenosti tudi nekaj občudovanja, zakaj Janez je v dolgih mesecih skupnega bega in boja pokazal toliko možatosti in junaštva, da ga je nehote primerjala z Brankom.
Nadja je popoldne odjezdila v spremstvu Mitje v okolico.
Vrnila se je utrujena šele zvečer. Branko in Janez sla kiir onemela, ko sta jo opazila. Njen obraz je bil čisto iz-premcnjen, bled kakor zid.
„Nadja, kaj je z vami?“ jo je hlastno vprašal Janez. Glas iti 11 je podrhteval v skriti bo-j azni.
..Zdi se mi," je rekla vsa zasopla, „da te kraje poznam. Moj Bog, če je to res..."
Skrila je obraz v dlani. Od razburjenja je vsa trepetala.
..Že ko sem zagledala samot no drevo na griču, mi je nenadoma postalo tako tesno pri srcu. Kakor bi ga bila že od nekod poznala. Kakor bi ga bila videla v lepih sanjah. In ta vasica. Tudi njo sem že nekoč videla,“ je pristavila, ko je udušila solze. „1 oda niti misliti si nisem mogla, da bi moglo biti kaj res na mojih
1000 Din plačani
ako Vam *Radio Balzam" ne
odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. v 3 dneh.
Hv ležno se Vam zahvaljujem za Vaš čudežni balzam, s katerim sem brez bolečin odstrnnll :5 lot stara kurja očesa v tr h dneh.
S spofilovanjem: Rozman Alek-sand« r, Gor. Slavei i 1, p. Rogn&evci, Prekmurje.
Lonček za 10 Din (predplačilo), ali 18 Din na povzetje, dva 28 Din, tri 38 Din, pošlje
R. Cotič, Ljubljana VII-II.
Kamniška ulica št. lOa (Janševa)
slutnjah. Vse dni, kar smo tu, sem bila kakor na trnih. Čedalje bol j je vstajalo v meni prepričanje, da mora biti tu nekje moj dom. Izbiti sem si ga hotela iz glave, rekla sem si, da to ne more biti res, da mora pokrajina, kjer sem nekoč živela, ležati še bolj proti vzhodu, toda nekaj me je gnalo tja proti gozdu, ki se skriva v soparni meglici. Prepričati sem se hotela, da se samo slepim. Zato sem danes odšla z Mitjo tja. In kraji so mi postali še bolj znani. V onem gozdu se skriva moj dom," je končala. „Ne motim se.“
.,Morda že jutri pojdemo vsi tja in se sami prepričamo." je tedaj rekel Branko. ..Čemu bi čepeli v tem brlogu, če je morda vaš dom blizu''"
..Ali je daleč od ceste?" je potem vprašal.
„Da,“ je potrdila Nadja.
„Precej daleč je. Med gozdo-
vi	je skrit, samo majhna jasa ’ je na obeh straneh."
..Potem ga morda ni doletela usoda drugih dvorcev. Nemara ga čete, ki so se tu okoli borile, niso opazile." Premolknil je. „Na vsak način zvemo jutri kaj več."
I) r u g o () o g I a v j e TABORIŠČE SMRTI
Kmalu nato je v samotni vasici ugasnila edina luč. Vsi so zaspali, le Nadja ni mogla zatisniti očesa. Časih je zahr-zal konj v hlevu in nestrpno udaril s kopiti po lesenih tleh.
Misli, ki se jim je vdajala, je niso pustile. Upanje, da bo morda že jutri videla svoj pravi dom, ki je o njem sanjala leta in leta, in ji je ostal nezabrisan v vsej svoji lepoti in miru. je bilo vzrok, da je drhtela. Spomnila se je, koliko je bilo trpljenja, preden je prišla do vrat svojega raja, kjer je zdaj čakala, da se ji odpro...
Vsega se je spomnila, vseh grozot, vseh trenutkov, ko je morala tudi ona gledati smrti v obraz...
HH0H!
Za vnuke mu gre!
ko se je arhitekt Poelzig v drugo ženil, mu je njegova dvajsetletna liči napravila pridigo, zakaj jemlje tako mlado ženo, ko je že ona, njegova liči, godna za možitev.
Oče pa ji je odgovoril:
„Veš kaj, draga moja — svoje vnuke si bom napravil kar sam!
• r
l
V okuje n osti ..Listek tretjega razreda!“
,.Za kam, prosim?“
,.Hk — kaj bi mi danes posebno priporočili?"
Idealna ljubezen
Profesor je pripovedoval v višjem razredu dekliške šole o lleri in l.eandru:
„Leunder je plaval ponoči po morju k njej — vsako noč. To je eden izmed naj lepših dokazov idealne ljubezni, kar jih poznamo."
»Jaz pa vem še za lepšega," se tedaj oglasi sedemnajstletna Frida. „Nu?“
„Naša služkinja je zaljubljena v pismonošo. Pa napiše vsak večer na svoj naslov pismo — samo zato, da pride pismonoša drugo jutro zanesljivo k njej."
Neobliodni rekvizit
Inspicijeni velikega berlinskega gledališča je napravil seznam vseh potrebnih rekvizitov za neko veseloigro. In rekviziter je bral:
I. Dve steklenici šampanjca, dve steklenici rdečega vina, dve steklenici belega vina, razni likerji. 2. Obilen mrzli narezek za deset ljudi. V Smotke in cigarete. 4. Vinske in likerske čaše, ki se na odru razbijejo. 5. Ravnatelj, ki bo vse to plačal.
Indirektno
Dama (vdova): „Moja hčerka vas ima strašno rada."
Gospod: „Res?“
Dama:	„Ravno	danes
rekla, da bi vas hotela očeta."
je Spet imeli za
Nedolžnost
Služkinja (ki je
z dežele prišla po
svojo
gospo \ gledališče):	„Ali	so	lepo
igrali?"
»Nič posebnega — na koncu so \si pomrli."
»Zdaj šele razumem,
toliko
vencev
nesli v Zlobno
zakaj gledališče!
„Ali ste me snoči čuli v radiju?"
»kaj, to ste bili vi? Jaz sem pa mislil, da nam spet aparat nagaja!"
Zavrnila ga je
Fičfirič: »Gospodična, vi ste naj-lepši cvet sredi prekrasne narave."
Dama:	„Tudi	vi	imenitno spa-
date v to zelenje."
Praktično
On: »Ljubim vas! Ali postati moja žena?"
Ona: »Zakaj ne! Moj pastor, tako vsaj sitnosti imela pri poroki."
On: „ln moj oče je kar bo zhatno olajšalo morebitni ločitvi."
Nagrobni napis
Na nekem nemškem lišeu imajo na nagrobnem spomeni ku tale napis:
»Tu počiva v Bogu Hans Miiller. Živel je 28 let kot človek in 5 let kot zakonec."
Plahi zaljubljenec
Takole je napisal:
»Moja sladka golobička, ljubim te. Ljubi me tudi ti! In pridi k meni. Tisoč gorečih poljubov te čaka."
Ko je prebral, je raztrgal in iz-nova napisal:
»Lepa gospodična, moram vam priznati svojo ljubezen. Ne bodite trdosrčni in poskusite tudi vi mene malo ljubiti. Napišite mi vsaj dve prijazni vrstici. Prisrčno vas pozdravlja."
In je vnovič izpremenil:
»Plemenita žena, oprostite mi, da vas ljubim. Da bi tudi vi mene ljubili, se ne drznem upati. Vendar mi vsaj dovolite, da vas pozdravim kot vaš dober prijatelj."
Spet je raztrgal in napisal:
»Milostljiva! Nekaj bi vam rad izdal, pa nimam poguma. Le vdan pozdrav se vam upam poslati."
Naposled se je pismo takole glasilo:
»Gospodični Mileni Mesarjevi, tu. Spoštovana gospodična, pozdravljala vas z odličnim spoštovanjem."
Tega pisma mu ni bilo treba več odposlati.	(Simplizissimus).
hoteli
odvetnik stvar pri
pokopa-
li a j h e n ii e s p o r a z u ni »Ali ste že bili predkaznovaui?" »Da, dvakrat, gospod sodnik : zdaj sem v tretje oženjen!"
Zdravnik: »Vaša žila pa zelo neredno bije, gospod Kovač. Ali mar pijete?" *
Kovač: »Da, toda zelo redno!"
Nesramno
Mark Tvvain je nekoč dobil od uglednega Američana pismo, pu ni nanj nič odgovoril. Zato mu je ugledni Američan napisal drugo pismo in mu priložil pisemski papir in znamko. Mark Twain je odgovoril po dopisnici:
»Papir in znamko prejel, prosim za ovitek."
Glavna skrb
Fvica vpraša mamico: „ Ali pridejo angelčki tudi ponoči k meni, mamica?"
Ko ji mama pove, da angelčki ravno ponoči najbolj pazijo na majhne otroke, meni Fvica v skrbeh :
»Mamica, potem bi pu bilo dobro, če bi čokolado zaklenila v omaro!"
Gospod v fraku
Napisal A d o 1 p h e M e n j o u
Ali ste tudi vi med tistimi, ki trepetajo že dva dni preden morajo iti v družbo ali na ples, kjer je treba obleči frak ali smoking? Nič se ne izgovarjajte — meni se lahko zaupate, nikomur ne bom tega povedal. Tudi se na vašem strahu ne bom pasel in naslajal. Le nekaj nasvetov, ali bolje migljajev, vam bom dal, ki vam utegnejo dobro služiti, čeprav me niste zanje prosili.
Nikdar ne vtikajte rok v žep, razen kadar hočete ali morate plačati taksi. Plesna dvorana ni športno igrišče.
Poskrbite, da vam bo kravata dobro stala. Dobro, to se pravi, ravno v sredi, pravilno, in vendar neprisiljeno.
Nikdar, ža božjo voljo, ne imejte cvetlice v gumbnici, četudi vam jo je ženska, o kateri mislite, da je najlepše bitje pod solneem, z dražestnim nasmeškom sama zataknila vanjo. Če' bo čez pet minut opazila, da je nimate več, ji recite, da ste jo — joj, kakšna nesreča! — na žalost izgubili.
Če že morate rabiti parfum, vas prosim: zelo diskreten! Seveda, če hočete konkurirati s svojo oboževan ko. potem... si zlijte za vrat pol steklenice najostrejšega.
Kadar sedete, nikar ne potegnite hlačnic navzgor. Prav nič lepo se ne vidi in verjemite mi — nič manj se vam ne bodo hlače zmečkale.
Nikar ne posnemajte vseli modnih norosti. Če zveste, da so zdaj v modi svetlovišnjevi žeptii robci z rdečo rožico — preden boste dobili tudi vi pravi vzorec, bo moda že davno zastarela in samo osmešili se boste.
Ne stojte zmeraj po kotih in ne kažite na obrazu, da se dolgočasite. Tudi takrat ne, če je res tako in če ni ničesar, kar bi vas zanimalo. Vsaj delajte se ljubeznjivega in zadovoljnega. In pred vsem nekaj: nikjer se ne silite!
Vcepite si te migljaje, ki sem vam jih povedal, postanejo iiaj meso in kri, toda nikar se jih ne naučite. V fraku ali smokingu se morate počutiti prav tako domače, kakor v navadni športni obleki. Frak mora biti za gospoda isto kakor večerna obleka za damo. Kako bi vam bilo, če bi se vam zdela dama, ki je na cesti zbudila vašo pozornost s svojo naravnostjo in ne-
prisiljenostjo, v večerni obleki ne-neokretna in nerodna?
In (to je najvažnejše!) nikdar ne premišljajte, ali se obnašate prav ali ne — kajti takrat se ne obnašate prav.
Albertov biskvit
P o t r e b š č i 11 e : 12'A dkg surovega masla, 4 jajca, 25 dkg sladkorja, I zav. Dr. Oetker - jevega va-nilinovega sladkorja. 75 dkg moke, I zavojček Dr. Oetkerjevegh pecilnega praška.
Priprava: Surovo maslo se meša tako dolgo, da se speni; nato se mu dodajo jajca, sladkor in vani-linov sladkor in končno s pecilnim praškom pomešana moka. Testo se razvalja do debelosti dveh nožnih hrbtov in z vinskim kozarcem se izrežejo koleščki, ki se prebodejo s pletilno iglo ali pa se na nje pritisne ribež. Na pločevini, pomaščeni s surovim maslom, se peko, dokler ne postanejo rumenorjavi, nato pa se shranijo v pločevinasti dozi.
Ti biskviti so priljubljeno čajno pecivo. Razmehčani v mleku nudijo osobito dobro jed za otroke.
Uporabni nasveti
Surovo svilo opereš v za-vreli milnici, ki pa jo moraš prej ohladiti na toplote roke; nato iz-plakni v topli vodi. Ko svilo v dni gič izplakneš, primešaj vodi skodelico špirita.
Če nočeš, da bi ti vijaki zarjaveli, jih vtakneš, preden jih pri-viješ, v vroče olje, ki vanj vsuješ nekaj grafita. Take vijake še čez več let z lahkoto odviješ.
O	g o r k e smotk priporočajo kot dobro sredstvo za molje.
Dlačice
na bradi itd.
Vas /enirajo, cenj dam«*. Kva ilo Vam Vašo lep t », eleganco iti srnmežlji vos*. „Venera“ t liksir Vas reši v par sekundah — brez bolečin, brez opusnosti — vseli nepotrebnih dlan. Naročite Se dali s lepo dišeči „Venero" eliksir, ne bo Vam žal.
Bočica 10 Din (predplačilo), po vzetje 18 Din, dve ‘28 Din, Iri 38 Din, pošlje franko
R. COTIČ, Ljubljana Vll-ll
KamnISka ulica St. 10 a (JanSeva).
n
Blagovna znamka
I »Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki te prinašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker44 jamči za najboljšo kvaliteto po nainižjlh cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-Jev pecilni prašek Dr. Oetker-lev vanlllnov prašek Dr. Oetker-]cv prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetkcr-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-JevI fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čal, šartlle, torte In pecivo, laični konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkoria in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih in calflnel-šlh močnatih ledi, šartijev, peciva, tort
I. t. d.
Za vsako obitell so nalvečje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svo-lega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih. ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnoit ni tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
iUiiU
Ureju[e Boris Rihtcršič Neznane veličine v llollywoodn
Malo krajev je na zemlji, kjer bi našli toliko zanimivih ljudi kakor v Hollywoodu. Na primer puščav nik Peter, ki se je lahko pohvalil. da je edini puščavnik v tem velikem mestu. Pred kratkim pa je dobil tekmeca, ki mu je ta naslov vzel. Novemu puščavniku je ime Herman. Ločita se po tem, da nosi eden belo, drugi rdečo kuto. Da se ne gledata prav prijazno, si lahko mislite. Znana sta pa tako, da mer e. j najdeta pri filmu kruha kot statista.
Potem je gluhonemi prodajalec časopisov Dummy, ki stoji noč in dan pred eno največjih hollvvvood-skih kavarn. Pozna skoraj vse filmske igralce, samo govoriti ne more z njimi. Razume se edino le s Paramountovim komikom Oacki-jem, ki zna abecedo za gluhoneme.
Znana oseba je statist Pedro, ki zmeraj nosi originalno mehiško o-bleko in neprestano toka od družbe do družbe ter išče dela pri filmu, le eden najbolj predrznih jezdecev in je doslej igrul v skoraj vseli filmih z divjega zapada.
Pozabiti ne smemo črnolasega snažilca čevljev Oskarja, ki jeclja. Vsak dan čaka pred Paramounto-vimi ateljeji in snuži čevlje vsem, od najbolje plačanih igralcev pa do statistov. Znan je tudi stari Anglist Tollaire, ki ima krasno belo brado. Pravijo, da jo vsak dan umiva z mlekom in si jo potem zlika z likalnikom. Dalje pozna vsakdo najstarejšega igralca VVilliama Tav-lorja, ki je že pred dvema letoma l^jiznoval stoletnico, pa se še zmeraj uči jezikov za nastop v govorečih filmih.
Vsi so \ I loilvvvoodu .popularni, morda celo bolj kakor velike zvezde. Razlika je le la. da imajo ti dolarje, oni pa ne..
Ali veste, kako so zaslužili svoj prvi denar?
Greta Garbo v nekem brivskem salonu, kjer je morala goste namiliti.
Norma Shearer je dobivala po pol dolarja na uro, da se ir dala fotografirati kot model za reklamne fotografije.
Rumon Novurro je bil plesalec, še prej pa je bil prodajalec v neki trgovini, kjer je dobival po '15 pesov na mesec.
Raster Keaton ie moral že zgodaj nastopati v cirkusu svojih staršev, Tam pu ni nič zaslužil. Glavni
vir dohodkov mu je bil izkupiček, ki ga je dobil za prodane zajce.
Marija Dressler, ameriška Ade-la Sandrock, je že z osmimi leti igrala v potujočem gledališču. Nekoč bi bila morala igrati angela. Pri tem pu je padla in se tako pobila, da več mesecev ni mogla nastopiti.
Neil Hamilton je služil po pet dolarjev na teden, da je v neki trgovini pohištva delal vsak dan po šoli in v sobotah, ko je bil prost.
I.avvrencc Tibbetl je nekoč pel po kinih v l.osangelesu in dobival po 'i dolarjev na večer.
John Gilbert je bil že v mladosti zelo podjeten. Prodajal je vstopnice za gledališča in s tem zaslužil lepe denarje.
William Haines je vozi! mleko ' mesto. Zaslužil je 25 centov na teden. To bi še šlo, toda mlekarica, ki je^ pri njej delal, je imela zalo nčer m skoraj vsi centi so se izpre-meniii v sladoled ir. smetano zanjo.
Wallace Beery je v cirkusu no--il vodo za slone. Na večer je dobil četrt dolarja in prosto vstopnico.
Joan Cravvford je bila trgovska pomočnica.
Tako so si služili prvi denar...
Razsvetljava v filmskem ateljeju
Razsvetljava igra v filmu zelo veliko vlogo, večjo kakor si morda mislite, Pako pravijo strokovnjaki Metrovega oddelka, ki mu je poverjena skrb za dekoracije in razsvetljavo. Razsvetljava je bila že od nekdaj izredno važna pri fil-uianju. Podu šele pred nedavnim so ji jeli posvečati posebno paž-njo.
V	naj novejšem filmu Joane ( rawford(>ve. ki sd mu dali naslov ..Sramežljiva nevesta", so z metodami razsvetljave, ki so jih pred kratkim odkrili, dosegli čudovite uspehe. In s temi metodami so prišli Metrov i strokov njaki tako daleč, da pravijo, da se jim bo posrečilo v najkrajšem času doseči najsijajnejše efekte brez dekoracij, s samo razsvetljavo.
Moč razsvetljave je treba skrlmo izračunali. Vedeti je treba, da se za pokrajinsko sliko porabi desetkrat več luči kakor m diho \/: Idjžjue, Tega seveda občinstvo no platnu ne vidi.
Najinteresantnejši je pri f(|-manju »divji zid", ki je debil to ime, ker se premika obenem s kamero. Pravijo, da so z njim dosegli najlepše svetlobne efekte.
Vsemogočni film
filmska industrija stoji pred važnimi izpremembatni, Po poplavi komedij iz družabnega življenja, ki so sicer zabavale ljudi, a so bile vendar prazne, so začeli producenti filmov iskati novih smeri, odkrili so, da želi občinstvo priti filmu bliže, da hočejo ljudje izvedeti od
njega več kakor doslej, da ga hočejo v ideli bolj interesantnega.
Pod vplivom tega odkritja so zaceli polagati večjo pažnjo na filmske žurnale in na kulturne filme. In zdaj je v Nemčiji že nekaj kinov, ki kažejo samo filmske žurnale.
Nekdaj ravno žurnnlom niso posvečali posebne pažnje. Bili so površno napravljeni, slabo reproducirani in videli smo jih pol leta prepozno. To se je zadnje leto izpre-mcnilo. I udi čas, ko pridejo li /.ur nuli z enega konca sveta na drugi, sc je neprimerno skrajšal.
I	ako je nastal obenem tudi nov poklic. Filmski časnikar. Nekateri izmed njih so dosegli lake uspehe, da so jim tovariši pri dnevnikih lahko nevoščljivi. Nekemu operaterju Foxovih žurnalov je uspelo, fl-i is dobil prvi filmski intsrvni od velikega indijskega voditelja Maksime Gandhija, ki ze 25 let n'e daje časnikarjem nobenih izjav. Prav tako se mu je posrečilo, da je prvi prinesel filmsko reportažo o Piccardovem poletu v stratosfero, torej nekaj, kar se nobenemu časnikarju ni posrečilo.
Drobiž
Režiser W. S. V n p Dy k c je začel te dni filmati dramo „Guilty Hands‘\ ki jo je najiisal Bayard Veiller. Glavno vlogo bo igral I.ione l Barrymore.
Amerika je dobila novega karakternega igralca, ki mu je ime Clard (i a b I e. Najbolje igra salonske zločince.
Nils A s t h e r dobi te dni obiske. Iz Švedske pride njegova mati. nekaj dni za njo pa njegova žena igralka Viviap Duncan, ki se vrača iz. K v rope s svojo hčerko.
Rengtfe V) ii 1 le r je hči znanegit časnikarja iz Miinclma. Pred kratkim se je vrnila iz .Londonu, kjer je igrala v angleški verziji ,,Gospodično., tajnico". Sredi filma, j,e morala nehati, kei- je nevarno obolela. ,	.	*,	..	i
M a r lene D i e, ti' i y Ij je' .doklej igralu v Filmih ...Mannu l.escant", ..Njegov največ j j bluf", ..Princesa Olala", ..Poljubljam vam roko, mn-, dam", ..kavarna Electric", ..Ženska, ki po ujej hmmniiutr, dueA'ui'ka zapeljivca", v,i .atiju izgubljenih"-. ..Sinji a it avl" in ..Maroko". V krat-
,,Sinji angel" in »Maroko". V kratkem' pride tudi njen najnovejši film »Onečaščetta".
tl f a je letos odprla v New-vprku velik kino, ki se imenuje ,-,Gostnopol(tan Theater". Gb otvoritvi sta govorila nemški konzol in netvvorški župan. Prvi film, ki so ga igrali, je bil »ljubljenec bogov" z jatiningsprn in Renato Muller.
Harrv Pini je dovršil svoj najnovejši zvočni film ..Mojstrski t a t" (»Sence pod zemljo"), .Nekaj prizorov so posneli v šviei. Njegovi partnerici sta barv Holm in Elizabeta Pinu jev. V kratkem bodo igrali premijero na Itunaju,
iw///w;////////////////////M//////(i
jesNN^
,VNsvwn"";
Paul W e g e n e r je iz javil, tla v filmu ne bo več igral. Zdaj gostuje po raznih evropskih odrih. Njegov stalili naslov je: Berlin, Am Knrls-bad 2. Največ uspehov je dosegel \ nemški verziji „Alraune“.
Ufa je razpisala v tedniku „D i e Woche“ velik natečaj za najboljši osnutek za filmski manuskript. Ako se kateri izmed naših čitateljev za to zanima, lahko dobi informacije pri našem uredniku.
Lilian lfarvey je bila prej plesalka. Njen film „Nikdar več ljubezni" pride tudi k nam. Prirejen je po znani komediji „Dover-Calais", ki so jo igrali tudi pri nas na večjih odrih.
Prvi ameriški film Gustava Froli Iicha se imenuje v originalu „Kismet“. V Evropo je prišel ta film pred nekaj tedni: prekrstili so ga v „Sveti plamen".
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
..Nevihte nad Montblancom"
planinski Tilni z igralko Leni Riefen-stalil in slovitim turistom Seppom Ristoin
„Anny dela vse“,
filmska komedija z Anny Ondro
„V službi carja",
zgodovinski film. V glavni vloiii Renate Miiller.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kje je rojena Elizabeta Berg-ner?
2. Kdo je režiral film „Oneča-ščena"?
Kdo je odkril režiserja Stern-berga?
4. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Casanova proti volji"?
5. Kako se imenuje najnovejši film z Lilian Harvey?
Rešitve teh vprašanj sprejemamo prvih (> dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo
20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ.
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 30. številke so: I. Paul Fe j os; 2. Anita Pnge; 3. 14 bratov in sester; 4. ..Strangers Mav Kiss": 3. Dmitrij Križanov.
Nagrade dobe:
3 slik; Josipina Besednjak, Su-šak;
4 slike: Emilija Kozic, Ljubljana;
3 slike; Mara Premrl. Maribor;
2	sliki: Franc Urše j, Guštanj;
po eno sliko:	Valerija Vidic,
Ljubljana: Roza Krajnčič, Cuštanj: Mira Smole, Vrh: Tone Hrastar, Bistrica: Anton Sodcu, Zagreb.
Aleksander Kozič
koncesijonirano elektrotehnično podjetje
Ljubljana
Cesta v Rožno dolino 44 Tel. 30-41
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev strokovnjaška. Ceae zmerne.
OKLIiEJE
rSJi riA/ /10
i-acvVMi/c
na/ScttdiWU
KLttARMMTDEU
tjuti-jAHA da;mahwova1i
aparate in IlOLO potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.