Poštnina plačana — Spod. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
; Leto IV. Št. 76	TRST, 19. AVGUSTA 1950	CENA LIR 20
Tržaške zavarovalnice v Italiji
Nedavna občna z/Aira velikih tižaški.i
aZiom vjiciicia.ai
ODMEV KOREJSKEGA SPOPADA V SVETOVA E M GOSPODARSTVU
treba drago plačati - Trdo delo in odpovedi
1"	iu.ivu ui ijicus »a« s.«
‘mino uiiisiie javaOiii povsem i»c-
iU pt ioijc.ii poiaiaui.a po-
lucua Oiez pl...UH aomeinarjev, čeprav sie *a VrtVOua, a Katerima je lesno po-'ezan vec KaKor sioieim razvoj vrza-':,kves,a Koopoaarsiva.
»Assicuraziom ueneraii in »rriunionc« Sia ona p,oa vzirajnega ueia ijuui iz lrsia iri irzasKe^a zaieoja. r-ovecim so 0111 io ziaje po poreKiu. i\a tem ne mo-tojo ničesar spremenili poskusi itan-jinsKesa usKa, ua 01 se mul uzasKemu ^araiovaisivu pritisnil pečat naUjaust-caKo je revija »L, rtssicuiazione Ita-iv si. s-tsauj postavna a. rn-Ses;tyja, Poigoieinega preaseaniKa in uwavneKa ueiegaia zavarovainne ttiu-*“oiie, ki je umri pieu meseci, »meu Pionirje italijanskega zavarovalstva, ki ■,c tUtu v daijnin aezeiaii umel avignni ^<soko ogenj nalijansiva, s katerim je I 11 Prepojen«. (V resnici je bil rnges-r^ ri rzacail maazarskega zioovsnega po-e. a> ki ga je fašizem v imenu čiste-sa, rasno čistega nanjansiva odstranil ni kl se Je precl voJno- z begom v daij-dezeie komaj rešii| življenje). ila|ijanski kapital se je med dvema v°jnama polastil obeh tržaških zavaro-ramic, ki sta uživali sve.ovni sloves in Poleg tega izplačevali krasne dividen-e Hudi do S(i%). V trenutku ko je naV""0 jasno’ Qa llsl ne ostane pod U3°’ so italijanski kapitalisti 1. 1946 izenes^* Pravne sedeže obeh zavodov m , ta v Italijo, in sicer Assicurazio-i o Generali v Hrm, Riunione Adriatica ^truru v Mnau. ogorčeni protesti 'foieun Tržačanov m nameščencev I ^roti prenosu pravnega sedeža z name-'	j,01.11’ aa se izigra mirovna pogodba z
-ahjo, so zalegli samo v toliko, koii-
>	or sta zavoda ohranila v Trstu svoj
i	upravni	aparat.
odlične, gospodarske in socialne etnetnbe v tržaškem zaledju po dru-s* svetovni vojni, ki so imele za postelj0 sPiošno podržavljenje velikih pod-‘U, so spravile obž; tržaški zavarovai-U-1 ob prostrano področje v velikem Te‘u Srednje Evrope in na Balkanu, tako je	delovanje KAS-a (Rfunione A-
>	riatica	di Sicurta) na Poljskem, Ce-
I skoslovaškem. Madžarskem, v Jugosla-, v*ii. Romuniji in Bolgariji vrglo 3U%
Vse poslovne vrednosti te družbe. Ker !,la se družbi zdaj proglasili za italijan-i rt" ^ vse niuno Premoženje na Maorskem, v Romuniji in Bolgariji prešlo last sovjetske zveze, in sicer na ra-uii reparacij, ki jih mora plačati Ita-Ja- Družbi zdaj pritiskata na italijan-0 vlado za izplačilo ustrezne odškod-*ine. Ker se rimska vlada otepa podob-> obveznosti, se RAS pogaja zdaj ne-žavret*n° Z vladamI omenjenih treh dr-
Za zgubljeno področje v Srednji Ev-°Pi in Podonavja iščeta družbi nadomestilo v Severni, Srednji in Južni Ameriki, kakor tudi na Srednjem in Bližnjem vzhodu (v Egiptu, Libanonu, Iraku) ter v Južni Afriki.
. Halijanski trg je že davno prenasi-1cen> saj deluje v Italiji še 43 srednjih u večjih zavarovalnic. Assicurazioni i enerali in RAS zdalječ prekašata ita-konsko zavarovalnico. Vplačane zavarovalne premije so n. pr. dosegle pri: Assicurazioni Generali J. 1947 12.459 mrlijonov lir, 1. 1948 19.151 milijonov, ' letu 1949 (samo premije za elemen-arno zavarovanje) 18.900 milijonov lir;
Riunione 1. 1947 6.865 milijonov, leta ,948 9.308 milijonov, 1. 1949 12.036 ml-•ijonov lir;
Istituto Nazionale delle Assicurazioni ie'a 1947 6.029 milijonov, leta 1948 8.910 PURjonov lir;
J-e Assicurazioni dTtalia leta 1947 j:'22 milijonov, leta 1948 2.814 milijonov
‘"^ajvečji italijanski zavarovalni za-°d Istituto Nazionale delle Assicura-l0.ni Po vsem tem ne doseže niti RAS-a. Assicurazioni Generali skušajo razširil svoje vplivno področje v Italiji na a način, da spravljajo pod svoj vpliv aruSe zavarovainice. Tako so absorbirale italijanski družbi »Anonima Infor-uni« in »Anonima Grandine«; v zadnjem casu sl je družba zagotovila večino del-PK zavarovalnice »La Pace« v Milanu 'žavarovaine premije v letu 1948 368
Na normalnotirni PROGI sa-RAJEVO - KARDELJEVO (Ploče) so Prebili predor pri Ostrožen. Med Ko-Pjicem in Jtiblanico prebijajo dva pre-0l'a> od katerih je eden dolg 2.000 m.
plinarno bodo zgradili v ni-
b- Plin bpdo pridobivali iz nafte in 2 destilacijo lesa.
.nova ležišča premoga s kaio-
nčim vrednostjo 7000 kalorij so odkrili v ok( lici premogovnika na Citluku pri 1 oko - Banji. Tam iščejo tudi ležišča
v REŠKEM PRISTANIŠČU je v ča-su od la. julija dc 3. avgusta nalagalo, 'Viroma razlagalo blago 38 čezocean-s*ih ladij s skupno tonažo 261.191 ton; 21 ladij s tonažo 124.493 je bilo v jugoslovanskih, druge so bile angleške, PpRjanske, ameriške, švedske, panam-ske rn holandske.
6 NOVIH TEKSTILNIH TOVARN bo Pričelo delovati prihodnje leto. Tri po-membnejše tekstilne tovarne so že zgra-PRi in sicer v Tetovem, Velesu in Aj-ovščini. Gradili bodo predvsem predil-P**;6, in sicer v Čapljini, v središču ridoblvanja bombaža v Hercegovini, ru;io v Stipu, tretjo z Zadru; v Sam-Plc'i bodo zgradili tovarno volnenih izdelkov.
DVE NOVI PROGI. Te dni so odprli Jastaji (v dolžini 15 km) na Hrvat-skent. Progo so pričeli graditi 1. 1947.
milijonov lir), ki je bila do druge svetovne vojne v poslovnih zvezati z »Muenchener Rueckversicherung«. »La Pace« je v Italiji znana zlasti po avtomobilskem zavarovanju, in ima v boi canu zelo močno podružnico. Na drugi strani si je RAS zagotovila vpliv na »Assicuratrice« iz Milana.
Bilanca za leto 1949 je pokazala pri Assicurazioni Generali 382,932.304 lir dobička (aktiva 63.267,153.338, pasiva 62.884,221.034). Družba je izplačala dividendo 160 lir za akcijo (nominalna vrednost akcije 2.000 lir, dividenda torej 9'/,). uelniška glavnica znaša 4 milijarde fir, današnji borzni tečaj delnic se suka med 5.260 in 5.650 lir.
Dobiček RAS-a je znašaj v letu 1949 116,3 milijona lir, dividenda 60 lir za akcijo (nominalna vrednost delnice 1.250, delniška glavnica 2.400 milijonov, tečaj 1.535-1.600, dividenda 4,1%).
Pri delu za obnovo in razširjenje poslovnega področja povzročata družbama velike težave valutna nestalnost in politična negotovost po svetu.
V Chicagu so 7. avgusta odprli prvi mednarodni velesejem v Združenih državah, ki bo trajal do 20. avgusta. Na sejmu razstavlja 1500 podjetij. Po ameriških računih bo sejem obiskalo okoli
250.000	ljudi, med temi okoii 50.000 kup cev. Med kupci naj bi bilo okoli 3500 tujcev, 40.000 pa iz ZDA. Ameriško blago zavzema okoli 20% razstavljenega blaga, 33% prostora zavzemajo razstave potrošnega blaga.
Med tujimi državami je na prvem mestu Francija, ki je zasedla 23.820 kv. čevljev prostora, za njo Anglija z 18.201, nato Zahodna Nemčija s 17.970 kv. čevlji. Združene države razstavljajo na 39.777 kv. čevljih. Marshallovim državam je bilo odmerjeno skupno 126.325 kv. čevljev, ostalim evropskim državam 7200, Aziji in Daljnemu vzhodu 7700, zahodni polobli (poleg Združenih držav) 7394. Angleži nastopajo s 150 podjetji.
Jugoslovanska razstava daje kolektiven pregled vseh gospodarskih panog v zvezi z uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla v okviru petletnega načrta.
Jugoslavija aa drogi a šopih
Na dosedanjih mednarodnih velesejmih je med jugoslovanskimi proizvodi vzbujal posebno pozornost les zaradi svoje kakovosti in raznovrstnosti. Tujce zanimajo tudi zlasti jugoslovanske rude, dalje jugoslovanski tobak in še posebej izdelki domače obrti, ki se po svojih vzorcih naslanjajo na jugoslovansko folkloro.
Kakor že napovedano, se Jugoslavija udeleži tudi Tržaškega sejma, kjer si je rezervirala prostor 600 kv. m. Jugoslavija bo v avgustu in septembru razstavljala še na velesejmih v Smirni, Stockholmu, Bariju, na Dunaju in v Frankfurtu. Jugoslovanski podjetji »Jugoriba« in »Vajda« se bosta udeležili tudi mednarodne razstave konserv in ambalaže v Parmi od 8. do 25. septembra.
BOLCANSKI SEJEM
Bolcanski sejem, ki ga upravlja zasebna družba, bo od 23. sept. do 8. oktobra, približno v istem času kakor
V Prijedoru v Bosni so proti koncu Julija odprli tudi zadnje oddelke nove velike tovarne celuloze. Ob zaključku slovesnosti sp navzoči ministri stavili prve kose celuloznega lesa v stroj za sekanje lesa, nakar se je začel razvijati celotni proizvodni proces, ki v moderni tovarni poteka skoraj povsem mehaničn-j do končnega proizvoda celuloze. Tovarno so začeli graditi leta 1947. Nekateri objekti segajo do 45 m v višino. Poleg 6 velikih in 3 manjših tovarniških dvoran ter manjših delavnic sodi v okvir podjetja tudi velika termoelektrarna, ki je ena najmodernejših v Jugoslaviji. Pri montažnih de-
Jugoslavija se industrializira in potrebuje strojev in industrijske opreme kar za cele tovarne. Mnogo strojev izdeluje že doma, toda to ne zadostuje. Uvažati jih je treba iz inozemstva.
Jugoslavija je sklenila dolgoročno pogodbo z Anglijo, ki predvideva tudi dobavo strojev. Tudi trgovinska pogodba z Italijo obsega postavko o dobavi strojev, toda italijanske dobave ne gredo prav od rok, kakor da bi Italijani cincali. Vse kaže, da bodo konjunkturo toliko bolj izkoristili nemški industrije!, ki so si že pred vojno utrli pot na Balkan. Starejše jugoslovanske tovarne so povečini opremljene z nemškimi stroji, ki jih jugoslovanski strokovnjaki tudi dobro poznajo. V Frankfurtu se vodijo pogajanja za razširjenje okvira sedanje trgovinske pogodbe, predvsem v smislu, da bi Nemčija dobavljala Jugoslaviji več strojev v zameno za kmetijske izdelke.
Tudi Švedi so pripravljeni dobavljati stroje Jugoslaviji; v tem smislu se nadaljujejo pogajanja. Tako se število tekmecev "a jugoslovanskem trgu množi.
zagrebški velesejem. Južni Tirolci so še vedno v stiski glede primernega sejmišča. Začasno je sejem stisnjen v ne-dozidano sodno palačo. Do konca tega leta so mu ti prostori še na razpolago. Zdaj si uprava prizadeva, da bi dovoljenje podaljšala. Odvetniki se temu protivijo.
Angleške zlsle lezem naraščajo
Zaloge zlata in dolarjev v V. Britaniji so se v zadnjih mesecih povečale Po podatkih finančnega ministra St. Crippsa so ob koncu junija znašale 2.422,000.000 dolarjev. Bile so nekoliko večje kakor v trenutku, ko se je začeta Marshallova pomoč (2.241,000.000 dol). V drugem trimesečju so zaloge narastle za 438,000.000 dol. Od septembra 1949, ko so bile najnižje in ko je fciia Anglija prisiljena razvrednotili funt, so narastle za 1.082,000.000 do!. Mr. Cripps je opozoril angleško javnost, da so k izboljšanju angleške plačilne bilance pripomogle izredne okoliščine. Narastla je predvsem proizvodnja v ZDA in s tem tudi povpraševanje po surovinah s področja angleškega imperija. K povečanemu zaslužku v drugem trimesečju je treba dodati še 240 milijonov dolarjev, ki jih je prejela Anglija od ERP in 18 milijonov dolarjev kredita od Kanade. Minister je za ključil, da niso zlate in dolarske rezerve še dovolj velike, da bi Velika Britanija lahko kljubovala vsem izpre-membam, ki lahko nastopijo v mednarodni trgovini.
ANGLEŠKI IZVEDENEC ZAHTEVA 20 MILIJARD DOLARJEV
Med zasedanjem Gospodarskega in socialnega sveta OZN v Ženevi je angleški izvedenec Nik Kaldor prišel na dan z načrtom, po katerem naj bi ZDA vložile v svetovnb gospodarstvo 20 milijard dolarjev in tako zagotovile pbl-no zaposlitev za 30 let. Angleški predlog je Američane silno osupnil, češ, da druge države zahtevajo denarne žrtve samo od Američanov. Ti so v načelu odklonili Kaidorjev načrt.
lih so delali tudi monterji iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Nova tovarna v Prijedoru je največja tovarna celuloze na Balkanu, izdelovala bo več celuloze, kakor je znašala vsa dosedanja proizvodnja celuloze v Jugoslaviji. Tako je bil postavljen temelj za zgraditev novih tovarn papirja, zlasti tovarne za časopisni rotacijski papir in tovarne za ovojni papir. Danes znaša proizvodnja papirja povprečno na prebivalca 3 kg, ob koncu petletke pa bo znašala 9 kg. Tovarna je delo domačih strokovnjakov, zlasti glavnega projektanta inž. Trosta; montažna dela je vodil inž. Rudolf Sram.
Oboroževanje bo
Odgovorni ui/avniki, gospodarstveniki in preprost človek z unče si zastavlja vprašanje, kakšne posteofce bo imel spopad na Koreji na razvoj svetovnega gospodarstva. Ne gre samo za ko-rejski spopad, temveč za oboroževanje, ki ga je ta sprožil in ki zahteva od dr-iht m narodov ogromne izdatke. V oboroževanje naložen denar je s čisto go-spodarsitega vidika mrtev kapital, ki ga čas sproti razjeda tudi zaradi nagie-t,a napredka oboroževalne tehnike. Modi I državniki m gospodarstveniki se tega dobro zavedajo m finančni ministri neradi odrivajo v ta namen vsote, ki se jim zdijo nujno potrebne za zavarovanje države pred presenečenjem od zunaj.
Mrzlično oboroževanje se je pričeto v trenutku, ko si je Evropa že precej popravila med vojno zrahljane kosti m ko je bilo ameriško gospodarstvo v eni izmed najbolj ugodnih gospodarskih konjunktur, ki jih zgodovina pozna. Cujmo kaj pravijo nekateri zahodni gospodarstveniki o gospodarskih posledicah oboroževanja!
Kaj misli
angleški gospodarstvenik
Richard Demnan (The Economist, 7 julija) meni, da bo korejski spopad silno prizadel svetovno gospodarstvo, čeprav bi se omejil na Korejo. Tudi v tem primeru bodo njegove posledice za svetovno gospodarstvo težke, ker je gotovo, da smo stopili v novo razdobje hladne vojne.
Sama Koreja proizvaja komaj okoli
200.000	ten litega železa na leto in izkoplje okoli 2.5 milijona ton premoga. Med strateškimi pie.jzvddi se na Koreji pridobiva volfram, ki je bistveni sestavni del jekla, orez katerega -si ne njo rento zamisliti oboroževanje. To pri-rodno bogastvo jena severu, ter je bilo vključeno že prej v sovjetski gospodarski blok. Tudi s kmetijskega vidika ni Koreja važna za svetovno gospodar-stv>: Neprimerno hujše posledice kakor sama .vojna na Koreji bo imelo oboroževanje, k! ga je korejski spopad izzval na obeh straneh.
Proračuni zapgdnih držav niso bili doslej posebno obremenjeni z izdatki ža oboroževanje. Razvoj pejde zdaj v obratni smeri; zmanjšana bo proizvodnja za civilno potrošnjo, povečana pa proizvodnja vojnega- materiala. Gomile strateških surovin bodo naraščale. Mnogo civilnih delavcev pojde pod orožje. Skoda bo toliko večja, ker ni niti v ZDA niti v Angliji posebne brezposelnosti. (ZDA so imele leta 1939 5,5 milijona brezposelnih, zdaj pa 3,4 milijona; v Angliji je okoli 250.000 brezposelnih zaradi menjanja služb, dejansko vlada pomanjkanje delavstva. Prip. ur.)
Proizvodnja bakra in drugih neželeznih kovin ter volne že skoro izkorišča polno zmogljivost. Novo povpraševanje po lem blagu bo povzročilo skakanje cen in s tem inflacijo. Narastlo bo povpraševanje po jeklu in tkaninah kakor tudi po vsakdanjih potrebščinah. Cene volne, kavčuka in bakra so se že Prilagodile novemu ozračju. Negotovost, ki je nastala v mednarodnem svetu, bo negativno vplivala na zasebno podjetnost. Na takšen razvoj človek odgovarja s čakanjem. Zato se tudi že mnogo varčevalcev skuša otresti delnic raznih podjetij v zameno za denar.
Oboroževanje prinaša povišanje davkov, kar deloma ovira razmah inflacije.
Kaj italijanski
Italijanski poslanec G. Bevione, finančni izvedenec milanskega gospodarskega lista »24 ore« (2. avgusta) pravi; Korejski spopad je odkril, da Zahod ni dovolj vojaŠKO pripravljen. Sledila je odločitev, da je treba dati absolutno prednost vojaški obrambi. Toda to pomeni zopet spravljanje v pogon ogromen stroj vojnega oboroževanja. Temu sledijo dobro znani gospodarski učinki: povišanje cen pomanjkanje proizvodov, - nez.-iOostni napori vlad, da bi upcstavile ravnovesje z raznimi omejitvami, postopno razjedanje valut z inflacijo - najprej kreditno, potem denarno -- da bi iahko poravnali glavne izdatke ,ki jih ne krijejo več davki.
V tej smrtni nevarnosti se skušajo varčevalci braniti, kakor pač morejo. Nekateri kupujejo zlato, drugi blago, tretji ostanejo zvesti vrednostnim papirjem delniških družb in'prodajajo papirje (državne) s stalno rento.
Američani pripravljeni na vse
ZDA vodijo dve bitki: vojaško na Koreji in bilko proti inflaciji doma, piše Charles E. Egan In nadaljuje: Naj se zaključi bitka na Koreji kakor koli, gospodarstveniki menijo, da je vlada urugo bitko izgubile. V vladnih krogih so glede tega vprašanja optimisti, toda gospodarstveniki menjo, da je vlada prekasno začela bitko proti inflaciji. Bernard Baruch, eden najstarejših ameriških državnikov in gospodarstvenikov, je v Kongresu zahteval, da mora vlada takoj uvesti nadzorstvo nad cenami in plačami. Polovični ukrepi vlaf de ne zadostujejo za borbo proti inflaciji. Od izbruha vojnega požara na Koreji do konca julija so cene 24 vrstam najbolj občutljivega blaga poskočile za 13,5%. Ako se uvede nadzorstvo nad plačami, je treba takoj povišati dohodninski davek. Ako ZDA stopijo v vojno ali se prično oboroževati, bo splošno uveden delovni teden 48 ur — zdaj je krajši in delavec bo zaslužil več, čeprav bodo plače pod nadzorstvom. Zato je treba bolj obdavčiti tudi njega. Prvi korak k inflaciji je bil že stor-
jen, ko je viada izplačala vojnim veteranom 2,6 milijarde dolarjev, ki jih bodo' ti vrgli na trg.
Da je\ nevarnost inflacije resna, je priznal tudi predsednik Truman, ko je v svoji poslanici Kongresu dejal, da vlada ne sme dopustiti, da inflacija izpodkopa vojaško obrambo ZDA. Kljub temu se vlada ni odločila za takojšnjo uvedbo nadzorstva nad cenami in plačami, temveč se je zadovoljila s pooblastit im, da to stori v trenutku, ko se ji bo zdelo potrebno
Denar, denar in zopet denar
V spiska izda-.kov za oboroževanje, ki smo ga objavili v . zadnji steviiKi »uo-spodarstva«, je treba dodati nove. Ti naraščajo kakor plaz, ki se spusti v nižavo in po pod narašča ter se ustavili ne da.
Anglija je dodala 16» milijonov tunov (okoli 306 milijonov dolarjev ali okoli ISO miiijdrd lir). Ti izdatki so bili zj določeni, drugi so še v načrtu, vedno se-v e.,a, ako so tudi ZDA pripravljene pod-i reti v. Britanijo. Podobno stališče je v svoji nod zavzela Francija, ki je s svojimi številkami osupnila ves svet. Za o-borožitev 27 Uvizij namerava v letu 195i 1 otrošiti 700 do 8U9 milijard frankov (1200 do 1400 milijard lir).
Ameriški tisk se sprašuje, kako je bilo i porabljenih tislih 49 milijard dolarjev (natančno 48.700,1100.000), ki jih je ameriško ministrstvo za narodno obrambo potrošilo od julija 1946 do izbruha korejske vojne. Celo demokratičen lisi »ihe New rork Times«, ki podpira Trumanovo -vlado, postavlja to vprašanje. Ko bi bil ta denar pravilno uporabljen, bi bila po mnenju lista ameriška vojska danes bolj pripravljena, kakor je v resnici. Prav ameria.d primer dokazuje, kačo drago je danes vzdrževanje moderne vojske in samo vojevanje, L. 1949 je šlo samo za vojno mornarico 4.445,800.350 dolarjev; od tega za plače mornarjev 1.124,810.110j, 117 milijonov za brano, 2J milijonov za vežbe, 2,869.000 za dobro-delnost in zabavo.
Kaj stane samo oboroževanje, nam povedo samo nekateri primeri. 1250 leta>, k. jih je naročilo ministrstvo pred nekaj meseci, bo stalo 1.297,000.000 dolarjev. Od 1. 1947 dalje so potrošili za letalstvo 4 milijarše dolarjev. Mbd zadnjimi naročili za 109 milijonov dal. je bilo: strojev za kidanje snega za 317.100 dolarjev, 130.000 granat za 124.000 dolarjev, lč52 gasilskih aparaiov za 102.00J dol. itd. Dalje so naročili za 1,017.000 dol kamionov, za 124.982 dol. strojeV za pomivanje posode itd. Za raziskovanje novega orožja so do danes, potrošili 3 milijarde dolarjev. Silnega denarja požre vzdrževanje upravnega aparata v ministrstvu za narodno obrambo, ki vojni sploh ni bil skrčen.
Za novo oboroževanje ne bo zadostovalo 10 milijard dolarjev, ki jih je Trumanu o-obril kongres. Ameriška vojska je toliko dražja, ker jo sestavljajo pro-sfovoljci, ki jih je treba dobro plačati in hraniti. ZDA imajo danes pod orožjem 1,458.000 vojakov. Trumana je parlament pooblastil, da poveča vojsko na 2,005.882 mož. Izdatki vojnega ministrstva bodo v proračunu za prihodnje leto povečani ,na Trumanov predlog od 13,5 milijarde na 23,5 .milijarde dolar-. jev, t. j. za .75%. Tako bo ’a dosegli skoro dve tretjini vseh dohodkov državne blagajne iz današnjih davkov. — Za oborožitev držav Atlantske pogodbe je ameriški Kongres dodal lanski milijardi še 1,2 milijarde, toda Truman zahteva še druge 4 milijarde.
Angleži so v posebni noti izjavili, da so pripravljeni povečati izdatke za obo-rože.anje za 45%, tako da bi v naslednjih treh jetih dosegli 9,5 milijarde dolarjev in bi šlo v ta namen 19% angle-s, <■( a narodnega dohodka. Toda pristavili so, da lahko izvedejo ta program samo z ameriško finančno pomočjo.
Sodobni vitezi v ZDA, pa tudi V mnogih drugih državah.
Kdo bo plačal oboroževanje?
Richard Deiirnan so na drugem mestu vprašuje, kako bo mogdče izvesti napore, ki jih zahteva oboroževanje, in kratko odgovarja: s še bolj trdim delom. S področja proizvodnje za civilne namene je treba prestaviti človeške sile na področje oboroževalne industrije. Oboroževalno proizvodnjo povečamo lahko, ako dvignemo proizvajalno
silo ali pa ako skrčimo proizvodnjo za civilne namelie. Stroške je treba plačati s povišanjem davkov; tega vprašanja ni mogoče rešiti s posojili in ga prenesti na bodoče rodove. Za oboroževanje so potrebne žrtve, ki jih je treoa pravilno razdelit; med države in v notranjosti med vse sloje. Največja žrtev naj pade na ZDA, katerih koristi so na Koreji .najbolj prizadete. Oboroževanje Zahodne Evrope bo zadelo njeno gospodarsko obnovo; vendar si bo Evropa pomagala na ta način, da bo več prodajala ZDA, ker bo ameriška civilna industrija morala proizvajati v vojaške namene. Tako bo Evropa poravnala svoje dolgove napram Ameriki.
Minister: »Cene bomo torej držali za vsako ceno...« (Karikatura M. Szew-ezuka).
LETINA
V FRANCIJI
V	Franciji bodo pridelali okoli 77 milijonov stotov pšenice, (Lansko leto
80.824.000)	, 6, 063.000 stotov rži (kakor lansko leto), 15,821.000 stotov ječmena (14,316.000) in 34.427.000 stotov (32 mil.
245.000)	; 1,216.000 stotov oljnatih semen (lani 1,284.000), lanu 274.457 (255.900) stotov, konoplje 47.700 stotov (kakor lani). Vinski pridelek bo verjetno še boljši, kakor je bil lansko leto. Seno je po kakovosti slabše, .vendar ga je mnogo. Število živine narašča in s tem seveda tudi proizvodnja mleka, ki je dosegla rekord.
Franki alkoiiol bo gnal motorje
V	Franciji imajo danes na zalogi okoli 3,600.000 hi alkohola, ki ga pridobivajo iz grozdja in sladkorne pese. Ker ne vedo karti z njim, je vlada obnovila zakon, po katerem morajo uvozniki bencina kupiti alkohola za 10% količine uvoženega bencina. To velja za čas do konca tega leta. Razmerje mešanja bencina z alkoholom ni uradno določeno. Nova mešanica bo okoli 2 franka ceneje kakor čisti bencin, čeprav stane danes ta 12 frankov liter, medtem ko zahtevajo proizvodniki za liter alkohola 80 frankov. Vinska letina bo letos dobra, tako da bodo zaloge alkohola na-2'astle na 9 milijonov hi.
Pretirano
Na Opčinah v nedebjo zvečer ob S-15 na glavni ulici ob stopnišču, ki pelje na tramvajsko postajo.
Gospa v fini rdeči obleki, ki je izdajala dolarje, postaji za hip ob stopnišču v spremstvu krepkega buldoga. Pristopi mlad stražnik: »Plačati mo-i ate denarno kazen. Psa sicer držite na vrvici, toda nagobčnika nima!«
Gospa ne črhne besedice. Pogled ji je Za trenutek obstal na pasji vrvici, nato na nagobčniku, ki ga je držala v rokah. Stražnik je mirno in uradno dostojanstveno opravil svoje delo, čeprav je po utici vrvelo avtomobilov in ljudi. »Kako se pišete? _ Ne ra-
zumem, kako? Da, da. Se krstno ime — Ne razumem ... v redu.«
Buldog je srepo opazoval prizor. »150 lir!« Gospa je pomolila tisočak. Stražnik ni imel drobiža. Poprosil jo je, naj bolje pogleda v denar,nico. Gospa je, res mirno, brez vsake nervoznosti pobrskala po denarnici in našla 150 lir drobiža, ki jih je ambiciozni stražnik vtaknil v žep proti ustreznemu potrdilu.
Gorpa je stražnika:	še jubeznivo
vprašala, kje je ta in ta ulica, ta in ■ta. lokal. Stražnik je prav tako vljudno razlagal in kazal.
Avtomobili so drveli dalje, irnm-vaji za njimi, iz gostiln je odmevala pesem. Tako nekako kakor v pesmi: »A život teče dalje«. Le ob vogalu je obtičal preprost zemljan, strmeč ob nenavadnem prizoru: Kako mirno sta oba opravljala svoje delo; gospa v rdeči obleki je brez godrnjanja storila svojo državljansko dolžnost in plačala kazen, a budnemu stražniku ni ušel buldog brez nagobčnika ob 9.15 zvečer v nedeljskem vrvežu. Mar je mogoče, da se je ves prizor odigral tako gladko v teh časih, ko nam je hladna in tudi že vroča vojna z novo gospodarsko krizo pritisnila na lice svoi pečat?
Tisti zemljan tam na vogalu je končno presodil: Prav je dal gospe, stražniku pa je hotel reči: Pretirana reč navadno ni dobra.	L. B.
L. B.
Na prvem mednarodnem sejmu v ZDA
Tudi Jugoslavija v Chicagu
MJVEČJA TOVARNA CEIOUZE NA UKANI)
Stran 2
GOSPODARSTVO
19. avgusta 1950
ŠKODO (ZA UNIČENO PREMOŽENJE TREBA PORAVNATI
Kako je to vprašanje rešila Avstrija
Ob 30. ob'eti)ic;. požiga »Narodnega doma« smo Slovenci v Trstu morali zal ugotoviti, da sedanji upravitelji tega ozemlja, ki >o nam v teku vojne obljubljali, da nam bodo po zmagi nad ja: isticnim nasiljem vse krivice poprav, ijene, niso do danes prav ničesar štorih, da bi Slovenci v Trstu zopet prišli v posest svojih kuhurnih in gospodarskih ustanov, ki jih je uničil ali vzel fašizem.
Ob tej priložnosti poglejmo, kako in po kakšnih načelih so vprašanje povračila imovinske škode, povzročene zaradi političnega preganjanja in zatiranja, rešile druge države. O poravnavi škode v Nemčiji je že bilo govora.
To vprašanje je dobrp proučila Avstrija, ki je skušam v cim večji meri popraviti vse krivice, ki so bile prizadete za časa totaiitaristicnih režimov tako raznim organizacijam in ustanovam kakor tudi pravnim in fizičnim osebam. Izdanih je bilo v ta namen mnogo zakonov, od katerih bomo podrobneje omenili le dva najvažnejša.
Avstrijski zakonodavec se ni omejil samo na dobo, ko je bila Avstrija pod zasedbo nacistične Nemčije, ampak je določil, aa se povrne tudi imovinska škoda, ki so jo razne organizacije in ustanove utrpele v dobi, ko je v Avstriji vlaaal totalitaristični Uolfussov in behusehniggov režim. Z izrednimi zakoni izdanimi v marcu 1933, ki so kršili avstrijsko ustavo iz leta 1926, so Dile namreč prepovedane in razpuščene vse demokratične stranke, društva in strokovne organizacije ter je bila zaplenjena njiliova imovina. Ko je po osvoboditvi zopet stopila v polno veljavo ustava iz leta 1920 ter so prepovedane stranke in organizacije lahko ponovno začele s svojim delovanjem, je zakonodavec uvidel potrebo, da se tedaj prizadejana krivica popravi. Z zakonom z dne 0. 2. 1947 je odredil, da morajo imetniki imovine razpuščenih političnih in kullurnin organizacij ter gospodarskin ustanov isto vrniti. Ker so pa v teh organizacijah medtem nastale mnoge orgsnizatorične spremembe ter niso bile nekatere razpuščene organizacije obnovljene, postanejo lastniki vrnjene imovine posebna pravna tciesa, ki botlo poskrbela, da se ta imovina izroči tistim političnim in kulturnim organizacijam ter gospodarskim ustanovam, ki po duhu najbolj ustrezajo organizacijam odnosno ustanovam, katerim je imovina poprej pripadala. V ta namen so bili ustanovljeni posebni restitucijski fondi, in sicer:	resti-
tucijski fond socialdemokratičnih organizacij, restitucijski fond svobodnih strokovnih organizacij (sindikatov), re. stitucijski fond centralne komisije krščanskih delavskih in nameščenskih združenj ter restitucijski fond komunističnih organizacij. Pravni nasledniki razpuščenih organizacij in ustanov v imovinskem pogledu so torej imenovani fondi, ki so ustanove javnega prava z lastno pravno osebnostjo in ki pridobijo lastninsko pravico nad povrnjeno imovino ter jo prenesejo na one organizacije, ki prevzamejo in nadaljujejo naloge in cilje bivših lastnikov, t. j. razpuščenih organizacij.
Vendar se zakonodavec ni omejil samo na ureditev povrnitve odvzete imovine razpuščenih organizacij. Ker so zaradi političnega preganjanja in zatiranja tudi pravne in fizične osebe pretrpele imovinško škodo, oziroma jim je bila imovina odvzeta, je z mnogimi povračilnimi’ zakoni skušal popraviti tudi krivice prizadete posameznikom. Kot osnovni povračilni zakon lahko navedemo zakon o ničnosti (15. 5. 1946), ki proglaša za nične vse pravne posle sklenjene za časa nemške okupacije, ki so bili podvzeti, da se pravnim ali fizičnim osebam odvzame imovina, ki so jo posedovale 13. marca 1938 (zasedba Avstrije zaradi nemškega političnega in gospodarskega pronicanja).
Na osnovi tega zakona je bila kasneje izdana vrsta tako imenovanih resti-
tucijskih zakonov, ki urejajo povrnitev posameznih vrst gospodarske škode. Pri sestavi le h zakonov so zakonodajnemu odboru pomagali Zveza bivših političnih preganjancev, židovske verske občine in druge židovske organizacije, škofijski ordinariat, vrhovni svet evangeljske cerkve, vrhovni svet starokato-liške cerkve, torej organizacije, ki v svojih vrsiah štejejo ljudi, ali organizacije. ki jim je bila zaradi političnega preganjanja storjena imovinska škoda.
Med torni zakoni je najvažnejši tretji restitucijski zakon (6. 2. 1947), pod katerega spadajo načelno vse imovinske škode, v kolikor niso bile pridržane drugim restitucijskim zakonom.
V smislu čl. 1. je predmet tega zakona imovina, ki je bila za časa nemške zasedbe Avstrije bodisi samovoljno, bodisi na osnovi zakonov ali drugih ukrepov, kakor tudi na osnovi pravnih poslov ali drugih pravnih dejanj lastniku odvzeta v zvezi s prevzemom oblasti po nacionalsocialistih. Odvzem imovine obstoja zlasti tedaj, ako so lastnika odvzete imovine nacionalsocialistične oblasti politično preganjale, a
pridobitnik odvzete imovine ne dokaže, da bi se prenos imovine izvršil neodvisno od prevzema oblasti po nacistih. Oškodovani lastnik mora torej dokazati samo, da je bila predmetna imovina njegova in da so ga nacisti politično preganjali, dočim mora novi pridobitnik nastopiti s težjim dokazom, t. j. da bi se prenos od prvotnega lastnika kljub temu izvršil.
Kdo je politični preganjanec? V prvi vrsti so to osebe, ki jih je nemški zakon zaradi njihove pripadnosti k določeni rasni ali narodnostni skupnosti »deklasiral«. Poročilo izrečno navaja kot politične preganjance te vrste koroške Slovence in osebe, ki so jih zadevali rasni zakoni, (Židje, mešanci). Nadalje se za politične preganjance smatrajo osebe, ki pripadajo določenim grupam, katerih izločitev iz nemškega narodnostnega telesa je zahteval neci-stični nauk o izbrani nemški rasi. Od ostalih oseb se pa zahteva konkreten dokaz, da so bili politično preganjani (zapor, koncentracijsko taborišče, »črna lista« in podobno).
O. V.
RAZMAH PETROLEJSKE INDUSTRIJE
v Italiji in Trstu!
V italijanskem gospodarskem tisku je bil te dni objavljen načrt za razširjenje petrolejskih čistilnic v Italiji, iz katerega navajamo naslednje podatke: Junija 1950 je zmogljivost italijanskih čistilnic (med te so vštete tudi tržaške) dosegla 5,488.00 ton, to se pravi, da se je v primeri s položajem decembra 1949 povečala za 88.000 ton. Povečanje je treba pripisati razširjenju instalacije pri INPET-u v Speciji,. IR OM-ui v Porto Marghera in STANIC-u v Livornu. »II Sole« (8. avgusta) navaja še primerjavo med položajem italijanskih čistilnic 31. maja 1950 (zmogljivost 5,488.00 t) in povečano zmogljivostjo, ki naj bi jo dosegle čistilnice v 1. 1952-53 v smislu Marshallovega načrta in podrobnih načrtov OEEC 'v Parizu t. j. 8,115.000 ton. Podatki so v 1000 ton.
Čistilnice	Zmogljivost
STANIC-ANIC, Livorno	540	1.350
Sl A NIC-ANIC, Bari	700	500
INPET, Carrara	750	2.000
IROM, P. Marghera	700	950
SOLON V-VACUUM, Nap. 1.570	1.320
CANDOR, Milan	—	900
SARPON, Tre Cate	—	585
Aquila, Trst	600	340
RASIOM, Augusta	—	315
API, Falconara	—	180
ICIP, Mantova	—	180
SIAP, Trst	130	110
Permolio, Milan	85	■—
Permolio, Genova	80	240
Permolio, Rim	75	—
ROL, Vigussolo	20	48
SIROM-B1 ANCHI, Milan	50	45
Ostale	129
Podatki glede zmogljivosti tržaške čistilnice »Aquila«, kakor jih navaja »II Sole«, so očividno zgrešeni. Njena zmogljivost predelave nafte ne znaša 600.000 ton, temveč 350.000ton. Kakor znano, je bila Aquila med vojno težko poškodovana in leta 1947 obnovljena. Poleg tega je »Aquila« prejela posojilo ERP v znesku 4,5 milijona dolarjev. V načrtu je, da se njena zmogljivost poveča do
600.000	ton. Druga tržaška čistilnica SIAP je bila 1. 1947 vrnjena nekdanjim lastnikom in je danes italijansko-ame-riška družba. Za časa fašizma je bila vključena v skupino AGIP-a, italijanske državne družbe. Italijanske čistilnice so danes pod vplivom ameriškega kapitala, s pomočjo katerega se širijo.
* *
DOLARJI ZA MEHIŠKI PETROLEJ Med mehiško in ameriško vlado se vodijo razgovori za podelitev ameriškega kredita mehiški petrolejski indu-
striji, ki je v državnih rokah Mehikanci so se med tem časom pogodili z dvema ameriškima družbama (Shar-pless Oil Comp. of Denver, Co., in In-dipendenti Exploitation Comp.) glede poskusnega vrtanja in izkoriščanja vrelcev v jugovzhodnih predelih Mehike. 15 odst. dobička pojde Američanom pri izkoriščanju vrelcev na kopnem in 18 odst. pri izkoriščanju pod vodo.
* *
Velika Britanija je priznala novo kitajsko vlado, čeprav ni tega storila Amerika. Glede korejskega spopada se je angleško stališče zbližalo z ameriškim, v glavnem Anglija sledi v tem ZDA. Tako je prišlo tudi do prepovedi izvoza angleške nafte na Kitajsko. Domnevajo namreč, da so kitajski trgovci prodajali petrolej v Severno Korejo. Petrolej so prevažali na ladjah s tujimi zastavami.
Ilaliianska lavam pisali slraiev
Znana italijanska tovarna pisalnih strojev »Olivetti« je bila ustanovljena leta 1908 v Ivreji. Ustanovitelj Camillo Olivetti je zbral potrebna izkustva v Ameriki. Začej je z majhnim Vap ta-lom 350.000 tir in komaj 22 'de' a ve i. Leta 1911 je izdelal prvi pisalni stroj. Po prvi svetovni vojni (1. 1926) se je proizvodnja dvignila že na 8.000 strojev letno. Po reorganizaciji v 1. 1929 je tvrdka izdelala že 13.000 strojev in se do začetka druge svetovne vojne povzpela do 60.000 pisalnih strojev Jetno. Danes je pri družbi nameščenih že 5000 delavcev in nameščencev, ki v enem letu izdelajo okoli 90.000 pisalnih strojev in 20.000 računskih strojev. V tujih državah skrbijo za plasiranje izdelkov Olivetti posebne družbe, kakor n. pr. v Avstriji nAustro-Olivetti*, v Južni Afriki ((Olivetti, Afrika Pty Ltd»., v Argentini ((Olivetti SA», v Franciji «S.A.M.P.O. Olivetti«, v Belgiji ((Olivetti S.A. Be"!sa».
V prometu je več vrst Olivettijevih strojev, med zadnjimi «Lexikon», ki stane v trgovini na drobno 120.000 lir. Na zunanjem trgu se isti stroj prodaja po 97.500 lir, t. j. 156 dolarjev, da lahko vzdrži konkurenco drugih znamk. Računski stroj «Studio» stane 68.000 lir. Lansko leto je prišel na trg tudi računski stroj »Divisumma« za preprostejše računanje se uporabljajo «Mul-tisumma» in «Elettrasumma». Podjetje izdeluje tudi stroje za daljnopis znamke «Lexikon-Elettrica»	-.:
tehnične
LADIJSKI BRON
B tem imenom nazivamo zlitino, ki sestoji iz 88% bakra, 10% kositra in 2% cinka. Ta zlitina ima precejšen tehnološki pomen, predvsem v ladjedelstvu. Ladijski bron sliči topovskemu bronu.
tiaker ni kovina, ki bi bila primerna za livarske izdelke. To pa zato, ker baker med taljenjem vsrka razne pline, ki pri ohlajanju raztaljenega bakra med prasketanjem odhajajo iz taline. Z dodatkom kositra pa to neprijetnost odpravimo. Kositer povzroči tudi to, da postane kovina trda in trdnejša. Cink pa daje raztaljeni kovini večjo fluidnost. Na ta način se izboljšajo pogoji za dosego čim popolnejših livarskih izdelkov.
Ker ima ta zlitina mnogotere tehnične vrline, jih predpisuje angleška ad-miraliteta za gradnjo vojnih ladij. Angleška admiraliteta je namreč določila, da morajo uporabljati ladijski bron za vse one dele ladij, ki morajo kljubovati razjedanju morske vode. Nadalje morajo biti iz ladijskega brona tudi tisti deli, ki so izpostavljeni natezanju pri dokaj visokih temperaturah.
Med vojno so morali omejiti uporabo
ladijskega brona le za gradnjo izredno važnih ladijskih delov. S kositrom je bilo treba štediti, ker je ta kovina precej redka. Zato. so takrat nadomestili ladijski bron z broni, ki so vsebovali le male količine kositra, ter s silicijevimi in aluminijevimi broni. Največje množine kositrove rude dobe v Boliviji; tej državi sledita Angleška Malezija in nekdanja Nizozemska kolonija v Malajskem otočju. Vsa ta področja so med vojno zasedli Japonci. Kakor hitro so prenehale sovražnosti, je prišel ladijski bron zopet v prosto prodajo.
Kakor smo že preje omenili, se ladijski bron odlikuje zaradi velike mehanične trdnosti pri visoki temperaturi ter odpornosti napram razjedanju morske vode. Sicer tega brona ne upmab-Ijamo samo v ladjedelstvu. Iz ladijskega brona so raznovrstni strojni deli, kakor n. pr. zobata kolesa, polžasti navoji, parne zaklopke, parne črpalke oprema rudnikov itd.
V osnovnem ladijskem bronu sc si baker, kositer in cink v razmerju 88/ 10/2. Te količine lahko nekoliko spremenimo, oziroma dodamo tej zlitini se kakšno drugo kovino. Na Angleškem je
4. AVGUSTA
Valute na prostem trgu v Curihu
Država — Vrednost Švica _ 10 švic. fr.
Belgija — 100 belg. fr. Španija — 100 pezet Vel. Britanija — 1 funt Francija — 1000 franc. fr. Avstrija — 100 šilingov ZDA — 10 dolarjev Italija — 10.000 lir Švedska — 100 Šved. kron Nemčija — 100 mark Holandija — 100 hol. fl.
švic. fr.	belg. fr.	pezet	funtov	frahe. fr..	šil.	dol.	lir,	šv. ikr.	■n. 'm.	hol. fl,
10,00	116,04	102,56	—.18.4	873,36	63,09	2.30	1 492	14,08	12,74	9,30
8,62	100,00	88,38	—.16.2	752,64	54,37	1,98	1 286	12,14	10,98	8,02
9,75	113,14	100,00	—.18.1	851,56	61.52	2,24	1 455	13,73	12,42	9,07
10,70	124,16	109,73	1.—.—	.	934,47	67,50	2,46	1 597	15,07	13,63	9,95
11,45	132,87	117,43	1.2.1	1 000	72,24	2,63	1 709	16,12	14,58	10,65
15,85	183,92	178,41	1.9.4	1 384	100,00	3,64	2 366	22,32	20,19	14,74
43,48	504,50	445,89	4.1.1	3 797	274,30	10,-	6 489	61,23	55,38	40,44
67,00	777,46	687,15	6.5.1	5 852	422,71	15,41	10 000	94,37	85,35	62,32
71,00	823,88	728,18	6.13.2	6 201	447,95	16,33	10 597	100,—	90,44	66,04
78,50	910,92	805,10	7.7.1	6 855	495,27	18,06	11 716	110,56	100,—	73,02
107,50	1247,43	1102,52	10.1.1	9 389	678,23	24,72	16 045	151,41	136,94	100,—
Utrinki
PRISTANIŠKI DELAVCI V TRSTU so 9. t. m. ponovno stavkali od 8. do 12. ure, da bi dosegli zvišanje plačilnih delovnih tarif.
ORGANIZACIJA PRISTANIŠKIH DELAVCEV V GENOVI. Kakor pri-:taniški delavci v Trstu, imajo tudi genoveški svoja združenja. Vsled tega nimajo podjetniki pravice izbirati si sami potrebne pristaniške delavce, temveč se morajo obračati na pristojne družbe, ki jim po svojem lastnem razsodku dostavljajo potrebno število delovnih rok. Kakor tržaškim, tako tudi genoveškim podjetnikom te razmere ne ugajajo; zato so pričeli z gibanjem, da bi se poleg obstoječih enotnih lahko svobodno organizirale tudi druge družbe in da bi si podjetniki priborili pravico, da si lahko sami izbirajo delavce.
POVEČANA PRODUKTIVNOST AMERIŠKIH DELAVCEV
Po poizvedbah, ki jih je izvršila zasebna organizacija industrijskih raz-iskavanj ((National Industrial Conferen-te Board« je individualna produktivnost delavcev ameriških podjetij po končanem vojnem pritisku dosegla in celo prekosila predvojne sezname. Glavni pospeševalci te povečane produktivnosti bi bile nove proizvajalne naprave, tržna konkurenca in najtesnejše sodelovanje med delodajalci in delavci. Na 133 pregledanih podjetjih samo sedem podjetij ni doseglo določene mere proizvodnje. Po mnenju ravnateljev niso dosegli svojega smotra zaradi agitacije. počasnega dela, odsotnosti delavcev, pomanjkljivega zanimanja uslužbencev in zgrešenega tehničnega ocenjevanja. V tem sektorju so najbolj napredovale industrije za izdelavo avtomobilskih pritiklin in električnih aparatov. Se posebno pa je neko avtomobilsko podjetje priznalo, da moramo resnični produktivni napredek v razmerju 72 odst. napram letu 1939 pripisovati eni tretjini sodelovanju sindikatov, ostalo pa investicijam, organizacijskemu delu, raziskavanju, raznoličnosti produktov in drugim gospodarskim iniciativam.
STALISCE AMERIŠKIH SINDIKALNIH ZVEZ
Obe ameriški sindikalni zvezi, American Federation of Labor, ki ji predseduje Williem Green, in Congress of Industrial Organizatios, ki ji je na čelu Filip Murray, sta izrazili svojo pripravljenost, da podpreta Trumanovo zahtevo po 10 milijardnem kreditu za vojno na Koreji. W. Green je dejal, da bo treba mobolizirati vso razpoložljivo delovno silo, t. j. tudi okoli 3 milijone nezaposlenih; sindikalni zvezi ne bosta sklepali dolgoročnih skupnih pogodb, ker so pričele cene v Ameriki skakati zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu.
Italijanski izvoz pada
Razvoj italijanske zunanje trgovine v prvih petih mesecih tega leta kaže nazadovanje:
1950 jan.-maj 1949 Izvoz	441,8	m.	d.	475,5 m. d.
Uvoz	597,7	m.	d.	700,0 m. d.
Primanjkljaj	155,9	m.	d.	224,5 m. d.
Uvoz je bil v	teku prvih pet mesecev
1950 za 14,6%,	izvoz	pa	za	7,1% manj-
ši kakor v tem razdobju lanskega leta. * *
ITALIJANSKA VLADA JE ODBILA PROŠNJO italijanskih vinogradnikov za olajšanje davčnega bremena na vinograde, češ, da je ta davščina le 30-krat višja v primerjavi s predvojno, medtem ko se je lira razvrednotila v primerjavi z istim obdobjem za okrog 50-krat.
Pred evropsko zvezo za aluminij
Svet OEEC (Organizacije za gospodarsko sodelovanje med evropskimi državami) pripravlja načrt za tesnejše sodelovanje držav, ki proizvajajo aluminij, -o naj bi bila evropska zveza (unija) za aluminij, h kateri naj bi pristopila tudi Zahodna Nemčija. V ta namen bo OEEC sklicala posebno mednarodno konferenco.
Pred vojno je proizvodnja aluminija »zahodnih« držav popolnoma pokrila potrošnjo; če pa uposievamo še tako imenovane vzhodne države, je vsem evropskim državam 1. 1938 primanjkovalo oVo-li 20.000 ton aluminija. Ko bi dvignili proizvodnjo aluminija, bi s tem lahko nadomestili na mnogih področjih baker, ki primanjkuje evropskim državam. Pro. izvodnja evropskih čistilnic bakra je leta 1938 dosegla 737.400 ton, medtem ko je evropska potrošnja rafiniranega bakra znašala 1,36 milijona ton. Evropski čistilnice bakra krijejo samo 54c/0 evropske potrošnje, čeprav upoštevamo sovjetsko proizvodnjo in potrošnjo. Navajamo podatke o proizvodnji in potrošnji aluminija v nekaterih evropskih državah za leto 1938 (v tisočih ton):
in 43,5% svetovnega izkopa. Njihova proizvodnja aluminija je tedaj dosegla 86,5%. Proizvajanje aluminija zahteva veliko potrošnjo električne energije, ki jo lahko pridobivamo predvsem z izkoriščanjem vodne sile. Za pridobitev ene tone aluminija so potrebne 4 tone boksita, 75 kg »krvolitha«, 500 kg elektrodnega oglja in 20.000 kilovatnih ur električne energije.
ANGLEŽI BODO POVEČALI PROIZVODNJO ALLMINIJA
Angleška družba »British Aluminium Company« in kanadsko podjetje »Aluminium Ltd« bosta raziskali področje Brit-skega severnega Bornea in Zlate obale z namenom, da bi organizirali proizvodnjo aluminija. Angleška proizvodnja krije danes samo 15 do 20% domače potrošnje; Angleži nameravajo svojo industrijo tako razviti, da bi pokrili vso potrošnjo. Pri Launcestonu (Tasmanija) gradijo tovarno aluminija, ki bo po dveh letih proizvajala 12.000 ton letno.
	> 5	ec > S	»vS C e s
	■ti M	■2 5	
	O X u O 0, a	el di cs	
Nemčija	19,4	165,6	176,6
Francija	683,4	43,3	27,0
Grčija	150,0	—		*
Italija	382,7	25,8	26,0
Jugoslavija	404,6	* 1,3		*
Aglija	—	22,5	61,0
Norveška			29,0		*
Švedska	—	1,9	6,6
Švica	—	26,5	11,5
Belgija	—	—	2,1
Ostala Evropa	6,5	0,1	4,1
Skupaj	1646,6	319,9	319,9
* Ta potrošnja	je že	vključena	v po-
stavko »Ostala Evropa«.			
V povojnem času so nastale v potrošnji in proizvodnji velike spremembe. Tako je bila pred vojno Nemčija največja proizvajalka aluminija, ki je leta 1939 pridobila 254.000 ton aluminija; danes proizvaja Zah. Nemčija samo 85.000 ton, to se pravi samo 12.000 ton več kakor leta 1935. Nasprotno, v nekaterih drugih državah je proizvodnja narasla, tako v Franciji na 64.600 ton leta 1948, v Angliji na 30.200 ton, v Italiji na okoli 33.000 ton, na Norveškem 30.000 lou. Proizvodnja na Norveškem bo narasla, ko bo slekla tovarna v Aardalu, ki so jo postavili Nemci pred vojno. Proizvodnja v Švici je padla na 19.000 ton. Države Marshallovega načrta proizvajajo skupno (1. 1948) okoli 202.000 ton aluminija, t. j. okoli 37% manj kakor 1. 1938.
Države Marshallovega načrta in Jugoslavija so pridobile leta 1938 okoli 72,5% vse evropske proizvodnje boksita
Po izbruhu spopada na Koreji je cena cina na mednarodnem trgu silno narasla. Skok v Londonu je od dneva do dneva znašal 20 do 30 funtov šterlingov in je v treh tednih dosegel okoli 139 lun-lov. Vse kaže, da bodo cin uvrstili men žlah.ne kovine, tako da bo kvotiral po unčah. Za doigo tono (1016 kg) plačajo danes 710 funtov. Komplikacije na Koreji ne monjo proizvodnje na Daljnem vzhodu. Nekateri menijo, da je skakanji ! cina psihološke narave, ki ni opravičeno s čistega gospodarskega vidika. Navajamo podatke o svetovni proizvodnji in potrošnji (v dolgih tonah):
Proizvodnja leta 1948 je dosegla 158.00) ion, potrošnja 139.900 ton, pribitek proizvodnje torej 18.100; leta 1949 proizvodnja 168.000, potrošnja 119.200, pribitek 49.800. v četrtletje 1950 (januar" marec) proizvodnja 40.900, potrošnja 33.300, prebitek 7600 ton.
V prvih štirih mesecih letošnjega le ta je znašala proizvodnja cina 11.375 ton povprečno na mesec, medtem ko jo bila v vsem letu 1949 na ravni 9.960 ton povprečno na mesec. V aprilu je potrošnja narastla na 12.100 ton (v marcu 11.800 t). Narastla je predvsem n<» Holandskem, medtem ko je bila nižjo v ZDA (5.579 t) in v Vel. Britaniji (1.714 t).
Glede svetovne proizvodnje navajo Mednarodna študijska skupina za cin v Amsterdamu tele podatke: v aprili* je nazadovala na 14.200 t (v marcu še 15.100 t). Malajska proizvodnja je pad' la od 6.898 v marcu na 5.404 v aprilu Nazadovala ie tudi v ZDA, Britanij'-;n Holandiji.
Za mednarodni sporazum o sladkorju
V Londonu je mednarodna konleren-f ca, ki ji prisostvujejo delegati 28 držav in ki ima namen doseči sporazum o trgovini in proizvodnji sladkorja. Prejšnji sporazum, ki je bil sklenjen maja 1937, poteče 31. avgusta. Tedaj so se države samo sporazumele, da se bodo medsebojno obveščale o proizvodnji. potrošnji in izvozu sladkorja; glede cene pa ni vseboval sporazum ni-kakšne določbe.
Zaradi pomanjkanja med svetovno vojno in konjunkture po vojni se je pridelovanje sladkorne pese naglo dvignile, tako da obstoji danes že nevarnost nadproizvodnje. Računajo, da bo letos na razpolago pridelek za izvoz
5,330.000	ton, medtem ko cenijo povpraševanje na 4,200.000 ton. Vprašanje izvoza se je zaplelo zaradi tega, ker je kubanska proizvodnja dosegljiva samo z dolarji. Kuba je na dolarskem področju. Prav zaradi tega pada tudi njen izvoz sladkorja. V letih 1947 1948 je Kuba izvolila 6,1 milijona ton,
Na korejskem riževem polju
sestava ladijskih bronov ločno določena po navodilih pristojnih uradov angleške admiralitete, ter d: užb za tehnološko analizo Britisn' Standard Specili-cation Institution (BSS) in American Society for Testing Materials (ASTM).
V ilustracijo teh določb navajamo angleški ter ameriški predpis kemijske sestave ladijskega brona: »Admiralty Gun Metal« štev. 382/3, norma BSS: kositer 9,5 — 10,5 %, cink 1,5	2.5%,
svinec maks, 0,5% , nikelj maks. 1,00%, drugi dodatki maks. 0,15%, preostala količina baker. — »Tin Bronze« štev. B 143-46T-1A, norma ASTM: baker 80 do 89%, kositer 9 — 11%, svinec maks 0,3 %, cink 1 — 3%, nikelj maks. 1,00%, železo maks. 0,15%, fosfor maks. 0.05% VSAK PO SVOJEM OKUSU
Mr. B. Johnson je prispel v Anglijo kupovat namizni pribor za ameriško tvrdko National Silver Comp. of Miami. Ugotovil je, da angleško blago ni izdelano po ameriškem okusu. Američan ne mara gladkega pribora, kakor je v navadi v Evropi. Ugajajo mu vrezane rožice in podobni okraski. Žlice morajo biti globlje. Nesreča je v tem, da je ameriški potrošnik starokopiten (konservativen), toda prav tako angleški proizvajalec. Dodal je, naj Angleži pričnejo izdelovati pribor po ameriškem okusu, pa jim bo zagotovljen odkup za milijone dolarjev. Američani imajo radi angleške čajne servise. Na angleškem trgu jih je Johnson kupil po 7 funtov, v ZDA jih je prodal po 18 funtov.
Na podobi vidimo, kako korejski kmet obdeluje riževo polje. Takšna polja prevladujejo zlasti na Južni Koreji in s svojimi mlakužami otežujejo vojne operacije. Kakor je »Gospodarstvo« poročalo, so korejski kmetje večinoma najemniki. Srednji kmetje so se čedalje bolj zadolževali
in tako zašli v odvisnost bogatejših, ki so jih izkoriščali. Za časa japonske oblasti je prišlo večkrat do puntov zadolženih kmetov, toda Japonci so jih zatrli s sito, ker so bili tudi sami ve eposestniki. Korejski kmet je navadno oblečen v belo obleko brez gumbov.
v 1. 1948-49 pa 4.9 mil. ton. Pri izvoz** ima Kuba velike težave, tako da se j* kopičijo zaloge sladkorja.
Na konferenci v Londonu so Kubanc* predložili načrt za mednarodni sporazum glede sladkorja, ki je podoben sporazumu o izvozu žita. Ni verjetno, da bi ta načrt prodrl v celoti, ker se želje posameznih držav preveč križajo-* *
JAPONCI NA SVETOVNEM TRGU
Japonska je lansko leto izvozila že 74 milijonov jarnov bombažastih tkanin Napre ek nam pokažejo naslednje številke: leta 1947 je znašal izvoz 391 mil jardov, leta 1946 ni dosegel niti enega milijona. Celoten japonski izvoz je še* v razdobju 1946—1949 28% v Indonezijo. 24% v V. Britanijo, 10% v Indijo in Pakistan ter 6% v Tajland. Indija je danes večji konkurent Japonske kakor V-Britanija, ki uvaža bombažaste polizdei ke iz Japonske. Glede na veliko povpra Sevanje bombažastih tkanin računajo Japonci, da bodo letos izvozili lahko 1000 milijonov jardov. Indijski izvoz bo letos dosegel 800 milijonov jardov.
JAPONCI V BARIJL
Japonski institut za pospeševanje izvoza »Neata« je sporočil upravi sejma v Bariju da je parnik »Tarvang« vkrcal japonsko blago, ki bo razstavljeno na sejmu v Bariju, Japonci bodo razšla vili v Bariju najrazličnejše proizvode, ki gredo od kafre, ribjega olja, raznih biserov do najrazličnejših dišav ter svi ienia, br .jažasiih in volnenih izdelkov.
INDUSTRIJSKA RAZSTAVA CSK bo ob koricu avgusta v Curihu. Razstavili bodo stroje, vozila, godala, čevjar-ske izdelke in tkanine.
POPRAVEK
V	razlagi giafikona «Skok zlata na pariški borzi« (v »Gospodarstvu« 22-julija) velja cena zlata v palicah (skok od 440.000 na 5.18.000 ffrs) za 1 kg, ne pa za 100 kg.
V	članku »Sjjosobnejšim prednost«! (»Gospodarstvo« 5. avg.) je bil zadnji odstavek zalomljen. Pravilno se mora glasiti: ((Giornaie di Trieste« se torej ne razburja, ker so v igri tržaške koristi, pač pa italijanske. Podobne članke je že pred vojno priobčeval «11 Pic-colo«, kakor da bi na morju ne vladala svobodna konkurenca in da bi sposobnejšim ne šla prednost. Jugoslovani niso na morju vajenci, temveč so z morjem zrasli. Tržačani tudi vedo, da so bili prav oni pobudniki in organizatorji tudi tržaške trgovinske mornarice še v avstrijskih časih«.
SLOVENIJA-VINO
Izvoz alkoholnih pijač
UGKLJANA JUGOSLAVIJA
Obiščite nas na mednarodnem velesejmu v Trstu, kjer nudimo
TERAN, VIPAVSKA, LJUTOMERSKA in BRIŠKA BELA VINA
SEDEŽ: TRST - ULICA F A I! I O F I L Z I S T. 1 O / I. - T F, I. E F O N Š F. 7 S - (I 8
!TOSPOmRSKF.r,A ZDRU7F.N.IA
Se o dvoletni
Kot znano, je SGZ naslovila na ZVU Pismeno vlogo z zahtevo, da se v Trstu Ponovno ustanovi slovenska dvoletna trgovska šola. Prejelo je negativen odgovor. Ker nas pa motivacija odklonitve ni Prepričala, smo ponovno pisali na ZVU Poudarjajoč, da smo Slovenci v pogledu trgovskega šolstva zapostavljeni. Dopis le bil objavljen v številki 74 tega lista (22. julija t. 1.)
ZVU nam je na ta naš novi dopis odgovorila takole:
»Sklicujem se na Vaše pismo z dne 20. julija t. 1., ki je ponovno obravnavalo problem trgovskih šol v anglo-ame-riški coni Trsta.
Ponovno sem proučil vprašanje ter ugotovil, da je sicer res da Slovenci nimajo teh šol, ki j.,i zahtevate, imajo pa isto število trgovskih šol kot Italijani (po 5 na vsako skupino).
Izkušnja, ki jo nudi dejavnost italijanskih dvoletnih trgovskih šol, je privedla do sklepa, da je treba v novem šolskem ustroju, ki je sedaj v proučevanju, te šole preosnovati v šole drugega tipa ali pa jih celo ukiniti.
V	sedanjem trenutku torej ni umestno ustanavljati vrsto šole, ki bi se morala Potem nujno preosnovati. Razen zgor-ujega nimam ničesar dodati k izvajanju v mojem pismu z dne 24. junija t. 1.«
Iz vsebine gornjega dopisa sklepamo, da se sedaj proučuje preosnova ali celo ukinitev te vrste trgovskih šol. V kolikor bodo te vrs e šole preosnovane, morda že s prihodnjim šolskim letom, upamo, da ZVU tedaj ne bo imela ugovorov proti ustanovitvi enake vrs e slovenske šole, saj v gornjem dopisu im-plicite prizna, da smo Slovenci v tem pogledu zapostavljeni.
* *
DAVCNt OBROKI ZAOSTALIH DAVKOV
V	povojnih letih 'je finančna uprava Pristopila k povišanju davčne osnove dohodninskega in dopolnilnega davka. Poleg tega so mnogim davkoplačevalcem naložili davek na vojni dobiček ter zaseženje izrednega dobička (profitti eccezionali di eontingenza). Davkoplačevalci so se v večini primerov pritožili proti uradnim ugotovitvam novih davčnih osnov in izrednih davščin. Upravni postopek za končno določitev višine teh davkov je bil šele v zadnjem času končan, oziroma bo v doglednem roku. Tem davkoplačevalcem vpiše davčna uprava v seznam vse davke tudi 2a pretekla tri leta in za tekoče leto. Ker pa skupni znesek teh davkov naraste na velike vsote ter bi plačevanje istih samo v šestih obrokih morda prekašalo iinančno zmogljivost davkoplačevalca, finančna uprava dovoli plačevanje teh davkov (dohodninskega in dopolnilnega, vojnega dobička in izrednega dobička) tudi v več obrokih, in sicer največ v 24 obrokih. Interesen*! naj viožijo zadevno prošnjo na finančno Upravo. To velja le za prej omenjene davke, ki so že bili dokončno odmerjeni. odnosno, ki bo' dokončno odmerjeni do 21. marca 1951.
PRESiCUTEV URADA ZA IZDAJANJE TRGOVSKIH IN OBRTNIH DOVOLJENJ
Opozarjamo člane in interesente, da se je občinski Urad za izdajanje trgovskih in obrtniških koncesij preselil v Prostore v ulici dei Rettori 2/II.
UKINITEV RACIONIRANJA
Kot znano, je bilo 1. julija t. 1. ukinjeno racioniranje. Vse zaloge racio-niranih in komingentiranih živil so torej s tem dnem oproščene vsakega nadzorstva s strani živilskega urada. Tr-S°vci, ki so ta živila redno nabavili, 'ahko z njimi svobodno razpolagajo.
ITALIJA — BRAZILIJA
V Rio de Janeiru so podpisali trgovinski sporazum, ki velja do 5. jul. 1951. Predvideva se izmenjava blaga v vrednosti okrog 98 milijonov USA dolarjev; na brazilski izvoz odpade blizu 51, na italijanski izvoz pa nad 47 milijonov dolarjev. Plačila se bodo vršila v kli-ringu in se morajo vse fakture glasiti na dolarsko valuto. Predvidena pa je (Udi izmenjava blaga z zasebnimi kompenzacijami, kolikor bi se zaradi giba-
trgovski šoli
nja cen na italijanskem, brazilskem ali mednarodnem tržišču ne dala izvršiti v kliringu.
ITALIJA — PAKISTAN V Rimu so podpisali 29. junija trgovinski sporazum med Italijo in Pakistanom. Sporazum bo veljal do 30. VI. 1951 in se bo njegova veljavnost podaljšala od leta do leta, če ga katera izmed obeh držav ne bo odpovedala na 90 dni. Italija bo uvozila iz Pakistana za nad 11 milijonov angl. funtov sterlingov blaga, predvsem surove jute in surovega bombaža, potem surove kože, bombaževo seme, kalcijev niltrat. surovo volno za preproge in odeje ter kromovo rudo.. Izvozila pa bo tja za nad 14 milijonov funtov, največ tekstilnih izdelkov in prediva, dalje jut-no predivo in vreče, raznovistne stro-
je, orodje in aparate, kemične in farmacevtske izdelke, umetna gnojila, krompir itd. Vsa plačila se bodo vršila v angleških funtih sterlingih. Obe stranki sta se zavezali, da bosta pospeševali neposredno izmenjavo blaga, brez posredovanja tretjih držav.
ITALIJA — ZAP. NEMČIJA
Italijanska glavna carinska direkcija je z okrožnico z dne 15. 7. odredila, da je podaljšana veljavnost dovoljenj za uvoz iz Zap. Nemčije do konca tega leta, če le niso dovoljenja zapadla pred 30. junijem t. 1.
DAVEK NA PRENOS DELNIC
V zadnji številki našega lista smo napovedali ukinitev davka na individualni prenos delnic. Medtem je italijanski Uradni list z dne 11. jul. objavil zadevni zakon, ki dejansko to davščino (asovritnpo ;ta di negoziazic-ne») odpravlja z učinkom od L julija tega leta.
DRAGINJA TRKA NA VRATA
Uradnih podatkov o cenah konsum-nega blaga v našem mestu za julij še nimamo pri rokah. Danes razpolagamo le s podatki do konca junija, torej za čas pred korejskim spopadom, ki nas je prestavil v gospodarske razmere »vojne nevarnosti«.
Razvoj blagovnih cen do konca junija je bil torej normalen, kar pomeni, da so cene sicer stalno, ali vendar le polagoma in skoraj neopaženo naraščale. Stroški za tipično tržaško družino 5 oseb (oče, mati in 3 otroci od 3-10 let) so od maja do junija narastli za 1.021 lir. Maja meseca so znašali 35.755, junija pa 36.776 lir, t. j. skoraj 2,79%. Narasle so le cene hrane (od 27.928 do 28.910), medtem ko so stroški za obleko in razni stroški ostali nejzpremenjeni.
Za julij imamo le neuradne podatke strokovnjaka F. Magrija za Milan. Ta je ugotovil, da so meseca julija v Milanu nazadovale cene zelenjave, sadja in mleka, narasle pa cene jajc, masla in salame. Magri dela svoje zaključke na podlagi mesečnih stroškov za hrano za eno osebo iz srednjih slojev, živečo v Milanu. On je izračunal, da so bili ti strosKi za julij uJ.usz lir) manjši nego za junij Uis.5iz lir). Ti njegovi računi pa niso preveč prepričevalni, vsekakor ne morejo veljati za revnejše sloje, ki tvorijo, kakor povsod, tudi v Milanu veliko večino prebivalstva. On jemlje v poštev določene jestvine, ki igrajo zelo postransko vlogo ali pa splon niso važne za revnejše sloje. Vsekakor je zanimiva njegova ugotovitev, aa stane enomesečna hrana največ v sredini zime, najmanj pa sredi poletja. Ta razlika znaša za eno osebo 500-600 lir za en mesec.
Magrijevo primerjanje padanja in višanja cen mea lanskim in letošnjim julijem nima več praktičnega pomena, i-er so po izot uhu vojne na Koreji začele naraščati cene tudi tistih jestvin, n. pr. masla, olja in bele moke, ki so bite v začetku letošnjega julija nižje nego lani v istem mesecu. Sicer pred-vicieva tudi on povišanje cen mesa in urugih važnih jestvin.
'Tudi vrhovni komisar za cehe v Italiji Togni, ki je podrejen predsedniku De Gasperiju, predvideva podraževa-nje hrane. Zato priporoča konsumen-tom in še posebno trgovcem, naj se ne spuščajo v špekulacijo »zavarovalnega« nakupovanja jestvin, češ, da razpolaga vlada s tako obilnimi rezervnimi zalogami, da je izključena vsaka bojazen za bodočnost. Poleg tega je ukazal podrejenim prefektom, naj odločno nastopajo proti trgovskim špekulantom, ako bi ti s pretiranim nakupovanjem povzročili povišanje cen konsumnega blaga. Kljub vsemu temu pa so začele cene plezati navzgor.
»II Giornale di Trieste«, glasilo demokristjanov, seveda hvali te Tognijeve gospodarske ukrepe in jih toplo priporoča tudi naši ZVU. List, dokazuje, da ZVU ni sposobna za tako modro in da-lekovidno gospodarsko politiko, ker da ni ničesar predvidevala; zavedni zavezniški urad »Food Supply and Priče Control« bi moral prepustiti vso to zadevo našemu conskemu predsedniku Paluitamu, ki da pravzaprav ni nič drugega kot navaden italijanski prefekt,
ki bi moral izvrševati ukaze visokega italijanskega komisarja za cene Tognija.
»Giornale di Trieste« noče razumeli, da poslušajo taka priporočila, kakor jih je izrazil Togni, le tisti, ki nimajo sredstev, ne pa oni, ki imajo polne žepe denarja, im še najmanj trgovski špekulanti.
Tiste rezervne zaloge, ki jih ima vlada, so pač prišle iz Amerike. Toda vse to dejansko ni posebnega pomena za »Giornale di Trieste«; zanj je važno le, da bi se Palutan uradno proglasil za italijanskega prefekta, prevzel v svoje roke vse gospodarstvo našega ozemlja in se podredil neposredno komisarju Togniju ter ministrskemu predsedniku De Gasperiju. — Gospodarska politika pač to ni.
(Dra)
Finančne olajšave
za pospeševanje turizma
ZVU pripravlja ukaz, ki bo omogočal finansiranje novih gostinskih gradenj. ZvU og iz krednov Marshallovega načrta dajala kredite pod zelo u-goanimi pogoji za razširitev in gradnjo turisucmn naprav na Tržaškem. Pogoji bodo približno takšni, kakor so za gradnje gradbenih zadrug za nameščence.
Nov način finansiranja stanovanjskin gradenj
Vse kaže, da ZVU ni bila zadovoljna z dosežki dosedanje akcije za gradnjo stanovanjskih hiš po gradbenih zadrugah, ki jih sestavljajo nameščenci javnih in zasebnih podjetij. ZVU je stavila na razpolago zadrugam 65%, ostann 35% so le nabavite pri denarnih zavodih proti poviacilu na dolg rok. Po novi uredbi naj bi bila daru v iznosu 65% gradbenih stroškov deležna sama podjetja, torej ne njihovi nameščenci. Posledica tega ukrepa bo ta, da bodo podjetja za toliko oogatejša in bodo sama razpolagala s stanovanji; ta bodo nakazana pač tistim, ki bodo uživali večjo protekcijo. Ni dvoma, da je prvi način finansiranja po zadrugah bolj socialen in tudi izvedljiv, ker ni več težko najti zavodov, ki bi prevzeli akre-ditiranje ostalih 35%.
Pred otvoritvijo Tržaškega velesejma!
Tržaškega sejma, (27. avg. do 10. sept.) se udeleži 12 tujih držav: Anglija, Avstrija, Brazilija, Cehošfovaška, Francija, Italija, Jugoslavija, -Madžarska, Nemčija, Španija, Švica in ZDA. Razstavljalo bo 577 podjetij, in sicer na 368 stojnicah in v 9 paviljonih.
Ljubljanska »Ljudska pravica« (13.
avg.) prinaša daljši dopis o pripravah na tržaški sejem. O namenih jugoslovanske razstave na sejmu piše: Razstavljali bomo z vseh področij našega gospodarstva. Populariziranje kvalitete in kvantitete naših izdelkov od domače obrti do težke industrije bo tudi v Trstu prispevalo, da bo najširši krog
ii nteisi kamnolomov
Kadar smo v teh posleunjih lena o-biskan Nabrežino, smo opazni skoraj vedno isto delavnost, bolje rečeno, isto nedelavnost. Kdor se pelje po cesti skozi Nabrežino vidi v daljavi belo kamenje, med katerim se dviga nekaj žerjavov. Vendar nima vtisa, da bi prišel v kraj, v katerem je osredotočena kam-narska industrija našega Krasa. Ko so pred prvo svetovno vojno na večer hiteli delavci proti domu, si videl na cesti nepregledne kače ljudi. In danes? Nekaj pesaku« in kolesarjev zavije od kamnolomov po cesti proti vasi. Vsi ti se spotoma sprašujejo: Ali bo gospodar prejel nova naročila?
Š cim se danes pravzaprav ukvarjajo v nabrežinskih podjetjih? Delavnost je usmerjena k obdelavi kamna za izvoz v inozemstvo in izvrševanju kam-nitih del za naročnike v Trstu in bližnji Furlaniji. Izvoz ni velik, Vendar je v glavnem usmerjen v ZDA in Anglijo. Največji nabrežinsk) izvozni podjetji sta »Montecatini« in »Cava Romana«. Dočim se vrši delo v prvem kamnolomu brez presledka, je delavnost v kamnolomu in delavnicah tvrdke Cava Romana izredno neredna. Nameščenci podjetja »Cava Romana« se pritožujejo, da vodstvo podjetja ne izpolnjuje obveznosti napram njim.
Tudi manjši podjetniki si prizadevajo, da bi pridobili naročila iz inozemstva. Tako obnavlja svoje stare zveze z inozemstvom podjetje arh. Radoviča, ki je bilo pred vojno največji izvoznik nabrežinskega kamna v Egipt; podjetje je v poslovnih zvezah tudi z evropskimi državami in Ameriko.
Kamen je precej drago gradivo; dandanes pride v poštev le za stopnice, ter za oblaganje sten. Edino večje naročilo, ki ga ima sedaj Nabrežina, je dobava kamna za gradnjo bogoslovnice v Trstu. Pri teh delih sta udeleženi podjetji Gorlato in Cava Romana.
P.
* * *
Požar je 24. julija uničil veliko mizarsko delavnico Pangos v ulici Mas-simo D’Azeglio št. 16. Škodo cenijo na 20-22 milijonov lir. Krita je z zavarovanjem.
obiskovalcev spoznal velik uspeh našega socialističnega gospodarjenja. Poleg mnogo drugih izdelkov bomo to pot na odprtem razstavišču pokazali tudi lokomotivo, ki je bila izdelana pri nas. Hkrati pa naj bi naša udeležba na velesejmu v Trstu prispevala k še večjemu razvoju naše zunanje trgovine.
PRITISK Z JUGA
Vojaški sodnik D®yliss je te dni sodil 14 tajnim prodajalcem tobaka. Prišli so z italijanskega juga in sodnik jih je povečini poslal nazaj domov. Nekateri so prišli v Trst še leta 1948. — Popolnoma pravilno. V zadnjem času so pričela italijanska oblastva v severni Italiji vračati v rodna prebivališča nezaposlene, ki so doma z juga. Da bi tem ljudem dali kruha doma, pospešujejo zdaj industrializacijo južne Italije. V ta namen gredo visoki državni krediti; tem izdatkom niso severnjaki prav nič nasprotni samo, da bi se rešili pritiska z juga.
V	TRSTU JE BILO junija 272.136 prebivalcev. V tem mesecu se je prebivalstvo skrčilo za 700 ljudi vsled izselitve. Rojenih je bilo 242, umrlo pa je 231 ljudi. — Konec 1949 je bilo v Trstu 279.045 ljudi, maja 1950 276.371; dejansko so mnogi zapustili Trst že prej, medtem ko so revizijo matičnih spiskov izvršili šele sedaj. Podatki so (z dveh različnih virov.
MLIN V NOVI LUKI
V	novi luki pri Sv. Andreju je poleg žitnega silosa največja zgradba eltk-
■v'/ariltarusoi
Trst, 16. avgusta V prvi polovici tega meseca so priplule v naše pristanišče, oziroma oHplu-le iz njega naslednje:
AMERIŠKE, LADJE
»Edwin L. Drake« (7800 t, New York) je razložila v silosu tovor žita. »Paul Re-vere« (8300 t, New York, Prudential Line) je izkrcala manjšo količino raznega blaga ter odplula prazna v ZDA. »Ky-,ska« (8700 ton, Mobile) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju manjši tovor moke in raznega blaga. »Exton« (7860 ton,, New York) je izkrcala manjšo količino raz. nega blaga, ter odplula prazna v ZDA. »Alcoa Patriot« (8000 ton, New York) je razložila v silosu tovor žita. »Wideawa-ke« (8150 ton, Boston) je izkrcala razno blago in žito v silosu. »Sylv!a Lykes« (8000 ton, Nevv Orleans LA) je izkrcala manjšo količino bombaža in popoln tovor žita v silosu. »Exceller« (8760 ton, New York) je razložila manjšo količino raznega blaga.
TRŽAŠKE LADJE,
»Posilippo« (7170 ton, Tržaški Lloyd) je naložila v luki pri Sv. Andreju razno blago, med drugim tiskarski papir In celulozo za Indijo. »Corallo« (7100 ton, NLT, Trž. svobodna plovba) je razložila v hangarju 71 približno 45.000 svežih in 5000 posušenih govejih kož argentinskega izvora, ki so namenjene Avstriji. »Gerusalemme« (8002 ton, Trst) je izkrcala manjšo količino zabojev pomaranč ter vkrcala razno blago in nekaj potnikov v Egipt. Motorna ladja »Stadium« (1600 ton, Trst) je naložila popoln tovor lesa za Palestino. »Salvore« (1593 ton, F.lli Gerolimich) je vkrcala v Stari luki popoln tovor lesa za Egipt.
JUGOSLOVANSKE LADJE Motorna ladja »Titograd« (3199 ton, Reka) je vkrcala popoln tovor lesa za Latiaquie in Bejrut. Potniško-tovorna ladja »Topusko« (3250 ton, Reka) je naložila tovor lesa. »Solin« (1083 ton, Vra-njic) je naložila manjši tovor lesa,, namenjenega v Sirijo ter je po kratkem bivanju odplula v Split, kjer bo naložila še tovor cementa. Motorna ladja »Sarajevo« (3199 ton, Reka) je naložila večjo količino lesa in nekaj vagonov papirja za Aleksandrijo ter 36 zabojev kos, 64 zabojev volnenih tkanin nemškega izvora in nekaj, zabojev raznega blaga za Lattaquie. »Hercegovina« (769 ton, Split) je pristala ob hangarju 64 in po kratkem bivanju odplula v lesno luko pod Skednjem. Motorna ladja »Zagreb« (3199 ton, Reka) je po izkrcanju manjše količine raznega blaga egitpske-ga izvora v Stari luki priplula v luko pri Sv. Andreju, kjer je naložila popoln tovor lesa. Nadalje so priplule v luko pri Sv. Andreju: motorna ladja »Makedonija« (6111 ton, Reka) in »Vis« (2177 ion, Keka) in v Staro luko »Prenj« (3599 ton, Reka).
ANGLEŠKE LADJE »Domino« (4200 ton, Hull) je odplula prazna v Anglijo. »Fort Erie« (8000 ton, London) je odplula prazna iž luke pri Sv. Andreju. V Staro luko je priplula ladja »Olavus«.
ITALIJANSKE LADJE »Georgio« (7176 ton, Rim) je naložila v luki pri Sv. Andreju popoln tovor litega železa. »Assiria« (7176 ton, Benetke) je vkrcala razno blago za Indijo. Manjša motorna ladja »St. Antonio« (1760 * i
trični mlin, ki ga ima zdaj v najemu tvrdka Variola. Mlin melje na račun ZVU. Meseca maja je zmlel 13.760, junija pa 12.387 stotov pšenice, in sicer 822.560 kg 80% moke za 'kruh, 151.560 kg 72% moke za testenine, 227.176 kg otrobov in 374 stotov zdroba za krmo. — Junijska proizvodnja je dosegla skoraj 62% zmogljivosti mlina, ki znaša 20.000 stotov pšenice na mesec.
ton, Genova) je naložila večjo količino lesa in nekaj vagonov železnine. »Pietro Andalb« (3370 ton, Neapelj) je naložila popoln tovor lesa za Aleksandrijo. »Giuseppe Croce« (1749 ton, Genova) je naložila manjšo količino raznega blaga ter tovor lesa. »Vesuvio« (7170 ton, Genova) je vkrcala približno 180 ton jeklenih plošč in palic ter 4 vagone bodeče žice za Buenos Aires ter 90 hrastovih debel (do premera 1 metra in 4 metrov dolžine) za Montevideo,. Motorna ladja »Biče« (1670 ton, Rim) je naložila 111 večjih in manjših zabojev pohištva in raznega blaga, last židovskih izseljencev za Haifo in manjši tovor lesa. »Treviso« (3706 ton, Benetke, Adriatica) je izkrcala večjo količino debelih tramov; iz trdega lesa za tukajšnji arzenal.
Nadalje so priplule v Staro luko »Cam-pidoglio« (3702 toni, Benetke), »Fanny Brunner«, »Aldebaran« in »Otran-o«; v luko pri Sv. Andreju: »Nerina« (5600 ton, Genova), »Nereide« (7176 top, Genova), »Alessandro C.«, »G. Bottiglierl« GRŠKE LADJE
»Kassos« (6800 ton, Syros) je razložila popoln tovor žita in koruze. »Heron II« (3900 ton, Pirej) je naložila tovor lesa za Grčijo. »Frankis« (1650 ton, Pirej) je naložila popoln tovor lesa za Grčijo.
Švedska ladja »Arctic Ocean« (6700 ton, Goeteborg) je razložila pri SV. Andreju približno 30 vagonov zmrznjenega govejega mesa argentinskega izvora naravnost v hladilne vozove za Dunaj. Druga švedska ladja »Skagern« (4800 ton, Helsinkbdrg) je po iztovorjenju raznega blaga odplula prazna v Benetke. — Španska ladja »Villanneva« (4400 ton, Cadiz) je naložila pri Sv. Andreju 2600 ton solitra avstrijskega izvora za Malago. Izraelska ladja »Nakhshon« (3800 ton, Hajfa) je vkrcala tovor lesa in 308 zabojev pohištva in raznega blaga, last židovskih izseljencevj za Hajfo.
D.
PAKETI »ČARE« TUDI ZA JUGOSLAVIJO
Iz New Yorka poročajo: Zadruga za pošiljanje ameriških pošiljk v Evropo (ČARE) je objavila, da bo v avgustu začela odpošiljati pakete živil, oblačil in knjig v Jugoslavijo. Francoski izvršni ravnatelj »ČARE« Paul Comly je izjavil, da bodo ti paketi na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen z jugoslovansko vlado, prosti carine in da za njo ne bodo veljale omejitve v zvezi z racioniranjem živil .
Paket, za katerega je plačati protivrednost v znesku 14 dolarjev, bo tehtal približno 12.6 kg in bo vseboval najbolj potrebna živila. Drugi bodo vsebovali volno, volnena oblačila, meso, živila za otroke, rjuhe, volnene odeje, mast in živila na splošno.
Za knjižni sklad CARE-UNESCO, ki kupuje nove ameriške znanstvene in tehnične knjige za univerzo, srednjo šolo in knjižnico, ki so bile med vojno porušene.
* •
V kratkem bo dograjen prvi del istrske proge Lupoglav-Stalije, in sicer od Stalij do rudnika Podpičana (22 km). Te dni so v Raški zaliv prepeljali po morju prvo normalnotirno lokomotivo in prve vagone.
OBMEJNI DOGOVOR NA GORIŠKEM
Dogovor med Gorico in Slovenijo glede obmejnega prometa, ki je zapadel 4. avgusta, je bil obnovljen med pogajanji v Ljubljani. Italijani so izrazili željo, da bi se dopolnil sporazum glede popravljanja avtomobilov, radijskih aparatov, pisalnih in raznih drugih strojev.
Avtopodjetje STAR d. d, - Trst, Ulica Moreri/, tel. 56-08 - Rojan - Avtobusna postaja Trst- Biljeternica št. 3, tel. 51-25
Avtoproga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950
Cena vožnji	Nedelje in prazniki	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Km.	P ostajališča				Km.	Delovni dnevi	Delovni dnevi	Nedelje in prazniki	Ce*a vožnji
	8.—	13,—	20,—	_	V	Trst	>	k	43	8,-	19 —	19.30	235.—
eo.—	8.30	13.30	20.30	15		Škofije			28	7.15	18.15	18.45	155.—
115,—	9.05	14.15	21.—	21		Koper			22	6.50	17.50	18.20	120—
155,—	9.15	14.25	21.15	28	1	Izola			15	6.30	17.30	18,—	80.—
185.-	9.25	14.35	21.25	34		Strunjan			9	6.20	17.20	17.50	50—
'210,-	9.35	14.45	21.35	38		Portorož			5	6.10	17.10	17 40	25—
285.-	9.45	15.—	21.45	43	t	Piran	1		—	6,—	17.—	17.30	—
KAKO REŠUJEJO STANOVANJSKO STISKO V TRSTU
ITALIJANSKA KOLONIZACIJA SLOVENSKIH PREDMESTIJ
Življenje po napolitanskem vzoru
Kljub temu, da se tržaško gospodarstvo ne dviga, se prebivalstvo našega mesta neprestano množi. Kakšni čudni gospodarski zakoni veljajo ven-dar za Trst? Vedno in povsod na sve-‘u je posledica gospodarksega mrtvila izseljevanje meščanov in pocenitev stanovanj, da, celo razpadanje hiš. Pri nas pa je ravno narobe:	nekdanja
slavna tržaška veletrgovina je šla rakom žvižgat, kmetijstva skoraj ni več; o industrijskem razvoju v našem nie-ttu se le veliko blebeta in piše po tržaških listih, medtem ko že davno obstoječi tržaški industriji zmanjkuje sapa; ljudi in avtomobilov po tržaških ulicah pa je vsak dan več in naša občina zida v naglici cele bloke stanovanjskih hiš, da bi vsaj za silo spravila ljudi pod streho.
Prav to zidanje stanovanjskih blokov nam najbolj nazorno prikazuje haš nenormalni gospodarski položaj. Ako bi bilo namreč naraščanje našega mesta posledica gospodarskega napredka, bi zidali potrebne nove hiše zasebniki in neodvisne gospodarske skupine kakor zadruge, delniške družbe itd. Kjer je gospodarstvo v cvetočem položaju, se množijo zaslužki in najemniki imajo zadostne dohodke, da lahko plačujejo normalne najemnine; zaradi tega podjetniki tudi lahko zidajo nove hiše, ki jim bodo prinašale normalne dohodke. V Trstu pa uživa ogromna večina prebivalstva tako rekoč brezplačna stanovanja (kje na svetu je namreč mesečna stanarina za Precejšnje stanovanje manjša nego ceha 1 kg mesa?), ker so dohodki na splošno tako pičli, da komaj zadostu-iojo za hrano in obleko. Zato ne ma-raio podjetniki zidati stanovanjskih A da bi jih potem postavili brezplačno na razpolago prebivalstvu; zalo morajo prihajati sredstva za zida-
nje hiš v našem mestu večinoma iz Amerike in deloma iz žepov tržaških davkoplačevalcev.
Na ta način se zidajo danes hiše po spodnji okolici. (Tudi blok novih hiš pri Sv. Andreju, v Carboli, spada v nekdanji prvi okraj spodnje okolice, ki je bil sestavljen iz Sčedne, dveh Sv. Marij Magdalen in dveh Carbol.) Največ so jih do zdaj napravili pri Sv- An; (Sv. Marija Magdalena Spodnja) in pri Sv. Ivanu. Sv. Ano imenujejo Lahi S. Sabba, kar pa je zgrešeno, ker je kraj S.v. Sava (po domače Sv. Sobota) prav na koncu griča Turkavec-Sabotnjak pri morju, kjer je rafinerija; kraj, kjer so sezidane nove hiše, pa so domačini vedno imenovali pri Sv. Ani, ker je prav tam majhna kapelica sv. Ane.
Torej pri Sv. Ani, na desni strani nove Istrske ceste, takoj za stadionom stoji najnovejši blok 13 stanovanjskih hiš z 283 stanovanji. Hiše so postavljene v pravokotniku okoli obširnega praznega prostora, določenega za vrtove. Hiše so štirinadstropne s po 20 ali po 30 stanovanji in dvema vhodoma, he na spejdnji strani, nasproti stadionu so tri manjše, odličnejše hiše s po 6 stanovanji. Ta blok bi lahko označili za malomeščanskega, ker so toliko hiše kakor tudi njihovi prebivalci po zunanjosti pristno malomeščanski.
Na levi strani nove Istrske ceste, med to in med staro istrsko cesto, je
starejši blok stanovanjskih hiš, ki pa je pristno proletarski; tu kar mrgoli ljudstva, posebno pa slavne tržaške »mularije«. Vse skupaj napravlja vtis, kakor da bi bili tja prestavili cel del razrušenega tržaškega starega mesta.
Najstarejši del tega bloka še iz časa fašizma sestavlja skupina petih hiš po 16 stanovanj, postavljenih okoli Že razraščenega vrta. Te hiše Začenjajo na strmini nad trgom pri Sv. Ani, nasproti kapelice istega imena. Više je hiša z 42 stamovanji in naprej v smeri proti Zavijam največja tamkajšnja stavba z velikim dvoriščem, v sredi. V tej zgradbi je 185 stanovanj, v katerih stanujejo družine, blagoslovljene z mnogimi otroci. Ena soba s kotičkom za kuhanje, to je vse stanovanje. Taka stanovanja so tudi v dveh naslednjih hišah s po 60 stanovanji.
Dalje v smeri proti Istri je še 7 pred kratkim zgrajenih hiš s po 15 do 40 stanovanji. V vseh sedmih hišah je vsega skupaj 210 stanovanj, sestavljenih iz ene sobe in kuhinje. Kakšne so stanovanjske razmere v tem bloku? V enem takem stanovanju dta-r.ujejo n. pr. 3 družine, ki štejejo 13 oseb. V eni sobi in kuhinji!
V bloku med staro in novo Istrsko cesto pri Sv. Arni je torej skupno 16 hiš s 637 stanovanji.
Ako prištejemo k temu še zgoraj omenjenih 13 hiš z 283 stanovanji »malomeščanskega« bloka, dobimo
skupno 29 hiš z 920 stanovanji pri Sv. Ani. Prav zgoraj na vrhu Sv. Marije Magdalene, nad . vsemi starimi okoličanskimi hišami, se dvigata dve že v fašistični dobi zgrajeni hiši za Izgnance. To so namreč najemniki, ki so bili Že pred drugo vojno izgnani iz stanovanj, ker niso mogli plačati stanarine. V teh dveh hišah živi približno 150 družin, v zgoraj navedenih 920 stanovanjih pa — ker stanujejo v nekaterih stanovanjih po več nego ena družina — gotovo nad 1000 družin, skupaj 1150 družin.
Ker pa so v teh hišah živeče družine večinoma mnogoštevilne, lahko računamo povprečno na vsako družino 5 članov. (Poleg otrok so v mnogih družinah tudi stari očetje in matere.) To pomeni, da je »gospodarska« politika naše občine na adiia v nekdaj čisto slovensko Sv. Marijo, Magdaleno Spodnjo itaUjansko predmestje, ki šteje danes že skoraj 6000 prebivalcev.
Pojdimo v drugi nekdaj čisto slovenski in najbolj zavedni okraj spodnje okolice — k Sv. Ivanu, kjer se je pred 74 leti rodila »Edinost«. Oglejmo si tudi tukaj najprej najnopejše, »malomeščanski« blok hiš, ki so ga zgradili zadaj za cerkvijo in šolo pri Sv. Ivanu. Na koncu poti, ki vodi od tramvajske postaje naravnost do podnožja hriba, je sezidanih 6 hiš s po 20 stanovanji, skupno 120 stanovanj;
prav zadaj Za šoto pa je 7 hiš s po 30 stanovanji, skupno 210 stanovanj.
Svetoivanski (proletarski) blok je na Lonjerski cesti, in sicer na strmini, ki vodi od vhoda na stadion »Prvi maj« do vrha, kjer se od Lonjer-ske ceste odcepi pot, ki gre mimo Subanove gostilne v središče Sv. Ivana.
Na vrhu tega bloka so najnovejše
i hiše s skupno 124 stanovanji, niže spodaj ena hiša za -izgnance, na cesti, in druga taka v ozadju. Vsaka ima po 76 sob in prav toliko stanovanj; vsaka družina ima torej na razpolago —• eno celo sobo! V eni taki sobi n. pr. stanuje družina, sestavljena iz očeta, matere, 6 otrok (najstarejši ima 10 let) in stare matere.
Nekateri od teh izgnancev, morda celo večina, so si med tem opomogli, ker sg si našli delo. Glede stanovanja pa so se že privadili na težke razmere kakor Osel na batine. Veseli so, da skoraj nič ne plačajo (mesečno niti 100 lir) in niti ne sanjajo, da bi si iskali drugje draga stanovanja. Tudi v tem pogledu se Trst vedno bolj pirSMižUje napolitan kemu }n sploh južnoitaliijaniskeimi načinu življenja.
Razen omenjenih je v tem bloku — iz fašistične dobe — šest hiš s 85 stanovanji. Vse do zdaj omenjene hiše so na levi strani Lonjerske ceste. Na desni strani, med spodnjim in zgor-
njim vhodom na stadion »Prvi maj« pa so nedavno zgradili enoten hišni blok s 4 vhodi in 40 stanovanji »malomeščanskega tipa«.
Na Lonjerski cesti za svetoivansko cerkvijo je vsega 29 hiš s 731 stanovanji in okoli 4000 prebiuatci. To pa je šefe začetek italijanske kolonizacije pri Sv, Ivanu. Star Tržačan, sin čistokrvnega italijanskega 'očeta iz Trsta in prav tako čisto italijanske matere iz Pirana, nam je tožil, da nikakor ne more priti do stanovanja — niti zase, niti Za svojega pen-očenega sina, medtem ko se polnijo vse nove hiše z »esuli« in s priseljenci iz Južne Italije.
Sicer je to razvidno tudi iz uradnega poročila o nakazilu 32 stanovanj v novih hišah na Greti. Tam je odkrito povedano, da je bilo 13 stanovanj oddanih beguncem in priseljencem iz Italije, in sicer 8 beguncem, 4 stanovalcem v »Silosu«, ki so tudi begunci, in nekemu državnemu uradniku, ki je bil uradno premeščen v Trst, seveda iz Italije. Ta priseljenec je dobil tukaj službo in seveda takoj tudi primerno stanovanje, kakor da ne bi bilo v Trstu dovolj izobražencev brez službe in stanovanja. Eno stanovanje je bilo oddano bivšemu vojaku italijanske vojske, ki je vsled vojne izgubil svoje prejšnje stanovanje. Ostalih 13 stanovanj je bilo nakazanih nekdanjim stanovalcem porušenih hiš irj^takim, ki stanujejo v pokvarjenih stanovanjih. Kdo so ti srečneži, ne vemo.
O ostalih novih stanovanjih pa v prihodnjem članku.
—od—
TRŽNI PREGLED
Prva polovica avgusta beleži nadaljnji občutni porast cen na skoraj vieli področjih trgovanja. Poudariti pa je, da se je vzpon podražitve ziasti pn kmetijskih proizvodih v zadnjem tednu nekoliko ublažil. Povpraševanje se je namreč občutno zmanjšalo zaradi običajnega sezonskega mrtvila kakor tudi zaradi zmanjšanja potrošnje velikih središč, zaradi odsotno.' ■ • najpremožne.ših slojev potrošnikov, ki so odšli ca letovanje po dopolnitvi družinskih zalog živil.
V polnem porastu so cene industrijskih izdelkov, ki so se podražile povprečno 10-28%, v nekaterih primerih pa celo mnogo več. V zadnjih časih je zopet mnogo govora o podražitvi javnih uslug, predvsem električne energije ter o splošni podražitvi stanovanjskih najemnin. Tendenca k podražitvi je prav v zadnjih dneh zajela tudi tarife v avtoprevozništvu.
Dosedanje izkušnje kažejo, da bo oblastem, ki so napovedaie razne ukrepe za pobijanje draginje, težko uspelo zajeziti naraščanje cen; naše področje je pri tem popolnoma odvisno od gospodarske politike italijanske vlade, zato pa se bo odbor za nadzorovanje trgovine, ki je bil nedavno ustanovljen pri vojaški upravi moral omejiti na zgoij formalno delovanje.
ŽITA
Po občutni podražitvi v juliju so cene žita v začetku avgusta beležile trenutni zastoj. Na trgih, kjer je bila po-, dražitev najobčutnejša, je prišlo v zad njih dneh celo do pocenitve. Poročajo, da so v Italiji doslej nabrali v državnih žitnicah okrog 10 milijonov stotov pšenice. Ceniki žita So bili v sredi avgusta naslednji:
Padova: pšenica I. 6.400-Č.500 lir za stot fco kamion brez vreč, ista II. 6.300 do 6.400, III. 6.100-6.200; koruza 7.200 do 7.400; argentinska koruza 5,700-5:900; inozemski oves 3.700-3.800; inozemska rž 4.800-5.700; riž I. 13.000-13.300, II. 11.500-11.800, III. 9.200-9.500 lir za stot.
Verona: pšenica L, nov pridelek, 6.400 do 6.500 lir za stot, II. 6.250-6.350;. oves 4.100-4.200; rž 5.000-5.100; ječmen 4.700 do 4.900; koruza 6.900-7.000; fižol I. 15-16.000, II. 12-13.000, III. 11-13.000; fižol »Saluggia« 13-14.000; leča 11-13.000 lir za stot.
ŽIVINA
Splošna podražitev poljedelskih pi-o-izvodov se je doslej v primerjavi z ostalimi pridelki najmanj odražala na trgovanje z živino, če- pri tem ne upoštevamo trg s prašiči. Na nekaterih trgih se je goveja živina malenkostno pocenila, na ostalih pa je ohranila prejšnje cene. Povpraševanje je vsekakor precej aktivno. Prevladuje mnenje, da ne bo prišlo na tem področju v bližnji bodočnosti do pomembnejših izpre-memb. Precejšnje pomanjkanje krme Sili kmetovalce k prodaji še pred običajno jesensko sezono.
Padova: cene se nanašajo na kg žive teže, brez davščin in morebitnih nagrad za posredovanje: voli I. 270-290, II. 190-200, III. 120-140; krave I. 250-270, II. 160-180, III. 120-140: biki I. 250-270, II. 210-220; teleta 450-480, IT. 370-400; dobre mlečne krave 120-140 tisoč lir za komad.
Modena: voli nad 4 leta starosti prvovrstni 280-300, II. 200-250; krave I. 210 do 250, II. 170-190; biki 230-280; prašiči od 30-50 kg teže 400-430, od 50-100 kg 360-400, od 100-120 kg 350-370, od 120-150. kg 370-380, nad 150 kg 380-390 lir za kg; prašički do 20 kg 510-550, nad 20 kg 510-550 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
Cene masla so se ustalile na kvota-cijah, ki so bile dosežene v prvih dneh avgusta. Povpraševanje po maslu je nekoliko popustilo, ker so prekupčevalci v glavnem napolnili zaloge v hladilnikih. Med ostalimi mlečnimi izdelki so se podražili mehki siri.
V	Lodiju so zadnje cene naslednje: maslo 840-860 lir za kg; maslo domače proizvodnje 800-820; parmezan I. 1280 do 1420, II. 890-960, III. 1. 1949 620-670; ementhal 450-480; gorgonzola sveža 230 do 250, ista zrela 420-430 lir za kg.
OLIVNO OLJE
Cene olivnega olja so še v porastu. Vsekakor je trgovina z maščobami naj-oočutljivejši indeks notranjega in mednarodnega tržnega razpoloženja. Poročajo, da namerava italijanska vlada nakupiti v inozemstvu večje količine semenskega olja. Trgovci se temu namenu upirajo in opozarjajo, da so italijanski državni organi prav pri uvozu olja v obdobju 1946-48 izgubili kar 12 milijard lir.
Bari: olivno olje ekstra do 1. stop. kisline 460-465 lir za kg, do 1,5 stop. 450-455, do 3 stop. 445-450, do 5 stop. 425-430 lir za kg.
V	osrednji Italiji se cene prvovrstnega olja gibajo okrog 480-490 lir za kg.
VINO
Na trgu vina prevladuje negotovost. Ceniki so se sicer ponekod nekoliko zvišali, vendar ni znano še, kakšen bo razvoj vinskega trga do bližnje trgatve. Opazovalci menijo, da vsaj do je-
seni ne bo prišlo na tem področju do občutnejših izprememb.
Verona: Valpolicella 440-490 lir za hl/stop., Soave 440-490; Bardolino 420 do 470, »Verona« 420-430 lir .za hl/stop. Firenze: običajna vina 11-12 stop. od
3.800-	4.800 lir za stot, ista 12-13 stop.
4.800-	6.000 lir za stot; Chianti 1948 6.000 do 8.000, isti 1949 12-13 stop. 5.700-6.700, isti 11-12 stop. 4.500-5.00 lir za stot.
Bari: črna vina za rezanje 310-320 lir
za hl/stop., ista 12-13 stop. 290-295; običajna bela vina 290-300; fina bela vina 390-400 lir za hl/štop.
KRMA
Slama se je v prvi polovici avgusta podražila na bližnjih italijanskih trgih za 50 lir; lucerna za 100; seno pa za 200 lir za kg. Seno se zdaj suka okrog 1.700-2.000 lir za stot, lucerna od 1.700 do 1.900 lir za stot, slama 400-500 lir za stot na kraju proizvodnje.
= MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel)........
Koruza ,,	,,	,,	,,	...........
NEW VORK
Baker (stot. dol. za funt)..........
Gin	,, „	.,	.............
Svinec „	„	„	.............
Cink	,, j, ..................
Aluminij „ „	„	.............
Nikelj „ „	„	.............
Krom (dol. za tono) .................
Ž. srebro dol. za steklenico LONDON
Baker (f. šter. za d. tono)..........
Baker	blister „	,,
Svinec	,, „	„	„	...........
Antimon „	„	„	..............
ALEKSANDRIJA
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) „ „Zagora“ L „	„	)
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)---
18/VI1 1/V1II 224.75	225 —
154,-	152.25
22.50 91.-12-15.-17 50 48,—
38.50 71,—
186.-
178,—
96,—
160,—
85 —
209.40
22.50
97.50 12,— 15.—
15.50 48,—
38.50 78.80
186,-
178.—
96.—
140,—
12/VII1 224 50 151.40
22 50 105,— 12,— 15. -
17.50 48,—
38.50 78.80
186,—
178.—
96.-
140.—
82.95	82.06
203.90	204.—
Cene vseh proizvodov, ki so predmet mednarodne trgovine, so še vedno v porastu. Povpraševanje je zeio veliko, medlem ko so prodajalci skrajno previdni pri sklepanju poslov za dolge roke. Splošni indeks cen na mednarodnem trgu, sestavljen na podlagi indeksa 100 v letu 1933, nam v naslednji razpreiiel-
prikazuje gibanje	cen po vojni:
December 1947	276.76
December 1948	261.25
Julij 1949	231.87
December 1949	238.71
Januar 1950	239.25
Februar 1950	240.00
Marec 1950	238.70
April 1950	243.18
Maj 1950	249.63
Junij 1950	253.54
Julij 1950	264.08
Avgust 1950 (1.	pol.) 268.10
* *
KOVINE
Cene kovin na mednarodnih trgih niso zabeležile v zadnjih tednih obču nej-ših izprememb. Povpraševanje zlasti po neželeznih kovinah prekaša vsekakor razpoložljivost blaga in vse kaže, da bodo sedanje cene v bližnji bodočnosti narasle. 2e zdaj poročajo, da ne ustrezajo ceniki kovin na ameriškem trgu stvarnemu položaju. V bojazni pred državnimi intervencijami so sicer nominalno prekupčevalci ohranili stare cene, vendar zahtevajo pri vsaki večji kupčiji zna n c nagrade.
Občutno se je v zadnjih tednih podražil cin (od 740 na 780 funtov šterlin-gov za tono1 vi Londonu ter od 98 na 105 stotink dolarja za funt v New Yorku). Angleško ministrstvo za dobave je prekinilo izvoznikom vse dobave cina. Velike količine cina je namreč Anglija že prodala ZDA, preostalo kovino pa je namenila strateškim zdlogam.
Značilna je podražitev živega srebra, ki se je n. pr. v Londonu podražil kar od 19 na 27 funtov šterlingov za steklenico.
Svinec in še v večji meri cink sta na svetovnem trgu zelo iskana. Dobra konjunktura vlada za baker; poročajo, da se je na trgih v ZDA znatno povečalo povpraševanje po bakru s strani inozemstva, ki je pripravljeno plačevati blago po cenah, ki so višje od onih, ki veljajo na notranjem ameriškem trgu. Željam izvoznikov ne bodo mogle verjetno ZDA ugoditi. Omembe vreden je v tem pogledu primer Indije: ta je pred meseci odbila ponudbo ZDA za nakup 7000 ton bakra po ugodnih pogojih, zdaj pa ni v stanju kupiti pod mnogo slabšimi pogoji niti 1000 ton kovine, ki bi jo nujno rabila.
V zadnjih časih se opaža precejšnje gibanje zlata. Zaloge zlata v ZDA so se pričele krčiti; te zaloge so v začetku letošnjega avgusta znašale 24,31 milijarde dol. proti 24,74 milijarde dol. v istem obdobju lanskega leta.
PREMOG
Evropska proizvodnja premoga — brez vzhodnih držav — je znašala v preteklem maju 17 milijonov ton v primerjavi z 19,9 mil. ton v istem mesecu leta 1937. Edino Francija in Posarje sta v primerjavi s predvojno povečali izvoz premoga, dosegla komaj 57% predvojnega izvoza, dosegla komaj 57Y predvojnega izvoza. Storilnost rudarjev v premogovnikih je znatno nižja od predvojne: komaj 66% v Nemčiji, 80% na Holandskem, 86% v Belgiji ter 91% v Franciji. Vštevši Poljsko je — vedno v maju — celotna evropska proizvodnja premoga dosegla 92% predvojne.
KAVČUK
Zaradi mednarodnih dogodkov je na svetu zopet znatno oživela industrija umetnega kavčuka. Tako bodo pričenši s prihodnjim letom v ZDA pridelali o-krog 50.000 ton umetnega kavčuka na mesec za izdelavo pnevmatik ter 6250 ton posebnega umetnega gumija za proizvodnjo zračnic.
Na svetovnih trgih naravnega kavčuka vlada še vedno precejšnja napetost, čeprav so se v zadnjih dneh cene blaga nekoliko ublažile.
SLADKfiR
ZDA so si zagotovile vse razpoložljive količine kubanskega sladkorja, ki znašajo trenutno okrog 600.000 ton. Prav tako skušajo ZDA nakupiti vse količine sladkorja, namenjenega izvozu, v ostalih deželah, ki proizvajajo sladkor, zlasti pa v državah Južne Amerike. Pred izbruhom vojne na Koreji so prodajali kubanski sladkor po 5,10 do 5.20 stotink dolarja za funt. V naslednjih tednih so kvotacije sladkorja dosegle najvišjo točko 5,90 sLotink dolarja za funt, v zadnjih dneh pa se je ta cena zopet znižala na 5,80 stotink dol.
BOMBA2
Na glavnih svetovnih trgih so ..cene bombaža še vedno v napredovanju: opazovalci menijo, da so kvotacije dosegle zaenkrat vrhunec in da ni pogojev za nadaljnjo podražitev.
V gospodarskem letu 1949/50 je znašala svetovna potrošnja bombaža nekaj nad 29 milijonov bal. to je več kakor v vseh posameznih povojnih letih, toda še vedno okrog 1 hiti. manj od predvojne letne povpreke, in to glede na porast prebivalstva. Svetovna proizvodnja bombaža je dosegla v istem letu okrog 31 milijonov bal.
»Trgovinska izvestja« v angleščini, francoščini, italijanščini in nemščini je pričela izdajati Jugoslovanska trgovinska zbornica v Beogradu. Doslej je izhajal samo mesečni bilten, medtem ko imajo Izvestja obliko revije. Revija je okusno ilustrirana, V Trst je prispel italijanski izvod pod naslovom »Infor-mazioni commerciali della Camera di Commercio di Jugoslavia«.
SLOVENSKI PRAVOPIS je izšel v Ljubljani v nakladi 25.000 izvodov.
»MALI STOČAR«, poljudni črisopis za perutninstvo in živinorejo, zvezek za maj in junij. Prinaša vrsto praktičnih člankov in navodil za rejo domačih živali, ki so jih napisali hrvat-ski strokovnjaki. Med članki je tudi razprava -inž. B. Horvata »Razni sistemi držanja kokoši ju«;	dalje spisek
strokovnega tiska, ki navaja, da je v Zagrebu izšel »Priručnik za kuničar-stvc«, preveden iz ruščine.
»RAZGLEDI« št. 7—8, Trst, prinašajo naslednje članke: B. Pahor: »Malha«, D. Lokar: »Brata«, L Breščak: »Parazit«, De Tuoni: »Srečanja s slovanskim svetom«, A. Budal: »Zapad-ni Slovenci in italijanska ustava«, M. Ravbar: Slovensko Porabje«, VI. Bartol: »Ropotarnica«, O razstavi slovenskih tržaških slikarjev v Ljubl a-ni, Premiera Kreftovega »Veleizdajalca«, Trideseta obletnica požiga Narodnega doma, A. Cronia O Boc-capciu pri Čehih, Francozi v Trstu l. 1797. Priloge: dve sliki L- Spacala, prizor h »Veleizdajalca«.

VALUTE V MILANU
	4. VIII.	7. VIII.	Min.	Maks-
Funt šterling	7.850	7.800	7.800	7.850
Napoleon	6.650	6.600	6.600	6.650
Dolar	655	655	655	655
Francoski frank	172	173	172	173
Švicarski frank	153	154	153	154
Funt št. papir	1.550	1 550	1.550'	1.550
Avstrijski šiling	24,-	-	24,-	24,-	24,—
Zlato	890	900	890	900
BANKOVCI V CURIHU dne 12. Vlil. 1950
ZDA (1 dol.)	4,34
Anglija (t. f: št.)	10,68
Francija (100 fr.)	1,10
Kalija (100 lir)	0,62
Avstrija (100 šil.)	15,20
Čehoslov. (100 kr.)	1,—
Belgija (100 fr.)	8.58
Holand. (100 fi.; 106.— »vedska (100 kr.) 67.— Izrael 1 f, št.)	5.70
Španija (100 pez.) 9.40 Argent. (100 pez.) 28.—
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	4. VIII.	7. VIII.	Min.	Maks.
Južna železnica	2 110	2.110	2.020	2.U0
Splošne zavarov.	5.400	5.400	5.260	5.650
Assicuratrice	712	712	710	715
Riun. Adr. Sic.	1.535	1.535	1.535	1.600
Jerolimič	1.950	l.Q50	1.600	1.950
> Istra-Trst*	500	500	500	500
»Lošinj«	7.300	7.300	7.300	7.300
Marlinolič	1.600	1.600	1.475	1.600
Premuda	3.215	3.215	3.215	3.215
Tripkovič	6.500	6.500	6.500	6.500
Tržaški tramvaj	580	580	580	580
Openski tramvaj	991	991	991	991
Terni	218	218	186	220
ILVA	208	208	170	216
Zdr. jadr, ladjedel.	118	118	105	118
Ampelea	800	800	800	800
Arrigoni	1000	1000	1000	1000
KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q E - TELEFON ŠT.° 54-58
IVeprai/išnosti pri occiijei/anju in izplačevanju udskndnine za škodo, ki jo poizvoča vojaštvo
Iz mnogih okoliških vasi priuajajo stalne pritožbe zaradi znatne S .ode, ki jo povzročajo angloameriške vojaške e-dinice pri svojih vajah. Se bolj pa so kmetovalci nezadovoljni zaraai teŽKOč, ki jih morajo premostiti pri postopku za izplačevanje zadevne ouškodnine. — Odškodnino plačujejo iz posebnih fondov, ki jih imajo vojaške sile na razpolago v lirah od italijanske vlade, ki prejema na ta račun protivrednost v dolarjih, odnosno funtih šterlingih.
Lani so n. pr. angloameriške čete potrošile na poaročju okrog 6 milijard lir za razne nabave, usluge in dajatve, med katere spada tudi odškodnina za rekvi-zieije, za najemnine ter za škodo, ki jo povzroča vojaštvo zasebni imovini. Ne vemo, kakšen del te vsote je bil porabljen za povračilo škode, ki je bila povzročena krajevnemu kmetijstvu, toda sodeč po posameznih primerih lahko trdimo, da so bili interesi naših kmetov luai v tem pogledu zapostavljeni.
Za o. eno škode je vojaška oblast o-hranila stari italijanski uradniški aparat, ki ga je italijanska vlada za časa fašizma nastavila v bivši JulijSKi krajini poleg vojašKe organizacije, ko je na našem ozemlju pripravljala strateške naprave za pohode na Balkam Ta aparat, ki je po vojni zbral svoje vrste v Trstu iz vse Primorske, je skrajno nenaklonjen delovnemu ljudstvu, še manj pa slovenskim kmetom. Po običajih, ki smo jin morda še v poslabšani obliki podedovali od italijanskega sistema, ni dano danes preprostemu človeku urediti najmanjšo zadevo brez pomoči »strokovnjakov«, ki se ti vsiljujejo z vseh strani in ki hvalijo svoje zveze z vplivnimi uradniki in osebnos mi. Vse to s.ane seveda denarja, zal j_ birokracija utegnila v zaunjih ča sih še utrditi svoje položaje v tukajšnjem socialnem in gospodarskem sistemu.
Pogovor nas je nanetel daleč, vendar je bil potreben za boljše razumevanje tega, kar bomo v naslednjem ugotovili. — Ko je kmet, ki mu je vojaštvo pozro-čilo škodo, vložil najkasneje 2 meseca po prizadeti škodi zadevno prošnjo z vsemi potrebnimi listinami, mora potrpežljivo čakati na prihod komisije, ki naj bi škodo ocenila. Največkrat se dogodi, da se uradništvo zgane in pride na lice mesta šele čez mnogo časa^ ko je škodo sploh nemogoče ugotoviti. Cenitve izvršujejo po svoji uvidevnosti sami uradniki, mediem ko nimajo prizadeti pri tem nobene besede. Cez nekaj časa, a večkrat tudi čez leta, pokličejo kmeta na t rad in mu predložijo cenitev. Cenitve so pretirano nizke. Ker pa je možnost uspeha morebitnega priziva največkra. malenkostna, mora prizadeti sprejeti to, kar so mu od zgoraj določili. Sama izguba na času je večkrat večja od odškodnine. Za manjše škode, ki pa se lahko večkrat ponavljajo, se celo ne izplača vlagati prošnje. Ko so vse te formalnosti izvršene, mora oškodovanec ‘potrpežljivo čakati na izplačilo odškodnine V tej fazi nastopijo še enkrat posredovalci, ki obljubljajo takošnje izplačilo dolgovane vsole seveda proti nagradi ?a posredovanje.
Pri vsem postopku vlada v uradih nered. Za vložene prošnje ne dobijo prizadeti nobenega potrdila, kakor je za podobne primere običajno. Ce se prošnja izgubi — večkrat so se že izgubile — nima kmet nobenega uradnega dokaza o pravočasni vložitvi prošnje. Sami uradi nimajo nobene evidence posameznih zadev, kar onemogoča vsako morebitno kontrolo in nudi uradništvu lahko priložnost za samovoljno postopanje.
Menimo, da bi le z malo dobre volje odgovorne oblasti zadovoljile naše kmetovalce in odstranile razne nepravilnosti z naslednjimi preprostimi ukrepi:
1.	Vsaka vloga bi morala dobiti zaporedno številko; vlagateljem bi morali izdati potrdilo o prejemu in pravilnosti prošnje in zadevnih listin. Vse zadeve bi morali časovno reševati po vrstnem redu predložitve, ker bi se samo na ta način odstranila vsaka možnost favoriziranja.
2.	Pri ameriškem odnosno angleškem uradu, ki se bavi z izplačevanjem škode, bi morali ustanoviti komisijo, v kateri bi morali biti zastopani tudi kmetje: ta komisija bi morala sestaviti 'in odobriti osnovo za ocenjevanje škode, pregledati vse cenitve in odločati o mo rebitnih prizivih.
3.	Izplačilo odškodnine bi se moralo brez odlašanja izvršiti, po vrstnem redu rešenih vlog.
Menimo, da bi se s temi ukrepi odstranilo mnogo dosedanjih nepravilnosti, pa tudi krivic pri nakazanju odškodnin. To so minimalne zahteve tukajšnjih kmetov, ki so v petih letih vojaške zasedbe
utrpeli že veliko in večkrat nepovrač-Ijivo škodo ter v mnogih primerih ob izgubi pridelkov sploh zgubili veselje do dela.
Botač — zapuščeno naselje
Čeprav se Botač nahaja le nekaj sto metrov od Boljunca, je, lahko trdimo, popolnoma odtrgan pd ostalega sveta. Cesta, ki vodi v naselje, ni vredna tega imena, saj ni dostopna niti poljskemu vozu z dvojno vprego. Naselje je poleg tega brez vode in luči. Kmetovalcem v Botaču je onemogočen vsaa. napredek. Gradbeni material, ki bi bil nujno potreben za dograditev raznih gpspodar. skih naprav, stane v naselju zaradi prevoznih težkoč okrog štirikrat več kakor n. pr. v Boljuncu. Oblasti že dolga leta obljubljajo, da bodo poskrbele vsaj za popravilo ceste. Mnogo primernejša bi bila vsekakor gradnja nove ceste do Boršta, ki bi bila le 700 m dolga. To cesto so načrtovali že v stari Avstriji. Seveda bi se za zdaj zadovoljili s temeljitim popravilom stare ceste, ki pa bi morala postati prometna vsaj za lažja avtovozila. Cesta bi koristila ne samo prebivalcem Botača, temveč tudi številnim kmetovalcem bližnjih vasi, ki imajo na tem področju svoja zemljišča.
Naše mnenje je, da bi morale oblasti v načelu skrbeti v prvi vrsti za najpotrebnejše. Zal so tO' načelo že neštetokrat opustili. Ni denarja za popravilo 1300 m dolge ceste? Od kje pa dnenar za graditev popolnoma nekoristnih objektov? Koliko so n. pr. stali sicer lepi, a zdaj nepotrebni obcestni zidiči ob državni cesti Zavije—Škofije ali Trst—Bar-kovlje? Koliko milijonov so potrošili za graditev ceste Fernetič—Repentabor, ki služi skoraj izključno motoriziranim ob-mejnim policijskim izvidnicam? Z naštevanjem bi lahko nadaljevali in prišli do zaključka, da se program javnih del izvaja brez vsake smotrne razporeditve, lo pa predvsem, ker prihajajo vsi u-krepi od zgoraj in ker zlasti podeželsko kmečko ljudstvo nima pravice do soodločanja v zadevah, ki ga neposredno zanimajo.
* *
RAZLASTITEV ZEMLJIŠČ ZA INDUSTRIJSKO CONO
V Zavljah so pričeli s postopkom za razlastitev zemljišč, ki so namenjena gradnji objektov industrijskega pristanišča. Ustanova za industrijsko pristanišče je za razlaščena zemljišča ponudila skrajno nizke cene. Opozarjamo prizadete, da se proti določeni ceni lahko pritožijo na tržaško občino. Županstvo mora po zakonu posredovati za prijateljsko obravnavo med razlaščenci in razlastitelji. Ce se na tem mestu. ne doseže sporazum, se lahko
vloži priziv na okrožno sodišče, ki je pristojno za dokončno odločanje po zaslišanju enega ali treh izvedencev, t Pripominjamo, da mora cena zemljišč ustrezati po zakonskih predpisih cenam, ki bi jih ta imela, če bi prizadeti imo-vino prodali v prosti trgovini. K zadevi se bomo še vrnili; vsi prizadeti lahko dobijo na uradih Kmečke zveze vsa zadevna pojasnila.
UVOZ PLEMENSKE ŽIVINE
Kmetijsko nadzorstvo bo v jeseni nabavilo za tukajšnje živinorejce v Južni Tirokki določeno število plemenskih, krav. Kmetovalci, ki si želijo nabaviti plemensko živino tega izvora se morajo najkasneje do 10. septembra zglasiti pri kmetijskem nadzorstvu v ul. Gega 6, ter položiti 150.000 lir. Državna podpora za nakup živine bo znašala do 40%. Dokončni obračun v po- i gledu položene vsote bo sestavljen kas- ! neje. Živinorejci se morajo obvezati, da bodo redili nabavljeno živino čim delj časa ter da bodo namenili reji vse te- i lice in morebiti tudi kakšnega bikca. Priporočamo, da živinorejci po možnosti izkoristijo omenjene ugodnosti.
ZA VOJNE OŠKODOVANCE
Vsi člani Kmečke zveze, ki potrebujejo kakršno koli pojasnilo ali intervencijo glede izplačevanja vojne škode, naj se zglasijo v uradu. Pripominjamo, da zaenkrat ni še nobenih določb za izplačevanje odškodnine za poškodovane nepremičnine1 (hiše, zemljišča, itd), medtem ko izplatAijejo le na račune za odškodnino premičnin (obleke, opreme, orodja, živil itd). Opozarjamo člane, naj skrbno hranijo potrdila o vloženih prošnjah, ker se je že večkrat dogodilo, da so finančni uradi zgubili ali založili prošnje in spise.
Kdor še ni vložil prošnje za odškodnino v vojni poškodovanih premičnin ali nepremičnin, naj to nemudoma stori. Rok za vlaganje prošenj je že potekel, vendar ni izključeno, da bodo nove določbe ta rok podaljšale. Na željo članov sestavlja vse te prošnje urad Kmečke zveze.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava:	Trst, ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
BAZZANELLA UMBERTO
TRGOVSKA ZASTOPSTVA INDUSTRIJSKE, SANITARNE IN KMETIJSKE DOBAVE
Vam nudi: Tehnične, sanitarne in kletarske predmete, kletarske stroje in kemikalije Iza trgatev, ohranitev vina in proti vinskim boleznim) Poljedelske stroje in traktorje Stroje za raznovrstno industrijo Motorje za pomorstvo in stalno inštalacijo Razne kovinske, železne in gumijaste cevi ŠKROPILNICE „VERM0REL‘, ROČNE IN MOTORNE
Uradi in skladišče: Trst, Ulica Felice Venezian št. 5
Telefon št. 41-97
OBIŠČITE!	OBIŠČITE!
ZAGREBŠKI
VELESEJEM
23. IX - 8. X. 1950
ZNIŽANE VOŽNJE!	ZNIŽANE VOŽNJE!
Informacije pri:
GOSPODARSKI DELEGACIJI FLRJ
TRGOVINSKI ODDELEK
TRST - UL. CICERONE 8
PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH PROIZVODOV
LJUBLJANA - Poštni predal 74 Brzojav: Slovenijales, Ljubljana Telefon: 25-63
OSiSeite in oglejte bi naše lebne pločoode
na mednarodnem oelebejmn o %'ibln