Posamezna Številka li C.
♦
Pnltio tek. r*£m. — Con to corrente con la posta.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravaiitvo ▼ Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa t. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. 15 — Za inozemstvo L. 22.50.
*.«to IV.
aOHICA, Četrte It dne 9. julija 1925.
št. 28.
Država je narejena - naredimo državljane!

»Je država narejena, naredimo državljane«, to je rekel Mussolini, fabricira Italijane.
A kako se tole dela. Čuk na pal'ci je narisal stroj je, res da, kompliciran, kdo bi neki ga opisal?
Mož vrti, da ves poti se, a iz stroj-a roj se vleče, bersaljeri in očetje, mame z deco — mnogo sreče.
Tudi kmetje, pešikani, kar država potrebuje. Dokler jih ne bo zadosti, mož poti se — stroj deluje.
Ima mnogo novic, da bi lahz ko pikal in sekal na vse strani, če bi hotel lagati. Ko pa mora govoriti resnico, ne pride do
besede in raje o najvažnejših stvareh molči, da se komu ne zameri.
Čuk na paVci.
Poklon.
Gorica. 9. julija.
Nekateri veliki listi so sklenili, da bodo ob današnjih razmerah — na bližajočo se vročino mislimo — tiho. molčali, in jezik za zobmi držali, čuk na paVci pa ne misli molčati, pisal bo, če ne drugega o vrez menu in sicer na način, da nihče ne bo mogel misliti, da se za oblaki vremena skriva kaj drugega„ Ne bo govoril ne o rdečih oblakih, ne o črni tez mi ne o vzhajajočem solncu. Tako mu nihče ne bo mogel pošiljati niti popravkov, niti ga konfischati. še mani po., svariti. Stvar je namreč taka, da je koža vedno več vredna kot resnica, v tem slučaju — perje. S tem pa Čuk ne misli reči. da bi resnice ne smel piz sati, ali da bi ie ne pisal. Ne! 2 X 2 = 4, to je resnica. Padal je dež, zdaj je lepo vreme, to je tudi resnica.
Resnica je dalje tudi, da so v Jugoslaviji skovali zelo naz zadniaški tiskovni zakon, ni pa res. da bi obstojal tak zakon pri nats. Resnica ie, da so še druge države pod božjim solncem, kjer ni mogoče s prosto besedo na dan. pri nas piše in govori kdor in kar hoče.
Pišemo lahko o Radiču. da bi se rad zvezal z radikali in prišel na ta način iz ječe, sicer pa grozi, da se zveze s samim vragom, če ne celo z opozicijo.	%
Pišemo lahko, da so ustaši v Maroku potolčeni in se smemo tega celo veseliti, kakor bi se morda smeli celo veseliti, če bi bili potolčeni Francozi in Španci.
Tudi se smemo veseliti, da se je kitajski zmaj začel poz steno otresati mrčesa, ki mu je sedel na glavo in na život. Evrapejske velesile vidijo v tem rumeno nevarnost, ki je pa bolj denarna nevarnost za njih mošničke.
Tovarnarji so spodili delavz ce na ulice in jih dajo postre-liti, če treba, k delu. za tkalne statve pa so sedli jetični otroci. Debeli izmozgavalec pa se je postavil v pozo človečanstva: »Pravico otrok do dela bom branil do smrti — do smrti otrok namreč«.
Tak postaja položaj, ki je od dne razveselivejši za Čuka.
»Čuj, prijatelj. Ali si videl deklico, ki je šla mimo najine mize in se mi je posmejala?«
»To nič ne pomeni. Tudi jaz sem se moral glasno za-smejati, ko sem te prvič videl«.
Evtimij.
Ljubezen in računstvo.
(Pustna romanca).
»Takrat sem imel dvanajst let in sem bil pri stricu ter nje* govi odločnejši polovici za dečka, ki je moral hoditi povsod in vse delati«.
Tako, cenjeno čitateljstvo, pripoveduje moj prijatelj, Breznikov gospod Franc, ne morda jaz, pisatelj, da ne bo pomote. Gospod Franc pripoveduje dalje:
»Takrat še nisem vedel, kaj je ljubezen, in tudi računal nisem, razen da sem v jeseni štel dneve, kdaj bo stričeva odločnejša polovica zopet pri* redila češpljeve cmoke, ki sem jih na žive in mrtve rad jedel, ali pa, kdaj bo šla in za večerjo skuhala tisto nesrečno korenje; tak večer sem bil vselej zamišljen in sem gledal po strani na mizo.
Tisto leto je prišlo mojemu sorodniku v devetem kolenu in v hribih, Knezovemu Jožetu, na misel, da bi se oženil. Nekega večera.je prišel z nevesto Ančko in z nekaterimi sorodniki k nam. Bili so menda pri notarju in zdaj so se prišli k nam razgovarjat in od-dihavat si. Jože in Ančka, to sta ženin in nevesta, sta sedla na našo staro, črno. raztrgano zofo (da nam ne bo kdo nevo* ščljiv). Jaz, ubogi France, sem zabel dirjati: v kuhinjo po kruh in nož, v klet po liter in kupice, na vodnjak do vodo, v gostilno po vino. Vodo sem prinesel zato, da smo kupice izurili, da ne boste mislili hujšega.
Vsi so bili veseli, stric se je slovesno držal. Modro so govorili in tudi jaz sem rad po*
slušal, če me dolžnost ni za* vlekla drugam. Ženin in nevesta, to mi je bilo nekaj novega. Sedela sta na zofi in drugi so gledali zdaj sem zdaj tja, mislili pa smo vsi le na nju. Nevesta Ančka je bila bolj majhna ko ne, belega lica in kuštrava. Malo je že biLa za-spančkana, naslonila se je Jo* žetu na prsi in se srečno
smehljala, Jože tudi tako____
Ko so odšli, je rekel stric: »Ta dva se bosta pa rada imela«.
Kako se je dalje pletlo, ne vem. Čez nekaj tednov se je Jože poročil. Jaz sem imel takrat veliko narodnega dela, ker smo se s šolarji nemške šole pretepali,, da je kaj. OcL-rastli nemčurji so zidali »Deut* schenheim«, ^kateremu smo mi reikali »pufštajn«. Bile so na* rodne veselice z živijo, hajl, telovadbo in žandarji. Povečali smo Narodni dom ter ga blagoslovili. Jaz sem pri tem igral važno ulogo in se na neki fotografiji še dandanašnji grdo držim. Rusi in Japonci so se tudi vojskovali tiste čase, nij smo pa jokali z Rusi in propadli z njimi. Kaj ženitev, le Čemulpo, Port Artur, Var-jag, Korejec, Kuropatkin, to mi je hodilo po glavi! Moja malenkost sem bil resnična malenkost, toda nosil- sem kravato j s slovensko trobojnico, in to tudi kot ministrant in čeravno je bil moj učitelj popolnoma nemškega mišljenja.
Tudi smo ravno takrat iz* našli novo igro; v steklenico se vlije par kapljic špirita^ obrača sem in tja ter nato prižge z vžigalico. To je bilo treba delati previdno in pre* vidno skrivati pred stricem in drugo polovico. Skrb za narod in iznajdbe
me je torej, zmotil, da sem či* sto pozabil na svojega sorodnika v devetem kolenu in v hribih, Jožeta, in njegovo lepo nevesto Ančko.
Stric in njegova boljša pol o* vica sta včasih -govorila o njima; pri tem mi je pa vedno na pot hodilo, da sta zdaj njej rekala Rezka, ne več Ančka. »To je res čudno!«, sem si mislil včasih. »Saj to ni vse eno, Ančka ali Rezka! Dveh imen nima; ko se je možila, si pa menda tudi ni nadejala drugega imena«. Vendar sem tr* pel in molčal.
Prišel je semanji dan in ve* del sem že, kako bo stričeva boljša polovica zopet ves predpoldan v skrbeh, ali bo kdo prišel in za koliko l judi naj pripravi obed. Res se proti enajstim prikaže moj sorodnik Jože in z njim meni povsem neznana ženska. Slonel sem. na oknu in gledal izza rož, kako se pozdravljajo. Ta* koj izprevidim, da je ta tujka Jožetova žena. Zdaj mi je bilo jasno. Lahko je Rezka in vse drugo, le Ančka ne. Bila je velika. rdeoa, imela je velik nos.
Strmel sem. Ni mi šlo v glavo, kako sta se mogla tako ra* da imeti Jože in Ančka, zdaj je pa že ta velika Rezka nje* gova žena. Pa kaj hočeš, počasi sem uvideval, da je resničen pregovor, katerega sem sam skoval in ki pravi: »Vsaka norost še ni ljubezen!«
Čez leta in dneve sem pa ravno pri Jožetu in Rezki Vi* del, da je resničen tudi drugi pregovor, katerega sem si tudi sam izmislil, namreč: »Vsaka ljubezen še ni norost«.
Moj sorodnik Jože je namreč računal, kako. tega ne vem, toda očividno je računal in dognal, da Ančka ne bi bila žena zanj, da bo Rezka boljša. Pa zdaj še kot mož veselo dela in žvižga. Hišica je majhna in kmalu je bila polna otrok, osem ali devet jih je, vsi so zdravi in pridni. Rezka je delavna in pametna žena in vse tako prav.
Jaz, Francek. pa sem s to zaroko in poroko veliko prido? bil na modrosti«. —
Tako je govoril in povedal moj prijatelj, gospod Brezni* kov Franc. In jaz, umetnik in pisatelj, da se tako izrazim, sem vesel, da sem mogel napisati to povest, v kateri nastopa ljubezen, če ravno ne čisto brez računstva ali matematike.
|iiiiiiiiiii1iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1iiiii1iiiiviiiiiii1iiiiii1ii11i1iiii1iiiiiii!III:iii1iii]|
Pretnarjev Jraneosko - § ; slovenski slovar se dobi | i v „J\farodni j<njigarnitt |
S C-O eO
v (gorici

llll|]|llllllllilllllll!lllllllll[lll!lllllllll!lilllllllllllll!l!lll[l!lll!l]lilll!lllll!l!llll
in.
Kolesarke pozor!
Čuk na pal'ci ie obdelal že ženske nohte, kolesark, teh brzih ptičic na kolesih se pa še ni dotaknil. Pa pravijo, da Čuk vse vidi, še celo* po noči. Pa še kolesark ni zapazil, ki po dnevu kvarijo naše ceste in nosijo na razstavo vse, kar imajo:
Ženske so namreč zelo napredne in v vsem posnemajo moške. Prvo so zlezle v hlače, nato na konje, ostrigle so si lase, nazadnje in ne prav naj« zadnje, so se spravile tudi na kolo.
Mi ženskam nikakor ne za« vidamo tega športa. Nasprotno, celo veseli nas, da se tudi ženske lahko spustijo pol po zraku pol po tleh in letijo kot veter. Seveda obstoji nevarnost, da se spotaknejo in zlete na tla. Pri tem pa seveda ne pokažejo samo, da znajo leteti tudi po nosu, ampak se le pre« pogosto pokaže tudi precejšnji del kože nad nogavico, kljub hlačam, ki jih nosijo.
Sicer pa: resnica nad vse. Kot sem videl in se prepričal na lastne oči le preoogosto-krat, ženski kolesarki niti ni treba, da pade s kolesa. Kolesarke namreč le prerade po« zabijo, da bi kupile s kolesom vred tudi tako kikljico ki spa« da k kolesu in sedejo na kolo v kratkem in ozkem krilu.
Pri gibanju z nogami se ozko krilce kaj hitro pomakne preko meč in kolen v tako ne« vabljivo višino, da se nudi pocestnim gledalcem zastonj zabava in razstava mesa.
Res je. da kolesarka gre na* glo mirno, in da v silnem diru lahko vse skupaj piha nekam, kam, ne smemo povedati. — Kljub temu pa tisti kos noge ki se nahaja med. nogovicami in hlačkami, še vedno ni toliko javna last, da bi ga morale
javno kalzati, kot ga kažejo. Drugače ne, kot če se uvede moda, da bodo hodile v plavalnih hlačkah okoli tako kot tisti kolesarji, ki v poletnem času dirkajo.
Kolesarke so na vsak način močen razlog zato, da naj sc
GROZNO.
»To je pa že odveč. — Imaš tudi še pogum povedati mi, da si zopet zgubil 15 lir pri igri, a za mene, ki si želim le mal kožuh za 3000 lir, za mene pa nimaš denarja«.
PRAKTIČNO.
»Ti imaš toliko lepih kodrastih las, mala punčka, — mo« rala bi mi darovati mal kodr-ček«, pravi plešast gospod
med ženskami uvede moda nošnje moških hlač kot se spodobi. Na ta način ženske ne bodo samo »takorekoč«, ampak v resnici hlače nosile, na ta način tudi ne bo več pisal o njih v Čuka na pal'ci.
Bistrogled.
plavolasi kodrasti deklici, ki se odzove:
»Pa raje vprašajte mojo teto, njeni niso priraščeni, si jih lahko kar odpne.
IZPODLETELp. Lopovi vstavijo gospoda v bližini davkarije: »Denar ali življenje!«
S trpkim nasmehom odvrne napadeni: »Ej, prepozno fantje, ravnokar so me tu —- notri že vsega obrali«.
Uganka.




Neki posestnik je postavil svoji umrli ženi križ, na kate« rega je dal prilepiti bisere, kateri so bili last umrle. Gro« bar- dotičnega pokopališča si je pa prisvojil dva bisera. Ker je pa mož umrle žene vedno kontroliral, da bi kdo ne ukradel kak biser, ga je grobar o« pazoval in je vedel, da je mož vedno štel od spodaj navzgor 15 biserov in ravno tako 15 biserov navzdol in navzgor proti desni in tudi proti levi je vedno štel 15. — Grobar je ukradel 2 bisera — in vendar je mož umrle še vedno štel enako in ni opazil, da sta mu dva bisera ukradena, — Kdor pravilno reši in bo izžreban, dobi za nagrado knjigo povesti »Jutri«, v rdeče platno vezano. — Imena rešilcev in re« šitev uganke v prih. številki.
Obiskavano letovišče.
»En sam gost je bil zašel	na naše letovišče, ker ga je bila noč vjela. Ostal je tu 14	dni, ker mu nihče ni hotel povedati poti. Sinoči je zopet	zašel in — se rešil. Zdaj je zopet — prazno«.
J. Jurkovič — Karto:	9
Dru govanj e.
MIŠO: Naj bo pa nova oskrbnica. To vam je srčkana in dražestna devoj-ka, žena, na pol žena, — kaj bi rekel; pravi namreč, da se je mož ločil od nje in se nekam odklatil... Ona bo narav« nost imenitna za to, kajti niti nje in niti Staniso še ni videl.
ČULIČ: Zdaj vidiš! Saj sem rekel, da si pametna butica, (Zagleda skozi okno vračajočega se Petrica). Pa tudi srečo imamo. Ravno končali smo pogo« vor pa pride on. Skrijva se. (Odideta.)
V. PRIZOR.
Petrica sam.
PETRICA (vstopi v sobo, vzame iz omare steklenico, pije iz nie. potem položi steklenico na mizo, a sam se zavali na divan). To pa je v resnici »fejst« ....Pa kako sem ti nenadoma naletel na krasno življenje!.... Toda drugovanje se
je izplačalo. Vedno sem želel, da bi vsaj tri dni gosposko živel in kar sem želel to sem dočakal. (Zazeha.) Nekoliko dolgočasno je, to moram reči, ali vendar mi ugaja. Ko se človek takole raztegava in meče roke in noge na vse strani, tedaj pravzaprav vidi — kakšen je- (Zopet zdeha in se vleže na divan.) Nocoj ' se mil je'sanjalo o moji Poloni, — krasno sanjalo. In razločno začujem včasih zunaj njen glas — pa se prestrašim... O ubož'ca Polona! Bogve, kaj je z njo... Kaj bi neki bilo? Gotovo* je umrla; a mrtvi se ne brigajo za žive, kakor tudi ne živi za mrtve,... Ali vendar... Ne, ne. Kaj bi mislil na to! (Bobna s prsti po mizi pa zopet zehne.) Da, dr Ničesar se na svetu ne more uživati Čisto popolno... Ta samota, kakor v kakem »klo-štru«. Ničesar mi ne kratijo to moram reči; samo tako samega me puščajo. Go« spodar se nekam kislo drži, a ona me malo po strani gleda.-.. Butasti sluga pa
postaja vsak dan bolj prevzeten. Ostaja samo še^ ena stvarca — kuharica Kristi« na. Ta ženska glavica se odlikuje s sta« novitnostjo, s sianovitno postavo, s stanovitnim licem, s stanovitno prijaznostjo in še z nekimi drugimi stanovitnostmi, ki se od ženske glave komaj zahtevati morejo. (Mišo prihiti v sobo.)
VI. PRIZOR.
Petrica, Mišo, pozneje Čulič.
MIŠO (šepetaje): Gospod, gospod! — Ali ste vi komu kaj dolžni?
PETRICA (malo zavzeto): Kaj pa to tebe briga?
MIŠO: O, mene ne briga; ali vas, bi rekel, vas se to tiče; kajti neki orjak je prihitel spodaj v hišo, kakor bi z neba padel, pa maha s svojimi velikimi rokami in kriči, kje da je Vicek Golibradič; a če se ne varam, ste to vi.
PETRICA: Kdo si to upa?...
MIŠO: Ne vprašajte, za božjo vo? ljo; glejta ga; je že tu... Samo čujte gal
ZAKAJ 1 ZATO!
rrzx
Zakaj se letos toliko pleše v Št-Andrežu?
Zato, ker so bili letos šparglji dragi!
Zakaj se Goričani tako branijo ljubezni iz Vidma?
Zato, ker Goričani vedo dobro, da Videmci ne ljubijo toliko goričanov kot takih, ampak njihove mošnje!
Zakaj je letos toliko dežja?
Zato, da meščanski gospodi ne bo treba v kopališča.
Zakaj Gradežani letos izredno grdo proti nebu gledajo?
Zato, ker dež jim žepe suši. (Ta pa je lepa!)
ki-
Zakaj je na Bledu letos tako selo?
Zato, ker solnce štrajka, dež pa — krumiri!
Zakaj je na pročelju cerkve sv. Ignacija v Gorici še vedno velika luknja tam, kjer je bila pred vojno ura?
Zato, da to globoko luknjo vsak tujec, ki pride na Travnik pogleda; kajti ur, ki kažejo vedno »prav«, je na stolpih cerkve sv. Ignacija kar šest!
Zakaj je bilo »na tombolo v Gorici na sv. Petra in Pavla dan toliko tisoč igralcev?
Zato, ker je vsakdo mislil, da bo dobil tombolo! A so bili »mrkurjoti«! Potem bi moralo biti 10.000 »tombol«.
Zakaj je v Gorici toliko prahu? Zato, da se družba jetičnih množi!
Zakaj goriški municipij kaznuje vsako hišno gospodinjo, ki stresa nrašne.cunje na ulico?
Zato, ker se boji, da bi delale konkurenco škropilnemu automobilu, ki vzdjguje oblake -prahu po mestu, ki na ta način »pospešuje« javno zdravstvo, katerega hišne gospodinje s svojimi prašnimi cunjami kvarijo.
Zakaj bo pri občinskih volitvah v Podgori nastopilo več narodnih
strank?
Zato, da pri volityah zmagajo komunisti.
Zakaj gre mirenska »šoštarija« ra« kovo pot?
Zato, ker mirenski »šoštarji« ne znajo delati tako špicastih čevljev, da bi se »špica« »šolna« odlomila, če bi se ž njo komu »ano cabado« dalo.
Zakaj je Antonio Orzan jun. položil mandat mestnega svetovalca?
Zato, ker tudi župan Bombig sir prodaja! Dva konkurenta ne moreta skupaj sedeti!
Zakaj se je upisalo v prvi goriški gimnazijski razred več Slovencev kot Italijanov?
Zato, da se bodo učili jezik Pe-trarce, politike Mussolinijeve in — kakor pravi nek italijanski list — častiti slovanska apostola San Zirillo e Mettodo! Za poč't!
Zakaj tržaška »Edinost« ne izhaja dnevno na 4 straneh?
Zato, ker čaka, da goriški strujarji ustanove dnevnik! Šele potem, ko bo
VELEOBRAT.
Berač Strganavš je mož modernega mišljenja in poln podjetnosti. Čisto dubu časa primerno je ustanovil veleobrat beračenja, ki se mu baje plodonosno obrestuje. Baje se industrijski krogi zelo zanimajo za novo iznajdbo in nameravajo odkupiti patent.
ČULIČ (od zunaj): Na vsak način ga hočem videti! Če mi vrag ne plača ta* koj, ga s to palico pobijem na tla.
MIŠO: Ali ste slišali gospod? — Ta se ne šali.
PETRICA (poskoči): Koga bo on, za vraga?
MIŠO: Pojdite za vraga, da vas skrijem, ker drugače vas res lahko na; mlati. C Ga pahne v omaro in jo zaklene.) Tako; pa le lepo mirni bodite. (Čulič vstopi.)
ČULIČ (s palico v roki, kriči): O. jaz imam dober nos! Sedajle bomo zverino zapodili iz brloga, vi jo pa boste spodaj počakali! (Zagrabi Mišo za prsa). Sedaj govori, kje je? Tukaj druguje in poročne darove kupuje, a za dolgove se niti ne briga. Le počakaj! — Se bomo že z gospodom Čuličem, —* ali kako se že imenuje —, pogovorili, kakšnega klateža skriva v svoji hiši- — Povej takoj, kje
ie?
MIŠO: Kdo, gospod?
ČULIČ: Oni, brivski slepar — govori, sicer bom jaz (mu preti s palico) govoril. — Takoj hočem imeti Vicka Golibradiča!
MIŠO: Pola grm a, gospod. Kaj je meni mar Vicek Golibradič? Če je že treba dobiti batine, bi želel, da jih dobi on, ne pa jaz. Ali tega človeka ni več pri hiši. Bil je, pa je že odšel.
ČULIČ: Ali je to res?
MIŠO: Je, kakor res živim.
ČULIČ: Torej mi je zopet ušel. —-A kam je odšel1?
MIŠO^ Tega pa ne vem.
ČULIČ: Jaz torej odidem; ali prišel bom spet. — Poslušaj me! Še bom prišel, ali gorje tebi, če si me potegnil. (Odide.)
MIŠO (zase.) Dobro je odigral (Glasno.) A sedaj (odpre omaro) lahko greste ven, gospod. — Ali ste ga slišali? Dosti strahu sem užil radi vas.
PETRICA (razjarjen): A kje je sedaj ta lopov, da mu pokažem, kdo je klatež in slepar'. (Divje proti vratom).
MIŠO (ga povleče za rokav): Kam hočete, za vraga! — Molčite, kajti če vas sliši, se lahko še vrne.
PETRICA: Naj se! Samo da bi prej mogel iz omare, pa bi mu pokazal, kaj se pravi, mirne in nedolžne ljudi na= padati! — A. tudi ti. če bi bil kaj vreden, bi ga zagrabil za vrat in ga vrgel po stopnicah z glavo navzdol.
MIŠO: Hvala lepa. Nisem ni malo pri volji, s svojo kožo plačevati vaše dolgove. A končno, če vse to dobro premislim, se mi zdi, da ne morete več tukaj ostati, čeprav mi je žal. Ali ste slišali? Rekel je, — da se bo še vrnil.
PETRICA: Kako, da ne bi mogel še tu ostati? Seveda, ker ste vsi skupaj zabiti, ti in tvoj gospodar; kajti tudi on, če bi bil za kaj, bi mu plačal malo dolga in ne bi pustil, da mu takale grdoba žali častitljivega gosta in vznemirja hišo. — Naj le pride! — Naj vidi, da se ga ne bojim. — Jaz ne napravim niti koraka od tu!	(Dalje.)
\
konkurenca postavljena, se bg Trst vzdramil in nudil Julijskim Slovencem dnevno 4 strani berila!
Zakaj »Cuk na pol'ci« ni zvišal cene nadrobne prodaje, medtem ko je še celo »Mali List« to storil?
Zato ker »Mali List« hoče postati kapitalist. Ko to doseže, neha mlatiti s kolom po hrbtih stotisočkarjev.
Zakaj je David Doktoric trdil v »Goriški Straži«, da je pri zadnjem koncertu »Pevskega in glasbenega društva« društveni pevski zbor odpovedal?
Zsfto, da bi pevce naveličal, utrudil, iih razkropil in tako oropal goriške Slovence najboljšega pevskega zbora cele dežele.
Zakaj David Doktorič hodi poslušat petje zborov, ki ne trobijo v njegov rog?
Zato, da jih potem v »Goriški Straži« po svoji »umetnosti« obdela, žali kulturne delavce pri pevskih zborih in jih tako pripravi ob dobro voljo.
Zakaj je David Doktorič nedostojno kritiziral zadnji koncert »Pevskega in glasbenega društva«, posebej pa še društveni orkester, ki ie krasno proizvajal odlomek opere »Nabucco«, medlem ko si hoče roke razbiti navdušenja, če »umetnik«' muzikant Petrovič s svojo »Hm-tara-hm-tara bando« kje »anu polku zašpila«?
Zato, ker res umetniški orkester »Pevskega in glasbenega društva« ne gode po taktu Doktoričevem.
Zakaj je David Doktorič trdil v »Goriški Straži«, ko je »ocenjeval« zadnji koncert »Pevskega in glasbe-
nega društva«, da je le-ta dobro zapel »Zlato kangljico« zato, ker se je ie naučil, med tem ko na koncu trdi, da je zbor pri tem koncertu odpovedal?
Zato, ker revež je pozabil to, kar je par vrst poprej napisal.
Izšle so v samozaložbi »Narodne Knjigarne" v Gorici otroške slikanice
Ah, kako lepo!
Stariši, če hočete svoje malčke razveseliti, kupite !
BAHATOST OTROČJA.
»Moja mama ima zlato srce, —- vsi ljudje to pravijo«.
»Moja mama ima pa zlate zobe in ti se vsaj vidijo«.
ČUDNO.
Vedeževalka: »Vi boste še jako bogati in mnogo sreče boste imeli. — Tudi ne vidim mrtvecev v vaši bližini«.
Prišlec: »To je pa čudno, — saj sem vendar zdravnik!«
NEMOGOČE.
»Prosim vas, zmenjajte mi ta stotak«.
»Ali ta vendar ni pravi«.
»No saj vem, ravno vsled tega vas prosim, da ga preme-nite«.
NAGRADA.
Mama: »Ker si bil tako pri« den v šoli, pa ti dam za nagrado, kar si želiš«.
Otrok: »Oh mama. tako si želim ne hoditi več v šolo«.
KDAJ?
»Kdaj bodete vendar opustili to vaše nepošteno opravilo in tatinstvo?«
»Ko postanem bogat, gospod kolega«.
KORISTNO.
»To je zdravnik, ki napi je storil veliko dobroto«.
»Kaj pač takega?«
»Zdravil in spravil je na boljši svet našega strica, ki nam je zapustil 75.000 lir.
POVABILO.
»To, — gledi ga, — dragi Tomaž, zopet te vidim ... Ho« češ li, da kosiva skupaj?«
»Da, da, dragi Marko, — prav rad«.
»Vrni se tedaj domov, pa reci svoji soprogi, naj pogrne mizo za enega več, — kosil bom pri tebi«.
SLEPEC.
V kavarno pride revno oblečen deček in prosi milodarov: »Smilujte se ubogega slepca!« — »Pa ti vendar nisi slep!« reče nekdo. — »Ne. jaz nisem slep, pač pa moj tovariš, ki me čaka tam zunaj«. — »Kaj pa dela slepec tam zunaj na ulis ci?« — »Gleda in pazi, ali ne prihaja policijski stražnik!«.-..
PRAKTIČNO.
»No, Lili, koga bi hotela ti poročiti?« vpraša stric osemletno ngčakini^
»Jaz, dragi striček, — enega veletrgovca z igračami«.
PLEMENITO.
»Zakaj pa ne greste delat, saj ste mlad in zdrav?«
»Ah, nikdar bi si ne mogel odpustiti, da bi morda vsled mene kak ubog družinski oče ostal brez dela in poštenega zaslužka«.
Izšel je in se dobi v Jarodni Knjigarni" v Gorici svetoven roman
ZAROČENCA
(I promessi sposi)
katerega je spisal sloveči italijanski romanopisec Hlessandro Manzoni, poslovenil pa učenjak, naš rojak-domačin iz Št. flmdreža, profesor dr. Hndrej Budal. - Obsega s slikami nad ©OO strani v veliki osmerki. Tisek in oprema luksurijozna. » Pošilja se proti povzetju ali proti naprej poslanemu denarju:
Cena romanu v knjigarni . L. 30.—
Po pošti......... « 33,—
Vezan, v knjigarni . . . . « 34.—
Vezan, po pošti......« 37.50
Za [Jugoslavijo, fcanko . Din. 85.— Za Jugoslavijo, vezan franko « 95 -
Naročniki v Jugoslaviji dostavijo denar potom Ljubljanske Kreditne Banke in njenih podružnic na naslov „NriRODNE KNjL GflRNE" v Gorici.
Vsebina romana je krasno-veličastna, pretresljiva. Le poglejle eno izmed slik romana, zraven natisnjeno, kjer je malopridni plemič don Rodrigo na cesti ustavljal lepo devojko Lucijo in skušal s priliznjenimi besedami jo pridobiti za - se in jo izneveriti poštenemu mladeniču Renzu, kar se pa velikemu razuzdancu don Rodrigu ni posrečilo.	,
... da jo je prvi skušal zadržati s čenčarijami, ki niso bile, kakor je rekla, prav nič lepe... (Tretje pogl., str. 29).
*
VI.	----.- - : l .1 ;'—! '
Neprostovoljni humor.
V tramvaju je bilo. Sedel sem nasproti dame, ki se je peljala s trga; na levi in na des ni je imela po enega dečka. Ta dva nista mogla sedeti pri miru. Neprestano sta brbljala v mater.
Uboga mati je imela velike gospodinjske skrbi po glavi. Zato ji neprestano brbljanje dečkov ni bilo po volji. Vendar ni imela miru.
Eden dečkov je pogledal na torbo: »Mama, daj mi hruš* ko!«
Drugi pa: »Meni da j raje j a* bolko«.
Zopet prvi: »Mama, poglej Ono pisano hišo«.
Pa drugi: »Poglej raje cestni valjar«.
Od desne in leve sta ji istočasno polnila uha.
Toda mamice so dandanes tudi nervozne.... Tako je izbruhnila gospa naenkrat: »Ni treba, da govorita oba hkratu. Počakajta da neha eden, po* tem na i govori drugi. Ali mislita, da imam jaz dvoje ušes, osla!«
V DOTIKO PRITI.
»Ali ste z novim ravnateljem že prišli v dotika?«
»Strašno. V tramvaju mi je neusmiljeno stopil na kurje oko«.
PONOS. Maks (se joče): »Papa, dečki v šoli so me zasramovali in so; dejali, da ste vi bahač«.
Oče: Kaj? Bahač, so dejali? (Ženi). Vidiš, kako visoko stojiva v očeh ljudi.
DOBRO VIDI. Prodajalec (mladi gospodinji): »Kupite par šivank, gospa. Saj ne morete vedeti, kaj boste še rabila v življenju«.
KRITIKA.
Znamenita pevka Olga Ple-kler je po 20 letni odsotnosti zopet nastopila. Ostalo je je še precej od prejšnjega glasu. Vendar ji je proti koncu glas popolnoma odpovedal, da je morala vtihniti. Občinstvo se ji je hvaležno s' ploskanjem zahvalilo.
Pravijo«
Pravijo na Banjšicah, da so imela dekleta tajno sejo radi fantov in so sklenile, da stricov ne sme nobena več ljubiti. To so izvedeli strici in so bili prav veseli; zato so jim moža iz slame naredili.
Pravijo dekleta iz Bistrice in Trnovega, da nameravajo iti plesat v Renče za sv. Mohorja. Pa se bojijo naročiti avto, ker bo slabo vreme.
Pravijo na Banjšicah, da so možje nameravali ustanoviti mlekarnico, pa se niso mogli zediniti, zato so pa de5 kleta sklenila., da jo bojo napravile.
Pravijo na Banjšicah in Podleščah, da sta se dva Čuka prav »fejst« okljuvala, v tistem času so pa še sove priletele.
Pravijo v Jablanici pri II. Bistrici, da so tam 3 gospodične z dolgimi jezički, obrekuiejo in lažejo; Čuk jim svetuje, da naj si jezičke skrajšajo,
Praviio, da pravijo nekatere, da ni zanje obleke v Abaciji; zato pridejo svilo kupovat v Bistrico.
Pravijo, da bodo v Mariboru peki pekli večje zemlje, da se ne bo treba posluževati povekševalnika.
Praviio, da so v Jugoslaviji zopet zvišali ooštr.e pristojbine in obenem skrčili osobje, kar pa ni nič -čudnega, ker tudi cene živilom padajo, cene jedilom v gostilnah pa rastejo.
Pravijo, da je pri zadnji konjski dirki v Mariboru neka črnolasa natakarica prodajlala žemlje s košče-kom klobase po 3 dinarje, plavolasa natakarica pa enake žemlje in pri isti mizi pa po 4 dinarje.
Praviio, da so pri zadnji kolesarski dirki v Mariboru, ženske ploskale svojim ljubčekom, čeravno so tile bili pri štartanju najzadnji.
Pravijo, da kdor se hoče iznebiti svojega dežnika ali pa klobuka. , naj gre v kakšno kavarno in gotovo se mu bo želja spolnila-
Pravijo, da v Mariboru po letu ni pomanjkanja stanovanj, ker se je mati narava usmilila vseh tistih, ki so brez strehe.
Pravijo, da v Mariboru znajo otroj ci kleti po slovensko, nemško in tudi po italijansko, Boga moliti pa ne znajo v nobenem jeziku.
Pravijo, da je v Gorenjem Avščeku neka 35 let stara sova, ki ima zelo dobro nabrušen jeziček. — Čuk jo je slišal, kako je obrekovala in zmerjala bratovo nevesto. — Čuk.
Praviio v Kobaridu, da je zastava, s katero so se Kobaridci izkazali na dan Sv. Rešnjega telesa v takem stanju, da bi bila že zdavnaj potrebna popravila.
Pravijo v Sužidu. da so sužidski možje naprosili Sv. Krištofa, ki je naslikan na zunanji južni steni cerkve, da bi jim začasno opravljal službo cerkovnika, ker izmed vaščanov se ni dosedaj nihče priglasil, da bi o-pravljal isto za Boglonaj.
Praviio, da neki fant z Ravniške planote ne hodi več po glavnih cestah, ker ga je Čuk okljuval, toda Čuk ga vidi še prej, če hodi po skrivnih stezah.
Pravijo v Jurjevi dolini, da lepa deklica žaluje pri svojemu ljubčku, ki je odšel, oziroma zapustil in toči krokodilove solze.
Pravijo v Vali Giorgini, da bi bilo pametno ustanoviti avtomobilsko zvezo med Giorgotale in Časa fore-stale za prevažanje ljubčkov.
Praviio pod Gorami, da se Gelka prav nič ne boji.
Pravijo v Vrhpolju, da je M. dober zagovornik, čeprav v kikli. Pred kratkim je rekla neka žena njeni hčeri: »Usranka«, mati pa je hitro rekla: «Ni ne usranka, gledajo gospodje za njo!«
Praviio istotam, da se jezi nad ljudmi, ker njeno hčer in južnega ženina opravljajo. Ona pa pravi, da jih skozi ključavnico opazuje, nič slabega ne vidi. Seveda, ker se ona dva v temi ženita. Prosimo Te, ljubi Čukec, posodi ji Ti svoje oči, da bo ž njima tudi v temo lahko prodirala.
Pravijo v Vrhpolju, da'na Nanosu bor fajn raste, katerega ie A... sadila in s krokodilovimi solzami za I... zalivala.
Praviio istotam, da pravi M.-.: težko, da se bo naša A... kedaj poro* čila, ker je strašno pametna in modra in,.za nobenega fanta ne mara. Nam se. pa zdi, da jo srce vleče za J,... izpod gozdnega ključa.
Pisma.
POZDRAV IZ BERGAMO,
pošiljamo slovenski fantje vojaki letnika 1904. vsem našim starišem, bratom, sestram, prijateljem, znancem in vsem slovenskim fantom in dekletom. Poslušaj, dragi Čuk na palci, edini naš si tolažnik. Kaj pravijo ti hribolazci, da tukaj več ne mor'jo bit. Da dost smo snedli pašte šute, med njo je bilo peska, špag. A konec kmal bo ure krute, to bo veselje, da bo strah. Dekletom našim pa naroči; da predno pridemo domov, naj le vsaktera se poroči, kateri drag je jezik nov. Ker ne moremo mi slišat da Slovenka govori po furlansko, bergamaško, in tango ples za nas pač ni. ' " Mi pa poročili bomo, le tisto ki slovensko govori. Na svatbo povabili bomo prijatelja, oj čukeca.
Kurinčič Alojz, Idersko; Bončina Ferdinand, Spodnja Idrija; Nusdorter Ivan, Solkan: Pavlin Ivo, Gorica; Na-nut Viktor, Štandrež; Mrevlje Jožef, Dorenberg; Mrevlje Vladimir, Do-renberg; Tratnik Ciril. Čekovnik; Uršič Franc, Tolmin; Koren Alojz. Magozd pri Kobaridu: Gomišček Mar jo iz Rojana; Kuštrin Ivan, Sv. Gora.
POZDRAVI IZ GENOVE.
Strojni puškarji, paštašutarji 90-pešpolka.
Sporočamo vam, da mi tukaj dobro napredujemo, iz pašte telefon izdelujemo. Oj, predragi naš Čuk, te prosimo, da boš pazil na naš paštni telefon; kadar boš po zraku letel, pazi, da ne boš vanj zadel. — Sedaj pozdravljamo vse fante in dekleta. — Prinčič Štefan, Cerovo; Dolgan Josip, Šembije; Puž Janko. Lipat Mislej Pavel, Lozica; Gerdevič Karlo. Skadanšana; Pavšič Valentin, Lom, K; Srebernič Alojz, Solkan; Božič Anton, Vipava.
IZ ROJANA.
Hvala, hvala, gospodje, hvala slav-pite nekoliko. Kje sem bil toliko ča-no občinstvo za lepe pozdrave, potr-sa? Takoj vam povem in vam potem zapojem najnovejšo. Bolan sem bil, grozno bolan, na duši in na telesu. »Apičite« sem imel in »bronkite « in ■ »pleurite«, navsezadnje je udarilo n ven še »difteritis« in »atritis« in grlo me je bolelo, kakor da bi požiral same stalagmite in stalaktite, aji bi hrusta! vse hipokrite srborite te uboge fare rojanske in tiste, ki so v zadnjem času hoteli v njej dobiti domovinsko pravico (per uso danni guerra — e-sente da bollo!)
Spravili so me v špital in hoteli prepričati zdravnika, da me boli jezik — mislili so, da mi ga bo primarij izdrl in da 'bodo imeli potem mir nred mano. (Zvišaj kitaro, Tonin!) Toda primarij je študirana gTavca in me je ozdravil, samo tista »fiakite akuta« me še nekoliko ima, no pa bo že kmalu bolje. Purga sem že zadosti dobil, (kedaj to je moja stvar) tudi pilule sem že poskusil, saj sem zad* njič prosil celo enega mojih »prijateljev« zanjo, oziroma, ker je izvrsten mesar z ovčjim, (oziroma zajčjim, saj je vseeno) srcem, male operacije, a mi je ni hotel dati, ker se je
bal, da umrem jaz, ali morda on.....
Pika.
Pozor. Slovenci! — V Se-meniški ulici št. 10 v Gorici, se nahaja znana trgovina z ma-nufakturnim blagom A. Škod-nik, ki postreže najboljše, naj si bo glede blaga ali pa glede cen. Kdor je že enkrat v tej trgovini kupil, ostane nje stal* ni odjemalec! Zato pa: Slo* venci, h Škodniku!
jj Narodna Knjigarna Q
o o o o o o o o o o o o o o
o o
Gorici - Carducci 7- q
je dobila partijo novih knjig, ki jih posebno priporoča. Med temi so:
Kazan, volčji pes, roman, broš. L 9.—, vezan L 15.— Kralj gora, roman, broš. L 9.—vezan L 15.—. Jalen, Srenja, drama, broš. L 11.—. Seehan, Kresalo duhov, roman, vezan L 20.—. Bourget, Zmisd smrti, roman, vezan L 20.—. Junakinja iz Štajra, roman, vež' L 30.—. Baar, Zadnja pravda, roman, L 18.—. Gruda umira, roman. vez.. L 20.—. Četrtek, roman, vez, L 14.—. Gospod Lisec, povest, broš. L 15.—. Igralec, roman, vez. L 18.— Patria, roman, broš. L 6.—. Stepni kralj Lear, vez. L 20.—. Naša Ančka, povest, broš. L 4.—. Kazaki, roman. L 20.—-. Prva ljubezen, povest, broš. L 8.—. Pravila za oliko. broš. L 15.—. Finžgar, Dekla Ančka. broš. L 12.—. vez. L 16.—. Finžgar, Prorokovana, broš. L. 20.—, vez. L 25.—.
Naročite knjige po dopisnici pri knjigarni. Če pošljete denar naprej, pošljite za poštnino 10% več. Knjige se pošiljajo le, če se denar naprej pošlje ali pa proti povzetju.
0 o o o o o o o o o o o o o o
♦
Tožba o ječi«
Četrtega bilo ie letos aprila, • ko ječa usojena nam je bila, pa sam Bog ve, zakaj in kako, izvršili nad nami obsodbo so to. Zdaj vidim pa res že, ni več pravice, bledo in suho postaja mi lice, izgubil sem pravo in pa prostost, zadela neusmiljenja mene je ost. Pa tudi če malo pač zdaj smo zaprti, zato pa nazadnje ne bomo potrti, saj vendar ostanemo naše krvi, in ta se nikoli nam ne posuši.
Gregorič Januar iz Kojskega; Grži-na Anton iz Velikega potoka pri Postojni.
RAZGOVOR O '
ALKOHOLU.
Pijanec se razgovarja z navdušenim članom protialko-holne zveze in z nekim zmernim prijateljem te žlahtne vinske kapljice.
»Meni se zdi, da je nespa« metna navada krstiti s šam*
panjcem parobrode, predno iili spustijo v morje«, trdi član nrotialkoholne zveze.
»Nisem Vašega mnenja«, pripomni zmerni prijatelj vina. »Ta lepa navada pomeni zmernost v uživanju alkohol« nih pijač: ko brodi pokuša šampanjca, se izroči za vedno vladarstvu vode!«
Protialkoholik pritrdi temu tolmačenju pomena krsta bro-dcv s šampanjcem. Pijanec
pa reče: »Res je, da se brod izroči vladarstvu vode, a to se zgodi po zunanji rabi alkohola, Ako pa bi mu n-alili šampanjca za notranjo rabo in ga potem spustili v vodo-, bi se gotovo potopil----«
Babica
avtorizirana sprejema noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC - TRST - Via Giulia 29
SLAVNOZNANA RAZPRODAJA TKANIN NA RAČUNf
M
iJti ma
po zmzmm cen
(AL RIBASSO)
runa 3
ji videm -
V
l Opozarjamo ceni. odjemalce, da se naša prodajalna nahaja „ v Vidmu edino ¥ Via Savorgnana it. 5. Ne zamenjajte naše tr- i \ \ sovine z drugimi, ki hočeie biti nam enake. Nadaljuje se izredna P prodaja druge nabave ,.štok"-blaga, po na novo znižanih cenah.
!l
-udiheI
k
i
i
Obrobljene rutice Servjete za čaj . Bete rutice z ažurom Povojčki za deteta, meter Moške barvane nogavice Krpice iz gobastega blaga Brisaie, reklam 45 X 90 Robljene brisače Platnene krpice . Servjeti 60 X 60 . . Prozorne ženske nogavice Švicarsko vezenje, meter Možke nogavice, fantazija Gobaste brisače
L	—.75
«	—.95
«	1.25
«	1.30
«	1.75
«	1.75
«	1.90
«	2.20
«	2.30
«	2.50
«	2.50
«	2.50
«	2.75
«	2.7S
Nogavice z dvojnato peto, prvo
vrstne.....
Platao Madapolam 80 cm., mete Oxford za srajce, meter Naramnice dvojnate, elastične Moderčki vezeni Blago, Pelle uovo, meter Platno »Madonna«, meter
Majice......
Blago dvojno tkano, meter . Obposteljne preproge, reklam Preproge iz jute, meter Angleški batist 80 cm.,- meter Svilene ženske nogavice
2.75 2.90 2.95 3.50 3.50 3.90 3.90 4.50 4.90 5.50 5.50 5.90 6.50
Neapeljski prti .... Ženske srajce z ažurom Ženska spodnja krila, vezena Žamet za lovske obleke, meter Kombinacija* vezena Možke srajce iz zeiirja z ovratn Rjuhe z ažurom za 1 posteljo Posteljno pregrinjalo, dvojno
tkano 200 X 200 . . Rjuhe vezene za 2 postelji , Žimnice iz prave žime prva kva
liteta, 14 kg. ... Prešite odeje barvane, za 1 po steljo.....
7.90 9.90 9.90 10.90 12.90 15.90 29.90
29.90 49.90
55.—
59.—
Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa
Bogata izbera blaga za gospode in gospe, — Zamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Platno. — Gobasto tkano blago za gospe. — Platno in bombaževina v vseh visočfnah. — Prtenina. Brisače in servijeti »Fiandra". — Pletenine iz lanu in bombaža. — Tepihi. — Prsni oklepi iz jute in koko, — Zavese. — Blago za mibilije. — Posteljna pregrinjala v vseh merah, — Dvošivi. — Opreme za neveste. Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate, — Izdelane blazine iz žime in volne.
OPOMBA. Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cene se vzame nazaj.
CENE STALNE	CENE STALNE
.j&laezaa, poseben popust. VIDEM -ViaSavorgnana5 (vogal Via Cavour)- UDBNE |
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „WinseliTicin -»Titan" in „Anker" ter dvokoles dobroznane znanike „Alena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne stroje Titan in Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles.
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. 9.
Lastna mehanična delavfiica in popravljalnica via Duomo št-11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo
BRADA GOSPODA
MINISTRA.
Kamil Pelletan, nekdaj novinar. pozneje državni poslan nec in celo minister francoske mornarice, ki je umrl pred desetimi leti, je malo pazil na svojo zunanjost. Nekega dne vidi njegov tovariš v parlamentu precejšnje ostanke jaj-čjega rumenjaka na ministrovi bradi in mu reče v šali: »Gospod minister, ako hoče« te, stavim z Vami, da vem, kaj ste danes zajtrkovali«. —• • Dobro, pa staviva!« reče Pel« letan. »Jedli ste jajca!« — »Žal mi je, da ste izgubili: jaz že cele tri dni nisem jedel jajec!«
ŠKRAT NAGAJA RAD.
V nekem listu smo nedavno čitali poročilo o cerkveni slav-nosti: ».... Svetišče je bilo nabito polno pobožnih roparjev ...« Anti niso bili taki kot »Fra Diavolo« v znani opereti, kjer se junak prekriža in po? liubuje svetinjice okoli vratu, da bi ga vsi svetniki obvaro^ vali nesreče pri »njegovem delu?«
ZDRAVNIŠKO 'POROČILO
.. • »Bolnik ne sme še dru« gega uživati kot muho in košček pečenega mesa!«. — Meso mu radi privoščimo, toda ne vemo, proti kakšni bolezni je dobra muha, ki jih žre komaj hudič v peklu in še to le, ke-dar je v sili1.
NA SODNIJI.
Sodnik: »Vi ste se junaško držali, gospa, ko ste kaznovali zlikovca, ki se je hotel vtihotapiti v Vaše stanovanje! Ali kar se tiče globoke rane, ki jo
je dobil pri tem dogodku, se mi le zdi, da ste ga premočno česnili po glavi____«
Gospa: »Gospod sodnik, v resnici nisem mislila, da je ta človek zlikovec. Dobre tri ure sem čakala svojega moža, pa sem mislila, da se on vrača tako pozno domu ....«
VIŠEK VLJUDNOSTI.
Vojvodinja de Fronsac je častitala staremu maršalu Ri-chellieusju radi njegovega čvrstega zdravja in moške lepote, pa fnu reče: »Prekrasno izgle« date, maršal. Zdi se, kot da bi leta šla mimo Vas!« — »Milo« stiva«, odgovori maršal, »Vi pač mislite, da sem zrcalo, v katerem se odseva Vaša nepopisna dražest in lepota!«
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
Liubljanska vin
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema vlogre na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S°/0
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
***** I

Sprejema se v popravilo
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambra itd. Trgovina drobnjave in igrač A. Flegel, via Carducci 9 Gorica.
Domače žganje ....	Lir 10.50—11.50 liter.
Rum Jamaica 50 %	„ 12.50 liierna steklenica.
Jajčna Krema maršala	„ 12.30 .„
Cognac ......	. 10-50 7/io
Jajčni ognac ....	, 15.50
Malaga vino . . .	, 10.-
Cipro „.....	. 8.-
Pissito ......	» 6.50
Chianti „.....	„ 4.—, 4.25, 5.50 steklenica nevračunjena
Maršala, vermout, asti spumante, spumante moškatni.	
Najfinejši likerji, Fernet, Bitter, Sirupi.	
Zganjarna Trg Sv.	Antona št. 7 — Gorica.
******
Trgovina sr mrnufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Stkodriik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.



♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦
} ZANIMA VSE!
Ob priliki konca sezone se nadaljuje v manufaktumi
trgovini
% JI RIBASSO" v Gosposki u'ici št. 5 - Gorita
% IZREDNA PRODAJA
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦
vsega blaga 30°/0 do 50°/„ popustom na nakupnih cenah. Blago za možke in ženske obleke — Svila — Bomba-ževine — Perilo — Blago za mobilijo — Pogrinjala — Zavese itd. itd. Ne zamenjajte trgovine s vsakdanjimi likvidacijami. Obiščite trgovino in primerjajte blago in cene z blagom in s cenami v drugih trgovinih.

m
Stfanufaktiiro, perilo, izdelane obleke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rastello 7 - GORICA - Via Rastello 7