■^ra"«?.- •■*-~*^~-' lOlStnilta. V MHI^Mf ¥ HVni| i • Hfpi IMT xhii. im. »Slovenski Narod* vclja w LgmMfaBl na dom dostavljen: • v trpravniStvu prejenum: celo leto naprej . . . . K 24*— 1 celo leto naprej . , . . K 22-— pol leta „ . . •; . . 12-— 1 pol leta m . • # . . U"— ttiil leta * • ■"•?•*• • 6*"" 1 *ctrt leta «• • • • . • ^'50 »a mesec * . • • • • 2*— ■ na mesec „ . . . • # 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. VrednUtTO: Kn&flOTa ulica it 5 (v prititfjti Jcto.) Wiw M. M. bveratl veljajo: peterottopna petit vrst« u eakrat p* 16 vtoi, za đvakrat po 14 vin., u trikrat ali večkrat pa 12 vin. Parte In zahvala vrsti 20 vjn. Poslano vrsta 30 vin. Pri ve£j* in*erdjah po dogovor«. UpravoiStvu naj se poŠUjajo naročnine, reklamacije, taacatl ktd, to je administrativne stvari _—^_ pttuMiM štorUkm v«l|a li) iiaart«%. _^__ Ni pssflMma MfodU brez istedoba* vposUtve naročaiae m at tstss. .Slovenski Narod* t»I|« »o poftfi xa Avafao-Ogrsko: . za NemBjo: cdo leto skupaj naprej . K 2S-— 1 celo leto naprej . . . K 3fr-t Strt1Cleta Z 2 .* .* I *fr50 I M A|n«iko in vse druge dežete: na mesec . • . . • 2-30 ■ celo leto naprej .' . . . K 35.-, Vprasanjen glede faseratov se naj pcHoii za odgovor dopisnica ali znamka« OpravBBvtro (spodaj, thpotttčt kvo), WmmilQwm altoa *L 5, *Tltff it M» Rusija in Hvstrija. Dunaj, 6. maja. V ruski dumi se pripravlja opozicija na oster in odločilen boj proti vladi. »Ustavne pravice so v nevar-nosti!c v znamenju tega klica se zbi-raio socijalisti, agrarei, progresisti in oktobristi in njihovo Število je tako veliko, da ministrstvo danes res ne ve, ali mu bo mogoče spraviti pod streho proračun, ali ne. tein mari, ker se velik del močne konservativ-ne nacijonalne stranke nikakor ne ogreva za ministrskega predsednika Goremvkina, Dogodki v ruski dumi so jako poučni. Vse napredne stranke se dvi-gajo. kakor en mož, ker je vlada prekršila princip imunitete, odredivši, da se izvede proti socijalistične-mu poslancu Čeidseju, ki je v dumi proglasit republikansko idejo za naj-boljšo, kazensko preiskavo. Rusija je, da se poslužimo žargona dimaj-skih listov, dežela absolutističnega terorizma, duma je le »navidezen parlament«. Pri nas imamo staro konstitucijo in naš državni zbor ima trdno zajamčene pravice, je repre-zentant ljudske suverenosti in v vseh zakonodajnih zadevah najvišii, kroni ravnopravni faktor. Vlada je za vse svoje delovanje in nehanje odgovorna državuemu zboru in parlament more postaviti ministra pred sodišče. Na Ruskem absolutizem. pri nas konstitucijonalizem. puma in državni zbor se ne dasta primer-jati. ta trditev nemških listov je postala naenkrat resnična. Da. toda kako! Duma vstaja za obrambo parlamentarnih pravic, ki ji nišo niti se zajamčene (ker ne eksistira točni zakon o imuniteti), naš državni zbor pa molči in pokorno trpi, da mu vlada sistematično jemlje in trga naj-'.ažnejše pravice, zakonodajne nje-£ove funkcije in da se vedno bolj utrja sistem, ki združuje legislativo in administrativo v rokah ministrov, kateri se ne bojijo nikake odgovornosti, ker vedo, da jih nikdo ne bo klica! na odgovor. To je razloček ned absolutistično Rusijo in konsti-tuciionalno Avstrijo, razloček, ki je za nas poniževalen in poučen. Na-vzlic absolutističnemu sistemu, ki temelji v Rusiji sicer na veljavnih za-konih, vidimo tam, kako se ljudstvo, '"ziroma njega zastopniki z vso ener- gijo in doslednostjo bori za ohranitev in razširjenje svojih konstitucijonal-nih tekovin; pri nas pa vidimo, kako si navzlic konstitucijonalnemu sistemu, na katerem bazira današnji ustroj države, pridobiva absolutizem s pasivno, pa tuđi aktivno pripomoć jo ljudskih zastopnikov, vedno več tal. Crv razpada se loteva sa-rnegra jedra države. V slepi odvisno-sti od idej, ki so pravemu namenu in pokliču Avstrije tuje in sovražne, je administrativa omaiala vse temelje rorranjc^a i\\\ni ;;; red-i, povsodi vlada anarhija in homatija, duh objektivnosti in enakopravnosti je izgi-nil in avstrijski narodi, ki branijo svojo eksistenco pred izpadi prodira-iočega Nemštva. prihajajo v položaje, kakor albanski Epiročani. »Nekr-vava Albanija- smo, avstrijska misel izginja, državna ideja propada, ker se država po svojih organih postavlja dosledno v nasprotja s svojimi slovanskimi narodi. V Celovcu smo slišali, da se že sami državni funkci-jonarji pozivajo na — >zadnji argument« bajonete. Državnopravni in administrativni anarhiji se pridružuje sedaj tuđi ustavna. Parlament, ozirotna ljudski zastopniki, služijo vladi le se za izvedenje dokazilnega postojanja, -da se politična situacija ni prav nič izpremenila^ in komai se raziđe konferenca načelnikov. v kateri so se zastopniiki parlamenta vsaj teoretično izrekli za skorajšnjo vzpostavitev normalnih ustavnih prilik. udari grof Stiirgkh vnovič po vseh konstitucijonalnih principih z novimi naredbami po § 14. In da postane mera polna, se je vlada postavila tuđi na stališče, da lahko s po-močjo § 14. izvede novi proračun za 1 1914 15, oziroma postavkam tega proračuna odgovarjajoči bud^etni provizorij. Dosedaj je veljalo pravilo, da mora biti proračnn zbornici vsaj predložen, da se ga more pora-biti za temelj budgetnemu provizoriju. Sedaj se postavlja vlada ravno na nasprotno stališče ter *e noziva na — ustavo, češ, § 14. se L nko po-rabi za odredbe, katerih numost in potrebnost se ie pokazala v asu, ko drža\ni zbor ni zbran, ergo igovar-jd aktiviranje novega pro- ičuna s pomočjo § 14. konstitucii■ i-ialnemu principu se bolj. če se t' adevna predloga parlamentu sploh ni se predložila. To je že zasmehovanje državnega zbora. Vnčigled temu deianskemu sta- nju, mora biti ćeli javnosti nepojmljivo, da se zastopniki ponižanega državnega zbora v delegaciji tako mirno posvečajo svojim poslom ter se pripravljajo, odobriti vse, kar bo pozneje Sturgkhova vlada preko parlamenta in proti njemu izvedla. Nismo v Rusiji. Tam ima duma po-gum, odreci ministrstvu, ki je kršilo poslansko imuniteto, proračun, pri nas imajo poslanci pogum, votirati kabinetu, ki je zakrivil mnogo hujše stvari, kakor pa ruski Goremvkin, v delegaciji zaupanje in denar. To je značilno. Vprašati bi se dalo le še, kakšno vrednost imajo z ozirom na vse to debate v delegaciji in kakšno važnost naj polagajo ministri na kritične besede delegatov, ki hočejo braniti interese avstrijskih narodov, pa ne dovedejo, braniti najvitalnejše posesti, ki jo imajo ti narodi v državi, ustavo. Delegacija, ki zboruje v času, ko je sistiran parlamentarizem, je le glasovalna mašina, ki funkcijo-nira. da zadovolji gotovim — forma-litetam. flaši žulji. Visoki avstrijski uradniki, tišti namreč, ki imajo moč v roKah, so z a s e vedno dobro skrbeli. Med tem, ko so nižji uradniki in uslužben-ci kar mogoče slabo plaćani, imajo visoki uradniki nerazmerno dobre plače in znajo se skrbeti za postran-ske zaslužke. Zelo priljubljeni postranski za-služki so dijete. Gospodje iz razlicnih ministrstev »intervenirajo« pri vsaki priliki. Radi pridejo, kakor kdo hoče, radi pridejo, tuđi če jih ni prav nič treba, samo da si morejo dijete zaračunati. Najbolje se t*> vidi pri državnih železnicah. Naj nastane na progi še tako neznatna materijalna škoda, hitro priđe kak višji funkcijo-nar to škodo gledat. Seveda znašajo stroški za ta ogled po 20 in 30krat več kakor ćela škoda. Tako se dela, dasi so državne železnice pasivne. Pa ni dovolj tega. Udomaćila se je tuđi prelepa navada, da dobe ravnatelji in drugi tnki visoki uradniki pri drž. železnici kadar gredo v ookoj ne samo mastno penzijo, ki znaša na leto celo do 24.000 in 28.000 kron tuđi še posebno darilo v znesku 20.000 do 30.000 kron. Ta mična navada, rodelievati taka darila — imenujejo jih remuneracije — ima zelo mnogo častilcev tuđi v raznih ministrstvih in znašajo dotične napitnice vsako leto prav lepe zneske. Glej, tepec - davkoplačevalec, kako se dela s tvojimi žulji. Zelo lep izgled, kaKo se dela v naši državi z žulji davkoplačevai-cev, vidimo na južni železnici. Čuje se, da hoće vlada prevzeti jamstvo za dolgove, ki jih ima južna železni-ca in da se bodo ti dolgovi plačeva'i v letnih obrokih od 1. 1915. do leta 1968. Južna železnica pa je samo na triodstotnih priioritetah dolžna ogromno svoto 2065 milijonov kron in lahko si je misliti, kaka strašna bremena bodo zadela prebivalstvo, če bo gospod Rothschild, ki je po-glavitni upnik južne železnice, zahte-val plačila. 2e 1. 1903. je s:ala južna železnica pred konkurzom, a takrat ji je vlada pomagala s tem, da je do-volila podraženje tarifov, to se pravi, znatno obremenjenje prebival-stva. Zdaj je zopet južna železnica v takih stiskah in kakor se slili neče gospod Rothschild nič več čakati na svoj denar. Naša država tiči čez vrat v dol-govih. Ti dolgovi znašajo okroglo 14.000 milijonovr in je na leto plaćati okrog petsto milij. obresti. Ta denar se kajpak izpreša iz prebival-stvii. Vzlic temu pa je država samo let? 1913. dala okroglo 19 milijonov krcn za zboljšanje duhovskih plač, dasi ima katoliška cerkev na mil-jo-ne premoženja. Tuđi tu, o tepec - davkoplaceva-lec, lahko vidiš, kako se dela s tvjji-mi žulji. A poslušaj še dalje. Natančno se pač ne da dognali, ko! kc- premoženja ima katoliš^a cerkev v Avstriji, ve se le, koliko znašajo gotove javne ustanove in realno premoženje. Cerkev ima pa povrh še mnogo milijonov masnih ustanov in vi ednostnih papirjev ter gotovega denaria. pa to seveda skriva. Bogati samostani imajo tuđi navado, da na-lagajc svoje velikanske dohodke v innzemsivu, zlasti v anglesKi banki, ker jih je vedno strah, da nastopi zopet kak cesar Jožef II. in izprazni žaklje »mrtve roke«... Glasom zemljiških knjig pa je katoliška cerkev imela 1. 1909. v Avstriji 797,500.000 K premoženja, h kateri vsoti je prišteti še približno 4000 milijonov, ki jih ima cerkev v denarju. Od tega velikanskega premoženja pa cerkev ne plača skoro nič davkov. Vzlic temu pa daje država 125 verskega zaklada duhovnikom vsako leto toliko denarja,da je verski za-klad že silno zadolžen in ta dolg rase že vsled obresti, ki se ne plačajo. O, tepec - davkoplačevalec, kaj praviš k temu razsipanju tvojih z žulji pridobljenih davkov? Kdor pogleda, kako se v naši državi na eni strani denar razsipa, na drugi strani pa prebivalstvu vedno nova bremena nalaga, ta se neho-te spomni stare, a dobre bajke: Ži-vel je nekoč gospodar, ki je imel vrlega osla. N?lagal mu je čedalie večja bremena, a da bi še večje do-bičke delal, je osla hotel jesti odva-diti. Osel sicer ne rabi mnogo za življenje, a hudih bremen združenih s stradanjem le ni prenesel in je neke-ga lepega dne poginil. To je gospo-darja podučilo, da tuđi najmarljivej-ši osel ne more živeti brez sena. Ta nauk pa ne velia samo za osle, nego tuđi za ljudi in naša vlada bi si morala ta nauk posebno k srcu vzeti, ker nalaga prebivalstvu le vedno nova in nova bremena, pa se nič ne zmeni, če ima tu-di potrebnega sena. Bolezen našega cesarja. Snočni butletin o cesarjevem zdravstvenem stanju se glasi: V cesarjevem zdravstvenem stanju se ni nič izpremenilo. Apetit, moči in splošno stanje neizpreme-nieni in vedno zadovoljivi. Cesar se je mudil eno uro v mali galeriji. Tako oficijozni, kakor tuđi privatni bulletini beležijo, da je cesar prebil dva dobra dneva. Zdravniki označujejo cesarjevo zdravstveno stanje kot zelo zadovoljivo. Bronhijalni katar je zelo težko odpraviti, vendar se zdi, da se zdravstveno stanje obraća precej na boljše. Kaka dva tedna sem se kaže obolenje kot zgoščanje katarskih pojavov v de-snem vrhu pljuč. Izmečki so zelo obilni, kašelj pa pojema. Cesarjeva okolica je prepričana, da bo vsled lažjega kašlja katar kmalu izginil.Ce-sar je prav dobro razpoložen. LISTEK. njeno detc. Mračno in sivo popoldne je mo-reče legalo na ljudi. Hladna jesen je ćihala iz otožnega neba, vsega ode-Tega z raztrganimi oblaki, ki so se kot težke sence vlačili nad zemljo. H zraka je rosilo v skoro nevidnih kapljicah. in vse je bilo prenasičeno neprijetne vlage, ki je silila v hiše in stanovanja. »Kajpak da. kajpak da,« je roh-neče govoril gospod Avgust Sever, ki je hodil s težkimi koraki po sobi. »Res, tega ji je treba! Na ples, kajpak, na ples! Kar vrtela se bo. ra-jala, bo, enkrat sem, nekrat tja, haj-sasa, hajsasa, jujuju! Zdaj bo ležala temu v narocju, zdaj spet druge-mu, ta se ji bo lagal, drugi se ji laskal in hinavščil, tretji ii inešal neumno glavo tako dolgo, da jo bodo zmotili, da jo bodo zapeljali. In nam bo ostala sramota. Kajpak!« »Nikar vendar tako ne buci, ne delaj slona iz komarja! Ako ne pustiš, pa ne pustiš in mir besedi! Ostala bo doma in se dolgočasila in se na-tihem iokala. No, potlej pa le pridi k meni, ako bo vsa soUna, in mi kaj očitaj!« Žena mu je odgovarjala z raz-draženim glasom in vsak trenotek zamahnila z drobno. koščeno pestjo proti njemu; njeno skrbipolno obličje pa se je narahlo rdeče barvalo in oči so se Iesketale v razburjenosti. »Le daj, le daj! In če si izjeka oči, ne poide sama nikamor. Z menoj bo šla. ali pa s teboi, da bom vsaj videl, kakšni gospodki bodo letali nkoli nje in kako bodo zavijali oči. Vse to moram vedeti in videti.^ Hodil je še zmeraj po sobi, in hi-ter in težak mu je bil korak. Vkjub hladnemu in mokremu dnevu se je bil razgrel, z rdečim robcem si je bri-sal potno čelo in zabuhla lica, njegova vitka postava pa se je pripogibala na levo in desno. »Le ne vem, zakaj ne bi smela iti brez naju! Saj pojde z Anico poštar-jevo, in s to gre brat.« »In s to gre brat — aha! Kaj pa je ta-le brat? Ali ni tak mlad ptiček kakor so vsi drugi? In naša Olga — ali ni tako neumna kot so vse druge? Ali bi rada, da bi se ji zgodilo, kakor se je Mohoričevi Marijanici?« Obstal je pred njo skoro zmago-slavno in veselo, ker se Je tega spotnnil. »I. zakaj? Saj Marijanka ni ho-dila na ples. Se preveč Je bila doma in sama. Zato ji je bilo dolgčas, in za-hotelo se H ie družbe« »Res, zdaj ima lepo družbo. Zdaj ziblje sinka in briše solzice. O, ti Ma-rijanica!« Zopet mu je bilo lice resno in osrno, oči so mu gledale oštro, pod pretečimi gubami na čelu. O ti Marjanica! Kaipak, očeta I nima, in zato je tako! Saj sem jo vi-\ del. da je zmerai zijala za mošklml, i in zdaj je ujela, kar je iskala. To je zdravilo za takšne punice. Sedaj je seveda ne pogleda več njen ljubi in zlati ~« »Ni — tako, ne, kakor bi ti men-da rad. Čisto lepo je naredil ž njo, in spomladi bo poroka.« »Res? Ako ne vzame njega noč, poroke pa slana. A meni je vseeno! Niti misliti ne smem, da bi se naši kaj takega zgodilo. Niti misliti ne smem! Bog varuj!« Bil je jezen, in korak mu je done! z gnjevom. Stresnil je z glavo in se zgrabil z levico za lase. »Meni kaj takšnega!« Zmerai bolj se je vglabljal, da je rohnel, in mu je kipelo srce v prsih. »Meni, ki sem nosil dvanajst let cesarsJco sok* njo, ki sem y vojski služit cesarja! I>va križea imam na prsih za svote zasluge, in jaz na) bi zredil — vla-čiigo?« Zdaj je že besnel in dirial po sobi vzdignfenth rok in stisnjenih pesti »Zakaj le bučii? Saj ni nit taj se ni Se nć zgodilo! A ti si vt«sf nekaj v glavo in potem si kakor nor.« »Ti si norica! Ali naj čakam, da se zgodi? Ali naj čakam, da zasli-j šim v svoji niši otročji jok, in da bodo ljudje na ulici s prsti kazali za menoj: Glejte ga, to je stari Sever. V cesarski službi je bil, njegova.hči je pa — vlačuga! O, ti svet!« Zakril si je z rokami oči in bil je že ves divji, kakor da je gotova stvar, kar si je izmislil v domišljiji. »Ne, ne! Rajši jo vidim na odru — mrtvo, kakor da bi mi prinesla otroka v hišo.« »Kaj govoriš? Ali si res brez pameti?« »Pokliči jo, na mestu mi jo pokliči! Sem naj priđe, kaj se bo vedno skrivala v kakšnem kotu! In k Mar-janici mi ne bo več hodila, saj je dosedaj bila preveč ž njo, vedno sta sti-kali glave, in vrag vedi, kaj sta imeli. Pojdi po njo!« Nekoliko se je umiril, stopil k oknu in se zagledal v jesenski dan, ki je škropil uKce in raznašal rumeno listje po zraku. Znova ga je zgrabila huda misel za srce, in otresal je jez-no % slavo, kakor da se boce iznebiti sitnega mrčesa. »Kaj ii hočei?« ga je nagovorila žena, ki se ie ustavila s hčerjo pri vratih. Hitro se ie obmil in hi pogleda! H& le nkla čudno vroče, in njena bela lica so cvetela, polna sladkega ognja. »Ti, ti, Olga!« Premišljal je, zakaj jo je poklical in kaj bi ji dejal. »Povej,kaj si imela z Marjanico?; Zakaj si hodila k njej v vas, ako si vedela, kako je ž njo?« Olga je povesila oči in rdečica ie izginila z njenih lic. »Zakaj mi ne odgovoriš? Ali se sramuješ pred očetom? Ti nepokorni otrok! Torej tako si jo vzgojila,« se je obrnil k ženi. »Lepo, res si ]o vzgojila! Sebi in meni na radost! — Kaj imaš pa v laseh? Zares, prelepo, rdeča rožica! Zdaj se bo raje vjel * fantiček v tvoje crne lasce, kaj ne, fej te bodi!« Stal je pred njo in gledal s tihim veseljem njeno osuplost in zadrego. Položil je roko na njeno svetio « crno, teme, kjer je cvetel žareč nageTj. Olga se je sklonila pod njegovo težko roko in na oči so }i udarile solze. »2^akaj jo pa mučiš, saj ni niče-sar zakrivila! Ti si zares pravi stro-vež! Kot koc si.« »No, zakaj se pa čmeriš? Ali si res še tako majhna punčka? Nikar, nikar, saj me bo še žalosti konec, ako ne nehai.« »Kaj neki misliš s tem doseči, da jo dražiš ?c (Komc vrlbođajfte.); Jhu X .SLOVENSKI NAROD'. «M 7. maja 1914. 103. štev. Hačrt za razdelitn Busijein za preuredite? nmpske karte. \ zadnjem času se je mnogo razpravljak) o razdelitvi avstro-ogrske monarhije. Dunajsko časopi-sje je zatrjevalo, da se je ta nacrt ro-dil v redakciji petrogradskega >No-vega Vremena«. Na to očitanie pa Je dokazaio »Novoje Vremja«, da se je dotični nacrt izkuhal v samem Bero-linn, v prestolnici Avstriji baje »nibe-lunško zveste« Nemčile. Nevolja in razburjenje dunajskih nemških listov se je nato takoj poleglo, ker je stvar seveda popolnoma »drugačna«, ako snuje nacrte o razdelitvi Avstro-Ogrske Nemčija, ne pa Rusija. Dunajsko nemsko časopisje je sedaj obmolknilo, tem glasnejše pa je postalo poljsko časopisje, ki skuša Nemcem dokazati, da ni v njiho-vem interesu razdelitev avstro-ogr-ske monarhije, marveč razdelitev Rusije. O tei temi piše v «Nowi Reformi« poljski publicist Vladisl. Stad-n i c k i. Izdelal je docela nov nacrt za razdelitev Rusije in za preuredi-tev evropske karte. Po tem nacrtu bi se naj Rusiji odvzete vse pokrajine zapadno od Berezine in Dvine. Iz teh pokrajin bi se ustvarilo novo poljsko kralje-stvo, kateremu bi pripadla tuđi Galicija in Bukovina. Ta nova Poljska bi bila v realni uniji s habsburško monarhijo- Finska bi pripadla Švedski, KavJcaz pa azii^ki TurCiii. ki W bila z Nemčijo v enakih odnošajih, kakor je sedaj Egipt z Anglijo. V Aziji bi Rusija izgubila na korist Japonske in Kitajske vso Sibiri-jo do Bajkalskega jezera, Nemčija bi bila pri preureditvi evropske karte v vsakem slučaju na dobičku. Ako bi v splošni evropski vojni zmagal trojni sporazum, to je Francija, Rusija in Anglija, bi Nemčija sicer izgubila Alzaško in Lota-ringijo, dobila bi pa za to vse nem-ške pokrajine avstrijske. Te pokrajine pa bi dobila tuđi, ako bi v tej vojni zmagala trozveza. Za izgubo avstrijskih nemških pokrajin bi se Habsburžane odško-dovalo 5 krono ujedinjene Poljske, Romunije, Srbije in Bolgarske. Ro-munska vladajoča hisa bi dobila habsburške nemške pokrajine, toda v okviru nemškega cesarstva. Na ta način bi izginila avstro - ogrska monarhija, mesto nje pa bi nastala v srednji Evropi Poljsko - Ogrska pod habsburškimi vladarji. Taklen je nacrt poljskega publicista Stadnickega na — papinu. Če pa se bo dal ta nacrt tako Iahko izvesti, kakor si to domišlja poljski fantast, to pa je drugo vpra-Šanje. Predno bi se mogel ta v raz-gretih možganih poljskega publicista porojeni nacrt uresničiti, bi se morala pač preje uničiti milijonska arma-da vseh onih držav, ki jih je Stadnic-ki na korist Poljsko - Ogrske po-svetil smrti. In te države bi bile Rusija, Romunija, Srbija in Bolgarija. In te bi se menda ne dale kar tako pozobati s kožo in kostmi! Te države predstavljajo danes, ako se jih združi v borbi za lastno eksistenco, vojno silo 10 miHjonov bajonetov in ti bajoneti nemara vendarle nišo zgolj mačkine solze, pa naj se gospod Stadnicki že kalkulira tako ali drugače. Eno pa je simptomatično tuđi na tem poljskem razdelitvenem nacrtu: da se razdeljuje Rusija, ob-enem ž njo pa tuđi Avstro - Ogrska, Avstro - ogrska monarhija torej mora izginiti s svetovnega površja tako po nemškem, kakor tuđi po naj-novejšem poljskem razdelitvenem nacrtu. Čemu jim je neki tem strategom in voiskovodjem na papirju tako zelo na poti naša uboga Avstrija?. Boji v Epiru. Vesti o strašnih grozovitostih Epircev v Hormovi, južno od Tepe-lenija, o katerih smo poročali že snoči, se do sedaj ne potrjujejo od druge strani, kakor samo iz Drača. Da so te vesti zelo nezanesljive, ni treba sele naglašati. V Epiru se vrše hudi boji in kakor kažejo vse vesti, se godi Albancem precej slabo. Pri Erseki bojujoči se Epirci so se združili z epirskimi prostavoljci okraja Korice. Epirci hočejo sedaj zopet prodreti proti Korici. Albanske čete so se morale limakniti tik pod Korico. V Tirani piobilizirajo Albanci 10.000 mož, ki naj tako} odkorakajo na bojišča. Ita-lijanska vojna uprava je dala Albaniji na razpolago 20.000 pušk s potrebno municijo. Tuđi pri Argvroka-stronu je prišlo do hadih spopadov pied Albanci in Epirci. Albanci so porfrJi tik Df^d nxesto, Epirci pa iina- Jo mesto zasedeno in se branilo % največjo sila Epirci imajo tuđi več topov in strojnih pnfflt. Albanci so pozvali Epirca, da naj a* vdakt li pa so zavrnili to tahtevo te to htevili, da rtjši raastrele ćelo šesta* predno |e prepuste Albancem. Vtffeft uro pričakujeio napad na flMSta nju m itdiitnM th tami b liMa. Vstaški general Carranza, čegar stiki z Zedinjenimi državami so ved-no bolj jasni, se protivi, da bi sklenil premirje s Huerto in poslal svoje zastopnike k pogafanjem. Pogafanla so torej toliko kakor brezupna in y Washingtonu računajo v prvi vrsti tuđi z operacijami vstaskih generalov Carranze in Villa proti Huerti. Konferenca pri sJapu Niagari bo ostala torej najbrže brezuspeŠna in je ćelo mogoče, da do te konferen-ce, ki je določena na 18. maj, sploh ne bo prišlo. Da je predsednik Huerta v hudih škripcih, ne dokazuje samo dejstvo, da so se mehikanske vladne čete dvignile proti njemu in da je prišlo v Mehiki sami do krvavih pouličnih bojev, marveč Še neka druga, do sedaj sicer še nepotrjena vest, ki pri-haja preko Londona iz Veracruza. Ta brzojavka namreč pravi, da je do-spel v torek popoldne neki Jenings v Veracruz in prosil za dovoljenje, da sme spraviti 7 milijonov dolarjev zlata in srebra, ki so že na poti v Veracruz, na varno. Jenings je pri tem povedal, da je ta denar last ameri-ških in angleških rudarskih družb, v Veracruzu pa so mnenja, da so ti milijoni last Huerte. ki se že pripravlja na beg. — Vladne čete so v blizini Veracruza razdejale več železniskih mostov. — Ko je parnik >Monterey« odplui s 632 ameriškimi begunci iz New Orleansa, se je zbra-la v pristanisču tisočglava množica, ki je prireiala ovacije angleški zastavi ter demonstrirala proti Zedinje-nim državam. Begunci pripoveduje-jo. da so živeli v neprestanem strahu pred Mehikanci in da so bili ameriški zastopniki popolnoma brez moči in brez vpliva. Ravnatelj neke petrolejske družbe pripoveduje. da so Mehikanci v Tampicu obesili nekega njegovega prijatelia in njegovo ženo, dočim so njihovim hčerkam delali silo. Amerisko časopisje zahteva od vlade Zedinjenih držav, da naj na-stopi z največjo energijo, nekateri listi odsvetuiejo vladi, da naj ne imenuje zastopnikov za pogajanja, češ, da bi bilo tako imenovanje oiicijozno priznanje Huerte. Štajersko. Iz deželnega šcHskega sveta. Definitivno so nastavljeni: Jožef Tori v Trbovljah (Vode), Matilda Ropan na dekliški soli v Šmarju pri Jelšah, Ida Turnšek v Trbovljah (Vode), Stani-slav Šunderl in Adalbert Hren v Ca-dramljah; prestavljene so Jožcfina Stegenšek iz Spitaliča v Laški trg, Friderika Zechner iz Dobove v Laški trg, Ema Zenkovich iz St. Turja ob Ščavnici v Trbovlje (Vode' Za nadučitelja v Smarjeti pri R. T je imenovan šolski vodja v Mariji - Re-ki, Karl Korošec. Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu je s preteklim tednom sklenilo vrsto sestavnih predavani »o prvi pomoči pri nezgodah«, ki so trajala 2 in pol meseca ob nedeljah in praz-mkih in »:h je opravil zdravu i1/ dr. Rihard Bt*r^:nann. Udeležba je bila vedno lepa in leži že v tem majhno zctdoščenj *. za marljivega prcdava ttlja. Na PolzeH v Savinski dolini so se vršile v torek občinske volitve, pri katerih so zmagali naprednjaki y 1. in 3. razredu, v 2. pa so njihovi kandidatje propadli samo za en glas. To je krasen volilni uspeh v eni iz-med največjih savinskih občin, ki je bila dosedaj trdo klerikalna. Savin-čani so prav hudomušni Ijudje. V nedeljo jih je dr. Korošec v Celju z najsladkejšimi besedami vabil v svoj tabor, v torek pa je že dobil na Pol-zeli primeren odgovor: njegovi zve-sti agitatorji izza državnozborskih volitev 1. 1911. so po vrsti sfrčali iz občinskega odbora. V nedeljo je pre-pričeval dr. Korošec v Celju Savin-čane, da beže liberalci na ćeli crti, v torek je pa že bežai on s svojo stranko na Polzeii. Slučaji usode- SprememlM posestL Znano več-je posestvo Antona Praznika, gostil-ničarja in trgovca v Zabukovci pri Žalcu, je sedaj prešlo v last Ivana Malusa iz Bizeljskega. Narodna dmitva v Maribora ponove v nedeljo, 10. oseber» vodnik po razstavi, kateremu bode dodana kratka zgodovina slovenskega Sokolstva. Opozarjamo društva, da pravočasno vrnejo jim že poslane vprašalne pole. Posameznike pa, ki ^majo mogoče sokolske predmete zlasti iz starejše dobe, prosimo, da ih dajo na razpolago razstavnemu odseku. Dnevne vesti. — Za narodne pravice. V kle-rikalnem glasilu razlaga sedaj dr. I. K. jezikovno vrrašanje. Pozna se mu. da je tej stvari sele sedaj posve-til primerno pozornost. Najbrže je pa tuđi sedaj preštudirai to stvar ne iz ~>zirov na slovenski narod, marveč iz ozirov na veliki in težki boj, ki se je toliko časa bil v sociialnopolitič-nem odseku državnega zbora zaradi narodne ravnopravnosti pri bodočih socijalno - zavarovalnih institucijah. Ta boj, pri katerem je šio za zelo komplicirana vprašanja. je bil take-ga pomena. da bi se bilo socijalno zavarovanje kdo ve za koliko časa pokopalo, Če bi se ne bi! dosegel kompromis. Referent dr. I. K. je imel vse vzroke, da se natančno seznani z jezikcvnim vprašanjem in da je plod svojih studij objavil v» »Slovencu«, je vsekako koristno, kajti tako bodo v njegovi stranki vsaj nekatere boljše glave spoznale važnost in po-inen jezikovne ravnopravnosti, ki je hila doslej te] stranki pac zadnja briga. Naravno je, da poskuša dr. I. K. sedaj. ko je nacijonalno gibanje zo-pet dobilo veliko moč. opravičiti svoje stranke narodno brezbrižnost in izdajstvo in se v ta namen sklicuje ^.a programe in na parlamentarne izjave klerikalne stranke. A ka] naj to dokaže? To je pač ob sebi razumljivo, da so klerikalci v programih in parlamentarnih izjavah glede narod-nega vprašanja zavzemali korektno stališče, a take izjave so vendarle samo formalnega pomena. Kaj je s tem pomagano, če ima kaka stranka lep program, v dejanjih pa ga sama prezira in se ga ne drži. Programa-tično so bili klerikalci vedno* narodni, v praktični politiki pa vedno iz-dajalski. Tega svojega početja do zadnjega časa še skrivali nišo. Na-sprotno: z dopadajenjem so poslu-sali vsa bridka očitanja, ki so nanje letela, kadar so Nemci pridobili kako novo pozicijo, češ, tu se vidi naša moč. Nikoli nišo doslej tajili, da so nemški uspehi sad kompromisov s Klerikalci. Spomniti se je le treba imenovanja Elsnerja. Kak cinizem, kako hladnokrvno zaničevanje slovenskega narodnega stališča so klerikalci takrat kazali! Zdaj bi pa radi vse to utajili, ker jim je postalo neprijetno in zdaj suce dr. I. K. ćelo stvar tako, da so se vse, Slovencem storjene krivice, zgodile proti volji klerikalne stranke. Takrat, ko so se te krivice zgodile, se klerikalci nlso ganili, še ugovarjaJi nišo, kaj še da bi bili ukrenili primerno akcijo. Se-deli so molče v državnem zboru in zasmehovali tište, ki so se pehali za naše pravice. Delali so tako, ker se še navidezno nišo smeli ganiti, saj se ni nič zgodilo proti njihovi volji, ampak vse ž njihovo vednostjo in z njihovim privoljenjem. Zgodovina zadnjih petnajst let našega naroda le potaa tafcib izdajstev klerikalne stranke, ki ni nikdar svotih strankar- skih koristi mogla podrediti narodnim koristim, ki je v svoji stepi sebičnosti in gospodstvaželjnosti vse narodne interese žrtvovala, samo da je od tega imela kaj dobička. Ne proti volji klerikalcev, ampak dogovorno ž njimi se je zgodilo vse, kar je Slovence zadelo v zadnjih letih, kajti vodilno načelo vlade je bilo, vse odredbe storiti dogovorno s klerikalci in z Nemci. To načelo se je izvajalo do skrajnosti in priznati se mora, da je mnogo dobička prineslo Nemcem v narodnem, klerikalcem pa v strankarskem oziru. Zdaj ubi-rajo klerikalci nekaj časa sem druge strune. Iz čistih narodnih nagibov se za to gotovo nišo odločili. Ne poznamo sicernamenov, ki jih klerikalci za-sledujejo. ali doslej so vedno narodne postulate samo zlorabljali za Čisto druge namene in zato jim zdaj nihče ne zaupa in se le vsakdo spo-minja Sheridanovih besed: Le pa-triotisme — e' ert le dernier refuge des coquuius. — »Slovenec« in belokranjska železnica. Razpravljajoe o belokranj-ski železnici se je zadnjič »Slovenec« obregnil tuđi ob bivšega župana Ivana Hribarja, ocitajoč mu, da ie bil v odseku referent za doLnjskc železnice, a da se mu niti vredno ni zdelo, da bi se pripravi] za referat in sestavil potrebno poročilo. Kdor pozna »Slovenca« in komur je znano njegovo slepo sovraštvo proti bivšemu županu, bo vedel takoj, da je to ocitanje zlobno zavito ali pa narav-nost zlagano. Stvar je bila namree tako: Hribar res ni prinesel sabo v odsek referata, to pa zategadelj ne, 1 ' ~Tc:> r. ;Heniskih VleznLah ni bila zahelezena na dnevnem redu. Nekdo je takrat predlagal, naj se ta točka da na dnevni red in naj se o nji poroča, Nato je Hribar poročal o stvari ex abrupto in sicer tako za-dovoljivo, da ga je odsek izbral za poročevalc^i v zbornici, dasi je na to rnesto takrat kandidiral poslanec pl. Žuklje. — Iz tega suhega dejstva je razvidno, da je -Slovenec ■< stvar zlobno zavil. kakor je to že njegova navada, kadar gre za bivšega župana Ivana Hribarja, katerega mrzi iz dna svoje crne duše. — Notranjska državnozborska volitev. Neodvisni kandidat gospod Josip Lavrenčič dela klerikalcem velike skrbi, ker hodi med volilce, tuđi če ve. da so večinoma klerikalnega mišljenja. Zakaj bi se ž mirni ne po-menil kakor mož z možmi? Tako je bil danes teden tuđi v Šmihelu v hre-noviški občini. Tam je malo mož, ki nišo klerikalci, a vendar je šel gosp. Lavrenčič tuđi tja. Klerikalni listi so o tem po svoje poročali. Eden je pi-sal, da je moral g. Lavrenčič po skrivnih potih oditi. Čemu neki? V Šmihelu so pošteni ljudje. pa ne rav-barji. pred katerimi bi se bilo treba po skrivnih potih umikati. Kako pa rride klerikalno časopisje do tega, da Šmihelce predstavlja kot ljudi, pred katerimi je treba bežati po skrivnih potih. To klerikalno časopisie je tako neumno, da še svoje lastne ljudi za-sramuje! Ravno tako je bilo v kleri-kalnem časopisju hrati, da ima neodvisni kandidat gosp. Lavrenčič v svoji opekarni zaposlene Italijane. Sai si vendar drugače ne nore pomagati. Naših ljudi, ki bi se la stroje razumeli, sploh ni, a ne san o to, saj vlada vendar tako pomanu anje de-lavcev, da jih še za košnio u dobiti, ki je vendar dobro nlačan kmetij-sko delo. Če še za košnjo ni dobiti delavcev, kje naj se jih pa dobi za opekarno! — Kaj je s pritožbami proti Ijub-lianskemu občinskemu proračunu? Klerikalci so se. kakor je znano, pri-tožili proti proračunu mestne občine ljubljanske tako za leto 1913., kakor tuđi za leto 1914. Dasi je že skoraj polovico leta 1914. pri kraju, vendar deželni odbor #e ni smatra! za potrebno, da bi rešfl pritožbo proti proračunu za leto 1913., kamoli da bi iz-dal rešitev slede prltožhe proti *>ro-računu za leto 1914. Da je to zavla-čevanje, ki onemogočuje vsako redno funkcioniranje občinske uprave, čisto navadna Šikana lopov šč ina, nam Dač ni treba nasrlašati. Upravno sodišče je sicer izreklo, kakor poro-čamo na drugem mestu, o praktikah slavnega našega deželnega odbora glede proračunov naprednih občin že svojo uničujočo sr>dbo, toda deželnih kristjanov to ne bo ne malo motilo, da bi še i nadalje ne zavlačevali pri-tožb proti ljubljanskim občinskim proračunom, o tem smo prepričani. + Završnica zopet pred sodnijo. Inženir Jakab Tobel je tožil deželni odbor kranjski za 10.000 kron, ker je sklenil z deželnim odborom pogodbo, po kateri se mu izplača za odstop realitet na Završnici 30.000 kron. Leta 1906. je dobil inženir Tobel koncesijo za izrabljanje vodne sile na Završnici, kmalu nato pa le stopil v dogovor z deželnim odborom ter za-hteval prvotno za odstop od koncesije in za svoje realitete 50.000 kron. Deželni odbor mu le nato pooudil 15 tisoč kron, prišlo ie do ĐOgajanj in so se zedinifl, da plača deželni odbor 30.000 K in sicer 20.000 K takoj, 10 tisoč kron pa potem, ko se pokaže, da se bo električna naprava na Završnici rentirala. Tako je inženir Tobel garantiral za rentabiliteto Završnice z 10.000 kronami. Pri ćeli kup-čiji pa je bil za podlago projekt inže-nirja Tobela, ki bi bil stal okrog 600 tisoč kron, deželni odbor je pa pre-zrl ta Tobelov projekt ter pričel stavbo na podlagi mnogo širšega projekta ter s tem po Tobeiovi tr-ditvi prelomil pogodbo, ker Tobel stveda za rentabiliteto takega veli-kega projekta ne mara garantirati. S tem namreč, da se je pričelo delo na mnogo širši podlagi, se je zelo zmanj-šala verjetnost rentabilitete ter bi inženir Tobel lahko čakal na svojih 10.000 kron do sodnega dne. Vsled tega je prišlo do tožbe. Inženir Tobel je bil malo časa, predno'je vložil tož-bo, pri deželnem odborniku dr. Lam-petu, ki mu je rekel: »Das Land wird Ihnen gegeniiber nicht schmu-tzig sein, Ihnen gebiihren die 10.000 Kronen, ich bin dafiir, dass man Ihnen die Summe auszahlt, aber die anderen Herrn \vollen es nicht.« (De-7ela vam nasproti ne bo umazana, vam gre onih 10.000 kron, jaz sem za to, da se vam ta vsota izplača, a drugi gospodje tega nočejo.) S temi be-sedami je dal dr. Lamne inženirju za svojo osebo zagotovilo o upraviče-nosti njegove zahteve. O tej zadevi zaslišani priči, deželni stavbni svet-nik Rajmund Oailhofer in stavbni nadsvetnik Anton Klinar izpovesta, da deželni odbor ni nikdar namera-val izpeljati projekta inženirja Tobela. Pač je Tobeht pisal svetnik Gail-hofer v sporazumu z nadsvetnikom Klinarjem, da naj *e odr>ove koncesiji in da se je vložil naš« projekt, a to je bila le tinta, da pa ie projekt deželnega odbora, o katerem je govor v onem pismu, bil vložen le za to. da se nrisilita dva posestnika ob Završnici k temu, da prodasta dežel-nemu odboru ceneic svoje realitete. S pismom, ki sta ga pisala svetnik Gailhoter in nadsvetnik Klinar, napravila se je le »taktična poteza<<. Kakor hitro je namreč Tobel vrnil svojo koncesijo glavarstvu in sta prodala posestnika svoje realitete de?elnemu odboru, ie deželni odbor pričel z velikansko stavbo električne centrale ob Završnici ter se ni več oziral na Tobelov projekt. SodiŠče ni moglo včeraj vsled po^ne ure in ohširnega materijala izreci sodbe.za-to se bo izdala sodba pismenim potom. "4- O usodi naše države pišejo danes listi in razpravljajo politiki in državniki. In končna sodba vseh teh faktorjev je, da Avstro-Ogrska v tej obliki, ka^oršno ima danes. nima bodočnosti. Tega mnenja je tuđi neki odlični crnogorski državnik, s kate-rim se je nedavno tega razgovarjal dopisnik dunajske »Reichspost<-, h'riderik Wallisch. Vsebina tega razgovora, ki je priobčen v torkovi šte-vilki imenovanega lista, ie tako zani-miva, da je vredno. da zabeležimo glavne točke tega razgovora tuđi v rašem listu. Dotični crnogorski državnik je rekel med drugim: »Svoje odkrito mnenje o Avstriji naj vam povem? Najkasneje v 15 lelih bo Av-strija razdeljetia. Rusija in jugoslo-\ anske države bodo v 5 letih obo-rožene. Mi imamo ruske inštruktor-ic in storimo vse, da čim najpreje iz-popolnimo svojo armado... Po no-vem brambn. zatonu je uvedeno aktivno službovanje dveh let pri peho-ti, tri leta pa pri artileriji. A Srbija razpolaga že sedaj z armado, ki šteje nad pol milijona mož. Sedaj pa uva-žujte narodno navdušenje. ki navda-ja nas Jugoslovane! In Francija — verjemite mi — ni pozahila na Alza-ško... Da. je še ena moznost in sicer edina možnost za Avstrijo, ako hoče ziveti: Ustanovitev tretje slovanske države v okvirni monarhije. 2e danes imate v vaši državi večino Srbo-hrvatov, v Avstriji iiijate kulturno višje stojeće Slovane. Ako bo tro-zveza izšla kot zmagovalka iz boja, ki ga pripravljata Slovanstvo in Francija, potem se bo Avstriji kot jugoslovanski sili izpolnil san o Solunu in združila bo pod svojim žezlom vse Jugoslovane. Tretje možno-sti ni. Kakor pa stvari sedaj stoje, smo vsi prepričani, da Avstrija, ka-kršna je danes, ne more živeti dlje kakor 15 let... Ali vidite tamkaj na onem koncu jezera goro? To je Ta-raboš. Skrajni vrhunec te gore pripada sedaj Crni gori. Od tu lahko v prvi uri po začetku vojne razstreli-mo v prah Skader, prestolico scver-ne Albanije. In tam ob izlivu Rijeke grade srbsko železnico. Premostila bo jezero in stekla preko Virpazaria na morje. Ta železnica bo pač v prvi vrsti služila vojaškim namenom. Sr-t>4a si tuđi seda) lahko zgrađ vojno brodovfe. Pod na$o zastavo. Sicer pa ie vseeno, ali vihra crnogorska ali srbska zastava z naših lađi]...« Tako je govorit Crnogorski državnik in »Reichspost« k njegova isvaianja priobčila brez komentaria, kar ie zelo značilno. — Jucoslovaoska slavnost v Praši. Včeraj zvečer so došli na Nje-gušovo jugoslovansko slavnost v Prago župan belgrajske občine Ne -storović z občinskima odborni-koma Karićem in Zdravko-vičem, nadalje vseučiliščna profe-sorja dr. Kumanudi in dr. Drago v i ć. Na kolodvoru jih je pozdravila slovenska, hrvatska in s r b s k a akad. mladina, zastopnik mesta prage dr. Černy, zastopniki Sokolstva itd. Skupno je prišlo 13 delegatov iz Srbije in Crne gore. — Slavnostno zborovanje se je pričelo 6. maja ob 10. uri dopoldne v pras-kem reprezentančnem domu, katerega se je udeležilo čez 600 oseb. Na zborovanju so bila zastopana vsa češka kulturna društva po svojih pred-sednikih, veliko število čeških državnih poslancev, podžupan mesta Prage Schrotter, starosta Sokolstva dr. S c h e i n e r, oba rektor-ia univerze in tehnike, veliko število čeških vseučiliščnih profesorjev, ruska in angleska kolonija. Vseh zastopnik ov je bilo čez 120 iz Češkega, Srbije, Dalmacije, Dunaja in Brna. Predsednikom zborovania je bil iz-voljen rektor univerze, dvorni svetnik dr. Mare š, za podpredsednike pa župan Belj^rada Ne storović, poslanec dr. Š k e r o v i ć, podžupan praški ces. svetnik Schrott er, z:»pisnikarjem Vane R a d e j in dr. K e 11 e r. Prvi je govoril univ. profesor M a c h a I v češkem jeziku, nato univ. profesor dr. Š k e r 1 i ć\ ki je v impoznantnem govoru orisal N'cprii^a in r.r"fc-rr dr. Tanić, ki je govoril o verskem edinstvu lir-vatov, Srbov in Slovencev. Vtis zborovanja je bil velikanski, posebno, ker so vsi ^ovorniki poudarjali nerazdetjivo edinstvo Slovencev, Srbov in Hrvatov. Na zborovanje je došlo nebroj brzojavov iz vseh jugo-slovanskih krajev, večinoma od vseh jugoslovanskih županov, med njimi brzojav Ijublianskega župana dr. Ivan T a v č a r j a, dr. 11 e š i č a, od graških in cunajskih akademičnih društev. Uspeh zborovanja je mogo-čen, posebno ker je prvič nastopila naša jue:oslcvanska mladina v popol-nem edinstva, kar ie na češko javnost napravilo globok vtis. — To so tiči — ti statistiki pri c. kr. državni policiji! Uradni stati-stični izKaz o tujskem prometu v Ljubljani za leto 1913 izkazuje nekaj čez 15.000 tujcev. To veleznačilno statistiko je sestavilo na podlagi uradnih virov c. kr. policijsko ravnateljstvo. Toda kakšni so ti viri, se najbolje razvidi iz tega, da so ti vrli statistiki našteli za leto 1913 celih 60.000 tujcev manj kakor leta 1912, ko je imel statistiko o tujskem prometu v Ljubljani v rokah mestni magistrat. Leta 1909 je bilo v Ljubljani 63.081; leta 1910 — 64.677; leta 1911 — 68.450; leta 1912 — 75.672 tujcev, za leto 1913 pa je slavna c. kr. policija zmašila samo nekaj nad 15.000 tujcev. To je naravnost velikanska razlika, ki bije resnici v obraz! Da bi bil tujski promet nazadoval v enem letu kar za celih 60.000, to naj gredo pravit komu drugemu, ne pa nam, ki imamo oči, da vidimo in uše-sa. da slišimo. Ta statistika je, ali vi-šek površnosti, ki jasno kaže vso nesposobnost tega odličnega aparata, ali pa je nepoptsna zlobnost, s katero se hoče na merodajnih mestih označiti in predstaviti Liubljano kot kraj z neznatnim tujskim prometom. Eno kakor drugo je nečuven skandal, ki se mora javno pribiti, da svet izve, kako se uradno dela na to, da se Ljubljana kolikor mogoče poniža in v nič spravi. Tako pocetje je pač samo ob sebi vse obsodbe vredno! To-rej ćelo takih sredstev so se začele oblasti posluževati, da nam kratijo ugled pred svetom! — Kakor čujemo, je društvo za promet tujcev energično protestiralo proti taki statistiki, ki more zrasti edino le na slabo pognojenih zelnikih kake c. kr. policije. — Nov naslov učiteliicam. Naučni minister je izdal naredbo, s katero se podeljuje vsem učiteljicam, tuđi neomoženim, naslov gospa. Naredba je bila izdana na podlagi mnenj deželnih šolskih svetov, od katerih se je večina izrekla za ta naslov. — Vojaška sodišča. Z Dunaja poročajo: Vojaški kazenski red bo v najkrajšem času stopil v veljavo. Justični minister je vsled tega prosil vse odvetniške zbornice, naj mu do 25. t. m. predlože prošnje onih odvet-nikov, ki hočejo biti vpisani v listo vojaških zagovornikov. Vojaška so-dišča skupne armade bodo tuđi v Ljubljani, Mariboru in Gradcu, domobranska sodišča pa tuđi v Ljubljani in Gradcu. — Jubilej domaće tvrdke. Tu-kajšnja ugledna tvrđtca Ludovik Cer-ne star.« juvelir in trgovec z urami in zlatnino, sodno zapriseženi zlatar v Wol|ovi ulici obhaja Jutri, dne 8. ma- ja t. L 251etnico svojega obstoja. Ta tvrdka je najstarejša strokovnjaško-zlatarska obrt in se je pod vestnira in solidnim vodstvom splošno znane-ga in priljubljenoga gospoda Lud. Cerneta povspela iz skromnih počet-kov do današnjega ugleda. Ta jubilej uglednega našega meščana bode gotovo razveselil njegove mnogobrojne znance in prijatelje. Čestitamo vrlemu našemu domaćinu tuđi mi in kličemo še na mnogo let! — Pri električni železnici na Karlovski cesti se nahaja postajali-šče pri Koslerjevi vili. To postajali-šče ugaja samo za to vilo in sosedne tri hiše. Ako bi se to postajališče premestilo kakih 200 korakov na-prej, kjer se iz Karlovske ceste odce-pi cesta na Nadvojvoda Friderikovo cesto ob Gruberjevem prekopu, bi pa to občinstvu splošno jako ugajalo, ker se nahajata v neposredni blizini cesti: Privoz in Gruberjevo nabrežje. Povodom kopanja prekopov (kana-lov) na Karlovski cesti so se pri omenjenem postajališču morale tračnice deloma odstraniti, tedaj bi se pri tej priliki premestitev postajali-šča zvršila brez posebnih strošKov. Priporoča se, da se uprava električne železnice in mestna občina ljubljanska na to premestitev postajali-šča ozirata in splošni želji občinstva ustrežeta, da ne bode isto služilo samo nekaterim privilegiranim hišnim posestnikom. Ponesrečen beg dveh ciganov. 4. t. m. med tretjo in četrto uro zju-traj sta poskusila pri okr. sodišču na Vrhniki zaprta cigana Rudolf Leva-ković in Janez Hudorovič pobegniti iz zapora, kar jima pa je paznik pre-prečil. Cigana sta se lotila paznika, ki je prišel v zapor, ter ga osuvala. Oba cigana so včeraj prepeljali k dež. sodišču v Ljubljano. Človeške kosti našli. Preteklo soboto so našli v Kranju pri razko-pavanju neke kleti pol metra globo-ko strohnele človeške kosti. Nišo še dognali, odkod izvirajo te kosti. Mladostna ljubezen je naslov krasni drami v štirih dejanjih, ki de-luje na Holandskem in je očarujoče lepo kolorirana. Predvaja se jutri v petek v Kinematografu »Ideal«. V tretjem đejanju ima močno učinkujoč prizor, namreč požar zrakoplova v zraku.V soboto druga senzacija »Hči visokega severa<:. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 26. aprila do 2. maja bilo je v Ljubljani 16 novoro-jencev, en mrtvorojenec, umrlo jih je pa 20, med njimi 8 domačinov in 12 tujcev. Umrli pa so za ošpicami 1 oseba, za jetiko 1 oseba in sicer tu-jec, za različnimi boleznimi 18. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli v tej dobi: 1 oseba za egiptovsko očes-no boleznijo in 1 oseba za škrlatico, obe ste pa tuji in se nahajati v deželni bolnišnici. Mrtvega so našli danes dopoldne v tovarni za lep 601etnega de-lavca Luka Baselja. Bil je zaposlen pri koniih ter ležal nirtev poleg njih. Ker pa ni videti na njem nobenih znakov telesne poškodbe, ga je najbrže zadela kap. Na včeraišnji semenj je bilo pri-gnanih 454 konj, 193 volov, 65 krav, 18 telet in 60S prašičev za rejo. Kup-čiia je bila precej živahna. Po konje slabše vrste so prišli poleg domačih tuđi tržaški, po vole pa tirolski kupci. Slabo ie opravil neznan uzmo-vič, ki je včeraj popoldne v gostilni >Pri belem volku« v neopaženem tre-notku pobasal s police nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda. K sreči so ga ravno prejšnji večer izpraznili, da je v njem ostalo samo 13 vinarjev, za katere se ostudna tatvina pač ni izplačala. Narodna obrambo. Dohodki družbe sv. Cirila in Metoda Še vedno nazadujemo! Ćujte kaj praviio številke! Družba je pre-jela od 1. januarja do 30. aprila t. 1. 55.279 K 91 v, izdala pa v istem času 76.80S K 14 v, primankljaja je torej bilo v 4 mesecih 21.528 K 23 v. Ta nedostatek se je pokril iz družbine glavnice. Slovenci! Slovenke! Nabijajte pridno za družbo, da se ne vpo-rabi vse glavnice, ter da ne bode zmanjkalo sredstev. Družba bode primorana, ako se prejemki ne bodo povišali, svoje izdatke zdatno skrči-ti. Tako štedenje seveda ne bode v prid ubogi slovenski deci in obramb-nemu delu ob mejah. Društvena naznanila. III. Slovenski vsesokolski ztet v Ljubljani 1914- Seja tajniško - časni-karskega odseka se vrši jutri v petek ob pol 7. zvečer. V soboto, dne 9. ma] ob 8. zvečer pa se vrši Izred-na seja zveznega predsedstva skupno z fetegttf*iri« odsekom. Na peSizlet Sokola DL. ki se vrši v nedeBo 10. t vl se vabilo« vsi bratje v kroju, kakor tudkdrugi bratić in Stnn 4. .SLOVENSKI NAROD", đm 7. asfi 1914. 103. Sttv. sestre vseh zastopanih droStcv hi pa slavno občmstvo, ki se vedno rado udeležuje sokolskih izletov. OUvni namen tega izleta je, da se skupno vežbamo v redovnih vajah, kar v tesnih telovadnicah ni mogoče. Izlet bode nudil povsem lep užitek na pro-stem, kjer se bomo lahko poljubno gibali. Zatorej je želeti. da se br. društva: Sokol I. v Mostah in v Stepanji vas? polnoštevifno udeleže tega izleta, ker le tako priđe ta izlet do prave-ga pomena. — ZbiraliŠče za Člane Sokola II. je v nedeljo ob pol 2. popoldne, odhod pa točno ob 3/4 na 2. StfK z br. društvi je ob 2. popoldne na trgu pred šentpetersko vojašnico. Povratek skozi Fužine v prijazno i>tepanjo vas, kjer bode »počitek« pri bratu Novaku. Torej sestre in bratje, v nedeljo na izlet s Sokolom H. Na zdar! Pešfzlet Ijublianskega Sokola, ki je bil nameravan v nedeljo 10. t. in. na lg se p r e ! o ž i na eno prihod-njih nedelj. Napredno politično In izofrraže-valno društvo za Kotizejski okraj v Ljubljani priredi v nedeljo, 7. iunija na vrtu Narodnega doma veselico v prid društvene knjižnice. Narodna društva prosimo, da se ozirajo na to prireditev. Gospodarsko društvo za šentpe-terski in kolodvorski okrai otvori v kratkem svojo prepotrebno knjižnico. Obraća se tem potom do vseh na-prednjakov in naprednjakinj, da bi mu darovali kaj knjig in s tem pripomogli, da bi se društveni smoter čim preje uresničil. Upamo. da pade glas te prošnje na tla poslušnih *rc. saf vidimo koliko darujejo v drugih ljubljanskih okrajih somišijeniki knjig za knjižnice svojih društev. Knjige naj #e blagovolijo oddati v društveni sobi Sv. Petra cesta št. 71, ali pa naj se sporoci društvu, da posije ponje. Gledališko društvo na Jeseni-cah vprizori v nedeljo. 10. t. m. ob po! 3. popoldne v dvorani pri »Jelenu- na Savi narodno igro »Miklova Zala (spisal J. Špicar). Opozarja-mo na to predstavo, ki Je zadnja v «eziji. posebno zunanje občinstvo. Konec ob 6. zvečer. >Sava«„ društvo svob. slov. akademikov priredi svoj T. redni občni zbor XXIII. teč. v soboto 9. t. m. ob S. zvečer v restavraciii »Hamerling-hof«, VIII. Hamerlingplatz. Slovanski gostje dobrodošli! Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj redni občni zbor 13. vel. travna ob 8. zvečer v gostilfli -Zum Kleeblatt* XVIIL ngal Schulg. Mitterberg z običajnim sporedom. Prosveta. Odborova seia »Matice Slovenske« dne 4. maja 1914. — Predsednik se spominja pred kratkim umrlega pesnika Reščine in našega Kvarnera Ivana Grohovca ter publicista dr. A. Dermote. Matica je zadnji čas Čestitala prof. Bezenšku ob njegovi šestdesetletnici, g. sefcc. šefu dr. Žolgerju, Matičinemu ustanovniku. pozdravila mariborsko gosposvetsko svečanost in akademijo v čast srb-skega prirodoznanca dr. Pančiča. Udeležila se je po delegaciji skupšči-ne »xMatice Hrvatske . GMatica Hrv. izda za 1914 poleg beletristike V. Klaića veliko monografijo o P. Rit-terju Vitezoviću, Crtice iz mineralogije. Narodnih pesmi VI. knjigo; Pri-povesti srbskega pisatelja Lazarevi-ća. Pripravlja se Cankarjeva knjiga »TujciO Nova ustanovnika sta Hrvatski seminar zagrebškega vseučili-šča in zagrebški mestni nadinženir rA. Košak. — V dar smo prejeli dija-ski list »Lipa« (okoli 1870). — Osu-ševalna komisija ponuja odškodnino za poškodbe hiše: ponudba se sprei-rne. — Uredi se tisk knjig za 1914. — Skrabčevi Izbrani spisi izidejo kot posebna založnina v nakladi 800 eksemplarjev. —- G. pisatelj V. Holz je izročil Matici več korespondence, rrrkopisov itd. — Načelnik gospodar-skega odseka in hišni oskrbnik je g. blagajnik ravnatelj A. Koder. — Ugodno poročilo blagajnikovo se vzame na znanje. Razne stvari] * Posledice 1. maja« Iz, Dunajske-ga Novega mesta poročajo: Tukaj-šnja Deimlerjeva tovarna je izprla £00 delavcev, ker so praznovali 1. maj. * Eksplozija v skladišču dina-mita. Iz Paname poročajo: Skladi-šče dinamita panamske vlade je bilo vsled eksplozije razrušeno. Osem oseb je bilo usmrćenih, 19 pa težko ranjenih. * 2rtev aviatlke. Iz Tangerja poročajo: Nedaleč od mesta je padel vojaški aeroptan, v katerem sta bila poročnik Lague in neki pionir, iz visine 40 metrov. Castnik je bil takoj redom. Albanski knez Viljctn fe po-delil najvišima povelMktt itaKjan-ske vo)nc marnarice vojvodi abrn-škemu veliki križ alhanskega reda orla. * 2etezfiHka nesreća. Iz Brna poročajo: Pri postaji Sokolnice, 16 kilometrov od Brna, je 5. t. m. ob 10. zvečer zavozil osebni vlak, ki prtha-ja iz Pferova, v tovorni vlak in pa v osebni vlak, ki je privozil od na-sprotne strani. Oba prva v#za obeh osebnih vlakov sta se deloma razbila. Dva pasažirja sta bila težko ranjena, 14 pasažirjev pa lahko. * Demonstracije v ltalt|i. Iz Rima poročajo: Tuđi predvčerajšniim so se ponovile demonstracije vse-učiliščnikov v Neapolju in Bologni. V Neapolju so bile demonstracije, ki se jih je udeležilo več tisoc ljudi, ze-lo burne in surove. Prišlo je do spo-padov z vojaštvom. Pred avstro-ogrskim konzulatom je bil spopad tako oster. da so vojaki vzeli s pusk bajonete ter tolkli s kopiti, da pre-prečijo nesrećo. Pri tem je bil tepen tuđi poslanec Colajanni. Ko so izri-nili demonstrante od konzulata, so sli ti k prefekturi. Pri finaneni intendanturi je množica zahtevala, naj raz-obesijo žalno zastavo, ker bodo dru-gače vse stolkli. Trideset oseb }e bilo aretiranih. Med tem je en bataljon pehote zaprl ceste na obeh koncih. Demonstrante so vzeli v sredo. Tako so se koneate demonstracije. * Influenco zatiramo najbolje in najbolj radiKalno s tabletami Kephal! dol. Dobiva se po vseh lekarnah. Telefonska in brzojavna poročila. Bolezen našega cesarja. Dunai. 7. maja. Današnji dopol-danski bulletin poroca o cesarjevem zdravstvenem stanju sledeče: Noč ie bila mirna, samo v drugi polovici ie cesarja mučil kašelj. Katar v desnem vrhu pljuč še obstoja. Splošno razpo-loženje je zadovolji ivo. Delegacije- Budimpešta, 7. maja. Odsek za zunanje zadeve avstrijske delegacije nadaljuje danes razpravo o Berchtol-dovem eksposeju. Socijalnodemokratičm delegat dr. E 11 e n b o g e n se je v svojem govoru pečal z notranjepolitičnimi razmerami v Avstriji ter oštro obso-jal sistem ministrskega predsednika Stiirgkha. ki da je ustavi in parlamentu sovražen. Naglasal je, da Stiirgkh med tem, ko se vse stranke trudijo olajsati situacijo, truda teh strank ne le ni podpiraf, marveč ćelo kontrakariral. Zato se je tuđi bati, da konferenca načelnikcrv strank ne bo imela nobenega pozitivnega uspe-ha. Poziva! je delegate, da naj nasto-pijo v obrambo parlamentarnih pra-vic. Delegacije imajo za to sredstvo. Raztegneio naj svoje razprave čim najbolj. Cim bolj se bo delegacija obotavlja odobriti tričetrtmilijardski proračun, tem prijaznejši bo postaja! Stiirgkh parlamentu. Nato se je ^a-vil z zunanjepolitičnimi vprašanji ter ]e naglasal: Prestolni jjovor ie bfl omal< v-a-ževanie delegacij, ekspose zunan jga ministra Berchtolda pa je bil p«-av-cati albanski prestolni govor. Cc rdi grof Berchtold, da so odno^aji 1a-pram vsem državam dobri, potei n je ta trditev naravnost nasprotna eksposeju vojnega ministra. Ustanovi-tev Albanije bo vedno vir novih ne-usahljivih neprijetnosti in grozi razdvojiti Avstrijo Italijo. Namesto da sta Avstrija in Italija sami prevzeli protektorat nad Albanijo, naj bi bili to prepustili ćeli Evropi. Razprav-Ijal je nato o odna5ajih med Avstrijo in Srbijo ter konstatirah da vlada v Srbiji veliko sovraštvo proti Avstriji. Pravi vzrok tega sovraštva pa je ta, da je avstrijska diplomacija vse pojave naravne interesne skupnosti, ki obstojajo med obema državama, vedno z neprevidno ali pa tuđi z zlobno roko razdirala in uničevala. Omenja nato vest, da je Avstrija po-skusiia ćelo onemogočiti srbsko po-sojilo v Berolinu. Peča se nato z ro-munskim vprašanjem, ki da ni samo interno ogrsko vprašanje, marveč vprašanje ćele monarhije. O jugoslo-vanskem vprašanju ni govoril. In-terpeliral je nato zunanjega ministra, ali in kako je ščitila avstrijska diplomacija avstrijske delavce povodom stavke v Coloradu. Govoril je nato dr. W a 1 d n e r, ki je izvajal sledeče: Prestolni govor je napravil nainevgodneišl vstis, etu-poze zunanfega ministra pa ]• samo vljudnost napram evropskim drža-vam, oikakor pa ni poročilo dciegn-ci|am. Delegat trdi, da so odnoŠaji med Avstrijo in Rojmunsko zelo slabi, to pa zato, ker imata Francoska in Rusija svoje roke vmes. Te dve državi hočeta trozvezo obkroŽiti. Vpraša zunanjega ministra, kaj hoče storiti napram pojavom protiavstrij-ske sovražnosti v Rusiju Napram Srbiji lertiteva delegat poitiko naj-veCJe energije ter smatra za najnuj-nefše, da nala dlpiomacila odtegne Romunsko in Bolgarsko panstavi-stičnim vplivom. Potem Sele bo mir na Balkanu trajen. Zunanji minister Berchtoid je na* to odgovorjal delegatu dr. Ellenbog-nu na njegovo interpelacijo zaradi stavke v Coloradu ter je povedal, da se je avstrijski konzulat v Denverju od začetka trudil za interese avstrij-skih delavcev. Kljub temu ni mogel preprečiti vsega. Dva Avstrijca, neki Vrhovec in neki Bortolotti sta bila ubita, mnogo drugih je trpelo precej škode na premoženju. Avstrijska vlada je zaradi tega intervenirala pri ameriški vladi. Nato je govoril delegat dr. Ko-lošec. Budimpešta, 7. maja. Dopoldne je zboroval brambni odsek ogrske delegacije. Začetkom seje je protestira! delegat grof Madik proti temu, da se mudi v kuloarjih oborožena parlarnentska straža. Budimpešta, 7. maja. Danes do-poldne ie imel grof Stiirgkh konfe-renco z delegati veleposestva na Ceškcm v zadevi češko-nemških spravnih pogajanj. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 7. maja. Ogrska po-slanska zbornica je nadaljevala vče-raj debato o proračunu domobran-skega ministrstva ter ta proračun sprejela. Vršila se je nato debata o proračunu finanenega ministrstva. Budimpešta, 7. maja. Trgovinsko ministrstvo je izdelalo reformni nacrt o znižanju telefonskih pristojan. Uvede naj se napol avtomatični sistem. Budimpešta, 7. maja. Finaneni minister je slikal potrebo reforme fi-nančnih zavodov. Treba pa je poča-kati, da se valovi zadnjih gospodarskih križ poležejo. Neizogibno potrebna je reforma delniškega prava in mednarodna kontrola finačnih zavodov. Ne zadostuje, da se kontrolira poslovanje finančnih zavodov, rreba je materijalnih odredb, da zala-gajo finaneni zavodi, ki se bavijo s sprejemanjem hranilnih vlog, te vic-±t plodonosno. Posebno pozornost je ctračati na vprašanje reeskomota, ki danes ni nič drugega, kakor stremljenje nekaterih zavodov spravit: svoj giro v promet. Glede monopola nn špirit pravi, da je nujno notr^bna reforma žgalnic sadja. Pircra;«m f;-nančnega minisrrstva je b;i v sp-oSni debati sprejet. Hrvatski sabor. Zagreb, 7. maja. Ban Skerlecz se je napram koaliciji zavezal, da bo hrvatskemu saboru predložil sledeče predloge: Ustanovitev upravnega sodišča. reformo občinsKih doklad, ureditev učiteljskih plač, reformo razlastilnega postopanja. zakon proti oderuštvu in pokojninski zakon, koalicija pa bo votirala vladi proračun. Srbska cerkvena avtonomija. Zagreb, 7. maja. Baje se je za-vzel podpredsednik bosanskega sabora dr. Diinović v Budimpešti tuđi za obnovitev srbske cerkvene avto-nomije na Hrvatskom. To vprašanje je eno najvažnejših za konsolidacijo razmer na jugu monarhije. Tuđi mi-nistrski predsednik grof Tisza je že obljubil, da se bo to vprašanje resilo, doslej pa se ni se nič zgodilo. Dr. Di-mović priporoča izvolitev bosanskega metropolita Laticsa za patriarha. Nemški cesar* se vrača. Genova, 7. maja. Snoči ob 11. je dospela sem nemška cesarska jahta »Hohenzollern* z nemškim cesarjem, ki se vrača v Nemčijo. Irsko vprašanie. London, 7. maja. Premier As-quith se je posvetoval včeraj z vodil-nimi politiki o eventualni konferenci načelnikov vseh strank zaradi irske-ga vprašanja. Vlada je proti jesen-skemu zasedanju parlamenta. ^^ Vojna med Zedinjenitni državami in Mehiko. Monakovo, 7. maja. Polkovnik Feliks Diaz se namerava baje vrniti s svojimi pristaši v Mehiko. V tem slučaju bi prišlo do novih krvavih komplikacij. New York, 7. maja. Listi poročajo o strašnih grozovitostih Mehikan-cev proti Amerikancem in proti vsem onim, ki so na sumu, da so Amerikancem prijazni. Haiti. London, 7. maja. Vlada republike Haiti se je uklonila angleškemu ultimatumu ter sklenila plačati odškodnino, ki jo zahteva Angleška. Bog*rikl m Balkanu. Oriientske Utoznk*. Derotla, 7. maja. »Lokalanzei-ger,« poroča iz Belgrada, da zahteva družba orijentskih železnic 60 tni-lijonov frankov za odkup železnic. Srbija ponuja samo 36 mililonov, ker je bila tako želetnica, kakor tuđi ves obra! pri prevzetji v trb#ko režijo v strahovito slabem stanju in ker je stala družba ob izbruhu vojne pred koncem svoje koncesije. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala in je upati, da se bodo uspešno končala, Albanija. Skadtr, 7. maja. Mednarodna komisija za določitev severoalban-skih mej je zopet pričeia s svojim delom v pokrajinah plemena Kastrati. ValOfia, 7. maja. Kakor se zatr-juje, se je ustanovjla na Angleškem mednarodna družba z glavnico 150 milijonov frankov, ki bo gospodarsko izkoriščala Albanijo. Boji v Epiru. — Albanci strahovito poraženi. — Albanska vlada v velikih zadregah. London, 7. maja. »Times« poročajo iz Drača, da vlada v albanskih vladnih krogih silna konsternacija. Eplrci prodirajo brez prenehania proti Valoni. Albanci so izgubili pri Argyrokastronu nad 1000 mož. Dunaj, 7. maja. Kakor poročajo iz Albanije, so Epircl Kolonijo precej utrdill ter odposlali močne oddelke proti Korici. V Koloniji se nahaja nad 100 v je tih albanskih orožnikov. Dunai, 7. maja. Po petdnevnem boju pri Argyrokastronu se Albanci begoma umikajo proti severu. Iz Albanije poročajo, da hoče Esad paša sam stopiti na čelo albanske vojske in prodirati iz Elbasana proti Epircem, ni pa izkljqčeno, da bo ćelo knez sam prevzel poveljništvo nad albanskim! četami. Dunai, 7. maja. Iz Carigrada po-p■:;]■' ' ~r'i Toliko ža enkrat, drugič bottto jasneje govorili. Načelstvo »Kreditne zadruge«. Darila. Za Radogoj. Gosp. Avgust Tro-janšek, post. koncip. v Trstu v znak hvaležnosti do društva 50 K. — Naj služi v izgled bivšim podpirancem. Za gradbo »Sokolskega doma« >^Sokolu I.« Gosp. Knajzelj v veseli družbi gostilne Turk nabral 5 K 40 vin. — Gosp. Maks Hrovatin podaril 5 K mesto venca umrlemu br. Poči-valniku. — Živeli nabiralci in daro-valci! Na zdar! Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednikt đr. Vladimir Ravnlhar. drž. pos!anec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mnenje gospoda cesarskega svetnika dr W. Harajewitza Dunaj. Gosp. J« Serravallo Trst Z velikim veseljem Vam poro-čam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek Serravallovega kina - vina z železom. Imel sem iz-vrstne uspehe, posebno pri izčrpanih miadeničih, bledičastih in pri rekon-valescentnih po influenci ali malariji in to me vzpodbuja, da še naprej predpisuiem Vaš izdelek. Dunaj, 16. aprila 1909. _____________Dr. W. Haraievvicz. Nf\ AT 1 morsko kopališče in II V I klimatično Učilište. v v m hrvatsko primorje. Zdravniki priporočajo Novi slabokrvnim (anemičnim), rachitičnim; pri ženskih boleznih, boleznih srca in živčnega sestava; proti rhenmi; za okrep-ianje po vnetjn pljoć in reber, inllnenci; pri motenju prebavnega sestava; ter za nadvse slabe in bolehne otroke, — Soinfanje na radioaktivnih uetinah. Prosp. in navodila daje „Lječllištno povjerenstvo". Vse ženstvo naših dežela ima od narave lepo polt, ki je pa zelo občutna za upliv hudega mraza in vročega solnea. Da se preprečijo za- gorelost, razpoke, rde-čtne ali ćelo solnčne pege, je rabiti za vsakodnevno toaleto Crčme Simmi, riiev puder in milo Simon; nezamenjati z drugimi mazili. I. SIMON Pariz in v vseh lekarnah, parfumerijah in mirodilnicah. _______ j „Nuisol" od Bergmanna & Co. Dečin o/L 697 je in ostane prej ko slej neđo-segljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in crni barvi. — Cena steklenici K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani. Zitn* eene w Budimpešti. Dne 7. maja 1914. Termin« PSenica 2a maj 1914. . . za 50 kg 1329 Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 12-— R2 za okt 1914 .... za 50 kg 9*68 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 8-19 Koruza za mai 1914 . . . za 60 kg 7-20 Koruza za julij 1QH . . za 50 kg 734 MeteorologKno poročilo. Viiloa nad mcr'}tm 368*2 Srednji zračni tlak 73« mm | ČM istanje! A^ | ¥!»f£ JI Vetrovi Neb0 6. 2.pop.j 7299 111 sl.szah. dež 9. zv. i 730*7 9*0 si. jvzh. oblačno 7. 7. zj. ■ 731-6 i 8 8 si. vzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 10*0° norm. 12"8°. Padavina v 24 urah mm 8*9 9 :i >M S < • sa li I C&um ; Lahko delo : In nepričakovani blesk z Erdđl krmo za Ceilje. 103. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 7. mija 1914. Stran ~*j# .?. i.* Zahvala. Za Tse nam izkaano stčdo soČatje kakor tuđi za ča-steče spremstvo, ki se je izkazalo ranjkemu gospodu FRAN KREGARJU I izrekamo tem potom vsem cenj. udeležnikom, osobito pa si. I gasilnemu društvu v Štepanji Tast, gg. pevcem za tolažbepolno I petje ter ljubeznjivim daroralcein prelepih vencev naSo iskreno I zahvalo. V LJUBLJANI, dne 7. maja 1914. tal«lo£l ubi A* f*f* 1*1 • fl Pojasnit no brošuro o hitremjenju in temelj i tem ozdravi I ITlIlTlIll 1 brez motenja pokliča, brez ponovitve, brez živega \|||||||KI I srebra in drugih strupov, crez v brizga van ja, brez škod i!11 III 11 111 I ljivih postranskih učinkov razpošilja za '20 h za "* ■* poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 (Lausitz) ITi • i • v elegantni obliki priporoča VlZltfllCC Narodna tiskarna. PRVA pi Hil DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. IHiitffefla koncesliooiraaa prodaji stripov. Ustanovljena leta 1897. Snton Kanc Ljubljana, Židovska ollca 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpoiago. 1 PelnišRa Ma a laii sijsv w\ Br3Dd a LtlDilll9r Brao In Polu dobavlja lokomobile, parne stroje, koinpresorje in zračne črpalnike, kotle vseh ststemov, cevovode, transmisije, leđne in hla-dilne stroje, izpiral-ne naprave pat. Freygang itd. i Uredbe sladkornih tvornic, pivovarnic in s-adarnic, itd — Zastopnik za V roškn Kranjsko In južno Štajersko: \ni*r*W f. mffcula Ljubliana, Clgaletova usca 1- —---------------------------------—— —————-^—^—————^^^^—__^^^_^^_ Slavcemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 251etnlce ©b stoj a sve!« tvrdko prodaja! birmanska darila kakor ore, ¥ eri tiče, obeske, prstane, ===== nhane Ltd. = po znatno mlžanih conah. Cdina zaloga najboijših ur z Ustao znamko „JU?". Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. LUD. ČERNE juvelir in trgovec ' LJUBU ANA, Wolfova »lica *tev. 3. I 500 kron I Vam plačam, ako moj uničevalec korenfn iMhn Ma Vaših kurjih otes, bmdavic. HP9 ottSCancev ne odstrani v 3 dneh W^^m br€* bolečin, Cena lonCka z ga-■BaS ranciiskim pismom 1 K 3 lončki 2 50K KaiMnr, >>■■■■■ (Koams) L,F*stf. lt/T»O tyfco. ___________628 \m nai^m soba proti jugu mm itotm za dva poročena, če je mogoče v vili z vrtom eventualno z balkonom pri Kaki boljši rodbini z dobro domačo kuhinjo. Čas približno dva meseca, cena za popolno oskrbo 300—400 kron mesečno. Naslov: „Riječani«", poste restante, Ljubljana. Stalni TŽ73 hnlevni agenti zmožni nemščine M sprofaioto ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod MalERRURMp BrM, i«u|ats« Mr. 20. ^T 1739 Sofer zanesljiv in vesten ter na stroj dobio razumen se •prejtne. — Poouđbe na: Antom Borinfak, Zatićaa. Oddm so i 1. ivfn»toni mm Co»ti mm JttiM tolomico 32 ▼ L aatetr. tepe solio itanovaoie obstoječe iz predsobe, 3 parketiranih sob z vsemi pritikl. in obsežne^a vrta. 75.000 ur! Zaradi balkanske vojne sem primoran za smešno nizko ceno prodati 75.000 iinit. i srebrnih ur 2 izbornim 36 f urnim kolesjem remontoar-nim in na sidro, tekoče v ____ rubinih. 1 komad K 3-— 2 komada . 5- 70 3 komadi , 1380. 4 leta pismenega jamstva. Brez rizika. 2a- mena do voljena ali denar nazaj. Razpoši- 1 janje po povzetju. 17/2 Cestraie ui Simoa Lnstiu. Hovi Sanđec 355 KUC zdravniSko priporočeno kritroro^oviao daje BB#4 in sir«vj«. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po post-nem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, fdetrgovina vini, Vcmouthi, Maršale, == Malagc, KMjakit tfaaja ttd. == DtroiKl vozHek skoro popolnom* nov, bd, c gnmije-vimi obroci, ■• y«Mal prate. Vpra&ti Ti UMU «Mt> M. tf a, u. mi Posostvo ▼ Mali fari M. lt (Malgem) pošta KoČevje se takoj ceno proda. Po-sestvo meri 60 oralov, med tem mnogo gozdnih parcel, poslopja pa vsa novo krita. Polovica kupnine labko ostane vknjiiena. Ogleda se lahko samo do 10. maja pri lastniku ravnotam. 1773 Spreteo stftodikarsU ta pkskarskf pomoćnik se sprejme takoj v đeloi MBra ¥IH^ aatal alikaria plaakar vPattalaJ^ 1741 V: 2 klemnki poiika vešča galanterijskega in stavbnega1 kleparstva, 8O takol aprOlmoČU Karol Neumann, klepar, Jesenice, Gorenjsko« 1761 rz žago in mlin ^ drknlarao žago in bencin-motor za 12 konjskih sil. g ^ Vsc v najboljsem stanju, ker je U malo rabljeno. 1776 4 ^ pranje Lenarčič, ^fouaua; pri T^aKeKci. g posebna izdaja. ^. I Naznanilo. I I Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da sem provzol 8 li mafom ' meio kopale *id rgstavraciio Kolezlla I ter bodem tuđi tam izvrševal svojo gostilniŠko obrt Cenjenim gostom I I in obiskovalcem kopaliŠČa se bode postreglo z dobrim pristnim vlnaBa, | | vsak dan svežim plTOm kakor tuđi kavo, čajem, mlekom in drugimi I I mrzlimi jedili. KopaliŠče je vsak dan odprto od pol 9. ure zjutraj do I 9. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame. I I One kopeli so: Kopel 12 v, kabina za 1 osebo 30 v, rjuha 12 v, 1 brisača 8 v, plavalke 12 v, peŠčena kopel 12 v. Za dame?je na raz- I polago tndi kopalna obleka. 4 I -^— Poleg kopališča je lep senčnat park Hribarjev gaj. mtfm9gFmm | I Za mnogobrojen obisk se najvljudneje piiporoča I 1726 Toma Korbar, gostilničar. I Opreme moškega perila. ■ Specialna trgovina %a najboljse pento za gospode pa meri fyiton Sare lastnica Jadviga Sare Ljubljana Se/enburgova ulica 5 Ljubljana leđno novosti v barvastem zefiru, batistu in panama blagu, zepnih ruty \ nogavic, kravat, ovratnikov m manšet. l Opreme moškega perila. Stonovmile za avgust: 3 sobe, predsoba, kopalna in poselska soba, kuhinja in terasa; BeetliovoBava mlioa f, I. aaittr. 1779 ____ I iprejema zavaravanja čioveSkega flv-I iicoia po najraznovrstnejiih koortrina-[cijah pod tako ogodnimi pog#ji, te nobena drug* zavarovalnica. Zlasti je ogodno ««¥W»vwiJt m Idoflvetjc In mrt % manilajotimi %t \\2 vplačili. 99«I1V A.VI JA" •-. • •-. tiaUMit Mffapotalia bmika m Pnf i. .•• • ••• ■• w^^^Pif^WŠ fH^^B V^^B^BHBB flBVBsvvSi^BCB BBH O^BB^V m wO«BBBB» W^^^UKKM9m^HmW9^n ffl^vvVVa Zavaruje poslopja In premlčnlne proti požarnim Skodam po najnupi cenah, Škode cenjaje tako) bi najkulantncje, U2Iva oajboljS slovcs, ko4er popuje Paaarl Spitjcma tuđi zavarovanj« proti vlomsld tatvini pod zek) ugod-nlmi pogojL — Zahtevajtc prospekte! /Stnui 6. .SLOVENSKI lURčb« d**' 7. maja 1914 103 «ev. f TetofM mm. «0. ___ ^^^ TT *■■■» ■,!■■»»» w tlwt— p«aH»loil»two| pimm rusi mm at»hHefcturo in «tawbno.l I aflsBBBs^ l_aMSSat ^BBbT^V^bl_ ^^^A^^&^a^^^A ^Ajj^S^^gvA^^L^^^p^ ^^a»a^BaaSaSa^^Bk ^BSSBSBS. ** ^^ ^^ S*^ Sfl .. # - l • ■ l vi ■ • ■ ■• • •••»•ili« awta| tasarstvo in arisarstvo • »trojnim obratom I V MMflM ftallhlllf U 4 BPO 114 U IIMIiMI M •*■•»■■ la flaa aalaf opofcarno s strejaiin obratom v I I tvraujSKd mmm mm i Lllllllll ssv^r:i sm'jsi-^a; PETROVE KAPLJICE PreizkuSeu in izvrsten lek proti aknifalM Ib kfOSttalM feolOS* ■lm iolodoa, feov. loter, ledio te vralOO. Petrove kapljice so šestavljene iz zeliščnih sokov, ki blagotvorno delujejo na probavila. Vsakemu pomagajo proti slabi prebavi, bolečinam, kroniČ-nemu kataru želodca in črev. Umirujejo ži?ce in krepe ves organizem, FotNVO kapljloo so zakonito zavaravane in se razpošiljajo na vse strani sveta. Steklenica stane 50 vin^ 12 stekl. 5 K, 24 stekl. !• K. i Dobiva se t lekarni pri tv, Ptttmi j PB. ŠULLER, Zagreb, VUika alica it 91 kakor tud I v vs«h drugih l#>kantali. 1659 nzM o HJlnBa)! n mnm Maaeitefalai ara4 „Zwexe eetto-sltT. ftstihilCarskili MMeMeKer* ¥ Trsta, Belvedert 7, pri pore ča dobro izučeno, jcxikov zmoino osobfe, »Tezflača«. li) trunki Mol •• Oaldal na najboljšem prostoru v velikem industrijskem trgu. Ponudbe na upr. »Slov Nar.«, pod ,ef, 56/1714*. Podjetje z* izdelovanje 1574 nnentne Me opi in drugih cementnin, opremljeno z vsemi potrebnimi stroj i 86 pod Ztlo ngodV ■lati ptjtjl BV" takoj odda w najem ali pa proda, "^g Delavnica z zalogo se nahaja ▼ najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni cesti. Podjetje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke. Istotam se da v najem prostoren hlev za 8 glav živine. Naslov pove upravništvo »tilovenskega Naroda«. OUl S0 V Balom radi preselitve stara, dobro vpeljana 1750 ipeierijska tlioil Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Malcenejši naknp otroških vozičkov pri tvrdki J. Pogačnik fjubljana, parije Icrczijc cesta 13—18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Pivovama ¥ Lescab liče 2ostopnike - in potniko za 1746 Kranjsko, Koroiko ia Primorsko. Kam .Mral'. Vsak večer koncert izborne in priljubljene dtraajske elitne damske kapele R. }(. lietrich. |l^p Vso noč odprto I 1769 Vstop prosti "d Mazilo za lase. Varstvena iMaika ■ ETO PIR napravi g. Ana Križaj v Sp. Šiški pri Ljubljani. E>obi se v Kolodvorski uh St. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo naj-lep§i lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. PoSilja se tuđi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Zm gotovost •« Jamči. SpriĆevala nm razpolaoja). V hiši ermdišČO št. 7 se od da sa STgnstov tormiai lepo slivaii! T IL nndstropju s 4 soba mi, kopalno sobo in pritikJinami ter z uporabo vrta ali brez iste; dalje takol ali pOXB#Jo velika soba brez oprave in UOV S ispO event sklaatiftče. i66« Pojasnila pri hišnicL *___________ I Za moške in ženske. I Brez TbrUgaTaBl« I v nekaj malo dneh ćelo najbolj I zanemarjene toke solMSi soteo I sovi ozdravi I Ursin-Teeton. I 1 Skatlja s 100 krogiicami K 5—. I S* ■•••*•• — II I II I I peril° in VMko II If U li L "Mdnp blago, Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar litaallaaa. Stari trg 9. Lutam bisa. Neprekosljiva v otroških oblekcah 11 in krstni opravi. 11