CELJE. 19. DECEMIBRA 1974 — ŠTEVILKA SO LETO XXV1!T — CENA 2 DIN NOVI TEDNIK GLASJLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Osrednja kulturna manifestacija na celjskem območju v teh dneh je Teden domačega filma. Včeraj smo sklenili več zanimivih srečanj, pogovoren) in filmskih premier. Zato smo kar dve strani odstopili filmskim dogodkom. Na prvi strani pa lahko prebrete vse o nagradah. Tudi v novoletnem NT, izšel bo v četrtek, 26. de cembra v povečanem obsegu, bomo še pisali o TDF 74. V torek zvečer smo v redakciji sedli za »oglato« mizo s predstavniki JLA^ SLO in mladine. Rekli smo, da se moramo pogovoriti o tem, kaj je novega v naši armadi in v obrambi domovine. Delovni naslov pogovora je bil — enotna obramba domovine. Zapis in zanimivosti iz pogovora preberite v prihodnjem NT. Ker se z vso naglico bliža silvestrovo, va^s vabim, da mi napišete nekaj želja — kakšen NT hočete? Kakšen radijski program bi rudi poslušali? Katerih novosti si želite? Kaj bi spremenili? Pričakujem pisma. Mi poveste^ če vam je všeč rubrika zdravnik odgovarja-svetuje. Vaiš urednik 22.DECEMBER NAŠ PRAZNIK Triintrideset let je minilc> od zgodovinskega dne — 22. decembra 1941 — ko je tovariš Tito v mestecu Rudo, v srcu zasužnjene Evrope, prvikrat postrojil Prvo prole- tarsko brigado, prvo regularno enoto NOV Jugoslavije. To je bilo rojstvo prave ljudske vojske, revoluciormrne in Socialistične, ki je do današnjega dne ta svoj značaj in opredelitev razvila do ravni vredne občudovanja. V teh triintridesetih letih je JLA iz bitke v bitko izha- jala močnejša. Bila je šola in kovačnica bratstva in enotno- sti naših narodov, pa izredno pomemben dejaimik v iz- gradnji porušene povojne domovine, soustvarjalec novih vse naprednejših družbenih odnosov, šola kadrov za teritorialne enote, civilno zaščito ter druge strukture našega obramb- nega sistema. Gledano ožje je JLA postala hrbtenica tega sistema, v širšem smislu pa takorekoč ljudstvo samo, kajti sistem splošnega ljudskega odpora, ki ga nadvse uspešno uveljavljamo, je le dosledna izpeljava samoupravnega si- stema na področju, ki zadeva obrambo domovine, in nalaga skrb za obrambo naše socialistične in samoupravne domo- vine kar vsem državljanom. 22. december je torej resnično praznik nas vseh. V morebitni vojni bi bila JLA seveda glavna in udarna sila tega sistema, v sodelovanju z vsemi silami družbe pa bi bila brez vsakega dvoma sposobna razMti napadalca že na mejah naše domovine. Dokazov o utečenosti našega si- stema, o izurjenosti vseh družbenih obrambnih mehanizmov ter o zavesti našega človeka nam v naši praksi gotovo ne manjka, eden izmed zadnjih pa je prav gotovo nadvse ime- nitno uspela vojaška vaja »Jesen 74«. Dobra uglašenost vseh elementov splošnega ljudskega odpora je za nas zagotovilo Za varnost in mir. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali s pra- kso vojaških urjenj na najširši ravni, zato da bi bili varni in živeli v miru, zato, ker obsojamo agresivnost. Nismo še pozabili manevrov članic NATO pakta v Jadranskem morju — prvih po drugi svetovni vojni — pa glasnega rožljanja 2 orožjem italijanskih fašistov kot tudi ne novejših diskri- minacij proti Slovencem in Hrvatom na Koroškem in Gra- diščanskem. Le v smislu boja za mir je moč razumeti poudarek, ki ga dajemo vojaškemu izpopolnjevanju tako enot JLA kot tudi vseli drugih struktur SLO. Dobra opremljenost, izurje- nost, moralnopohtična enotnost ter sposobnost JLA, da v vsakem trenutku prevzame nalogo prvega bojnega eša- lona naših obrambnih zmogljivosti — je izredno j>omembno družbeno dejstvo, ki nam omogoča, da uspešno in učin- kovito opravljamo veliko pionirsko revolucionarno in obče- človeško delo, ki smo se mu posvetili v današnjem nemir- nem in razburkanem svetu. Seveda pa velja ob slovesnem praznovanju omeniti tudi delež naših enot, ki delujejo na celjskem območju. Prepri- čani smo lahko, da je zavidanja vreden. Vse uspešnejše Sodelovanje enot JLA ter občanov Celja, Hrastnika, Velenja, laškega in drugih občin pa je dokaz, da koncept SLO res- nično izhaja iz vseh nas samih. MILAN AKSENTIJEVIČ TEDEN DOMAČEGA FILMA je za nami. Enotedenska manifestacija je živo poiNI VETER — nagrado Novega tednika in Radiia Celje v anes^ku 2.000 din- debitantki MARJETI GRBGORAC za vIog'o v fil- mu POMLADNI VETER Posebna žirija občinstva, fci jo je izbralo uredništvo Novega tednika in Radia Celje, pa je o posebni nagradi odložila v sredo popoldne, pred koncem TDF 74. Zato bo- mo o njeni odločitvi pisali v prihodnjem NT. 7. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — Št. Sn ŽALSKI REFERENDUM - VELIK USPEH Zapisali smo že, da je tu- di tretji zaporetliJi referen- dum v žalski obeini uspel, saj je zanj glasovalo 60 od- istotkov v'»)IiJcev, glasovanja pa se je ndeležilo 95 "o npra- vieencev. Kljub temu, da so pmlrobni izidi že znani, naj i\b z^ikljur-ku te najvceje ak- cije v žiilski obeini v minu- lih letih napišemo še nekaj besed ob rob. GO odstotkov ,i;;las()v »za*< ni bleščeč izid in z več strani je slišati glasove, da je to neuspeh. S tem se ne more- mo- strinjati. Ne smemo na- mreč pozabiti, da je akcija za referendum tekla prav v času hudih, že izvršenih ali napovedanih podražitev, ki bcMlo vsem izjavam navkljub le močno segle v žep obča- nov. Po drugi plati vemo, da j«» program žalskega referen- duma izredno obsežen, saj bo »golj za uresničitev progra- ma A, v katerem s svojim prispevkom sovezcvanja z ob- čani dosegli izjemne reaultate. Mladina si lahko skora vse leto (seveda organi- zirano) ogjleduje vojašnice in .spoznava vojakovo življenje, vojaki pa si (prav tako seveda organizirano) ogledujejo delovne organizacije in šoile ter se tako vključujejo v družbeno življenje. Tako niso redki obiski v Topru, Me*^ki, EMO in dmgod, ki so že prerasli ozke in TJgoIj vljudnostne obiske, pa v šo- lah in drugod. Tako vojakovo življenje ni več samo strogo vojaško, temveč mnogo širše, kar vsekakor doprinaša k celotnemu razgledu tako posamezni- ka, kot celote. Predstavniki JLA pa ne ostajajo samo v Celju, amnak se po- vezujejo z občani Hrastnika in Ve- lenja, pomagajo pri raiznih akcijah nA Kozjanskem in drugod, skratka so pri- sotni povsod. Predsednik organiKacijskega odbo-ra za pripravo proslave ob letošnjem pra zniku Dneaoi JLA, 22. decembru, kape- tan Slavko Zeljezič je povedal: »(>sreornikov iz zlogla- snih ge.stapovskih zaporov Stari pisker in jili tako re- šili gotove smrti, je prav gotovo ne le del slovenske, kjer bo ta dogodek vedno igral važno vlogo, pa-č pa tudi pomemben del jugoslo- vanske z.godovine,« je v kraj- šem govoru ob srečanju neHcdanjih osvobodite^ljev in osvobojencev v pros-torih stavbe družbenih organizacij v Celju na dan same osvo- boditve dejail kustos celjske- ga muzeja NOB, Lojze Po- žun. Srečanje petorice osvo- boditeljev in okoli trideset političnih zapornikov, ki ga je organiziral celjski odbor Zveze združenih borcev NOB Celje, je odprl predsednik združenja, Franc Roj še k— Jaka. V krajšem razgovoru so se udeleženci tega sre- čanja spomnili na tiste dni pred tridesetimi leti in pru- zaiati je treba, da je -bilo srečanje ne samo zelo pa"i- srčno, pvač pa tudi zelo ko- ristno, saj so sklenili, da bodo ustanovili poseben od- bor, ki naj do potankosti razčisti vse podrobnosti te akcije. Politični zaporniki so nato skupaj s svojimi osvobodi- telji odšli v Stari pisker, kjer so položdli venec spomin žrtvam nacistične^ terorja. Srečanje se je končalo prijetnem vzdušju v hotel Evropa, kamor so odšli vf skupaj na kosilo in kjer 3 v medsebojnih razgovori razčistili marsikatero še n' raziskano okoliščino. Milenko Straše PO NAČRTU Kot je znano, gradi celj- ska občina v Mestinju no- vo osnovno šolo. Gre za solidarnostno akcijo Ce- lja na območju, ki ga je prizadel junijski potres. Dela za graditev nove- ga šolskega poslopja je prevzel celjski Ingrad. In kot kaže njihov potek, so graditelji sprejeli to ob- veznost z največjo odgo- vornostjo. Tako so te dnd že pričeli z gradnjo stre- he. Po vsem ^fis-a kaže, da bo obljuba izpolnjena in da bo nova šola na jesen prihodnjega leta za- nesljivo sprejela svoje prve učence. Sindikati zaldjučujejo izredno plodno obdobje svojega dela prav ce dni, ko v Beogradu teče kongres ŽSJ. V mi- nulem obdobju so smdikati beležili lepe uspehe pri uve- ljavljanju novih samoupravnih odnosov, pri vistaaavljanju TOZD, pri izgradnji delegatskega sistema, ustanavljanju SIS, satnoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju, še posebej na področju dohodka in njegove delitve, družbenem srandardu in še kje.. RepubldSki kongresi ZS so že porrdidi pravilnost usme- ritve v delovanju te naj množične jše organizacije delavske- ga raz,reda. Pozdravili so tudi reorganizacijo, s katero za- gotavLjamo pogoje za.še učinkovitejše delo sindikatov. Se- daj je treba na teh trdnih temeljih graddti naprej. Graditi po smernicah, ki so jih začrtali republiški in ki jih te dni začrtuje zve.-!iii kongres .sindikarov. Vsem delegatom želimo zato obiOo plodnega deJa. Se posebej pa naša želja velja delegatom z našega območja. Celjanom: Magdi MeStrov, Frideriku Kotniku, Stanetu Kebliču, Tončki Ostruh, Ivanu Slamniku, Vidi Kogovšek, Elzi Sagadin, Stanku Pe-Adevšku. Konjičanu Francu Sla- tenšku. Velenjčanom: Vinku Gostenčniku, Evi Samobor in Ivanu Vidoviču. šentjurčanu Ediju Dolarju. Smarčanu Val- terju .lordanu. 2aJčanoma Ivanu Vodlanu in Joži Skorjanc. Mozirčanu Franju Pajku ter Laščami Bo.};uiu Terkaju. —štab— KOMU SADJU ROVE NAGRADE v okviru TEDNA DOMAČEGA FIIJMA so^ v s^edo zvečer v unionski dvorani podelili slovenslcim film- skim uis.t,varjalcem nagrade Metoda Badjure v .spomin na pokojnega pionirja slovenskega filma, scenarista in snemalca. Posebna žirija Društva slovenskih film- skih delavcev, predsedoval ji je Bojan Stih, v njej jja so bili še Bojan Adamič, Milka Badjura, Vladimir Koc- jančič in Jože Volfand, je poidelila nagrade takole: — zlato plaketo Metoda Badjure z diplomo in 8.000 din prejme NIKO MATUL za scenografijo v filmu STRAH — srebrno plaketo Metoda Badjure z diplomo m 6.000 din dobi JURE PERVANJE za kamero v fiCmu POM- LADNI VETER Žirija pa je dala za posebne umetniške dosežke priznanja naslednjim filmskim ustvarjalcem: Janezu Gregorcu za glasbo v kratkem filmu Telemateiija, Ja- nezu Megliču za ton v Strahu, Mariji Pirkmajerjevi za montažo v Pomladnem vetru. Veki Kokaljevi za amm.a- oijo v Telemateriji, Jožetu Pogačniku za kra.tki film šport na ulici in Zoranu Lemajiču za masko v filmu Strah. št. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 Na Semmeringu l^^ii^^^ 1^ 1^^*^^ ^^1^ P B v prete4clem mesecu je Semmering verjetno pr- vič sprejel tako množič- no, starostno in narod- no različno druščino žensk. Odzvale 30 se po- vabilu Nacionalnega ko- miteja internirank Raven- sbriicka iz Avstrije. Lep, moderno urejen počitniški dom v Stein Hausu, v idilični okolici s p>okritim, velikim baze- nom, je širokogrudno od stopil brezplačno okoli 180 nekdanjim mterniran- kam Sindikat privatnih uslužbencev z Dunaja, za vso ostalo oskrbo in tehnične stroške (Id jih ni bilo malo!) pa se je odzvalo na prošnje komi- teta več tisoč podjetij in zasebnih proizvajalcev iz Avtsrije. Organizatorke so naj- prej imele v mislih le sre- čanje po tolikih letih in sproščen počitek, toda kasneje so z zavidajočo sposobnostjo dale temu srečanju pomembnejšo vsebino in značaj. 2e prvi dan ob prihodu je pokazal, da smo kljub 90 km oddaljenosti od Dunaja deležne velike po- zornosti. Po prvi skupni večerji, ko je zbrane s prisrčnimi in toplimi be- sedami pozdravila sedaj vsa povojna leta poslan- ka socialistične stranke v parlamentu Rosa Joc- mann, je sledil itultumi program, povezan z na- šo težko skupno pretek- lostjo. Program je izva- jal pevski zbor sindikata, ki nam je odstopil dom, recitatorka, znana gleda- liška umetnica in pianist. Naslednji dan so nas obiskali novinarji raznih glasil, 1'otoreporterji, ki so pripravili oddajo za televizijo, katero smo imele zatem priložnost gledati, zvečer pa smo imele v gosteh predstav- nike drugih taborišč in svojce gostiteljic. Dvakrat nas je doletelo, ia smo se na željo obiskovalcev odzvale prošnji, naj vsa- ka narodnost zapoje po dve pesmi. Ob teh nasto- pih smo se nastopajoče, kakor poslušalke, večkrat do solz nasmejale. Nihče ni namreč pri izbiri vab- ljenih računal na pevsko sposobnost. Pravijo, da smo Sloven- ci pevci. Zato ni čudno, da je med 18 Jugoslovan- kami bilo kar lepo število takih, ki dobro pojejo. Tako je naš nastop, za katerega smo izbrale eno partizansko in dalmatin- sko, in kateremu je diri- girala naša Mara Cepiče- va iz Maribora, žel veliko priznanje (naša tovariši- ca, poslušalka, novinar- ka pri RTV Ljubljana, Rapa šuklje pa se je le prisrčno in dobrohotno nasmejala . . .) Nedelja, 24. 11. je bila določena za zasedanje. mednarodnega komiteja koncentracijskega tabori- šča Ravensbiiick. Predse- duje mu Francozinja Re- ne Laval. Dnevni red je predvideval največ pozor- nosti pripravi za proslav- ljanje 30-letnice osvobodit- ve, ki bo 2. in ^. maja 1975 v Ravensbriicku. To- da tak zbor nikakor ne more mimo svetovne po- litične situacije oživlja- nja fašizma, prelivanja krvi, mučenj in novih koncentracijskih taborišč. Obsodil je vojaško hun- to v Cilu, se odločno zav- zel proti zastaranju voj- nih zločinov itd. V raz- pravi je sodelovalo 13 za- stopnic iz vseh držav, od katerih sta še posebej na- glašali nevarnost fašiz- ma zastopnici Italije in Španije. V razpravi sem tudi jaz, kot predstav- nica Jugoslavije, podčrta- la navzočim težak po- ložaj naše slovenske in hrvaške manjšine, opisa- la teroristične metode in akcije Heimatdiensta. Iz- rekla sem priznanje in zahvalo avstrijski organi- zaciji borcev, ki je s svo- jim odličnim protestom onemogočila zborovanje v Kremsu. Pozvala sem jih, da še v bodoče one- mogočajo delovanje te or- ganizacije. Po razpravi je komite sprejel zaključke in resolucijo. Ob koncu je pozvala -sekretarka ko- miteja, Hendkejeva iz Nemške demokratične re- publike, da vse države takoj zapnejo s pripra- vami za obisk proslave, ker morajo organizatorji začeti z rezervacijo pre- nočišč, hrane itd. Nase srečanje je našlo odmev tudi v najvišjih političnih krogih Avstri- je. Določena delegacija se je odzvala vabilu mini- strice za kulturo, vse pa smo prejele povabilo du- najskega župana na slav- nostno kosilo, kjer je vsa- ka sprejela tudi spomin- sko darilo. Ob tej prilo- žnosti smo si tudi s kro- žno vožnjo ogledale me- sto Dunaj, moderno ure- jen Dom upokojencev in »Mladinski dom«, ki je postavljen v obrobni, gozdnat predel Dunaja in je v arhitektonskem, ka- kor v vzgojnem nogledu naj sodo bneje urejen. Naslednje popoldne smo se odpeljale na spre- jem k zveznemu kancler-' ju, kateremu se je pri- družil tudi prezident zvezne republike. Vsi go- stitelji so ob pozdravih poudarjali nujno borbo proti fašizmu in borbo za mir v svetu. V nepo- sredni bližini naše dele- gacije sta med domačin- kami stali tudi .Slovenki s Koroške. Naše oči ap se pogosto srečavale in razumele smo se: da bi vse besede postale tudi resničnost . . . Praznovanje našega dr- žavnega praznika, 29 no- vembra, nas je doletelo v znamenju priprav za odhod. Pripravile smo kulturni program, v ka- terem je sodelovala s svo- jimi pesmimi tudi naša pesnica Katja špur. Vse, od poslovilnega govora Rose Jochmann, do ne- štetih zahval gostitelji- cam in organizatorkam, preko naše komentator- ke in prevajalke naših tekstov, ter dirigentke Mare Cepič in našega na- stopa, je bilo prisrt^no. Naši simpatični tovariši- ci — sedaj novinarki, Rapa šuklje in Olga Ra- tej sicer nista postali čla- nici pevskega zbora, ven- dar sta pri zadnji točki, ko so se sklenile naše roke in je Beograjčanka dr. Ankica Horvat z ju- goslovansko zastavico za- čela voditi kolo, skočili v naš krog in z nami nav- dušeno zapeli: Druže Ti- to mi ti se kunemo . . . Marica Freo6 S srečanja internirank Ravensbriicka — praznovanje državnega praznika, 29. novem- bra .1J>74 nfi Senimerinen. Mednarodno srečan.je nekdan.jih internirank koncentracijskega taborišča Ravens- briick na Semmeringu, ki je bilo od 16. do 30. novembra 1974. L vrsta: Krista Papič, .\Iici Rostohar. Manca Filipič, Mara, Vida In Marica; II. vrsta: Katja špur, Dana Valič, Mici Vovk, Hiida Bole, Ema Muser, dr. Ankica Horvat, Anica Vodi.šker, Olga Milihar. Konjicam ravnodušno: Soseda me je zadnjič vprašala (zaupno, seveda) ili sem že kupila zal-ogo pralnega praška, cigaret, kave, ;ladkorja, bencina, moke in kaj vem česa še, ker se >odo (baje) vsi našteti artikli ali po domače proizvodi Kmalu podražili. Jezno sem si dejala: Lej ga, vrabca, pa bo plača spet eno fig:o vredna! Le kaj si mislijo drugi ljudje o teh elastičnih cenah? Zavila sem v Konjice. Mislim, da sem bila kar živčna in jezna, ko sem stopila iz avtobusa. Domov pa sem se odpeljala popolnoma mirna, samo v sebi sem se malce hahljala. Le preberite zakaj! Nezadovoljni kupci Anica Bcrglez je trgovka v Elektroopremi v Slovenskih Konjicah. Na vprašanje, ka- ko vplivajo podražitve raz- nih prehrambenih in drugih artiklov na mrzlične pred- novoletne nakupe Konjiča- nov, je dejala: »Podražitev številnih artik- lov in manjše število kredi- tov — to so razlogi, zakaj je v zadnjih mesecih močno padel nakup tehničnih apa- ratov v naši trgovini. Lahko rečem, da smo lani v tem mesecu prodali sikoraj 50% več aparatov kot letos. Kup- ca so nezadovoljni, največ- krat pa zelo mimo spreje- majo višje cene. V najbolj neugodnem položaju smo seveda mi trgovci, saj smo po mnenju številnih neved- nih ljudi krivci za takšno stanje.« Denar je vse Herberta Volšarja sem po- prosila za razgovor ravno takrat, ko je kupoval otroš- ke c<:iipate v trgovini »Bo- rovo« v Slover..skih Konji- cah. Vprašala sem ga, s kakšnimi občutki gleda na skoraj vsakodnevno poviša- nje cen, pa mi je solomoai- sko odgovoril: »Denar je vse. Ce ga imaš, si lahko privoščiš vsako stvar. Jaz se ne razburjam zaradi visokih cen — tako pač mora biti! Le zakaj bi se hudoval, če pa to ne bi prav niikomuir koristilo?« Kako lahko živijo v mali trgovini Kozmetika v Slovemiskih Konjicah je zaposlena Vida Domik. »Kaj naj vam rečem o teh cenah,« je dejala. »Veli- kokrat premišljujem, kako živi sosedova lO-člansika dru- žina samo z ©no plačo. To se mi zdi skoraj nemogoče ob današnjih cenah. In ven- dar ljudje živijo! Včasih se malce jezimo, preklinjamo, včasih obsojamo, kmalu pa pozabimo na jezo in zdi se, kot da se ne bi nikoli nič zgodilo. Takšni smo pač ljudje.« Veliko kupujem Slavica Jerot je doma ie škalc pri Slovenskih Konji- cah. Mlada j«, komaj po ročena. »Ali veliko kupujete se.daj, pred novoletnimi prazniki?« »O, ja, veliko kupujem. Z možem sva sama, oba sva v službi, talko da mi ni rav- no treta gledati na vsak dinar, kam ga dam. Tudi za cene se ne zanimam: ku- pim, kar mi je všeč. Nočem se jeziti zaradi cen. In tudi če bi se jezila, kaj bi do- segla? Nič!« Tako, torej: konjiški ob- čani se ob vse višjih cenah niti ne jezijo več. Le čemu bi se jezili, saj tako ne bi nič dosegli — to je njihov motto. Dejala bi, da konji- šiki ljudsiki motto nitd ni tako slab! Damjana Stamejčič 4. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — St. 5(| OBMOČJE: DELAVCI IZ VOJVODINE Prejšnji teden je bi'l v Ce- lju sestanek predstavnikov zavodov za zaposlovanje iz Slovenijo in Vojvodine. Do tega srečanja je prišlo pred- vsem zato, da bi se dogo- vorili o organiziranem, usmer- jenem zaposlovanju delavcev iz Vojvodine v Sloveniji. V začetku sestanka, ki je bil v prostorih Zavoda za zaposlovanje v Celju, so bili prikazani problemi, delo in politika zavodov za zaposlo- vanje v Sloveniji in Vojvo- dini. Naj prikažemo stanje v Celju, ki je podobno stanju drugod v Sloveniji. V celj- skem območju je bilo neza- poslenih 1470 od tega po strukturi 81 odstotkov ne- kvalificiranih. V prvih deve- tih mesecih tega leta pa je bilo prijavljenih 8992 delov- nih mest, v kar niso vraču- nana tista, ki so jih delov- ne organizacije napolnile mimo Zavoda za zaposlova- nje. Od teh 8992 delovnih mest so jih bili v stanju poF>olniti le 70 odstotkov. V Sloveniji pokrijemo z doma- čim prirastkom delovnih lju- di le 50 odstotkov vseh de- lovnih mest, v Celju pa ta odstotek ne doseže niti 50 odstotkov. Torej moramo drugih 50 odstotkov delovnih mest p>okrivati z migracijo delavcev, kar pa ustvarja ve- like težave glede stanovanja, slabih življenjskih pogojev itd. Za takšnega delavca mo- ra delovna organizacija po- skrbeti za njegov najnujnej- ši življenjski standard. To pomeni, da imamo za tak pri'iiv novih delavcev prema- lo stanovanj, samskih do- mov, vrtcev, šol, itd. Zato je sprejet sporazum, ki pra- vi, da delovna organizacija, ki ni poskrbela za osnovne življenjske potrebe delavca, ne bo smela sprejeti delav- ca v delovno razmerje. V tem je tudi smoter tega se- stanka, da se preide na or- ganizirano migracijo delavcev iz drugih republik, da lju- di, ki se nameravajo zapo- sliti v naši republiki, realno seznanimo z delom, dohod- ki, z okoljem, krajem, kjer bo živel, da bo njegova od- ločitev o zaposlitvi spreje- ta na osnovi dobre informi- ranosti, in da se organizi- rano skrbi za nji'hove naj- nujnejše življenjske potrebe. Zakaj orientacija slovenski zavodov za zaposlovanje na Vojvodino? Praksa je pokazala, da se človek iz Vojvodine najlažje in najbolje aklimatizira v Slo- veniji oziroma v Celju, po- leg tega pa tudi najbolj ustreza struktura nezaposle- nih delavcev v Vojvodini za naše potrebe. V Sloveniji želimo stabili- zirati priliv delovnih ljudi oziroma rast delovnih mest, ki bi jih naj v bodoče pol- nili le z letnim prirodnim prirastkom računati pa mo- ramo tudi na tiste, ki so zaposleni v tujini in se bo- do vrnili. Zanimiv je predpis, ki pravi, da delovna organizaci- ja ne bo mogla v investici- jo, če za svoj novi obrat ne bo imela že prej zagotov- ljenih delavcev. Prav nasprotna situacija pa je v Vojvodini. Tam je bi- la do leta 1%5 zelo hitra rast zaposlovanja. Po refor- mi pa so se našli v izje- mni situaciji. Tokovi zapo- slovanja drugod so rasli, v Vojvodini pa močno padali, saj še v letu 1975. ne bodo uspeli doseči zaposlenosti iz leta 1965. Za primer poda- tek, da je v družbenem kmetijstvu bilo leta 1965 za- poslenih okrog 110 tisoč lju- di, leta 1973 pa le 65 ti- soč, kar je bila posledica mehanizacije kmetijstva. Kljub temu pa je še vedno rast delovnih mest tako nez- natna, da ne morejo zapos- liti niti njihovega naravne- ga prirastka. Torej družbeni dogovor o medrepubliškem zaposlova- nju stopa vedno bolj v ve- ljavo. Na sestanku Zavodov za zaposlovanje so sprejeli konkretne predloge oziroma zahteve o medsebojnem de- lu zavodov za zaposlovanje iz Slovenije in Vojvodine. Tako se obeta z organizi- rano migracijo delavcev iz Vojvodine, rešitev problemov, ki so nastajali z neorganizi- rani-m in individualnim za- poslovanjem delavcev iz dru- gih republik v Sloveniji. V. R. IZ DELOVNIH KOLEKTIVO)! 45 LET IZLETNIKA - Kolektiv celjskega Izletnaka bo v soboto, 21. t.m. z zborom kolektiva počastil 45-let.nico obstoja podjetja. Na slavnosti bodo ocenili razvojno podjetja ter med drugim podelili tudi nekaj nagTad naj. starejšim delavcem v kolektivu. Slavnostni spored bo popolnil tudi mešani pevski zbor France Prešeren. V VELEBLAGOVNICI TKANINA v Celju so pred krat. kim uvedli brezplačno montažo vezi na smučeh. Seve-jj gre za vezi in smuči, ki jih kupite v tej veleblagomicL EMO — Ko je delavski svet obravnaval poročilo o go, spodarjenju v devetih mesecih letos, je ugotovil, da je ko, lektiv dosegel 99 odst. količinske proizvodnje, vrednostno pa 102 odst. V primerjavi z lanskim letom so dosegli v (j^ vetih mesecih letos 108 odst. količinske in 151 od^t. vre^, nostne proizvodnje. Plan izvoza je bil dosežen s 70 odst po vrednosti pa 90 odst. MODA IN PIONIR — Trgovsko podjetje Moda v Celju bo na začetku priliodnjega leta odprlo na Tomšičevem tr- gu nm^o poslovalnico »Pionir«, ki bo namenjena prodaji Izdelkov in blaga za otroke od šestega do štirinajstega ig. ta. Sicer pa so v teku tudi dela za pridobitev novih poslov, nih prostorov v Zidanškovi ulici, poleg poslovalnice Mla- dost. INGRAD — V tem celjskem gradbenem kolektivu se j vso zavzetostjo pripravljajo na gradnjo nove poslovne stav- be. Sedanje prostore ob Ljubljanski cesti bodo morah za- radi urbanistične ureditve tega kompleksa zapustiti. Nova poslovna stavba Ingrada bo po vsej verjetnosti stala ob Čo- povi ulici. Lokacija je b^redno ugodna, sicer pa bo vgradi- tev nove stavbe prinesla tudi znatno olajšanje dela pri sku pnih službah. Nekatere službe so namreč dislocirane in jf zato med njimi neprimerna povezava. Z zgraditvijo nra- šanje, kaj je in kaj ni regi- onalno načrtovanje. Sklepni dokument razvojne usmerit- ve mora upoštevati integral- nost, konlinuiranost in hkrat- no makro in mikro načrto- vanje. Vendar pa bo potreb- no na ra\mi območja dife- rencirano pristopiti k obli- kovanju načrtov za gospo- darske panoge, za posamez. ne dejavnosti in še zlasti za tLste panoge, ki so posebne- ga družbenega pomena — energetika, plin, PTT, pro- met, gozdarstvo, vode itd. V tem pristopu morajo načrto- valci poiskati enotni mteres območja in predlagati spre- jem družbenega dogovora, dokument, ki bo vseboval do- govor o enotni realizaciji skupnih interesov območja — vseh osmih občin. Ponekod bo dogovor zdru- žil interese samo dveh ali treh občin. Ta gibčnost v medobčinskem in občinskem povezovanju bo preprečeva- la zaplotniško zapiranje in načrtovanje na območju ali pa poskuse podvajanja in ne- kakega bicentričnega razvoja celjske regije. Taki poskusi so bili v zadnjih letih vidni. Zvone Dragan je vse prisot- ne na seji spomnil, kako se tudi območje živahno zavze- ma za policentrični razvoj republike. Kaže pa, da se včasih na tak način načrto- vanja in razvoja pozablja znotraj območja. Prestižne težnje v razvijanju območja ali posameznih dejavnosti vodijo k nerazvitosti in stag- naciji. Ne sodijo pa v ob- močni interes samo dejav- nosti posebnega družbenega pomena. Tu je celotni sklop družbenih dejavnosti — s šolstvom, kulturo, zdrav- stvom, varstvom okolja, ur- banizacijo, gospodarstvom in drugo. Na seji komisije so meni- li, da bodo morali načrto- valci pripraviti spisek nosil- cev načrtovanja in usklaje. vanja na ravni območja. Svo- jo vlogo bo moral odigrati tudi svet osmih občin. Na- daljevanje v snovanju raz- vojne usmeritve območja do leta 1986 in tja do 2O00 pa morajo prevzeti občine in bazični nosilci družbenega načrtovanja, ' J. V. KONJICE AKTIV DIREKTORJEV v torek je bila v Slovenskih Konjicah seja aktiva direktorjev, ki deluje pri občinskem komiteju ZK. Člani so razpravljali o uresničevanju ustave v posa- meznih delovnih sredinah, govorili pa so tudi o skupni in splošni porabi občine v letu 1975. Na torkova seji so se člani aktiva direktorjev tudi konkretno dome- nili, kako je potrebno zastaviti srednjeročno stanovanj- sko politiko v občini, pogovarjali pa so se tudi o na- logah, ki jih čakajo na področju dnižbene samoza- ščite. D. S. $t 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 KONJIŠKA DELA VSKA UNIVERZA Konec tedna bodo prosla-1 vili na Delavski univerzi v Slovenskih Konjicah pomem- ben jubilej: 15-letnico obsto- ja in delovanja. Na proslavi bodo podelili številna prizna- nja dolgoletnim sodelavcem jn predavateljem, ki so s gvojim delom prispevali k temu, da je Delavska univer- za v Slovenskih Konjicah do- segla svoj osnovni namen: izobraziti delovnega človeka. Da bi zvedela nekaj več o delu in rezultatih, ki jih je dosegla konjiška Delavska univerza v 15. letih svojega obstoja, sem obiskala preda- vatelja, ki poučujeta na De- lavski univerzi že deset let, pogovarjala pa sem se tudi z Anko Založnik, ki obiskuje 2. letnik srednje komercialne šole pri Delavski univerzi v Slovenskih Konjicah. Marija Menihova poučuje na Delavski univerzi sloven- ski jezik. Ko sem jo pov- prašala, na kakšne težave najpogosteje naleti pri svo- jem delu na Delavski univer- zi, je dejala: »Težave nastajajo zato, ker prihajajo na Delavsko uni- verzo ljudje z neenako pred- izobrazbo, pouk pa mora bi- ti prilagodljiv tako, da zani- ma vse. In prav to je naj- težje doseči.« Z Delavsko univerzo v Slo- venskih Konjicah že vrsto let sodeluje Industrijski kombinat Konus, ki vsako leto org;mizira več izobraže- valiuh tečajev za svoje de- lavce. V izobraževnem pro- cesu sodelujejo tudi Konusa- vi strokovni delavci, ki pou- čujejo na novo sprejete de- lavce ali Pa tiste, ki skuša- jo pridobiti z ustreznimi te- čaji višjo kvalifikacijo. Ta- ko sem se pogovarjala s Silvom Kompletom, ki pou- čujfl .na,.Delavski univerzi v Konjicah že 10 let m je de- jal: »Naša TOZD organizira pri Delavski -univerzi vsako leto tečaj za novosprejete delav- ke. Podobne tečaje organizi- rajo tudi ostale TOZD kom- binata Konus, pa seveda tu- di druge delovne organizaci- je konjiške občine, s kateri- mi Delavska univerza uspeš- no sodeluje že vrsto let.« Anka Založnik obiskuje 2. letnik srednje komercialne šole pri Delavski univerzi, zaposlena pa je na Občin- skem sodišču v Konjicah. »Šola je zelo zahtevna, ven- dar sama nimam večjih te- žav, ker redno obiskujem predavanja. Vsakdo lahko pridobi obilo znanja, če se le uči.« DAMJANA STAMEJCIČ MARJAN JERIN - 60 LET Včerai je praznoml 60- letni življenjski jubilej Marjan Jerin. Zibelka mu je stekla 18. decembra 1914. leta v Podčetrtku. Da bi otro- kom omogočil šolanje v Celju in pozneje v Mari- boru na učiteljišču, je oče, sicer, učitelj, zapro- sil 1923. leta za premesti- tev v Kompole nad Sto- rami. Tu se je Marjan vključil v napredno de- lavsko gibanje in še kot dijak mariborskega učite- ljišča sodeloval pri usta- novitvi prosvetnega drti- šiva. Kot učitelj je začel svojo pot v Virštanju. To je bilo v bistvu kazensko mesto. V prvem letu po okupaciji je delal po na- logu narodnoosvobodilne- ga gibanja na železniški postaji v Sevnici, kjer je povezoval revirski trbo- veljski komite s Kozjan- skim, ki ga je vodila Tončka Cečeva. To je bi- lo izredno težko obdobje, polno nevarnosti. Tako si sledijo aretacija in beg v ilegalo ter vstop v kal- niški partizanski odred. Toda, že pred zaključkom 1943. leta ga najdemo v kozjanskem bataljonu in v številnih akcijah. 27. aprila 1944. leta je postal komandant kozjanskega odreda. Pod njegovim vod- stvom je kozjanski od- red zapisal v svojo kroni- ko številne borbene uspe- he. Odred sam pa je na- rasel na več kot 400 bor- cev. Takrat je padla tudi prva nemška j)ostojanka v Jurkloštru. Zatem ga je pot vodila v štab četrte operativne cone, pa na položaj na- čelnika štaba Tomšičeve brigade, kjer je bil do osvoboditve. Do septem- bra 1950. leta, ko je bil upokojen kot rezervni ma- jor JLA, je opravljal naj- različnejše naloge v vo- jaških enotah. Po odhodu iz JLA se je znova posve- til svojemu učiteljskemu poklicu in tako je bil kar trinajst let ravnatelj prve osnovne šole v Celju. In ne samo to, tudi v tem času in še zdaj je aktiv- ni družbenopolitični dela- vec ter nosilec številnih odlikovanj. Pomembno de- lo je opravil kot pisec borbene poti kozjanskega bataljona in odreda, in prav tako pri vzgoji mla- dega rodu. Se dosti zdravih in za- dovoljnih let, Marjan Je- rin! DANE ViGNJEVIČ - 50 LET Pred dnevi je praznoval svoj petdesetletni jubilej Dane Vignjevič, upokoje- ni oficir JLA in še zme- raj aktivni družbenopoli- tični delavec, predvsem med rezervnimi vojaškimi starešinami in borci v Celju. Rodil se je v vasi Lipa pri Bihaču. že v prvem letu vstaje je začel kot mlad fant. ni imeZ še niti sedemnajst let, sodelovati z narodnoosvobodilnim gi- banjem. V oktobrti 1942. leta pa je stopil v osmo krajiško . brigado. Jugo- slovanski ljudski armadi je ostal zvest kot aktivni oficir vse do upokojitve, novembra 1965. leta. Upo- kojen je bil v činu ma- jorja. V jmrtizanih je bil dvakrat ranjen. Za zaslu- ge v NOB in po vojni je prejel pet odlikovanj. K jubileju tudi naše če- stitke! TURIZEM Nova slika Rogaške Slatine, l novim li(»telom A kate- gorije v ozadju (Fnlo: MB) ROGAŠKA SLATINA „DONAT" ODPRT v Rogaški Slatini so držali besedo. Novi hotel A ka- tegorije »Donat« bo deset dni pred iztekom leta odprl svoja vrata in tako napovedal rogaškemu turizmu novo obdobje in nov vzpon. Novi hotel ima 208 postelj in vse druge potrebne prostore kot kuhinjo, restavracijske, klubske, kopal- ni bazen, dvositezno kegljišče, trgo\'ine z drobnimi po- trebščinami za goste, frizerski in kozmetični salon ... skratka vse, kar k takemu objektu in hotelu sodi. Predračunska vrednost ob začetku gradnje je bila nekaj nad šest milijard starih dinarjev. Novi hotel A kategorije v Rogaški Slatini je nada- ljevanje, ne pa konec, sprejetega investicijskega pro- grama in odpira nove perspektive domačemu, pred- vsem pa inozemskemu turizmu. V Rogaški Slatini si zlasti z izgradnjo tega hotela obetajo novo obdobje v inozemskem turizmu, ki je zdaj pešal predvsem za- radi preveč skromnih nastanitvenih zmogljivosti. Tako so samo v letih 1971/72 odklonili 728 rezervacij iz Zvezne republike Nemčije. Ce računamo, da se nem- ški gost zadržuje v zdravilLščih po okoli 20 dni, ni težko izračunati, kaj tak izpad pomeni v denarnem smislu. Rogaška Slatina bo tako tik pred koncem leta dobila svoj novi hotel. Vsekakor izreden objekt, ki je v nadaljevanju zdraviliškega doma in se širi proti te^ rapiji. Slavnostna otvoritev bo jutri, v jjetek, 20. decem- bra ob enajstih dopoldne. CELJSKI PUSTNI KAPvNEVAL — Četudi je zdaj ti- sti čas. ko nam m;sli bolj uhajajo h koncu leta iai zato k odgovoru na vprašanje, kje bomo silvestrovali, se pri prosvetnem društvu Zarja v Trnovljah že ukvar- jajo z organizacijo celjskega pustnega karnevala. Zato so te dni poslali posebno pismo vsem delovnim in drugim organizacijam s prošnjo, da se že zdaj dogo- govorijo o takšnem aLi drugačnem sodelovanju na tej tradicionalni prireditvi. Sicer pa, opozorilo niti ni pre- zg(xlnje, saj bo prihodnji pust že enajstega februarja. EDO GABERSEK — NOVI DIREKTOR TURISTIČ- NE AGENCIJE IZLETNIKA — Prvega decembra letos je prevzel mesto direktorja temeljne organizacije zdru- ženega dela turistične agencije celjskega Izletnika Edo Gaberšek, diplomirani ekonomist, ki je bil doslej član delovne skupnosti celjske podružnice Ljubljanske ban- ke. Sicer pa Edu Gaberšku turistična problematika ni tuja. saj je že doslej opravljal nekatere dolžnosti, ki so bile povezane s turistično in gostinsko dejav- nostjo. Pred dnevi so v Žalcu podelili 37 visokih di-žavnih od likovanj, ki so jih prejeli najzaslužnejši delavci v občin- ski upravi. Red republike z bronastim vencem je prejel .Milko Med vešek. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so dobili: Franc Vidmajer, Alojzija Brvar, Bojan Kovač, Ivan Mat ko, Rozalija Ribič. Red dela s srebrnim vencem so pre- jeli: Ladislava Zupane, Marija štorman, Jože Žlender, Draga Mirnik, Ivan Glušič, Marija Nahtigal, Franc Ver- dev, Jože Zagoričnik, Vlado AžnIk, Ivanka Kragl, Breda I.a so razgrnili zazidalni načrt za iindustrijski kompleks SIP iz Šem- petra, CELJE NALOGE KOMUNISTOV Konec meseca se bodo na prvih zaisedanjih no- voiczivoljenih delegaščm bodo prisotni dielegati skupnih delega- cij, ki smo jih volila 5. decembra v temeljnih organizacijah združenega dela in 8. decembra v kraijevnih skupnostih. Nuj- no pa je, da se vse novo- izvoljene delegacije čim- prej sestanejo in pošlje- jo svoje delegate na prvo zasedanje skupščin samo- upjravndih interesnih skup- nosti. Na torkoai sejd celjske- ga koordinacijskega od- bora za ureisndčev^,nje ustave so se člani pogo- varjali tudi o nalogah ko- mimistov po kon.stituira- nju samoupravnih inteires- ndh skupnosti. Nanizali so več področiij, na fca- teriih se moraoo komu- msiti še posebej angaži- rati. Sklenili pa so, da morajo sindikalna orga- nizacija, SZDL, ZSM in ZK. skupaj organizirati takojšnje usposabljanje delegatov. In ne samo to. Vse dimž-benopolitične or- ganizacdije naj vldjjučiijo v javno raapravo o reso- liiciji družbeno-ekonom- skega razvotja Slovenije in celj»ke občine ter v nacapravo o osebni, skup- ni in splošni porabi v letu 1975 čimveč občanov in delovnih ljudi. Člani odbora so opozorili še na nekaj naiU^,, ^k|. ^jih bodo morali izpolniti že v prvih mesecih prihod- njega teta. Med njimi je pomembno tudi angažira- nje pri imenovanju in ievolitvi organov družbe- nega nadsiora v samo- upravndh dnteresnih skup- nostdh. DS KONJICE DELEGACIJE V KOSTROJU v Tovarni usnjarskih strojev Kostroj Slo- venske Konjice so de- lavci volili tri splošne delegacije, ki bodo de- legirale delegate v skupščine samouprav- nih interesnih skupno- sti. V TOZD Tovarna strojev so člani sploš- ne delegacije nasled- nji: Franc Brdnik, Franc Celcer, Ludvik Crešnar, Rudi Gorin. šek, Miha Kojnik, Martin Kovačič, Ivan, Lopan, Peter Mušič, Jože Pakl in Janko' Punčuh. člani splošne ^ delegacije TOZD To-j varne plastičnih izdel-; kov so: Berta AJbar- ter, Stane Dreksler, Matilda Hojnik, Lojz- ka Kotnik, Jože Ko- šič, Alfred Pristovnik, Ivan Podgrajšek, Mir. ko Regoršek, I^opold Založnik in Martin Smolnikar, člani dele- gacije Delovne skup- nosti skupnih služb pa so: Hedvika Brg- lez, Franc ing. Brem- šar, Franc Cernec. Majda Delevič. Stane Korošec, Marija Kra- čun, Ivan ing. Pavlic. Hinko Pernic, Leopold Sevšek in Martina CELJE SKLICI DELEGACIJ Z izvoLitvijo delegatov spdošne delegaciji; za delegi- ranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti vsega dela še nismo opravili. V resnici smo stopili v zadnjo fazo izgTaje\''anja skupščin samcupraiv- nih interesnih skuipnositi. v Celju so se dogovorili, da bodo krajevne slaipno- sti (18 po številu) združevale delegacije v deset konfe- renc delegacij. Tako bodo krajevne skupnosti delegira- le v vsako SIS po deset delegatov. Delegacije se mo- rajo sestati še v tem tednu in poleg dogovora o nalo- gah še odločiti, kdo bo vodil delegacijo, kdo bo na- mesitnik vodje in kateri delegat bo odšel iia zasedanje skupščine posamezne SIS. Konference delegacij bodo izbraile po enega delegata za naslednje občinske samoupra^'ne interesne skupnosti: — izobraževalno — v skupnost zdravstvenega varstva • — v skupnost otroškega varstva — v kulturno skupnost — v telesno kulturno skupnost — v občinsko konferenco deJegacij skupnosti po- kojninskega in invalidskega zavarovanja — v občinsko skupnost socialnega skrbstva — v občinsko stanovanjsko skupnost. Do sklica prvih sej konferenc delegacij pa morajo d€.legacije KS sprejeti samoupravne sporazume o obli- kovanju delegacij. Torej še precej dela pred dokon- čnim konstituiranjem samoupravnih interesnih skup- nosti. Na terenu bodo morali bo nalogo opraiviti pred- sedniki svetov KS in predsedniki krajevnih organiza- cij SZDL. Skupnosti za socialno varstvo, za objekte poseb nega družbenega pomena in za znaostveno raziskoval- no dejavnost bodo v Celju ustanovili v prihodnjem le- tu.................._____.....______....... (Nadaljevanje in konec) Poleg se odpira še drugo vprašanje. To je vpraša- nje samostojnih poslovnih prostorov. Nemogoče je namreč vso to aktivnost organizirati po zasebnih sta- novanjih. Sprejem strank, shranjevanje poslovne do- kumentacije i7i druga tehnična opravila zahtevajo sa- mostojne prostore. Kljub naštetim težavam pa je KS Petrovče v letu 1974 dosegla lepe uspehe. Saj je s so- delovanjem občanov Levca uspela asfaltirati del nase- lja in nekatere ceste. Prav tako je uspela pripraviti teren za asfaltiranje del naselja v Drešinji vasi. Res je, da gre v tem primeru vse priznanje občanom samim, ki so z lastno soudele&bo pri investicijah sodelovali v precejšnji meri. Brez dvoma bi za realizacijo programa še nekaterih nedovršenih del potrebovali več sredstev, zato bomo morali ta dela vključiti v program za leto 1975. Ustavna določila lepo nakazujejo, kako naj krajevne skupnosti za svoje potrebe oblikujejo sredstva. Gre za oblike združevanja sredstev na podlagi samoupravnih sporazumov z delovnimi organizacijami ali posamez- nimi tozdi Za] pa sc ta določila ostala le deklarativ- na in jih do sedaj še nismo uspeli realizirati. Tiste krajevne skupjiosti, ki imajo na svojem območju se- deže delovnih organizacij ali vsaj TOZD, se lažje sa- moupravno dogovarjajo za združevanje sredstev, osta- le pa. ki te možnosti nimajo, so odvisne izključno le od dotacij skupščine občine. Te pa sc le skromne in ne pokrivajo niti najnujnejših potreb. Skupščina občine Žalec ima v svojem razvojnem programu povečanje prenosa sredstev na krajevne skupnosti, seveda pa je to pogojeno le z uspešno izve- denim referendumom, ki programsko zagotavlja kra- jevnim skupnostim 500,000 dinarjev sredstev v dobi 5 let. Krajevna skupnost Petrovče je sicer gosto naseljena in ima za to še poseben položaj, ker se zaradi vse večjega naseljevanja novih prebivalcev kažejo stalne potrebe po urejevanju komunalnih objektov. Pretežna večina aktivnih prebivalcev je zaposlena na področju občine Celje ah pa Velenje, zato pa bi bilo pričakovati, da bi tudi ti dve občini, upoštevajoč samoupravna do- ločila, prispevali krajevni skupnosti del sredstev za urejevanje skupnih potreb. Ti dve občini bi namreč morali vsaj povzročiti, da bi samoupravni organi de- lovnih organizacij, katerih delavci so iz našega pod- ročja, poskrbeli, da bi kolektivi pristopili k podpisu ustreznega samoupravnega sporazuma za financiranje potreb krajevne skupnosti. Podjttja imajo namreč se- daj za to še gluha ušesa. Tudi delovne organizacije iz občine Žalec še niso vse pokazale te pripravljenosti. Pripomnimo naj, da je do sedaj edina tovarna nogavic Polzela samostojno nakazala del sredstev KS, upošte- vajoč ustavna določila. Obrtno podjetje Zarja Žalec je prav take sodelovale pri nekaterih delih z lastno so- udeležbo. Kmetijski kombinat HMEZAD s svojima obratoma v Petrovčah sicer sodeluje pri vzdrževanju nekaterih cest, vendar le tam, kjer sam nastopa kot uporabnik cest, ker ima na tem področju precejšnje površine zemljišč. Druge delovne organizacije oz. TOZD pa do sedaj še niso pokazale razumevanja za tovrstno sodelovanje. Člani Krajevne konference SZDL so mnenja, da bi delavci, zaposleni v delovnih organizacijah, sami mo- rali sprožiti ta vprašanja na samoupravnih organih, kjer sodelujejo kot člani delovnega kolektiva, šele ko bodo delavci kot aktivisti krajevne skupnosti začeli ta vprašanja načenjati in jih postavljati m dnevni red za- sedanj samoupravnih organov, bodo dobila osnovo za sklenitev samoupravnega sporazuma med KS ter delov- no organizacijo. Ne pričakujemo izdatne pomoči in bi bili zadovoljni tudi z minimalnimi sredstvi, ki pa bi, če bi jih sprejemali od vp.eh delovnih kolektivov, kjer sc zaposleni naš^ krajam, še kake povečali naš ■ pro- račun, posebno še zato, ker ob vsaki pomembni ak- ciji sodelujejo z lastnirrii sredstvi tudi občani sami. Upoštevajoč program investicij za leto 1975, ko bo krajevna skupnost pristopila k izgradnji ceste-obvoz- nice do Petrovč do Levca, bo nujno potrebna skupna akcija, v kateri pa bodo seveda sodelovali tudi občani 2 izdatnimi sredstvi. ALBIN MLINAR, tajnik K S Petrovče gt. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATf CBlM SEJE SKUPŠČIN SIS Konec meseca se bodo prvič sestale novoizvolje- ne skupščine vseh samo- upravnih interesnih skup- nosti v celjski občini. Na- men prvega sklica sikiup- ščin je predvsem ta, da se skupnosti konstituira- jo na delegatska osnovi in postanejo tako notidilec pripra/v za samoupravno sporazumevanje o splošni in skupni porabi tet sredstvih, ki jih bodo de- lo-vni ljudje združevali za izvajanje programov de- la. Izjema bodo le skup- nost za socialno varstvo, skupnost za objekte po- sebnega družbenega po- mena in skupnost za znanstveno raziskovalno dejavnost, kii se bodo ustanovile v začetku pri- hodnjega leta. Danes objavljamo datu- me skhca vseh tistih sej posameznih interasinih skupnosti, ki bodo konec meseca. Taiko bo: 23. doc. ob 17. uri — za- sedanje skupščine te- lesnokultume skupno- sti, ob 9. uri — seja toooi- ferenoe dielegaitov po- kojninskega in inva- lidskega zavarovanja; 24. dec. ob 9. uri — zase- danje skupščine zdrav- stvene skupnosti, ob 10. uri — zaseda- nje skupščine izobra- ževalne skupnosti, ob 16. ura — zaseda- nje skupščine kuHtuir- ne skupnosti; 25. dec. ob 9. url — seja skupščine skupiiosti otroškega varstva; 26. dec. ob 9. uri — seija skupščine skupnosti socialnega ski-bsti-^a. D. S. POGOVOR z DELEGATKO ZAUPAJO NAM Med delegati, ki so jih izvolili delavcd konjiške tovarne usnjarskih stro- jev Kostroj v skupno de- legacijo za skupščine sa- moupravnih interesnih skupnosit, je tudi Marija Kračun. Po poklicu je strojni tehnik in je član skupne delegacije delov- ne skupnostd skupnih služb v Kostroju. »Kaj vam pomeni to, da ste delegat za skupšči- ne interesnili skupnosti? »Mislim, da bom kot de- legat lahko vplivala na do- gajanja in procese v ko- njiški občini, izražala bom svoje mnenje predvsem pa mnenja, interese želje delovTkih ljudd. 2kii se mi pomembno biti delegat v skupščini samouiiravnih interesnih skupnosti, še posebej zato, ker si delav- ci velikokrat ne upajo jav- no povedati, kaj hočejo in kaj želijo. Svojim dele- gatom pa bodo te želje in interese gotovo zaupa- H.« »Pa ste kot delegat do- volj seznanjena z naloga- mi, ki vas čakajo ob va- šem odgovornem delu?« »Dejala bi, da tako me- ni kot tudi ostalim dele- gatom še ni popolnoma jasno, kakšno bo naše bo- doče delo in kakšne nalo- ge bomo morali /praviti. Prepričana pa i.em, da nam bodo te stvari na pr- vih sejah podrobneje ob- ra^Jožili.« D. S. KONJICE Konjiški izvršni svet je na svoji 10. seji ob- ravnavaj osnutek druž- benega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohiodlkov ter gibanju, obsegu in strukturi stoupne po- rabe v letu 1975. Hkra- ti so člani IS pregle- daJd še o-snutek druž- benega dogovora za skupno in splošno ix>- rabo v SRS za leto 1975. zmm ZZD: O GOSPODARSTVU Minuli torek je bila v šempeterakem SIP 5. seja zbora združenega dela žalske občinske skupšči- ne. Delegati so obravna- vali podatke o devetme- sečnih gospodarsikih do- sežkih v občini. Ugotovili so, da so ti sicer dobri, a da za pničakovanimi zaostajajo, saj bo težko izpolniti zastavljeni načrt — 10,2 odstotno rast druž- benega proizvoda > letno. Delegati zbora združene- ga dela so zato vnovič opozorili gospodarske or- ganizacije v občini na resno in odgovorno iz- polnjevanje sklepov skup- ščine. V nadaljevanju seje so delega.te obvestili še o osnutku resolucije o druž- benoekonomski politiki In razvciju SRS v lotu 1975. -stab- ENOTEN Delavska univerza v Ce- lju je po dogovoru s celj- sko občiiDisko sfcupščir«) in družbenopoliibičnaml or- ganizacijami pred dnevi izdala zajetno knjigo enot- nega programa idejnopo- litičnega in družbenoeko- nomskega izobraževanja v Celju. Obširen in zelo nadroben načrt predavanj je sad dobrega sodelova- nja med DU in družbe- nimi subjekti v občani. Pomeni pa tudi uresniči- tev sklepa letošnje par- tijske konference o idej- nopolitičnem usposablja- nju. Tokrat so celjsikl komunisti sklesnili, da naj politične organiaaoije in občinska skupščina zago- tovijo skupaj z delavsko imiverzo povezano, uskla- jeno in enotno začrtano dnižbeno izobraževanje v občini. Ne samo članov samoupravnih organov, delegacij in 51a.nov ZK in sindikatov v vodstve- nih organ'h. tenweč vseh delavcev. Za izobraževa.nje vodil- nih samoupravnih in po- litičnih delavcev bodo za- dolžene ustreizne komisije pri posameznih družbeno- političnih organizacijah. Največ sprememb in po- bud pa mora doživeti idiajno-politično usposab- ljanje v delovnih kolek- tivih. Za te spremembe da^je program veliko možnosti, saj načrtuje različne ob- like idejnopolitičnega izo- braževanja — predavanja za komuniste na rednih sestankih, za mlade čla- ne ZK in novosprejete, za politične šale, zji čla- ne delegacij, delavske kontrole, za stalne šole delegaitov, za člane izvrš- nili odborov sindikata in SZDL, za vodstvene de- lavce v proizvodnji idr. Prvi korak v skrbnej- šem načrtovanju družbe- nega izobraževanja je storjien. Sedaj so na po- tezi politične organizacije in samoupravni organi v dlalovnih kolektivih. SREČANJE z DELEGATKO OD BESED K DEJANJEM Na zveznem kongresu sindikatov Jugoslavije v Beogradu občine :?:alec za- stopa tudi Jožica Skor- janc iz Tovarne nogavic na Polzeli. Jožica Skorjanc je dolgoletni član ZK in aktivna na vseh družbe- nopolitičnih področjih. Pred odhodom na to po- membno pot smo ji za- stavili nekaj vprašanj. »Kaj vam pomeni to, da so vas izbrali za delegata za zvezni kongres sindika- tov? »Mislim, da je to izraz zaupanja, s tem pa je da- na tudi odgovornost in za- dolžitev, da se samo še ak- tivneje vključujem v do- gajanja ter zavzemanja za večje samoupravno odlo- čanje delavcev.« »Boste na kongresu so- delovali s kakšno razpra- vo?« »Razpravljala na kongre- su ne bom, glede na to, da jih iz cele Slovemje razpravlja samo 45, med- tem ko je delegatov znat- no več.« »Kakšno vlogo Oo odig- ral kongres po vašem mne- nju v razvoj in dejavnosti jugoslovanskih sindikatov? »Glede na predkongres- no dejavnost in osnutke resolucije, ki zajema celo- to, je možno ugotoviti, ka- ko široko so zastavljeni problemi. Zdaj je samo še na strani kongresa, da sprejme take sklepe, ki nas bodo re.sniično zave- zovali k večji odgovorno- sti in opravljanju delov- nih dolžnosti, da ne bo ostalo le pri besedali.« T. TAVČAR ČEUEi KAKO LETA 1975 Danes teden, v četrtek. 26. decembra, se bodo na petih ločenih sejah sesta- li delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skup- ščine. Čeprav se predlogi dnevnili redov v tisti toč- ki, ki zadeva obravnan,ia- nje in sprejem novih od- lokov nekoliko razlikuje- jo, bodo v osrednjih toč- kah vendarle razpravljali o nekaterah stališčih ko- misiije za volitve in ime- nova,nja ter o resoluciji o družbeno ekonomski politiki ■ občine Celje v prihodnjem letu. V tej zvezi bodo analizirali še letošnjia gospodarslca gi- banja v občini. Tokrat se bodo delega- ti srečali tudi s pisano stanovanjsko problemati- ko, torej s področjem, ki je zlasti letos zabeležilo izredne rezultate. Število letos zgrajenih in vselji- vih stanovanj je namreč takšno, da vzbuja precej- šno mero optimizma tudi za nadaljnjo graditev sta- novanj. In končno bedo dele- gati odločali o nekaterih odlokih, tako o prispevku za uporabo mestnega zem- ljišča, ki je bil v javni razpravi, zatem o občin- skem proračunu za letoš- nje leto in o financiranju občinskih potreb v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Vrh tega bodo od- ločali o spremembah od- loka o davkih občanov in nekaterih drugih. SKUPNOST SLOVENSKIH OBČIN v ponedeljek, ii. decembra, bo v (kilju tretja redna seja izvršnega odbora skupnosti slovenskih občin. Razpravlja- li bodo o predlogu delovnega programa organov in sekcij .skupnosti za 1975. leto. za- tem o sistemu financiranja skupnosti pa tudi o .samo- upravnih aktih delovne skup- nosti slovenskih občm. ZADNJA SEJA v četrtek bo zadnja seja v.seh treh zborov občmske skupščine Velenje v leto.šnjem letu. Tokrat bo dnevni red nekoliko »lažji«, saj bodo po- leg formalnih zadev razprav- ljali še o spiemembi imena in predmeta poslovanja 2^vo- Ua za urbanizem Velenje, rai pravljali in sklepali o razre šitvi v. d. direktorja Zavoda za urbanizem in imenovali novega v. d. direktorja tega zavoda, s]>oprijeli pa se bodo tudi s predlogom o poimeno- vanju cest in ulic v naseljih Pesje in Preloge. Kot po na- vadi bodo ob koncu 5. skup- ne seje zborov združenega dela, krajevnih .skupnosti in družbenopolitičnega zbora pri skup.ščmi občine Velenje vpra- šanja delegatov. tt MOZIRJE GOSPODARSKA GIBANJA v petek, 27. t. m., bo peta skupna seja delegatov vseh treh zborov občinske skupšči- ne v Mozirju. Začetek dela bo veljal letošnjemu občin- skemu proračunu, zatem pa bodo ocenili gospodarska gi- banja v občini v prvih deve- tih mesecih letos ter jih pri- . merjali s podatki za celjsko območje in republiko. V tem delu bodo tudi govorili o iz- plačanih povprečnih osebnih dohodkih v mozirski občini od Januarja do septembra letos. Na skupni seji bodo med drugim razpravljali še o po- rabi sred-stev ter o uresniče- vanju programov dela samo- upravnih interesnih skupnosti. DELEGACIJA SIS v krajerni skiipnasti An- draž so v delegJicijo za skup- ščine SIS izvolili 10 delega- tov. Izvoljeni so bili: Martin (lahr.šelt, Avgust Plaskan, Jo- že Krk, .lože Ograjcnšek. Kdi Jelen, Alojz Pižorn, Henrik Pižorn, P'ranc Va.sle, Ljudmila Rajh in Alojz Zaje. -stab. ^VODILNI V SIS Za organe občinske IZOBRAŽEVALNE SKUPNO- STI so predlagani naslednji kandidati: za predsedn.ika skupščine — Franc Berginc, za na- mestnika — Anica Cetkovič, za predsednika zbora upo- rabnikov — Franc Maroit,'za'predsedniika zbora izva- jalcev — Metoda Uraoijelk, za predsednika izvršnega odbora — Jože Zupančič in za sekretarja — Vojko Simcnčič. Za organe skupnosti OTROŠKEGA VARSTVA so predlagani naslednji kan-didati: za predsednika skupščine — Slavko Verdel, za nar mestnika — Ivica Bumik, za predsednika zbora upo- rabnikov — Stane Berglez, za predsednika zbora izva- jalcev — Milena Žolger, za predsednika izvršnega od- bora — Slava Vučaijnk in za nameistnika — Sonja Tiirk. LAŠKO Za organe občinske ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI so predlagani naslednji kandidati: za predsednika skupščine — Avgust Pinter, za predsednika izvršnega odbora Milia Prosen, za pred- sednika zbora izvajalcev — Berta Paijmsik in za pred- sednika zbora uporabnikov Ivan Hrenk. Za organe skupnosti SOCIALNEGA SKRBSTVA La- ško pa so predlagani: za predsednika skupščine — Albert sipek, za predsednika izvršnega odbora Vera Manfreda. . ^ . .... KONJICE Predlogi kandidatov za vodilne funkcije v FtULTUR- NI SKUPNOSTI so: za predsednika skupščine je predlagan Filip Be- škovnik, za predsednika izvršnega odbora pa Franc šelih. Za organe TEMELJNE TELESNOKULTLTINE SKUPNOSTI so predlagani: za predsednika skupščine — Tone Obpjl. za pred- sednika izvršnega odbr.ra pa Dušan Zidar. D. S. ZDRAVSTVENO VARSTVO Po določilih nove ustave in z ustanovitvi- jo zdravstvenih skup- nosti po posameznih občinah, ki bodo še vnaprej solidarnostno združevale sredstva, bo potekalo zdravstveno varstvo občanov v le- tu 1975. Programske naloge, ki so si jih zadali po- rabniki in izvajalci zdravstvenega varstva kot iizhodišče za pri- hodnje leto, niso majh- ne. Naši-ejmo samo nekatere: spremeniti organizacijo zdravstve- nega dela tako, da bo- do porabniki zdrav- stvenih storitev z njim zadovoljni. Nujno je treba skrajšati čakal- no dobo za speciali- stične preglede ter okrepiti travmatcloško, urgentno in reševalno i službo. S sjstematični-' mi pregledi pa se mo-' rajo zajeziti bolezni,^ ki ogrožajo populaci-^ jo. Predvsem pa zaje-, žiti bolezm. ki pov-■ zročajo prezgodnjo in-._ validnost ter izboljša-: ti preventivne ukrepe 1 za nesreče pri delu. : Aplikacija razmer v,j zdii^avstvenem varstvu ^ porabnikov v celjski občini nam na prvi j pogled poktiže, da so j možnosti za uveljav- : Ijanje zdravstvenega varstva boljše kot v, drugih občinah celjske regije, na drugi stra-j ni pa je razvidno, da" živijo občani v celjski' občini v bolj nezdra- vih razmerah in slab- ■ ših deloTOih pogojih' kot zavarovanca, reci- . mo, na podeželju. J 8. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — Št. 50 TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMA Teden domačega jilma je za nami. Ni bil po naključju v Celju, toda o tem smo že pisali. Zdaj je trenutek, da ocenimo našo enotedensko manifesta- cijo domačega filma. Brez dvoma je us- pela. Ne toliko zaradi filmskih pred- stav, ki smo jih uspeli dobiti v tem ča- su v celjske kinematografe. Poglavitna vrednota Tedna domačega filma je v spoznanju, ki je nastalo v njem. da Te- den domačega filma ni samo »t;den«, ampak je naša vsakodnevna skrb za razvoj in rast domačega filma va tudi spoznavanje vrednot filma na sploh številni razgovori, ki so biii po osnov, nih, poklicnih in srednjih šolah ter v organizacijah združenega dela so po- vsem jasno pokazali, da je zanimanje našiii ljudi za film, za domači film, veliko večje, kot bi si kdo mislil. Res je, da smo z organizacijo Tedna do- mačega filma to zanimanje v ^em tre- nutku še povečali, res je, da so bile kinodvorane polne tudi zaradi nekate- rih znanih filmskih igralcev, ki so se predstavili občinstvu. Toda vsebina po- govorov in strokovnih posvetov o film- ski kritiki in publicisti ter s filmskimi mentorji in pedagogi so nakazali trdno voljo v vrstah samih filmskih ustvar- jalcev in tistih, ki njihovo delo sprem Ijajo, da še bolj združimo skupne mo- či za porast in boljšo kvaliteto doma- čega filma. Prizadevanja za enotno progarmsko politiko proizvodnje domačih filmov, pogojujejo tudi boljšo ureditev raz- mer v vrstah filmskih kritikov in pu- blicistov. Prizadevanja šolskih vodstev za še boljše približevanje filmske umet- nosti doraščajoči mladini, in vsem mla- dim v organizaciji združenega dela, kjer bi morala prevzeti še večjo iniciativo zveza kulturno prosvetnih organizacij, kažejo na dane pogoje v novih oblikah nastajanja slovenskega filma. Torej, na vseh področjih, ki jih zajema film in njegov vsebinski vpliv, so se pokazale resne potrebe po enotnem in načrtnem delu. Teden dmačega filma v Celju je s srečanji pa tudi s predstavami doma čega filma dal monžost komuniciranja vseh zainteresiranih pa tudi odgovor- nih, ki delajo na tem področju. Tudi to je res, da niso vsi sodelovali — to- krat, a nedvomno se bo krog razširil. Celje je tudi pokazalo s svojim gosto- ljubjem iin polnimi kinodvoranami, da sprejema domači film medse m da si ga še želi, da želi njegov razvoj in po- rast domače filmske proizvodnje. De- lovne organizacije so prispevale s svo- jim razumevanjem velik delež k ome- njenemu vtisu. Torej, naslednje leto pričakujemo v Celju Teden domačega filma z upanjem, da bomo videli šest pravih premier slovenskega filma in da bodo nekateri problemi, letos še na- kazani, naslednje leto že rešeni, čeprav se zavedamo, da iysi ne bodo, saj to je proces. A ker smo s Tednom doma- čega filma v Celju pričeli ž osvešča- njem, smemo biti optimisitčno razpo- loženi ob tej dolgoročni investiciji. V četrtek zvečer je priredil predsednii« občinske skupščine Celje Jože Marolt sprejem za filmske delavce Slovenije. V svojem nagovoru jih je pozdravil v celjski sredini in jim zaželel uspeha pri ustvarjalnem delu. V imenu organizatorja je govoril Jože Volfand, glavni urednik Novega Tednika in Radia Celje in Milan Ljubic, direktor Viha filma iz Ljubljane, ki je poudaril ugodno sodelovanje s Celjem kot porajajočim se filmskim mestom. Že v sredo zvečer je bila uvodna predstava v Teden domačega filma, in sicer predstava Gimnazijke v režiji Stanka Josta. Premiere se je udeležil tudi književnik Anton Ingolič, avtor romana Gimnazijka — po njenih motivih so celjski filmski amaterji posneli svoj film. Revija Stop jim je poklonila skuipturo Stopovega prstana, ki jo je izdelal akademski kipar Janez Boijka. Filmske deiavce, kritike in spremljevalce sedme umetnosti je v Kovinotehni pozdravil pomočnik glavnega direktorja Štefan Korošec, razgovor pa je vodil Demeter Bitenc, podpredsednik Društva slovenskih filmskih delavcev. Gost obiska je bil režiser Pomladnega vetra Rajko Ranfl, glavna igralka Mira Ni- količ, sodelovali pa sta tudi Stanka Godnič, filmski kritik in Marika Milkovič, filmski režiser. Nedvomno so sodili med najpomembnejše do- godke v času Tedna do- mačega filma pogovori posameznih filmskih ekip po šolah celjskega ob- močja. Skupine filmskih delavcev, ki so bile zelo pestro sestavljene in so bili igralci pravzaprav v manjšini, saj so se z di- jaki pogovarjali režiser- ji, montažerji, snemalci, skratka tisti, ki so nava-- dno ob prikazovanju film- ske predstave v ozadju in jih osebno težko spo- znamo. Sploh je malo priložnosti, da bi mladi ljudje spoznavali nasta- nek filma, bolj s tehnič- ne plati. Vsebin.sko ga je lažje odkrivati, saj o tem veliko govori predstava sama. Da pa do nje sploh pride, pa je potrebna ce- la armada sodelavcev, ki naredijo s posnetih ka drov prizore in iz prizo- rov film.sko celoto. To .so bila vpr.nšanja. ki so deževala iz ust učencev v osnovnih šolah. Bila so si povsem enaka, pa naj je bil razgovor v Celju, Šentjurju, Roga- ški Slatini, Mozirju ali v I.^Tškem ali kje drugje. Pa kako postaneš film- ski igralec, kako priti v film. Kako igrajo otroci, kako nastopajo dresirane živali, kako igralcu prite- če »um.etna kri«. Če ga kdo ustreli, kako se po diraio hiše in v vojnih filmih — k^'-o oadajo le tala in bombe. Tn zakaj se nevidni človpk n''> vi- di, a se vidi snmo pred- met, ki ga drži v rokah in podobno. Povsf>d, sier so bile skupine •^jim^kih delavcev, je bilo toMko vnrašanj, da bi srečanjem ne bilo ne konca ne kra ja čp ne bi čas, ta leu- usmiljeni pridan ^"i"-- vp dno posegel vmes. TtikT so osnovr^^šolci v nepo- srednem pogovoru z 'ind- mi. ki se prav n'i^ ne raz- l:lr"'pio O'^ o-jtnlih "^"m- Ijanov, pa čeprav delajo filme, seznanjali o ''ist.^h skrivnostih filma, katere še niso poznali, ali so jih morda samo slutili. In ko so dobili odgovor na eno vpra.šanje, se jim je odprlo drugo in sko- raj je bilo tako kot v pravljici. A ne čisto tako. Veliko vedo mladi nado- budneži, kljub temu, da sedijo v osnovnošolskih klopeh. Omenjena sreča- nja s »filmarji«_ so jim to obzorje še razširila. Tudi s, tega zornega ko- ta, da »delanje« filmov ni nobena zabava, ampak trdo delo. preden je film gotov. To je bila temo v .raci njih šolah. Mlade je za- nimal predvsem nastanek filma z druge plati. Ne toliko tehnično, saj film- ske trike že poznajo, pač pa jih je zanimal na.c.ta- nek fihna ^koT;; uc;t-T"->r- jalnost. skozi scenarij, režiserjevo zamisel in skozi pogled film.ske ka- mere, ki je v rokah di- rektorja fotn".Tafije in pa snemalca. Kdo vse piše scenariii* 7akai ni tn nn nas noklic. kako režij.^r gradi film v irtpii. v sns nariiu. v 'snemalni knii gi. kako dr^i knntinuit>^lo dela dokler n^ f'"!m rron. tiran. Knko ip 7 ?1isbo. z ip^ralri nrpd V-imnrTv.i kakšnp. ip rn-^iiv^ med filmom in odrom. In vprašani ni bilo nikoli konec Tn nrnv 1» tako Na vsako \mraša.nie so dobili ndp-ovnr pp^i^r-r Pomladnega vetra Rajko Ranfl ie 7pln ni/nrno ra- zložil ^voi Vorippnt sne- man'T in rlfln -7 rrInTrn'-) iftralko Miro Nikoiif^p^^o. ko IP <;nprmln »"Tnip« spp. riP. TTo-otTiTrHr>" diiikov in prn^^octn-ioT. Vi co ta fi^m vidpli. ip bil^ -'^ *■••)' ti nr^zori m ^Htjolri Potet- VPrli. ki io 7'->-|'^T•p Ip 17. l<^n^r>n ^■"-•■or Ti 1 i so osvetlili v zares pri- jetnem tn sproščenem vzdušju posebnosti in spe- cifičnosti filmskega jezi- ka, ki je skupek več iz- raznih sredstev, ki tvo- rijo film kot celoto. Zanimala so jih tudi vprašanja o domači film- ski proizvodnji, primer- jave z jugoslovanskim filmom in filmom, v sve- tu. Brez dvoma, pogovo- ri so osvetlili film.sko problematiko z vseh zor- nih kotov. To spet doka- zuje, kako bodo takšni pogovori še potrebni, še bolje pripravljeni in raz- členjeni. Dragoceno je bi- lo tudi to, da se je teh pogovorov ndpip'^''i''l'i •'- di Stanka Godničpva. film- ski kritik, pa tudi Andrej Hieng kot scenarist in re- ži.ser. Mladi so spoznali domala vse ustvarjalce filma. Njihovo živo zani- manie o filmu na sploh narekuje še bolj načrtno filmsko vzgoio, šp bolj poglobljeno in anTažira- no skrb šolstva za sed- mo nmet,no«;i. ki im-^ ne- navaden vpliv na mlade- ga, a ne samo na mlade- ga Človeka. Ki bo iiirri tudi v druaih oblikah potrošnik te kulturne do- brine in bo tudi moral odloč-'ti, V'iVpn ho«; kru- ha ji bo rezal, ker bo sam sejal žito za ta kruh. In odločati bo mornl tudi o tem, kaj je zdrav klas in kaj smet, ki ne sodi zraven. Vscjra tega ne bo mos:el brp7 7nanJa in na- črtne v7'roie. ki je po- trebna danes, da bi zna- nje r-------'-'li jutri, v na- slpdnipm letu lahko nri- čakujpmo in prepričani smo. da bo temu tako. še hotišo cfiVp rr\pA filmski- mi delavci in mladino. T,pto5nii Tedpn dnmačeo-a filma je to potrebo pod- krepil in v s^rojj ucpp«nn- sti ndnrl nove vidike sn^-piprnanin np tudi raz- vijanja filmske umetno- sti. st. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMAČEGA FILMA TEDEN DOMA POGOVOR/ Kar trije posveti (o filmski kritiki in publi- cistiki, z delegati — kul- turnimi animatorji in z ideologi osnovnih organi- zacij ZK ter predsedniki sindikalnih organizacij iz celjskih delovnih kolekti- vov) so bili v dneh Ted- na domačega filma name. njeni temeljnemu cilju osrednje slovenske film- ske manifestacije — ka- ko združiti napore in mo- či za kakovostno rast do. mačega filma in kako od- preti poti med filmom in igralci. Med doslej mno- gokrat odtujeno filmsko proizvodnjo in še bolj neprizadeto filmsko pub- liko. Toda vse večja druž- bena vrednost in po- membnost filmske umet- nosti v enakem razmerju spodbuja podružbljanje filma in filmske politike. Kulturne dejavnosti to- rej, ki. je izjemno popu- larna in vplivna. Teden domačega filma je ena iz- med poti, da bi ta vpliv valovil na obeh straneh — pri ustvarjalcih in gle- dalcih, delavcih, občanih. Pogovor o filmski kriti- ki in filmski publicistiki je zato razgrnil več di- lem in problemov kot le iztočnico o družbeni or- ganiziranosti in estetski izvornosti domače film- ske kritike. Vprašanje, kaj je marksistična film- ska kritika, je obviselo v zraku. Določneje je bila izrečena zahteva, da se moramo v Sloveniji do. kopati do našega modela kritike. Modela, ki ne bo iskal edine zveličavne res- nice v ideoloških klišejih ali pa v absolutnem este- tiziranju. Manjka nam analitične, študiozne, po- globljene filmske kritike, ki se je doslej preveč dr- žala kril literarnosti, li- terarnega in fabulativne- ga pristopa do ocenitve filma. Kritika se pravilo- ma loteva vsebine, ideje in morda še režije filma, vse .ostalo pa ostane v kritikovi senci. Na posvetu so predla- gali, naj družba primer- neje ovrednoti pomen fiSinske kritike in polo- žaj kritikov. Kritika v se- danji vlogi nebogljene, neupoštevane postavke se ne bo pobrala s sedanje registratorske in glosa- torske pozicije. Kritiki so zahtevali bolj razgibano publicistično . založniško dejavnost na področju filma. Integracijo seda- njih založniških naporov. Boljšo organiziranost in večjo dejavnost sekcije filmskih kritikov pri Dru- štvu slovenskih filmskih delavcev. Jasno so opre- delili vlogo javnih občil in še posebej TV pri od- merjanju prostora za spremljanje filmske de- javnosti. V prizadevanjih za skrbnejše gledalčevo vrednotenje filma in spremljanje kritike pa so na p>osvetu naglasili veli- ke možnosti filmske vzgoje. Pogovor delegatov — kulturnih animatorjev s filmskimi delavci (Jože Gale, Jože Zupan, Milan Ljubic, Mirjana Borčič) je kljub skromni udelež- bi naložil organizatorju TDF in drugim več na- log. Poglejmo vprašanje: Kako naj kulturni anima- torji uveljavijo svojo funkcijo v delovnih orga- nizacijah? Ali smo do- volj storili v ZKPO, v KS, sindikatih, za njiho- vo estetsko umetnostno kulturno vzgojo? Kdo bi moral poskrbeti za semi- narje za animatorje »kul- turnega marketinga«, kaj bi lahko glasila delovnih kolektivov storila za po- pularizacijo domačega fil- ma? Ponudba Vibe filma, da lahko dijaki ali ama- terji obiščejo, filmske študije, je med udeležen- ci žela odobravanje. Letošnji teden do- mačega filma v Celju je s svečanim govo- rom pričela Ela Uirth Atena, republiška se- kretarka za prosveto in kulturo. V uvodnih besedah je opozorila na kompleksnost film-, ske problematike in o; pomembnosti takšnih srečanj, kot je Teden domačega fiima V imenu iiokrovitalja letošnjega tedna doma- čega filma je vse go- ste in obiskovalce v dvorani kina Union po- zdravi! pomočnik glav- nega direktorja Kovino- tehne Štefan Korošec in zaželel vsem film- skim delavcem in ustvarjalcem prijetno bivanje In delo v Celju. Pokrovitelj letošnjega Tedna domačega filma je bila organizacija združenega dela Kovi- notehna Celje. Pokro- viteljstvo nad posa- meznimi premierami pa so prevzeli .^ero. Goren.je, Tehnomerca- tor. Moda, Tkanina. Gradivo za obe strani je zbral in uredil ter fotografiral Drago Medved. V prihodnji številki Novega tedni- ka boste še obširno brali o Tednu doma- čega filma. Posnetek je s pogovora v osnovni šoli Slavka Šlandra v Celju. S posveta s filmskimi kritiki in publicisti, ki je bil v ponedeljek dopoldne. SPREMLJEVALEC FILMA - LEPAK Prvi dan, v četrtek, 12. decembra je bila odprta v Muzeju revolucije raz- stava našega filmskega le- paka. To je zanimiva li- kovna pripoved o neki zvrsti, ki je vsaj po svo- ji dosedanji vsebinski pri- povedi bila več ali manj pastorek med nami. Sprejeli smo jo pač (filmski plakat namreč) kot predvesek ali prive- sek filmu, zgolj informa- tivno sredstvo. Celjska razstava filmskega lepa- ka opozarja na neureje- no, prav kampanjsko li- kovno estetsko in vsebin- sko izročilo filmskega le- paka, ki bo moral biti vse bolj predmet načrtne- ga, studioznega dela v sklopu likovne ustvarjal- nosti — kakor je ta po svojem poslanstvu izpo- vedna, tako ni bojazni, da bi ne bil filmski lepak potem podan mimo vse- bine filma. Sodobna ti- skarska tehnika pa je premalo za razvoj film- skega lepaka, človekova, likovnikova kreativnost bo morala dosledneje sle- diti sodobnim, predvsem pa vsebinsko bogatejšim zasnovam, ki jih današ- nji film tako terja in jih mora plakat podčrtovati, osvetljevati, skratka, op- ravljati mora svojo funk- cijo v celoti, ne pa samo polovično in še to na ta- ki stopnji, ki prej kvar- no vpliva na opazovalce kot pa vzDOdbudno. vzgoj- no, likovno estetsko. Filmski lepak, kot ga po- vršno poznamo iz vitrin pred kinematografi, je prešibek nosilec ali zvoč- nik ideje filma, ki naj ga propagira. Ne smemo se zadovoljiti z nekaterimi občasnimi boljšimi rešit- vami. Te so že bile, kar nedvomno dokazujejo ne- kateri lepaki na omenjeni razstavi. A to je premalo. Ta razstava tudi dokazu- je, da najbrž ni nihče mi- slil od ustvarjalcev teh lepakov, da bodo kdaj kje na skupni razstavi, kjer se .še bolj razgali revščina slabih filmskih lepakov in seveda ob njih poudari ugled do- brih, a teh je žal pre- malo. Kaj zdaj narediti s to celjsko razstavo? Sicer ni prva te vrste pri nas, saj smo imeli pred leti tu raz- stavo mednarodnega film- skega lepaka, ki je bila nedvomno dobra, če se samo spom.nimo poljskih ustvarjalcev. A pred na- mi je zdaj naša, domača Razstavo filmskega lepaka je odprl predsednik skup- ščine kulturne skupnosti Celja prof. Anton Aškerc problematika lepaka. Po- zvati je treba torej vse tiste (sicer že ogulje- na plošča), ki kakorkoli vplivajo na nastanek teh plakatov (ustvarjalci in naročniki), da načrtne je povezujejo sodelovanje z likovniki, da je treba mi- sliti na sposobne ustvar- jalce in v mladih vzbuja- ti razvojne silnice in se- veda omogočati njihov razvoj. Zasledovati sodob- ne tokove, kjer so ti že uspešno opravili svoje p>oslanštvo in pri tem se- veda ne pozabljati na specifiko naših možnosti pa tudi vsebinskega izro- čila našega filma. V KOVINOTEHNI v petek je bilo srečanje filmskih delavcev s člani organizacije združenega dela Kovinotehne. Srečanje je bilo na pobudo in željo Kovinotehne, da bi bolje spo- znali slovenske filmske delavce, predvsem pa proble- matiko domačega filma. Ta pobuda je bila toliko bolj razveseljiva, ker je Kovinotehna pokrovitelj letošnjega Tedna domačega filma in s tem, ko je da.la določena finančna sredstva, je čutila ob tem še dolžnost po vse- binski nadgradnji te »finančne usluge«. Razveseljivo je bilo tudi to, da so bila vprašanja dobro pripravljena, razmišljujoča. Tako smo »e sre- čevali s vprašanji kot: kakšna je naša distribucija zunaj, zakaj prema.jhna afirmacija slovenskih igralcev v jugoslovanskih filmih, kakšen je doprinos filmske kritike k af:'rmaciji domačega filma, zakaj nimamo več komedij in glasbenih filmov, kakšen je položaj ustvarjalcev filma itd. Potemtakem je seštevek vseh vprašanj ziideval kompleksno problematiko dom.ačega filma in takšiii so biLi tudi odgovori. Z boLj urejenim načinom financi- ranja domačega filma, z urejeno programsko poli- tiko, s kompletno proizvodnjo, bo tudi filmska kri- tika bolj kompletna, s tem pa še bolj u&tvarjaina. Ka- ko delati dobre filme in kako delati filme, ki bodo ljudem všeč, je zelo relativno vprašanje, čeprav nihče ne trdi, da ni nemogoče nanj odgovoriti. Gre za vred- notenje filmske umetnosti, za spc^anavanje njene izred- ne kcmuuoikatiraosti tn s tem tudi vplivnosti na naj- širše občinstvo. Kar je bilo najlx>Lj razveseljivo na razgovoru v Kovinotehni je to, da je bil vz:postavljen zelo neposreden stik s člani kolektiva in filmskimi delavci. Da je ta razgovor dal nedvomljivo podobo prisotnosti filma med nami, pa tudi spoenenjs vseh, da nikomur ni vseeno, kaj bo z njim. Samoupravna sredina Kovinotehne je na razgovoru potrdila vse bolj vidno potrebo, kako se bodo morali vsi tisti, ki nepo- sredno dajejo sredstva za kulturo,' zanimati za rnjen razvoj, za smisel vloženega denarja, za posredne sa- dove svojega dela in neposredne dobrine iz tega. Le tos je bil to prvi pogovor te vrste in ne zadnji. Dnigo leto jih bo še več, zaželeni pa so ob vsakem č&m, ne samo ob Tednu domačega filma. 10. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — Št. Si PISMO IZ ARGENTINE Dragi rojaki! Fo dalj- šem času se spet ogla- šam z nekaj vrsticami, da bi kot Slovenec in ro- doljub bil vsaj preko No- vega tednika i>ovezan z vami. Naj vam povem, da Novi tednik redno pre- jemam, seveda z večjo zamudo, kajti loči nas velika razdalja. Tednika sem vesel, saj mi prinaša novice iz mojega rodne- ga kraja, lepega mesta Celja. Pred kratkim so tu pri nas, v Buenos Airesu vr- teli jugoslovanski film Peta ofenziva. Seveda sem bil filma zelo vesel. Razveselilo pa me je tu- di zanimanje prebivalcev Buenos Airesa za ta film. Čeprav je v našem mestu nad tristo kinodvoran. je bila pred dvorano, kjer so predvajali ta film, več sto metrov dolga vrsta. Tako so tudi meščani Bu- enos Airesa spoznali na- šo deželo, ljudstvo, boj jiigoslovanskih narodov v času NOB in nasilje okupatorja nad našim ljudstvom. Želim, da bi si še več filmov našlo prostor v dvoranah Bue- nos Airesa. Zame je bil to velik dogodek. Lep pozdrav vsem v do- movini. JOŽE ŠTOKOVNIK Buenos Aires .Argentina Dragi rojak! Hvala za prijazno pi- semce, ki smo ga bili ze- lo veseli. Ne pozabite .se nam še kaj oglasiti! Ce ste še vedno naroč- nik Novega tednika in ne veste, kam bi pošiljali na- ročnino, vam naj pove- mo, da je najbolje, če denar za celoletno naroč- nino pošljete na naslov:' Casonisno grafično podie- tie Delo. odde'ek za na- ročnine. LJubl.jana. CESTE, CESTE Novo zgrajene ceste Tevče—Vrh smo vsi ve- seli. Res, za Vrhovljane je ta cesta velika prido- bitev, vendar pa se pri- zadeti počutijo tisti, ki bodo še vedno vezani na staro cesto. To so vašča- ni Stope, spodnjega dela Vrha, Gore in Sela. No- va cesta vse naštete vasi obvije in je tako za te ljudi neuporabna. Ljudje šušljajo, da te stare ce- ste sploh ne bodo več vzdrževali in da ;e pozi- mi ne bodo plužili. Vsi ti prizadeti ljudje pa prav tako plačujejo samopris- pevek. Mislili so, da se bo stanje s plačevanjem samoprispevka kaj izbolj- šalo, pa kaže, da bo še slabše. Stara cesta je še vedno precej obremenje- na, ker je nekakšna bliž- nica. Zato je to cesto treba vzdrževati, treba jo je plužiti. Razen tega je po teh vaseh veliko šolo- obveznih otrok, ki pozi- mi ne bodo mogli sami gaziti snega, širijo se tu- di govorice, da bomo pla- čevanje samoprispevka podaljšali še za nasled- njih pet let. Vse lepo in prav, toda če hočemo, da bo referendum uspel, bo treba bolj dosledno upo- števati vse potrebe ljudi, ki živijo na tem območ- ju. Razen tega bo treba graditi in popravljati šo- le tudi v hribih in ne sa- mo v Laškem, kajti hri- bovske šole morajo obdr- žati status osemletke, le tako bomo preprečili pre- veliko izseljevanje iz de- žele v mesto. Nujno po- trebna bi bila tudi grad- nja ceste iz Vrha v La- ž'šče (iz šentlenarta v šmiklavž). Ta cesta bi bi- la velikega pomena tudi zato, ker je tod skozi šla zmao'ovita XIV. divizija. Predvsem pa bi bila ta cesta velikega pomena za gozdno gospodarstvo. Ri- fengozdčani pa nujno po- trebujejo most čez Savi- njo, da bi imeli varen prehod. Sedaj hodijo pre- ko Savinje čez nevarni železniški most. Bralka P. PLANINSTVO Zadnjič, ko sem vam pi- sal, vam nisem nič ome- nil, kaj v tedniku rad prebiram. Pravzaprav je tednik zelo pester in ga preberem skoraj v celo- ti, še posebno pa so mi bili všeč članki »Njihovo življenje je matermstvo«. Tudi moja mama jC ime- la dvanajst otrok! Na zad- nji strani rad prebiram »Ljubezen po svetu«. Že- lim pa si, da bi kaj več pisali o planinstvu in na- ših lepih gorah. Zahvalju- jem se vam za povabilo na rekreacijsko smuča- nje, ki se ga bom prav rad udeležil, čeprav ni- sem več rosno mlad. V imenu vseh tistih smučarjev, ki nimamo prevoza, p>a bi rad opo- zoril za šoferje avtobu- sov, ki smučarjem z »dil- cami« nočejo ustavljati. Upam, da bodo v smu- čarski sezoni, ki jo že ne- strpno pričakujemo, imeU več usmiljenja do nas. Karel Slemenšek Ck)milsko 55a Odgovor: Dragi Karel! Čeprav nismo vašega pisma v celoti objavili, smo ga kljub temu skrb- no prebrali in je bil vaš strah odveč. Le oglasite se nam še kdaj; morda s kakšnega planinskega pohoda. Potrudili se bomo. da bomo ugodili tudi \aši že- lji in bomo napisali kaj zanimivega za planince in smučarje. Ce bere ta prispevek tudi kakšen planinec, se bo morda odločil Vn nam poslal kakšen zanimiv prispevek o planinstvu. SKAKALNICE ALI JAME Letos smo si komaj pri- borili asfalt na Ponikvi, seveda ni šlo brez samo- prispevka, toda 3daj smo zadovoljni vsi, šoferji in avtomobili seveda tudi. Sedaj ni več problem pri- ti na Ponikvo, če ti le zapornice ne zagodejo. Pa kaj bi se jezili zaradi njih! Problem se začne pri odcepu ceste v Luter- je. Cesta postaja vse bolj prometna in nič je ne popravljajo. Že takoj pri odcepu ceste se prično ja- me, ki se jim ai moč izogniti. Izprane jame, ki so za avtomobile prave skakalnice, kličejo na po moč — a zaman. V teh jamah se seveda %e dolgo časa po dežju zadržuje voda. Menim, da bi tudi zanje potrebovali v Ponik- vi oziroma v uuterjih obisk kakšnih nadobud- nih jamarjev, ki jih je vabila v Lutarje na razi- skavo jame, neka bralka iz mojega kraja. Ida iz Luterij KOZJANSKO NEKOČ IN DANES Vem, da je že dosti na- pisanih in izgovorjenih besed _ o nerazvitem Koz- janskem, o njegovih lju- deh, problemih m življe- nju na Kozjanskem. Kon- čno se je prebudila za- vest vseh ljudi, da ne more biti srečne družbe, ne da bi bil srečen njen sleherni član. Spominjam se predvoj- nih časov in razmer na ožjem območju Kozjan- skega. (Gospodarska de- javnost je bila ia naj- nižjem nivoju, brez indu- strije in zaposlenega pre- bivalstva. Razen poljede-1 stva, vinogradništva in sadjarstva, ni bilo nobe- nih panog. Izjema je bila že takrat Rogaška Slati- na, kot izrazito turistič- ni center. O zaposlitvi na Kozjanskem seveda ni bi- lo govora, čeprav je bi- lo delavcev na pretek. Kmet je delal na svoji zemlji le za svojo števil- no družino, pa še za to včasih ni bilo kruha. Pri- delke iz vinograda, sadov- njaka in gozda je le s težavo prodal in so bili zato negotov vir dohod- ka. Dolgo po vojni se v teh krajih ni nič spre- menilo. Bilo je ■",0 obdo- bje, ko so mladi ljudje množično odhajali na de- lo v razvitejše predele re- publike, ali pa v tujino, železniška proga od Kumrovca do Grobelnega je bila zgrajena nekako v letih 1»53 do 195(5; kdo- ve koliko pa s to progo ti kraji niso pridobili. Nekaj časa se je celo go- vorilo o nerentabilnosti te proge. šele poznejši časi so prinesli na Kozjansko ne- Na celjskih ulicah se je te dni novoletni utrip pomešal z utripom Tedna domačega filma ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ 11 N.\SELJA IN KMETME NAD ŠMARTNIM SO PODPIRALE PARTIZANSKO VOJSKO V zaledju šmartnega — Rovt, Sv. Jošt, Ctole vrtače — se je dogajalo marsikaj koristnega za sam razvoj odporniškega gibanja in partizanstJvo. Tu se je v štmkljevih pečeh — nahajala 1944 leta zasilna parti- zanska bolnica in se je v njej zdravil med drugimi tu- di komandant XIV. divizije Jože Klanjšek — Vasja. Bolnico je v glavnem oskrboval s hrano in ji dostav- ljal vse drugo mlinar Jože Glojek iz Sp. Kraš, parti- zansko Drino imenovan. Za zdravljenje ranjencev je bilo razen hrane, zdravil in povojev potrebnih še na desetine drugih pripomočkov. Drino je imel nekaj po- močnikov. Med zelo požrtvovalnimi in zanesljivimi je bil Remičev Johan, brat Remic Antona, mežnarja cerk- vice Sv. Jošta, aretiranega po borbah na čreti koncem oktobra 1941 in z^tem v naslednjem letu januarja me- seca ustreljenega v Mariboru. Oba mežnairjeva brata sta imela prav tako že v je- •seni 1941 tesne stike s partizani. Najmlajši brat Gustl, sedaj živi doma na kmetiji, je bil nekaj dni zaprt v Starem piskru. To je bilo sicer dosti pozneje, namreč v 1944 letu. Gestapo ni mogel ničesar zvedeti od njega in Gustl je odšel takoj po izpustitvi med borce. Radi Gu.stlove aretacije je postalo nevarno tudi bratu Jo- hanu. Izognil se je aretacdji in od.šel iz terenskega dela v partizansko eddnico. Ljudem na kmetih, posebno v takšnih gorskih na- seljih, je bilo v tistih časih res težAo. S srcem so bili za partizane. Pomagali so jim kakorkoli sc znali in mogli, bili so jim za vodiče podnevi tn ponoči. Toda kaj, ko je bilo treba živeti tudi za kmetijo in svojce. Posebno težko je bilo ob prilikah, ko se ni bilo lahko znajti, če so prišli do njih nemških vojaki in žandarji, slovensko govoreči vermani in tudi raztrgane!. Takrat je veljalo trezno presoditi s kaikšnim izrazom na licu, s katerimi kretnjami rok in telesa bo treba podkrepiti laž v odgovorih na kdo ve vse kakšna vprašanja zasli- ševalcev, da bodo odgovori bolj prepričevalni. Johan Remic, sedaj doma na Vranskem, se spominja takega dogodka, ko še sam ni bil pariizan, a je imel pogosto stike z njimi. Bilo je v poletju 1942, ko se je okoli Sv. Jošta zadrževal Savinjski bataljon. K mežnarjevim so prišli vermani in raztrganci. Zahtevali so, da jim Johan pokaže pota do studencev na Tolstem vrhu. Jo- han jih je vodil daleč naokrog predv.sem radi tega, da ne bi naleteli na partizansko taborišče, za katerega je dobro vedel kje Se nahaja. Ko je odvrnil za partizane pretečo nevarnost in »odslužil« vermanom za vodiča, je pohiitel v bataljon z nasvetom, da je treba takoj menjati mesto bivaka. Partizanu Medardu — Avgustu Križniku, tedaj obve- ščevalcu šlandrove brigade, ki je takrat posredoval marsikatero koristno sporočilo in zvezo, je poz.nano, da se je koncem junija 1944 leta zadrževala pri Struk- Ijevih in v gozdni bajti v Pretkovci skupina aktivistov Pokrajinskega komiteja KPS in nekateri člani vojaške- ga poveljstva za štajersko. Imeli so radijsko sprejem- no in oddajno postajo tn bili zastraženi s četo vedevejev- cev (VDV = vojska državne varnosti). To je bilo ne- kaj tednov pred pričetkom osvobajanja Crornje savinj- ske doline. Prav na tem področju so se občasno se- sitajali tudi člani partijskega vodstva za Zg. in Sp. Sa- vinjsko dolino. TODA TUDI OKUPATOR NI POČIVAL ... Nemški policijski in žandarmerijski aparat je s svo- jimi tipalkami — domačih ovaduhov v šmartnem ves čas vojne ni bilo, toda našle so se prodane duše od drugod, ki so stikale za aktivisti in partizani, tudi ujetim borcem so Nemci z mučenjem iztrgali marsi- kakšno skri\Tiost — zaznamoval in tudi občutil, da je to področje naklonjeno partizanom, že v poletju 1942 so morale zbežati pred partizani žandai-merijske in vo- jaške, to je vermanske patrulje, če so se le preveč od- daljile od glavne ceste. Tudi napad Savinjske čete v novembru 1942 v Sp. Krašah na poštni avtobus z obo- roženim vojaškim spremstvom in obča.sne rekvizicije hrane pri tistih redkih kmetih, ki niso pokazaili ra- zumevanje za podpiranje osvobodilnega gibanja, vse to je Nemce vznemirjalo. 10. aprila 1943 so partizani za- sedU Brdo in priredili miting. Prvomajski kresovi 1943 leta po Rovtu in Sv. Joštu in propagandne (listkovne) akcije v dolinskih naseljih, kar vse se je v 1944 letu še znatno povečalo, je povzročalo zasedbenim oblastem marsikatero bridko uro. št. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 kaj svetlih perspektiv m uparija na boljše življe- nje. Zahvala solidarnosti ne gre le po potresu, marveč je ta naravna ne- sreča le še bolj pospešila že pred leti začrtano go- spodarsko politiko na Kozjanskem. Vse, kar je na novo zgrajenega na Kozjan skem (šole, ceste, obrati nekaterih tovarn), je sad skupnih naporov vsega slovenskega gospodarstva in rezultatov prizadevanja in pridnosti krajanov sa- mih. iVIed ljudmi je ču- tit; zavest, da niso pre- puščeni sami sebi. s tem pa je tudi zavrt velik od- hod mladine v mesta, saj se mladi rod zaveda, da so mu čedalje bolj dani pogoji za vsestransko go- spodarsko in kulturno življenje na podeželju. škoda, ki je bila priza dejana pri potresu, je lju di še bolj združila v glo- bokem prepričanju, da ni- so osamljeni na -em ko- ščku slovenske zemlje. To so dokazali vsi ljudje sirom po Sloveniji in tu- di iz drugih republik, ki so s solidarnostno akcijo priskočili na pomt)č v nji- hovem najtežjem trenut- ku. Za konec bi rad pred- lagal, da bi vsi ;isu, ki smo iz teh krajev doma, pa danes živimo n dela- mo po drugih krajih, žr- tvovali eno prosto sobo to in nedeljo za pomoč Kozjanskemu. Tone Žlender Ane Ziheriove 12 Ljubljana NOV GASILSKI AVTOMOBIL že marca letos je Ga- silsko društvo Mestinje začelo s široko akcijo za nakup novega gasilskega avtomobila, saj je bil sta- ri skorajda neuporaben (predelan rešilni avto). Avto so pred nekaj dne- vi tudi dobili, sredstva zanj pa so prispevali ma- riborska zavarovalnica (5 starih milijonov), krajev- na skupnost Mestinje (1.5 milijona), Kmetijski kom- binat Hmezad, TOZD Kmetijstvo Šmarje (4fX) tisoč) in preostah del ob- čani (okoli 900.(X)0). Novi avtomobil je bil društvu nujno potreben. Društvo, ki ima okoli šti- rideset članov in precej podpornih, zajema pre- cejšnje ozemlje, za kate- rega skrbi v primeru po- žara: krajevno skupnost Mestinje. del krajevne skupnosti Kristan vrh in Šmarje pri Jelšah ter Sladka gora. Da je društvo končno le dobilo zaželeni gasilski avtomobil, je veliko pri- pomogla tudi občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, ki je v akciji ves čas aktivno pomaga- la. —mst— PARTIZANOV OBISK Na prvi sestanek mla- dmske organizacije na naši šoli smo povabili tu- di tovariša Ludvika Zu- panca. Pripovedoval nam je o delu mlad.ne med NOB, pred njo in tudi po njej. Presenetil nas je s SVOJO živahnostjo in od- ločnostjo, zato smo ga ponovno povabili na obisk. Zbrali smo se v največ- jem razredu na šoli, pa še ta ie bil skoraj premaj- hen za nas vse. Sedeli smo na stolih, po mizah in tudi na tleh. Tovariš Zupane nam je pričel pri- povedovat; o začetkih vstaje Slovenskega naro- da, o majhnih četicah, ki so nastale širom po naši dežel; Opisal nam je tu- di spopad fašističnih sil s partizanskimi četami na štajerskem Prad leti sem bila na Cret;. Dolgo je že r^ga in skoraj sem že pozabila kako je tam. Ob pripove- donju pa sem razločno vi- dela pokrajino tako živo, kakor takrat, ko sem bila na čreti. V razredu je vladala ti- šina, kot le redkokdaj. Vsem nam je bilo jasno, da tako lahko govori le odločen in pogumen člo- vek, ki mu življenje ni s cvetjem posipalo poti. Tako lahko govori nekdo, ki se je boril za svoje ideale in za ideale dru- gih, človek, ki se je še vedno pripravljen boriti. Tovariš Zupane je na koncu obljubil, da bo še prišt'; med nas. BARB.ARA NOVAK. L osnovna šola Celje HOROSKOP, KJE SI Tovariš Miruik Alojz iz Loč pn Poljčanah, je na- šemu naročninskemu od- delku sporočil, da bodo Ločani odpovedali Novi tednik, če ne bomo spet začeli objavljati horosko- pa. No, tovariš Miinik, ker tako avtorilutiviiu s(M>ru- čate v imenu vseh Loča- nov in ker upamo, du so vas za to tudi pooblasti- li, vam sporočamo, da smo se nad kritiko za- mislili, vendar vam mo- ramo sporočiti nasledn.je: horoskopa nismo izkl.juči- li zato, ker ga ne bi več hoteli objavljati, ampak zato, ker tovariš, ki ga je pisal, nekaj ča.sa ni bil dosegljiv. Obljublja- mo, da ga bomo takoj, ko bo mogoče, spet za- čeli objavljati. KOLINE Vlak se je ustavil na železniški postaji v Gro- belnem. Moški, ki je vstopil na tej postaji, je prisedel k nam v kupe. Prišel je iz Niimberga, kjer začasno dela in se je peljal na obisk v Ma- ribor. Prišel je v sredo in v nedeljo se že vrača. Letni dopust je izkoristil že v poletnih dneh pri 4cošnji in žetvi. Začel je pripovedovati, kako so mu to.krat zagrenili »vi- kendske dneve«: Pisala mi je žena: »Dra- gi Tonček, pridi že za dan mrtvih. Krompirja je le-- tos dovolj, le koruza je bolj slabo obrodila. Veli- ko sem je zdajala pra- šičku, ki je debel, da se že kar valja po preozki štalici. Pri nas je mrzlo, ponekod je že zapadel sneg in začela se je se- zona kolin. Pridi, Tonček domov!« Ubogal sem ljubo ženo m ker Niimberg ni čisto na koncu seta, sem se od- pravil domov. V Leobnu sem se ustavil za kratek čas, da sem lahko obis- kal mojega starega prija- telja Pepija. Oba sva bila zelo vesela, ker sva se srečala po tako dolgem času. Pepi že vrsto let opravlja težka dela v rud- niku, vendar je kar zdrav in mladosten. Spila sva nekaj vrčkov tepkovca za srečno not in noslovila sva se. Pohitel sem na železniško postajo in se odpeljal proti domu. Tisto sredo, dan pred dnevom mrtvih, sem bil doma že ob treh popol- dne. »Ni ga več, ni ga več, to noč so ga ukrad li!«, me je sprejel njen hlipajoči glas. Ukradli so najinega prašička. Tuhta- la sva in tuhtala, kdo bi bil krivec, toda nič pa- metnega se nama ni po- svetilo. Zvečer sva z že- no sedela v gostilni pri »Veselem lovcu«. Postreg- li so nama s praženimi jetrci, ki sem jih jaz do- dobra žalil z vinom iz najbolj sončnih vinogra- dov miše domovine. Vdana v usodo, sva z ženo zaspala in podaljša- la noč do poznega jutra. Marsikje drugod pa so tisto jutro imeli koline, ker se je letošnja mrzla jesen pričela zelo zgodaj. LEOPOLD CVETKO, Muzejska trg 8, Celje OD NAROČNIKA DO NAROČNIKA ČtUE: ZMANJŠANJE HITROSTI? Na četrti ločeni seji delegatov zbora združenega dela celjske občinske skupščine je delegatka Anica |Ašič vprašala, kdaj bodo pred avtx>bu9no postaijo pn bolnici v Vojniku postavili znake za zmanjšanje hi- trosti na cesti, kajti odsek je silno nevaren in je že doslej terjal pet smrtnih žrtev. V odgovoru je predstavnik izvršnega sveta pojas- nil, da je prehod čez cesto pri bolnici v resnici proble- matičen. Ker je cesta republiškega pomena, celjski ob- činski upravni organi ne morejo sami od sebe odrediti postavitev takšnih ali drugačnih prometnih znakov. Si- cer pa vse kaže, da bo na tem odsekti prej ukinjena avtobusna postaja kot pa da bi postavili znak za ob- vezno zmanjšanje hitrosti motornih vozil. CARINARNICA CELJE PONOVNO OBJAVLJA, da bo dne 24. decembra 1!)74 ob 11. uri v prostorih Carinarnice JAVNA DRAŽBA blaga, odvzetega po carinskih prekrških po spisku št. 15—1201 z dne 21. XI. 1974. v začetni vredno.sli din 40.892.— odstopljenega in odvzetega Mds,A po si)isku štev. 05—1200 z dne 21. XI. 1971 v začetni vrednosti din 25.435,50. Javne dražbe se smejo udeležiti vse pravne osebe, ki morajo predložiti dokazilo o tem, da .se lahko ukvarjajo s tovrstnim prometom blaga. Interesenti si lahko ogledajo bla.uo dne 24. KII. 1974 med 8. in 11, uro. Kavcijo v višini 10 odst. od začetne cene je treba položiti s čekom pred začetkom dražbe. Cene veljajo fco. Carinarnica. Prometni davek plača kupec. Kupec mora kupnino plačati v petih dneli od pro- daje blaga. Za vse informacije se obrnite na Carinarnico Celje, telefon 25-700. interno 20. LOJZE POŽUN OSVOBODITEV IZ „STAREGA PISKRA" (2 Prva naloga novega okrajnega odbora OF Celje- mesto, v katerem sta bili poleg sekretarja Martina Klančišarja-Nandeta, njegovega namestnika Jožeta-Ze- ImkeOčka in že omenjenih članov partijskega komi- teja še Marta šparhakl-Marta in Vlasta, je bila utr- dit: stare in upostaviti še nove zveze z mestom. Tedaj so obstajali odbori OF le na mestnem obrobju, v Lo krovcu, Hudtnji, Gaberju, Zavodni, MedloguLavi-Bab- nem, v samem mestu pa jih še ni bilo. Terenski ozi- rc:ma krajevni odbori so se redno sestajaii, njihove predsednike pa so vključevali v širši okrajni odbor, k: se je s časom razširil in okrepil še z Ivanom Ve- orom Antonom Senicd, Oračevo mamo Marijo, Jožico Fiece, Vero Krušič, Mileno Brglez. Adamom Brečkom, Adoiiom Okrožnikom, Vilkom Gračnerjem in Dragom Komenčkim-Aljošo Prek njih so poskušali obvladati crtiotno okrajno območje, ne da bi v strnjenih nase Ijih poslavljali še rajonske odbore, pač zaradi sovraž- nikovnega močnejšega nadzora. Zaradi konspiracije je odbornikom tudi sicer bolj odgovarjalo delo s posa- mezniki tn z občasnimi skupinami. V okviru okrajnega odbora so v mestu upjostavljaii tudi jedra za organiza cije Protifašistične ženske zveze, Narodne zaščite, Rde čega križa in sociahiega skrbstva. Poleg že obstoječih odbjrov Delavske enotnosti v TEO, Cinkarni m Metk) so poskušali postaviti še nove v podjetjih, v katerih so ljudje kot posamezniki sicer že sodelovali, a še niso bili povezani v organizaciji. Mladinski aktivi so bih v Zavodni, v Westnovi tovarni, na Hudinji, v Dolgem polju in Novi vasi, najmočnejši pa je bil v Metki Januarja 1945 je Okrajni komite KPS na skojevski konferenci pri Samčevih v Runtolah pri Škofji vasi formiral Okrajni komite SKOJ Celje-mesto, za sekre- Streljuiije talcev v Starem piskru 22. VH. l!M2 (lOfl talcev ustreljenih) tarja mladinskih aktivov v mestu pa so postavili sko- jevce. Ko je Miiica Gabrovec-Lenka po nalogu Okrožnega odbora OF Celje sklicala v prvi polovici decembra v Dramljah konferenco tereiiskih političnih delavcev in aktivistov iz okrajev Celje-mesto, Celje-okolica in Ko- njice, je bilo na njej okrog sto udeležencev, trajala pa je tri dni. Prvi dan, 8. decembra jo je vodiia Lenka in je bila v glavnem namenjena mladini, naslednji dan je na zborovanje prispel še okrožni sekretar Sergej Kraigher-Andrej. Na posebni konferenci na Slemenih pri Dramljah 10. decemrba, ki jo je vodil Sergej Krai- gher, je bilo govora o položaju, še posebej na osvobo- jenih ozemljih v Zg. Savinjski dolini in na Kozjan- skem in med drugim — kot že nekajkrat poprej — tudi o tem, kako se zopet polnijo zapori v celjskem »Starem piskiai«, da bi bilo treba nekako organizirano vzpostaviti stike z zaporniki, katerih več kot polovica je bilo aktivnih borcev, poskušati pa tudi vse mož- nosti za njihovo reševanje. Izgleda, da je prav ta sestanek še posebno vzpod- bujal k razmišljanju. Ko se je Riko Presinger-žarkc* pogovoril z Dominikom Lebičem-Borisom, vojnim refe rentom za Celje-mesto, ki je bil hkrati član okrajnega komiteja, in s članom gospodarske komisije Ivanom Grobelnikom-Ivom, se je izkazalo, da bi se še najlaže dalo kaj doseči glede povezave z zaporniki oziroma njihovega reševanja prel& Ivana Grada, ki je bil paznik v »Starem piskru« in za katerega težave je bil Žarko zvedel na ix>vratku s sestanka v Dramljah. Pripadnik Narodne zaščite Bojan mu je namreč ob srečanju pri Tumšku v Konjskem pravil, da mu je Grad, ko se je pri njem oglasil še z dvema soborcema, potožil o svoji stiski in da bi se rad čim prej umaknil v partizane Kot partizanskega sodelavca je Boris Grada že do bro poznal, saj mu je pred časom preskrbel nekaj streliva za pištolo, prav tako pa sta vedeli zanj fidi aktivistki Cveta Zelinka-Živka in Malčka Kolenc-Jelka, ki so ju bili Nemci zajeli pred nekaj dnevi, 11. de cembra iz zasede na Ostrožnem, pri njiju zasegli po membne zapiske o delu mladinske in skojevske orga nizncije ter ju prignali v »Stari pisker«. Tam jima je la.hko Grad sicer skrivaj namignil, naj molčita, namreč o sestankih, ki sta jih bili nekajkrat vodili na njego- vem domu p.d. pri Samčevih v Runtolah pri Škofji vasi. OD WNKE DO SOTllE — DO WWKE DO SOTLE — OD RfNKl DO SOTLE— OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R I FOTOKRONIKA Na trasi hitre ceste, ki poteka na celjskem območju, delavci hitijo, da nadoknadijo vse zamujeno zaradi slabega vremena. Medtem ko so pred dvema mesece- ma prestopili Mariborsko cesto, so na drugih delih trase že uredili kanalizacijo, ponekod pa so pripravili cestišče tudi za prvo asfaltiranje. Na našem posnetku vidimo del bodoče hitre ceste v Ljubečni. Foto in tekst: Milan Brecl Minulo nedljo so v Orli vasi odprli obnovljeno po- družnično šolo. Slovesnosti so se udeležili poleg ob- čanov še predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij občine Žalec in učitelji, ki so na tej šoli po- učevali. Uvodni govor je imela predsednica SZDL Tr- nava Lojzka Kronovšek, zatem pa je spregovoril pred- sednik sveta za obnovo in izgradnjo šolskih stavb ob- čine Ivo Robič. Učenci osnovne šole, mladina ter mo- ški pevski zbor iz Trnave so pripravili lep kulturni program. Novo šolo je odprl Kari Herodež, predsed- nik režijskega odbora za adaptacijo šole. Tekst in foto: T. Tavčar Obikali smo družino Brezovšek iz Celja, ki je bila prva obdarovana v veliki novoletni darilni akciji to- varne Gorenje iz Velenja. Po\T>rašali smo zakonca, kako se počutita, ker je prav pred njunimi vrati v so- boto zvečer čakala sreča: predstavnik Gorenja in Pu- bllkuma iz Beograda, ki sta jim predala tehtnico in garantno pismo za električni štedilnik tovarne Gore- nje. Zakonca sta povedala, da sta tako nezaupljiva, da bosta povsem prepričana, da je vse skupaj res, šele takrat, ko bo štedilnik stal v njuni mali kuhinji. Je pač tako, da marsikdo v srečo težko verjame, čc mu ta celo življenje obrača hrbet. 11. V. Ali se morda že odločate za nakupe novoletnih daril, s ka- teruni bi ratli na najbolj prijeten način presenetili svoje najdražje? No, in če boste iskali taka prijetna, drobna in okusno izdelana darila, boste imeli največ uspeha, če bo- ste obiskali novo prodajalnico spominkov na Tnru svobo de 3, nasproti Narodnega doma. Prodajalna je majiii \ vendar tako okusno in domiselno opremljena, da se bi:'ste kar težko poslovili od nje. Za praznične dni boste našli v njej več kot šestdeset ročno izdelanih spominkov. Foto: Mateja Pod jed NAŠ KRAJ 0 PODČETRTEK: DEDEK MRAZ V OBSOTELJU že ikar pirecej časa je, odkar sta se pobraitilli kraje'.mi skupnoisti Podčeirtt-k iin »Jožica F'.ainider« iz Maribora. Od taikrat naprej teče med njuna spon- tano in priijei.no sodelovanje, ki se kre- pi iz dneva v den. Ne mine namreč sobota, da ne bd Maritooirčani ob po- moči dcmačincv pomagali graditi to in ono. Skupaj so uirejeva.l; cesto do OMmja tn še marsikaij in tudi minuJo soboto so prii, tokrat delavci delov- ne skTjpinosti skupščine občine Mari- bor. Ker bo kr-.'jtivna skupnost »Jožica Flancier« ia Maribora organizirala pri- htoid dedka Mi-&.'ai, se bo ta teveda cgla- sil tuili pri njihovih po.brattm:h v Poidčetrtku in pirinesel s sabo cel kup daril. MarilbcTčani bodo obdarili vse štcCisCre ctroke, socjrCni iK)dpiranci bodo dobili darlJa v vrednosti 100 dina,rjev. Otroke reivnili sitaršev pa bo da^dek Miraz iz MErlbora presenetil z darili v vrednosti 300 dinarjev. Seveda dedek Mraz ne bo pozabil l^irdi na Podčetrlek, saj doma.ča kra- jeivm skupnost pripravlja skupaj z DruiStvom prijateljev miladine in osnov- no šolo nm^oieitno jeSko za predšolske othrcr.ce in vse občane. Vsem, ki jih mika sreča, lahko izdamo veliko skriv- nost, da bodo lahko soidelovali na ve- liki pionirski tomboP.i. Kot je že na- vada, bolo otroci šole dbiiskali vse so- cialne podrpirance v domači krajevni sikupnosti in jiih obidarovalli. Za konec naj poa^emo še, da se bo dedek Mraz spomnili tudi na Jero Sin- kdlvič, najstarejšo občainko krajevne skinipno'Sti Podčetrtek. Jeri Sinko^-vač so letos, ob njeni 99-(letnici obljubili, da> ji bodo napeljali vodovod in eitektriko. PoidČetTtčani so oblljuibo izpolnili, po-" magali pa so jim de^Iavcd Dravsldh efiektbrarn in Hektro Celja. Sodeilcvali so tuidi učiitelji, učenci in občani. UisPaiižlbenci Dramskih elelktram so Jeri urediLli vse, kar je biCo treba postoriti v notranjih prostorih, da bi zasvetiHa liuč, Elektro Celje pa je poskrbeli za vse zjunanje priključke. Jera Sankcvič bo Novo leto do>čakaaa v soju električ- ne sivetiillke. MILENKO STRAŠEK m ROGAŠKA SLATINA: K. BEZNEC RAZSTAVLJA v prostorih pivnice v novi terapiji že nekaj dni razstavlja svoja dela sli- kar Koloman Beznec iz Mačkovcev v PrefcmiuTju. S slikanjem se je začel 'uikivarjati že kot dijak, intenzivneje pa je začel ustvarjati po letu 1953. Imel je že precej raizstav, kjer je vselej c«stal pri svojih ljudeh ttr nam s svo- juni upodobitvami prikazal ljudske običaje. Koloman Beznec je doslej razstav- ljal že v Murski Soboti, Radencih, Ma- riboru, Ptuju^ Zagrebu, Trbovljah tn drugod. Razstava v pivnici bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. -mst- # ŠENTJUR: KOLIKO JE NAREJENEGA Tretja seja predstavnikov koordina- cijskih odborov občin za odpravo po sledic potresa na Kozjanskem. V torek je bila v Šentjurju že tretja seja koordinacijskega odbora, ki se je začela z uvodnimi besedami predsed- nika republiškega koordiujicijskega od- bora za odpravo posledic potresa inž. Borisa Mikoša. Na seji so prebrali poročilo službe d:-užbenega knjigovodstva o stanju zbranih sredstev prvega solidarnostne- ga kroga od 31. oktobra do 6. decem- bra 1974 ter poročilo o prometu in stanju na računih občinskih koordina cijskih odborov. O poteku saniranja prostorskih kapa-citet osnovnih šol na Kozjanskem, je p.risofcne informiral predstavnik republiške izobraževalne skupnosti, inž. Milivoj Lapuh. Sprego- vorili so tudi o angažiranju slovenskih občin oziroma regij ter gradbene ope- rative Po krajevnih skupnostih v obeh prizradetih občina, svoja poročila pa so podali še predstavniki obeh občin- skih skupščin ter Biroja za tehnično pomoč. V razprci-\a, ki je bila zelo razgiba- na, so sodelovali tudi drugi in opozo- rili na mnoge težave, ki se pojavljajo pri gradnjah in nasploh pri odpravlja- nju posledic potresa na Kozjanskem, oziroma v obeh občinah. :MST: e KONJICE: SEMINAR ZA KOMUNISTE v petek in soboto je organiziral ob- činski komite ZK. Slovenske Konjice seminar za sekretarje osnovnih organi- zacij, aktivov in svetov. Komunisti so se pogovarjali o nalogah, ki jih ima organizacija ZK pri uresničevanju ustave, pogovarjali so se o nalogah ko- m^unistov na področju socialne politi- ke, dogovarjaU pa so se tudi o kon- kretnih metodah pohtičnega dela. V petek so udeleženci seminarja obiskali poleg Konjic tudi Ix)če in Zreče, kjer so se pogovai-ijali o dejavnosti o^rgani- zacije ZK na področju krajevnih skup- nosti. D. S. GOD IZ Nekoč je bil v ZabukoTi pri Žalcu rudnik rjav« premoga. Ker ni rudn brez »plehmuziike«, so sd di zabiikovški rudarji ui novih, približno pred sto ti, svojo »plehmuziko«, naj j,ih spremljala na ruc skih zborovanjih in sev( tudi na zadnji poti, saj takramih časih nesreč v dnikih ni bilo malo. Ko je bil rudnik Žabukovici ukinjen, si morali iskati drug« pokrovitelja, sa,] njdhova Ija po igranju ni izuma izumrl je samo rudndlk. D go je že tega, pa jdm še vi no pravimo: Knapovska g< , ba, čer>rav so od takrat biiii Godba na pihala Svol de Griže, ker pa jih ta m:ogla več ftnansirati so , SKUPŠČINI i TRDEN KI Obe skupščini Klubov zdn Ijenih alkoholikov Celje petletne KZA Celje — Cent in druge KZA Dolgo polj ki sta bili pretekli teden ski paj v Narodnem domu v O lju, sta bUi prava manifest cija treznosti 250 članske di] zine, ki se je zbrala, da opi vi obračun svojega dela. Pre vsem pa je osupnilo dejstv da se je zbralo veliko zdra Ijenih alkoholikov z druj nami, ženami in otroki. Brez dvoma sta bili to t di dve do zdaj najbolj skupščini na Celjskem, up števajoč predvsem dejstv da sta naredili občuten pr mik v vsebini in metoj zdravljenja. I Referat dr. Zvoneta Lamol ca, ki se pet let že ukvarj z zdravljenjem alkoholizma o SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE v RIZ ►rojeli pod svojo »straho« iski uipoikojcBici. Zanimivo je tx), da z mi- malnimi sredstvi, ki jdm 1 lahko niudi Drušitvo upo- »jencev iz Gniž, uspeva v »mu Svobode v Grižah Jlasbenia šola«, katere edi- >yprofesor« je vodja god- I na pihala Franc Tratar, poleg stairejših giodbeni- IV marljivo poučuje mlade dre, godbenike. Učne ure so plačane, kilometrina tu- ne, vsaj v obliki plačala ; kot smo vajeni. Plačilo tov. Tratar ja je morda g'led na mlade nabredde niče godbenilkov, ki vneto lajo v svoje instrumente m srečni, da jim je nekdo Icazal pot v svet glasbe, R. Votjfco I ^BINSKI ropsihiatričnem oddelku ITojniku, je prvič nakazal e metode zdravljenja, ki se izkazale že v praksi najbolj pozitivne. ■ (Je samo dobre, tudi sla- izkušnje,« je dejal in po- ni dr. Lamovec ter dodal, dokončnega leka za ozdra- V še niso našli, vedno pa je metod, ki odkrivajo ativne pojave alkoholizma laši družbi. Ta tudi do ava ni več indiferentna, pušča ga ob strani kot aj nerešljivega. Izkušnje h let pa so že prinesle B,tere rezultate. Danes do- vemo, da moramo izko- njati vzroke, ki ljudi pri- ejo v alkoholizem in še- ootem bomo izbrali me- ) za zdravljenje. Ta je to metoda »trde roke« ali oda počasnega in preprič- Jga zdravljenja. Graditi amo na človeku, ki je vita osebnost in no le pek organov, ki jih zdaj zdaj druge, napada bo- a. Tudi aktivna vloga ivljenega alkoholi'ka po ivljenju se je pokazala za rezen meč. Včasih prera- V preveliko agresivnost, lih se izrodi v človeku em. adnja beseda v zdravlje- še ni izrečena, vsekakor ie moramo izogniti lider- in dogmatizmu ter od- ati vzroke alkoholizma v em posamezniku,« povze- lo iz referata dr. Lamov- Vloga mesi'je pri tem ni lena in tudi ni izraz mo- *omoč se je do zdaj iz- la za najbolj uspešno 0 v klubih, ki so šola enja. V njej se človek nava in s svojo močjo aga drugim. sradovali smo le nekaj 1 iz bogate vsebine refe- ki je bil podan na jih dveh skupščinah KZA i. K njim se bomo še ali, ker metoda, ki so peljali v letih zdravlje- V Vojniku — metoda, ki tuje človeško dostojan- — že daje i>ozitivne re- le. Pelje v smer, ki je larkirana, le čvrsteje in Sjo materialno bazo,.mo- 'i stopati po njej. Zdenka Stopar Godba na pihala društva upokojencev iz Griž. PREVORJE - KRAJEVNI PRAZNIK PODPORA USTVARJALNIM Praznovanje Prevorjanov je mmilo, kot je že navada, v znamenju uspehov in kot poročajo iz tamkajšnje krajevne skup- nosti, le-teh ni bilo malo. Da obudimo še namen praznovanja krajevnega prazni- ka: pred nekaj dnevi, natančneje pove- dano, 14. 12. je minilo trideset let, od- kar so okupatorske enote požgale Ko- zjansko. Svečanosti so se udeležili poleg kraja- nov tudi predsednik Izvršnega sveta šent- jurske občine Janez Bučar ter predsitav- niki drugih družbenopolitičnih organiza- cij šentjurske občine. V počastitev praznika so slavnostno predali namenu krajevno cesto in se še zlasti zalivalili podjetju Prevozaiištvo za pomoč pri gradnji rezervoarjev, ki so za krajevno skupnost prav tako velikega pomena kot cesta do Lopace. Predse^dnik Icrajedrne skuipnosti Pre-vo- je, Jože Novak, je v slavnostnem govoru poudaril, da je bilo na območju njiho- ve kra,jevne skupnosti mnogo narejenega, da pa menijo, da bi nujno morali mo- dernizirati cesto Sl'vnica—Prevoje—Kozje, ki je za njih življenjskega pomena. Lju- dje so usitvarjailni, pridni in si žele, da ne bi korakali v vsesplošnem napredku vedno le zadaj. Ustvarjalnim je treba da- ti vso podporo — tako je izzvenel govor predsednika kraje^me skupnosti. Po otvoritvi je bila v domači šoli nianjša proslava. MST MALA ANKETA DOMOVINA V MALEM V sobi ku-peiana Sreteaia Dešniča v vooa&:uoi »Jožeta Meniha-Rajka« je sedelo pet fantov. »labrani ste po dogovoru z vašimi starešinami, kot najboljSi vojaki, da sodelujete v mah anketi za Novi tednik,« so bile njegove besede, nato pa smo se zapletli v pa-ijeten klepet, željko, Tahiraj in Dmro so prišli v Celjj šele pred dnevom republike in bodo svečano zaprisego opravili v petek, dva dni pred njihovim praiznikom 212. decembrom, Ištvan in Boris pa sta že M.sit.;;ra mačtlta« v »sdfvomasilTnasti« uniformi. Beseda Je tekla o Celju, sprejemu v vojašnici, žeilJGh, skraitJca o visem. Delček tega smo »stiKnoli« v zapis, ki naj pove, kako danes živijo mladi fantje v vojaškem življenju. TAHIRAJ ILA.^liVI li Zgornje Kline pri Kosov- ski Mitrovici, učitelj: »Pred letošnjim dnevom republike sem prišel v Celje in sem tu oz. sploh v Sloveniji prvič. V vo- jašnici sem že prevzel te- čaj srbohrvaščine za Al- bance, saj mnogi znajo samo alban.siko. Med nji- mi so fantje, ki jdm je bila pot v vojsko sploh prva pot od doma. I»ri »obuci« vsaj za zdaj ni- mam problemov in upam, da bo tako tudi v prihod- nje. Povedali so nam med drugim tudi to, po kate- rem heroju nosi naša vo- iašnica ime.« DURO VRE<1\ iz Tre- binja, absolvent ekonom- ske fakultete: »Prvič sem v Celju in odkrito moram priznati, da sem bil zelo lepo sprejet, tako da so prvi dnevi, ko zamenjaš civilno z vojaškim življe- njem, sorazmerno lahko potekli. Za to imata ve- liko zaslug tudi starešine Andrija Stefanovič inVuk Campa ter seveda starej- ši vojaki. Všeč mi je zla- sti ta red, ki vlada v vojašnici. Vse deluje po točno določenem planu. Takšen red mora pustiti pozitivne posledice na nas, ko bomo zapustili vojašnico in se vrnili v civilno življenje.« ŽELJKO DEtX)VSKI \% Ploč, absolvent elek- trotehnike: »Pred slabim mesecem sem prišel v Ce- lje, da odslužim vojaški rok. Bil sem resnično le- po sprejet tako s strani starešin kot tudi starej- ših vojakov. Kljub temu, da sem v Celju prvič, sem že spoznal oba nje- gova muzeja, ki smo si jih kolektivno ogledali pa Stari grad. Bili smo tudi v kinu, kjer smo gledali »Užiško republiko«. To, da smo že pred svečano zaprisego šli v mesto, me je prijetno presenetilo. Domov sem se že javil, žal pa še nisem dobil od- govora.« BORIS ŠKAPIN iz L^jubljane, ekonomist: »V vojski mi je najbolj všeč to, da sem na enem me- stu pravzaprav prvič res- nično spoznal vse narod- nosti, ki živijo v Jugo- slaviji. JLA je pravzaprav Jugoslavija v malem tn odlična priložnost za no- va poznanstva ter za na- daljevanje poglabljanja in utrjevanja bratstva in enotnosti. Takšne prilož- nosti verjetno ne bom imel nikoli več v življe- nju in prav zaradi tega mi vojaško življenje po- leg ostalega še več po- meni. Pri meni je zlasti starešina Vaso Vukmiro- vič stalno polagal vso po- zornost razvijanju pravil- nih kolektivnih odnosov.« DOBOŠ IŠTVAN iz Ka- niže, uslužbenec, ki tudi študira pravo: »Pred od- hodom v vojsko sem se pri prijateljih pozanimal, kakšno mesto je Celje in priznati moram, ko sem pr'^'->l sem, sem bil res- nično prijetno presene- čen. To je majhen, ven- dar simpatičen in čist kraj. Kar me je posebej presenetilo je to, da smo si kolektivno ogledali vse pomembnejše delovne or- ganizacije v Celju in spo- znali njihov način dela. Mnogo tega bom prene- sel tudi k nam. Prevladu- je smisel za organizacijo in funkcionalnost.« Vsem mladim fantom iz vseh krajev Jugoslavije, ki služijo vojaški rok v Celju, ob njihovem in našem praizniku, 22. decem-,bru, iskrene čeetitke z željo, da jim da vojaški rok vse tisto, za kar se povsod zavze- mamo: bra:^tvo in enotnost, spoštovanje lastne do- mcivine! Tekst. TONE VRABL Poto: BORJS SKAPIN MIFLA SENICA 14. stran — NOVI TEDNIK 19. decennber 1974 — Št. 50 KORUZA KROJI STROŠKE Živinorejci in mešalnicc krmil zaman iščejo koruzo. V Vojvodini enako kot pri nas. Nasveti, naj živinorejci redijo živino predvsem z lastno krmo, dobivajo vse večjo veljavo. Tudi pridelo- vanje koruze postaja vse po- membnejše. Kdor bo hotel rediti živino, bo moral sejati tudi koruzo in z dobro obde- lavo ter izdatnim gnojenjem polj zvečevati hektarski pri- delek. Zaradi pomanjkanja koru- ze so hudo zaskrbljeni živi- norejci in mešalnice krmil celo v Vojvodini. Pridelali so je veliko in vzlic deževni je- seni tudi veliko večino že pospravili. Poljedelci pa je nočejo prodati živinorejcem niti po 2,50 din za kilogram, čeprav so povezani v i^tem kombinatu ali poslovnem združenju. Živinorejci sicer tudi ne morejo plačati toli- ko, saj je bila lani za polo- vico cenejša, cena živine pa od takrat ni porasla. Iščejo le manjše količine koruze, da bi JO imeli za živino od da- nes do jutri. Pa še tisto tež- ko dobijo, ko da nihče ne ve, kakšna naj bi bila ustrez- na cena. Koruza nam je spet poka- zala, kako težko se kmeto- valci usmerjajo m speciali- zirajo za živinorejo, če se. odločajo preveč ozko. Lastnik večje kmetije je lani, ko si je uredil sodoben hlev, de- jal, da se lahko zaposli v tovarni, ker pn živini ni ve- liko dela. Krmiti jo je name- raval s kupljenimi krmili. Letos pa se je znašel na razpotju. Ali bo tudi zemljo vestno obdeloval in pridelal veliko krme ali bo zaprl in seveda izpraznil hlev in bo le delavec? Enako se sprašujejo še mnogi kmetje. Pri odgovoru je treba pretehtati več stva- ri. Odločilna ne more biti le trenutna cena živine in tudi ne le koruze. Pridelovanja krme ne gre ocenjevati le po tem, koliko je je zraslo v preteklih letih in s kako muko JO je bilo treba po- spravljati. Vse gospodarstvo se razvija in se mora tudi na kmetiji. Enako, kot je moč narediti sodoben hlev, v katerem ni veliko dela, če- prav je v njem precej živi- ne, je treba urediti tudi pri- delovanje krme. Več pride- lati z manj dela. Takrat se bo tudi mlad .kmečki človek resno vprašai, kaj mu lahko nudi kmetija in kaj tovarna; kje bo imel večji dohodek in kje bo delo manj škodo- valo zdravju. Na naših poprečnih kme- tijah bi lahko pridelali veli- ko več koruze kot doslej. Kmetje v sosednjih državah so naše daleč prehiteli. Med- tem ko so v Sloveniji v de- setih letih zvečali poprečni hektarski pridelek koruze od 29 na 32 stotov, so ga v Av- striji od 37 na 54 stotov. v Švici od 42 na 56 stotov, v Zahodni Nemčiji od 32 na 50 stotov in v Franciji od 27 na 51 stotov. Pridelek koru- ze so zvečali zato. ker so jo potrebovali za rejo živine in niso hoteli biti preveč od- visni od ui'oza. Enako bodo morali storiti naši kmetovalci, če bodo ho- teli biti dobri živinorejci. Le s tisto krmo, ki jo lahko obračunajo po dejanskih pri- delovalnih stroških, bodo prebrodili krizo v živinoreji, ki se pojavlja po določenih obdobjih. Ko bodo na trgu ugodnejše razmere, pa si bo- do z lastno ceneno krmo za gotovih večji dohodek pri ži- vini. Kdor ima zemljo, naj je torej ne zanemarja. V Vojvodini s številkami doka- zujejo, da je sodobno polje- delstvo veliko donosnejše kot živinoreja. Naša zemlja sicer ni taka kot njihova Vzlic temu pa bo menda res. da brez dobrega poljedelstva ne bo dovolj uspešne živino- reje. Jože Petek KMEČKA MLADINA IN ŽENE VSESTRANSKO SODELOVANJE Navada je, da ob koncu leta pregledamo uspehe svo- jega dela ter si zastavimo načrte za bodoče delo. Tega se držimo tudi mi, ki smo zadolženi za delo s kmečko mladino in kmečkimi ženami. Pri delu z mladimi kmeti in kmeticami je potrebno, da najprej ustvarimo prijetno vzdušje, ki povezuje drugega z drugim. Najlaže naredimo to tako, da poprašamo mla de, kaj si želijo delati. Sko- raj enoglasno je vedno mne nje, da si želijo sodelovanja, v raznih kulturnih, turistič- nih in drugih prireditvah ter izletih. Zeljni so torej zaba- ve. Tega jim ne moremo za meriti, saj si vsak želi to, česar nima. Kmečki človek skorajda nima priložnosti, da bi se zabaval; pogosto je do prvega kinematografa več kilometrov, televizija pa še tudi ni prodrla v vse kmeč- ke domove. Tako ostane slej ko prej zima edini čas. ko ima kmečki mladinec neka.i zabave ob dnevih, ko zako- Ijejo pra.šiča, povabijo sose- de in, seveda, godca, ki igra za ples. Na področju konjiške kme- tijske zadruge deluje aktiv mladih zadružnikov eno le- to. V tem času so obiskova- la dekleta kuharski tečaj. Dvajset mladih kmetic se je poučilo o umetnosti kuhanja in pripravljanja jedi v šest- najstih dneh, kolikor je tra- jal tečaj. Organizirali smo tudi ple- sni tečaj pod vodstvom diplo- miranega plesnega mojstra Ludvika Simončiča. Taki te- čaji so kmečki mladini še kako potrebni, saj se mladin- ci ne učijo le plesa, ampak predvsem primernega obna- šanja. Zvedo nekatere reči o vzdrževanju osebne higiene, o čistoči in o primernosti obleke za razne priložnosti. V poletnih mesecih organi- zirajo Ločani poletne prire- ditve, na katerih sodelujejo razni ansambli od Avsenikov do ročk ansamblov. Na teh prireditvah sodelujejo tudi mladi kmetje, ki organizira jo svoj, kmečki praznik. Kmečki praznik vključuje ta- ko fante kot dekleta. Dekle- ta se lahko pomerijo v spret- nosti kuhanja in primernega pripravljanja jedi za razsta vo in pokušnjo jedi. Fantje preizkusijo svoje moči v koš- nji. Kosijo z navadno koso, da je bolj zabavno. Mladi pokažejo tudi, kako živi kmet danes in kako je živel nekoč. Prikaz kmečkih obi- čajev je pester in zanimiv, saj lahko vidimo vse od pre- je, peke kruha, mlačve in pravih kmečkih kolin. Mladina iz konjiškega po- dročja se vključuje tudi v politično življenje kraja in republike. Na problemski konferenci so opozorili na probleme, prav tako so na mladinskem kongresu omenili neenak položaj kmečke mla- dine z delavsko. Mladi se tu- di niso hoteli odreči prire- ditvi v Braslovčah, kamor so poslali svojo zastopnico za hmeljsko princesko. Seveda ni zabava edini na čin uveljavljanja kmečke mladine. Mladinci so se po- menh v znanju iz Kmetij- stva. Tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu« je organizira^ kombinat 2alec. Bilo je ko ristno za vse, ne le za tek movalce, ki so se morali na tekmovanje pripravljati. Zavedamo se, da smo po- svetih premalo pozornosti proizvodnji. To bomo v pn hodnjem letu vsekakor po- pravih tako, da bomo zasta vili določen proizvodni pro gram vsakemu članu aktiva, ki bo voljan poskusiti na svoji zemlji, kalto se obnese setev novih sort žitaric, koru- ze, trav in drugih rastlin, ki jih rabimo v živinoreji ter prehrani ljudi. Zavedamo se, da bomo morali pridelovati doma čim cenejšo krmo. Tre- ba bo torej na majhnih ko- sih zemlje preizkusiti razne krmne rastline. Tako bomo na poceni način priSii do spoznanja, kaj je za naše kraje primerno in kaj ni. Delo s kmečkimi ženami ni bilo tako plodno kakor delo z mladino. Kmečke žene so pokazale tudi veliko mero razumeva- nja pri zbiranju denarja za nakup aparata, ki služi za zgodnje odkrivanje raka. Od pičlega izkupička, ki ga do- bijo od mleka, so prispevale v sklad preko dvatisoč novih dinarjev, kar je za žene, ki dobijo mesečno le po nekaj starih tisočakov, lepa vsota. Nekaj žena se še vedno utegne ukvarjati z ročnim de- lom. Te so razstavljale svoje izdelke na razstavi ročnih del, ki jo je priredila konfe- renca za družbeno aktivnost konjiških žena. Zavedamo se, da smo na- redili pri delu s kmečko že- no mnogo premalo To so le prvi koraki. Kakšni bodo na- slednji, bomo še poročali v naših oddajah. Ing. IDA TEPEi_ ŠMARJE PRI JELŠAH ONESNAŽEVANJE Poseben problem v šmar- skem kmetijstvu, ki prav go- tovo zavzema pomembno me- sto, je onesnaženje okolja zlasti pn tistih kmetijskih proizvajalcih, ki rede praši- če. Problem najbrž ne bi bil problem, če ne bi bila to masovna vzreja prašičev, naj- večkrat v eni stavbi kar sto in več prašičev, posledica te- ga Pa je, da okolica nezno- sno zaudarja po gnoju teh živali. Kmetje ob vzreji pra- šičev največkrat niti ne mi- slijo na kakšne ustrezne hi- gienske naprave, niti na naj- bolj preproste, pač pa na to, kako bodo najceneje in naj- hitreje čimbolje spitali živali. Objekti, v katerih rede pra- šiče, so bili po navadi zgra- jeni hitro, v večini primerov pa so na odvajanje odplak kar pozabili ali pa je to na- rejeno nestrokovno in po- vršno. Gnojnica se steka v jarke, od tam pa v potoke ali kamorkoli že in tako one- snažuje celotno okolico takš- nega hleva. Niso ravno redki primeri, da se gnojnica ste- ka v potoke in tako takore- koč z«astruplja vodo. 2e zdavnaj so v šmarski občini (najbrž pa bi bilo to potrebno tudi drugod) ugo- tovili, da bodo morali pro blem slej ko prej rešit- in mu dati ustrezen poudarek Vsekakor bi bila za rešitev najbolj primerna prav zima, vsako odlašanje pa bi prine slo nezaželene posledice. Po vsej verjetnosti bodo ustrezni organi v šmarski občini že letos izdali poseb- ne odločbe, na podlagi kate- rih bodo morali kmetje ure- diti svoje hleve, v katerih re- de prašiče, jasno pa tudi okolja, kjer ti hlevi stoje. Eduio na ta način bo odprav- ljeno onesnaževanje okolja ih dosežena sanitaoija gojitve- nih objektov. V sklop problemov o one- snaževanju spada tudi one- snaževanje okolja z živalski- mi trupli. Dosedaj so imeh te reči v šmarski občini ure- jene tako, da so mrhovino odpeljali v posebne jame v Korpolah. Te jame so sedaj že polne, novih pa ne name- ravajo graditi, ker je grad- nja zelo draga in neracional- na. Na šmarski veterinarski postaji so prišli do zaključ- ka, da bo potrebno v cel j skem območju skupno reše- vati ta problem veterinarsko higienske službe. V Lahovm pri Celju naj bi uredili cen- tralno zbirališče teh odpad- kov, graditi pa ga naj bi za- čeli po predlogu že nasled- nje leto. Centralno zbirališče je potrebno tudi zaradi tega, da ne bi šle visoko vredne živalske beljakovine v nič, ko pa je vendarle mogoče iz njih potegniti korist. Pred- videno je, da bi iz central- nega zbirališča odpeljali od padke v Ljubljano, kjer l)i jih predeiah v kostno mo- ko, krmilo, ki je nujno po- trebno za vzrejo domačih ži vali. Razumljivo je, da odpadki, ki bi sicer lahko pomenili močan dohodek, gredo v nič, da so marsikdaj v napoto, da onesnažujejo okolje in da so mnogokrat tudi nevarni. Ta- ko nakazana rešitev bi te probleme rešila, zato bi bilo kajpak najpametneje, da os- vojijo predlog veterinarskih služb. -mst- Zima, zunu bela (brez snega sicer), čas kolin, klo- bas, veselja in (na žalost vedno manj) pri.jetnili, en- kratnih, duhovitih slovenskih običajev, vse to se nam ponuja v času, ki prihaja. Družba, ki jo vidimo na sliki, ki jo je posnel v Savinjski dolini naš sodelavec Tone Tavčar, je vsekakor zelo pisana: možakar je svo.je delo opravil, deček zvedavo gleda pod nož (kdo ve, če ne bo kdaj mesar), svoj delež pri veselem opra- vilu je poiskala tudi mačka, izostati pa ne smejo se- veda niti kokoške. Kakor povsod, tudi tukaj lahko izvlečemo kakšno pametno mi.sel. Tokrat nam ni prišlo na pamet nič drugega kot izvrsten savinjski želodec. NE DELAJTE ŠKODE Stara navada je, da pred novim letom krasi" sta- novanja smrečice, ki razveseljujejo otroke, čakajoče dedka Mraza. To je gotovo lep in prijeten običaj, manj prijetno pa je dejstvo, da se v decembrskih dneh na- redi v gozdovih veliko škode, ki bi je ne bilo, če bi tisti, ki brezvestno sekajo prav najlepša drevesca, po- mislili, da mora drevesce rasti lep čas, da zraste do takšne velikosti. Škoda, povzročena s sekanjem, na- rašča iz leta v leto, zato opozarjamo vse, ki namera- vajo to početi tudi letos, da bodo kazni izredno stroge. Smrečice lahko dobite tudi na trgu, prav- tako lepo. s tem pa boste naredili veliko uslugo Gozdnemu gospo- darstvu, ki skrbi za čimvečji prirast drevesc, s tem pa tudi za večjo gospodarsko rast. -iiist- ZSM MLADI V KMETIJSTVU Republiška kanie.renca ZSMS m Zadružna zveza SRS organizirata od 20. do 22. decembra v Mladinskem domu v Bohinju mladinsko politično šolo za mlade v kmotijsitvu. šole se bo po predvidevanjih udeležilo okoli sedemdeset mladih kmetov, tudi iz celjske okolice, organizatorjev druž- beno političnega življenja mladih v kmetijskih območjih. Namen šole je usposobiti mlade ljudi za delovanje pri organiziranju kmečke mladine. Ne smemo pa pozabiti ob tem še na dogovor za skiiipno sodelovanje na področju kmetijstva. V politični šoli se bi.>do mladi kmečki proiz- vajalci seznanili še s proizvodnimi nalogami kmetijstva v prihodnjem letu, ena iamed mnogih zeilo zanimivih tem pa bo obravnavala uresničevanje srednjeročnega programa raz- voja kmetijstva ter takoimenovanega zelenega načrta. Go- tovo bo zelo poučen tudi razgovor o družbenem položaju kmeta v samoupravno organiziranem kmeit>iijsb-'/ii. -mst,- 16. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — Št. 50 SEZONSKIH DELAVCEV: Jutro v tem tednu, v sam- skem domu Cinkarne. Neka- teri so še poležavaJi v po- steljah, drugi so se zbrali okoli mene, zvedavo prisluh- nili bliskovitemu intervjuju o željah ob Novem letu in že smo zajadrali v srčiko pro- blemov, ki jih mučijo. Resni- čno, povabilo na pravo bo- sansko kavico, se ne bom od- rekla. Le uresničila ga bom v prihodnjem letu, zraven pa še zabeležila tegobe, ki se naberejo, če živiš sam, med tujimi ljudmi. Miodrag Cvetkovič Tri med njimi sem izbrala za škloc intervju. Vprašanje pa je bilo eno samo: kje toste dočakali Novo leto in kaj si v naslednjem želite. ALOJZ GORICKI iz Do- nje Stubice, star 24 let, de- lavec v žveplarni, pred dvema mesecema je prišel iz Nem- čije: »Ce bom bolan, bom odpotoval domov. Imam še mamo in Novo leto bom praznoval v domačen krogu. I>va meseca in vol sem bil brez zaposlitve, zdaj pa sem zadovoljen, da sem jo do- bil v celjska Cinkarni. Zaslu- žim lepo, okrog 2.500 do 3.0O0 dinarjev na mesec, za sobo v tem domu pa plaču- jem 150 dinarjev. Želje? Da bi bil zdrav, da bi imel vedno dovolj kruha, da bi delal. Verjetno pa bom za Novo leto delal v obratu, seveda, če bom zdrav. Tre- nutno sem v bolniški.« MIODRAG CVETKOVIČ iz Bijeljine, delavec v celjski Cinkarni, star 20 let: »Domov za praznike ne bom šel, ver- jetno bom Novo leto dočakal v novem hotelu A kategorije. v Rogaški Slatini. Ce pa ta še ne bo dograjen, bom sil- vestroval v domačem krogu, z druščino. Spomladi me ča- ka vojska, zato so moje že- lje za leto 1975 skromne. Veliko nimam pričakovati. 2elim pa, da bi se delovni pogoji v Cinkarni izboljšali. Na delovnem mestu v Cin- karni sem šele tri mesece, v Sloveniji pa že dali časa. Mene kot Bosanca Slovenci ne zafrkavajo in ne občutim, da bi sezonske delavce mrzili. Preprosto, to že izgi- Alojz Gorički nja. Morda še v gostilnah, a pri nas nič več.« BORISLAV JAŠEK, v sam- skem domu že četrto leto, star 34 let, poročen, ima si- na starega dvanajst let, ki ga za Novo leto ne bo obi- skal, ker bo novoletne praz- nike preživljal v obratu New Jersey celjske Cinkarne. »Ne bom šel domov, sicer pa de- lam vse sobote in nedelje, ker je taka narava dela. Po poklicu sem ekonomski teh- nik, a na delovnem mestu obratovodje v livarni. Delal bom v tretji izmeni, pa nam bo kar lepo. Težko mi je za sina, ker se premalo vidimo. Tudi s sobo, kjer imam dob- rega kolega, nisem zadovo- ljen. Cistilke vsega dela ne zmorejo, zato sobe niso najlepše urejene. Za vse pač ne morejo skrbeti, ker so preobremenjene. Rad bi, da bi imeli v našem podjetju v naslednjem letu več šport- nega udejstvovanja. Tu, čez cesto igram nogomet z otroki. Malo se tudi čutimo odrinje- ne, tule, v Temle našem domu. Smo pač sezonci.« CIGANKA — povest iz domačih hribov »Mojster Smola« je bil namreč zopet dobre volje, kaj- ti njegova »stara« mu je danes dovolila, da je napravil nedel. Kajti Urška je bila danes vsa iz sebe^ in bolj ko se je nagibal dan, bolj je bila razburjena. Vsak hip je tekla pred bajto; ozirala se je proti gozdu, ali se morda ne pri- kaže cigan: gledala je po hribu dol, če ne pride že Jerca. Ves dan se ni mogla lotiti dela; zato tudi možu ni mogla kaj, ko ji je rekel, da je tudi on tako razburjen, da ga ne strpi na stolu pri kop^-tih. V resnici pa ni bil Cene prav nič razburjen, ampak je imel zopet svoj rožnati dan in svoje »razsvetljenje«. Sino- či namreč, ko je Uršlca odšla, je moral za cigana po žga- nje; tega mu je toliko ostalo^ da ga je imel še danes ta- kole za silo. Prav toliko mu ga je ušlo v glavo, da je bil sicer zidane volje in je svoji trobenti vendarle še bil kos. Tako je piskal in trobil skoraj ves popoldan. »Vse je veselo, kar živi, ta drobna tička žvrgoli; al meni pojejo žalostno na mojo rajžico« Ko je pel, šestkrat pretrobil ta napev. je zavpila Urška: »Nehaj že vendar! Saj mora človek znoreli^ če te ves ljubi dan posluša.« »Molči! Ali nisi cula pri krščanskem nauku, da naj žen- ska v cerkvi tiho bo?« jo je cirfrasto zavrnil Cene. »Kadar se ženijo, imamo godci besedo.« »Seveda! In po vsej fari vejo, da ga danes spet imaš.« »Cela fara ve, da sem nedeljenih misli,' Osojški nevesti moram zagosti, da bo vesela.« Cene pa je bil navihan. Ni godel nevesti, ampak Rav- njaku. ženinu. Obrisal si je usta, se napel in jel po drugem napevu: »So pa rožice v garteljnu žalovale, ko sem moral pustiti jaz svoje dekle ...« Godel in piskal jo je menda desetkrat^ dokler ga ni tistavil strek Bum-bumbumbum! »He?« Tudi Urška je pritekla gledat. »Glej jih! Hriberški fantje streljajo« Bum-bumbumbum! je odmevalo od topičev na Hriber- škem klancu. »Ravnjaku na čast!« »In Osojški nevesti!« Urško je !car treslo, tako je bila neučakana, ko Jerce od nikoder ni bilo. Cene je zatrobil veselo koračnico, kot nato pa jo je ureza! otožno. »Jaz pojdem v planino po mojo živino, po moje vole in po moje dekle.« Potem pa še to^ prav milo koperneče, da sta mu oče- si od ganjenja kar utonili nad napihnjenimi lici: »Dve leti in pol sva se ljubila . . .« »Cene! Znorela bom, če ne boš tiho,« je zopet zavpila Urška m.ed vrati. »Pač nimaš posluha in smisla nimaš, to se reče: ni- maš smisla za umetnost — teko se reče učeno. Ampak ti tega ne razumeš. Ti si, da bi te poslali v gluhonemnico v Ljubljano. Razumeš? — čakaj! To poslušaj!« Bum-bum! »Adijo pa zdrava ostani^ podaj mi še enkrat roko!« Tako je šlo skoraj ves popoldne. Spodaj na Bistrici so se ljudje smejali; saj je vsakdo vedel, kam Cenčeve arije merijo. Ravnjak je bil spočetka le zaradi tega nevoljen, ker ga je trobentanje motilo pri delu. Ko pa je jel prisluškovati in je razbral napeve, je jezno zaprl okno. Ampak čevljar je imel taka zdrava plju- ča in tako močno sapo, da so ga culi celo uro naokrog ui tudi Ravnjak ga je najsi je okno še tako zadelal. Proti večeru je Ravnjak pospravil svoje pisarije in jo je mahnil k št. Ožboltu. Tu'je do pozne noči obsedel v gostilni. Slabe volje se je vrnil in šel h kraju, toda saspa- ti ni mogel. Iznenada je skozi priprto okno nekaj prile- telo in udarilo po podu. Zunaj je zalajal pes. Naglo je vžgal luč, vstal in našel na tleh nekaj belega: bil je ka- men, okoli tega pa privezan listek. Razgrnil je papir m čital, kar je, kakor je bilo soditi napisala kaka nerodna ženska roka: »Ravnjak, počakaj z ženitvijo! Kmalu izveš, da Pavla ni ciganka, ampak poštena kmečka hči. Kot otroka so jo ugrabili.« Za trenutek je kaJcor okamenel, tako se je zavzel; potem se je razjezil: »Salamenski ponočnjaki! Nič drugega jim ni v mislih kakor to, kako bi ljudem spanje kradli in si norce iz njih brili.« šel je pred liišo, psa, ki je bil na verigi, odvezal, pogledal okoli hlevov, pa ni nikjer ničesar ugledal in ne začul. Ko se je vrnil v sobo, je listek ponovno pre- bral; tedaj se je hudo vznemiril. Ko bi bilo morda le res? Saj Pavla res nima nič ciganskega v sebi, edino polti je bolj temne, lasje so ji črni in oči. Pa vendar ni vsak tak človek cigan. Ali zakaj se tisti ali tista, ki mu piše, ne prikaže in ne pove, kar ve? Kaj se skriva? Je le vse skup norčija in potegavščina. Sicer pa: naj bo, kakor že! On ne more ničesar več spremeniti. Pol ure po tem dogodku je zgoraj pri čevljarju nekdo potrkal. Urška je bila že prišla in je odprla ciga- nu. Hlastno ga je vprašala: »Ali je šlo po sreči?« »Imenitno,« je odgovoril cigan. »Listek že ima.« »Kaj bomo zdaj?« »Nič. Počakali bomo na jutri« Stopila sta v sobo, kjer je Cene že smrčal za pečjo. St. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 iSidša GorenšeM MISLIMO NA NOVOLETNO NOČ Se nialo in leto se bo izteklo, novega pa bomo ielele dočakati kar se da lepe in očarljive. Ce še niste, boste morda še vedno uspele pregovoriti svojo šiviljo za novo obleko. Toda kakšna naj bo? Da, dolga in elegantna vsekakor. In čisto nekaj poseb- nega. Zakaj se ne bi enkrat odločile za spremembo^ za dvodelno večerno obleko. Tudi ta je namreč lahko dovolj ekstravaganina, kot se za tak slovesen večer, kakršen je silvestrski, že spodotii. Krilo je pri takšni dvodelni obleki ukrojeno revno ali na- rizven, počez, da pada v lepih gubah ali je celo plisirano. Za zgornji del pa lahko izberete kroj klasičnega oprijetega blazerja s poudarjenimi, podložefiimi rameni in ozkimi rokavi^ h kate- remu si zavežete pentljo. Seveda so prav tako primerni tudi vsi drugi modeli z večjimi dekolteji, z rokavi ali brez njih: skratka primerni naj bodo okolju, v katerem boste dočakali novo leto. Ce ste vse do sedaj odlašali, bo res zadnji čas, da še enkrat premislite, izberete in se odločite. ZDRAVNIK ODGOVARJA ■ SVElUJt KRONIČNO VNETJE GRLA Vprašanje: 2e eno leto imam vneto grlo, pa me zanima, kako naj se zdra- vim in ali je to nevarno. — Brauka Iz Rogaške Slatine. Odgovarja prim. dr. Ivan Dolinar: Grlo je le del dihalnega m prebav- nega trakta. Skozi nos prihaja v pljuča zrak ter iz ust hrana v prebavila. V večini pri- merov so težave v grlu odraz obolenja v ostalem predelu prebavil m dihal. Vzroke, ki povzročajo težave v grlu, bi razdelili na pet velikih skupin: 1. večkratna bakterielna vne;ja, 2. vnetne spremembe v nosu, obno- snih votlinah, ustih, sapniku tn plju- čih. Gnojno izločanje, ki nastane v sluznicah teh organov, prehaja v grlo m okvar j a njegovo sluznico. 3. Nenormalno dihanje skozi nos oziroma skozi usta. Pri motnji dihanja .skozi nos (polipi, neraven nosni pre- tin, povečana žrelnica, zadebeljetna no- sna sluznica itd.) odpade vloga nosu (čiščenje; vlaženje in segi'evanje vdi- hanega zraka). Zaradi suhega, i>nesi:a- ženega in mrzlega zraka se oikvarja sluznica- grla. 4. Okvara zaradi kemičnih, ti>p-lot- nih Ln mehaničnih vplivov, ki jih vna- šamo bodisi z zrakom, hrano ali pi- jačo. Predvsem naj poudarim škod- ljivost tobakovega dima in alkohola Izgleda, da kajenje in alkohol boti-u- je ta nastanku rakovega obolenja v grlu in ostalem dihalnem traktu. Vsi bolniki, pn k.uerih je bilo to obole- nje ugotovljeno zadnjih 20 let na od- delku za ušesa, nos tn grlo celiske bolnišnice, so bili kadilci m alkoholiki, rudi podatki ostalih oddelkov niso nič drugačni. Vsako prekomerno uživanje začimb (poper, paprika, česen, čebula, prava kava itd.) povzročijo prej ali slej motnje v grlu. škodljiv je tudi suh zrak centralne kurjave, mrzel in .suh zrak gorskih predelov, hitra te«n'.>era- tuma sprememba, razni plim, prah (cestni, hišni, cement, apno, lesni, moka itd.). Tako obolevajo ljudje do- ločenih poklicev, npr. kovači, mesarji dimnikarji, rudarji, kemiki in dioigi. 5. Razen teh lokalnih vzrokov oh staja še družinska nagnjenost. Verjet no je kriva predvsem podhranjenos' med nosečnostjo ali nekaj rodov na zaj. Ti bolniki imajo težave s prebavo so slabokn-ni. telesno slabše ra25\iti,so nagnjeni k TBC, imajo motnje v cn- kulaciji krvi, bolujejo na ledvica.h Pri ženskah so težave v grlu lahko o<^ raz hormonalnih motenj, predvsem a meni. Iz gornjega je razvidno, da je zdrav- ljenje težav v grlu raznoliko: 1. za.ščita pred škodljivimi plini, 2. operativno zdravljenje prehodnih motenj v nosu, 3. zdravljenje preba\Tiih. hormonal-' r»ih in cirkulatomih motenj, pliui'ynh in ledvičnih obolenj, vnetja nosu -n obnosnih votlin, 4. menjava poklica in klime, 5. ra.zna zdravila ln čaji Predvsem bi moral vsak, ki ima težave v grlu več kot 14 dni, na pre gled k specialistu za grlo po predhod- nem posvetu in zdravljenju pri leče- čem zdravniku. NASVET Rokavice operemo najlaže takole: najprej-si pripravimo pralno razstopi no in vodo za izplakovanje. Nato na- taknemo rokavice na roke tn jiii pe- remo tako, kot bi si previdno umivali umazane roke. Rokavice izplakujemo v mlačni vodi najprej še. nataknjene na roke, nato pa jih slečemo in splak- nemo še v okisani vodi. Vodo iztisne- mo z roko, nato zavijemo rokavice v krpo in iztisnemo vodo v krpo. Roka- vice sušimo položene in poravnane na čisti krpi. VEČERJA PRI SVEČAH Pred vrati je svečan trenutek v na- šem domu. Praznovali bomo novoletne praznike. Ce resnično ne boste utegnili pripraviti in okras-ti lelke ali vsaj deko- rirati s smrekovimi vejicami, potem v zadnjem hipu kupite rože m naredite šo- pek s svečami. Je zelo preprost in ni predrag. Pripravite ga takole; v model za kolač oziroma potico. Ki je na sredi votel, po- stavite veliko in debelo svečo, v okrogli prostor okoli pa tesno drug ob drugo naložite cvetove krizantem, nageljnov, marjetic. V zadnjem hipu narejen šopek bo prip>omogel k svečanemu videzu novolet- ne večerje. Pospravimo še jezo, ki se nam je zarisala na obraz, ker je zmanj- kalo smrekovih drevesc na trgu — in že bomo zakoračili v Novo leto. O reviji OTR0K \H DRUŽINA Nekaj besedi bi radi spregovorili o reviji, ki se sramežljivo že vrsto let skri- va na knjižni polici, a je neprecenljiv prijatelj tistim, ki jo poznajo. To je re- vija za družino in družbeno vzgojo OT- ROK IN DRU2INA. Segh smo po zadnji številki letošnje- ga leta, ki je bogata na vzgojnih, lite- rarnih in zdravniških nasvetih. Oglejmo si jih le nekaj! Azra Kristančič govori o pravljičnem svetu naših otrok, ki se po- raja ob Dedku Mra.zu Slavica Pogačnik- Toličič opisuje dobro m primerno igra- čo, Anton Mihelj pa kritično govori o otroškem varstvu. Dr, Drago Cernelč ka- že na poljudno znanstveni način alergij- ske bolezni in bronhialno astmo, Lucija Rožnik pa je prispevala Zgodbo mojega otroka Vsebinske vrednot«., katerih se že vr- sto let p>oslužujejo pedagogi ln psihologi, najdejo pa jih v reviji Otrok in druži- na, so namenjene tudi staršem. A ti, žal, premalo segajo po tej izredno zanimivi tn bogati reviji. Zato smo jo vam tudi predstavili. \ PREPROSTA UMU Ne bom mm pripovečcavala, kako čudovito je, če sredi asfalta m kame- nja, betona, stekla in železa cvetijo kostanji. Spomnila sem se nanje, ko sem v jesenski megli hitela proti do mu. Srečala sem mlad par, ki se je držal za roke. Njuni prsti pa so se pre- pletali tudi takrat, ko so cveteli ko- stanji in spomin se je utrnil... Njuna zgodba je zelo preprosta. Oba mlada človeka, fant in dekle, sta moja prijatelja. Dobro ju poznam in nič posebnega nista in nič razburljivega nista doživela. Spoznala sta se na plesu, sredi po- letja. Nista plesala drug z drugim, ampak tako. da sta se le gledvla. Fant je btl mlad, zadržan in nobenemu de- kletu ni posebej dvoril. Tudx njej ne Kavalirsko pa jo je rešil pred nekim vsiljivcem in z roko v roki sta odšla s plesa. Vedno, kadar ju vidim, se držita za roko. Kot vem. sta že v službi. Kadar ga ona želi razveseliti mu pripravi smešno darilce. Majhen prtiček, ki ga zarobi lastnoročno ali pa se za njega posebej polepša. On v parku domov odtrga rožo in ji doda zeleno vejico. Vse skupaj po- tem položi med njene reči. Sta poročena? Ne vem. Prava reč. če sta ali nista. Zgodba, ki se ponav- lja. Romantična, bi rekli. Preprosta zgodba, le brez umaza nije. Vsak dan se znova obdarita. Jem Ijeta m dajeta skupaj. Kot otroci, ki se imajo radi prav malo jima je ma", če imajo njuni prijatelji več denarju kot onadva, boljša poznanstva. Nista nevoščljiva, če drugi potujejo v ino- zemstvo. Vesela sta malih darov, pre prostih stvari. Hodita skupaj in zato sta drug drugega prijela za roko m drug drugemu prižigata toplo in svetlo lučko. Dva, ki zaupata svoji nubezni, in ki bosta imela vedno veselo srce. Ko sta hodila takole pred mano i jesenski megli, sem mislila na njuno zgodbo. Nisem ju dohitela, da bi iu vprašala, če Je še tako kot je bilo te- daj, fco so cveteli kostanji. Se o sreči ^ploh lahko vprašuje? Kaj ne žari iz obraza ali pa zre v nas le hladen in preračunljiv prt? Pred mano sta stopala in se držala za roko, kakor delajo otroci, če Jih ie strah. In slišim kostanje, ki šumijo in mislim na zimski mraz. ZDENKA STOPAR pnporočam^> Aktualno toplo perilo, ki .ie poleg tega tudi lepo. je komplet nedercka in hlačk iz zvezenega bombaža. V pro- dajalni Veronika lahko kupite tudi prav takšno majico, in sicer v man,iših velikostih od 38 do 42. Proizvajalec je Toper r.eljp er.nn: 12:^20 din (kom- plet) in 78.6.5 din (majica). V tr.govini Manufaktura imajo te dni lepo i/biro večernih materialov: musline v 10 barvah, gladke žamete, holand.sko treviro, lepo potiskane jer- seje in potiskane češke delene iz 100 odst. volne. 13.5 cm širine, po zelo ugo- dni ceni: ().),7,5 din. V prodajalni Mladost smo izbrali za' vas prijetno večerno krilo srednje dol- žine z volanom oh spodnjem robu. Na- rejeno je iz sintetičnega materiala v vi- jolični barvi in v velikostih od 36 do 42. Cena: 4.)0,00 din. Ce iščete primerno večerno torbico, poglejte v Veleblagovnici T, k,|er jih imajo na voljo iz usn.ja, skaja ali laki- rane v črni, beli, rjavi in modri barvi. Cene so okoli 140,00 do 220,00 din. 18. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — St. 50 ŠPORi NT -ll^ NT ^ilDillNli^ §P6RT^^ N^^^ AD KLADIVAR mmmm Po odiiodu obeh dosedanjih profesionahiih trenerjev je Atletsko društvo Kladivar os- talo samo z amaterskimi tre- nerji. To pa vsekakor ni do- volj za tako velik tn močan atletski kolektiv, ki je vedno v vrhu jugoslovanske atleti- ke, saj je tudi letos osvojil tretje mesto v skupini konkurenci v Jugoslaviji. S 1. decembrom je mesto profesionalnega trenerja na- stopil mladi atletski strokov- njak MLADEN PAVLJAK iz Križevcev. Star je 31 let, po poklicu profesor telesne vzgo- je, ki je Ofpravail še specializa- cijo za atletskega trenerja. V Križevcih je bil med ustano- vitelji in voditelji tamkajš- njega atletskega društva, ki je v nekaj letih obstoja do- seglo tudi v jugoslovanskem merilu lepe rezultate. Zdaj se je Mladen preselil v Celje. Prevzem trenerskih poslov takšnega kolektiva, kot je AD Kladivar, je odgovorna nalo- loga? »Vsekakor, samo jaz želim na svojem področju napre- dovati, to pa bom lahko v takšni sredini, kot je Kladi- varjeva. Pogoji so odhčnl in misUm, da ni zadržkov, da z resnim in načrtnim delom ne bi uspeli.« Kako ste se vživeli v novo sred'ino? »V atletsko sredino laliko, saj smo se že od prej pozna- li z razUčnih tekmovanj. V Celju samem pa malce težko, vendar bo šlo. Malo je do- inotožja. vendar bo tudi to minilo.« Cemu boste pri vašem delu posvetili največ pozornosti? ^ »šolam! Med najmlajšimi je baza ■ za nadaljnji kvalitetni razvoj atletike. Trenutno že imamo pionirsko šolo, ki jo obiskuje več kot 60 pionir- jev in pionirk. To pa je še premalo, saj bi jih moralo biti najmanj trikrat, štirikrat več. Usmerili se bomo tudi na zimanje šole. Potem Je še delo s kvalitetnimi itleti tn drugo. S trenerji bomo de- laU teamsko, kajti !e to je vodilo k uspehom. Sicer se pa šele uvajam tn spoznavam novo sredino. Z delom in strokovnostjo želim pomaga- ti AD Kladivar pri njegovem nadaljnjem kva-litetnem raz- voju. Možnosti so, treba jih je samo na pameten način izkoristiti.« T. VBABL TUDI LETOS ŠPORTNIK LETA V novoletni številki Novega tednika bomo objavili, kdo so najboljši športniki in športnice v Celju v letoš- njem letu. Ta izbor prirejamo vsako leto in da se ne bi izneverili tradiciji in lepi navadi, ga bomo tudi le- tos. V izboru bodo s svojim mišljenjem sodelovali so- delavci športne strani v Novem tedniku in športnem pregledu v radiu Celje ter posamezniki sveta sodelav- cev, ki smo ga ustanovili pri NT—RC za športno pod- ročje. Pri odločanju naj bi prevladovali naslednji kriteriji: uspehi, razširjenost športne panoge tako kvantitetno kot kvalitetno in pa moralni lik športnika. V obeh ka- tegorijah bomo izbirali po deset najboljših. Se osveži- tev spomina: lansko leto sta bila najboljša celjska športnika Peter Svet in Nataša Urbančič. tv NEBORBENO Celjski hokejisti na ledu so obstali sredi borbe za naj- boljše mesto v zvezni ligi, skiQ>ina B. Od moštva letos res nismo pričakovali več! Štirje najboljši in najborbe- nejši igralci Celja Dani Ker- koš, Nace Klipovič, Vojko Bratec in Branko Motoh so morali na odsltiženje voja- škega roka. Ostali so mladi. Ti so pričeli odlično, kajti moštvo je kljuib odsotnosti te četvorke igralo zelo dobro. Toda samo prvenstvo je po- kazalo, da so tudi ostale ekipe močno napredovale. Skaspina odličnih igralcev Ohmpije in Slaviije je okre- pilo Triglav in Tivoli. Neka- teri Jeseničani pa so se vkljuičill v mlado moštvo Kranjske Gore. Tako je bivši prvoligaS na poti novega prvenstva naleteti na tri po- F>olnoma enakovredne ekipe. Celjani tu niso vzdržali. 2e v sredo v srečanju proti Triglavu so kljub terenski premoči popustili. Nimajo strelca in tako sta dragoce- ni točki odšli v Kranj. O tekmii v Sisteu pa je vodja ekipe Rajko Juršič p>ovedial: »Fantje so igrali samo 4 : 4. Pričakovan rezultati. Kajti do- mačini so se borili z zadnjimi nvočmi. Naši fantje pa so igrali vse preveč mehko, ne- bo rbeno In brez vsakega ci- lja in volje. To je največja pomanjkljivost trenutnega pomlajenega moštva Celja. Morda pa je sedaj tudi na- stopila manjša kriza ob na- črtnem delu preko dveh me- secih.« Nekaj Je sigurno. Fantje iz HDK Celje so nekoliko popustili. Ni več borbenosti in želje po usi>ehu. Upamo, da je to le prehodnega zna- čaja in da bomo v prihod- njih srečanjih videli nekaj več. Kajti tudi tretje mesto prinaša razigravanje od sed- mega do desetega mesta v državi enako kot drugo me- sto. Več pa tako trenutno moštvo ni pričakovalo. Zato Je vredno v preostalih tek- mah do 18. januarja pK>ka- zati vse, kar znajo. Trenutno stanje na lestvici je za Celjane nekoliko slab- še. So četrta. Triglav tn Ti- voli imata prednost. Toda v četrtem krogu se laihiko vse to popravi. Kranjska gora pa je letos aa razred boljša od ostalih. J. KUZMA MLADINCI PRVI Mladi celjski hokejisti so v svoji skupini državnega prvenstva premočno zmojga- li. Letos Je namreč bilo mla- dinsko prvenstvo razdeljeno v tri skupine. V treh enako- vrednih skupinah so se zbrali vsi mladii igralci Jugo- slavije. V skupini »A« so igrali Olimpija, Jesenice, Kranjska gora, Triglav, Slavi- ja in Tivoli. V drugi skupini »B« Celje, Medveščak, Mla- dost in INA iz Sisfca, v tret- ji skupini »C« pa igrajo naj- boljša moštva Vojvodine, Srbije in Makedonije. 2imago- valci skupin todo igrali v finalu za rnaslov prvaka. Celjsko mladinsko m>oštvo je uspelo. Zmagalo je v svo- ji skupini brez poraza. Pre- magali so Mladost 16:0 in 6 : O, dalje Medveščaka 14 : 3 in 6:4, ter INO 17 : 2 (v nedeljo) in 14 : 2. Osvojdi so prvo mesto in v najslab- šem prim.eru bodo tretje v državi. To je uspeh. Toda, pri HDK Celju že sedaj mi- slijo tudi na pionirske vrste. Rajko Juršič in Vinko Lesjak že pripravljata nove igralce, ki bodo letos prvič nastopili v konikujrenci pionirjev. Za celjsko mladinsko mo- štvo so igrali: Komadina, Oa- jič, Sindelbach, Kukanc, Kos, Perčič, Copot, Diniec, Ber- njaik, Breznik, Filipovič, Ograjenšetk, Zorko, Vajdetič, Antlej in škrubej. Trener — Peier Podsedenšok. J. KUZMA TRIM VESTI Koaičane so prve športne igre organizacij, ki so nasto- pale drugače združene pod skupnim imenom prosveta. Nastopilo je dvanajst ekip v štirih panogah: kegljanju, od- bojki, namiznem tenisu in šahu. Končni vrstni red: 1, OS Hudinja 72 točk, 2, ŠKINC 64, 3. TSŠ-GM 56, 4. ESC 55, 5. OŠ Store 48, 6. 1. OS 47. 7. TTKS 42. 8. NT-RC 40, 9. OS Šlander 34, 10. pse 33, 11. SLO 27 ia 12. DPO 22 točk. PodeUtev priznanj bo jutri zvečer ob 19. uri v hotelu Celeia. Komisija za rekreacijo in oddih Je pritpravMa program SSI, ki naj bi v prihodnjem letu pomenil preoferetnico na tem področju. Gre namreč za to, da bi igre še bolj odprli in zajeli še večjd krog ude- ležencev. Možnost naj bi do- bili vsi, da bi se vkljtičill v različne panoge, ki so na programu SSI, predvsem pa bi s takšno »ratsdirobljenb« obliko dobile večje možnosti za sodelovanje manjše delov- ne organizacije. Zaradi tega so tuidii pripravili tri posve- tovanja z zainteresiranimil o Siprememtbi SSI. Včeraj so o programu razipravljaili pred- stavniki storitvenih dejav- nosti, gradbeništva in lane- tijstva, danes družbene de- javnosti, promet in zveze, jutri pa še predstavniki in- dustrije. Trenutno obstaja predlog za šest TRIM iger in sicer TRIM igre kovinska industrije, TRIM igre kemič- ne, lesne in tekstilne indu- strije, TRIM igre gradben^iS- tva, TRIM igre prometa in zvez, TRIM igre storitvenih dejavnosti in kmetijstva ter TRIM igre družbenih dejav- nosti. Seveda je možno to število še povečati ali tudi zmanjšati, to bodo pokazale razprave o dopolnjenem kon- ceptu SŠI. Nekateri raalogi za takšen predlog so: a) statistični pokazatelji na SSI kažejo, da so letos igre v pogledu množičnosti stagnirale. b) organizaitorji za športno rekreacijo v kolektivih niso fizrično sposobni voditi še široke interne aktivnosti oft) sestavljanju ekip za SŠI in druge akcije. c) za interno dejavnost primanjkuje objektov, ki ha se z ukinitvijo SSI sprostili. d) sicer občasna interna tekmovanja so na osnovi an- kete tn izjav zelo dobro uspela tn se j.ih ljudje radi udeležujejo. še bi lahko naštevali, ven- dar počakaj mo na zaključke, ki jih bomo dobili po se- stankih. Takrat bomo tudi več spregovorili o samem novem sistemu SŠI, ki so prav v Celju že zakoračile v drugo desetletje. Dejstvo je, da gre ponovno za bistveni kvalitetni in predvsem kvan- titetni premik na tem ix>d- ročju, kar bo vsekakor v veliko korist ljudem samim. Sai so njim SŠI tudi na- menjene. T. VRABL ŠPORTNI^ ., VESTI Ke^ljaci Cflja .so skupaj s ke- gljiiči Hinc/.aila in Žalca .štartali v repuliliški ligi. V Novi Ciorici .so dosegli lep u.speli, toda do- mačini so z novim rekordom kcglji.še-a zbrali več kegljev in zmagali. Najbolj.ši posamezniki v cel.j.ski vrsti so bili (irilanc. Ti- sovec in Vanovsek. 2:alčani pa so doma visoko odpravili Jeseni- ce. Do.segU so odlično poprečje lOni kegljev na tekmovalca. Naj- l)olJši posameznik je bil Kačič s 1117 keglji. Sab-.sti Ccuja bodo sredi dtxx!in- bra pričelii s prvein.sitvam v ša- hov.sIci Inier ligi. V njej sode- luje pet n:ijbal';iSih av.stnjskih in pet najb»ljš'h severovzhodnih mo- štev Slovenije. Celjani se bodo v prvem kolu pomorUi na osmih desicah proti Merkurjti iz Grad- ca. Za Celje bodo i^ali Bervar, Pešec, Sbudničica, Stmiher, Ceg- taT, Jazbec, Ojstrež in Pertinač. Rezervi sta Agrež in Pia«:inc. STRELJANJE DEČMAN IN DOBOVIČNIK Na občinskem prvenstvu v streljanju z zračnim orož- jem v štorah so največ uspeha imeli predstavniki Kovi- narja, Celja in Tempa. Vili Dečman je potrdil svojo izvT.st- no formo in zmagal v streljanju z puško. Zadel je 356 kro- gov. Sledita: Petrovič (Tempo) 356 in Jeram (Celje) 356. Pri pištoh je zmtgal Etobovičnik (Celje) 361 prad Jagrom 348 in Hočevarjem (Tempo) 336 krogov. jk IZ DELA ŠŠDl v LUČAH — NOVA SIVIUČARSKA VLEČNICA Nad Lučami v območ- ju Krnice pod Rogatcem je Jerovčki hriib, ki ima čudovita smučišča. 2e ne- kaj let mladež iz Luč vadi na tem smučišču dolžine 1500 m, ki ima zelo razgiban teren. Le- tus je krajevna skupnost kot investitor ob pomoči KO SZDL, večjega števila TOZD in družbenopolitič- nih organiizacij moziirske občine ter TTKS Mozirje pristopila k nabavi in montaži modeme smučar- ske vlečnice sistema Dop- pel Mayr. V teh dneh so vlečnico montirali s pro- stovoljnim deiom obča- nov, mladina pa je že predhodno opravila mno- go udarniškega d^la pri razširitvi in čiščenju te- rena ter novie poseke, kjer bo 420 m dolga vleč- nica s 30 sidri. Kapaci- teta nove vlečnice je pre- voz 374 smučarjev v uri, enkratna v5žnjia pa bo trajala 2,8 minute. Z novo smučarsko vleč- nico in urejenim smuči- ščem, prikladnim za tek- movalno in športno-rekre- acijsko smučanje, bodo Luče postale smučarski center za občino Mozirje ne glede na Golte, ki imajo širši športno re- kreacijski pomen. Luče bodo odslej center za or- ganizacijo in izvedbo vseh občinsikih alpskih smučar- skih tekrhovanj tako za šolsko mladino, športni- ke v sindikalnih organi- zacxj'aih in drugih šport- nih organizacijah. 100 MLADIH STRELCEV Pred dnevi je bilo v Preboldu občinsko strel- sko prvenstvo ŠŠD. Na- stopilo je nad 100 pio- nirjev in pionirk iz vseh ŠŠD v občini z izjemo Šempetra. Rezultati so bilii razveseljivi. Pri pio- nirjih Je zmagala ekipa iz Žalca pred-- Braslovča- mi, Grižami, Preboldgim II, Polzelo, Preboldom I tn Vranskim. Pri pionir- kah so prav tako zma- gale žalčanke pred Petrov- čama, Preboldom, Vran- skim in Grižami. Med po- same^iUiki je zmagal Slu- ga, med posameznicami pa Grobinova, oba iz Žal- ca. NOVE SMUČI V skrbi za poučevanje smučanja na osnovnih šolah je izobraževalna skupnost v 2alcu pred dnevi namenila desetim šolam v svojd občina 100.100,00 N din za smu- čarsko opremo. Tako bo- do šole dopolnile svoj smučarski inventar, ki ga je že doslej bilo precej na šolah in omogočile učencem, ki nimajo smu- či, da si jih bodo lahko izposojali na šolah. Ob ugodni snežni odeji lah- ko pričakujemo, da bodo šole v žalski občini pri- stopile k organizaciji smu- čarskega pouka z vsemi učenci v petih razredih. K. JUG ŠAH v VODSTVU Celjski šahisti so lertos štartali odlično. Po zmagi nad Ravnami 9,5 : 0,5 in pro- ti Braniku 7,5 : 2,5 so v sobo- to v Trbovljaih premagali še Rudarja 8:2 In se utrdili na vrhu vzihodne republi- ške lige. Letos imajo Celjani izvrstno ekipo. Sedmerica celjskih igralcev na članskih ploščah je odlična. To so Bervar, Pešec, Streiher, Stud- nička, Ceglair, Jazbec tn Oj- strež. Tu pa je še Pertinač. ki po potrebi vskoči v vrsto. Mladinci Agrež, Planine in Novafe še niso izgubili točke. Pa tudi Užmahova je dobila v Krambergorjevi odlično partnerico. Taikšna ekipa Je nastopila tudi v tretjem kolu v Tr- bovljah. Vsi so zaigralli od- lično. Po hitrem vodstvu 5,5 : 0,5 so Celjani na preosta- lih štirih deskah s prijavo igro osvojili še dve in pol točki. Pešec je remiziral, Ce- giar m Agrež sta malo pred- nost izkoristila, medtem ko je Užmaliova izgubila. Kljub temu pa rezultat 8:2 daje Celjanom velike možnosti za končni uspeh. Točke pa so tokrat za Celje osvojili Štraj- her, Studnička, Ceglair, Jaz- bec, Agrež, Novak in Kram- berger, remizirala pa sta Pešec in Bervar. V prihod- njem kolu igrajo Celjani do- ma proti Dravogradu. J. KUZMA ŠPORTNI, UTRINKI, Odbojkiirji Galjerja .so v pned- sadnjem kolu prvega dela prven- stva osmi. V preteklem kolu so premagali Kamnik s 3:0. I*oika- zali so žal le poprečno igro. Nič čudnega, saj nimajo po.c;ojt>v Tia. redno vadbo. Se vedno n.astopaJo v Šentjurju pri Celju. V prihod- njem kolu gostujejo na Bledu. Dekleta so še vedr»o prva. V zadnjem kol'a igrajo odločilno tekmo proti Puž^narju v gosteh. Zmao;a jim prjiese že naslov prvaJca. Letos je imel Peter Svet izredno plodno sezono, ki je pa praktično ni preki- nil, saj se pospešeno pri- pravlja za ponovni nastop na tradicionalnem Sil- vestrskem teku v Sao Pa- olu. Lani je uspel, letos bi moral biti še boljši, saj je bogatejši za izkuš- nje v južnoameriškem no- voletnem kotlu. Ie pa tu- di najresnejši kandidat, da ponovno poslane najboljši športnik Celja. Sicer pa o tem v novoletni številld. NOiGiOMELLJ OBČINSKA NOGOMETNA LIGA ŽALEC LE.STVICA 1. Gomitsko 5 4 10 18:.1 9 2. Prebold 5 4 0 1 20:8 8 3. Andraž 5 3 O 2 18:13 6 4. Tabor 5 3 0 2 12:13 6 5. Šempeter 5 3 0 2 18:23 6 6. Plevno 5 2 1 2 20:16 5 7. Podlog 5 2 12 12:14 5 8. Dre!;inja vas 4 2 0 2 22:15 4 9. Grajska vas 4 2 0 2 11:8 4 10. Bra.slovčc 5 113 11:21 3 11. Žalec 5 1 0 4 6:17 2 12. .Sip 5 0 0 5 5:28 O Jesen.ski prvak je ekipa TVD »Partizan« Gomilsko, ki prejme pokal ObZTK Žalec v trajno last (v spomladan- skem delu se prvenstvo prične znova), vse ostale ekipe pa prejmejo za ude- ležbo diplome. Adii Vidmajer 8t. 50 — 19. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 Ob koncu delovne akcije še skupinski posnetek, češ, naj se vidi, da smo res složnifi KS GABERKE, Ga.berke so ena iianed pet mdvajsetih krajevnih skup- nosti v velenjski obdinri, ki so v zadnjih letih poka2ale veliko volje, da v glavnem s svojim dJeilom pridejo do tistih objektov, ki jih v kra- ju naj^bolj pctrebujejo. Zna- no je že, da je udamj^ško delo v velenjsikd občani že dolgo prisotno in da pri njem ne zaostajaijo, temveč prednjačijo tudi občani Ga- berk, majhnega, vendar pri- jetnega zaselka na robu ve- lenjske občine. Tako so brenutno sredi de- la pri gradnji doma družbe- nopolitičnih organizacij, pod katerim bo tudi trgovina, ki je v Gaberkalh dotrajana in nesodobna. Temeljni kamen so položili letos 14. julija ob krajevnem prazniku, navzoč pa je bil tudi Prane Lesko- šek-Luka, ki je vgradil ka- men za nov objekt. Potem so vsa Gaiberčani kot velika dru- žina v prostem času gradili dom in na zadnji večji akciji, ko so vlivali ploščo, je bilo navzočih kar 90 krajanov. Pohvalil jih je tudi predised- ndfc občinske skupščine Vele- nje Ne&tl 2gank z besedami, da sicer dom ni tako težko gradita, kot je pomembno to, da se v takšnih akcijah adružuijejo vsi občani v ve- liko dinižino. Pri njih je duh kolektivnosti, saj vedo, da ne delajo za posameznike, temveč za vse skupaj. Ob vsaki akciji so poistavili tudi traaispairent s tekstom »Gra- dimo danes zia bolj,ši jutri«. Ce jim ne bo vreme v de- cembru in januarju preveč ponagagalo, boido uspeli in dom spravili pod streho do 14. julija prihodnjega leta, ko bi ga naj na krajevni praznik odprli. Seveda pa to ni edina akcija Gaberčanov, saj so si že zgradih vod)o- vod, na,peljali elektriko in telefon, uredili in aslaltiraili ceste, razmišljajo o vrtcu in pK>dobno. Ob tem pa ne po- zabljajo tudi na družbeno- politično aktivnost in seve- reči, ki so nujne za normal- da na pomoč drugim. Tako so se leU>s večkrat prav mla- di iz Gaberk udeležili pro- stovoljne akcije pri gradnji šole v Zibiki in Uidi naveza- li konkretnejše stike za dalj- še in plodnetjše sodelovanje z ziblško mladino. Slednja jim ni ostala dolžna in se je tudi udeležUa srečanja v Ga.berkah ter prijela za lo- pate pri gradnji bodočega doma. Po akcijah se zberejo v gostilni Janeza Kotnika, da se po napornem delu razve- selijo in pripravijo načrte za prihodnje akcije. Utnije- nim rokam strežejo dekleta, ki So tudi prej same poma- gale na gradbišču. Veliko de- lo je opravil tudi zasebni obrtnik Sf^e Skomšek s svojimi delavci, ki so delali brezplačno (dal je tudi vso potrebno mehanizacijo!) ter seveda vsi ositail. Gaiberke se bodo čez leta še povečale, saj se bo tja preseliiLo veliko družin iz bližnjega DražmiLrja, ki se zaradi kopanja premoga po- gi-eza in ga bo zalila \'oda. Družina se bo tako povečala in je tre'ba zagotoviti tiste no življeinje. Ljudem tam go- ri ne zmanjka volje in s skupnim delom .se da veliko narediti. Niso brez muh be- sede potojnega velikega slo- venskega igralca Staneta Se- verja, da najboljši ljudje ra- stejo in bodo rasti i na vasi. Tekst; TONE VRABL Foto: DRAGO \IED\rED »Rajši delajo, nočejo piti!« pravi prijazno dekle, ko se vrača s polnimi kozarci. Odbor za medsebojna razmerja KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC razpisuje prosto delovno mee^to: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE POGOJI: srednješolska izobra^.ba in nekaj izkušenj na tem ali podobnem delovnem mesiu. Razpis velja 14 dni po objavi. 20. stran — NOVI TEDNIK 19. december 1974 — Št. 50 80 KONUSOVIH LET 10 NAČRTI DO KONCA 1985 Organizacija združenega de- la Konus Slovenske Konjice ima v svojem proizvodnem progr;imu tri gmpacije: — predelavo surovih kož v usnje, — konfekcioniranje usnja, krzna in umetnega usnja, — kemijsko-predelovalno grupacijo. Izhajajoč iz teh osnovnih orientacij, sta razvojno inve- sticijska in konjunkturna služba prišli pri izdelavi raz- vojnega programa do leta ins.T do naslednjih zaključ- kov: 1. Obseg predelave surovih kož naj se ne povečuje, am- pak se zadrži na sedanji rav- nr treh proizvodnih enot, ki so usmerjene na predelavo kozjih kož. govejih kož in svinjskih ali teiečjih kož — odvisno od povpra.ševanja na trgu. Obstoječe zmogljivosti bo- do v naslednjem obdobju po stopoma modernizirali, da bi tako čim bolj izključili fak- tor povečanja števila zapo- slenih. Le-ta bo namreč ve dno bolj deficitaren. 2. Obseg predelave usnja v usnjeno konfekcijo se v ob- stoječih proizvodnih zmoglji- vostih, ki so bile že moder- nizirane, poveča od maksi malne izkoriščenosti, kar po- meni za približno 70 odstot kov večji fizični obseg ob povečanju števila zaposlenih za približno 40 odstotkov. Ker konfekcijska proizvodnja rabi veliko novih delavcev, bo njen razvoj odvisen pred- vsem od tega, koliko delav- cev bo zaposlila in od raz- položljive lastne surovine. Novih zmogljivosti, z izje- mo proizvodne hišne obutve v proizvodni enoti v Ločah, kjer je predvidena skupna naložba z avstrijsko firmo Humanic v letu 1977, Konus ne namerava odpirati. Seve- da pa bo ves čas zasledoval konfekcijski razvoj v svetu in dopolnjeval proizvodnjo z najnovejšimi dosežki v opre- mi. 3. Kemijsko predelovalna grupacija Konusa ima speci- fično smer razvoja. Ta izha- ja iz dejstva, da razviti svet vedno bolj in v večjih koli- činah uporablja nekatere vrste sintetičnih nadomest- kov za naravno usnje, za različne dele čevljev, različ- ne vrste tehničnega usnja ter da postajajo vedno bolj in bolj nekatere vrste odpadnih produktov od proizvodnje naravnega usnja surovina za proizvode, katerih uporabni namen je vedno večji v ži- vilski industriji, industriji umetnih gnojil in drugih. Na osnovi teh ugotovitev sta bila razvoj in raziskoval- na dejavnost kombinata Ko- nus v zadnjih 20. letih usmer- jena predvsem na kemijsko predelovalno proizvodno de- javnost. V kompleksu te pro- izvodnje so naslednje proiz- vodne dejavnosti: — izdelava umetnega usnja, — predelava nizkotlačnega polietilena, — predelava netkanih ma- terialov, — proizvodnja celtexa, — proizvodnja extremultus jermen, — predelava lesa (tanin, furfural). Z novimi naložbami v letu 1974 in 1975 v proizvodnjo umetnega usnja na bazi ce- luloze in v predelavo viso komolekulamega nizkotlačne- ga polietilena, ki so jih raz- vile Konusove razvojne služ- be, računajo, da bo razmer je celotne finančne realizaci- je med usnjarsko, konfekcij- sko ter kemijsko-predeloval- no grupacijo 20 : 20 : 60. Tako računajo, da bo znašala Ko- nusova celotna letna realiza- cija do leta 1985 150 miY\ \t6 starih dinarjev (nasproti se- danjim 60 milijardam). V tem obdobju predvidevajo v Konusu urediti več kanaliza- cij, čistilnih naprav in po zaključku reorganizacije p>o- slovanja vseh služb kombina- ta, ki je že v teku, zgraditi še novo upravno stavbo. S prodajo prek lastne tr- govske mreže zaključuje Ko- nus svoj proizvodno-prodajni ciklus. Zato posteča razvoj- nemu programu trgovske mreže še p>osebno skrb, predvsem ko gre za odpira- nje lastnih specializiranih prodajaln za usnjeno in krzneno konfekcijo. V Ko- nusu načrtujejo, da bi sami ali s pomočjo tujih partner- jev odprli svoja predstavni- štva tudi zunaj naših meja Število zaposlenih se v na- slednjih desetih letih ne bo bistveno povečalo, računajo, od sedanjih 2000 največ na 2500. Planirane nove proiz- vodne zmogljivosti so kapi- talno intenzivne, kar je v skladu z dejstvom, da bo de- ficitarnost delavcev vedno večja. Na področju družbene ga standarda zaposlenih predvidevajo do leta 1985 do- končno ureditev stanovanjske problematike za vse zaposle- ne, in sicer z blokovno grad- njo, gradnjo vrstnih hiš in individualno gradnjo. Na Po- horju pa naj bi do leta 1985 zgradili reki^acijski center za zaposlene delavce, in si- cer v sklopu turističnega pro- jekta Rogle. Proizvodnja umetnega usnja KONEC St. 50 — 19. december 1974 NOV! TEDNIK — stran 23 BREZ DOVOL.IENJA JANEZ KUNEJ, 18, iz Zagaja je voizil neregistriran traktor . s pri- ključenim gumi vozom in naloženim z gramozom proti domu. prehitel je skupino otrok in eden med nji- mi, 13-Ietni FRANC TERNER iz Trebč, je hotel skočiti na voz, pa je pri tem padel in si zlomil vilico, ima pa tudi krvavitve iz nosu, ušes in iz ust. Ugotovili so, da Kunej nima vozniškega dovoljenja. NEPREVIDNA DEKLICA HINKO STROPNIK, 22, iz Raven pri Šoštanju je vozil z osebnun av- tomobilom po Foitovi ulici v Vele- nju, ko je nenadoma z njegove le- ve strani stekla čez cesto MAGDA PLOT, 13, iz Velenja. Voznik Stop- nik je močno zaviral in zavijal v levo, vendar je deklico kljub temu zbil proti desnemu pločniku, kjer je obležala z zlomljeno levo ključ- nico. NASLEDNJI DAN GA JE BOLELO MIRKO DRAŠKOVIC, 35, iz Za- bukovice se Je peljal s kolesom na pomožni motor iz Griž proti Zabu- kovici. Dohitel je pešca, :i9-!etnega BRANKA SEVŠKA iz Matk, ki je šel po desni strani ceste. Draškovič ga je zadel in Sevšek je občutil bo- lečine v vratu šele naslednji dan, ko je odšel v bolnico, tam pa so ugotovili, da ima težjo poškodbo. ODPELJAL JE Vozmk osebnega avtomobila CE 422-79 je pri speljavanju pn gostil- ni Obrez v Levsu zadel v parkiran osebni avtomobil MARJANA KRAUTBERGERJA, 22, iz Celja. Voz- nika sta se domenila, da bosta od- šla v celjsko postajo milice prija- vit nesrečo, ko pa sta pripeljala v Celje, je voznik avtomobila CE 422-79 pospešil hitrost in odpeljal proti Laškemu. USODNO PREHITEVANJE FRANC GOBEC, 34, iz Rogaške Slatine je na ravnem delu neste v Stopčah prehiteval tovornjak \n pri tem zadel pešca J02ETA MOSKO- TEVCA, 36, iz Stopč, ki -e hodil pravilno po levi strani ceste. Pešca je zbilo v vetrobransko steldo, oble žal pa je 7 metrov vstran la trav niku s hudimi poškodbami, takoj po prevozu v celjsko bolnišnico pa je umrl. POVOZIL GA JE IN POBEGNIL IVAN KORENJAK, 33, iz Creško- ve se je peljal s kolesom na po- možni motor skozi Očki. V blagem desnem ovinku se je srečal z voz- nikom tovornjaka IVANOM FIJAV- 2EM, 23, iz Polene pri Konjicah, ki je pripeljal v ovinek po levi strani in zaviral, vendar kljub te- mu podrl kolesarja in ga rinil oko- n 6 metrov po cesti naprej. Voznik Pijavž je ustavil, obvozil mrtvega Korenjaka in odpeljal dalje, vendar so ga miličniki kaj kmalu zsledih. PRIJELI SO GA DRUGI DAN STJEPAN ŠOSTARIC, 43, iz Celja je vozil skozi Žalec m v »cnžišču pri banki ni zmanjšal hitrosti in za- del pešca, 23-letneg-a RISTA STEVI- ČA, iz Žalca, ki je prečkal cesto iz- ven prehoda za pešce. Vozmk So- štarič je sicer ustavil in ladr! pe šca, nato pa odpeljal dalje, pašec pa se je pobral in odšel domov, kjer je padel v nezavest. ^^^^^^ * LJUBEZEN PO SVETU SKLENJEN KROG Malezija je federativna* dr- žava, ki jo združuje devet, kneževin. Maleziija obsega ma- lajiska in indonezijska ljud- stva na polotoku enakega imena. Mnoga plemena živijo v džimglah življenje prvobitne kulture. Niso ravno nevarna ta primitivna plemena, no pri njih običajih pa se tudi ne pustijo motiti. V nekaterih teh plemen verjamejo, da se ob smrti dtiša umrlega vselej pre- seli v telo ene od deklet, ki se tisto noč ljubijo ko umrli odhaja v večno temo. Zato je smrt v teh vaseh vselej povezana s svatbo. Kadar ka- teri od staršev umira, se pripravlja mlad par za prvo ljubezensko noč. Seveda spremljajo dogo- dek priprave. Začnejo se ta- ko, da z mešandoo raeaiih naravnih sodoov zastrupijo vodo, tako da omamljene ri- be ni težko poloviti na ostre sulice. Dekleta kittijo kx>čo za mladi par z bujnim cvetjem. Mladci se odpravijo lovit nosoroga ptiča — uloviti mo- rajo par. Kuhane ribe jedo ob sad- ju in kruhu iz vrste plata- novca V9i vaščanl. Le juho od rib, ki jih jesta mlada iz- voljenca dobi umirajoči. Ko umirajoči dotrpd, spu- stijo krilata nosoroga ptiča, da bi odnesla spomin umrlega v večno temo, mlada pa zaprejo v okiinčaino kočo, kjeir ostaneta več dni v Ijubezerijslkl sreči. Duh umrlega je v telesu dekleta, kjer čaka na telesce na novo nastaja- jočega bitja, ki naj ga dekle rodi. Vanj se duša umrlega vseli. Življenjsiki krog je sklenjen... Na sliki malaj^sko dekle pri kopanju. Malajci so izredno snažni Ijiudje, od vseh zabav imajo kopanje najraje. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (2) ZGODBA V KAMNU in v neki bolnišnici, kjer je libanonski doktor Bara obljubil čudežno zdravljenje raka PISE: JOŽE VOLFAND Geografska izkaznica na- še prve postaje, to je Beiruta, glavnega mesta Libanona, je bolj živo- barvna, pisana kot Jaki- jeve slikarije. Uganka, za- kaj tjako, rd težka. Naš odnos do življenja na Arabskem polotoku izvira iz miselnih kličejev, ki jih neupravičeno krepi neznanje. Kajti jugovzhod- na Aaiija, poglejte si, ka- ko stisnjeno in sramežlji- vo čepi Libanon ob Sre- dozemskem morju na iz- jemno prometni tratsd, v slojih nedrih skriva naj- starejše kulture in civi- lizacije — od sumerske in hetitske do perzijske in heleniiscične. Libanonoi so nam z največj.im po- nosom povedali, da se je v njihovih mestih Bylb- ios, Sidon in Tyre rodila abeceda. Kajti črke, ki so vrezane v sarkofag Akirama, kralja Byblosa iB XII. st. pred našim štetjem, so prednice mo- deme abecede. O c^m go- vorijo ruševine Byblosa in Baalbeka, dveh najsta- rejših mest — pričeval- cev zgodnje civilizacije človeškega duha, o tem pozneje! A že primer z abecedo pove, da zgodovina vsem narodom ni enako naklo njena. Če sd zavrtimo kratek film o burnih človeških korakih po Arabskem p>o- lotoku, potem v tej pro- jekciji ne moremo pre- zreti velikih arabskih osvajanj v prvih stoletjih našega štej«.. Potem je osmansko cesarstvo dvig- nilo svoj meč. Izgubljala se je bleščeva nekdanje žlahtne kulture. 2e ko sem se doma pripravljal na pot okoli sveta, sem se zatekel k »učenim« pripomočkom — zgodovi- ni, atlasu, razstavam o umetnosti. Kadarkoli sem s prstom drsal po liba- nonskem ozemlju, vsakič sem se čudil. Koliko nam neznanega in skoraj ne- dojemljivega je zavito v življenjski rasti zgodovin, skih mest, kot so Be'irut, Tyre, Byblos. Anjar, Si- don .. . Vsako mesto kot nam nepopisan bel list velike človeške zgodovine. Skoda, da tega ne ve- mo. Predstave o Arab- skem polotoku bi morda sčasoma oblili z rdečico večjega spoštovanja — ne zairadi naftnega biča .se danjiosti. Zaradi zgodovi- ne, ki jo komajida sluti- mo, a je diarovala vsej evropski kulturi »posto- teren sad«. Bližja je se- veda polpreteklost. Leta po prvi vojni, ko je Tur- čija zmanjišala ozemeljske apetiite, jugozahodna Aai- ja pa je dobila prve ne- odvisne arabske države. Irak, Jordanija, Sirija in Libanon 1941. leta. Kazati samo s prstom v zgodovino štirih tisoč- letij Je kajpak laže, kiot zgodovino delati. Toda arabske države jo >Kiela- jo« tudi danes. Primer: v sselo svežih učbenikih in enciklopedijah sem po- bral podatek, dia Libanon šteje 2,5 milijona prebi- valcev. Ko sem stal na njiiihiOvi zemlji in se po- govarjali z rojiaki (le kje na tem svetu Jugoslova- ni kot »svetski ljudi« ni- smo doma), so mi pojias- nilii, da že zaostajam. Li- banon je približno tako velik kot Slovenija in šteje danes že 4 milijone ljudi, od tega se samo Bedmt že uvršča med »milijionarje<<. Posebnost libanonska pa je okrog miUjon tujcev z vseh ve- trov, žal — med njimi je nemalo Jugoslovank, ki poskušajo srečo z naj- starejšo, med moškimi se ta.ko veh, obrtjo na svetu. Naj bodo kriscja- ni, Arabci. Grki, Armen- ci, muslimajni ali druge verske in nacionalne pri- padnosti — pohvalijo se pa le lahko, da v tej si- cer zaostali arabski drža- vi ne poznajo nepiisme- nosti. V Jugoslaviji še nismo tako daleč. Etebelo sem pogledal, ko mi je simpatična Za- grebčanka, Zdenka, inže- nirka paleontologije (stro- kovnjaki te vrste brskajo po fosilnih ostankih izu- mrlih živih bitij) pojas- nila, da v Libanonu praznujejo dan mrtvih — 1. november. Ta praznik ima domovinsko pravico pri nas le v Sloveniji, zato je bil podatek toliko vrednejši. Zdenka, naš vodič, n\ skoparila tudi s pojiaisntli o tem, kako se je v Zagrebu spoznala s študentom iz Libanona. Kako je ta študent po- stal strojni inženir. Kako sta se našla, zalrubila in vzela. In kako sedaj v Libanonu č^ika na delo. ker za poleonfcologe ni pre- tiranega zanimanja. Pov- prašal sem jio, kako v arabščini prepriča moža o svojem prav — če se skregata. Nikoli nisem v zadregi — jaz mlatim p>o arabsko, on po hrvaško, pa gre... je odvrnila. Zgodovina ne bo mol- čala o morebitnih premi- kili. Migracije so bolezen ali radost modeme dobe. Zdenkdne poti ne more- mo primerjati s tistimi dekleti, ki so odšle v Bei- mt, na vroča arabska tla, iskat sreče in denarja v nočne lokale. Vendar lah- ko opazimo »ličnost med preteklostjo in sedanjo- stjo. Vsaj v nečem. Ne- kdaj Je pognala na pro- storu današnjega libanon^ skega ozemlja svoje ko- renine, v prvih obrisih, današnja oinrilizaciija. Da- nes ji evropski modemi svet vrača obresti — ne v »kulturnih« obroodh. Ne da bi potrjeval veličino doseženega. Temveč s svo- jo zvišenostjo, tudi med nas se je razrasel ta ple- vel, hoče zasenčiti nekaj, kar omrači to majhno vzviišenoist. Arabske zgodovine ne poznamo dovolj. Ne ie tiste izpred skoraj 3800 let. Tudi novejše ne. Ce bi jo poznali, bi se mor- da kdaj in kdaj le malo ozrli nase ah pa vsaj v kateri knjigi odkriU bo- gastvo izročila, ki mu ne segamo do kolen. To ni politično pisanje. Je le stvarni presek skozi bei- riitske popotne podobe. Nadvse preprosto je prebrati ali popisati, ka- ko Je Beirut evropsko, moderno velemesto, leto- višče in pristanišče ob Sredozemskem morju. Da ima tudi francosko in ameriško univerzo, aifca- demajo umetnosti in ve- liko mednarodno letali- šče. Kako sta poleg kme- tijstva razvita še obrt in trgovina, bančništvo in palestinski nomadski slog življenja. Libanonci vedo, kje imajo največjo šanso. Ogromno gradijo in za- nje dobesedno drži — da na ruševinah včerajšnjega gradijo nov svet. Pravo pesem predstavlja arab- ski, točneje libanonski odnos do stanovanja. Nji- hova stanovanja niso ve- lika. Za pojmovne pred- stave Libanonoa velja, da Je stanovanje nekaj vred- no le, če ima vsaj dvoje kopalnic ... Preprost sklep potem- takem razbistri naše pred- stave o umazanem, pri- mitivnem arabskem življe- nju. Za Beirut, kii čemi ob Sredozemskem morju kot deviška deklica in vabi v deželo ves kapital sveta, ki bi lahko poma- gal zrasti republiki iz ne- razvitosti. Zgodbo o kamnu smo brali v templih, monu- mentalnih stebrih in v ru- ševinah Byblosa in Baal- beka. Nenavadno pripoived o jugoslovanskih bolnikih, ki so polni upanja pristali v umazanih Ln neoskrbo- vanih sobah bolnišnice sa- mozvanega uničevalca ma- lignih obolenj dr. Bal'a sem zvedel iz Uit članov naše skupine. Še prej sem se z mislimi vrnil na sen- zacionalno reportažo, ki jo je prinesla Arena: »Od- kril sem seram proti ra- ku.« Reportažo mi Je v redakcijo poslal nek bra- lec z željo naj jo ponatis- nemo v NT. Takrat sem odlašal — iz ne vem kakš- ne previdnosti. V Beiruitu smo razvozlali ta izjemni primer zdravniške neetike. In končno — videl sem še eno zgodbo. Pripovedo- vala mi jo je lastna mi- sel, ko sem gledal pale- stinska taborišča, majave šotore in kolibe' Kurdov in z oklepnimi vozili za- straženo ameriško amba- sado sredi Beiruta. Ta pogled na najbednej- še življenje Palestincev tn Kurdov, ter tanld in stroj- nice pred ameriško amba- sado, pa dobro zastraženi gorski prelazi na poti pro- ti Baalbeku, mi še danes ne da miru ... Baalbek Levja glava v ruševinah Baalbeka kot simbol moči in napredka VKOCI: SALE ZDRAVNIK IN NATAKAR Zdravnik sede k mizi in se poglablja v jedilni list. Natakar mu želi pomoči in drdra: — Imam kisla jetrca, narezan jezik, du- šene možgane, hladna rebra ... — Veste kaj, jaz bi rad jedel, vi pa pri- dite v ordinacijo, če je vse res, kar ste mi našteli. MISIONARSKA V neki črnski vasi je vse narobe. Nihče ni krščen, nihče ni bil pri birmi in moški kar navzkriž živijo pri vaških lepotičkah v divjem zakonu. Misionarju je tega dovolj in lepo vsakemu določi ženo in opravi po- roke. Potlej vpraša poglavarja: — Kako je, starešina? So vsi zado- voljni? — Vsi, odgovori poglavar, vsi imamo nove žene. 50 NOVI rFlDNIK - Glasilo oocinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo. Celje, Gregorčičeva 5. poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V Kongresa 10 - Giavn, m adgovorai urednik. Jože Volland Termjčm urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Jure Krašovec, Mateja Podjeo Milan Semčar Damjana Stamejčič Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Tone V rabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa mezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Telel uredništvo «9 in 2:U s>5 mah oglasi m naročnine 228-00