XVII. latilk. V Gorici, 4. marca 1909. 9. številka. bhajavaakfetitek •kini pspalina. Sokeplal m m-taja. laftnakavana tiana n h apia- Cona Hsta oila «a sol« lata 4 kioij«, hi p*l lata I tar; '11. b Maj pnatokm m aala lata • bone, n pol lata K 160. Za Baati]« |a eana aala II, a lra|i 1 Klela Uvaa An til j« 6 L Cakapisa ipitjaM nlanadaa fiskaina" v floiial, ali« ¥«t-nM M. B. * Mf % \ a, .Ji ■ ■ . 'f£ ^ :A . W Naročnino in na-inanila ■ prej ema uprarniitvo, Goric« Semeniika ulica it. 16. Posameme Številke »e prodajajo v tokakamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Joiip Verdijevem te-kalilču nasproti me-itnem rrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in n« Korenjakom bregu (Riva Como) it. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice •e računijo po petit vrstah in aicer: če •e tiska enkrat 14 r., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vi m poli« k v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lakeiič) v Carici. 0 Gabrščekovi nedoslednosti. 1 ^vflEetndi je „Soča“ najnedoalednejii slovenski list, »e vendar drsne njen lastnik in glavni urednik A. Gabršček bahati, da on stoji dosleden na svojem bojnem stališču in da je ostal vedno isti v zadnji]) 20 letih svojega delovanja. Ker je ta predebela, si hočemo Gabričekovo »doslednost14 nekoliko ogledati. 14. jannvarja t. I. je Gabršček v „Sočiu divjal proti socijalnim demokratom. Njih „naukeu je imenoval blaznost, njih zastavo — zastavo brezdomovinatva. Pomiloval je mladeniče, ki ae s socijalno demokraoijo kompromitnjejo. Socijalnim demokratom je celo očital, da so ga „nasamarili*, ter se je zadrl nad njimi : »Kar se mene tiče, nsj izjavim tskoj, da mi je res najljubše, ako ae mokrači nikdar ne prikažejo na vratih mojih podjetij. Največ zgnb sem doživel od te strani! Vsi mokrači mi ne morejo dali v 20 letih toliko zaslužki, kolikor so me doslej nasamarili, in to zasebniki kakor njihove strankine organizacije. Še zdaj Urijo edino le take svoje organizacijske pravilnike, katerih mi niso plačali in ne mislijo plačati. Ia prvo zgnbo, ki je doletela mojo tovarno, je hil mokraiki kontom, ki je napovedal konknrs. — Mokrači: plačajte, kar ste dolžni, pa pojdite in ne prikažite se mi večl Po dosedanji aknlnji bom le jaz na boljem, vsa vaia jeza na moja podjetja pa mi ne odnese piikovega oreha 1“ LISTEK. Zadnjikrat o sliki sve-fogorske H. B. » (Konec.) Eden teh je hrnnil svetogorsko cerkveno skrinjo. Mesto, kjer se je hranila, je bil ključarjem nekako svet kraj; zato ao nsjbrž želeli, da naj bi kopija sveto-gorske M. B. visela nad cerkveno skrinjo ▼ znamenje, da je skrinja, in kar je notri, last svetogorskega avetiiča. Vodja Ce-lotU je pobožni želji ključarjev gotovo rad ustregel, čei, saj se slika, ko bi bilo kdaj treba, lehko hitro na Sr. Goro zanese. Iu tak6 je ila kopija od enega cerkvenega ključarja do drogegs, dokler je ni rajni vodja msgr. Katar — gotovo ne brez dovoljenja ikofijskega ordiaa-rijata — poklonil cerkvenemn ključarju Ivanu Mihelič za mnoge zasluge, ki jih je imel ta gospod za svetiiče. Tako tedaj ta kopija sploh nikdar ni bila na Sv. Gori, Preteklo je komij 14 dni, — in 2e se klanja Gabriček socijalnim demokratom na desno in na levo. V članku »Lekcija dr. Tnmi o so-cijalizmn* pravi, da ni bil nikdar za sovražno razmerje med naprednimi in socijaliatičnimi življi in da ni nikdar dejanski nastopal proti socijalnim demokratom. Gabriček trdi tud), da je on za svojo osebo, v zasebnem občevanju in aimpatizovanju že od nekdaj rad občeval z voditelji socijalne demokracije ter se ž njimi razgovarjal o vsem možnem. To je Gabriček pisal v „Soči“ 28. jan. t. I., torej je spremenil svoje mnenje o socijalni demokraoiji v — 14 dneh! Nad to Ikandalozno nedoslednostjo pa ni treba strmeti. Č tatelj naj pomisli, da se bližajo nove deželnozborske volitve, ko bo treba zopet drsati po pomoč k socijalnim demokratom. Ta okol-nost nekoliko olajiuje nedoslednost vedno „istegau Gabriček«. „Sočau je Bvoje nazore o sccijal-nem demokratizmu tudi v prejinjih letih večkrat spremenila. Pred leti je imenovala sooijalne demokrate divjake, brezverce in brezdomovince ter se je zadrla: „De-lavski prijatelj0 nam podtika socijalno demokracijo, kakor da bi mi delali za njo. Mi protestnjemo proti takemu podtikanju nazorov naiemu listu, kakorinih nima“. Šs I. 1899. je ovajala učitelje ter jim očitala socijalno demokraoijo kot glavni greh; I. 1901. pa je pisala: Ako bi bila pri nas na Slovenskem daca tla za razvoj sooijalne demokracije, bi bila le-ta največji blrgcslov za nas. A glejte čudo! „Sočin“ lastnik Gabriček pripo- nikar da bi bila kdaj na svetogorskem oltarja, kot je trdil g. Gyra. Kakina je pa umetniika vrednost te kopije? Vodja Gironcoli pravi sicer v svoji oporoki, da je posneta po originalu od spretne roke, toda, če pomislimo, da je bila to roka njegove sorodnice, nam je to hvalo pač lehko umeti. Kakor je razvidno iz izjave gospe p). Maličev«, tej sliki že njen oče ni nikake ometniike vrednosti prisojeval. Ko bi bila res kaka umetnina, bi je gotovo ne bili kar tako iz rok dali. Strokovnjak, ki si je to kopijo natančno ogledal, prisodil ji je vred-noat 10 gld. I Pač bridka ironija I — Pri rokah imamo pa v prepisu izrecita treh od Gyra naproienih ceniteljev. G len izmed njih pravi, da je vredna 20.000 kron, in celo bombastično pristavi: D’ immenso valore — neizmerne vrednosti I — Zdaj ae je pa g. Gyra lehko prepričal o resničnosti prislovice : »Kdor veliko zasnnje, malo natka* I Zadosti dolgo se je motala zgodba naie koplje, adaj ae je, hvala Bogu, vendar enkrat srečno izmotala, srečno ia veduje, da bi ga bila skoro kap zadela, komu je v islem 1.1901. dr. Tuma rekel: Jaz sem po svoji duii socijalni demokrat in ako imam danes ato tisoč, se postavim na čelo socijalni demokraoiji. * * * Ozrimo se v preteklost! O ikandalozni nedoslednosti A. Gabričeka in njegove »Soče*4 bi aicer lahko spitali debelo knjigo, a omejiti se hočemo le na nekatere pojebno značilne slučaje. Ko je preila »Soča14 I. 1889. v Gabričekovo last, je pisala med drugim: Listu bode namen pospeievati in utrjevati avstrijako-patrijotični čut. Kako je „Sočau izvajala to točko svojega programa, ne maramo podrobneje razkladati; le toliko omenjamo, da je po razkolu I. 1899. večkrat javkala, da je na Goriškem preveč avstrijskega patri-jotizma. In „Sočinu lastnik Gabriček je i. 1906. priporočal dražbi sv. Mohorja, naj ne nndi avstrijskega patrijotuma, kakorinega je preveta knjiga z žalostno zgodovino okupacije Bosne, ker nai narod je že tako preveč patrijotičen . . . * * * V vabilu na naročbo je „Sočau I. 1889. obetala, da bo izvrievala načelo : vse za vero, dom cesarja, in da bo nasičena katoliškega prepričanja. A kaj smo videli po rszkolu 1. 1899? Gabričekova „Soča* je smeiila verske resnice, napadala dnhovaki stan ter večkrat obžalovala, da niso postali Slovenci Interani; Gabriček pa prodaja in a tem iiri brezverski list »Svobodna misel“, prodaja Wahrmundovo broiurc, govori v nekem člarka o „st«ri iari židovakih nas, ne pa za Gyro. Krčevito si je prizadeval priboriti svoji sliki slavo kdosigavedi kakega umotvora, pa glejte! izkazala se je kot delo diletantsko. Zato se je pa v tem lepii luči in večji slavi pokazala pra»a in prvotna slika M. B. na Sv. Gori. Danes lehko radostno vzkliknemo : „Gloria et honore corona-sti eam, Domine" — (6 slavo in čaatjo si jo ovenčal, o Gospod ! — — Dokler ae ji je drzovito odrekala priatnoat in prvotnoat, ae nam je zdelo, kakor bi nam ae svojega trona svetogorskega velevala : »Confandantur et revereantur, qai volunt mihi mala* — Zavrnejo naj se, in sram jih bodi, ki mi hado žele! Odločno smo ga zavrnili, ki je tako amelo kratil njeno alavo in čast, če ga je pa tudi kaj sram — ne vemo. Ko bi morebiti kdo menil, da smo bili v tejpolemiki tupatam malce robati, tisti nsj pomni: „Kakrina grča, tak klinu! Na Sv. Gori 16. febr. 1909. P. Kalist Medič. pravljic starega zakona* . . . Gabriček ae je v „Sofii“ navduieval ie pred 15. dnevi za neki »enoten svetovni nazor, ki je dandanes dcgnan v toliko, da ne more obaegati bistvenih klerikalnih naukov.14 O tem meglenem svetovnem nazoru je mcdroval kobariški „filozcf"* že I. 1904. ako-le: »Neizprosen sovražnik vaake-uiu napredkn v razvoju tega „eno-tnega svetovnega naziranja* do one popolnost', ki jo človeitvo more in mora doseči je bil, je in bo klerikalizem. Proti temu nasprotnika se morajo dražiti vie ostale struje, kajti le tedaj, ko bo ta docela poteptan, docela strt njega pogubni vpliv, podprt ob nebesa in peklo, ob angelje in hudiče ter ob atrsh in trepet pred neznano posmrtnostjo, — iele tedaj bo enotni svetovni nazor mogoč ter bo prej ali slej tudi a'avi! svojo zmago. Kakien pa bo ta nazor, trga danes ne vemo, ne moremo vedeti. Poznamo takozvano »sred-njeveiko svetovno neziranje0, toda tistega »modernega svetovnega nsziranja*, katero postavlja novostrujar prvemu nasproti, tega pa še ni in ga ie dolgo ne bo, kajti sleherni pravi razvoj tega najimenitnejšega vpraianja človeitva ovira in mori oisbni klerikalizem s svojim in-famno-tendecijoznim mračnjaitrom, peklom in njega hudiči". V ponatisnjenem članku „Slovenijau in njeni nasprotniki je zatrjeval Gabriček pred par tedni, da se hoče on v dražbi z narodno - naprednimi možmi buriti za f.lozcfični ustroj modernega enotnega avetovnega nazora, pripomoči tema do zmage i med naiim ljudstvom, dotlej pa odbijati grde nakane rimskih hlapcev sred-njeveike sladke teme. Ta ga imate vedno doslednega Gabričeka I L. 1889. je vabil na naročbo »Soče* z besedami: Kričanska resnica, na katero smo krščeni, bo podlaga vsakemu naiema razpravljanja, la zdaj se hoče boriti on in njegovi narodno-na-predni možje za enotni svetovni nazor, ki ne obsega bistvenih klerikalnih naukov! Po tej učeni kvasariji človek sodil bi sicer, da hoče Kramarjev Drejc novo vero ustanoviti; a to so le b e-s ede ! Pri prvih bodočih volitvah bo Gabričekova »Soča* zopet zatrjevala, daje narodno-napredna stranka z vsemi »narod no - na p red ni mi možmi* bolj kričanska od klerikalne (četudi je ie zadnje tedne trdila, da [narodno-napredna stranka ne sloni na dogmah (verskih resnicah), s katerimi stoji in pade, ampak stremi po enotnem svetovnem naziranju! Politični pregled. Notranji politični položaj. V sredo dne 10. t. m. se snide torej državni zbor k novemu zasedanju. Njegova naloga bode najprej rešiti rekrutno predlogo, baviti se s podržavljenjem nekaterih železnic ter z aneksijsko predlogo. Te tri zadeve hoče vlada spraviti pod streho še pred Ve-likonočjo in sicer parlamentarnim potom. Ako se ji to posreči, je drugo vprašanje, na katero ne more danes še nikdo odgovoriti, kajti parlamentarne razmere so danes tako zmedene, da se človek prav nič ne j more orijentirati. Ako se vladi ne posreči . doseči s strankami sporazuniljenje v svrho rešitve zgoraj omenjenih zadev, potem zaključi zopet zasedanje in peti bode začel § 14. Nekateri menijo celo, da bode vlada v tem zadnjem slučaju razpustila drž. zbor, kar pa ni verjetno, ker bi nove volitve par- ' lamentarnega položaja prav nič ne spremenile, najmanj pa zboljšale v prilog vladi in zastonj bi bili vsi stroški in zastonj tudi j vse razburjenje, katero bi nove volitve s tem v državi provzročile. Balkan. Položaj na Balkanu je še vedno jako resen in nevaren Vendar ni še po- j polnoma izginilo upanje, da se vojska ne prepreči. Dogovor med Avstrijo in Turčijo je sicer uže dognan in dogovor med Bolgarijo in Turčijo se bliža tudi ugodni rešitvi. Le v Srbiji se nočejo strasti poleči. Tam je zadnji čas razburjenje tako veliko, da se je bati v resnici kakega nepremišljenega koraka od strani Srbije, kar bi prisililo Avsrijo, da bi morala slednjič prijeti za orožje. Najnovejše vesti o položaju so te-le.- Včeraj popoldne je prišel k srbs. ministru za unanje stvari ruski odposlanec in mu je v imenu ruske vlade dal prijateljski nasvet, naj Srbija odstopi od zahtev po teritorijalni kompenzaciji Bos- j ne in Hercegovine, ker ne morejo te zahteve pri evropskih velevlastih računati na nikako podporo. Tekom popoludne so prišli k ministru za unanje stvari ■ diplomatični zastopniki Anglije, Francije, J Nemčije in Italije ter so mu dali sličen nasvet. Ministerski svet, ki se je potem vršil pod predsedstvom kralja, je enoglasno sklenil odvrniti, da ne more Srbija umakniti resolucije, sklenjene od skupščine; Srbija zaupa še vedno v pravičnost Evrope, ne more pa odstopiti od teritorijalnih zahtev in od zahteve po avtonomiji Bosne in Hercegovine. Vest, da je ruski poslanik v resnici dal srbski vladi nasvetov, v smislu ; kakor je to predlagala Nemčija, je v Belemgradu izzvalo največje ogorčenje : proti Rusiji. Listi so polni brezmernih napadov proti Izvolskemu, ki da je v službi Avstro-Ogrske. Ker politični krogi z bojaznijo pričakujejo odločitev srbske vlade, je tem večo radost vzbudila današnja vest, da vstraja srbska vlada pri avtonomiji Bosne in Hercegovine in teritorijalnih kompenzacijah. ^Politika-vsklika: Naj nam pošlje Avstro-Ogrska ultimatum, če si upa. Darovi. Jubilejni darovi za .Slovensko s i ro t i š č e *: Josip Trpin, trgovec 2 K, Marija Pregelj t Gorici 1 K, Mizerit Josip, Št Ferjan 40 t, Sivec Franc, c. kr. vad-niiki nčitelj 5 K, Št« fin Križni«, c. kr. iol. nadavetnik 5 K, Malnič Anton, trgovec 1 K. P. n. gg. Franc Stepančič, ekonom centralne bogoslovnice, 20 K, Terezija Rocca v Gorici 30 K, županstvo Kal zbriko 3 K, ki se je nabrala v veseli družbi, županstvo je dodalo še 1 K, županstvo na Ponikvak 10 K. f Andrej Videvčič, delavec iz Rupe, ki je umrl v goriški bolnišnici dne 22. febr. t. 1., je v oporoki volil »Slov. sirotišču" 1000 K. Bog poplačaj vsem stotero I V s e v boljšo bodoč u osi slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Za Alojzi j evišče: Preč. gg. F. Ziach, župnik 5 K; dr. Jos. Ujčič, profesor 10 K; Val. Knavs župnik 1 K; Krištof Tomšič, kaplan 3 K; Anton Berlot, župnik-dekan 20 K, in na to pustil še preostanek meseč nine 39 K 12 v; velecenj. g. K. Makuc (tovarnar kisa) 4 K; preč. tnons. Jos. Kragelj, dekan 24 K. — Vsem dobrotnikom iskrena hvala in Bog plati I Za „Slov. krifi. aoc. neio“: Neimenovanec 50 K; T. Hribar o priliki preselitve trgovine .Krojaške zadruge* v nove prostore 5 K. Iskrena hvala 1 Bog živi posnemalce I Novice. Jožef štrekelj, deželni posla-nec v Komnu, je bil v »Soči14 z dne 2. svečana pisal, da ni napravil samo tistega izkaza prosilcev trt, ki smo g a mi priobčili, ampak še mnogim, mnogim drugim, ki so se nanj obrnili. Zato vprašamo sedaj mi Štreklja, naj nam pove, kje so vsaj tiste trte, katere so bile na-vedene v njegovem izkazu, katerih pa nekateri v izkazu navedeni pro-silci niso naročili in jih tudi niso dobili, a jihjeFrance Budal ven-darle iz Tržiča pripeljal v Komen?! Več radovednežev. Senzacioneinavest. — Bivii klerikalni agitator pripoveduje ▼ .Soči* it. 22. z dne 25. febr. t. )., da je priiel v četrtek, dne 5. marca 1908 i kolesom t Gorico k d/. Pavlici, ki ma je pokapal Ti bo k kop ban kov-cevi opazko, da rea tiati de* nfcrje namenjen la agitacijo ob volitvah za deielni zbor. Ta vest, ki jo »Soča* objavlja, je vzbadila v mestu in na deieli pozornoit. Dprav aenzacionelno pa je, kar nam poroča blagajnik S. L. S., da tiati v i-aoki knp bankovcev ni bil nič drugega ko sklad .Narodne napredne stranke-, ki je čez noč izginil, ne da bi kdo vedel kam. „Garica“ in „Primor-aki list*4 ata ponovno pozvala „Sočou in Gabričeka, naj povests, kam da je izginil omenjeni sklad, ki je bil ailno velik. O tem ni mogel nihče kaj povedati. Niti „S}čau niti Gabriček nista mogla do zdaj dati račnna. Šrota je bila ogromna, saj je Gabriček obetal, da bodo a tem denarjem zidali hiše, otroike vrtce, iole, da bodo podpirali dijake, visokoiolce, delavce itd. Naprednjaki ao pošiljali denar od vseh krajev, da se je kmaln sklad „Narodno-nspredne stranke** silno namnožil. Izdajice .Narodno napredne stranke" pa, ki so postali čez noč klerikalni agitatorji, so poskrbeli, da je priiel denar v varne roke blagajniitva S. L. S. Če je to res, kakor nam poroča blsgajnik S. L. S., bi bila zadeva glede omenjenega sklada sedaj konečno pojasnjena. Šebolj aen aacionelno pa je, da je več ko dve tretjini omenjenega denarja ie vedno v blagajni S. L. S. Ta denar je pripravljen za prihodnje deželno-zborske volitve. G. Gabriček, mi smo pripravljeni I K senzacionelni vesti o kupa bankovcev, ki ga ima blagajniitvo S. L. S. v volilne svrhs. naj dodamo ie to-le : .Soča“ s dne 2. t. m. piše v uvodnem članku: la temnih kotov klerikalne stranke, da bi mi aedaj radi zatajili .volivne bndeu, denar, katerega smo imeli nenavadno dosti na razpolago za lanske deielnozborake volitve. Na to odgovarjamo, da nočemo mi prav nič zatajiti in potajiti. Kaj ie I Denarja amo imeli in denarja imamo tudi ie danes obilo. Vipavec bi rekel: .Denarja je ko pejska". Ta denar bo alniil za agitacijo o prihodnjih volitvah. Denarja imamo ie mnogo več, ko pile .Soča*. Par stotakov damo lahko tudi ie biviemu klerikalnemu agitatorju. .Sočiii* uvodni članki bi bo morali torej po vsej pravici glasiti: Is a vi tli h (ne temnih I) kotov klerikalne stranke. Smrtna kosi. — V Trstu je dne 26. pr. m. preminul po kratki mučni bolezni previden s tolažili av. vere g. Josip Š nšmelj v visoki starosti 81 let. Pokojnik je bil krščanskega značaja, podporni član izobr. drnitva in večleten naročnik „Prim. Usta". Velik pogreb, vriefi se v soboto, je pokazal, kako je bil pri ljudstvn priljubljen. N. p. v miru I V soboto je preminul v Trstu Hmrik Kuret v nežni mladosti 15 let. Pogreb, ki se je vriil v nedeljo, je pokazal, kako je bil pri ljudstvn priljubljen. V miru počivaj, dragi Riko I Tiakovna pravda proti „Corrieru“. V pondeljek se bo vršila pred porotnim sodiščem v Celovcu obravnava v tiskovni pravdi namestništvenega tajnika Gas-s e r j a proti odgovornemu uredniku lista .Corriere Friulano" zaradi razža-Ijenja časti. Povod tej pravdi so znani dogodki pri volitvah v kmečkih občinah za goriško okolico, kjer je bil poslanec B e r b u č uže pri prvi volitvi izvoljen, a je vsled nekaterih pomot prišlo vendarle do nepotrebne ožje volitve. Liatnica uprave : G Andrej Kodrič, Brje it. 61: Denar prejeli 1 H rala lepal Letnica uredništva: Polic#. Vol-čjigrad, Csrkno, članek .Kdo ve svetovati?" in ie mnogo drugega: Prihodnjič! Prosimo gg. dopisnike, naj bodo z dopisi kratki I Mestne novice. m Velezanimivo skioptilko predavanje. Naznanjamo vsem goriškim Slovencem, da bo v torek dne 9. t. m. priredila ,S. K. S. Z.“ velezanimivo skiop-tiško predavanje o zem'ji, nebu, solncu in zvezdah. Te slike se premikajo in bo prav lepo videti, kako se posamezne zvezde, med njimi naša zemlja in luna, gibljejo. Slike bo pojašnjeval in razlagal g prof. dr. Josip Pavlin, ki je v tem oziru strokovnjak. Predavanje se prične v torek točno ob 8. uri zvečer, in sicer topot v telovadnici telovadnega odseka, restavracija .Central-. Člani .S K. S. Z.*, ki naj prineso s seboj društvene izkaznice, plačajo po 10 v vstopnine, nečlani po 20 vinarjev. K obilni vdeležbi vabi odbor .S. K. S. Z.“ m .Krojaška zadruga" v Gorici ae je v aoboto preaelila na naaprotno stran sedanje trgovine it. 6, med Dal Pierovo in Mazzolijevo trgavino. Prostori, v katerih je bila dosedaj, ji bodo služili za skladiiče toliko časa, dokler traja pogodba s hišnim posestnikom. Nato preselitev opozarjamo naie občin-atvo. Trgovina je krasno urejena, ima velike zaloge in je preskrbljena z vsakovrstnim najmodernejiim blagom. Ogledali smo si nove proitore, ki so res kraani in odgovarjajo vaem zahtevam moderne trgovine. Priporočamo! m Novi slovenska kolonijalna trgovina v Gorici se odpre danes v hiii .Centralne posojilnice*. Olvorita jo brata Anderwald, strokovnjaka v trgovini s kolonijalnlm blagom. Die naprej priporočamo mestnim in okoličan-skim Sovencem to trgovino, ki bo edina slovenska trgovina te stroke v doleujem delu mesta. ra Otrok *gorel. — V četrtek je pustila Jožefa Štacul v Podturnu na ognjišču samo 2 leti in 8 mesecev staro deklico. Mati, Jožefa Štacul je šla tačas po vodo na bližnji vodnjak. Ko se je vrnila, je bila obleka deklice v plamenu. Pogasila je koj ogenj na obleki deklice in nesrečnega otroka nesla v mestno žensko bolnišnico. Deklica je vsled dobljenih hudih opeklin umrla v velikih mukah. Nauk za stariše: Nidkar pustiti samih otrok na ognjišču blizu ognja ! Iz goriške okolice. g Krvoprelitje v Št. Andrežu. — Z grozo smo posluiall vest, ki je prihajala iz Št. Andreia v pondeljek ajutraj. Pri posestniku Pavlinu v Št. Andreiu je slutila 20 letna Marija Pavlin, • katero je občeval Anton Nanut, doma ia Št. Andreža, atar 23 let, delavec v tovarni v Podgori. D ikle se ni posebno sanj na-nimalo. To je Nanut vedel. Sklenil je grosno maičevanje. V nedeljo zvečer je iel k njej in okoli 11. ure je mlade»H pognal la samokresa tri kroglje, dve v prsi, eno pa v čelo, s katerimi jo ja smrtno obstrelil. Ko je Nanut videl, da se njegova žrtev bori v krvi na tleb aa iivljenje, je sebi pogaal dve krogljl la samokresa, tako, da so ju dobili obeh ležečih v krvi na tleh. Ta dogodek je vabndii hrnp po občini. Ko jn je domači g. župnik mazilil s av. oljem so jn opo-Innoči prepeljali v goriiko bolniinioo. Vedelo se je, da mladenka, ne oadravi, kajti odel jo je ule na lion tragičnega mesta amrten polt. Umrla je valed dobljenih krogelj v ponedeljek ob 2. uri pop. Oa pa se bori z življenjem v bolniinioi. Njegovo stanje je opasno. Pogreb mladenke je bil včeraj po* poludne iz goriike ženske bolniinioo na itandreiko pokopaliiče, ki je bil veličasten. C ila občina se ga je udeležila. Štan-drežka dekleta so ila oelo v Girico in jo spremljala v Št. Andrež. Pred itandroiko cerkvijo in ob grobn eo peli pevci žalostinke, po končanem obredn so pela ie dekleta T slovo nesrečni žrtvi. G. dr. J3S. Pavlin je govoril ob grobu in se zahvalil članom in članicam za spematvo in povabil navzoče, naj se v obilnem itevilo udeleže maie-zaduinioe, ki se je brala danes. Vence je položilo na grob drnitvo, nadalje tovariiice pokojnice in atariii. Pokojna Pavlin je bila namreč članica kat sl. izobr. drultva ,Nai Djm*, ki se je sedaj osnovalo. Vedla se je vedno dostojno. Nesreči! morilec pa ni bil član .Kat. sl, izobr. drultva“, kakor hudobno piie „Sočau in se na podel način zaletava v itandrežkega g. župiika, marveč je bil član biviega tamburaikega druitvs, katero pa vemo vsi, kakino je bilo. — Ta dogodek je pretresel celo občino in ie vedno se govori o njem. g Kat. slov. izobr. društvo v Solkanu ima v nedeljo, 6. t. m. svoj redni občni zbor. Dnevni red: Poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo knjižničarja; volitev odbora; slučajnosti. Pričetek takoj po blagoslovu v društvenih prostorih. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. g Grozna neereia na delu. Ia Mirna ae nam poroča o grozni nesreči, ki se je pripetila v pond.ob 10. uri dopoldne in ki je zahtevala človeiko žrtev. Pri podjetnici g. Karolini Faganeli ao zidarji obzidavali neke nabiralnike vode, nad katerimije stal 12 m dolgi atari zid. Ko so zidarji odstranili takozvane opore, Be je nakrat zruiil celi zid ter *a-aul zidarskega pomočnika Janeza N ®- m e o, kateri je vsled težkih telesnih poškodb umri že ob 1. ari popoldne v go-riiki bolnišnici. Pokojnika je zid tako zasul, da se je videlo aamo čevelj ene noge iz razvalin. Samo na prsih je imel revež kamen, katerega ata dva moža komaj odstranila. Ko so ga izvlekli izpod razvalin, bil je ves pohabljen in zmečkan. Domači g. žapnik mn je podelil iv. olje ler mn je z občadovanja vredno požrtvovalnostjo in srčnostjo izpral in obve-aal rane. Pokojnik zapniča ie nepreskrbljeno hčerko; žena pa, za katero je pokojnik nenteiljivo žaloval, mn je dele pred tremi tedni nmrla. — Pokojnin, ki je bil zaveden kotoličan, avetila večna lač! — g Gospodarsko drufitvo v Bakoviči pri Volčjidragi reg. zadrnga z om. jamstvom1' bo imel« redni letni občni zbor 21. maroa v poslopja velerodnega g. grof« Delmestrija v Bakoviči ob 3. ari pop. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Potrditev letnega račana. 8. Nadomestna volitev 3 udov načelstva. 4. Volitev nadzorstva in raziodiiča. 5. Slučajnosti. Načelstvo. g Grgar. — Predsednik „K. sl. izobraževalnega druitva" je Doljak Karol, Budin Jožef je podpredsednik, pregledovalca računov: Kogoj Jakob in Bitežnik Franc. g Visoka starost. — V Kronbergu je umrl dne 26. t. m. dobri starček Anton Vug a, po domače Kramariček v 95. letu avoje starosti. Še do jeseni je ranjki opravljal vsa lažja kmečka dela, letoinja zima pa ga je premagala. Bil je najstarejii v celi duhovniji. Svetila mu večna Inč! g Konsumno društvo v Sovod-njah je imelo v nedeljo avoj občni zbor ob obilni udeležbi članov. Društvo šteje -65 č'anov in je član »Goriike zveze". Blaga se je prodalo v 10 mesecih obstoja aa 21.000 K. Dobička je bilo 409 K. Člani so a trgovino zadovoljni. Blago ima isto ceno kot v mesta. Na občnem zbora se je povdarjalo, naj se ne gleda na dobiček, marveč na kvaliteto blaga I To mora biti dobro. V privatnem pogovora se je izrazila miael, bi li ne kaialo »Goriiki zvezi* naročevati razno kolonijalno blago zs pridružena konaumna druitva po kolikor mogoče ugodnih cenah. To pa ie iz ozira na to, ker vae slovenske kolonijalne trgovine so odvisne od laikih veletržcev. g »Katol. slov. izobr. društvo" v Solkanu je stopilo predpreteklo nedeljo prvikrat z zanimivim vsporedom na oder. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora. Vse točke so se izvajale precizno, reči se mora v resnici nepričakovano dobro. Dsklamovalka „01jki“ je posluialce kar očarala s avojim milim glasom, sigurnim nastopom in fino izpeljanimi kretnjami; marsikomu je privabila solzo v oči, posebno na onem mestu „Med svečami pa spava mož — bled mož, ogrnjen s plaičem črnimu Pa tudi druga deklamovalka je ognjevito deklamovala krasno pesem »Soči**. — V igri „Čaiica ka?e“ so vse igralke častno izvriiie svojo nalogo; igrale so neprisiljeno popolnoma naravno, kakor da bi bile na odru doma. — Takega glasu, kakor smo sliiali prisoloipevu „Oj rožmarin11, gotovo ne sliiimo vsak dani Nič nepre-tiram, ako rečem, da bi baritonist se svojim mogočnim zvonkim glasom lahko žel obilo slave, ko bi se posvetil pevski umetnosti. Največ smeha je pa provzročil »Županski kandidat iz Banjaluke*. Bilje to mal pritlikast možiček z debeloglavo, s možgani, ki tehtajo čez cent*, vse je obljnboval, če ga izvolijo za župana, ker v ris bo hodil po denar itd. Ker so se mu pa posluiaici prav prisrčno smejali, namesto da bi mu pritrjevali, zato se je milo zjokal la vzdihnil ves aolaan »Zakaj ne bi bil jaz župan". Občinstvo ga je z gromovitim aplavdiranjem ie enkrat priklicalo na oder. Di so se vse pevske točke izvajale prav gladko, ni treba posebej omenjati. Čast vsem sodelovalcem in sodelovalkam 1 g Ajševica. Nekaterim osebam v Ajševici dela grozno zgago gramofon, katerega sem si nabavil za svojo gostilno v razvedrilo gostov. Vsake stvari je enkrat konec. Tudi moja potrpežljivost ni neizčrpna. Svetujem zato dotičnim osebam, da me pustijo pri miru ter se lotijo rajši pometati pred svojim pragom, kjer najdejo morda tudi kaj smeti. S strahovanjem so malo opravili,' pa tudi z zasmehovanjem ne pridejo daleč. Minili so časi, ko so se klanjale glave brezpogojno pred nekaierniki. Toliko za danes. One osebe, katerim je tako zelo napoti moj gramofon, naj se potolažijo, ker bom sicer primoran, jim eno zagosti — pa brez gramofona. Čubej Franc. Iz ajdovskega okraja. s Iz ffhenberga. — Dne 7. febru-varja je priredilo „Krič. • aoo. izobraževalno draitvo* javno predavanje na Kresiji. Predaval je gosp. zdravnik dr. B reče Ij o ikodljivoati preobilnega vživanja alkoholnih pijač. Kazal je tudi a pomočjo akioptikona razne slike, na katerih ae je videlo, kako čezmerno vživanje opojnih pijač ikoduje človaikemu zdravju in kako človeka pokvarja na umu in na telesa. Posebno je g. zdravnik svaril, naj se otrokom nikoli ne daje piti opojnih pijač, ne vina, zlasti pa ne žganja. To predavanje je bilo najbolj primerno in koristno, kar smo jih do zdaj sliiali v R hinbergu. Vsak razu-. men človek bi moral biti vesel takega poduka, zlasti pa stariii in gospodarji. Niti največji pijanec ne bi smel zameriti takema predavanja. Sploino pa bi morali biti veseli takih predavanj vai pravi in poiteni Slovenci, ki želijo svojemu roda boljio prihodnjost, ki želijo na duhu in na telesu zdravo in krepko slovensko ljudstvo. Ne da ae tajiti, ker je žalostna resnica, da priprosto ljudstvo preveč pije, da ae mladi fantje pogosto opijanijo. Se ne da popisati, koliko gorja naredi pijančevanje po družinah. Pijanec slasti pijanec - gospodar je za hiio in družino najhujii udarec, največja nesreča. Koliko prezgodnjih in tudi neireč-nih smrti se zgodi vsled nezmernega pitja. Tudi v naii obiirni fari jih je prav veliko, ki preveč pijejo, in se jim to pozna na zdravju in na gospodarstvu. Rsvno zadnje čase smo imeli nekaj smrtnih slučajev, katerih je povzročil in po-speiil alkohol. Ena oseba je celo nagle smrti umrla zaradi nezmernega pitja. Niso redki tisti, ki morajo prezgodaj v grob, ker so si pokvarili zdravje a pogostim opijanjenjem. Torej vsak količkaj razumen človek pozna ikodljive nasledke pijančevanja v dušnem, telesnem in gospodarskem ozira. Zato bi pa tudi vsak resnični narodnjak in rodoljub moral biti vesel vsakega prizadevanja, da se omeji pijančevanje in pogoVc opijanjenje, pa naj pride od katerekoli strani. Raznme se, da je imelo tudi protialkoholno predavanje dr. Breclja na Kresiji namen, da bi ijndje spoznali ikodljive in pogubljive nasledke nezmernega pitja opojnih pijač ter da bi amer n o in pametno pili. G. zdravnika zahvaljujemo za njegov trud I Neki liberalec pa v »Soči* na prav Burov in pijanski način smeii to koristno predavanje. Pisan je članek v pristni pi-janičini, ki je jezik pijancev in aurove-iev. Kakor pijanec, ki ilobudra tja ven dan, kar mn pride na jezik, govori o rožnem vencu, o Lurda, o svetogorski medajici, o Mohameda, ono pripravo, a katero je dr. Brecelj kazal slike, imenuje »skopiti*. Prav pijansko I Fej! Članka se vidi, da je pisan od prijatelja pijancev za pijance. To pa gotovo ni bil sam pri predavanju, ampak je o njem zvedel od kakega razžaljenega pijančka. Vsakdo ladi ve, da »Sočin* dopisnik ni doma na Preserjah, ampak drugod, kar je vsakemu dobro zaano. Zanimivo je pri tem tadi to, da ta liberalni zagovsrnik pijancev je tudi vnet ,agra-rec“. To ni nič čudnega, ker »liberalci* in »sgrarci* so eni in isti. Liberalnemu dopisniku „Sočeu povemo ie to, da so ljudje bili a predavanjem g. Breolja prav zadovoljni in so ga odobravali tadi tisti, ki niso zraven bili. Tedaj želimo, da bi to predavanje ne bilo zadnje o tem predmeta, temuč da bi ie kaj takega sliiali. Iz kanalskega okraja. ki Zapotoški hribi. — Sprejmi, dragi »Primorski L. kaplana iz Cerkna, a smo vendar bili razveseljeni s sv. mašo. Prihod g. kaplana je bil previdnosten. Prav na vrhu je pred njegovimi očmi na oni strani hriba velik snežen plaz zajel mladeniča, ki je šel k maši in ga drvil dva streljaja daleč v grapo. G. kaplan, ki je to videl, je takoj obvestil vaščane, ki so šli na lice nesreče. Po 2urnem trudu se jim je posrečilo rešiti mladeniča, ki si je pa menda nogo zvinil. — Bog nam pošlji kmali zaželjeno pomlad in — pa dušnega pastirja, ki ga prav tako srčno želimo I c Cerkno. (Železnica). Za železniško progo Idrija-Sv. Lucija vlada med sosedi na Kranjskem živahno zanimanje, in vplivna oseba se je izjavila, da se tam začne s trasiranjeni, kakor hitro bo vreme dopustilo. Tudi naš deželni odbor je vzel zadevo v resno pretresovanje in je v sredo sklical k Sv. Luciji v salon g. Vuge vse župane in podžupane iz idrijske doline, da se o črti resno posvetujejo in izrazijo svoje želje oz. zahteve glede črte same, glede postaj itd. Deputacija, ki je bila 8. julija 1908 pri dež. glavarju, je imela torej svoj uspeh, in upanje imamo, posebno ker je črti tudi vlada naklonjena, da se v doglednem času zgradi železnica ldrija-Sv. Lucija, ki bo našo, do sedaj zanemarjeno idrijsko dolino izdatno gospodarsko dvignila. O sestanku bomo mogoče še kaj poročali. — Kje so pa liberalci? Kje so Štrekelj, Franko in Križnič, ki so „zmagali' tudi pri nas? Zakaj ne nastopijo, saj se vendar gre le za kulturno- j gospodarsko zadevo? Na delo torej, sedaj je čas! Iz komenskega okraja. km Gorjansko. — Ko smo brali .v zadnjem „Primorcau dopis, katerega je sagreiil nekdo „z Gorjanskega", nismo vedeli, ali je dopisnik tako neamen, ali je hndoben, da nikakor noče vedet*, zakaj je letos o. kr. vlada tako oprezna pri rmsdelitvi kolčij. Niti' na mar nam ne pride, da bi zagovarjali vladnega iimeljna; tndi ne bomo slavne vlade kovali v svezde, ako razdeli nekaj tisoč bilf, ker je to njena dolžnost; vemo pa, na podlagi kakinih izkszov so v nedavni pre-tekloiti dobivali »revni vinogradniki“ (II) kolči iz vladnih trtnio. Mogoče je tudi dopisniku „z Gorjanskega" kaj znano, kakšni so bili ti »revni vinogradniki*, ki ao dobili od vlado na Ubočb trt, dasi so nekateri res tako „revniu, daniti pedi aemlje ne posedujejo; slišal je mogoča tndi, koliko ponarejenih podpisov je bilo t znanih »iskazih*. Tam je našel marsikateri vinogradnik svoje ime z opombo, koliko trt je prosil in koliko jih je dobil, med tem, ko sam o vsej stvari ni prav nič vedel, dokler ni vdobil v roke naiih časnikov. Mi se tem možem le Sadimo, kako da niso nastopili aodnijsko proti zlorabi svojega imenal Ztto pa, ljudje božji, nikar ne fsrbajte svojih »backov*; saj nže vrabci na naši cerkveni strehi vedo, kedo je kriv »preziranja in nezaupanja županstvom* od strani vlade. Žito p« je naš nasvet: ob prihodnjih volitvah le zopet volite Štreklje, ki so največja nesreča za tužni Kras. Kar ste hoteli, io ima t e I km Iz komenskega okraja. (Lov na patentarje.) V komenskem okraju so začeli orožniki na ukaz okraj, glavarstva sežanskega zasledovati one rokodelce, ki niso plačali patenta. Nekaterim je bilo celo orodje zaplenjeno. Globo 10 ali pa 20 K smo plačali malone vsi rokodelci • obrtniki. Ker sc splošno govori, da so poslali ovadbo okr. glavarstvu naši zaslužni župani, prašaino g. glavarja, kdaj bodo ukazal žaudarjem, naj zasledujejo tiste znane župane in prekupčevalce z državnimi trtami v komenski okolici? — G. glavar! tudi ti možaki niso šc plačali patenta, da smejo kupčevati z državnimi trtami z zlorabo naših imen in priimkov. Nas, ki si ue zaslužimo z iglo, šilom, obli čem in enakim orodjem uiti za patent se kaznuje; župane in prekupčevalce z državnimi trtami se pa pusti, da kupčujejo — brez patenta — že 5 let z državnim blagom ; pusti se jih, da bogatijo — brez patenta — na račun nas revežev. G. glavar, mar nismo vsi v sežanskem pecirku! ? Eden v imenu prizadetih. km Predrzna nesramnost. —■ V Nabrežini so na puttni torek sot i allsti in svobodomisleci na podel način zasramovali sv. Očeta papeža. Napravili so sprevod šem. Enega so oblekli t papežev ornat, mn dali želeino verigo okoli vralu. ter ga posadili na „ikalir*, v ko-jega sta bila vprežena dva para volov. ; Dotičnik je držal v eni roki knjigo, z ' drugo pa je delal znamenja kakor da bi blagoslavljal. Pred tem vozom ati bili dve ! šemi na konjih, zidaj na vozeh pa godci in druge šeme. Tako napravljeni so na- j redili obhod po vasi in na postajo. Zt-res ! globoko v poulost in posirovelost so se pogreznili ravno tist', ki se toliko ponašajo se svojo omiko in svobodoljubjem. Najbolj žalostno pa je to, da pokli- ; cani činitelji kaj takega niso zabranili. | Lekarna Criiiifiltili f Gorici Prave In edine žel. kapljice a mamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vanttena mamka) popjje._ Okrepi ielodec, storš, da ngine v kratkem časti omotica in H-l*O0/«a linoit (mrtvost). Te kap. Ijice tndi stori, da človek raje ji I SULIBOJf 6 Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Išče se Učenca Iz fržiškega okraja. Grsjfcka pon st v Šti\anu je prodana državi, kakor se čuje za 3 milj. kron. — Kaj se bo tam gradilo se ne ve za gotovo. Najbrže protiutež Italiji — postojanko za torpedovke. — Vojaki v Devinu, tako gre glas — se kmalu za stalno nastanijo in sicer v grajskih gospodarskih poslopjih. — Čudno ne bi bilo nič, ko vedno kaj slišimo o našem »dobrem" zavezniku onkraj luže. — Pust je bil letos v Devinu malo bolj mršav kot po navadi, ko je mlado in staro znorelo. — Noreli so tudi letos — toda le bolj izbrani pusti in rojeno maškere. — Vipavske doline. za sobno slikarstvo s Krasa ali iz Kje, se poizve pri upravi »Primorskega Lista “ v Gorici, Semeniška ulica št. II. nadstropje. x x x x x 1 C, X X X urar c. kr. državne zeležnice v GORICI, Gosposka ulica št. 52. JVfadiiUenir Franc Lang kulturni inženir v Gorici, Via Ponte Isonzo 3Z, sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, urevanje pritokov in odlokov, napravljanje vodovodov itd. i AA Sneženi plaz. Nesreča. i Silno veliko snrga je padlo zadnje . dni. Na kranjski meji ga je do klaftra. ' Torek pritegnil je jug in plazovi so se zdrli in zahtevali, žal, 2 človeški žrtvi. Edini sin hšt. 12 iz Porezna iel je po seno in plsz je vzel tenik, seno in mladenča; iele proti jutru so ga izkopali. Komaj je potrti oče a itrašno novico odšel, prišel je drugi — da je zasulo še drugega v Poreznu, hlapca iz hšt. 2. Govori se o tretjem na Bači. Beg daj, da bi ne bilo res. Bog nas varuj nagle, neprevidne smrti. Redni občni zbor »Eospodarshega društva y Henčah'1 se bode vršil 19. marca t. 1. ob 3. uri pop. «— v župnišču v RENČAH. DNEVNI RED: 1. Sprememba pravil. 2. Potrjenje računov za 1 1908. 3. Volitev treh udov načelstva. 4. Volitev nadzorstva in razsodišča. 5. Navodilo glede uporabe posebnega reservnega zaklada. 6. Slučajnosti. K polni udeležbi vabi načelstvo. Prodajalna Hafolišhega tisk. druSfua 9 Trstu =...................... pri veliki pošti — ulica dtlle Poste it. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev* rožnih vencev, podob matih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d. 2a Casa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašniStva sv. Očeta: podobe J*ija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tishovin za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „Katol. tisk. društvo" TRST. Hinematograf Salon Central. PROGRAM: Za videti samo od 28. februarja, d o 6. marca. Ribji lov v Italiji. Komično: Ženitev iz dolgočasja. Prijeten duh. Xylophon koncert. Vojne želeča Srbija, njena armada in dežela, edino originalno povzetje v 30, oddelkih. Drama: Pot življenja. — Komično: Ta kost. Pretresljiva noviteta: Lud\vig XVII. Velika historična dramatična igra iz Francoskega v 40 pretresujočih oddelkih. Znižane cene! Predstave ob delavnikih ob 5, 6‘/a in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob ‘ j 11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. i Restavracija „CEKTRBL“ ulica Josipa Verdija 32. Podpisani gostilničar naznanja g. gostom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi da točim raznovrstna pristna vina, kakor: k ruški teran, vipavsko, briško in ftirlaiiHko vino in D reli e rje v o pivo po jako nizki coni. — Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji želji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se ne bo kesal, prišel bo Se v drugič, potrežba točna in ===== poštena. : Pričakujem obilnega poNetn. — Z odličnim spoštovanjem Josip Novič, gostilničar. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenkn GOBICI, ulita Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Bkim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim protl-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem,, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja. Cene zmerne. Priporočamo sl. občinstvu v mestu in dežel ===== posluževati se tvrdke ----- J. Medved t gorici Corsa Trti pri nakupu izgotovljenih oblek, kožuhov, klobukov in črevljev tako sa možke kakor ženske. Izbera je velikanska. Priloga „Prim. Lislu" šL 9. z dne 4. marca 1909. Iz tolminskega okraja. t Opozarjamo na oglaa g. Franca K M n k o n a, urarja in organiata t Tolminu, katerega priobčujemo na zadnji atraai. t Obtoke. — Uiniateratro aa uk in bogočaitje je podelilo 700 K podpore sa popravo tukajinje cerkve. Hvala go-■podu poilanou dr. Gregorčiču in glavaritvu v Tolminu, v kolikor ata pripomogla v doaego podpore. t Žrtev puita. — K poroki v podbrdlki fari je prilel „šežkat“ delavec pri ,Prangerju" zvečer pred puetom. — Zjutraj ae je vrnil najbrže precej vinjen proti domu po ateai, ki je nevarna za človeka, ki oe je „našelkal“. Padel je čea akalovje kakih 15 m globoko ter mrtev obleta! par korakov od doma. To je tretji alučaj nearečne nagle amrli v fari v teku edncga leta valed neamer-noati: ianako leto ae je nek revei napil in potem zmrnil, pred par meaeoi pa je zopet nek domačin vtonil. O ljuba zmernost, kje ai doma! t Volčamkl hribi. — Spet se og-lašam, gosp. urednik. .Kmečki glas" z dne 19. febr. dolži g. B. na Selih, češ, da je on spisal dopis iz volčanskih hribov, ki ga je priobčil .Prim. List' rainoii mesec. Koga po krivem dolžiti, ni lepo, še manj lepo je to od .Kmečkega glasa", ki pravi, da njemu ni za osebe, pač pa za stvar. Sedaj pa stika po dopisniku .Prim. Lista", ki je naslikal delovanje raznih strank. .Kmečkemu glasu" bodi povedano, da g. B. na Selih ni v nobeni zvezi z omenjenim dopisom. (Potrjujemo I Ur.) Pisala ga je moja priprosta kmečka roka. Vemo, kam jahate I Uskoki brez programa ste, ki bi radi po naših glavah dosegli taktično krmilo v deželi. Kdor ne zna sam gospodariti, ne more gospodarstva drugih učiti, kaj ne g. Mrmolja .... Lepo dolski. t Nezgoda, o kateri ni menda do zdaj še noben list nič poročal. Tisti dan po novem letu so se peljali trije gos podje svetnega stanu od Sv. Lucije v Tolmin. Ko so bili nekako na sredi svoje poti, tam pod vasjo Prapetno, se jim je pripetila jako neljuba nezgoda, združena z majhnim strahom, tako, da sta morala od tam dva peš v Tolmin hoditi, eden pa se je moral s polomljenim vozom vrniti k Sv. Luciji. No, kaj pa je bilo? So morda sTečali tam škrata? Škrata ravno ne, nekaj drugega pa, ki je bilo vzrok nezgode in strahu. Ko so do tam prišli, se je konj naenkrat splašil in v stran potegnil, da se je voz prevrnil oje zlomilo in vsi trije so se znašli na trdih in mrzlih tleh. Kaj pa je konj videl, da se je splašil I Neki kmet je tam počival z ročnim vozičkom, na katerem je imel v podolgovatem košu zaklanega in osmojenega t. j. nagega prašiča. Ko je konj tega nagega prašiča zagledal, se je splašil, morda je res mislil, da vidi škrata. Toda o tem naj dalje pripoveduje Bižalj z Modreje, kajti prav on je bil eden tistih treti. - Drobtinice. Ameriški tajfuni. — Grozoviti viharji, imenovani tajfuni, razrušili so mesto Fišer v okrajn Alkazar v Ameriki, da sta samo dve hiši ostali bres poškodb. 13 ljudi je bilo ubitib, drugi so se poskrili pravočasno po kleteh in podzemeljskih inknjah. Poveljnik avstrijske armade ▼ vojni na Bilkanu. — Listi javljajo, da je določen sa poveljnika avstro ogrske armade v eventualni vojni s Srbijo generalni armadni nadzornik baron Ai-bori. Njegov genera'ttabni načelnik bo general Fait-Griesler. Narobe avet — Pri nas tožimo mrzlo simo in jo kličemo k vragu. V Ar-gentiniji pa ljudje umirajo valed hude vročine. Tamošoji listi poročajo, da doseže termometer v senci 40—42° gorkote, a na solncu 60—60°. Zrak je težsk in soparen ter bres najmanjše sspioe zadušljivo pritiska na prebivalstvo. Napad na Grke v Zjedinjenih državah. — V Omahi se je sbralo okoli * 3000 oseb, da umore nekega Grks, policijskega uradnika ter razdejali velik del grškega mestnega oddelka. Prišlo je do hudih spopadov, pri katerih je bilo mnogo Tnrkov in Romunov ranjenih kstere je ljud«tvo držalo sa Grke. Hči Napoleon* II. V Seulisu na Francoskem so našli v sredo komteso 1 de la Pompičre nezavestno ležečo na postelji. Komteso, katera se drži za hčerko Napoleona III. sosedje že nekoliko dni niso videli zunaj. V sredo na večer je pa šla policija v stanovanje ter našla komteso pač še živo na postelji ležati, a okoli nje vse polno podgan in nesnage. Tla v sobi so bila posuta čez in ! čez z vrednostnimi papirji. Komtesi se je omračil um. Prenesli so jo takoj v i bolnišnico v Clermont. Za kratek čas. Na železnici je rekla prijateljica svoji znanki: .Veš, jaz sem vzela povratni listek, zato, če se bom zapoz nela jutri v mestu, da me bo vlak počakal". Vojak pri telefonu. V sobi Častniškega strežaja pozvoni tefefonski zvo- nec. Strežaj Smolej skoči koj k telefonu in reče .Alo! Tukaj strežaj Smolej! Kdo tam?" Odgovor: „Tukaj stotnik Jeza“. Pri tej besedi odskoči Smolej in salutira pred telefonom misleč, da ga bo stotnik Jeza videl, kako .štram" ga je pozdravil. Loterijske številke. 20. fcbruvarlja Dunaj............... 87 89 3 6 46 Gradec...............16 64 2 24 46 Namizna jabolko fine vrste po kron 14—16 —18 za 100 kilov iz kolodvora Litija nudi J. Raz-boršek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 220 m m a\ franko a\ m a\ s Naznanilo otvoritev! Podpisana iiljudiio naznanjava, p. n. slavnemu občinstvu, da sva otvorila. v hiši sl. »CKNTKALNK POSOJILNICE- Corso Verdi 32 pod tvrdko ===== ------= A. & F. ANDERWALD svojo najmodernejše urejeno trgovino s kolonijalnim blagom. Zagotavljajoč' najoonejše postrežbo z vedno novim blagom se priporočava vsestranskej na-klonjenosti ter bilježiva z ■ ■ veluspošto vanjem A. & F. Andervvald. b: 5ri LISTEK. Daljnogled „Kinsipo-dixrog“. (is tolminskih hribov.) Pred par dnevi sem čital v nekem listo, da je nekdo isnašel tako dvokolo, da se ž njim lahko po vodi vosi. Ali je to res, ali ne, ne vem. Lahko tudi, da je. Saj dandanes ljudje vse isumijo, samo tega ne morejo isumiti, da bi človek bres hrane živel. Naj bode torej kakor hoče, mene to nič ne briga. Naj preiskujejo drogi, če hočejo, jas ne bom I , Povedal pa bodem nekaj drogega, kar vem, da ni še nikdo slišal. Ko sem jas čital o izumu kolesa, ki se oe potopi v vodi, se obudi v meni nekaka zavist do onega, ki je to iznašel. Sklenil sem, da moram tudi jas z neko novo stvarjo presenetiti svet, misleč: Saj imam tndi Jas glavo, kakor drugi, na zgornjem koncu života nasajeno, in še ne popolnoma prazno, ako smem drugim kaj verovati. Torej zakaj bi še jaz ne pokazal, da nekaj snam. In ret, po večdnevnem premišljevanju se mi je posrečil izum, to je tak daljnogled, s katerim se vidi in sliši več kilometrov daleč, in ima tudi to posebnost, da se vidi in sliši skozi najdebelejio hišno steno, kaj se notri godi — in govori. Služil pa mi bode ta daljnogled, katerega sem že patentiral in mu dal ime: „Kinsipodixrog", posebno za preiskovanje zbirališč protiklerikalnih, pisanih — in vendar enobarvnih nasprotnikov I Seveda bodem obračal vso pozornost tudi na druge stvari, kakor: na sadružništvo, kmečke hiše, gostilne, šole in na posamezne osebe, katere bodejo vredne mojega opazovanja. Vem, da porečejo nekateri nevedneži, da ni mogoče, da bi kdo isnašel kaj takega. Pa kaj zsto, naj rečejo kar hočejo, jas ee ne bodem prepiral ž njimi, ker se bodo uže sami prepričali, da je res, ker mislim priobčevati vse vsžnejše stvari, katere bom . opazil s mojim daljnogledom. Da bodem poprej razgnal dvom o resničnosti mojega izuma, hočem že danes nekoliko popisati, kako ae mi je obnesel prvi poskus z mojim „Kinsipo-dizrog-om". Bilo je ravno na pustni večer, ko sem pritrdil zadnje vijake pri norem daljnogledu. Ker sem bil radoveden, kako se mi je delo posrečilo, dejal sem to čudno orodje pod pazduho, pa hajdi na opazovalno poakuinjo. Šol sem na mal hribček, ne daleč od svoje hiše, kjer se vidi daleč na okrog, ter nastavim svojo pripravo. Bil sam kakor očaran. — Toliko vspeha nisem pričakoval I Ko se nekoliko oddahnem od začudenja, začnem opazovati : Daleč od mene na drugi atrani, kjer se je komaj razločevala vas, je bila sedsj prav tik mene. V neki hiši sredi vasi je bilo posebno živo. V koto pri peči je sedel neki možiček, ki je neprenehoma .cincal" z glavo, tolkel s nogo ob klop in z rokama vlačil in stiskal neko stvar tako silno, da je od bolečin že komaj hropels. Po podu pa so se vrteli, kričali in skakali neki razposajeni pari tako brezskrbno, da sem se ute resno bal, da kdo zleti v .Sočo", katera je sicer mirno ležala ua oknu, pa vendar poželjivo čakala, kedaj bo kdo omočil vroče prste v njo. Kaj ne, pust brez plesa bi bil pa že preveč „pust", posebno za nate „napredne". V eni hiši sem videl, kako je mlad mož zalival .pusta" z neko tekočino, brez katere sam ne more živeti. Mislil je, da ta smrdljiva pijača tudi .pustu" dobro stori. Oh, kako je svet neumen I Zdaj sem obrnil svoj .konočal" v drogo vas. Nič, vse mirno, kakor v grobu. Gostilna prazna, ceste prasne, ikripauja harmonike ni bilo slišati, peči po vseh hišah polne. Pa si mislim: Hitro ae pozna, Kje .klerikalci" so doms! Obrnil sem .konočal" na razne druge strani. Videl sem na mnogih krajih, da ima .post" mnogo posnemalcev-norcsv, ki so oiemljeni noreli, kričali, ae pačilii. V neki vasi sem zagledal .matkaio" z oslovskim obličjem. .Konočal" se je te zveri vatratil in mi padel na tla, a se k sreči ni ubil. Drugič te kaj. ***** ** ** ■* Raštelj št. 16 M*** Hhm h**h dobi tako izborno blago. Prav hvaležna sem Ti, da si mi nasvetovala to v resnici solidno tvrdko. Pa tudi jaz sem povedala nekaterim, a vsakdo se mi je začu- % dil rekoč: ali ste Je le sedaj zvedeli za to travmo ko vendar že vsa okolica zahaja kupovati v to prodajalno potrebne obleke, z ozirom na to, ker je tvrdka % slovenska, edina, in prva te stroke v ulici Raštelj 10." ’ „Torej vidiš, Ana, da sem prav svetovala". »Da, da, Marija. Sedaj grem pa po svojili opravkili, imam malo časa, pridem Te že enkrat obiskat, da se kaj več pogovorive. — Z Bogom !“ /Ve) Naznanilo. Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu za poporavo in čiščenje raznovrstnih ur in čiščenje šivalnih strojev. Dela se izvršujejo dobro in hitro. — Ob enem priporočam tudi svojo zalogo ur in šivalnih strojev. Udani Franc Klinkon, urar in organist v TOLMINU. VIKTOR T0FF0LI = (SORICA = Velika zaloga oljkinega olja iz naj- ugodnejših krajev _____ Poprava in komisijska zaloga dvokolos in Šivalnih strojev, gramofonov sa koncorto in gostilno tor vsakovrstno ploščo, zastopnik automatov zn gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri H A TJ El*-n (iorica Stolna ulica 3 - 4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slovenski --------------------- ceniki franko ------------ ^ Odlikovana pekarija ^ ^ /(in sladčičarna $/• ^ IR. Draščik ♦ Jedilno olje po 96 v. liter “Mi Jedilno fino K 104 Maraiglia ... K t'28 Istrsko „ „ 1 “20 Bombay . . . . „ 1’20 Corfu „ „ 120 Itari..............„ 140 Puglie „ „ 1-28 Luccn............160 Jesih vinski najflnejfc . . . „ 2 — Milo in luči. Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Seni inario 10. er—; \& Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovmia zadruga z omejeno zavezo J pri nainpo imeUjskih potrebščin iD pri prodaji ♦'V' ^ ^ imettiskih pridelkov, ^ ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERPI ŠT. 32. ******** + v Grorici na Kornu ^ (v lastni hlfil) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in Ukerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri- ♦ poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke. Podpisani ima novo veliko zalogo raznovrstnih šiv. strojev dvokoles Cene nizke. ------—*■ Poverjen je meni tudi glavni zastop z zalogo k metijskih strojev od prve slovanske tovarne braiov K. &R. Ježek, Klansko. Prodaja tudi plnjšče za dvokolesa, komad po K 6 in za višje cene. Prodaja tudi dvokolesa novega model-trpežne z prostim tekom. Jamčim eno leto. Cena K 158. Priporoča se slav. občinstvu za naklonjenost Jos. Dekleva, Gorica via TTlunicipio št. 1. ErararaEraraEraEnoaBraBffimsnnisisiBHEraHaEKi »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni Škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in ?3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domča slovenska zavarovalnica! Svoji ]s pvojiml