J. Številka.
V UuMlonl, v ponedelieh, II. lunuuaria 1909.
XL1I. leto.
fehaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po po*ti prejeman za a* itro-egrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse
Uredništva telefon kL 34.
Posamezne številke po 10 h*
Upravnlitva telefon It 85.
NanlfesticUjHi shod ju slovensito vseučilišče.
Pod posebnimi znamenji se vrše zadnji čas v Izubijani slovenski sho di. Vsi so obiskani od tisočev Slovencev in Slovenk, Schwarz pa klice ob priliki vsakega v naše mesto množico žandar je v. To vedno klicanje orožnikov v Ljubljano se nam je sprva videlo smešno in smo upali, da bo te-ira klicanja konec, ko bo Schvvarz videl, da so žandarji v Ljubljani, če je še tako velik političen shod, čisto odveč; zdaj pa u videvamo, da Sehwarz ni prišel do tega spoznanja in da poziva iz kakšnega posebnega vzroka v Ljubljano orožniške bajonete. Kajti tudi kak deželni predsednik ima lahko kake posebne namene! Z pzi-rom na to, da so se vsi naši shodi zadnji čas izvršili mirno, se nam to kli-ranje žandar je v v Ljubljano vidi kot navadna provokacija mirnega slovenskega naroda, proti kateremu se zovejo puškina kopita in bajoneti, ce s par besedami osvetli, kako je tla-C-en in teptam Le pravic zahtevamo, kakršne imajo drugi narodi že stoletja, zato pa smo ob taki priliki obkoljeni kot kleti razbojniki. Da pri takih priložnostih vendar ohranimo mrno kri, spada že med eamozataje-vanje, reči pa moramo, da vsaka sila rodi protisilo in da včasih celo pri Slovencih prenapeta struna poči. S tem seveda še ni rečeno, da se bomo prihodnjič vrgli zopet žandarske bajonete, kadar jih bo zopet par sto nad uormalo v Ljubljani, da nas obleži par mrtvih in ranjenih.
Včeraj dopoldne je bil v veliki dvorani hotela »Union« mani f ostali i jski shod za slovensko vseučilišče. Velikanska manifestacija je bila to, bilo je okoli 3000 udeležencev iz vseh slojev občinstva. Par sto ljudi je moralo oditi, ker niso mogli noter. Schwarz je razpostavil v »nevarnih« poslopjih ljubljanskih, kakor kazini, Tonhalle itd. cele kupe žandarjev, Klavni tabor je bil pa v vojaškem oskrbovališču na Dunajski cesti, kjer so bili že napravljeni vsi načrti >wie vorzugehen«. Polumeseci mestne policije so razsvetljevali vse idite okrog »Uniona«, detektivov in vladnih in mestnih policijskih uradnikov je kar mrgolelo po vseh oglih, kot bi se pripravljali Slovenci na vojno proti Avstriji!
Na shod pa je to pot deželna vla da poslala kar 2 svoja zastopnika v uniformah in s sabljami, med občin-
LISTEK.
»flovensko Matica".
Troje letošnjih knjig »Slovenske Matice« je znanstvenega značaja. To so »Trubarjev zbornik«, ki ga je uredil dr. Fr. Ilešič, 12. snopič »Slovenskih narodnih pesmi«, ki jih je uredil dr. K. Štrekelj in drugi del knjige »Kamniške in Savinjske al-pe«, ki jo je spisal prof. Ferd. Seidl. Semkaj spada tudi brošuriea dr. Fr. Ilešiča »Kultura in politika«, ki so .io z drugimi knjigami vred dobili Matičini člani.
O Strekljevi zbirki »Slovenskih narodnih pesmi« se je že toliko pisalo, da je vsaka beseda že odveč. S pričujočim snopičem, obsegajočim pesmi o vojaškem stanu, se je začel četrti zvezek Strekljeve monumentalne zbirke.
Seidlova knjiga o »Kamniških in Savinjskih alpah« je prvo znanstveno delo geološke stroke v slovenskem jeziku. In to znamenito delo. To je monografija, kakršnih ni dosti v drugih jezikih. Da je profesor Seidl temeljit znanstvenik in v svoji stroki prva avtoriteta med Slovenci, znan in čislan pa tudi v nemških znanstvenih krogih, to ve vsakdo, ki
Btvom se je pa gnetlo vse polno raznih vohunov, da bi grešnika, ki bi napravil kak prehud medklic, takoj pograbili.
Otvoritev shoda.
Shod je otvoril g. M o d i c , ki je pozdravil udeležence v imenu združenih slovenskih visokosolcev, pozdravil zlasti deželne in državne poslance (videli smo gospode Gan-gla, Gostinčarja, Jarca, Kneza, Mandlja, dr. Pegana, dr. Tavčarja, Turka, dr. Zajca, dr. Oražna, dr. Trillerja) in se zahvalil za tako velikanski obisk.
Ideje in misli, je rekel nato, ki se bodo danes razpravljale, niso nove, ampak ponavljali bomo, kar smo že tolikrat povedal i,kar je pa pravzaprav še vedno novo, ker še vedno boli, hudo boli. Govorili bomo o krivicah, ki jih zadajajo nemški burši slovenskemu dijaštvu na Dunaju in Gradcu, ko nam odrekajo celo pravico do preživljanja. Manifestirati pa hočemo tudi za slovenske vseučilišče, ki je vslcd teh razmer postalo nujno potrebno za slovensko visokošolsko dijaštvo in za slovensko ljudstvo. Slovensko vseučilišče moramo dobiti, ker dunajske in graške razmere so nevzdržljive.
Za predsednika shoda je bil nato soglasno izvoljen g. T r a m p u ž , za podpredsednika pa gg. Kralj in dr. M a 1.
Deželni poslance Jarc.
Kot zastopnik S. L. S. je spregovoril deželni poslanec profesor Jarc, ki je opravičil predsednika stranke, ki je bolan. Prišli smo, da manifestiramo za slovensko vseučilišče obe slovenski stranki skupno z našim di-jaštvom. »Slovenska Ljudska Stranka« je bila za vseučilišče vedno vneta in zavzeta in bodočnost našega naroda je, če se izpolnijo naše želje in zahteve po slovenskem vseučilišču. Veda je moč in veljava, zato moramo dobiti lastno univerzo. Dobiti jo moramo tudi zato, ker naše dijaštvo na nemških vseučiliščih ne uživa enakopravnosti z nemškim dija-štvom, ki ga smatra le za gosta. Če do danes nismo dobili lastnega vseučilišča, je vzrok centralistični biro-kratieni sistem avstrijski, ki nam ne privošči niti najvitalnejših in naj-opravičenejših naših zahtev. Prišli smo danes sem, da izrazimo našemu dijaštvu simpatije, ki jih gojimo do njega. Naše dijaštvo se lahko zanaša na nas, na pomoč slovanskega središča v državnem zboru. Ne bomo tam preje odnehali, dokler ne izvojujemo slovenskemu narodu lastnega vseuči-
lišča. Istotako zahtevamo, da bodi na vseh poljih med Slovenci le Slovenec uradnik in'da nam ne bodo več utahotapljali tujcev, ki so nasprotni našemu narodu. Odpraviti je treba načelo, da je slovenski uradnik uradnik druge vrste. Pripomoči mu je, da mu ne bo treba uklanjati tilnika, čc bo hotel dobiti kako mesto, ki mu gre po postavi in pravici. Ker je naša stranka demokratična, zanesli bomo v zadnjo gorsko vas, kako se godi slovenskim dijakom v tujini, kako jim kratijo tam vse pravice, kako jih pobijajo nemški burši, kako jih hočejo izstradati. Ko zanesemo vse to med ljudstvo, mora biti zmaga naša in sedanjih krivičnih razmer za Slovence enkrat z^ vselej konec. (Burno ploskanje).
Anarhija    na    avstrijskih nemških univerzah.
O prvi točki dnevnega reda o anarhiji na avstrijskih nemških univerzah je govoril g. Natlačen. Rekel je:
Dogodki, ki so se dogodili v zadnjih mesecih na nekaterih vseučiliščih v Avstriji, so dokaz, da vlada tam prava anarhija. Ni več svetosti v teh prostorih, znanost ni nič več svobodna. Proslavljana avtonomija vseučilišč je klofuta naša. Akademi-čna avtonomija je danes taka, da nemško burševstvo samovoljno vlada na naših vseučiliščih in tam napada divje in brutalno vsakogar, kdor ni burš. Brezpravni smo v prostorih, posvečenih muzam, govori se, da smo le gostje ondi, dasi Nemci presneto malo poznajo gostoljubnost. Zahtevajo od nas hvaležnosti, da smemo uživati njih gostoljubne pesti. Dokler bo pa Slovenec moral plačevati davke za vseučilišča, toliko časa so ta avstrijska in ne burševska. Zato zahtevamo na teh vseučiliščih popolne enakopravnosti kot svobodni državljani. (Tako je!)
Znani so izgredi v Pragi. Obsojamo jih. Povzročili so jih Nemci. Znano nam je, kako je bila slovenska družba v Ptuju 12. in 13. septembra lani od nemških tolovajev brez vzroka napadena, opljuvana, pretepana. (Škandal!) Praga, po zgodovini, legi in prebivalstvu ni nič manj češko mesto kot Ptuj nemško in vendar zahtevajo Nemci, naj Cehi trpe mirno provokacije nemških buršev v Pragi. Ljudje, ki hočejo tekom let zasesti najvažnejša mesta v državi, so se ponižali do navadnih cestnih izzivačev in pretepače v. Vlada nima moči nastopiti proti tem buršem, zato vlada v Pragi prava anarhija na ulicah.
Kako je na Dunaju?
Tudi tu nemški burši vladajo po svoji volji. Lani je prišlo med njimi in židovskimi dijaki do konflikta. Strašni prizori so se nudili. Burši so s palicami, z želczjem in žeblji okovanimi, napadli židovske dijake in konec je bil, da so 122 ranjencev odpeljali z rešilnim vozom. ČJe bi nji Slovenci kdaj v Ljubljani tako napadli Nemce, postreljali bi nas kot pse. (Tako je!) Ko je židovsko dijaštvo zahtevalo od rektorja Exnerja (Fej-kliei), naj uvede preiskavo proti krivcem, odvrnil jim je ta, da se je boj vršil na rampi, torej ne na akademičnih tleh, naj se torej obrnejo na policijo. Ko so se obrnili na to,, dejala je, da je rampa na akademičnih tleh, kjer ona nima ničesar opraviti. Tako smo v Avstriji dobili nevtralna tla, kjer se lahko brez kazni vrše največji zločini. (Res je!)
Neposredno pred tem dogodkom sta bila dva italijanska dijaka na dunajskem vseučilišču napadena samo zato, ker nista bila Nemca. Vsled tega je vzkipela že itak vroča italijanska kri. Italijanski dijaki so poslali rektorju spomenico, v kateri so mu naznanili, da, ker se ne čutijo več varne, prihajali bodo oboroženi z revolverji k predavanjem. Obljub*) so spolnili. Teden dni pozneje so pokali v vseučiliški avli dunajski revolverji. 250 italijanskih dijakov je bilo napadenih od 2000 nemških, dvakrat so odbili nemški napad, končno so pa potegnili samokrese in streljali. Nemško dijaštvo, ki vedno poudarja nevtralnost akademičnih tal, je hitelo klicat na pomoč policijo! Zaprli so takoj vseučilišče in knjižnico, kjer študira toliko naših revnih dijakov.
KaJcor so povzročili nemški burši to duševno stradanje naših dijakov, tako so jih hoteli tudi telesno izstradati. Od kuratorija akademične menze so zahtevali, da zapre menzo in njih želji je bilo ustreženo. Dijaštvo je stradalo ob kruhu in vodi, marsikateri ni po dva dni ničesar jedel, ko so pa čez več dni na prošnje zopet odprli akademično menzo bilo je to 2. decembra, ko se je slovesno obhajal cesarjev jubilej — prišli so nemški dijaki, zasedli vse prostore v menzi, pometali iz nje nekaj hrvaških dijakov, ki so bili slučajno že notri, policija jim je pa napravila močan kordon, da so šli nemoteno mimo lačnih slovenskih dijakov. Tako je slovensko dijaštvo na Dunaju praznovalo cesarjev jubilej z gladom! Imelo je žalostno dissonančno godbo lačnih želodcev] (Tako je! Žalostni dogodki!) Da, to so žalostni do-
godki, ki se jih naj sramuje nemško dijaštvo!
Te dni se je zgodil nov atentat na slovenski narod na dunajskem vseučilišču. Rektor Exner (Fef-kli-ci) se ni sramoval ponižati se pod objektivnost in do šulferajnskega in .sud marko vskega agitatorja s tem, tla je dal nabiti v vseučiliščni avli razglas »Siidmarke«, naj nemški juristi iščejo službe pri sodiščih v Celju inMariboru,da se ta sodišča ne poslovenijo s slovenskimi sodniki. (Skandal!) Zdi se nam, kot bi slišali v tem razglasu nekak memorandum nemškega »Volksrata«. Ker je rektor Kxner storil to, kar je storil, se more dvomiti nad objektivnostjo iz-praševalnih komisij, katerim pridejo pod nož slovenski dijaki. Kako naj jih pravično klasificirajo.'
Takt* so dunajske razmere. Graške niso nič boljše. Tudi sem se je prenesel divji šovinizem nemških dijakov, ki so svoje sovraštvo do slovenskih visokosolcev pogosto pokazali že v dejanju. Da vlada vsled tega med graškim slovenskim dija-štvom veliko razburjenje, je menda povsem umljivo in naravno. Modri rektor Hildcbrand je pa iznašel sredstvo, kako bi te boje preprečil. Ko je prinesla »Neue Freie Pres-se« od dr. Brockausna, ki uživa slovenski kruh kot upravitelj K na ff lovih ustanov, članek, v katerem priznava Italijanom pravico do lastnega vseučilišča, Slovencem pa ne, češ, da nismo zato še zreli (Klic: Za plačevanje davkov in dajanje vojakov smo pa zreli?!) — kar je trpka žalitev slovenskega naroda — je modri Hildehrand izrezal dotični članek, podčrtal z modrim svinčnikom stavke, tisoče se Slovencev in tisti pamflet dal nabiti v vseučiliški avli. (Škandal!) Med slovenskim dija-štvom je vzbudilo to nepopisno razburjenje. Deputacija je šla k Hilde-brandu, naj odstrani tisti članek, ki je žalitev Slovencev, in naj da na razpolago slovenskemu dijaštvu eno dvorano za zborovanja, kakor jo imajo nemški. Hildebrand ni hotel dati nobenega odgovora, pač pa rekel, naj pride ponj čez 4 dni. Ko se je deputacija vračala, je bila napadena od nemških dijakov, ki .so kričali, naj si Slovenci iščemo svoje vs€*učilišče na stranišču. (Ogorčeni medklici). Kri slovenska je tekla, miren slovenski fant je padel, ubita mu je bila črepi-nja in ko je nezavesten ležal na tleh, so ga bili z železnimi palicami. (Škandal!) Pretepali so ga ljubljanski nemški visokošolei. (Sramota! Njih očetje se pa maste od slovenskega denarja!)   Ko je bila deputacija
se zanima za znanstveno delovanje med Slovenci. Njegova knjiga pa ni samo znanstveno temeljita, nego je pisana tudi v duhu iskrene domovinske ljubezni in ljubezni do prirode. To ni suhoparna znanstvena razprava, nego velezanimiv popis lepot enega najlepših delov slovenske domovine in v ta popis je zapleteno znanstveno pojasnilo o geoloških razmerah tega ozemlja. Knjiga je bogato opremljena z mojstrskimi ilustracijami.
Zn amenito delo je »Trubarjev zbornik«. Dasi je protestantska doba ena najvažnejših v zgodovini slovenskega naroda, dasi je protestantsko gibanje položilo temelj, na katerem je nastala slovenska književnost, vendar še danes nimamo mnogokrat že zahtevane zgodovine te dobe, marveč le posamezne študije. Največ je nemški protestantski pastor Elze storil za poznavanje zgodovine protestantske dobe in nje slovensko-na-rodnega kulturnega pomena. »Slovenska Matica« se do letošnjega leta ni nikdar spomnila svoje dolžnosti kot prvi literarni zavod slovenski napram Trubarju in njegovim sodelavcem.
Tudi letos nam »Slovenska Matica« ni podala pragmatične zgodovine protestantske dobe, pač pa veliko delo, obsegajoče celo vrsto važnih monografij, ki se tičejo Trubar-
ja in njegovih i>omočnikov. Tudi to je velevažno delo, a ž njim še ni storjeno, kar smemo pričakovati od »Slovenske Matice«. Častna dolžnost »Slovenske Matice« je, da nam čim prej oskrbi vsestransko zgodovino reformacije in protireformacije na Slovenskem.
V »Trubarjevem zborniku« so objavljene študije, ki spadajo med najvažnejše zgodovinske razprave, kar jih imamo in v katerih je zbranega m nogo doslej neznanega materijal a. Na čelo tem razpravam pa je postavljena duhovita in resnici odgovarjajoča karakteristika Trubarja in njegove dobe, izpod peresa dr. Ilešiča. Knjiga je ilustrirana, in sicer prinaša portrete devetih znamenitih slovenskih protestantov in šest drugih slik. S tem krasnim delom je »Slovenska Matica« dostojno poslavila 4001etnico Trubarjevega rojstva.
»Kultura in politika« je naslov brošurici, ki jo je spisal dr. Fr. Ile-šič. V brošurici razpravlja pisatelj o odnošajih med kulturo in politiko. Spis je zanimiv, četudi nekoliko preveč aforistično pisan; filozofsko raz-mišljevanje je to, mestoma jako duhovito, ali v bistvu pogrešeno, ker ima pisatelj napačne pojme o postanku in o namenu politike, o čemer se lahko prepriča na primer iz Ratzen-hoferja ali iz Treitechkeja. =
Janove skrivnosti.
(Dalje.)
II.
Zadeva z Olgo je Janu samemu nekaj čudnega, meglenega, nejasnega. Ona, hči revne vdove, je pahnila njega, akademika, sina bogatega trgovca, brez pomislega, brez čuta od sebe, zavrgla ga v tistem času, ko mu je bila najdražja, ko jo je obožavah Spomladi je minilo leto od takrat, ko mu je povedala svoje mnenje, nekako sirovo in s peto stopila na njegova goreča čuvstva, poteptala vsa v prah in blato. Tedaj je bil ves izgubljen zaradi nje, nesrečen, duševno ubit, bolan v resnici. Samo-taril je, bledel v lica, oči so se udirale, dobivale nekakšen steklen blesk, nasmehi so izginjali iz obraza, sklepal je, da jK>jde v drugo stanovanje, v drugo mesto, kjer preboli minulost, pozabi nanjo. Ali njegov oče je hotel vedno vedeti vzroke, vsako stvar je obračal na vse kraje, pre-udarjal, pretehtaval, ogledaval od vseh strani, zato mu ni pisal in je vztrajal in molčal. Vedel je, da ne sme pisati, da mora molčati: Olga je bila ženska iz drugega sveta, Olga ni spadala v krog njegove rodbine. Razkošno veselje je bila njena last, sladka razuzdanost, vroč, divji ogenj je sijal iz njenih oči, iz njenega te-
lesa je puhtela mladostna, izzivajoča svežost, mod, sila in strast. Malo dobrega je bilo v njeni notranjosti, samo košček usmiljenja do njega, ki je taval okrog zaradi nje izgubljen in bolan. Zato je prišla k njemu nekoč v mraku sredi spomladanskega večera, ko je slonel pri oknu, strmel v zvezdnato in blagodejno noč. mislil nanjo — stopila je k njemu, položila mu roko na ramo, izgovorila, njegovo ime in ovrgla svojo trditev. £ala je bila vse prejšnje, komedija nje, sladke razuzdankt*: rada ga jo imela, podnevi se ga je izogibala, ni ga marala videti, ne srečat«, ali ponoči je prihajala sama k njemu, sedela pri njem do jutra, razgovarjnla se z njim in ga kratkočasila.
Bolezen, ki se ga je prej lotevala in se občutno pojavljala v glavi, na sencih in očeh, je s temi sestanki od-jenjala, razgubila se nekako kakor megla.
Tudi to noc je prišla k njemu. Luč je pustil goreti na mizi, sam se je razpravil, legel v posteljo, podprl glavo z roko, zamislil se vanjo, za-hrepenel po njej, in nenadoma je začni njene pridržane korake, duri so se rahlo odprle, med podboji se je prikazala njena visoka, krepka in izzivajoča postava. Rdeče ustne bo se zaokrožile v prešeren smeh, dvovrstni beli zobje so se zaiskrili, tudi oči so se zamejale,velike in črne oeL
čez štiri dni pri rektorju, je dejal, da sploh ne da nobenega odgovora, da ne da dvorane po ljubljanskih dogodkih. Ko se je zdaj deputacija vrnila V avlo, je bila zopet napadena od nemških bruse v. Nameravani protesten shod proti takim nezakonitostim se ni mogel vršiti, ker v vsem Gradcu ni bilo mogoče dobro dvorane v ta namen.
Nemški burši so hoteli razdruži-ti slovenska visokošolska društva, zato so šli h gospodarjem, kjer imajo ta društva prostore, in zahtevali od njih, naj jim odpovedo stanovanje. Ker tega niso dosegli, pobili so »Taboru« in »Triglavu« ponoči vse šipe in dotična gospodarja sta z ozi-rom na mir odpovedala društvoma stanovanje, in društvi sta še danes brez strehe. (Klici ogorčenja).
To dokazuje, da vlada prava pravcata anarhija na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju. Slovensko dijaštvo je čisto brezpravno. Potrpežljivo prenaša vsa nasilstva, a končno mora biti te potrpežljivosti vendarle i konec, Prepričani smo, da čim bolj se bodo kopičile te krivice in nasilnosti, toliko bolj bo slovenski narod zaveden! Ker nam v teh razmerah na Dunaju in Gradcu ni več prestajati, zato kličemo iz vsega srca: Dajte nam pravice, dajte nam slovensko vseučilišče v Ljubljani! Proč s ti-ranstvom!
(Viharno ploskanje, ki je trajalo več minut. Klic: Revolverje v roke, pa dobimo slovensko univerzo, kot so jo Lahi dobili na enak način! Burnejše ploskanje in enaki medklici. Vladni zastopnik grozi, da bi moral shod razpustiti, če bi se taki medklici ponavljali. Predsednik opozarja občinstvo, naj se vzdrži takih med-klicev, zlasti ker so v njegovi sredi špi joni).
Slovensko vseučiiiško  vprašanje. — Slovenske vseučiliške zahteve.
. O slovenskem vseučiliškem vprašanju in o slovenskih vseučili-ških zahtevah je govoril g. C e r n i č. Dejal je:
O razvoju slovenskega vseučili-škega vprašanja naj govorim. Pod razvojem pojmim, da mora kaka stvar napredovati. No, v slovenskem vseučiliškem vprašanju ni zaznamovati nobenega napredka, ampak napravili smo velik korak nazaj.
Ko je leta 1810. in 1811. vladal pri nas francoski duh, imeli so v Ljubljani popolno slovensko vseučilišče. Danes imamo od tega samo lep spomin na dobre stare čase. Prišla je nato doba, ko so nam vzeli to vseučilišče. Imeli smo pa svoje vseučilišče že pred 300 leti, in sicer bogoslovno in modroslovno fakulteto. Zadnjo so kmalu premestili iz dežele. Leta 1848. in 1849. smo imeli drugo dobo, ko smo imeli v Ljubljani svojo pravno fakulteto, ko se je predavalo v slovenskem jeziku. Ko je pa umrl profesor Mažgon, je bila ta fakulteta premeščena v Gradec, kjer so bila slovenska predavanja do leta 1854., potem jih pa ni bilo nikdar več. Slovenski zastopniki so zahtevali 3ia Dunaju slovensko vseučilišče, a njihov kakor tudi glas mogočnih taborov ni ganil vlade. Prišlo je leto 1898., ko je 28. februarja sklenil kranjski deželni zbor, da da pol milijona za fond za slovensko vseučilišče, mesto Ljubljana je pa votiralo v ta namen 100.000 K. Tudi je kranjski deželni zbor določil dve ustanovi po 800 gld. za izobrazbo profesorjev, ki bi poučevali na bodočem slovenskem vseučilišču. Dalje nismo prišli. Kakor stoji stvar danes, lahko rečemo, da smo v svojem vseučiliškem vprašanju prišli popolnoma na psa.
V to so pripomogli mnogo tudi razni Schwarzi. Vendar tako ne sme ostati.
Nemški visokošolci ne morejo konkurirati s pridnim slovenskim di-jaštvom, zato se hočejo znebiti te neljube konkurence. Vsled tega so proti naši univerzi, so pa tudi proti obstoju slovenskega dijaštva na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju. Iz zadnjega vzroka hočejo izstradati slovenske visokošolce. S tem je slov. vseučiiiško vprašanje stopilo v nov stadij, ker če se ostuden namen nemškega dijaštva posreči, se lahko zgodi, da bo komaj desetina slovenskih visokošolcev še mogla študirati. Potem bo Nemcem odprta pot v vse službe pri nas in kam pridemo potem Slovenci, ni težko uganiti. Vlada škandalom na vseučiliščih noče ali ne more napraviti konca (Klic: Ne sme!) in da so nemški burši za-tevali na graškem vseučilišču od vsakega visokošolea izkaznico, da je član »Siidmarke« ali »Schulverena«, je predrznost prve vrste in kaže, kaj si ti ljudje vse upajo. Nastopi rektorjev Hildebranda in Exnerja nas silijo odločno proč od Dunaja in Gradca. (Viharno odobravanje). Da se vsem krivicam proti slovenskemu dijaštvu na graškem in dunajskem vseučilišču napravi konec, moramo dobiti svoje vseučilišče. (Viharno odobravanje) . Će ima 8 milijonov Nemcev v Avstriji 16 visokih šol, se spodobi za poldmg milijon Slovencev, da dobimo eno visoko šolo, posebno ko se nam v teh naših težnjah pridružuje milijon Srbov in Hrvatov v tostranski državni polovici, ki so istotako brez vseučilišča. Kadar dajemo davke in vojake, smo pri vladi »Kleinod«, če pa nam je treba spol-niti kako opravičeno željo in zahtevo, smo pa smeti. (Res je!) Kakšna pravica je to?
Slovensko vseučilišče v Ljubljani zahtevamo, da bomo imeli dovolj slovenskih uradnikov. Naše dijaštvo vsled slabih gmotnih razmer ne more na dragi Dunaj ali Gradec, če pa gre tja, pa strada, da si nakoplje bolezen, v Ljubljani bo pa drugače in bo marsikomu omogočeno studiranje, ko mu zdaj ni.
Na Dunaju in v Gradcu je vsega skupaj okoli 700 slovenskih dijakov. Vsak porabi gotovo po 50 kron na mesec. Na leto puste torej slpvenski dijaki na Dunaju in v Gradcu 350 tisoč kron, v 10 letih pa triinpol milijona. Zato uživajo zalivalo v obliki batin in zaporov.
Vlada se izgovarja, da nima denarja za slovensko univerzo. (Klic: Za druge reči ga pa ima! Za Belarja ga je pa imela!) Mi pa pravimo: Samo volje ji manjka! (Res je!) Dajte nam samo sredstva, za drugo bomo vse sami poskrbeli. Da bi nam dali takoj celo univerzo, na to še ne mislimo ne, ampak stopnjema naj nam dajo. Najprej naj ustanove štipendije, da se izšolajo naši profesorji za docente. Izpite na zagrebški univerzi naj nam priznajo (Odobravanje), saj se tudi štejejo semestri v Nemčiji. Italijanom priznamo pravico do lastne univerze, ne moremo pa se strinjati, da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu, na slovenskem ozemlju. (Odob rovanje.)
Da Slovenci doslej še nismo nič dosegli, je vzrok, ker nismo pokazali zob. (Tako je!) Tuintam nam dajo kako drobtinico, Nemci se pa rede ob polnih mizah!
Glede slovenskega vseučiliškega vprašanja smo se obrnili na ministrstva, ki so obljubila stvar študirati, pa so jo zaštudirala. (Res je!) Tudi državnozborska naša delegacija ni storila v j>olni meri svoje dolžnosti. Upamo, da se naši   poslanci odslej
naprej z vso   odločnostjo zavzamejo za naše zahteve, ki so zahteve vsega j slovenskega naroda. Potegnite se za svoje sinove in svoje pravice!
Slovensko dijaštvo se bo lotilo obupnega boja, da si z vsemi sredstvi pribori svojih pravic. Morda nam bodo Italijani za vzor in vzgled. (Burno odobravanje.) Zgodi se lahko, da bomo po italijanskem vzoru zahtevali svoje vseučilišče! To bo zadnja štacija križevega pota slovenskega dijaštva in takrat bo končan razvoj slovenskega vseučiliškega vprašanja.—Viharno dolgo trajajoče ploskanje je sledilo tem besedam, ki so bile govorjene- s temperament-nostjo, da je občinstvo bilo kar elek-trizirano.
Dež. poslanec dr. Tavčar.
K besedi se je oglasil dež. poslanec g. dr. Tavčar, ki je rekel:
Govorim kot odposlanec narodno-naprednih deželnih poslancev. Pozdravljam vas v imenu teh in obetam, da bomajtot doslej z vsem navdušenjem in ognjeni zastopali težnje naših vseučiliščnikov. Težko je res v našem vseučiliškem vprašanju reči kaj novega. Da se ustanovi slovensko vseučilišče, je stvar pravičnosti in država nam je mora dati, ker hočemo napredovati v vsakem oziru. (Odobravanje.) Dati nam mora vlada slovensko univerzo, ker nam gre po božji in človeški pravici. (Tako je!)
Mi, ki smo očetje in ve, ki ste matere, pošiljamo otroke v šolo, da se kaj nauče, na visoke šole pa, da se izuče popolnoma za svoj poklic. Dandanes so na Dunaju in v Gradcu take razmere, da mora dijak posirove-ti. Nemške univerze so popolnoma nezadostne in take sirovosti ni nikjer na celem svetu, kot je na njih. (Res je!) Nemški burši so najhujši pretepači, ne pa zastopniki omike in olike, kar mora biti vsak visokošo-lec. Da se nam ne poziv i ni jo naši sinovi na tujih univerzah, zahtevamo z vso opravičenostjo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Viharno ploskanje je sledilo po teh besedah.
Nato so bile   soglasno sprejete
te-le
resolucije:
Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Ljubljani, dne 10. prosinca 1909.
1. Najodločnejše protestirajo proti terorističnemu početju nemškega nacijonalnega dijaštva na avstrijskih nemških vseučiliščih in proti pristranskemu postopanju akademičnih oblasti ter poživljajo vlado, naj skrbi zato, da se zakonito zajamčena enakopravnost na vseučiliščih istinito izvaja.
2. Najodločnejše zahtevajo od visoke c. kr. vlade, da predloži drž. zboru predlogo za takojšnjo ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani. Nadalje zahtevajo kot provizorij popolnega slov. vseučilišča v Ljubljani takojšnjo ustanovitev drž. štipendij za slovenske docente in priznanje izpitov, položenih na zagrebškem vseučilišču.
3. Protestirajo proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Sicer priznavajo Italijanom pravico do lastne fakultete, ne morejo pa dovoliti, da bi bil sedež fakultete Trst, mesto na izključno slovenskem ozemlju. To bi bila neopravičena protekcija Italijanov, ki bi škodovala slovenskim narodnim interesom in po« ostrila narodnostni boj na a v str i j. skem jugu do skrajnosti.
4. Z ogorčenjem protestirajo proti Slovence izzivajočemu razglasu rektorja dunajskega vseučilišča dr. Exnerja in zahtevajo od vlade, da da
zadoščenje za nečuveno žalitev slovenskega naroda.
5. Odobravajo odločni nastop »Narodne zveze« in poživljajo jugoslovanske poslance, da vstrajajo na tem stališču, dokler ne pribore popolne zmage upravičenim slovenskim zahtevam. Izjavljajo se solidarne z univerzitetnimi težnjami Čehov in Rus i no v in žele, da bodo slovanski poslanci podpirali naše vseučilišč ne težnje.
Resolucije se odpošljejo ministrskemu predsedniku Biener-t h u in voditelju naučnega ministrstva K a n e r i.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, zaključil je predsednik shod s pozivom, naj se občinstvo mirno raziđe, ker je »Union« zastražen z različnimi orožniki in policaji. (Ogorčeni klici: Škandal! Ali smo kaki razbojnikil Tako se goji pri nas pa-trijotizem!) Za slovensko vseučilišče se bomo bojevali toliko časa, dokler ga ne iz vo j u jemo.
Iz tritisoč grl je zadonela mogočna pesem »Hej Slovani«, na kar so se ljudje mirno razšli. Policija in orožniki niso imeli nič opravila, dasi so gotovi gospodje hodili zelo nervozno tam, kjer so bili spravljeni oddelki žandarjev.
Na shod so došle te-le
brzojavke:
Dunaj. Na svojo žalost udeležiti se shoda pošiljam zborovalcem iskrene pozdrave z živo željo, da se složnemu prizadevanju vseh poklicanih činite-Ijev posreči priboriti nam slovensko almo mater. — Zupan Hribar.
Praga. Bodočnost zidajmo si trdno delavci vsi ponosni, vstrajni, da kmalu stala bode viden znak bodoče sile in sloge naše slovenska univerza. -- Akademično društvo »A d r i j a«.
Dunaj. Slava borilcem za slovensko kulturno središče! Živela slovenska univerza v Ljubljani! Rešila nas bo barbarizma in brutalnega nasilstva nemškega burševstva, ki sedaj odločuje našo usodo. — Akademično društvo »S a v a«.
Celje. Ob enajstih kličemo vladi: Ven s slovensko univerzo! — -Klub naprednih slovenskih akade-nikov v Celju.
Gradec. Shod srčno pozdravljamo želeč mnogo uspeha. Vstrajnost do zmage! — Tabor j an i.
Gradec. Solidarni z vašimi sklepi glede naših najvažnejših kulturnih potreb pozdravlja shod akademično društvo »T r i g 1 a v«.
Dunaj. Pod vtisom novega nasilstva dunajskega rektorja, ki nas smatra za vsiljive tujce vam kliče: V boj za našo sveto stvar — slovensko akad. društvo »S 1 o v e n i j a«.
Dunaj. Od tujcev   tlačena raja vam kliče: Izvojujte nam svobodo.-Za fer. društvo »V e s n a« dr. H a -c i n.
Nekaj mučnega je to. Ona pride v hišo, zaide med ljudi, kamor ne spada. Tem sobam ne pristoja njen obraz, tem temnim, nekako svečari il hodnikom ni primerna njena zibajoča hoja, njen smeh meti. kali, omadežava tiho in resno pobožnost, ki se razliva po teh prostorih, širi vsepovsod — po kotih, izbah, shrambah ,kotičkih in špranjah.
Trmoglavka je: zato ji je vseeno. In tudi zlobna je: tam, kjer moti, tam je najrajša, tja si želi in prizadeva pritijkamor ne spada. Zdaj je imela priliko. Menda se je odpeljala za njim, s prvim nočnim vlakom je zapustila mesto, dospela neznana in zavita v temo v tuji kraj, našla s pomočjo naslova hišo, prišl? bogve kako vanjo.
Moj Bog, spodaj, spodaj — cul ie natančno — so se oglasile o polnočnem času duri, zaškrtnile ?o, zacvilile v tečajih, po hodniki* se je slišala pridržana hoja, po stopnicah oprezni koraki, skoro šum ženskih kril je dosezal ušesa. Nemara jo je videl Jošt, nemara Neža, ki je. le stara in nima več trdnega spanca, začula jo je, pogledala jo skozi ključavnico, skozi špranjo med podbojem in priprtimi durmi.
Katinka je mlada, trdno sp\ tudi Mileek. Oče in mati stanujeta čisto na drugem koncu,kamor ne doseže glas z njene poti.   Ali Jošt hodi
včasih ponoči mimo hiše, k psu pride, ki se raztogoti nad mimoidočim, laja v noč in za njim in se ne mara pomiriti.Gleda okrog njega na desno in levo, meni se z njim, premišljuje in razgleduje.
»Kaj je, Sultan, kaj je* Kaj je bil kdo tukaj t Kje pa je b:l 7 Kaj se je umaknil, skril za lopo? Ali je bil tisti, ki gre tam po cesti? A? — Ce je bil tisti, se pomiri, pomiri r-e!.<
Stari hlapec Jošt jo je lahko videl. In v svoji nevednost*, v svoji skrbi za hišo, izpregovorl očetu, materi, dekli Neži, ki je čula in videla sama.
Dani se že, Olga se je poslovila in odšla, samo skrbi so ostale, bedeče kakor osti, trpke, polne razdražijivo-sti. Na mizi gori še luč, Jan sIotu v postelji, svetloba plamena se meša s podnebno, ki prihaja skozi okna in je od nje močnejša in čistejša. Tiho je še vse IX) hiši, od nikoder ni čuti korakov, nikjer govorice, samo glasovi kanarčkov, ki skačejo po kletki zunaj na hodniku, prihajajo verioli v sobo, ura na nočni omarici i-nalo-mirno tiktaka, muha brenči mimo glave in sede na odejo.
Zvon se oglasi zunaj, globok, doneč glas polni ozračje, nevidnim valovom slično pluje po njem, znganja se, jača, pomirjuje in slobi. Spodaj po cesti pod hišo že hodijo ljudje, v veznih durih zarožlja ključ, tečaji
zaječi jo, nekje v nadstropju se odpro ropotoma vrata,nekdo gre z vznemirjenimi koraki po stopnicah v pritličje.
Jan vstane, umije se, onravi, odpre stekleno omaro v kotu in vzame i? nje priročno knjigo. Iz hiše odide na vrt, med rožnimi gredami šeta počasi in zamišljen, pri hlevu ugleda blapca Jošta, ki snaži konjsko jer-menje, k njemu stopi in ga ogovori nekako strahotna, nervozne.
»Kakšna je bila noč, Jošt, kakšna?«
Jošt pok ima najprej v pozdrav, odloži jermenje na zaboj, ki stoji tik hleva, s črno krtačo v rok: se obrne proti Janu, spoštljivo stoji in pozorno in točno odgovarja.
»Mirna je bila!« -- pravi. »Enkrat samkrat je lajal pes, hudo se je bil razkačil, zbudil me je in predramil, da sem vstal in pogledal.« k
Jan se skoro prestraši: takrat je bilo! Pes jo je ovohal, Jo*t jo j*» videl..
»Kaj ste opazili!« — vpraša, vidno se vznemirja, bleda lica mu podpluje kri.
»Nič ni bilo!« — odgovarja Jošt. »Ni verjeti ponoči psu: list zn-šumi, pa čuje in laja, kakor bi lezel tat pri oknu v skladišče.«
(Dalje prihodnji*.)
Deželni zbor kranjski.
(Konec.)
Posl. Man del j: Naša stranka je dobila veliko veselje za delanje dolgov. Ker smo sklenili najeti posojilo, je treba tudi bankirja. Pred 15. leti se je že razmotrivalo vprašanje deželne hipotečne banke, a stvar je zaspala. V mislih imam pa sedaj deželno banko, zavod za vsestransko bančno poslovanje, posebno za komu-nalua, železniška, melijoracijska, hi-potečna in druga enaka posojila. Banka naj bi bila urejena slično, kakor na Češkem, v Galieiji ali Bukovini.
Dežela jamči z vso svojo davčno močjo subsidiarno za banko. Zadolž-nice imajo pupilamo varnost in imajo celo boljši kurz, kakor državne. Dežela ima ingerenco na deželno banko, ima nepretržno kontrolo nad njo.
Delokrog te banke bi bil: dajanje vseh zgoraj    omenjenih posojil, ustanovitev skladišč, vse neriskant-no bančno poslovanje, hranilne vloge, eskompt menic samo od drugih denarnih zavodov. Hipotečna posojila daje zato,   da   regulira obrestno mero v deželi na največ 4V2%» kajti večina posojilnic ima večjo obre stno mero. Pri takih zavodih so tudi intabulacijski stroški manjši. Komu nalni kredit bi dajala,  deželi, občinam, cestnim  odborom itd. Melioracijski kredit bi se dajal   na dolge roke in po nizki obrestni meri. Ventilira   se   več železniških vprašanj, podaljšanje trebtnjske, idrijska,v Bohinju itd., za vse to je treba denarja Ce pride  tuj   kapital,  nam bo le v škodo.   V trgovskem oziru je banka tudi potrebna, kajti sedaj še pravza prav nimamo trgovine, temveč kra-marijo!  (Dr. Tavčar pritrjuje). Treba ji je ustanoviti trden temelj, predpogoj.   V Ljubljani je treba javnih skladišč, posebno z ozirom na nove železniške zveze. Mesto Ljubljana in dežela   morata tu storiti svojo dolž nost, in banka bi financirala celo podjetje. Treba pa je banke za slučaj kake denarne  krize,  kakega runa, kakor je sedaj na »Kranjsko hranil
nico«. Ta bo ta run sicer prestala, ker ima za seboj močno zvezo nemških šparkas, ali vsakemu zaVodn se lahko zgodi kaj takega, in tu bi banka podprla tisti zavod.
Nemci streme proti jugu, in to v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov, in mi jim moramo stopiti z enakim orožjem nasproti. Včeraj so bili tu burni prizori, res upravičeno došli iz užaljene narodne duše, ali v prihodnje se jim lahko izognemo, ako se gospodarsko osamosvojimo. Zato prosim, da pritrdite nujnosti.
Predsedstvo je med tem prevzel baron Liechtenberg N «rod no-napredna strank« v deželni banki. K besedi se oglasi poslanec Lenarčič: Že svoj čas je bil v deželnem zboru razgovor o ustanovitvi podobnega zavoda in sioer je sprožil stvar tedanji poslanec Hribar. Stvar s a pa tedaj ni izpeljala. Časi so se od tedaj spremenili, spremenili pa so se tudi ljudje. Tedaj je posebno poslanec dr. Krek hrumel proti bankam, in zato me sedaj posebno veseli, da smo se sedaj našli tudi na tem polju in z veseljem pozdravljam to skupno delo, upajoč, da se bodo ti načrti tudi uresničili. (Klio: Da, sedaj, ko jih je sprožila Ljudska stranka! T u r k: Kaj smo pa mi? Ali mi nismo iz ljudstva!?) V imenu narodno-napredne stranke izjavljam, da bomo glasovah za predlog, pač pa pripominjam, da bo v odseku treba stvar dobro preudarki in da bomo tedaj stavili svoje podrobne predloge.
Dr. Janez Krek se je čutil žaljenega po oni pripombi poslanca Ld-narčiča in priglasil se je s „stvarn'm popravkom," češ da je bil pač tedaj proti banki „Slavi ji", ne pa proti bankam sploh ^Stvarno1* je tudi popravil, da se on ni nič izpremenil, in končno ravno tako trdi, da ni idiot in da tudi v bodočnosti ne bo, kar bi v nasprotnem slučaju pomenilo, ako bi rohnel proti bankam.
Dr. Peganova popolnost Ti stvarni popravki so prinesli vsaj nekoliko izpremembe v sioer silno suhoparno razpravo, in ko je dr. Krek prišel s svojim „idiotom" na dan, so se gospodje poslanci prav neparlamentarno zakr ho t ali. Posebno živahen je bil dr. Pegan. Ko je doktor Triller pripomnil na dr. Krekovo trditev, da se ni iepremenil, da se je pač „po boljšal", je za vpil doktor Pegan: „Mi smo bili zmerom dobri!" Ta velikanska popolnost je bila povod, da mu je dr. Tavčar zaklioal: „No, Vi dr Pegan, ste pač pravi višek popolnosti. Na sodni i dan bo d rte sedeli v nebesih na najvišjem stolčku!" — Mislimo pač da si dr. Pegan tega visokega stolčka Še ne želi tako kmalu, saj ima kot novopečen poslaneo in deželni odbornik tudi v tej dolini solz še dosti visek in mehak stolček.
Odsek za deželna podjetja. — Predlog sprejet
Baron Liechtenberg prečita nato s težavo slovenski predlog in odredi glasovanje. Nujnost predloga in predlog sam je bil sprejet soglasno.
Izvoli se nato predlagani odsek za deželna podjetja desetih Članov in sioer: dr Triller, Knez, Bartol, Dular, Lavrenčič, dr. Krek, Mandelj, dr Zajec, baron Apfaltrern in bar. Schwe-gel.
Baron Liechtenberg naznani izvolitev samo v nemškem jeziku. T u r k Ne razumem! Še po slovensko povejte!
Za smeh in kratek čas. — Zajec ubija zajoa.
Pravijo, da je smeh jako dobro sredstvo zato, da želodec dobro pre-bavlja. Novi deželni poslaneo doktor Zajec je gotovo tudi tega mnenja, saj je sam oelo zdravnik, in 8. L S. je vsaj v tem oziru zadela prav v Črno, ko ga je kandidirala v deželni abor. Zna mož ljudi spraviti v dubr > voljo, nekoliko hote, nekoliko pa tudi nehote, ali danes je zadel pač nekoliko napačen čas, kajti takole okrog pola štirih popoldne, če seja traja žs od 10. ure dopoldne, ne da bi ai mogli gg. poslanci, šie manj pa poročevalci itd. privoščiti pošten obed, niso tako prebavo pospešujoča sredstva nič kaj preveč na mestu. No, pa špas je Špas, in dr. Zajec je l utemeljevanjem nujnosti svojega pred loga za izpremembo lovskega zakona spravil v dobro voljo tudi najresnejfie dežehiozborske politike, a galerija si je enkrat zastonj privoščila
„trjaterM.
Okrog predlagatelja ae je zbrala skoraj vsa zbornica, dr.J Tavčar in dr. Triller mu stojita ravno nasproti, dr. Sosteršič sedi pred njim v našlo* njaČu, deželni glavar, ki je zopet — po kosilu — zasedel svoj sedež, s* zadovoljno smehlja. Dr. Tavčar: Zajec raj ca strelja! Vse se smeje.
Predlog se glasi:
Deželni abor akleni: . 1.  Lovski   zakon  aa vojvodino
(Dalje v prileti.)
Priloga „Slovensiemn Narođn" St. 7, dne 11. jannvarja 1909
Kranjsko naj se spremeni po sledečih načelih:
a) Zajoa se izvzame iz varstva lovskega zakona.
b) Upravljanje občinskih lovov se prepušča občinam.
o) Preuredi se naj primerno odškodninsko postopanje.
2. Ta predlog naj se izroči upravnemu odseku, ki se naj takoj izvoli in kateremu naj se ta predlog odkaže, da v 48 urah ustmeno poroča. Razdelitev poro Sila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v zmislu § 21 opr. reda.
Dr. Zajec: Mislilo bi se morda, da sem stavil ta predlog v agitacijske namene (Dr. Tavčar: „Zajoa Vam Že naprej dami"), ali stvar je sama na sebi tako važna, tako nujna, da je nujni predlog v resnici potreben. Naš lovski zakon datira še iz leta 1849, skoraj nič se izpremenil od tistega časa. Zbornica je sicer sprejela določbo, da naj se vzame zajeo iz varstva lovskega zakona, ali ostalo je vse pri starem! (Dr. Tavčar: „Zajeo je še zmerom letal okrog !u) Vlada je sioer večkrat zahtevala rešitev te zadeve, ki je van dr al a iz deželnega dvorca k deželni viadi in zopet nazaj, vsako leto po veSkrat je vprašala Heinova vlada, kaj je s stvarjo, Schwarzova ni bila tako pridna, prašala je samo dvakrat, a ni bilo le nič. Neke izpre-membe so se v lovskem zakonu pač napravile, določila se je petletna doba lovske karte, izdale so se določbe o povračilu škode in o prepovedanem lovskem Času, sioer pa je princip ostal isti kakor v letu 1849. Kranjska je v tej zadevi zaostala za vsemi drugimi deželami. Pri nas namesto občine v vsem odločuje okrajni glavar (Dr. SušterŠič: Je pač sam lovec in kozle strelja 1) Naš lovski zakon ima sledeče napake: lov je privilegij in ščiti divjačino, ki Škodo dela. (Klici vsevprek: »Dol z zajcem! Smrt zajcu! Proč z zajcem 1« In če kdo potem ustreli divjačino, ki mu dela škodo, je kaznovan. Dr. Tavčar je lovec in advokat ter ve (Dr. Tavčar: »Kaj se pravi zaprt biti!«), da se more biti potem šest mesecev v zaporu zaradi enega (Klici: »zajca!«). Lovec pa, če strelja v prepovedanem času, pa plača samo 10 K. Lovci imajo tudi ta privilegij, da so bogati (Dr. Šušteršič: Pa da jih ne zasačijo!). Zajec je izredno požrešen! (Klici vsevprek: »Smrt zajcu! Ubiti zajca!«) »Če bi bil jaz tisti, ki bi zadnjega zajca ubil, bi bil slaven, dokler bo stala zgodovina.« Ne ve, zakaj naj bi bil zajec taka posebnost, naj lovci pomislijo, kaj bi bilo, če bi bil še mamut na svetu, ali pa če bi bil celo pithecanthropus še živ. Seveda bodo nasprotovale nekatere občine, katerim donaša lov precejšnje dohodke, pa tudi vlada. (Dr. Triller: »Vlada samo kozle strelja, ne pa zajcev !«)
Iz vsega špasa, ki je bil še najbolj podoben takole kakemu veselemu gostilniškemu lovskemu pogovoru, naj povzamemo sledeče resne točke: Uprava lova naj se popolnoma pre« pusti občinam samim, ki naj glede na krajevne razmere urede zadevo popolnoma same v okviru zakona. Za izmerjenje odškodnine naj se v vsaki občini oziroma za vsak lov sestavi razsodišče, ki bo v najkrajšem Času ugotovilo storjeno škodo. Zajec naj se izključi iz varstva lovskega zakona kot škodljiva žival.
Seveda je sledilo govornikovim izvajanjem živahno pritrjevanje, častit al o se mu je vsestransko, in kako ne, saj tako vesele ure še menda ni bilo v kranjskem deželnem zboru.
Poslaneo Kobi priporoča nujnost, češ da je sedanji lovski zakon naravnost sramotilen za občine, ker se jim ne zaupa uprava lova.
Grof Margheri opozarja nato, da lov donaša v Avstriji nad 60 milijonov kron, da igrajo najemnine za lov v občinskem gospodarstvu veliko vlogo, na kar se je treba ozirati. Ker je zakon res zastarel, bodo veleposestniki glasovali za predlog.
Glasovanje. — Upravni odsek.
Nujnost in predlog sam se sprejme soglasno. Predlog se odkaže upravnemu odseku, v katerega se izvo lijo: dr. Oražen, Zupančič, Dimnik, Hladnik, Jaklič, Kozak, Piber, Povše, Liechtenberg in Schollmayer. Izprememba občinskega In občinskega volilnega reda.
V tej zadevi je vložil dr. Pegan sledeči predlog.
Visoki deželni zbor skleni:
1. Občinski red in občinski vo-livni red naj se spremenita po načelih posplošenja volilne pravice, demokratizacije občinske uprave ter one-mogočenja občinskih obstrukcij.
2. Ustavnemu odseka se naroča, da čimpreje vzame stvar v pretres ter o svojih sklepih tekom 48 ur aboru ustmeno poroča. Razdelitev odsekovega poročila naj se opusti.
3. Temu predlogu se prizna nuj-nost v smislu § 21 opr. reda.
V utemeljevanju predloga poudarja predlagatelj, da je z ozirom na to, da
se je državnozborski in tudi deloma deželnozborski volilni red izpremenil na podlagi splošne in enake in tajne
volilne pravice, nujno potrebno, da se v enakem smislu izpremeni tudi občinski in občinski volilni red.
Obenem je tudi treba, da se občinska uprava demokratizuje in odtegne dotedanjemu brezprimerno prevladujočemu vplivu vlade. Saj je sedaj stvar že tako daleč, da okrajna glavarstva v vsem zapoveduje občinam, in nekatere občine niti ne vedo, da je njihova višja oblast deželni odbor, in ne okrajni glavar in deželna vlada. Najbolje se je to pokazalo v zadevi krajevnih napisov, kjer se okrajna glavarstva naravnost komandirala občinam, daniravno za to nimajo nikake pravioe. Razmere so take, da se občine vzlic svoji avtonomiji ne morejo razvijati. Reorganizacija je torej nujno potrebna.
Nujno potrebno pa je tudi, da se onemogoči vsaka obstrukoija v občini. Najboljši zgled za to so nam Jesenice, za katere je skrajni čas, da jih rešimo. Odpraviti se mora možnost, da bi vladale minoritete.
Baron S c h \v a r z je takoj tedaj, ko je govornik omenil Jesenice, začai prav pridno notirati. So pač res Jesenice strašansko prirastle k srcu našim o. kr. in drugim Nemcem!
K besedi se oglasi
dr. Karel Triller.
Naroduo - napredna stranka pri-poznava v vsem obsega nujnost demokratizacije občinskega volilnega reda. Najboljši dokaz temu je peticija ljubljanskega občinskega sveta, ki, četudi le v skromni meji meri na posplošenje volilne pravice v občinski zastop. Upam pa, da se bo Sloven ska Ljudska Stranka pri reševanju te zadeve postavila na realna tla, kajti prepričan sem, da je uvedba splošne in enake volilne pravice za občinske zastope nemogoča preko te zbornice. D o kit r je nimamo tu, je nemogoča tudi za občine. Vsekako pa je prva zahteva tajnost občinskih volitev!
U videvamo tudi, da trpi avtonomija občin pod pritiskom vlade in da je tu treba nujne odpomoči.
Opozarjam pa naj še na dve hibi našega občinskega reda. Prva so viri listi. To je nekaj tako anahro-nističnega, da se obsoja že radi tega samo po sebi. Koliko je občin, kjer virilisti naravnost terorizirajo celo občino ! To se mora nujno odpraviti.
Druga hiba so častni občani, in da rabim izraz, ona prokleta kupčija s častnimi občani, ki je naravnost poniževalna. Grešili ste v tem oziru obe stranki. Kjer se stranka ni mogla rešiti drugače, je izvolila celo vrsto častnih občanov, kateri največkrat niso imeli niti najmanjšega interesa na dotični občini, temveč se jih je izvolilo edino le iz strankarskih interesov. Naj bi se to zgodilo v korist tej ali oni stranki, stvar je nemoralna, ia treba jo je odpraviti. Neprizadeta pri tam tudi ni nemška stranka, opozarjam na Tržič, treba Je torej, da napravimo vsi Križ čez to stvar! (Tako je!)
G-lede na onemogočenje obstruk-cije sem svojega mnenja in žal mije, da smo sprejeli glede na deželni zbor oni paragraf. Obstrnkcija je nekaj parlamentarnega. V občinah pa, ki so upravna institucija, pa mora veljati majoritetni princip, tu mora priti do veljave volja naroda, ki je izvolil po svoji volji večino, ne pa volja viri listov ali manjšine. Upam, da se bomo na tej podlagi lahko zedinili, zato izjavljam v imenu poslancev narodne -napredne stranke, da bomo radevolje glasovali za nujnost predloga. (Odobravanje !)
Dr. Pegan tudi tu ni mogel prikriti svoje npopolnostiu ter hitel povedati, da je tudi on mislil na vse to, kar je povedal govornik.
Predlog sprejet. — Ustavni odsek
Nujnost predloga in predlog sam se sprejme soglasno. Predlog se odkaže ustavnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni: dr. Triller, Grangl, Drobnič, Jarc, Matja-šič, dr. Pegan, Ravnikar, Za-bred, dr. Eger, bar. 8ohwegel,
Preuredba deželnega cestnega zakona.
Poslanec  dr.  Žitnik je predložil sledeči nujni predlog: Dež al ni zbor skleni :
I. Deželni cestni zakon se razmeram in potrebam primerno izpremeni.
II. Ta predlog se izroči upravnemu odseku z naroČilom, da v 48 urah izdela svoje poročilo in takoj umestno poroča; razdelitev poročila torej odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
V svojem utemeljevanju je na podlagi dosedanjega zakona dokazoval, da je pred vsem potrebno preurediti doneske občin k vzdrževanju cest. Najprimernejše bi bilo, da don as aj o občine po razmerju svoje davčne moči. Pomnožiti  pa je treba tudi število
zastopnikov občin v cestnih odborih, sploh pri tem prepustiti občinam toliko ingrenoe na upravo oest, da bodo v tem odločevale same. Poudarjal je tudi, da je treba naložiti onim strankam, ki izredno uporabljajo oeste, tudi naložiti posebne zvišane doneske k vzdrževanju dotičnih oest.
Nujnost se sprejme in predlog odkaže upravnemu odseku.
Deželna zavarovalnloa.
Tozadevni nujni predlog poslanoa Mandlja se glasi:
Visoki deželni zbor skleni:
a) Ustanovijo se deželni zavarovalni zavodi za
1. zavarovanje proti škodi in ognju; 2. zavarovanje Človeškega življenja; 3. zavarovanje goveje živine in konj
b) Deželnemu odboru se naroča, da izdela tozadevne zakonske načrte.
o) Predlog se izroči odseku za deželna podjetja, naj opusti razdelitev poročila in ustmeno tekom 48 ur poroča. i
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Poslaneo Man del j: Leta in leta se ventilira že to vprašanje o deželni zavarovalnici, a stvar še vedno ni prišla do izvršitve. Ljudstvo zahteva deželnih zavodov za zavarovanje za življenje, proti ognju, posebno pa zavarovalnico za govejo živino in konje. Skoraj povsod drugod že imajo take zavode, ki jako dobro uspevajo, posebno pa na Nižjem Avstrijskem. Na Koroškem je sioer izpočetka res zavod slabo uspeval, ali zdaj je pa tudi že na trdnih nogah. Seveda vse naenkrat ni mogoče, pač pa je nujno potrebna zavarovalnica za živino, ki bi urejena tako, kakor je na Koroškem, z malimi stroški s strani dežele, gotovo tudi pri nas prav dobro uspevala in bi bila, ker ne računa na dobiček, v veliko korist in povzdigo živinoreje v naši deželi.
Dr. Triller: Kar zadeva zavarovalnico za govejo živino in konje kot deželni zavod, je gotovo nujno potrebno, da se ustanovi čim prej, in naša stranka se ne bo strašila glasovati za žrtve, katerih bo treba v ta namen iz deželnih sredstev. Ta zadeva nam je zelo simpatična in jo z veseljem pozdravljamo. Tudi proti de želni zavarovalnici proti požaru ne bo ugovarjal noben pameten Človek, posebno potem, ko bo zavarovanje obligatorno in bo zavarovalnica prinašala deželi gotovo velike koristi. Vendar pa se mi zdi, da ne bi bilo dobro začeti prej, kajii stvar je riskantna. Kar se pa tiče zavarovalnice za življenje, je pa stvar spekulativna in bo tudi za nedogleden čas ostala taka. Naša dežela pa se ne more spuščati v negotove špekulacije. Ker predlog ne gre za takojšnjo ustanovitev vseh treh strok in je vsaj zavarovalnica za živino izvedljiva, bomo glasovali za predlog.
Nujnost in predlog sam se sprejme soglasno in predlog odkaže odseku  za deželna podjetja.
Preuredba deželnih uradov.
Tozadevni nujni predlog poslanca dr. Čusteršiča se glasi:
Visoki deželni zbor skleni:
a) Deželni uradi se reorganizirajo tako, da bodo mogli točno zadostiti vsem potrebam in zahtevam deželne uprave in zakonodaje.
b) Zaeno se spremeni tudi instrukcija za poslovanje deželnega odbora in službena pragmatika uradnikov, primerno časovnim potrebam.
c) Izvoli se takoj poseben odsek šesterih članov, z nalogom, da izdela v 48. urah svoje poročilo in takoj ustmeno poroča; razdelitev poročila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Dr. ŠusterŠič: Deželni uradniški aparat ne more več zadostiti zahtevam deželne uprave in deželne zakonodaje. Glede na stagnacijo, ki je zadnja leta zavladala v deželni zakonodaji, bo treba deželnemu zboru mnogo inicijative, kar bo povzročilo pomnožitev v deželnem odboru in se-vega tudi uradništvu. Sedanji uradniški aparat zadostuje , sedaj za silo, da se izvrše dnevni posb', a tudi tu morajo stranke dolgo Čakati, dasiravno uradniki do skrajnosti napenjajo svoje moči. Naravnost povedano, stojimo pred katastrofo, da ne bomo mogli naprej, ker uradniki ne bodo zmogli dela. Seveda bo pomnožitev uredništva stala denar, ali resnica je, da stroj le tedaj dobro funkcijonira, da je njegovo delovanje točno le tedaj, če je dobro namazan.
Instrukcija za poslovanje deželnega odbora datira še od tedaj, ko je imel deželni odbor komaj desetino teh agend, ki jih ima sedaj. Poleg tega je silno nepraktična. Vsak akt mora n. pr. biti dvakrat podpisan od glavarja samega, in to tudi naj malen-kostnejŠe stvari, kakor n. pr. vabila strankam. Res je deželni odbor ko-tegij, ki mora obravtfavati kolegijalno, so pa stvari, za katere bi zadostovalo, da jih reši referent sam v lastnem delokrogu, ali pa kak uradnik. Tako bi se odborniki razbremenili in imeli
več časa za v resnici važne stvari, ne pa velik del svojega časa porabiti s samim podpisovanjem. Zato bi končno zadostoval tudi lahko kak po stre-šček! Ljudje ne zahtevajo podpisov, temveč praktičnega dela!
Službena pragmatika je star, rumen, strgan papir, izkorigiran bogve-kdaj, da nihče ne ve, kdo ga je korigiral, in eksistira sploh samo v enem izvodu. Uradniki niti ne vedo zanj, in našli smo ga tudi šele po dolgotrajnem iskanju.
Nujnost predloga je s tem gotovo utemeljena.
Poslanec Plantan: Srčno pozdravljam predlog tovariša dr. Šuster-šiča. Resnica je, da deželni uradniki le Še z naporom vseh svojih sil zmagujejo delo in ker se bo delo še pomnožilo, je nujno potrebno, da se jim da za pomnoženo delo tudi primerno plačilo. Kdor več dela, naj dobi tudi več plačila, tudi boljšo plačo. Pozdravljam ta predlog, ker je izšel iz pra-vicoljubja, iz pravičnosti predlagatelja. Njegovi razlogi so tako prepričevalni, da bomo z veseljem glasovali za predlog! (Odobravanje!)
Nujnost in predlog se sprejme soglasno in predlog se odkaže posebnemu odseku, v katerega se izvolijo: dr. Tavčar, Jarc, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Šušteršič, grof Barbo.
Deželni zavod za pospeševanje obrti, deželni obrtni svet.
Poslanoa Jaklič in dr. Žitnik
sta vložila sledeči nujni predlog: Deželi zbor skleni:
1. V Ljubljani se ustanovi deželni zavod za pospeševanje obrti in deželni obrtni svet.
2. Deželnemu odboru se naroča, da v najkrajšem času izvrši vse priprave, zlasti da osigura zavodu prispevke države in onih korporaoij, ki lahko prispevajo v ta namen in da v prihodnjem zasedanju stavi svoje podrobne predloge.
3. Za priprave in ustanovitev tega zavoda se dovoli deželnemu odboru kredit do 10.000 kron iz deželnih sredstev.
4. Izvoli se takoj poseben obrtni odsek 10 članov, da izdela v 48. urah svoje poročilo in tako ustmeno poroča. Razdelitev poročila tedaj odpade.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Posl. Jaklič: Mala obrt propada in je nujno potrebna podpore. Predlagani zavod bi dajal obrtnikom brezplačno pojasnila, skrbel za izobrazbo obrtnikov, prirejal strokovne tečaje in razstave strojev, posredoval pri nabavi strojev in ustanavljanju obrtnih zadrug itd. Dolžnost dežele je, pomagati obrtnikom.
Poslaneo Lenarčič: Pred vsem naj pripomnim, da je samoobsebi umevno, da poslanci narodnonapredne stranke stojimo na stališču, da je nujna potreba ustanoviti tak zavod. Svoj čas se je z namenom pospeševanja obrti sestavila deželna komisija. Misel je sprožil tedanji deželni odbornik Šubic. Izvoljeni Člani komisije so imeli nalog, da si ogledajo, med njimi sem bil tudi jaz, enake zavode v drugih deželah. In res, ogledali smo si v Gradcu tak zavod, ali cela stvar je bila tako okorna, da ni prišla do pozitivnega zaključka. Vide vsi, da ne moremo dalje, deželni zbor tedaj ni funkcijonirai, se je oprijela cele stvari trgovska zbornica, kateri se je nato popolnoma odstopila stvar. V drugih deželah imajo že skoraj povsod tako urejeno, da se bavi s to zadevo edino le trgovska zbornica.
Zbornica je stopila v zvezo z od ločilnimi faktorji na Dunaju, kar je omogočilo napraviti nekaj praktičnih kurzov, ki so bili jako dobro obiskani. Stroške je pokrila trgovska zbornioa in pa država, ki gre v takih zadevah zbornioi radevolje na roke. Stvar sama na sebi je res jako imenitna, če hočemo obrtnikom zboljšati njihovo stališče.
Opozoril bi pa na to, ko se bo stvar obravnavala, da naj bi odsek, kateremu se bo izročila, ne prezrl najbolj informiranega faktorja trgovske zbornice („Dobro!") in naj bi se k odsekovim sejam povabil tudi zastopnik trgovske zbornice. Samo ob sebi je umevno, da bomo glasovali za predlog.
Poslaneo dr. žitnik: Zavod za pospeševanje obrti bo le tedaj uspešno deloval, ako mu pridelimo obrtni svet, kakor je tudi država pridelila državnemu obrtnopospeševalnemu uradu obrtni svet. Seveda bi potem k vzdrževanju zavoda prispevala poleg dežele tudi država in pa obrtne organizacije.
Poslaneo Turk : Kot obrtnik z veseljem pozdravljam predlog na ustanovitev zavoda za pospeševanje obrti in obrtnega sveta, kajti sioer v sedanjih razmerah obrtništvo v resnioi ne pride nikamor. Zato z veseljem podpiram predlog in bom glasoval zanj. (Odobravanje.)
Nujnost in predlog se sprejmeta soglasno, predlog se pa odkaže
obrtnemu odseku,
v katerega so izvoljeni: P i r o, T u r k, Demšar, Bartol, Jaklič, Za-bred, dr. Zajeo, dr. Žitnik, baron Bom in Galle.
Konstituiranje odsekov.
Seja se prekine v s vrh o konstituiranja odsekov, ki se je izvršilo tako-le:
Finančni odsek: Načelnik dr. Žitnik, namestnik dr. Tavčar.
Upravni odsek: Načelnik Povše, namestnik baron Lichten-b e rg.
Ustavni odsek: Načelnik dr. Pegan, namestnik dr. Eger.
Odsek za deželna podjetja: Načelnik dr. Z a j e o, namestnik Knez.
Odsek za organizaoijo dež. uradov: Načelnik Jaro, namestnik dr. Tavčar.
Obrtniodsek: Načelnik Demšar, namestnik Galle.
Ureditev učiteljskih plač. Poslaneo dr. Triller je vložil sledeči nujni predlog:
Deželni zbor skleni:
1. Pravična uravnava sedanjim razmeram še vedno neprimernih službenih prejemkov učiteljskega osobja na ljudskih šolah v deželi Kranjski se smatra za nujno.
2. Izvoli se poseben odsek 12 članov, ki se o tej uravnavi posvetuje in še v tem zasedanju stavi deželnemu zboru svoje namene.
Temu predlogu se prizna nujnost v zmislu § 21. opravilnega reda.
Ta predlog pride na vrsto v prihodnji seji.
Oprostitev deželnih naklad po potresu novozgrajenih zgradb.
Nujni predlog dr. Trlllerja in
tovarišev, s katerim se zahteva za vsa v Ljubljani po 2. juliju 1900 zgrajena poslopja oprostitev od deželnih dokiad najmanj za pet let in vrhu tega začasno ustavljanje izterjanja zastankov teh dokiad, v kolikor ne presega dobo petih let. Se odkaže finančnemu odseku.
Najem posojila  mestne  občine ljubljanske.
Nujni predlog poslanca I. Plantana in tovarišev glede dovoljenja mestni občini ljubljanski za najem posojil.
Visoki deželni zbor skleni:
1. Mestni občini ljubljanski dovoli se, da najame sledeča posojila:
a) v znesku 130.000 kron v s vrbo prispevka k stroškom za osuševanje barja;
b) v znesku 120.000 kron za zgradbo   mestne višje dekliške šole;
c) v znesku 700.000 K za zgradbo 3. mestne deške in 2. mestne dekliške Šole;
d) v znesku 800.000 kron za zgradbo mestne tržnice;
e) v znesku 280.000 kron za dobrodelne namene v proslavo cesarjevega GOletnega jubileja;
f) v znesku 420.000 kron za nakup delnic »Delniške družbe za pli-novo razsvetljavo v Ljubljani«.
2. Ta posojila v skupnem znesku 2,450.000 kron se smejo obrestovati kvečjem po 41 /\% ter se morejo amortizovati v 50 letih.
3. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje tema sklepoma Najvišjo sankcijo.
4. Ta predlog odkaže se finančnemu odseku z naročilom, da poroča o njem v 48 urah ustmeno in ne da bi bilo treba razdeliti poročilo.
5. Temu predlogu prizna se nujnost v smislu § 21. opr. reda.
Predlog se odkaže brez debate finančnemu odseku.
Proč s Kalteneggerjem In Belarjem!
Poslanec Gangl je vložil sledeči nujni predlog :
Deželni zbor skleni:
1. Visoka vlada se poživlja, da odvzame Šolski referat deželnemu vladnemu svetniku vitezu Kalteneggerju ter ga poveri slovenskemu uradniku.
2. Visoka vlada se poživlja, da premesti deželnega Šolskega nadzornika Belarja v kako nemško pokrajino.
Temu predlogu se prizna, nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Varstvo planin.
Sledeči nujni predlog je vložil poslanec Plber:
Visoki deželni zbor skleni: Upravnemu odseku se naroča, 'da takoj izdela zakonski načrt v varstvo planin.
Razdelitev odsekovega poročila je opustiti.
Odsek ima podati zbornici svoje ustno poročilo tekom 48 ur.
Temu predlogu se prizna nujnost v smislu § 21 opr. reda.
Po kratki utemeljitvi poročevalčevi, ki želi zakona za varstvo planin, kakor enaka^že obstojita na Koroškem in Štajerskem in izraža upanje, da bo država tudi določila večje vsote za izboljšanje naših planin, in ko je že grof Margheri izjavil, da bodo Nemci tudi glasovali za nujnost, se je
sprejela nujnost in tudi predlog, ki se je odkazal upravnemu odseku.
Za slovensko vseučilišče.
Poslanec Jaro je vložil tale nujni predlog:
Deželni zbor skleni:
a) 1. Osrednja vlada se poživlja, da nemudoma uvede vse potrebne ustavne korake, da se čim preje ustanovi slovenska šola v Ljubljani in sicer najprej bogoslovna in pravna fakulteta.
2. Z ozirom na interese dežele se izreka deželni zbor zoper Trst kot sedež italijanske visoke šole.
b) Predlog se izroči Šolskemu odseku z nalogom, da v 24 urah ust-meno poroča; razdelitev poročila se tedaj opusti.
Temu predlogu se prizna nujnost v zmislu § 21. opr. reda.
Nemci zapuete dvorano.
Posl. Jarc: Deželni zbor kranjski se je že opetovano bavil z zadevo slovenskega vseučilišča, a Še bolj so utemeljili to našo zahtevo dogodki zadnjih časov. Mi zahtevamo slovensko vseučilišče edino le z našega kulturnega stališča, in to bi morala upoštevati naša uprava, pri kateri pa ne odločujejo več kulturne potrebe, temveč edino le politični vplivi. Odkar je zasedel stolico ministstva za uk in bo-goČastjej Marchet, je pod komando nemških buršev onemogočena vsaka nasa kulturna pridobitev, povsod le vlada politični vpliv. Že prejšnji dogodki so bili taki, da so morali razburiti ves slovenski narod, a danes ZOpet poročajo listi o novem nečuve-nem atentat na slovenski narod. Rektor dunajske univerze je postal čisto navaden agitator za sudmarko in Šulferajn, dočim so mu seveda slovenski dijaki le slušatelji druge vrste.
Stvar ima pa Še drugo politično Stran. Slovensko vseučUiško vprašanje se spravlja v zvezo z italjanskim vse učiliškim vprašanjem. Streli Italijanov sicer niso imeli takoj svojega uspeha, a dosegli so ga, ko je pomagal v italijanskem parlamentu Tittoni. (Dr. Triller: »Pokazali so nam pravo pot!) Zalibog, da nismo mi v tako dobrem položaju, da bi bi si na tak način izbojevali svoje pravice.
Naše dijaŠtvo je na nemških univerzah na milost in nemilost izročeno nemškim buršem, ali tem ni bilo dovolj, da so dejansko napadli slovenske dijake, zaprli so tudi menso academico (T u r k : »Sramota 1 Škandal!«) in tako hoteli izstradati slovensko dijaštvo ! (T u r k : »Še kruha nam ne privoščijo I«) Nemci se niso sramovali atentata celo na ta zavod.
Življenje slovenskega dijaštva je v nevarnosti. V Gradcu se je dogodil slučaj, da je sin ljubljanskega Nemca dr. Mahra (dr. Triller: »To je časten miri«) nahrulil mirnega slovenskega dijaka z besedami: »Gehen Sie nach Laibach«, nakar mu je ta popolnoma prav odgovoril: »Gehen Sie nach Pettau«, ali to je bil povod, da ga je mlečnozobi sin ljubljanskega Nemca, ki živi od nas, pobil z gorjačo. Ta slučaj kaže, kako nujno je potrebno, da se otresemo takih kulturnih ljudi. (Odobravanje.) Ali taki slučaji se bodo dogajali, dokler ne bomo imeli slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
V predlogu je pa tudi točka proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu Smo pa proti njej, ker bi pomenila pred vsem gospodarsko oškodovanje Kranjske dežele, kajti, marsikateri slovenski dijak bi rajši šel na to vseučilišče, kakor pa drugam, ker bi mu bilo priročnejše. Smo pa tudi proti italijanski univerzi v Trstu, ker je Trst slovenski, ker je tržaško ozemlje slovensko. Privoščimo Italijanom univerzo, toda na njihovem kompaktnem ozemlju v južnih Tirolih.
Zahtevajo miru, ali mi pravimo, da bo mir zavladal tedaj, ko prenehajo krivice proti nam, ko se nam dajo zajamčene nam pravice, ko si izbojujemo slovensko univerzo v Ljubljani! (Odobravanje I)
i Poslanec dr. Oražen: Priznati moram, da mi je moj predgovornik govoril prav iz srca I (Klici narodno-naprednih poslancev : »N a m vsem!« Znano je, da je narodno - napredna stranka vedno imela napisano na svojem praporu zahtevo po slovenskem vseučilišču (»Tako je l Res je!«), ali časi so bih taki, da se ni dalo doseči ničesar.
Za naše dijake so nastopili sedaj časi, ki nujno zahtevajo, da povzdignemo naš glas za našo upravičeno zahtevo tako, da ga bodo slišali tudi na cesarskem Dunaju in tudi na cesarskem dvoru I (»Tako je 1«)
Očitajo nam naši nasprotniki, da njrp»mn šol, da nimamo kulture I Kako jo bomo pa imeli, ko je nam nočejo dati! (D r. T r i 11 e r : »Ko so nas vedno tiščali ob tla J«) Pri vseh naših kulturnih potrebah iščejo političnega ozadja, kar jim je vedni izgovor, da nam zavračajo naše upravičene žeije in zahteve. Slovenska kri je že tolikointolikokrat tekla za državo, zato imamo tudi pravico zahtevati, kar nam gre, zato smemo s vso pravico zahtevati slovensko univerzo.
Leta in leta so trpeli naši dijaki najhujša nasilstva nemškega burševstva ter jih mirno prenašali, in ker niso hoteli nikdar rabiti takega orožja, s kakršnim so jih napadali njihovi sovražniki, se jih je končno hotelo celo izstradati. (»Res je« !)
Kako malo je bilo n. pr. v Ljubljani čuti o bojkotu, ki se niti izvedel ni, in že so nas obkladali z bar bar j i, a kaj so storili na Dunaju I Ko so zopet morali odpreti menso academico, se je hitro zahtevalo, da mora biti mensa academica samo za Nemce. Na tak način so hoteli uničiti naše dijaštvo.
Naše slovensko dijaštvo mora v svojo domovino. Le ko se ustanovi slovenska univerza v Ljubljani, tedaj bo konec onega neznosnega, krutega brezpravja, kakršno se kaže na nemških vseučiliščih. (»Tako je I«)
Narodno-napredna stranka se je vedno borila za slovensko univerzo in se tudi bo, pa ne samo tu, temveč zanesli bomo ta boj v najširše mase, in potem nam zmaga mora biti zagotovljena I (»Bravo ! Živio! Živahno odobravanje!«)
Nujnost predloga in predlog se sprejme soglasno z vsemi slovenskimi glasovi. Nemci se niso. več vrnili v dvorano, temveč prišli le še k vratom poslušat.
Glavar določi prihodnjo sejo v sredo ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu so še ostali nujni predlogi, poročila odsekov o nujnih predlogih in ostale točke prvotnega reda.
Konec seje po 0. uri. Seja je trajala nepretrgoma celih deset ur.
Parlamentarno ministrstvo.
Dunaj, 10. januarja. V informiranih krogih zatrjujejo, da dela za sestavo parlamentarnega ministrstva sicer napredujejo, vendar pa so sodi, da parlamentarni kabinet do 20. t. m., ko se sestane državni zbor, še ne bo končan. Kolikor se tla sklepati iz dosedanjih pogajanj, je skoraj gotovo, da bo novo ministrstvo perfektno v prvi polovici meseca februarja, ako se med tem ne zgodi kaj posebnega. Govorilo se je sicer, da bo koalicijsko ministrstvo stopilo na krmilo, še preden j se po novem letu sestane državni zbor. To so bile optimistične kombinacije, ki se niso izpolnile. Situvaeija je bila pač bolj zapletena, kakor se je sprva domnevalo. V soboto je ministrski predsednik baron Bienerth konferiral s predsedstvom poljskega kluba dr. Gtombinskim in grofom Dziedu-szvekim. Pri posvetovanju je bil navzoč tudi minister Abrahamowicz.
Preokret na Hrvaškem.
Budimpešta, 10. januarja. Ministrski svet je imel v soboto sejo, na kateri sta poročala dr. Weker-le o uspehih svojih konferenc na Dunaju, minister Josipovich pa o položaju na Hrvaškem. Kakor zatrjujejo na merodajnem mestu, vlada sedaj še ne misli na to, da bi hrvaški sabor sklicala, še manj pa, da bi ga razpustila. Šele, ko se pojasni razmerje med vlado in hrvaško-srbsko koalicijo, kar se pričakuje v najkrajšem času, se odredi vse potrebno. Hrva-ško-srbska koalicija je baje pripravljena, skleniti z vlado kompromis.
Poganja med Avstro-Ogr-sko in Turčijo.
Carigrad, 10. januarja. Av-stro-ogrski veleposlanik Pallavicini se je znova pričel pogajati s turško vlado radi Bosne. Velikemu vezirju je stavil te-le predloge: Avstro-Ogr-ska daje vnaprej svoje dovoljenje, da se pri sklepanju trgovinske pogodbe turška carina zviša od 11 na 15 procentov in da se uvedejo nekateri državni monopoli. Glede Bosne je Avstro - Ogrska pripravljena plačati turški vladi V/2 milijona turških funtov za nekdajna turška zemljišča, ležeča v Bosni in Hercegovini. Ker pa ni dognano, da li so ona zemljišča državna last ali last imenovanih pokrajin, naj se to juri-dično vprašanje predloži posebnemu razsodišču.
Z Balkana.
Sarajevo, 10. januarja. Iz Sebrnice javljajo, da so Srbi z desnega brega Drine streljali na orožnike, ki so patmljirali na cesti Bra-tunac - Fakovič. Orožniki so takisto jeli streljati na napadalce in so ustrelili, kakor se zdi, enega izmed njih. Od patrulje ni bil nihče ranjen.
B e 1 g r a d , 10. januarja. Prestolonaslednik Gjorgje je sprejel tu bivajoče vstaške vojvode iz Makedonije. Vojvode so kraljeviču izročili oklic na srbski narod. Prestolonaslednik je daroval 1000 dinarjev za organizacijo in je tudi obljubil, da bo se pri vojnem ministru zavzel za to, da bo organizacija dobila na razpolago orožje.
C e t i n j e , 10. januarja. Ministrski svet je sklenil poslati sekcij-skega načelnika Jovanoviča v Bel-grad, da izposluje pri   srbski vladi
novo podporo v znesku 2 milijonov dinarjev za Crno goro.
Carigrad, 10. januarja. Vojni minister je poslal 8 bataljonov v sandžak, Novi pazar na bosansko mejo z nalogo, da napravijo tamkaj potrebne utrdbe.
Dnevne vesti.
V Ljubljani 11. januvarja
— Finančni   svetnik  dr. Mrak,
ki si je v soboto končal življenje, je bil eden naj vestne jših in najsposobnejših finančnih svetnikov, kar jih je kdaj službovalo na Kranjskem. Vodil je največji departement naravnost vzorno. Pri tem je bil nadvse prijazen, ljudomil in koncilijanten, skromen in tih, izkratka mož, ki ga je vsakdo visoko spoštoval, kdor je prišel ž njim v dotiko. Glavni vzrok njegovemu obupnemu koraku je pač bila neozdravljiva bolezen, ki je, kar je pač umi j ivo, potrla njegovega duha. A silno mnogo je tudi pripomogla grda krivica, ki jo je storila vlada temu vzglednemu uradniku. Imel je pae na sebi strašni madež — bil je Slovenec. Sicer miren, nikdar agresiven, celo popustljiv, a vendar Slovenec, in ta madež zadostuje v Avstriji, da preganjajo človeka, kadar je mogoče in kolikor je mogoče. In preganjali in krivico so delali tudi dr. Mraku, tako krivico, da je vsled bolezni že ves potrti mož segel po revolverju in si končal življenje. Pokojni dr. Mrak je vstopil v finančno službo leta 1881. Nem-skutar dr. Viktor P e s i a c k je tedaj še v VI. gimnazijskem razredu trgal hlače, ko je začel dr. Mrak že služiti državi. A (ločim je dr. Mrak bil še sedaj navaden finančni svetnik, je dr. Pessiack že nadsvetnik in finančni prokurator. Kako je to mogoče? No ,dr. Mrak je bil Slovenec, dr. Pessiack pa je nemškutar. Nem-škutar Gustav T a u z li e r je kot nekak vajenec delal pri dr. Mraku, in se pri njem učil skrivnosti finančne uprave, danes pa je že finančni okrajni ravnatelj v Mariboru, dočim je šel dr. Mrak le kot finančni svetnik iz življenja. Pred nekaj meseci se je ljubljansko finančno ravnateljstvo vendar domislilo svoje dolžnosti in je predlagalo dr. Mraka za nad-svetnika. Toda — imenovan ni bil. Kdo je to preprečil, ali kazinotski obešenjaki, ali Sch\varz, ali finančno ministrstvo — tega še ne vemo. Dejstvo je, da dr. Mrak samo zato ni bil imenovan za nadsvetnika, ker je bil Slovenec in ne nemškutar. Da je to na njegovo potrtost moralo močno vplivati, da ga je ta krivica morala hudo boleti, je pač naravno, in zato se ni nič čuditi, da je naposled ta plemeniti mož v svojem obupu segel po revolverju.
— Radi odprtega pisma na ministra Schonaicha o krvoprelitju dne 20. IX. 1908. je državno pravdništvo vložilo obtožnico proti dr. Alojziju K o k a 1 j u , odvetniku in R. P u -s t o s 1 e m š k u , odgovornemu uredniku »Slov. Naroda« v Ljubljani. Jako značilno, ako se uvažuje, da se je preiskava pričela že prve dni meseca novembra, dočim se je dvignila obtožba šele sedaj, dasi je bila preiskava končana že pred dvema mesecema, saj je bilo treba zaslišati poleg osumljencev samo še g. drž. poslanca Ivana Hribarja. Ta pa je bil zaslišan sredi meseca novembra. Zakaj se je stvar zavlekla polna dva meseca, je velika zagonetka. Morda se je hotelo stvar zavleči zaradi tega, da bi ] ni šla pred senat, v katerem sedita Nemca Bosehek in Luschant! O stvari bomo še spregovorili.
— Krivica nad krivico. Torej se je zgodilo, kar je »Slovenski Narod« že pred dolgim časom naznanil kot zagotovljeno. Radovljiški okrajni glavar gospod Oton pleni. Detela je imenovan deželnovladnim svetnikom. Gospod pl. Detela je preskočil več starejših in tudi bolje kvalificiranih uradnikov. Bil je imenovan, ker je poskusil pri zadnjih de-želnozborskh volitvah iztrgati gorenjski mestni marithit narodno-na-predni stranki in ker je nemškutar.
— Nemška kultura. Grozovit potres v Italiji je vzbudil v vsem kulturnem svetu sočutje z nesrečnimi žrtvami. Le v enem narodu so se našli ljudje, ki se vesele tega dogodka, in to so nemški žurnalisti. Brez-srčnost in podivjanost teh ljudi se vidi zlasti v »Montagsjournalu«, kjer pisec upa, da je vendar prišel trenutek, da lahko Avstrija nastopi proti Italiji. Take posirovelosti ni nikjer med omikanei in zaklicati ne moremo drugega kot »fej in škandal!«
— Srednje iole na Kranjskem
Najnovejši „Verordnungsblatt" prinaša statistiški izkaz o srednjih šolah na Kranjskem. Iz tega izkaza vidimo tudi, koliko učencev imajo posamezni zavodi. Dijakov je: na I. drž. gimnaziji v Ljubljani 578, na II drž. gimnaziji v Ljubljani 459, na nemški gimnaziji v Ljubljani 124, na gimnaziji v Kočevju 122, na gimnaziji v Kranju 325, na gimnaziji v Novem mestu
227, v škofovih lavodih v Št. Vidu (ki imajo pa šele štiri razrede) 191. Skupaj je torej na vseh gimnazijah 2026 dijakov. Ljubljanska realka ima 529 dijakov, idrijska pa 270, skupaj torej 799. Iz tega izkaza je razvidno, da ima ena sama slovenska gimnazija več dijakov, kakor obe nemški gimnaziji. Dočim pa imata nemški gimnaziji vsaka svoj kompleten učiteljski zbor, so na slovenskih gimnazijah z večim Številom dijakov učiteljski zbori ne kompletni. Izpraznjena mesta na slo venskih gimnazijah se niti ne raz pišejo, marveč se nastavijo sup len tj e in sioer toliko, da imajo časih celo večino v učiteljskem zboru. Pa še pravijo, da Nemcev ne protežiraj o in da Slovencem ne delajo krivic
— Nemška hlnavščina. Eksoe-lenoa baron Sohwegel je v deželnem zboru s slovesno patetiko izjavil, da hočejo Nemci in nemškatarji pošteno sodelovati, da nastane mir v deželi. Poznamo to pesem! Še vselej kadar so se Slovenci na Kranjskem uprli storjenim jim krivicam, je baron Schvegel ubral to struno. To je njegova specijaliteta, da v dež. zboru govori za mir, sioer pa pospešuje kar mu je mogoče nemški boj zoper slovenske narodne pravice. V tem se baron Sohv/egel zvesto drži tradicij nemške stranke, ki je vedno z besedami zagotavljala, da hoče mir in pravico, z dejanji pa je Slovencem vedno stregla po življenju. Besedi čenje barona Sohwegla je gola in grda hinavŠčina in drugega nič. To ve danes vsakdo na Kranjskem in prava sreča je, da so to spoznah najširši krogi.
— Kdo bojkotira? Nemci se še vsekakor ne morejo znebiti misli, da je konec tisti dobi, ko so jim polnili slovenski odjemaloi trgovine in denarne zavode. V enomer tekajo k ministru, ga prosijo za pomoč in ja-dikujejo, ndas3 sie wirtsohaftlioh zu Grunde gehen miissen," ako jim ne bodo veČ nosili svojih grošev tolikokrat zasmehovani beraški S'o venci. Tako graška nTagespcstu, mi pa vprašamo, ali je res dotičnik kapitalist v naši deželi, ki se vedno tolče na svoje ohole, s slovenskimi groši napolnjene prsi. Kdo je berač, nemški kranjski Siegfriede? Da se pa povrnemo k stvari, kdo je začel prvi z bojkotom? Ali niso izdali Nemci še pred septembrskimi dogodki seznam vseh nem* ških trgovcev in obrtnikov „streog vertraulich" ? Ali se ni v kazini že ves čas pozivalo na bojkot Sloven cev? Kdo bojkotira? Ali ni o. kr. vojaški pešpolk Št. 27 in same nemške-naoijonalne zagrizenosti odpovedal Slovencem kantino, kljub temu, da je bila celo pravna pogodba tu. Isto bi tudi vedela povedati neka slovenska knjigovezna trgovina, kije prej imela obilnejša naročila od tega elit-regimenta. Kaj torej vpijete? Pričeli ste sami z bojkotom, pridružilo se vam je oelo c kr. vojaštvo in mislite, da smo Slovenci res še vedno tako ne -umni, da vam bomo nosili soli in jesiha, katerega bi vi vlivali v naše že itak pekoče rane, ki ste nam jih vi prizadeli v vaši nvišji kultur*". Vsaka reč ima svoj konec in veseljem vzamemo poročilo „Tagespošte" na znanje.
— Deželni poslanec Iv. Lav-renćić, posestnik na Vrhpolju pri Vipavi, je danes zjutraj umrl. Voljen je bil pri zadnjih dopolnilnih volitvah iz splošne skupine. Pogreb bo v sredo. Naj v miru počiva!
— Dopolnilna volitev v III. volilnem okraju kmečkih občin v Istri.
Na tej volitvi, ki je postala potrebna, ker je dvakrat izvoljeni posl. prof. Mandić pridržal mandat II. vol. okraja so kmečke občine sodnega okraja Voloske-Podgrad, dne 7. t. m. soglasno izvolile svojim poslancem priporočenoa političnega društva za Hrvate in Slovence v Iatri, gospoda dr. Ivana PošČiča odvetnika v Voloskem.
— Imenovanja. Pisarniški ofioijal pri okr. sodišču v Krminu Ignacij Doljak je imenovan ad personam za višjega pisarniškega ohoijala, za pis. oiicijala ad personam so pa imenovani kanoelisti Franc Sever v Voloskem, Anton Ruzzier v Cerknem, Rafael Gruden v Podgradu, Mirko Stipanovič v Pulju, Anton Li-nardič na Krku in Josip Wlasak v Gorici.
— Odlikovanje Gosp. Fran Brišnik, rodom iz Št. Jurja nad Taborom, okrajni šolski nadzornik v Bruku ob Muri, je dobil naslov šolskega ravnatelja.
— Šolsko stvari na .Koroškem. Za naduČitelja v MohljiČah je imenovan učitelj Jožef S p o r n v Glo-basnici. Za učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: Ema Češka v Gre-binju, Ivanka FerjančiČ v Pod-krnosu, Roza Kilzer v Št. Tomažu pri Celovcu, Peter Močnik v Št. Petru na VaŠinjah, Liza R o t h m ii I -ler v Železni Kaplji, Leonhard Šmidt v Velikovou. Prestavljena sta nadučitelj Anton Ros oh iz Lipe ob Vrbi na Djekše in nadučitelj Ferdinand ČreŠovnik iz Djekš v St. Pavel na Žili.
Ii pisarno slovenskega gledališča* Jutri, v torek se uprizori prvič na slovenskem odru velepri-lj u bij en a komična opera „Girofle Girofla" z gdč. Haderbolčevo v glavnih dveh vlogah.
Girofle-Biro!la Charles Laoooq, tovariš Aadrana in Planquetta, rodom Parižan in skladatelj mnogih velepri-ljubljenih operet („Angot", „Mali vojvoda", „Graziella") je uglasbil opereto „Girofle. Girofla" že leta 1874, a preživela je s svojo nevenljivo sve-žostjo, duhovito godbo in izvirno me lodiko na tisoče operet raznih nemških komponistov. „Girofl e - Giro -fia" se poje in igra danes z ne zmanjšanim uspehom povsod in tudi na slovanskih odrih, n. pr. v Zagrebu in v Pragi, je stalno na repertoarju. Libreti sta Vanlov in Letellier sta podala Lecccqu dober tekst, čigar dejanje se vrfti na Španskem v hiši don Bolera in njegove vladajoče žene Aurore. Zakonska imata dvojčka, Gi-rc rle in Girofla, deklici, ki sta si toli slični, da ju ne razločijo niti starši. Girofle je boječa, plaha, a Girofla živa, pogumna. Obe hčerki se imata omožiti istega dne; Girofla naj bi vzela milijonarjevega sina Marasqnina, Girofle pa mavrskega glavarja Mour-zouka. Toda piratje odvedejo Girofle pred poroko. Admiral Matamoros zasleduje morske roparje, a predno reši ugrabljeno Girofle, mora njena sestra igrati vlogo dveh nevest ozir. dveh mladoporoČenih žen. Vlogi sester Girofle in Girofla igrata v Zagrebu ga Freudenreiohova in ga. Irma Po-lakova; pri nas jo bo pela in igrala gdč. Jo s. Hadrbolčeva, ki jo je že mnogokrat pela tudi v Pragi. Očeta Bolera igra g. Bohuslav, mater Auroro ga. Dragutinovi-e e v a, Marasquina g. 11 i č i č, Mour-zouka g. P ovne, služabnika Pedra in Paquitto gdč. Thalerjeva in gdč. P e š k o v a, teto Meroedes pa gdč. Peršlova. Nevestine bratrance igrajo nekatere členice zbora. Moški zbor predstravlja pirate (basi) in svate (tenorji in basi). Da se nudi gdč. Hadrbolčevi v igralskem, zlasti pa v pevskem oziru čim hvaležnejša vloga ter da se tudi v operetnem repertoarju poda našemn občinstvu izvirna, duhovita in res dobra francoska godba, se je izbrala vseskoz dostojna opereta „ Girofle - Girofla" — ki se označuje navadno kot komična opera — ter se je pripravila kolikor možno skrbno in vestno-
Slovensko gledališče. Včeraj popoldne so predstavljah burko .Vele turist" in želi cele salve smeha in pohvale. Zvečer se peli „Prodano nevesto". Gdč. Ši packo v a in g. Fiala sta izborno pela; tudi g. Hess se je vrlo držal.
»Glasbena Matica" bo v prihodnjem velikem koncertu izvajala slavno veliko delo, Perosijev oratorij „Rojstvo Kristusovo". Oratorij se bo izvajal v Ljubljani dne 3. in 4. februarja.
Koncert na čast slo?enakim deželnim poslancem! ki so sedaj v Ljubljani zbrani, priredi v sredo, 13 t. m., zvečer „Slovenska Filharmonij au v veliki dvorani „Unionau.
Iz nemškega gledališča. Piše se nam: Slavno uredništvo. V notici „Beračenje od hiše do hiše", ki ste jo objavili v št. 4 z dne 7. t. m. je imenovano tudi moje ime. Zgodilo se je brez dvoma pomotoma, ker je navedena obdolžitev glede moje osebe popolnoma neosnovana. — Irma Sen b erk.
Obravnava proti ravnatelju nemškoga gledališča  Wolfu na
tožbo tenorista B. Leserja bo jutri, v torek, ob polu 5. popoldne na tukajšnjem sodišču št. 50.
Akademija naznanja, da bo v prihodnjem meseeu predaval v „Meat-nem domu- zdravnik gosp. dr. Jos. Stojo „o uporabi Run t gen o vin žarkov v zdravilstvu." To predavanje se bo naslanjalo na predavanje gosp. profesorja Jožefa Reisnerja „o Rontgenovih žarkih", ki se vrši v sredo 13. t. m. v veliki dvorani „Mestnega doma" ob 8. zvečer.
Delniška družba zdrnženib pivotaren Žalec in Laški trg v Ljub liani je imela včeraj dopoldne v hotelu „Ilirija" občni zbor. Navzočih je bilo 37 delničarjev, ki ao zastopali 4717 delnio ali 943.400 K glavnice. Predsednik dr. Alojzij Brenčič je otvoril občni zbor, pozdravil navzočega notarja g. Ivan* Plantana in omenil, da je bilo preteklo leto za pivovarne jako neugodno, ker je Škodila dobra sadna in vinska letina, bojkot proti pivu itd. Vendar pa bodimo zadovoljni tudi s tem uspehom. Zvarilo se j& 27 975 hI piva. Ravnatelj Balzer je nato preči tal Čisto bilanco in račun, izgube in dobička ter se je sklenilo dobiček 7270 K 5 h odštevši 10% «* rezervni fond, prenesti na nov račun Za revizorje je poročal g. Bežen-š e k in predlagal absolutorij. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Alojzij BrenČič, dr. Josip KarlovŠek, Fran Roblek, Ferdinand Boš, Alojzij Tykač in nanovo g. Josip Sirca, župan v Žalcu, za revi-
-zorje pa gg. Besenšek, Berk in Jo št, za namestnika revizorjev pa gg. Koleno in Vakonig. Ko se je k slučajnostim obravnavalo še nekaj podrobnosti, je zaključil predsednik občni sbor.
Sestanek trgovcev In trgov flklk SOtrudnikOV se je vršil včeraj dopoldan v prostorih trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Namen sestanka je bil, poizvedeti želje Članstva o tem, kako naj se uredi in kakšnim namenom naj služi društveni podporni zaklad, ki se v kratkem aktivira. Ko je društveni podpredsednik g L i 11 e g pozdravil navzočne in povedal namen sestanka, je g dr. Fran Windisoher podal sliko o vseh strokah društvenega delovanja, zlasti pa o poslovanju društvene posredovalnice za službe in glede dajanja pojasnil in pravnega pouka. Nato je g. dr. Windisoher po jasnil, kakšna denarna sredstva bodo iabko služila podpornemu zakladu in katere vrste bi mogle biti podpore. Gosp. Lilleg je opozarjal na ugodnosti trgovskega bolniškega društva v Ljubljani, ki daje tudi redne podpore onemoglim članom. Poslej s3 je razvil živahen razgovor glede ureditve podpor. Iz tega razgovora je povzeti, da bode podporni zaklad odmeniti za sledeče podpore: Podpore za slučaj brezposelnosti do naj več 6 tednov tekom enpga leta Podpore se bodo dale za smcaj brezposelnosti brez krivde dotičoega člana in le Članom društva. Nadalje se bodo dajale podpore onemoglim Članom, ki so brez sredstev in pa podpore vdovam in sirotam društvenih Članov. Večletni člani bodo imeli gotove prednosti. Gosp. Ivan JelaČin je nasvetoval, da se polovico letnih dohodkov, ki jih prejema društvo na prispevkih prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate, porablja za potrebe podpornega zaklada. Društveni odbor bo vpošteval te želje, sestavil statut in ga predložil občnemu zboru v odobritev. Podporni zaklad prične poslovati še tekoče leto.
Uradniki e. kr. finančnega računskega oddelka v LJnbilani
50 darovali mesto venoa na krsto pok. finančnega svetnika dr. Ivana Mraka, kranjskemu deželnemu društvu za bolne na pljučih znesek 45 kron.
Pevski zbor slovenskega trgovskega dru&tva „Merkur" je priredil povodom praznovanja 70letnice društvenemu predsednik g. ces. svetuku Ivanu Muniku v soboto, dne 9. t m. zvečer podoknico. Včeraj pa je šel odbor gosp. svetniku Čestitat. I. podpredsednik gosp. Lilleg je pozdravil slavljenoa v imenu slovenske trgovine in mu še posebe prinesel pozdrave društvenikov, ki so ta dan dopoldne zborovali v društvenih prostorih. Gosp. ces. svetnik se je za čestitke teplo zahvalil ter sporočil tudi zahvalo za krasno petje. Ob tej priliki je daroval gosp. ces. svetnik Murnik podpornemu zakladu društva „Merkur" 100 K, za kar mu izreka odbor najtoplejšo zahvalo.
Državna subvenci a. Za vodovod v Stari vasi pri Žireh je dovoljene 2800 K državne podpore.
Neumljivo a resnično. Različni slovenski trgovci ria Kranjskem so dobi'i od narodne firme Peter M*jdič v Celju novoletne čestitke — v nemškem jeziku. Uestitka nemška, od-pošiljalčev naslov na zavoju nemški — adresa pa slovenska. To kaže, da so Majdičevi uslužbenci prav dobro vedeli, komu pošiljajo Čestitke, vedeli, da jih pošiljajo Slovencem, pa vendar se niso zmenili za to, da bi spoštovali narodno čast Majdi-čevih odjemalcev.
V Novo mesto k železniškemu stavbnemu vodstvu premeščeni gospod Griinwald ni Nemec, marveč zaveden Čeh, ki je na Jesenioah v najtežjih bojih volil s Slovenci.
„Sokolu11 v Mokronoga je darovat gospod Milko Krapeš, urar v Ljubljani, 5 K. — Odbor kliče prvemu darovalcu krepak „Na zdar" !
Železniška nesreča na Pra aerskem.   Lani 24 julija se je > a Pragerskem prigodila železniška ne sreča. Lokomotiva št 127 je namreč trčila v peštanski vlak, ki je stal na tiru na postaji. Poškodovanih je bilo pri tem več oseb. Radi te nesreče sta včeraj stala pred okrožnim sodiščem 7 Mariboru strojevodja Fran Som *er in premikač Josip Kores. Sodišče je  Sommra  oprostilo, Koresa pa obsodilo v 3 mesečno ječo
Harodna čitalnica v Žalcu ima s?oj redni občni zbor v ponedeljek, <tae 18 januarja ob 8 zvečer v gostilni Roblekovi z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo zborovalo pol ure pozneje ob vsakem fovilu društvenikov.
Smrtna nesreća. V Mariboru 4* na 18 letnega zidarskega vajenca pafana Ertla iz Sv. Margarete na pravskem polju padlo toliko materija, da je umrl za poškodbami, Preano so ga izkopali.
Obesil se Je v zaporih Šoštanj-***ga sodišča bogati posestnik Ste-
Melk is Drožmirja pri Šoštanju. 8<1 je v preiskavi zaradi požiga in
bi bil prišel drugi teden pred porotnike.
Okrajno kolničko fclagaloo v L]utomera so dobili v roke Nemci. Slovenska zanikarnost!
Železnica skozi Ture je že toliko dog-ajena, da je bodo lahko izročili prometu meseoa julija ali avgusta tekočega leta.
Eektrlćni tramvai ▼ Oartoi
se odda javnemu prometu dne 15. t m.
Z zlomljeno desno roko je
prišel te dni v goriško bolnišnico Josip Bavčar, star 47 let iz Kanala. V družbi z nekim drugim kmetom sta sekala razne Čvrše. Eden teh č ršev je zadel Bavčarja v roko ter mu jo prelomil.
Strastno ao Jo bil zaljubil
28letni Karol D e 1 p i n iz Podgore pri Gorici v Jerioo Brezigarjevo. Ker ga ta ni marala, jej je grozil, da jo ubije. Ker je to ponavljal, so ga naznanili so dni ji, katera mu je prisodila za to pretenje 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Stroj Jo ujel 161etnega delavca Ferdinanda KoojanČiČav podgorski tovarni v desno nogo. Poskušal je na vse načine, da bi se izognil nesreči. A stroj ga je tako trdno zgrabil, da mu je zlomil desno nogo. Z iravi se v bolniŠnioi usmiljenih bratov v Gorici.
Kazenska razprava proti morilcu Fodranspergu v Tretn, ki je
umoril in razkosal neko Šansonetko, bo meseoa februarja, to je v prvem letošnjem zasedanju porotnega sodišča.
Kap Je zadela v Trstu 601etnega upokojenega uradnika mestne zastavljalnice Štefana Vujnoviča Bilje takoj mrtev.
Slovenci v Ameriki. V Duluth, Minn. je umrl v bolnišnici Ivan Gregorič iz Laškega potoka pri Ribnici. Bil je v Ameriki 29 let.
Slovenska hranilnica in posojilnica se je ustanovila v Ghioagu.
Goetzlov pes Ni še dolgo temu, kar se je vršila pred ljubljanskim okrajnim kot kazenskim sodiščem razprava proti znanemu kramarju s Starega trga Gottfriedu Goetzlu, ker je njegov pes napadel nekega dečka. Deček je bežal pred psom v neko vežo, se tu spotaknil ter si pokvaril nogo. Goetzl se je tedaj )e nekako zmazal, trdeč, da njegov pes ni hudoben Včeraj opoldne pa je isti pes napadel ra Glavnem trgu zopet ! nekega dečka ter ga podrl na tla, da j je bil v trenutku ves krvav. Ljudem j se je komaj posrečilo odgnati psa. j Neka gospodična je pobrala dečka in ga peljala v hišo, kjer je nameščena Lozarjeva trgovina. Pes je bil Goetzlov, velika, rjava, tigrasta doga. Ali bo sedaj Goetzl še trdil, da je njegov pes pohleven kakor jagnje?
Glas iz Občinstva. Z Dunajske oeste drži proti o. kr. I drž. gimnaziji cesta, ki je ob snežaem zapadu popolnoma zapuščena, tako, da morajo dijaki zjutraj (pa ne samo zjutraj, ampak še celo dva dni po prvem ponočnem saegu) gaziti povsem deviški sneg. Prosimo odpomoči!
Pogreša SO 21 letna slaboumna Frančiška Seliškarjeva, rodom iz Dobrove. Seliškarjeva je srednje velikosti, je ogrnjena z veliko sivo ruto in ima na glavi črno ruto Kdor bi jo dobil, naj obvesti Franc Lampeta na Stranski poti št. 13.
Ar eto v a na sta bila včeraj po mestni policiji Jernej Reitz rodom iz Ljubljane in Avgust Novak iz Gradišča pri Litiji. Obadva sta preganjana v policijski tiralnici, prvi radi hudodelstva goljufije, drugi radi hudodelstva tatvine. Izročili so ju tukajšnjemu deželnemu sodišču.
Ogenj V smeteh. Včeraj zvečer je nastal v jami za smeti, v vojaškem preskrbovališču ogenj, kamor je bil vržen tleči pepel. Ogenj je pogasilo iz gledališča se vračujoče moštvo požarne brambe.
Kratka SVObOda Danes dopoldne sta pobegnila od dela v mestni elektrarni prisiljenec Josip Skrubelj in Karel Daponte. Priromala sta jo pa samo do Martinove ceste, kjer ju je policijski stražnik prijel in odpeljal nazaj v hišo pokore.
Delavsko gibanje, z južnega
kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in 5 Slovencev; nazaj pa je prišlo 30 Hrvatov.
Izgubile no in najdeno. Sluga Frano Jurkovič je izgubil dozo za smotke, vredno 8 K. Marija Bam-bergova je izgubila denarnico z vsebino K 2 16 Delavka Neža Fa-bjanova je našla zavitek usnja. Posestnioa Mar. P leskova je našla denarnico z manjšo svoto denarja.
G. Hinko Logar, kontrolor, je našel denarnioo z manjšo svoto denarja. Na južnem kolodvora je bil izgubljen osir. najden star dežnik, Čin muf in samovar.
Na .Japanskom večera „Sokola I"   so   bite   izgubljene oziroma najdene sledeče reči: ena sini' ska glase-rokavica, en par vojaških I belih rokavic ter dva dežnika. Dobe \ se pri hišnici ^Mestnega domau.
Uradno VOStt- Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil v zadružni register vpis firme »Stavbna zadruga v Ilirski Bistrici, reg. zadruga z neomejenim jamst/omu. Udje načelstva so zidarski mojster Anton Logar, industrijeo Jožef Sam«a, indus riiec Rudolf Valenčič in iodu 8trijeo Anton ŽaidarŠič. — Uvaja se postopanje v svrho amortizacije baje izgubljene braniloične knjižice kranjske hranilnice v Ljubljani št. 167.264, last lekarnarskega gremija v Ljubljani z glavnioo 1722 K. Lastnik knjižice se opozarja, da uveljavi svoje pravice v teku 6 mesecev, ker bi jih potem sicer izgubil. — Okrajno so dišče v Ljubljani je dejalo Emerika Pauerja, trgovca v Udmatu, Z&lokar-je'a cesta št 95, zaradi dognane be-dosti pod kuratelo in mu postavilo za skrbnika Jurja Mergenthalerja, kramarja z usnjem v Novem Udmatu. — Pri dež. kot trg. sodišču se je v registru za posamezne firme izbrisala manufakturna firma Hagoa Ihl vsled opustitve trgovine. — Pri okrajnem sodišču v Loža je prosto mesto uradnega slnge. Prošnje je vlagati do 9 februarja 1909 pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Uvaja se amortizacijsko postopanje ba.e izgubljenih dveh knjižic kranjske hranilni oe v Ljubljani in sioer Št 248.330 z vlogo 161 K, glaseče se na ime Etne Seeger in št. 253 294 z vlogo 31 K, glaseče se na ime Hermana Kranza. Lastnik teh dveh knjiže naj uveljavi svoje pravice v 6 meseoih. V re gister za družbene firme pri dež kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisalo, da imata pri tovarni barvil Fidelis Terpinz nasl. na Studencu pravico zastopstva le oba prosta družabnika Ivan Baumgartner in Pavel Zeschko kolek'ivuo. Prokura Jožefi Pleiw^iss& se je izbrisala.
Onimi novice.
— Število žrtev v južni Italiji.
Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je bilo pri zadnjem potresu v južni Italiji ubitih: V Mesini 108.000, Reggio 31.000, Palmi- 4500, Miletto 2300, Bagnara 800, Villa San Gio-vanni 3700, Pelaro 3300, Scila 2800, torej skupaj 156.400 oseb. K temu pridejo še mrtveci v manjših vaseh iu 3000 v Sari Evfemiji, da se torej lahko računa na 160.000.
— Ukraden milijon. V Parizu je bila blagovnem kolodvoru ukradena vreča, v kateri je bilo vrednostnih papirjev- za 1 milijon frankov. Tatov še niso dobili.
— Umor v Radoševicah. Morilca treh deklic v Radoševicah na Češkem so v soboto prijeli. Morilec je 141etni fant Skala. Kakor sc sodi, je morilec perverzen in duševno bolan.
Telefonska m brzojavna poročila.
Proč s Schwarzem!
Cerkno 11- decembra Pozdrav* ljamo nastop obeb slovenskih strank Kličemo vam: Naprej tako!   Proč 8 Schwarzem 1 Živela domovina!
Cerkljani.
Konec pogajanja med Avstro Ogrsko In Turško.
Dnns|, 11 januarja Ob 1. popoldne je došla iz Carigrada brzojavka, da je turški ministrski svet definitivno odklonil vse avstro - ogrske predloge in propozioije glede bosanskega vprašanja. S tem se je položaj na Balkanu znatno poostril.
Dunafi 11 januarja. Danes do-poldue so na borzi znatno poskočili vrednostni papirji, nekateri celo za 30 kron, ker se je pričakovalo, da pride danes do sporazuma med Avstrijo in Turčijo. Ko pa je popoldne došla vrst, da so se tozadevna pogajanja defiaitivno razbila, so kurzi ra-pidno iu za znatne svote padli.
Dnnajb 11. januarja. V vladnih krogih zatrjujejo, da do sedaj še niso dobili obvestila, ki bi potrjevalo vest, da so pogajanja med Avstro Ogrsko in Turčijo definitivno razbita.
Svojtrocno pismo nemškega cesarja.
Dttoaj, 11. januarja. Danes dopoldne je cesar sprejel v posebni av-dijenci nemškega vojnega atašeja Hageneoka, ki mu je izročil svoje-ročno pismo cesarja Viljema.
Avstro Ogrska banka.
Dnnafi  ll   januarja. Generalni j svet avstro ogrske  banke je sklenil izplačati za 1. 1908 dividende 91*kron, dočim je za 1. 1907 izplačal 107 K. Atfdljer.ee. Dunaf,   11. januarja   Cesar je danes dajal splošne avdijenoe. Med drugimi je tudi sprejel bivša ministra viteza Madevskega in barona Calla.
Minister dr. Žace* v Pragi.
Dnnafi 11. januarja Minister dr. ŽaČek odpotuje ta teden v Prago v neki politični misiji.
Zaupni  shod  mladočeške stranke
Praga II. januarja. Včeraj je bil tu zaupni shod mladočeške stranke. Udeležilo se ga je 450 zaupnikov is vseh krajev OeŠke. Poslanca Aoyž in Prokop, urednika „Narodnih listov", se shoda nista hotela udeležiti, češ, da se ne strinjata s politiko dr Kra mafa. Shod je izrekel dr. Kramara zaupnico.
Za česte Sole na Dunsju.
Praga 11. januarja Občinski svet v Kolinu je daroval 1000 kron za češke šole na Dunaju.
Cerkev se je podrla.
C ari h 11. januarja. V kraju Bitte se je podrla cerkev 28 oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Albanci proti A*s<ro Ogrski.
Solun, 11. januarja. Med Albanoi v Makedoniji je zavladalo tako sovražno razpoloženje proti Avstro-Ogrski, da je turška vlada smatrala za potrebno dati zastražit. tukaj Šoji avstro-ogrski konzulat.
' Zahvala.
Vsem. kateri so se ob 70let-niči mene soominjali in mi čestitali, izrekam najsrčnejšo zahvalo, posebno še pevskemu zboru slovenskega trgovskega društva „J\{erkur" ubrano pet j s pri podoknici
Jvan Jv(urni/c
ces* svetnik*
217
žitne cene v Budimpešti
On« 11. januarja 1909
za 50 kg K 12*4
Pšenica za april 1909
Pšenica za oktober 19o9 za 50 kg K 1 9! Rž za Koruza za Oves za
april maj april
Bfekrv.
5 vin. višje.
za 50 kg K 1027 za 5C kg K 7 34 za 50 kg K  8 72
fleteorolositno porotna,
f< M nad moxj«n> tO«   Br«dnjf *r»-n< tli k    **.  M 7
9 10
9. zv. i 74*0
7. zj. 1 734 6 2. pop.  735 2
11.
9. zv.
7.zj.
2. pop.
7567
737 3 7365
- 09   sl. jug \ sneg
—i 9 sl sever oblačno 06 sl jjvzhod del jasno
—2*0 sl svtnod' oblačno
—6*1 I sl. sever —19 sl. vzhod
n
jasno
Srednja včerajšnja in predvčerajšnja lemoeratura - 0 3« in 1*1°; norm. —2 7- in —2.7 Padavina v 24 urah 00 mm. in 4 0 mm.
Zahvala.
216
Za vse mnogobrojne, zelo to lažljive dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smiti nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga, gosp.
-/fotona Walland
izrekam vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo in sploh vsem, ki so dragega pokojnika, spremili k večnemu počitku in meni lajšali bol ob pre-bridki izgubi.
Ljubljana, 14. januarja 1909.
Mnri|n Walland roj. »votlo.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hrlpe-vostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
ki se rabi uapeSno sama ali z gorteim mlekom pomešana.
Ima mUoraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo 202—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnar-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh jekamah, večjih Bđecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
Več gospodov
215
se sprejme na hrano v Vol/ovih ulicah 3, 11. nafistr.
Fijakarska obrt
se zaradi preselitve iz proste roke proda na Rimski cesti štev. 10
(Marčanova hiša). Cena po dogovoru Več istotam. 208—1
Gospodična
vešča slovenskega in nemškega jezika
išoe 8lnžbe kot blagafnlčarka ali prodajalka
Ponudbe pod naslovom flP. B. 120" poštno ležeče, Ljubljana. 170-3
Monjso trgovino
ali tudi samo lokal želi prevzeti trgovsko izobražena oseba najraje v kakem kraju, kjer so tovarne. Eventualno se prevzame tudi gostilna.
Ponudbe na uprav. p Slovenskega Naroda" pod f trg vina 1909' 2 o i
Gostilna
so odda v najem ali pa d od ugodnimi pogoji tudi proda. Hša je na dobro idočem kraju tik postaje Pod-rožioe na Koroškem Plača po dogovoru.
VeČ pove lastnik g stilne Fr. Kobenter, Št Jakob v Roin
V neki boljši vasi na Notranjskem so odda
[ostilia, mesnica
in tudi pekari J a bi dobro uspevala. Odda se lahko takoj ali pozneje, Najemnina po dogovoru. Več pove lastnik. • i7l-i
Vprašanja na upravništvo „Slov. „Slov. Naroda" pod Mšt 9999".
Oni gospod, ki je v nede'jo 10. januarja 1909 v trafiki g Bmsa
„pred Skelijo" kupujoč tudi razglednice,
vzel denarnico
raz prodajalno mizo, hoteč jo oddati lastniku, ki je bizo odšel a je obenem tudi denarnico pr zabil vzeti seboj, blagov li naj isto oddati v ravnoisti trafiki Če oni gospod ki je odvzel denarnioo. ne ustreže tej želji, dobilo se bode denarnioo z denarjem vred drugim potom nazaj, saj je njegova oseba zdaj znana. 213
Povodom svojega izstopa iz službe kot potnik rastlinske destilacije „Florian" pri tvrdki Edmund Kavčič v Ljubljani, se zahvalju-I jem p. n. kupčij ski m prijateljem za izkazano mi zaupanje in prosim, da ste mi tudi nadalje naklonjeni, beležim 214
z vsem  spoštovanjem, ndani
Marko Sterbenc.
^Sprejema zavarovanja Oeveikega nrr-ljenja po najraenovratnejeih kombinat ah pod take ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnina. ZlacO je ■godno zavarovanje as doiivaOa is smrt s manjaajodtmi ae vplaeui.
V te* elan   au pe preteka petin M ptavtee Se eJvieeavee.
•t
SLAVUft"
12-4
• - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. • - • . fondi: 41,835.041-01 K. Izplačano odškodnino In kapitalijo 97,814.430-97 K. Po velikosti drugo vzajemna zavarovalnica naše države
r HaMjaal, tigar pisama so v lastnej baninej kiši
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim ikonam pe najniijih eenah Škooe eanjnje takoj in najkoiantneje. Uttva najboOii alevea, koder poaraje.
DovoUoje ta čistega nooless inontne podpore v  narodne te aaBnoneilatno
Dva gospoda
se »prejmeta na dobro hrano
Ponudbe'ped „Hrana" na uprav. „SUHenakega Naroda". 189—2
50 kron na teden
ali 50—M°f0 provizije
dobi vsak, kdor prevzame razpečevanje moj h alnmfnt|evih napisnih iettov  in   aluminijevega blaga.
Zastopstvo se poveri tudi kot postranski zaslužek. Aluminijevo blago se prodaja igraje lahko. Pojasnila in vzorci zastonj. Naj torej nihče ne pozabi vprašati 2 2
^nton1Jruby. pglitz, jtforavsko. i
Oklicni zapisnik št 4.
Pozor!
v hrani JLM"
EolodTorske ulloe it 28
le danes kakor osak ponedeljek
KONCERT
Vstop prost    135-2    Vstop prost.
KAVARNA
je vsab dni vso noč odprta.
Daje se v javno vednost, da se nameravata poročiti 1. Kadar Ivan Ptal, vdovec po Jnll|ant rojeni Vola t tek, stanujoč v Giad-
beeku, sin umrlih zakonskih kmetovalca Martina Pikla in Ane rojene Klavžar, nazadnje stanuiočih » Kozjem na Avstrijskem. 2. Oo-spodln|a Agata Bahovec, atannjoča v flladbeckn, hči umrlih zakonskih delavca Josipa Banovca in Uršule rojene Bregar, nazadnje stanujočih na Savi na Avstrijskem
Objavi naj se ta oklic v občini Gladbeck in v avstrijski občini Ljubljani s razglašanjem v »Slovenskem Narodu«, listu, ki izhaja v Ljubljani
Morebitni, na zakonske zadržke se opirajoči ugovori se morajo pri podpisanem prijaviti v dveh tednih.
Gladbeck, 7. januarja 1909.
Poročni uradnik kralj, poročnega urada v Gladbecku:
\t±*t**+*tttttt±±±±±±±X±±tti+
Korto a. r.
211
O   i-r. ftvstrljok«
!*??a*n» F«>azr<oe.
Izvleček iz vodnega reda
Val javan od 1. oktobra 1908 leta.
odkod iz MnMfaao Ini. soLi
/•oo jutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, jcsenice. Trbiž, Beljak, Juž. ZeL, Gorica,
o in ičITrst  i. kr. dri, žet, Beljak čez Po-dro ico, Ce o rte , Prago. '•07 utnaj.  Osebni vlak v smeri: Gro-;iplie, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
o*20  »reapeldne. Osebni vlak v smeri 1 uice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ! a o.
f 38 #retf polena    Osebni vlak  v smeri:
- Tržič, Jesenke, Trbiž, Beljak Juž. žei., Ooncc tii. iel.. Trs dri. icL Beljak, icei Pod jjčice) Celovec
ros »spoi-^e. Osebni vlak v smeri: Gro-.pijt, Kudoliovo, Straža-TopUce, Kočevje,
*-*e ••.o-jdn©. Osebni vlak v smeri: Tržič, jtscnice, Trbiž, Beljak juž. žel Oonca dr2. želn Trst drž. že!., Beljak, (C« Kod cžčico) Celovec, Pra^a.
7 to .veaor Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
^dctfovG, Straza-Toplice, Kočevje. 7-as cve6er. Osebni vlak v smeri: Tržič,
jeseatce, irbll, Beljak, (čez Podroicico)
Ceiovec, Trajja. >o-*o  •*^«e<.   Osebni viak v smeri J*-
sanice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica dri.
itL, Trat drž. fteL, Beljak Juž. žel., (čes
>ndroičico).
Odboa iz Ljvfcljan* tri, telstfmi
7 28 rjutraj. Osebni vlak v Kamnik, tos zapclore. Osebni vlak v Kamnik 7 10   «e£er. Osebni vlak v Kamnik 0-6o »*r*Ai  Osebni vlak v Kamnik fS**
u '»eoVlJib <r< ^rasclldb do 31. oktobra.)
Frlao* v MnSilaM itU, tmLt
0*00 zjutrsu- Osebni vlak iz Beljaka te* žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Strmi« Toplic, Rudolfovega, Groaupija.
11-22 »redp»idne. Osebni vlak  iz Pra#s Celovca, Beljaka Juž. žel., čez Podrožčie in Trbiž, Gorice dri. žel* Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kcće*j4 Straže Toplic, Rudoliovega, Groaupija.
4-13 j»op»id?io   Osebni vlak ia Beljak) luž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka <če> Podrožčico) Gorica dri. žcU Trsta iel. Jesenic, Tržiča
6-00 zvscer. Oseb. vlak ia P~age, Celovea Beljaka (čez Podrožčico) jesenie.
8 37 i večer. Osebni vlak ia Kočevja, Straž« Toplic, Rudoliovega, Groaupija.
8-4S zveoer. Osebni vlak ia Beljaka ',ai žel., Trbiža, Celovca. Beljaka (čez P d rožčico) Trsta dri, iel. Gorica drl U Jesenic, Tržiča. ^
ii-50 »enaol. Osebni vlak ia Trbiii, 04 lovca, Beljaka (čez Podrožčico) trv dri. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Prlood v L|u*l|aat> dri. Aoiodr^sv
0-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnika. lO-OO arad#aldna. Osebni vlak ia Kaanattu 6 10 zveoor. Osebni viak ia Kamnika • 89 »o.^t^. Osebni vlak i* Xa-nn*fe*   1 * ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
tOdhorl to priticel so oautttrj> » area>f ^rrcpejskcur času.}
Kdor hote varno, mirno in hitro I ' L,    potovati, naj se
■   /lil ril 11  ODrao  n* od I   HI  hI i I II visoke  o. kr. "   **sllUlllIU đotolno vlado potrjenega glavnoga zastopnika:
Jr. Seunig,
Llubllono, Kolodvorske ulite 28
Odprava potnikov samo z najno vejiimi parni ki „velikani":     2343 28
Kaisein Aug. Vido-ia, nosi 25 000 ton
Amerika...... 24.000 „
Prusident Lincoln . „ 20.000 „ President Giv.nt   . „ 20.000 „
Vožnja  Ljubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo ll/2 dni, ter ima potnik pravico porabo brxov!akov po celi Črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
♦
X
m
Kavarna
,Leon'
na Starem trga it. 30.
je vsaki dan
vso noč odprto.
m i3
Vsak torek -a»
KONCERT S?
Začetek ob poln 10. Vstop prost.
Z oaiiCaim npodtovanjen
Lio In Fant Pofačnlk.
H
5
i s;
1
takoimenovana Hoberjeva gostilna,
se odda z zemljiščem ali brez zemljiSca na veo let v najem. Zglasila se pošljejo na 0. Lavtiier, Sranjska goro
177—2
Gostilna
■i
Pri Bobenčku" na Olincak
xw*rx\>**f*<  Xwyzwt vat t« at
s novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred so   Odda zaradi bolezni takoj ali pozneje v najem.
== Isto tam so Oddn tudi -.
prodftjftlfiica, več stanovanj ia del&Tuca.
Več se izve na eUnc.b it 37 pri L]abllanL «w8-4v
Radi zvišanja voznine odstrani c. kr. priv. južne železnice smo prisiljeni dvigniti ceno za 50 kg trboveljskega pre-172-2        moga v kosih za 2 vinarja. Zadruga trgovcev s premogom v Ljubljani.
Vabilo.
I. druitoo hišnih posejtniRou o Ljubljani
Ima
28. januarja t. I. v hotelu „Union"
ob 8. uri zvečer
redni občni zbor.
Spored:
1. OJobravaoje poročila v preteklem leta;
2. končni račun o preteklem letu in proračun za naslednje leto;
3. volitev odbornikov in treh pregledevalcev računov;
4 določ tev letne članarine; «< &
5 slučajni predlogi članov.
Predlogi, katere so čhni najmanj 14 doi   pred občnim zberem pismeno izročili odboru, se morajo staviti na dnevni red. ^
Odbor.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno novico, da je gospod
dr. Ivan Mrak
c. kr. finančni svetnik,   vitez Franc Jožefovega reda
danes ob 9. uri dopoldne v 52. letu nenadoma umrl. g «
Pogreb predragega rajnega bo v torek,  dne 12. januarja, ob  polu S. un popoldne od mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v četrtek, dne 14. januarja t. I. ob 8. uri
dopoldne v stolni cerkvi. . .
Predragega umrlega priporočamo v prijazen spomin m pobožno molitev ter
prosimo tihega sožalja.
205—2
V Ljubljani, dne 9. januarja 1909.
Angela Mrak rei. Jončič
Fr. Leveč
Pavla Leveč Mrak,
mM
Hema Mrak
Namesto vsakega posebnega obvestila.
37
41
11