List 87.
Dobro je kersnico sejati.
Tukaj je med ljudmi govorica, da repa, ki se kersni dan seje, vselej dobro obrodi. Torej sem tudi poskusil, nekoliko repe vsej&ti na kersoi večer, ki se tudi od tod kersnica (kresnica) zove.
Za to rabo je bil preoran košček celine, ki je sila pusta bila, da ni skoraj nič trave prirasti moglo, toda ta prostor je bil na debelo pognojen.
Zavoljo suše se je le sem ter tje kaka repa pokazala, ki so jo bolhe pikale, pa vendar ne ugonobile. Dež je večkrat pičlo porosil, zemlje pa ni nikdar čez leto premočil, torej se tu ni bilo kersnice nadjati. Tisti prostor se s pepelom potrese, vnovič repa vseje in z matiko zadela, vendar tako, da se kersnica, kjer je ktera bila, ni smela poškodovati.
Komaj pa repa ozeleni, jo bolhe do čistega pozučajo. Njivica se v tretjič z repnim semenom oseje, pa je bila zopet bolham prijeten oblizek, — le korenina, ki je bila vsa ostarela in je bila kaj redka, bolham ne dopada. Ona dolgo dolgo zedi, kar jame repnik poganjati in široke plese okrog sebe pokrivati. Zdela se mi je kersnica 21. kozoperska zadosti debela, torej jo dam populiti in domu spraviti; bila je tako mladikasta, kakor da bi bila v enem dnevu zrastla. Bila je skorej vsa lepo debela, vendar sem pdbral eno, ki se mi je najlepša zdela, in jo zvagam; tehtala je le eno rez manj kot 10 liber. Deževno in toplo vreme repi kaj streže, vendar mislim, da tako debele bo le malo letos.                                                               Križnogorski.