GLAS i Iiirtslovenskiludelavcev yAmerikL The largest Skwcuiin Duly m tbe United States. bmd cteiy day except Si&adays ® and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 = Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Coa(grcs» of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea C—3878 NO. 5. — STEV. 5. NEW Y0KK, SATURDAY, JANUARY 7,1933. — SOBOTA, 7. JANUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XTX PREPROSTE POGREBNE SVEČANOSTI ZA COOLIDGEM OB DESETIH DOPOLDNE JE PRVIČ POTOŽIL, DA MU NI DOBRO, OPOLDNE JE BIL PA ŽE MRTEV Pogrebne svečanosti v Northam ptonu bodo trajale kvečjem petindvajset minut. — Hoover in njegova žena na noti. — Roosevelta bosta zastopala soproga in sin.— Zadnji trenutki bivšega predsednika Coolidgea. — Zjutraj je sel kot običajno v svoj urad. — 2ena ga je našla mrtvega. Japonci nadaljujejo pohod v Kitajsko KAVALERIJ A ŠE VEDNO ZELO POTREBNA NORTHAMPTON. Mass., 6. januarja. — Bivši predsednik Coolidge je pričel svoj zadnji dan kot običajno, s?mo, kot pravi njegov tajnik Harry Ross, da je bil malo bolj vznemirjen. Coolidge je, kot navadno, vstal ob sedmih. Ob pol osmih se je odpeljal v svoj urad. "Mr. Coolidge je zjutraj izgledal popolnoma zdrav," je rekel Ross. "Prav nič se ni pritoževal, četudi mu je že več dni nagajal želodec. Ni poklical zdravnika, temveč se je sam zdravil z zdravili, ki so bila v hiši. i I I I Hi "Vendar pa se spominjam, da je bil zadnje jutro bolj nemiren kot navadno. V odvetniškem uradu ni bilo ravno mnogo dela in je postal še bolj nemiren. Prebral je nekaj pisem, nekaj jih je podpisal, nato pa je bral časopise. Okoli desetih mi je rekel: "Mislim, da greva domov". "Tako sva se odpeljala domov. Mrs. Coolidge je bila pripravljena, da gre kupovat za kosilo ter je še nekaj časa z nama govorila. Predno je odšla, jo Coolidge vpraša, ako se ne bi hotela peljati z avtomobilom. "Mrs. Coolidge odgovori: "Ne, tako lep dan je. grem rajši peš." To so bile njene zadnje besede z možem. "Z Mr. Coolidgeom sva govorila še okoli eno uro, pa nič kaj posebnega, največ o stari farmski hiši v Plymouth, Vt., kjer je bil vsako poletje na počitnicah. Zelo rad je hodil na lov na jerebice in je bil dober strelec. Poleti je bii en teden zelo prehlajen, toda je popolnoma okreval. In tudi zadnji dan se mi je zdel pri najboljšem zdravju." "Mr. Coolidge je bil zelo nemiren. ICo sva govorila nad eno uro, je pogosto vstal in hodil po sobi in v drugo sobo. Mr. Coolidge je šel o pol poldne v klet, kjer je govoril s svojim šoferjem Robertom S. Smithom. Nato je šel v gornje nadstropje. Ob 1 2.25 se je vrnila Mrs. Coolidge in ne da bi odložila klobuk in suknjo je šla v prvo nadstropje, da pokliče moža h kosilu. Pogleda v njegovo spalnico, nato v kopalno sobo in tam ga najde na tleh. Mrs. Coolidge priteče po stopnicah in me pokliče. Z n jo hitim navzgor. Mr. Coolidge je ležal na tleh na hrbtu z razprostrtima rokama. Na njegovem mirnem obrazu je bilo videti, da je umrl brez bolečin. "Kot je bila njegova navada, se je najbrže hotel obriti pred kosilom. "Takoj sem poklical zdravnika dr. Edwarda W. Browna, ki je izjavil, da je bil Coolidge mrtev najbrž že 1 5 minut, predno ga je našla njegova žena na tleh." NORTHAMPTON, Mass., 6. januarja. — Danes počiva Calvin Coolidge v hiši, v kateri je začel svojo karijero kot mlad odvetnik. Jutri odpeljejo njegovo truplo v malo vermontsko vasico, kjer je bil rojen. Pokopali ga bodo ob strani njegovega očeta in njegovega sina. Na željo vdove bodo pogrebne svečanosti povsem preproste. V cerkvi se bo vršila kratka služba božja, ki bo trajala le petindvajset minut. Pevci bodo zapeli dve pesmi, pogrebne obrede bo pa opravil pastor J. Penner. V posebni klopi bo sedelo sedem mož, ki so za- Vojni izvedenci pravijo, da tanki ne morejo nadomestiti konj. — V vojni so potrebni tanki in konji. ZA IN PROTI PR0HIB1CIJ1 Demokratski senatorji niso zadovoljni z republikanskim pred-ogom. — Suhači se boje preklica 18. amendmenta. Port Oglethrope, Ga., <». jan. — k zadnje svetove vojne je izšlo novo orožje, premikajoča sr trd-java. ki so ji nadeli ime tank. I)rve«" preko zakupov z močnimi oklopi in strojnimi puškami so bili tanki velika pomor vojaštvu. Po vojni .so armade raznih na-segli izboljševale tanke in so dosegli hitrost 50 milj na uro. Vsled tega so eelo nekateri rastni ki mislili, da tanki pomenijo konec ka valerije. Polkovnik Gordon .Johnston pa pravi, da je tank sicer velika po moč vojski, toda kavalerija t žena bi vi; h predsednikov. Vdove bivših predsednikov so: Mrs. Harrison, Mrs. Cleveland. Mrs. Roosevelt. Mrs. Taft. Mr*. Wilson in Mrs. Coolidge. Samo ena izmeti teh se je |H>zne-;e še poročila in sicer Mrs. Cleveland. ki se je leta 1913 poročila s Thomas .Jex Preston, ki j ' profesor arheologije na Princeton v<_-uč.iliš"-u v Princeton, X. J. POSTANEK PRVE CIGARETE PAItlZ. Francija. U. januarja. Cigareta je bila iznajdena pred ^to leti, totl-i njen postanek je tako neznan, da j%vet te obletnice ne ob-ha:.a. In vendar p->kade ljudje lia leto dva mHjona ton cigaret. Cigareta je bila slučajno iznajdena in sicer, ko je egiptovski podkralj Ibrahim paša leta 1S32 oblegal me^to Saint Jean d "Acre. Egiptovski vojaki niso imeli t-i- Vsled silnega deževja so bile ustavljene vse vojaške aoeracije. Generalni štab dostavlja, tla so poročila prihajajoča iz bolivijskih Vrov. verodostojna, dočim trosi sovražnik v svet napačne vesti. S tem namerava natvesti zunanjemu svetu, da je položaj drugačen nego je v resnici, ter pomiriti domače prebivalstvo, ki se je že naveličalo vojne. Asuncion, Paragvaj, Iu bivšega španskega diktatorja, je bil; oli»oj*»n v zapor za tri leta. štiri mesece in osem dni in na denarno globo 150 pesetov. ker ,«e vdaril ne-. DR. W. CUNO POKOPAN javila, da se ne vrše nikaka p«>* ... ! gajanja iza poravnavo spora. Kitajci zelo obsojajo maršala Čanga Hsiao-lianga. ker ni skrbel dovolj za obrambo severne kitajske meje. Najbolj se je upiral japonskemu vpadu v Kanhaikwan general Ho u-kuo in kitaj.--.ko časopisje .i-* polno njegove hvale. Kitajski časopisi, ki obsojajo maršala Canga ILsiao-lianga, ga označujejo kot sovražnika v lastnih vrstah. Razširjene so govorice, da je narodna vlada odstavila maršala Čanga in na njegovo mesto k«>t poveljnika kitajske vojske imenovala vojnega ministra generala IIo Yin-einpra. Včeraj s o pokopali v Hamburgu ravnatel j a Hamburg-America Line i n bivšega nemškega državnega kanclerja. Hamburg, Nemčija. (>. januarja. kega policista. Zgodaj zjutraj 17. septembra Danes popoldne so pokopali dr. 1930 so Migu«! in Fernando Primo! Wilhelma Cuna. ravnatelja Ham-di Rivera z nekim prijateljem pr.J burg-America Line m bivšega stili avtomobili na prepovedanem nemškega kanclerja, pro-toru. Šoferji taksijev so proti| temu protestirali in pričel se j* eno s Coolidgem absolvirali leta i 896 Amherst vseučilišče. Pri pogrebnih svečanostih bo navzoč tudi predsednik Hoover s svojo ženo. Novoizvoljenega predsednika Roosevelta bosta zastopala žena in sin. WASHINGTON, D. C., 6. januarja: — Predsednik Hoover in njegovega soproga sta se danes odpeljala proti Northamptonu, da se udeležita pogrebnih svečanosti za bivšim predsednikom Coolidgeom. Delegaciji 25 senatorjev načeljuje podpredsednik Curtis. prepir. Fernando pa je na potu na policijsko stražnico vdaril policista. POTRES NA GRŠKEM ATESE. Grška, (i. januarja. — Močan pet res je bil v vasi Volo v Te ali j i. kjer bilo porušenih verbis. Poročila ne povedo, ako je bilo kaj človeških žrtev. PARNK ATLANTIQUE IZGUBLJEN HAVRE, Francija. <>. januarja. Trije vlači lite lati j* vlečejo aprortio o«rrod;e razkošnega panrka Atlo se te organizacije razvile v enaki meri, kakor drugod že lani ali se prej. Kakor kažejo podatki, k? so bdi pred kratkim objavljeni, je organizirano v fašističnih mladinskih organizacijah na tiori- » .... ..... . ■ škem 18.42G otrok, dečkov in de- Angliji pravcato revolucijo, ki se je polagoma razširila" kKc. R^deijeni so tako: Avan-po YT*ell modernih deželah. I gardistov je 1372, bali! 8272. ma- Toda pivd sto let i ni nihče slutil, kakšen ho svet daiula- ' Uh ;Itali 'a,'k ^Mlh Itali- tk . . | . . 1*1 v , v , . ' .lank pa 736. Zanimivo je. da je nes. Pred sto leti je bila v Združenih državah piVa primi-j v nasprotju z ostalimi število tivna železnica komaj dve leti stara. Tedaj ni se nobena avangardistov (dečkov od 14. do ladja brez uporabe jader preplula oceana. ! 18:Ieta) v zadn jeni U>tu »>ad,° sko' > raj za sto. Nobenega parnega klaidiva ni bilo slišati, petrolej so —V poslednjih dneh beleži spet pa prodajali mazači kot zdravilno sredstvo. |>na ob,"ilia v Julijski Krajini nov . dolg. Podeštat občine Rreg'ni je fcredi devetnajstega stoletja je pa z napredkom na-'s pristankom ohridskih svetoval- ravoslovnili ved začelo nastajati elektrotehnično razdobje ' e*'v- ki Je kratkim imenu-V zvezi s fenomenaliikn razvojem stroja ie tudi na- ^ "T' pH t^}!lski m __ j *' kreditnem zavodu za goriško po- predek v matematiki, fiziki, kemiji, tehnologiji, bioteh- krajino posojilo v znesku n «d rr, liiki in drugih znanostih. Pot vodi od ročnega dela do si roj nega dela in do produkcije v masah. V času avtomobilov in zrakoplovov si ne moremo več predstavljati jadrnice in poštne kočije. — Socijalno življenje se je v par desetletjih popolnoma preti rugaoilo. To so pa šele začetki neslutmc tehnike, ki že danes prinaša milijonom in milijonom ljudi IkvIo iu pomanjkanje. Navzlic temu je pa tehnika dfthxVna v io, da nas razbremeni naporov dela in nam olajša življenje. ec To se bo zgodilo tedaj, ko delavski razred ne bo služil stroju, par pa obratno, ko ho postal stroj suženj delavca. Sila je v ljudeh, toda poslužiti ><• je ne znajo. In tako prenašamo že četrt leto svetovno krizo in ne-yaiposlenost. Razredni boj je brezobziren. M « m mev, Hillinjrs in člani I. W. W. iz Centrahe so še vedno v zaporu. Nove žrtve, posebno v liarlaiiu. prh'ajo o bintalnem boju podjetnikov, kojili interese ščiti justi«-a. V ekonomskem življenju sili uarpi-edck k nn dnarodni organizaciji. Vsepovsod prihaja staro in obstoječe z novim v konflikt. Zaenkrat je najvažnejše vprašanje ameriškega delavca socijalno zavarovanje. Važne «o tudi zahteve j>o šest urnem delovniku in petduevuem delovnem tednu. Vsepovsod vre. Osemtisoč let stara civilizacija, ki je vodno poznala izrabljane in izrabijevalce, razredne boje in moritve v masah, je postala gnjila in plesniva. Prej ali slej se Im» mora lit umakniti družbi, ki je proti izrabljanju, proti raz red emi in proti vojnam. S tem se bo končal stari vek, ki se je začel ob Nilu. Evfratu, Tigrisu in Jangtsekiangu. Navzlic sedanjim težkim časom se 'bližamo novemu razdobju. DXNA&NA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V ITALIJO V JUGOSLAVIJO .... $ 3.50 $ 5 .00 _ $ «.75 - t 8 <25 ... $16-25 ... $70 ao Ur Ur Lir Lir Lir 100 200 300 400 ___ 500 ____ Lir 1000 $ 5 70 $11.20 $16.40 — $21.75 $26,76 — $52.50 dinarjih ali v*ejl* im*n Kot zgoraj navtitn«, bodisi S* laplačUo $ 5j00 morate poslati_$ (.70 " " $iojoo " "__$10 ao " 1» $151» » »' _ $15.00 * KOJOO " *__$21.00 " " HO-OO " » _ $41.10 " mM " * .,.,, to rra]««uilk Ml t staram kraja topla&ilo v dolarjih- mm***Mm InrtvjMm pm CAM.« LCtTSR um »ilrt*|WN iN. METE OPOLTtAN TEA VEL BTJBEAXJ »16 —EST 181 k STREET\ 12 (FBANK 8AKBEB) NEW. YORK, N. tisoč !ir. i'prav« postojnske obei-n<* s«» prav t»* dni ponijrla v Istri je prodala verje obvinsko zemljišče nekemu zasebniku. v Labinjn. Pazimi in št- nekaterih dru«rih Istrskih občinah &o uvodi i razne občinske davke in doklade, tako na živino, n«> zemljiške, trošarino in dohodnino. v prtn-ej 'm-dolženi občini i>evin-Xabrežina pa so kljub krizi našli sred.stva za podporo krajevnemu ženskemu faSiju in eelo za dopoiavorousko j?odbo. — Kakor znano, izjrovarjaj«* Italijani tatinske bes«tle po tako zvanem riinsknn načinu, k: in-telijrenea v -Julijski Krajini do itajanske okuparije ni rabila. l*a tudi pozneje j«* «>st;di prejšnji način izffovarjave v rabi xli.sti pri starejših intelektualcih. To je |m>-«italo sedaj za tržaške fašiste nov političen argument. v cerkvi pri i Bojanu v Trstu opravlja službo kaplana., čeprav za to ne dobiva nobene plače niti odškodnine, slovenski duhovnik tiaberšček. Fašisti «ra zasledujejo in venomer nadlegujejo. Xjejrov položaj.je to-lik<> težji, ker je za župnika v ro-janski fari sin slovenske matere. to«|a fašist Jurea. po novem novih dekretov. Med drugimi so bili spremenjeni naslednji priimki: Tiaje v Baeei. tVrkvenik v (Vrvini. Kretnik v (Vretti. Doljak v Dolia. Gabrovee v Gabriel]i. .Janišek v lanni. .jev-šček v Ciassi. jazbec v Tasso, La-hajner v Ladini. Lunik v Lussini. Meštrovič v me.stroni. Okretič v Oretti, Zaje v Sai. Volk v Volpi itd. — Karahinjerji so te dni spet aretirali eelo vrsto slovenskih fantov, ki bi morali četrtič na nabor. a niso sprejeli tozadevnih pozivov. Poleir drugih so bili aretirani 21-letni Mihael Pajntar iz Cerknega. 21-letni Maks Leban iz Sv. Lucije pri Tolminu. 23-letni Andrej lir us iz Ajdovščine in 22. letni Josip Lah iz fJoriee. — Okro«r Kanala je neki italijanski goljuf prizadejal slovenskim kmetom škodo, ki gre v sto-tisoče lir. Pred letom dni .se je pojavil v liiiuutrjili nad Wanalom in si* ponudil posestniku Valentinu Ilumarju. da mu na račun vojne (Hlškotlniue sezida pred 17 leti porušeno hišo. češ*, tla je zastopnik stavbne družbe "Adriatiea". Kmet mu je zares nasedel in se z njim jiogodil za hišo. za katero je celo plačal 7.">.000 lir. Italijan si je na ta način pridobil zaupanje tudi pri dmgih ljudeh v Ilumarjih, Grebanih in Xikaveni. ki so mu iznesli vse potrebne dokumente, s katerimi je dvignil nekaj stotisoč lir vojiuj odškodnine. Kmetom pa ni izplačal niti lir«*, marveč je te dni na lepem rzginil Prijavili so ga sicer kara bin jer jem. ki so lived i i preiskavo, a doslej niso našli nikakega sledu za goljufom. B&rberton, Ohio.. Tukajšnja podružnica Slovenske Ženske Zveze. št. 1» priredi dne 15. januarja 1933 zanimivo igro "Domen". Zato tem potom prav uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Jiarbertona ter okolice, kakor tu-*df z Kittman. Wooster. Akron. Kenmore. m a ga d o re. Canton In od drugod, da nas v kolikor mogoče v velikem številu poselite, na gori omenjeni večer. Vstopnina h prireditvi za odrasle 3.7 centov, za otroke 5c. Prireditev se vrši točno cb 7. zvečer v dvorani Samostojnega društva "Domovina" na 14. cesti x. < >dbor. Iz Slovenije. Požigi na Poljskavi. Komaj se je na Spodnji Polska-vi .polegel strah pred požigi, je zločinska roka že znova začela svoje skrajno brezvestno početje. Tako je proti večeru začelo goreti na hlevu železničarja in posestnika Št ruea. Hlev je pogorel do tal. Gospodar trpi veliko škodo. Čeprav so bili gasilci takoj na mestu, ognja n:xi mogli takoj ud uši t i. ker je imel dosti reje v obilni zalogi sena in slame, ki je' bila delno tudi last nekega drugega posestnika. •ni še ohladilo pogorišče Stru-eovih. ko je naslednje jutro vzbudil grozo in »presenečenje nov požar. Goreti je začelo na novo postavljenih hlevih Žaga rje ve. Ogenj je bil jako velik in je grozil preiti tudi na druge objekte. Pogoreli so vsi Žagarjevi hlevi do tal. Oblastva vodijo obširno preiskavo in se vsestransko trudijo, da izsledijo zločinca. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. " Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. Peter Zgaga Naši v Ameriki. c*e moški pravi: — s»'ui v najboljših. letih. — tedaj so dobra leta gotovo že za njhn. Hladnost ljudi ti lahko povzroči trajen nahod. Bodi zvest in resničen Kakor zvon. Najsi vleče »za vrv še takšen lopov, zvon poje le svojo pesem. * — Kaj je tvoj oče.' — vpra-'I šali T Vnet a Bu talca. — liolan. — Xeumnast! Hočemo vedeti, s čim se ibavi. kaj dela — Kašlja. — Xe bodi nori Kaj vendar dela. kadar j«' zdrav.' — Takrat ne kašlja. — Ali si v resnici tako nor ali pa se delaš. Vprašamo te. kaj tvoj oče dela. če ni bolan in če ne kašlja ? — Potem je »zdrav! ZENITNA PONUDBA. kče se dobro in pošteno Slovenko broz otrok od 3."» do 49 let staro, ki iina $3.7 let in se vČasi na prižnici zmotil, vdovec. V Ameriki zapušča šest : Tako je neke nedelje čital evan-otrok hi tri brate. Kanjki je bil gelij o Jezusu, ki je s petimi lileb-dobro poznan v collimvoodski na- ej kruha nasitil štiri tisoč mož. selbini kot stavbenik. V Ameriki J j>a n\ prav povedal ampak je je bival 3(» let. Rojen je bil v -"» let. — Pretekli teden so trije zli-kovci posetili župnišče hrvatske katoliške župnije v Chieairi. Prijeli so župnika Rev. lila/a Jerko-viča. njegovega kaplana in kuharja Alojzija Sobla. jih zvezali iu jim zamašili usta. Nato su zahtevali denar, ko pa niso več našli kot so začeli pretepavati Rev. 'Jerkoviča in ga tako ranili, d.i je moral v bolnico. Roparji sod odšli ibrez sledu. — V Munising. .Mich., se je po-sodi- j i'°čil Alojzij Košer z Mrs. Antonijo Lavrič. NENAVADNA KRVNA KUGA v Callipoliju v južni Italiji se je pojavila čudna bolezen, ki je y.ainevala že v v žrtev. Približno pred mesecem dni je neki kmet u-bil in odri svojega konja, ki ga j** h-otem razkosal in i>okopal. Pri tem delu se je ranil in okužil, nato pa v desetih dneh umrl. Pokojnikova \dova. ki je prala njegovo spodnjo obleko, je tak »j po pranju zbolela isto boleznijo. Po vsem obrazu -so se ji jjojavile otekline, da so jo morati oddati v bolnico. Ista u^oda je >.adela zdaj še vdovinih devet si-li':v. v bolnici leži zdaj 19 oseb in zdravniki ugibajo o značaju bolezni ter si na vso moč prizadevajo, da hi paciente obranili pri življenju. položni, ki jo imajo ti bolniki, namreč še ne pozna medicinska veda. Pod prižnieo je pa stal stari Jerneje. ki je bil največji kolofok-tar v devetih farah. Ko je Jerneje slišal, kaj je povedal fajmošter. je zamiral, toda tak«« gladil", tla ga je bilo p<> vsej cerkvi slišati: vz*'1 j — Prava kunšt'. To bi tudi jaz P«- Mah ko storil! Fajmošter je pa prezrl svojo zmoto, ni se zmenil za opombo ter pridigo val dalje. Naslednje nedelje je fajmošter ponovil evangelij, tod« ponovil ga je pravilno ter je govoril o Jezusu, ki je s petimi hlebci kruha nasitil štiri tisoč mož. ' -- s In pri tem je pikro pripomnil: — No. Jernjec. ali bi mogel ti storiti kaj takega .' — Seveda bi — >•• je odkašljal Jerneje. — Kako.' — se je začudil fajmošter. — Nasitil bi jih s hlebci, ki so mi «>d prejšnjega tedna ostali — je odvrnil Jerneje. ZLATO DAJE ZDRAVJE IN VESELJE To ni nič novega, tla >e počutijo ljudje z večjimi količinami zlata v žepu malo bolj zadovoljne z živ-lj; t.jem nego ljudje bre tega dra-/iia. t o <1 a fiviburška klinika Shreiber in Hillinger sta odkrila, da ima isti učinek tudi zlato v najmanj šili količinah v podobi določene soli. ■ii jo jemlješ kot zdravilo. Znaki tlu-< v ne utrujenosti izginejo v kratkem času. srce utripi je bolj živo. dihanje postane bolj prosto itd. Posebno za duševne delavce je zlato v najmanjših količinah kot. medika lnent zelo priporočljivo. jpwiiii'iiiiiiiiiiiiiii iiH'iiiii m iiiiimMn^ffinimM^iiii'niim^t^^ fijiamii]^^ snaaiBEBanaBsi mimiiiBiiimmBB«siBai^iagsaHiaB»ig^ "nnm«!; iuitfmtgfiBaa«aitaii^iatiiiiiiiRWgS3^ jwrnn trp~T 'lmiiiJi^isgng: l ii:i« BgacgMaw H imajo velik uspeh Prepričajte se! — Oprt>stite. ali >o ztlaj spremenili vozni red Vlak je namreč že odšel. — je vprašal potnik na kamniški postaji. — Da. zdaj odhaja bolj zgodaj, prej je odhajal kasneje, pozneje bo zopet vozil bolj zgodaj. — je odvrnil naf-elnik postaje. iNa ljubljanski univerzi je vsako leto od štiri do pet tisoč študentov. Ta se pravi da produ-eira ljubljanska univerza skoro vsako tretje leto tlva tisoč profesorjev in dohtarjev. Soštarji so brez tlela, ker niaši-lia izdeluje nove in krpa stare škrpete. 'In ko študent dovrši uni-venzo in dobi, dohtarsko diplomo. je prisiljen delati kompanijo nezaposlenemu šoštarju. * Moda je nekaj lepega, včasi pa tudi nekaj strašnega. Posebno sedanja ženska moda. Kakšne roka-•ve nosijo in kakšne klobučke.' Kakšne čevlje in kakšne rokavice.' In kakšno govorjenje! Ivriž božji, kakšno govorjenje! * Danes bodo pokopali c al vina Coolidge-a. ki je bil predseduik v času največje ameriške prospe-ritete. Proslavil se je s svojim molkom. Pa tudi če bi govoril, bi se malokdo zmenil zanj. kajti začasa njegove administracije je pel dolar svojo zmagoslavno in vseobsegajoči) pesem. Svojemu nasledniku Hooverju je zapustil .strahotno dedsčino. Hoover mora prenašati posledice i Vioiidge-ove prosperirete. Prenašati jo bo moral če Roose--velt in nemara še tisti, ki bo pri-.šel za, s 1 Li "OLAB ft & EO D A' HBW YOB*, ^AWmDAY, JAUPABV 7, 1963 THE LARGEST SLOVENJ DAILY in tT. 8. A KRATKA DNEVNA ZGODBA -~"iii—""i~P"--T'—T-' V KRALJESTVU GAMSOV JUGOSLOVANSKI LESNI TRG V zadnjem času se je lesna trgovina z Italijo nekoliko popravili: Zanimanje za jujrot-loveuski les je večje. še vedno |>a je zaradi konkurence eena nizka. Upati je. da bo nekaj izboljšanja prinesla V A MPIRJI Spisal EMILE GABORIAU Lastnik večjega lovišča na o »^tal v xjn»niinu ta las jelovja 111 smrečja »va se po- |-imfemiva v Milanu, katere.se je renjjJkeni iue je povabil ž»- ob kon- šestnajsti december. Xa dan ki ga dala tudi midva v golicavje. kjer iul(.jt.žil 7iX j ugaslo venske lesn sva kmalu opa-ila veliko čredo gam- j.rodneko srečo. Vabila mravljišču mravlje! S sprendjeval-sem bil zelo vesel, kajti I«- redko ceni sva sedla in zrla začudena re-■-c nudi prilika, da s«- pri na> lah- dok prizor iz božičnih dni. T«Kla ta ko p>seti .lovišče, ki ji* zar*s »roje- go^ulua idila se je že izpojiolnila. no »n kjer ne gre toliko za strelja-' Tiho kakor duli je prilezla po po-j stali po robovih. Preden >va te za-nje. marveč v prvi vrsti za opazo-1 bočjn živalca. Dobrih 20 korakov le-ovala. sv« šla pogledat v jarek, vanje prirode. Tndi večja družba pod nama se je pojavil lanski gaui- kjer rad prebiva najmočnejši gams pravega lovca I - moti. Najlepše je1 sov mladič, ki mu pravijo Gorenj- i/- vse okolice in ki je hrzea* "za-hoditi* v družbi lovskejra čuvaja.(vi "kozove" ali "kozolec '. Niti varan". Kakor mi je pravil lovec. najmanj ni slutil, da je v bližini so na tega rogljača izstrelili ze % , • , • mnogo nabojev, toda vsaka krogla vee škoduje tudi italijanski lesni ki mora lovišče natančno po/nati tu vedeti, koliko je divjadi. kj«> nahaja v tem. kje zopet v drugem dnevnem času ali drugačnem vremenu. Namen takega pohoda ni le opazovanje divjadi marveč \>e*rn življenja v prirodi. Odločil sem se, da odzovem izrednemu vabilu t*krnt. ko se bodo ženili črni ji a ni si. Takrat pridejo iz skrivališč v>i samotarji, ki jih drugače skozi vse h-to ne vitli niti lovski čuvaj. On sicer ve. kje so. toda pred oči mu pa le ne pridejo. Navadno životarijo v kakšnem "iiiecesnoven**. v skoraj nedostopnih, z mecesni in" zakrivljenimi smrekami poraslih pečinah. Pasejo se po majhnih prodih, kamor se 'e težko prileze, a še preden »nreoko ' Izboljšanje je morda pričakovati tudi od preorientacije Italije glede uvoza ruskega h^sa. Italija je spoznala, da j«' /.a njo škodlji-. o. če postane torišče najbolj div-' jeg}» hoja za znižanja lesnih cen. Sovjetski dumping ne ubija samo italijanske lesne produkcije, tem- prodreti skozi lesovje. že se je skril samotar v kakšen "skrben" ali zi-|do t;il sejrajočnii vejami. ljudi. Z loškim paznikom sva se Strnila vsak za eno širok , deblo! se mu je Se izognila, liržča* so do- mmistnj,. X Italiji se opa*a »toletiie jelke I/ žepa sem vzel bili vsi lovci, ki so ga videli, lovsko stremljenje, da * nr.ra tudi Rus,-daljnogled. Točno sen, si ogledal mrzlico in to zaradi izredno moč- pridružiti evropski lesni een-živalco. ki je imela na glavici ka-| nih. široko razkrečenih rogljev. Me- tridi. V* S cm dolga, slabo zakrivljena! ni seved. ni bila naklonjena sreča.' Prej znaten izvoz l^a na Ma-W*Hiča in je neprestano brodila 1 da bi ga bil vsaj videl. Gotovo j - džarsko ie v zadnjem času docela pH tleh kakor bi nekaj iskala. i ležal nekje skrit in še počival, pri prenehal .n n. pričakovati, da hi Č udil sem se. kako da hodi sama.i tem pa prešteval neveste, zveste in i.n-Rli izkoristit, ze dogovorjeni J'.rot'.vil ,em ik> rogličih in ,h> trup- nezVKte, .preteklih jesenskih dni. kontingent z Madžarsko. ;le to poln da ie samrč-iva. Kar pa je iz- I/- jarka sva nadaljvala pot po *Wica zal 'dcnel.h « obimmetij. k. stopil še drugi in kmalu nato tretji i »olnčiieiu pobočju, proti grebenu, :.d. .bo treba med selr.j likvidirat., gamsič. Ta dva >ta .bila še za npo- kjer.se je senčila čreda. Nekaj ča- Pogajanja so se pričela, k. gredo znanje manjša in sta imela komaj « sva lezla po skalnem jarku, na- a« tem. da b. -Tug.^av.ja plavala vidne ro-liče P.ila >ta h-tošnh. to zopet po dolgi suhi travi, kjer >voje obveznosti z dobavo raznega kodička in sicer nežna samieica in Una imel priliko odtrgati par eve->laan.ček. Med tov modrega planinskega svišča, en-.to. da se bo potem odprl madzar-tem se je lanska sestrica približala! cija na. In to: sredi decembra! — trg za jugoslovanski les. deblu nizko veje smreke in se pri- j Sobice je grelo tako prijetno kakor čela drgniti med drobnimi, vkornj -redi septembra, potila sva se ko I) K-iin je >va lezla po strmi rebri. Ne vem Je lahkomiselne -nubce pred najbolj nevarnim bitimi, pred člo\e-kom. Sredi decembra pa je | m »bril čez vrhove veter, planine okrnil in nagnal go>te metrle v dolino k Ijti-d 'in. Takrat sem odšel iz meglen.-doline. N'avadtr> nis«m imel |h»H>ii<* ♦reče z vremenom. t«nla t•» pot mi j«' bilo nebo hčiklonj kakor nikoli do*ihd"h. M-« (;l ori.'e- 1u r"deit^ v višini ."» 0 metrov. Nad G00 m pa je sijatlo soIiut tako pri-eti\o. kakor v najlepših septembrskih ilivvih. Ko sva s*i»pala /. lovskim čuMfjem (Mn'-asi, korak /.» ko- rakotil, i pa/njot- \sn okolieo, J«' je v ko. j letošnja kožica legla na tla, koma i'ali je bila jesen ali že 1*>zna po- V prav tistih dneh. ko j,- bilo 15 korakov pred menoj, je kozliček mlad gotovo ni bila. kijub temu. ženitovauje po vrhovih in po pro šel k lanski sestrici in jel grizti ko- da je bilo na koledarju zapisano dih najbolj živahno, je bilo zelo nic vej. 16 decembra 1932. Saj so v travi neng 'ilno za po>rt planin. Goste Šele čez dobrih pet minut nato -kakale in ščebetale kobilic-! megle >o ovile vrhove in obvarova m- je /a robom« hI koder sta bila pri- d.^bre pol ure sva bila pri šla mladiča, zopet nekaj zganile. Za lezi a >v;< bila tako Pokazal * so se konice rogljev in ilh- spretno, da so ležali, stali in se pa-•ev. ki so zopet izginile za nekaj ^ Prt>(l 1,f,1,,il »ajbližji na dobrih trenutkov. dHil-r naadnje le j 200 m. Dolgo sva jih umtrila. toda izstop H a gamsova mamica, ki >e j- ! P«'i čredi ni bilo enega pri vedla prav tako brezskrbno, kakor j «"ern<>ga za odstrel. Bile so >ame mladiči. P.ila Ma pač s -premije- koze z letošnjimi in lanskimi mia-valcem v tako ugodnem vetrn, daj«*'^- Zanimivo ji- bil<». da s<» imele naj., divjad ni mogla zavohati. IN.i -koraj vse. kakšnih 15 koz. po ene- Lesna trgovina s Francijo či-st-» zastala in vse je odvisno od u-\ozne kvote, ki jo br» drugo leto dovolila Francija. Nujno potrebno bi lelo. da bi naša diplomacija prav krepko podprla našo lesno industrijo. Dolra pa je bila v zadnjem času lesna ku*pčija s franeosknni i.olonijami. zlasti z Alžirom. Di*žijr rašico v luki je napravil pozi rek, zaniiokal z jezikom in |>onovil: — Ta je pa iineniten. a t In kako prijetno diši. Xi še minilo pol uro in hinavski Dauman je X-orbei*ta že s]»oveclal. Xorbert je haš ]>rt'-življal eno onih kriz, ko «"itti r-lovck potreho oclkriti iiekoniu srce. Povedal mu jo torvj vse. — Ah, kaj vs<' ste morali pretrpeti, gospod markiz! — je vzkliknil s hlinjeno uro-zo. — Toda če ima človek pred seboj tako sijajno bodočnost, se mu ni treba ničesar bati. — Bo(h>čiH»st! — jra je prekinil Xorbert. ki ^a je že sama beseda razkačila, — kaj mi govorite o bnal to zadevo tako hitro naprej, toda bil je že predaleč, da bi se vračal. — Poldne jt* že! — je vzkliknil. — Pri nas ho že obed. Kaj poreče oče i — Kaj se ga res tako bojite? Todn Xorbert ni slišal Te^a posmehovanja; odšel je k svojemu vozu in pognal konje, da se je kar kadilo za njimi. **Prezi-dent" je stal na pragu in gledal za njim. — Le poženi konje. fant. le požuri se! — .1«* mrmral sam pri sebi. Nisi mi zaklieal "na svidenje", vendar sem pa prepričan, da se še vrneš. Imam še tretje sredstvo, ki ga boš sprejel, ker hočem jaz. -Vb, gospod vojvoda, le pazit«* se! III. Xorbert u. Daiunan ni legal, ko je dejal hoteč razvnrti njegov gnev: — Xe pravijo vam drugače kakor "divjak iz < 'hampdoea Samo da ljudje temu zdevku niso pripisovali nobenega razžaljivega pomena. Za mladeniča tako ogromnega premoženja se je zanimal ves kraj in še bolj kakor moški so se zanimale zanj ženske. Matere, ki so imele za možitev godne hčere, so sanjale o "divjaku iz Champdoea " kot o svojem bodočem zetu. Toda kako priti do njega ali kako prikleniti ga nase.' i Ta poskus, ki ga ni tvegala nobena mati, i .je sklenila napraviti še čisto mlado, cner- bila Diana de Sau- velikosti trupla in po rogljili. i" bilo soditi, da >o to njeni prvi nila-iii«"i. Lani. v svoj »in četrtem leti:, je jMjvrgla enega mladiča, letos pa Iva. Koza je nekaj pobirala s tal. toda ker na tIHi posutih z iglami ni bilo niti trave >em se d«>lg'» trn-j dil. preden sem niotrc! usrotoviii. votrov i igrali in nrerej motili na j kaj išče. Z daljnogh*dotn gledajo<_-jiu lovski p'iIknI. t'e sva >e iJ»rnil i1 na dobrih l-"i korakov sem opa/.ii. da proti jugu je /.«■ potegnil .»ever in i'dajal najino |M»t. M«n| tem. ko sva >'• hotel i pod vzhoda, nama je ■"••■/, hrbet potegnil /ahod I dir'» ni bib» 1 mogoče opariti nuta-iie divjadi, da->\ je bil (nIjužen sneg. ki je ležal I • v senčnih jarkih močno prehoj» i in je bilo oa ntotin** «dti*«kov žr vul.-kih nožic, naive«" o»l gamsov f.1 srn iadi. Ker je li'»ja |h» sie gu h- nekoliko šumela, iva m* ogibala takih krajev, in se pomikala v kopno višino. Sre*li tU j»ohbe*v« >va prišla v jitrek. katerega soInčt.H stran j»- bila kljub gostemu ilrevju popolnoma kopna in suha. Na kraiu. kje:* je bil gozd Ih»Ij redek, so šolnini /ar k i prodrli «*elo v mravljišč«* in privabiti njegove stanovalce iz glo-Irokih kleti prav na površino. Za pobira siih mah. neke vrste drevesni liš«ij. ki je 11 rža I drobnih, i dnk\j;i odpadlih v.-ji«-. Mnl z»»b-ki. ki s > >«• tujiatam zasvetili |>o«l črnim >mr«'-k«nn. .-eni (»pazil z dalj-liogletloiii tudi /.«*! "Mit z«'liš<"-e. tieje stMii ugotovil, da je bila »o zajčja det 'Ijiea. Ijett»šnja kottiea j«- š«* vedno ležala. ko .-*■ ,m* mati /.«* nekoliko ooskrbi za vse j Bila je dokaj vebka in jdavolasa. < aru nje- ' nih bujnih las in n jenega smehljaja se ni Že vee mesecev se bavi franeoska javnost z nagradnim vprašanjem: "Ali morajo biti žetLske lepe, da jih ljubimo.'** Na t-> \ prašanje jt-oilgovorilo že tisoč«* velikih in manjših veličin iz javnega življe-i _ Morate pa potrpeti še tri leta. — Tako dolgo ne bom čakal. — je odgovoril Xorbert. — in če se mi ne posreči na- aviti konec tej tiraniji, seže m po nasilju. K sreči imava pri rokah sredstva, če-i-jnja ill ">djri>v<>ri m tako upvnrja-' raviellisU, polnoletni. Stari .sto osemnajst "T ;*. '"'7"J I r!' ^ V " JJ, ,,t hl feuelriti ho.--, te oeeta, ki vas zatira. ko lia hrbtu, zopet malo mubl travo, nego kdaj prej. <•«> 1)1 si neki pan- _ i^.*"- dokler ni <»«lš« I na r«J». kamor se jel Ski ii-t n-- domislil, spraviti vs. tc | n» drugega izhoda, greste lahko k vojakom. * — To je vedno zavetišče... f večina (»d-o\H»rov ne bavi samo z| — To la žalostno, verjemite mi. gospod žt-iLsko lepoto kot bust n ost jo. ki mi-1 markiz. Lahko pa pošljtva tudi ovadbo d'.--ka zaljubljeni moški s ve t. temveč žaviicttiu ložilctl. da polaga \ažii'>st tudi na četvero; _ Ovadbo f DRJJŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESČLICE, ZABAVE - s O C L A Š U J T E »mi »i -i...... "SU4 NARODA" M «itp who >wim Bmmlmf pmč pm. w%i SlofVMl ▼ nil obUcL ■ .............. ■■ — t^rfr Cfiftf KA OCLASi SOJMOUK .............' ' ' * X , ' I po"-a-i (Monaknila vnči čreda. K i sva v drusrič za!« zla ista tr<»-po. sta s»» pri|MHlila nekod s p-ilnW-ja proti •ri-e-benu vendar dva ^r-nlii »eb't na k« »zla. I »rž«" a s sta vzbujala še skomini* za preteklimi dnevi ženitovanja. kar je postalo u-sc»dno za močnejšega. Ko je v pečinah (nljeknil strel in s- razlegal v dolino, je bila na 110-•rali v>a •"■r«* s«^ je že razvrstila vsa čreda. Kopot spro-žeue*ra kam nija s«- je pometi:]I s t.niŠK-em v plazu, kjer se je kotalil šestletni samee, ki .m« je bil le slučajno približal čredi, llogrlji poznega ženina j»a mi bodo. dokler bom le mogel gledati, vedno živo kliea-li v spomin tisti lepi decembrski dan, ko je bWo v planinah poletje, v dolini pa je podajala roko mrzli zimi pu&ta dolgočasna, žalostna je* sen. 17. K. «.< Igo v ore v statistično obliko. 1'red vsem se ugotavlja, da se drugih lastnosti, ki so sex appeal.. koketerija. inteligenca in srčna d«»-j Seveda. Kaj mislite, da zakonodajalec mogel nihče proti vil i. In bila je izredno e-iieri;ičiia. Njen oče je bil zelo bogat, imela je pa deset let starejšega brata. Ta bo podedoval večino. Diana je prišla ta čas i/, samostana, kjer se je vzgajahi in slišala je (» '"divjku iz <'hainpdnca Takoj drugi dan je šla poiz-! vedovat in informacije, ki jih je zbrala, so i bile take da kaj takega niti v sanjah ni pričakovala. Začela je torej zadevo študirati («1 prijetne in neprijetne strani. Prijetna -lian je bila. da bi postala voj-vodinja. da bi imela ogromno premoženje. brota. Nikakor pa ni j»otrebno. tla! bi ž»-n^ka imela vw skupaj. Leta imajo i ni računal s > . da bi živela v Parizu in kraljevala pred- primerom, da oee zlorablja svo- j ^^ ju Saillt,( JrniiailL Neprijetna stran je bilo pa težavno sre- t.» lasrtncKti J° 11M m- i na določeno' In po kratkem, preračunanain molku. mešanico t*h la.stiu»sti svoj velik I Daiimatl pripomnil: vpliv leanje z Norbertoni in Vojvodina lakomnost. — V ovadbi, ki bi jo sestavil jaz. vi p; Tako nam zadosinje pri 10-let-| ^ j^jj , . , hko O1"|lol|i]a# da nisto hiM : iiLh 80 odstotkov In>«»te m 20 od-]1 1. . . , , } sn < o. Predno se je pa odločila poskusiti svojo je hotela videti Noiberta. Dala si ga II lil O,/ IT O' ' I lil — v I'll- I ...» I t " storkov koketerije. formula 20-' vzgojeni svojemu stanu piniiemo. da v;nni je pokazati prihotlnjo neileljo v eerkvi in že letno žensko A^ebuje že 10 odstot-j izobrazba s])loh m v^lenjc pod siromašno obleko, buje poleg te HO ototkov lepote. 1 " ' 1 1 • ■ ' ■ 11 CENA ^ r l t -tfi » DR. KERMOVEGA SER1LA JE ZNI2ANA. Angleško-slovea&ko Serik (INGUSH StOVBNC REAOU) 10 odstotkov sex »j»pea la in 15 od-totkov koketerije. Od U0 letne ženske zahtevajo moški ž«- 10 odstotkov srčne dobrote. Zakaj ba« 10 odstotkov in zakaj šele pri SOletni žensk i in .s kakšnim ljubezenskim alkoholometrom merijo vse te odstotke — te*ra nam Francozi ne povedo. — Nič ne de. v ovadbi lahko kljub temu' napiševa, da vas pretepa. Ali, najini razi o- j . gi bodo za zagovornika prepričevalni. Ves »esre^n in razjarjen, da trpi. Smilil se ji $2.— NkMlHe ga «rt KNJIGARNI ULAS NAWWA' Si« West kltti limi S?' SMRTONOSNA OGNJENA KOPEL V dtalijam&em mestecu t^iami-p:nann je te dni na nečloveški na-"iii končala svoje življenje neka 75 let na žen-ška. Starka je močno tr-l»t'la na revmatičnih bolečinah. Xa-m^tu k zdravniku, pa je hodila k neTremu mazaeu. ki ji je priporočil, naj izž?ne iz svojega telesa hudiče, ki jo mučijo s .svojimi kremplji. Mazač je starki predpisal kojiel v ojrnjeni peei. Xeke?ra dne, ko so bili \sr domači k doma. je starfca zakurila krušno peč in zlezla vanjo. Ko so prišli starkini otroci domov, je v hiši dišalo po čudni pečenki. Odprli so |»eč in v nepopisno «To-zo videli, da l<*ži v nji mrtva mati, ki je v peči popolnoma zoglenela. Mazaea so prijeli in ga izročili sodiSču. kraj lahko recimo potrdi, da ima vaš oče^lf 111 sicer za dobra dva milijona samo zemljišč, pa ste bili vendar tako daleč predmet sočutja. da vas v Bivromt niso klicali drugače kakor "ta mali divjaček iz Cliampdoea." Korbert je planil pri teh besedah pokonci. — Kdo si je drznil na z i vat i me tako! — je zakričal ves iz sefbe. — Povejte! Ta izbruh jeze, ki seveda ni bil mišljen resno, ni prenese til Da uma na. — Vaši sovražniki, — je odgovoril, — ali vsaj sovražniki vašega očeta in teh je 111110- Vendar pa hočem.. . Z žensko rahločutnostjo je uganila, da je jar jen. da trpi. Smilil se ji je, da ga bo ljubila, da ga že ljubi... Staršem tega seveda ni povedala. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja — O, vi gospod markiz; imate samo prijatelje in sieer še več, nego si mislite, posebno pa med ženskatiii. Glejte, bilo je bas ta četrtek. Nekdo j© govoril o vas vpričo | Diane de Sauvebourg iu že vaše ime ji je pognalo vso kri v glavo. Poznate gospodično Diano i Čuteč, da mu kri zaliva obraz, je Norbert povesil glavo in molčal. Toda ta čas je zakukala stara ura, ki je krasila "prezidentov" kabinet, in Norbert je prestrašeno planil pokonci. ■ . Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in V njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" neš. - L "GLAS NARODA* HEW YORK, SATURDAY, JANUARY 7, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. 3. A. Tri lepe sestre. \ JUIIIIIHH iiiiHiiimiimimiuiiiiiiu« fROMAN IZ ŽIVLJENJA- Za Glut Naroda priredil I. H. 17 \ i (Nadaljevanje«) ti izadovuljna. — leda mini« kali Koledar 1.1933 Vsebuje poleg spisov dveh naših pisateljev Trohe in-Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisjay naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Cena Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo f* ^v ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste OUC popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA ČT1VA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216* West 18th Street New York, N. Y. — Sreeen .sem, moja oboževana Dora, če odgovori komereijalni svetnik. _ o. vedno se in zadovoljna. — odgovori Dora in njena v daljavo. t 1 Cii/ela pride v sobo. oblečena in pripravljena, da gre ven. V 10-drži Dorin klobuk, katerepa posadi na njene valovite lase. Biserno ovratnico ji odpne in jo položi na omaro. Takepa poročnega darila sieer ne bo dobila, toda iza vse na .svetu ne bi zamenjala l Doro. _ Tako. irnspod koinereijalni svetnik, zdaj smo pripravljeni.— pravi Ciizela ter ji okoli vratu ovije » -ebrno -pretkani šal. — Kaj ne. da ste zadovoljni s tem. da nas za oblačenje ni nikdar freba čakati. — ln da bi mu povedala kaj prijetnega, pridene : — Zelo .se veselimo na vožnjo v Sofienlust. To bo lepo! Dori prepusti, da gre prva in ob strani komercijalnega svetnika gredo vsi v avtomobil. Samo z zmerno hitrostjo vozi avtomobil in tiizela s polnim sr-eem uživa poletno krasoto. Dora pa .s trudnimi in hrepeneli očmi pleila v daljavo. Njene lepe ustnice stisnjene in se stanovitno ogiblje pojrleda svojega izaročenea. ki jo neprestano gleda in skuša uganiti njene misli. Nekoliko .se skloni in jo prime za roko. Ljubeznjivo jo vpraša: — Na kaj misli moja Dora ? — Veš. da zaupljivosti nimam rada na eesti. Odločno mu odtegne roko. Svetnik se vgrizne v ustnice in preteče se mu bliskajo njegove majhne oči. Toda potlači .svojo ne voljo. — Oprosti, če sem te žalil Da bi t«' razveselil, bi mogel tudi zvezde trjrati z neba. _ Saj to ste že danes zjutraj storili, — pripomni Uizela z Iju- beznjivini smehom, da bi pozabil na osorno ravnanje sestre. — Ti čudovito krasni biseri! Dora pa'ostane v svoji nepremični hladnosti, da komercijalni svetnik v pritajeni jezi stiska pesti. Ako je ne bi tako blazno ljubil. ako nI ne bi bil zabil v glavo, da si mora dobiti to očarljivo lepoto — že davno bi bil napravil konee temu poniževanju. Toda samo še pet dni. potem bo njegova in .se bo morala pokoriti njegovi volji. Saj je vendr imel eelo ponosno gospodo v svojih rokah! Kmalu pridejo v Sofienlust. V lepem zabavnem vrtu z velikimi drevesi je bila veliki množica Vjiuli. ki >o pri prihodu znanih gostov vsi pozorno pogledali. — Ilofrati Ilosemaun s .svojo neve.sto! Zares — prava podoba žene! Komercijalni .svetnik je slišal to opazko in priliznjen ponos valovi po njegovih prsih. Poznal je jruspoda. ki je to rekel. Bil je veleposestnik iz okolice, n katerim je bil prejšnje ča.se v trgovskih zvozih. Spoštljivo se prikloni proti mizi, kjer je sedel baron lleb-bing r. nekaterimi prijatelji. Sedejo na verando k belo pogrnjeni mizi. od koder je bilo mogoče pregledati ves vrt doli tlo velikega vodometa, iz katerega je zmaj sredi skalovja metal visoko v zrak voden curek, ki je žuboreče padal v vodnjak. Komerejalni svetnik je naročil kavo s sioetano iu peeivom. Največ se je razgovarjal z Gzelo. Dora, ki je lepo sedela, je komaj „ . . izgovorila kako besedo. Na njeni levi roki, ki je lahno slonela na Ker ->e zanJ° m izpolnitev( mogočni tetrarh ne more ' isto, .so se v njeni duši okrnile vse nobenega moža, ki bi .sličil podobi METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE aunl V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS J?0. JANUARJA 10. Februarja — 4. Marca CHAMPLAIN 11. Januarja — IS. Februarja LAFAYETTE 28. Januarja — IS. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna nato vpn, lajt« naš« pooblaščena agent« cfreaeK «6na 19 STATE STREET- NEW YORK SHIPPING NEWS It. januarja: Le via Ihan Arquitania Hamburg v Cherbourg v Cherbourg Cherbourg ........................................... KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. ŽALOSTNA LJUBEZEN SALOME 14. januarja Champlain v Havre Europa v Mremen Conte d« išavoia v Genu« 18. januarja: Pies. Harding v Havre LHruIstrhland, Cherbourg 29. januarja: Olympic v Cliedbourg 21. januarja: Bremen v Rremen Sat um ia v Trst Paris v Havre Wedam v Boulogne stir Her 25. januarja: Manila t tan N't w York Havre Cherbourg Znameniti španski pisatelj Jo.»« njeno neranjeiio devištvo. P rt-ve-Ortega v Uashet je izdal novo knji- lika mera telesnega devištva. progo "O ljubezni", v kateri je tirana pažnja na podaljšuje tega tlol--iIi lnramornih prst h zbral nekaj globokoiiiunih niedita-1 >tanja .-.e jiri žeii>ki običajno veže eij o tej prastari snovi. Tu jt* maj- /. moškim značajem. MalLarme je lien primer v izvlečku : \ idrt prav. ko je Salomo proglasil Rastlina Salome uspeva .samo na za frigid no. Nje napeto in prožno vrhovih družbe. V Palestini je bila meso s svojimi akrobatskimi miši-brezdeliei razvajena prineesa in caim — Šaloma pleše — odeto v dane* bi lahko bila lie i kakšnega. blestenje draguljev in dragocenih bankirja ali pe-trjiej-skega kralja, kovin, ost avl j a vtis. nedoi».<\iijene-Odločilno j«', tla je vzrasla v oko- «ra reptila'*. ljll neomejene moči. tako tla Nt* je Salonit- bi nt* bila ženska, če ne bi v njenem duhu zabrisala dinamič- čutila potrebe, predati >voje o^ebe na črta, ki loči resnico in utvaro, drugi osebi; a kot domišljava in V.se želje so ji vedno izpolnjevali irigidna ženska se vdaja fantomu, in kar ji je bilo nezaželjeno so od- sajij^ki podobi, ki jo je ustvarila stranili iz njene okolice. IS ust v ena sama. poteza njene legende, ključ do nj"-) Vendar je ta ljubezenska utvara nega duševnega mehanizma je tn, Salomo končno opozorila na ra-di-tla Šaloma dobi vse. kar zahteva, ko med domišljijo in resničnostjo. se mora polastiti njegove osebe, in v službi svojega moškega požclje-nja razvija vso nezadržnost. s katero nastopa moški, da vsili okolici svojo voljo. Vidite zakaj n< si ta ženska odrezano glavo v svojih . v katerih drže druge lilijo. To je njen dragoceni plen. Z ritmičnim korakom. s plavajočim telesom, z vranje hebrejskim obličjem, tako gre skozi legendo in nad otrplo glavo .s .steklenimi očmi se zvija njena duša. ropa željno kakor sokol ali jastreb.... A to je preveč zamotana in dolgovezna zgodba, da bi jo mogel pripovedovati tu. ta -zgodba o tragičnem flirtu med Slamomo. princeso, in -Janezom Krstnikom, intelektualcem. dobiti lodobi v tej predrzni glavici. Ta primer ograji verande, se je svetil drag briljant njenega zaročnega prstana. 1 fosemann vzame iz žepa zapisnik ter bere načrt za ženitovanj-1tist* ki Jlh drugače u-( sko potovanje, omenja celo hotele, v katerih s, namerava ustaviti Porabljamo,.da dosežemo ur«sim-e- se ponavlja nespremenljivo: vsaka in pri tem misli na to. kako bodo njegovo lepo ženo občudovali Ijn- dje v hišah, kjer se bo ustavil. I)ori je hotel pokazati Italijo, Grško in Egipt iu na povratkn bosta dalje časa ostala na Rivieri, tla sij ogledata karneval v Xizzi. Toda ni se mu posrečilo, da bi pri njej. kateri je bilo njegovo pripovedovanje namenjeno, zbudil tudi najmanje zanimanje. Dolgočasno ga Dora posluša. Njegov glas je razburjal njene živce. In ta g lis bo morald vedno — vedno poslušati Mraz spreleti njene mlade ude. In gleda daleč v jesenski vrt. Tedaj pa s«» izasveti v njenih očeh. Meti nanovo došlimi gosli je zagledala nekega, s katedim so se njene misli vedno zabavale. In s svojim spremljevalcem je prihajal naravnost proti verandi. >e nekoliko zgane, ko jo zagleda in Sede k sosednji mizi. Njeno .srce prične naglo utripati Toda kmaiu se obvlada. In če-prej ni ničesar povžila, je sedaj naglo jedla pecivo in se živahno pogovarjala. Oba sta sedla tako. da je eden med njima gledal Dori naravnost v obraz. Bil je lla raid Klorstedt s Krit zoni Kiesslingom, ki je. ko je bil prvega oktobra odpuščen od vojakov, hotel še en teden astati v mestu, da izvrši nekatera opravila in da bi še enkrat videl Ano Iternliansenovo in ž njo govoril, kar bi bilo sedaj, ker so se pripravljali na poroko, lažje, ker domači ne bodo toliko parili na njo. Dora posluša pogovor obeh gospodov pri sosednji mizi. Jasno j iti razločno sliši Florstedtove besede; — Da je moja slika dosegla tako veliko občudovanje, je dokaz da se mi je posrečila. Ravno tako pohvalno so se o njej izrazili razni kritiki. Mis* Stork je vs.* kaj tlrugga. kot kaka lepotica. Toda je odločna; je hvaležen model za umetnika in ni kaka mrzla lepo-1n. K ir pa *i vi domišljujete o njej. gospod Kiessling. pa ni. Miss *>tork nima nikakega zanimanja za mene. Ako bi bila taka. kot si mislite, bi vas pomiloval. Ostati hočem sam in svoboden! Ako bi mi bilo pred noge položenih še več zaprek, vse bom odstranil. Sam hočem b'ti \ Zaničujem vsakt-«ra. ki s«* proda za udobno življenje. 7 a bogastvo ali kako drugo s lično stvar. Zlasti še ženska, ki nosi I1M trg svojo lepoto in jo prepusti onemu, kdor za njo največ ob-j ljubi. Žal. da je mnogo bitij, katera porailujem zaradi revščine, ki na zunaj b!e*te. ki pa imajo mrzlo dušo. polno najnižjih želja. Trike razkošne osebe žive samo v senci. Meni pa borba utrjuje moje kile in VM»pov*od vidim solnee — in v mojo podstrešno sobo najprej poitije. Ponowen nasmeh se ziblje okoli njegovih lepih nstnie. Tesno je bilo Gizeli pri sreu. ki je tudi slišala te besede in ki so bile namenjene gotovi owebi —- in to osebo je poznala! Niti pogledati ni hotela Dore. ki je nervozno na ograji verande drobila kos kruha. Ko je Ilkih staje ji trdnih tal, na katerih bi in bajnih likov. Že to pomeni iz- lahko zasidrala svoje fantastično pačenje ženskosti. Kajti ženska .j'* svetovje in kakor pu>kušajo obleke normalno manj obdarjena z do- na lutkah, tako »primerja nerealne mišljijo nego moški in tej okolno- obrise svoje sanjske podobe ob mo-«ti se mora zahvaliti za svojo laž- žeh, ki stopajo mimo nje. jo prilagol.jrvost na dejansko usodo. ki ji je naložena. Moškemu plava pred očmi kot cilj njegovih želja večinoma ustvaritev domišljijske sile. ki je ni v resnici, ženski nasprotno nekaj, kar odkriva med realnimi stvarmi. Šaloma je obdarjena z domišljijo kakor moški in ker je njeno sanjsko življenje najbolj dejanski in najvažnejši del njenega življenja. je njena ženskost preobličena v moškost. Dopolnimo š«1. s kuk-r.nim poudarkom omenja legenda SIVI LASJE Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je npogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. 99 Osivenje ni vezano na starostno dobo. Orno lase i asi vi jo n. pr. prej i.iHjo plavolasci, zdravi ljudje, ki rie kažejii nobenega znaka starosti. l*ihko osivijo že v mladih letih. Tai predčasna osivitev se v nekih družinah tudi podeduje iz roda v rod. ICtr ne poznamo vzroka za nenadno prenehanje izdelave barvil v lasnih koreninah, nimamo tudi nobenega pripomočka zoper to predčasno osivitev. Vsekakor pa ni >a-Koitčno j" menila Šaloma, da je nia na sebi znak predčasnega sta-našla utelesitev svojega vzora naj ranja ali slabega zdravj«. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Krria osveta ..................................30 Kmerki punt (Šenoa> ........................fifl Kuhinj* pri kraljici gosji nnžici ...50 Kaj se jc IWarkaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................6i Križer pot patra Knpljenika .........711 Kaj se je izmislil tir. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................!N l. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Komanre. balade in legende; Tolmat < l^erafik .......70 I 5. zv. S!ika l.evsiika in njegove 1 kri t5 We in polemike .......................71 Trdo veza u o ............................1-— Ljubljanske slike. Hišni lasinik. Trgovec, Kii|>f-ijskl stražnik, Uradnik. Jezični iLlctor, G<«lil-ni^:ir, Klej »e tu I je, Natakarca, Iiulmvnik. itd..........-............ I/»T na zeno (mmiin) .............. Lucifer .......................................—I.— Marjelica .............................................50 Materina žrtev .....................................50 Moje življenje .....................................75 Mali ...........................................80 Miijonar brez denarja ...........-..........75 Maron, krščanski deček iz Libanona ...........................................25 26. Januarja- Ifc-rtngarid v Clierltourc 28- Januarja: , Lafayrtte v Iluvie 31. Januarja: Eurfurfr Albert ličiJIin v Cherbur^ 5. januarja: lirtmcu v Clierbourg' 6. jantiaria: Ui-x v Oenoa 7. Januarja: l^a.fa> ette v Iluvre .JtO iantni živo- (Dalje prihodnjič), I . t zemlji. Ne Vprašujemo, zakaj! Mo goče je sam kakšen quid j»ro quo;1 soglaša nje njenega vzora s tem možem iz mesa in krvi. ki ga imenujejo Janeza Krstnika. je prej negativne vrste. Njeni sanji ustreza samo v tem. da je drugačen nego drugi možje. Takšna Šaloma išče vedno moža, ki je od drugih moških tako različen, tla pripada skoraj novem neznanem plemenu. Novo znamenje izrojene ženskosti. — Krstnik je besneč, ramršen možakar, ki vpije |h> puščavi in oznanja vero nekakšnega duševnega ozdravljenja z vodo. Hujšega Šaloma ne bi mogla zadeti; Janez Krstnik je nasprotni tečaj Don Jnana. Tragedije se razvije neizogibno kakor kemična reakcija eksplozivne vrste. Salonu ljubi svojo sanjo; tej se je vdala ne Janezu Krstniku. Ta ji je samo prr]>onioček, da more oni dati telesnost. Salomino čustvo za njegovo zmršeno osebo ni ljubezen. temveč prej zahteva, da bi jo ljubil. Njena dvo^polnost jo mora neizogibno voditi do tega, da se v ljubezni vede kakor moški. — Kajti moški čuti ljubezen v prvi vrsti kot silno poželjenje, da bi bil ljubljen, d oči m čuti ženska najprvo svojo lastno ljubezem, topli tok, ki se preta'ka iz njenega bitja ljubljencu naproti in jo žene k njemu. Potrebo po tem, da bi bila ljubljena, čuti le kot jKttilediea v drugi vrsti. Normalna ženska, tega ne pozabimo. je nasprotje zveri, ki m* vrže na plen; je <>bolkn ....................l.JM Ob 50 letnici l>r. Janeza E. Kreka ...3i. Onkraj pragozda.................................8<> Odkritje Amerike, trdo vezano .........6* mehko vezai'8 .............................-5* Praprečanove zgodbe —......................A' Pasti in zanki ....................................2-' Pater Kajetan ....................................I.— Pingvinski olok ...................................G* Povest o sedmih obeSenih ................J><' 1'ravira kladiva .................................. Pabirki iz Roža (Albrecht) ............Již> Pariški zlatar ......................................-3." Prihaja*, povest .................................61 'ožigalee................................................25 Papežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, jKJsml v prozi (Baudelaire) trdo vezano__........................1.-- Po strani klobuk ...............................51 Plat itvnna .............................................K* Pri strlru _______________________________________ Prst božji .........................................M 11. januarja: Lievialiian v Cherbourg Aquitauia v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 14. Januarja: Cliaii] plain V Havre Europa v Bremen Coil(e di Savoia. v Genoa 18. januarja: President Harding v Havre Ih utsehiaiiil v Cherhouig 20. Januarja: Olympic v Cherbuure 21. januarja: liieme1; v Itremen tšatuiiil.i v Trst Piirls v Havre Vet-da m v l>oulogne sur Xler 25. januarja: Manhatan v Havre Xt\v Vurk v- Cherbourg 26. Januarja: Ut-rengaiia v Cherbourg 28. januarja: l^afayette v Havre 31. januarja: Europa v Itremen 1. februarja: Alb«-rt Ha II i 11 Clierbourg 3. februarja: Aquitania v Cherbourg 4. februarja: S5 i Conte di Suvoia V Genua ...........>.lk | 7. februarja: Bremen v Bremen 8. februarja: I.fviuthan v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: Olympic v Cherbourg I'aris v Havre 15. februarja: BereiiKaria v Cherbourg IG. februarja: Deutschland v Cherbourg 17. februarja: Kurnpa v Bremen 18. februarja: Chainptnln v Havre Ilex v Genua. 22. februarja: Hmnen v Bremen 25. februarja: C«