OSREDNJA -JE y IjLjh^1 ZAHVALA Čeprav gre v tretje rado, sem vseeno dolžan iskreno zahvalo vsem, ki so mi pomagali pri pripravi Letopisa. HRASTNIK Marko Planinc 'Letopis 2001 Hrastnik, december 2001 HRASTNIK 'Letopis 2001 Avtor Marko Planinc Fotografije Branko Klančar Zasebne zbirke Arhivi podjetij in društev Različni drugi viri Vito Pretnar Dominik Steiner Vinko Žagar Založnik in izdajatelj Občina Hrastnik Zanj Janez Kraner Oblikovanje in priprava za tisk Vili Zaletel, Studio VIZA Hrastnik Tisk PAGAT d.o.o. Sedraž Naklada 4.300 izvodov December 2001 IZ FOTOGRAFSKE KOLONIJE V. ŽAGAR, Hrastnik DOBRO LETO ? Leto 2001 je bilo za Hrastnik po eni strani dobro leto. Precej novega seje zgodilo, veliko stvari smo premaknili, spomnili smo se tudi nekaj prijetnih in pomembnih obletnic. Je pa to leto zaznamovala tudi velika rudniška nesreča v jami Ojstro. Usoda ni hotela počakali, da bi mirno zaprli rudnike, ki so dajali kruh dolini poldrugo stoletje. Narava je še enkrat opozorila, daje ne smemo podcenjevati. Letos prinašamo Letopis občine Hrastnik v vaše domove spet v času novoletnih in božičnih praznikov. To je svojevrstno darilo občine svojim občanom. Prepričani smo, da ste z njim zadovoljni, saj na knjižnih policah ohranjamo del naše zgodovine. Ob prebiranju si ne moremo kaj, da ne podoživimo kakšnega dogodka. Velikokrat se začudimo, da nam je kakšna stvar ušla, da živijo med nami tako zanimivi ljudje, daje minilo od dogodka že toliko časa. Na naš Hrastnik, na našo občino, smo lahko upravičeno ponosni. V zadnjih letih smo se zavedli, da lahko le sami poskrbimo, da bomo živeli v lepem in čistem okolju. Vse več je tistih, ki z veseljem skrbijo za okolico svojih domov. Tudi mestne površine niso več zanemarjene. Če je park lepo urejen, se tudi tisti, ki bi vrgel na zelenico kakšen papirček, marsikdaj premisli... HRASTNIK -LETOPIS 2001 Veselim se uspehov naših ljudi, podjetij in društev. Hrastniška dolina kljub svetovnim težavam in težavam v državi živi sicer skromno, vendar bogato življenje. Ljudje še znajo stopiti skupaj in narediti marsikaj koristnega za svoj kraj. Takšni pač smo. Delavni, ko je treba in veseljaški, ko se spodobi. Še enkrat iskrene čestitke vsem, ki so v tem letu praznovali in dosegali lepe uspehe na različnih področjih. Pa naj gre za športnike, kulturnike, ljudi v gospodarstvu, ali pa na drugih področjih. Hrastničani niso uspešni le doma, v svoji občini, ponosni smo lahko tudi na tiste, ki se uveljavljajo v Sloveniji in svetu. In ni jih malo. V uvodu preteklo leto sem zapisal, da so izzivi naša priložnost. V letošnjem letu smo s svojim delom na različnih področjih to vedno znova dokazovali. Tudi v letu 2002 se jih ne bojimo. Celo več, izzive kar sami postavljamo predse. Mirni in prepričani vase, da smojih sposobni zgrabiti kot priložnost za boljši jutri. Naj vam ob koncu leta 2001 in pričakovanju novega 2002 zaželim sreče in zdravja. Naj se načrti, kijih predstavljate predse v teh dneh, uresničijo. Prepričan sem, da smo tako sposobni in delavni, da si lahko načrte postavljamo smelo in nič„sramežljivo. Uresničimo jih po najboljših močeh. Leopold Grošelj, župan UVODNIK V lanskem uvodniku v Letopisu 2000 sem na koncu zapisal, da naj bodo srečna leta, ki se pričenjajo z dvojko. Upam, da seje novo stoletje in tisočletje pričelo po vaših željah. Tudi v letu 2001 seje zgodilo v Hrastniku mnogo zanimivih reči. Pa tudi veliko zanimivosti, ki so vezane na Hrastnik, seje našlo v okviru tega leta. Vesel sem, ko v različnih projektih, ki jih delajo učenci ali pa kje drugje, najdem med zapisanimi viri, od koder so črpali gradivo, tudi Letopis občine Hrastnik. To je pravzaprav tudi namen izdajanja letopisa. Da stvari ne gredo v pozabo. Letopis je pravzaprav letna inventura. Zapis, kaj se je zanimivega zgodilo. Spomin na dogodke, ki naj ne bi šli kar mirno mimo nas. In končno spomin na leto, ki se je izteklo. Pri delu skušam biti le zapisovalec dogodkov. Upam, da bodo bralci ob prebiranju zvedeli tudi kaj novega. Se morda spomnili kakšnega dogodka, podoživeli minule dni. In odkrili kakšnega človeka, o katerem bodo zvedeli čisto nekaj svežega. Prebivalci občine Hrastnik smo sposobni ljudje. To vse bolj spoznavam. To navsezadnje dokazujejo tako tisti, ki se niso zbali, ostali so v naših krajih in se spoprijeli z izzivi. Pa tudi tisti, ki se niso zbali, se odselili in v svetu prijeli bika za roge. Tako je tudi treba. V današnjem času so razdalje vse manjše, izzivi pa vse večji. Kapo dol pred obojimi. Tudi letos se najlepše zahvaljujem občini Hrastnik za pomoč pri izdaji letopisa, županu Leopoldu Grošlju, članom občinskega sveta in načelnikom občinskih oddelkov za vso podporo pri pripravi letopisa. Ob strani pri odločanju za letopis mi je že od začeta stal tudi Miran Jerič. Mnogi v Hrastniku in drugod pomagajo s podatki, fotografijami, gradivi... Še posebej sem hvaležen, da vedno znova najdem odprta vrata pri fotografu Branku Klančarju, ki je svojevrsten kronist dogajanj v občini. Seveda vsako leto znova ne gre brez grafičnega oblikovanja in prijaznega svetovanja Vilija Zaletela. In tiskarskih poslov v podjetju Pagat, kjer so se tudi letos potrudili. Letos je letopis še bolj podoben letopisu. V njem najdete zapise dogajanj v občini in v zvezi z občino od 1. januarja 2001 do konca novembra tega leta. Lanski letopis je izšel januarja, zato je v njem zajet tudi december leta 2000. Letošnji pa izhaja sredi decembra, zato ostajajo dogodki iz decembra 2001 popisani za letopis prihodnje leto. Seveda je bilo letos nekaj dogodkov, ki si zaslužijo posebne pozornosti, zato so tudi posebej obdelani. Žal je letos zmanjkalo prostora za pogovore s sodobniki. Pa drugič... Leto 2001 je bilo prav gotovo zanimivo. Marsikdaj sem se v pisanju zalotil v dilemi, če seje kakšen dogodek res dogajal v tem letu. Da ni bil v prejšnjem... Ali pa sem se začuden spraševal, če je res že več kot pol leta od tega, ko se je kaj zgodilo... Kako čas hiti. Človek večkrat kar verjeti ne more. Morda si ga res ne ukrademo dovolj zase. Srečno v novem letu, ne dopustite, da bi vam drugi krojili življenje... Marko Planinc SPREJETI ODLOKI V LETU 2001 Svetniki hrastniškega občinskega sveta so v prvih enajstih mesecih leta 2001 sprejeli precej različnih odlokov, sprememb odlokov, sklepov in dokumentov, ki so pomembni za delovanje občine. Vsi so objavljeni v Uradnem vestniku Zasavja. V Letopisu tudi letos objavljamo pregled sprejetih predpisov s kratkim opisom in informacijo, v kateri številki Uradnega vestnika Zasavja jih lahko najdete. Odlok o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2001 S tem odlokom se določa proračun in ureja način izvrševanja proračuna občine za leto 2001 ter upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter premoženjem in dolgovi. Proračun je določen z naslednjimi zneski: skupni prihodki 1.205.087.595 tolarjev, skupni odhodki 1.300.790.195 tolarjev. Proračunski primanjkljaj znaša 95.702.600 tolarjev. Pokrit bo z zadolževanjem proračuna in prihodki od prodaje kapitalskih deležev. Odlok je objavljen v Uradnem vestniku Zasavja (UVZ) 2 (2. 2. 2001) in velja od dneva objave. V tem UVZ je objavljen tudi celoten proračun občine. Sklep o povišanju cen zbiranja, čiščenja in distribucije pitne vode na območju občine Hrastnik Sklep ima samo tri člene. Cene zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov se povišajo za 49 odstotkov. Nova povprečna lastna cena za zbiranje in odvoz odpadkov znaša 1.728 sit/m3, za deponiranje odpadkov pa 970 sit/m3. Sklep je objavljen v UVZ 2 (2.2.2001) in velja osmi dan po objavi. Sklep o dopolnitvi cenika pogodbenih in pokopaliških storitev Cenik je dopolnjen s cenami dela izven rednega delovnega časa. V dotedanjem ceniku so bile določene le cene za delo v rednem delovnem času. Cene za popoldansko delo so višje za 50 odstotkov, za nočno, nedeljsko in praznično pa za 100 odstotkov. Prav tako se cena dela poviša na pokopališčih, ki niso v upravljanju KSP Hrastnik in pri obredih, ki so daljši in posebni. Sklep je objavljen v UVZ 2 (2.2.2001). Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo Odlok zajema nekaj nujnih popravkov, saj se v vseh členih namesto imena firme Komunalno - stanovanjsko podjetje, d.d. Hrastnik piše firma KSP Hrastnik, Komunalno - stanovanjsko podjetje, d.d. Novost pa je določitev prispevka za števnino. Odlok je objavljen v UVZ 2 (2. 2. 2001) in velja od dneva objave. Odlok o spremembah odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda Tudi v tem odloku so spremenili ime firme KSP Hrastnik. Odlok je objavljen v UVZ 2 (2.2.2001) in velja od dneva objave. Sklep o financiranju političnih strank v občini Hrastnik Sklep določa način financiranja političnih strank, ki so dobile mandat v občinskem svetu. Sredstva ne smejo presegati 30 tolarjev na glas volilca in ne 0,2 odstotka sredstev, ki jih ima občina opredeljenih po predpisih, ki urejajo financiranje občin. Sklep je objavljen v UVZ 2 (2. 2. 2001), veljati pa je pričel osmi dan po objavi v UVZ. Spremembe in dopolnitve pravilnika o štipendiranju študentov v občini Hrastnik Spremembe je predlagal Odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport. Odslej bodo prosilci lahko dokumentacijo in prošnjo oddali do konca meseca septembra, postopek izbire pa bodo zaključili do konca oktobra. Spremembe in dopolnitve pravilnika so objavljene v UVZ 2 (2. 2. 2001) in veljajo osmi dan po objavi. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Hrastnik za leto 2000 S tem odlokom so svetniki Občinskega sveta sprejeli zaključni račun proračuna Občine Hrastnik za leto 2000, ki zajema vse prihodke in odhodke žiro računa proračuna in žiro računa proračunske rezerve. Skupni prihodki znašajo 1.016.977.720 tolarjev, skupni odhodki pa 1.010.658.302 tolarjev. Stanje sredstev na računih občine konec leta 2000 znaša 54.598.752 tolarjev, od tega sredstva splošnega sklada 52.464.392 tolarjev in sredstva proračunske rezerve 2.134.359 tolarjev. Odlok je objavljen v UVZ 4 (30.3.2001), velja z dnevom objave. Sklep o povišanju cen zbiranja odvoza in deponiranja odpadkov na območju občine Hrastnik V treh členih so določila, ki so precej vplivala na družinske proračune. Lastna cena odvoza odpadkov znaša po novem 2.267,19 sit/m3, lastna cena za deponiranje odpadkov pa 1.142,17 sit/m3. Volumen odpadkov na osebo v gospodinjstvih znaša s 1. 5. 2001 40 litrov na teden. Sklep je objavljen v UVZ 4 (30. 3. 2001), velja 8 dni po objavi, uporablja pa se od 1. 5. 2001 dalje. Sklep o določitvi cen vzgojnih programov v vrtcu Hrastnik V vsebini sklepa so objavljene nove cene vzgojnih programov vrtcev, ki so jih oblikovali v skladu z metodologijo za oblikovanje cen programov in merili za vrednotenje materialnih stroškov v vrtcih. Sklep je objavljen v UVZ 4 (30. 3. 2001), velja od dneva objave, uporablja pa se od I. 4. 2001 dalje. Sklep o ukinitvi nepremičnine v splošni rabi S sklepom urejujejo premoženjsko pravne zadeve v zvezi z javno potjo v naselju Brdce. Sklep je objavljen v UVZ 4 (30.3.2001) in velja takoj. Čistopis sklepa o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Hrastnik V Uradnem vestniku Zasavja objavljajo čistopis sklepa, ki prinaša nekaj novosti. Iz sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so izločili kinološko društvo in obe lovski družini, dodali pa, da lahko za določene naloge pooblastijo določena društva, ki imajo primerne kadre za opravljanje nalog iz tega področja. Čistopis sklepa je objavljen v UVZ 4 (30.3.2001), velja od sprejema na Občinskem svetu. Cenik daljinskega ogrevanja Toplarna Hrastnik je objavila nov cenik daljinskega ogrevanja. Stanovanjski odjem je še vedno cenejši kot nestanovanjski odjem. Cene so razdeljene na pavšal, variabilni in fiksni del in ne vključujejo DDV. Cenik je objavljen v UVZ 4(30.3.2001) in velja od 1.4.2001. Popravek sklepa o ukinitvi nepremičnine v splošni rabi Popravek je objavljen v U VZ 7 (31.5.2001). Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Hrastnik Spremembe odloka 4. členu odloka (PUP - merila in pogoji) dodajajo besedilo, ki določa, da se rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, prenova znotraj gabarita in vzdrževanje obstoječih objektov, lociranih v prostorskih enotah s krajinskim značajem, dopuščajo v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji, ki urejajo najbližjo prostorsko enoto z značajem poselitve. Odlok je objavljen v U VZ 8 (30.6.2001) in velja z dnem objave. Tarifni sistem za prodajo toplotne energije iz vročevodnega omrežja Toplarne Hrastnik Objavljen tarifni sistem vključuje nekaj predlogov sprememb, ki so bili podani v enomesečni javni razpravi. Sicer pa določa osnovne elemente za obračunavanje toplotne energije, ki jo Toplarna Hrastnik dobavlja odjemalcem toplotne energije iz vročevodnega omrežja. V njem so določena tudi načela in kriteriji za ugotavljanje tarifnih postavk ter izračunavanje cen. Tarifni sistem je objavljen v UVZ 8 (30. 6. 2001), veljati prične osmi dan po objavi, uporabljati pa se začne od uveljavitve novih cen. Odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor Ta odlok določa vrsto, namen, naj večjo velikost in način gradnje pomožnih objektov ter posege v prostor in dela, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Občani ga lahko gradijo na osnovi pridobljene odločbe o dovolitvi izvajanja priglašenih del. Gradijo ga lahko na stavbnem zemljišču osnovnega objekta. Odlok je objavljen v UVZ 8 (30. 6. 2001) in začne veljati 15 dan po objavi. Odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2001 V odloku so spremenjeni predvsem zneski osnovnih elementov proračuna, ki so ga z rebalansom proračuna sprejeli svetniki občinskega sveta. Tako 14 skupni prihodki po novem znašajo 1.368.815.979 tolarjev, skupni odhodki pa 1.509.809.555 tolarjev. Odlok je objavljen v UVZ 8 (30.6.2001), veljati prične z dnem objave. Sklep o ustanovitvi sveta za varnost občanov občine Hrastnik S tem sklepom so tudi v občini Hrastnik ustanovili Svet za varnost občanov. Svet bo kot organ občinskega sveta opravljal naloge, ki so usmerjene k zagotavljanju večje varnosti občanov, spodbujanju in vplivanju občanov na varnostno organiziranje, aktivnemu spremljanju, preprečevanju in odpravljanju različnih asocialnih pojavnosti. Sklep je objavljen v UVZ 8 (30.6.2001), v veljavi je naslednji dan po objavi. Sklep o pooblastilu župana za usklajenost spremembe cene toplotne energije z veljavno zakonodajo Sklep je kratek, v njem občinski svet pooblašča župana, da ugotavlja usklajenost vsakokratne spremembe cene z metodologijo po uredbah o oblikovanju cen distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje. Sklep je objavljen v UVZ 8 (30.6.2001). Sklep o razrešitvi in imenovanju člana občinske volilne komisije občine Hrastnik Vsebina sklepa je kratka. Zaradi smrti člana Občinske volilne komisije Stanislava Laznika se za preostanek mandatne dobe imenuje Sama Špegliča (Za Savo 16, Hrastnik). Sklep je objavljen v UVZ 10 (30.9.2001) in velja z dnevom objave. Odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Harstnik za leto 2001 Objavljen odlok o spremembi odloka o izvrševanju proračuna občine Hrastnik za leto 2001 prinaša spremembe 4. člena. Spremenijo se vrednosti prihodkov (1.255.992.622 sit), odhodkov (1.303.220.028 sit) in drugih glavnih elementov proračuna. V Uradnem vestniku Zasavja je objavljen tudi tabelarni prikaz proračunskih postavk. Sklep je objavljen v UVZ 12 (15.11.2001) in velja z dnevom objave. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v občini Hrastnik za leto 2002 Vsebina sklepa je enostavna: vrednost točke se bo določila na osnovi rasti cen na drobno v obdobju oktober 2001 oktober 2000. Sklep je objavljen v 15 UVZ 12 (15.11.2001), velja dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2002 naprej. Sklep o določitvi vrednosti točke za določitev takse za zagotavljanje sredstev za varstvo okolja v občini Hrastnik v letu 2002 Vsebina sklepa je podobna kot v prejšnjem sklepu. Tudi ta taksa se določi na osnovi rasti cen nadrobno v obdobju oktober 2001 - oktober 2000. Sklep je objavljen v UVZ 12 (15.11.2001), velja naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2002 naprej. Sklep o ukinitvi splošne rabe S tem sklepom se na parceli 1673/2 v k.o. Dol pri Hrastniku ukine splošna raba ter se pripiše ZK vložku, ki je v lasti Občine Hrastnik. Zemljišče se dodeli kot funkcionalno zemljišče k objektu Naselje Aleša Kaple št. 8 a, b, c. Sklep je objavljen v UVZ 12(15.11.2001). Sklep o določitvi cen vzgojnih programov v Vrtcu Hrastnik S tem sklepom so določene nove cene programov vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vrtcu Hrastnik. V dnevnem varstvu otrok v oddelkih (z malico in kosilom) je cena v starostni skupini 1 - 3 let 66.510 tolarjev, v starostni skupini od 3 - 7 let pa 56.354 SIT. Določene so tudi cene ostalih storitev. Sklep je objavljen v UVZ 12 (15.11.2001), velja z dnevom objave, uporablja pa se od 1. 12. 2001 naprej, razen za drugo točko (cena dodatne strokovne pomoči), ki velja od 1.9.2001 za celotno šolsko letot Sklep občinske volilne komisije Občinska volilna komisija je ugotovila, da je mandat člana Občinskega sveta Hrastnik prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov LDS (Vili Petrič), ki je sprejel mandat. Sklep je objavljen v UVZ 12 (15.11.2001). JANUAR 2001 Glaskom 1. januar - Z novim letom je pričela samostojno delovati hčerinska firma Steklarne Hrastnik Glaskom. V njej so 4 zaposleni, vodi jo direktorica Lea Lekočevič Jagodič. Steklarna je Glaskom dokapitalizirala s 30 milijoni tolarjev. Steklarna je novo firmo ustanovila predvsem za komercialno dejavnost. Glaskom se ukvarja s prodajo steklenih izdelkov na veliko na slovenskem trgu. Na začetku so prodajali samo izdelke hrastniške Steklarne, kasneje so slovenskemu trgu ponudili tudi izdelke drugih proizvajalcev. Pri obvladovanju slovenskega trga sodelujejo s pogodbenimi sodelavci-zastopniki. Ob začetku delovanja so uredili prostore nove firme v upravni zgradbi Steklarne, kasneje se nameravajo preseliti v prostore steklarskega gradu na Grajski cesti. Nove takse 1. januar - V občini Hrastnik z novim letom veljajo nove vrednosti 17 točk za nekatere občinske takse. Tako je znašala z novim letom vrednost točke za izračun takse za zagotavljanje sredstev za varstvo okolja 11,67 tolarjev. Leta 1997je občinski svet sprejel Odlok, ki ureja način zbiranja sredstev za postopno odpravljanje onesnaženosti okolja v občini. Zbrana sredstva v občini porabijo za financiranje različnih investicijskih del. Takso plačujejo gospodarske družbe, ki onesnažujejo okolje z uporabo premoga ali eksploatacijo gramoza. Z novim letom pa je za 11,4 odstotka višja tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Hrastnik. Nadomestilo plačujejo vsi lastniki stavbnega zemljišča v občini. Izvoz manjši 2. januar - Hrastniška podjetja so na tujih trgih v letu 2000 zaslužila skoraj 37 milijonov dolarjev, manj kot v letu 1999, ko so izvozila za nekaj več kot 38 milijonov dolarjev. Delež v izvozu regije se manjša. Se vedno pa je zelo ugodna pokritost uvoza z izvozom, saj so hrastniška podjetja uvozila v letu 2000 le za 14 milijonov dolarjev različnega materiala. Stavbna zemljišča 3. januar - Z novim letom je pričela veljati v občini Hrastnik novela odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je prinesla precej bolj racionalno razpolaganje z zemljišči. Doslej so namreč v občini plačevali zavezanci nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča pa občina nadomestila ni zaračunavala. Predvsem pravne osebe so si v preteklosti s sprejemanjem prostorskih izvedbenih načrtov rezervirale velike površine razpoložljivega prostora za gradnjo, ki ga niso izkoristile. Ker je v Hrastniku malo primernih lokacij za gradnjo, so bile takšne rezervacije ovira pri razpolaganju s prostorom. Z novim načinom plačevanja so skušali vzpodbuditi gradnjo na omenjenih zemljiščih, saj so del zbranega denarja porabili za komunalno urejanje zazidalnih območij. Šolarji v Evropi 4. januar - Osnovna šola heroja Rajka je v tem šolskem letu sodelovala v zanimivem evropskem projektu o arhitekturi. Okrog 15 učencev je redno izmenjevalo izkušnje z vrstniki iz Belgije, Nizozemske in Danske. Projekt je finančno podprla Evropska skupnost, hrastniški šoli pa so pri njem pomagali tudi domači sponzorji. Med drugim občina Hrastnik, ki je šoli za ta projekt nakazala 150.000 tolarjev, ki bi jih sicer namenili za novoletne voščilnice. Uspešna Steklarna 5. januar - V hrastniški Steklarni so z lanskoletnim poslovanjem zadovoljni. Več kot 85 odstotkov svojih izdelkov Steklarna izvozi na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Njihovi kupci so kupci iz prve lige, sodelovanje je dolgoletno in uspešno. Lani so v hrastniški steklarni proizvedli okrog 31 tisoč ton steklenih izdelkov, ki so vse boljše kvalitete in sodijo v višji kakovostni razred. Poslovno leto so zaključili s skoraj 5 milijardami tolarjev čistih prihodkov in dobičkom okrog 50 milijonov tolarjev. Likvidnost so v preteklem letu bistveno izboljšali, podjetje je med finančno izjemno sposobnimi. V letu 2000 so v podjetju namenili veliko denarja za naložbe, v letu 2001 so se lotili novega koncepta podjetja. Steklarna po mnenju direktorja Binderja vse bolj postaja sodobna evropska steklarna za proizvodnjo maloserijskih izdelkov visoke kakovosti in višjega cenovnega razreda. Hrastniški steklarji so se v letu 2001 bolj intenzivno lotili obdelovanja tržišča v državah bivše Jugoslavije. Praznik šole 8. januar - Hrastniška osnovna šola narodnega heroja Rajka praznuje 8. januarja svoj praznik v spomin na zadnjo bitko Pohorskega bataljona, v katerem je bil Jože Menih Rajko politični komisar. V šoli so praznik obeležili s primerno kulturno prireditvijo v delavskem domu v Hrastniku. Na njej se je predstavil Otroški pevski zbor hrastniške šole pod vodstvom Simone Kepa in recitatorji pod mentorstvom Herte Erman, program pa je povezovala Belinda Ladiha. Na prireditvi so podelili najbolj uspešnim učencem priznanja 8. januar za uspehe v šoli, na različnih tekmovanjih iz znanja, za dosežke na športnem in kulturnem področju ter nesebično pomoč sošolcem. Ravnatelj Niko Toplak in obe mentorici šolske skupnosti Sabina Radešič in Hedvika Šmuc so podelili priznanja petošolcem Maruši Tušek, Tei Prah in Sabini Zajec, šestošolcem Urški Pavčnik, Tini Golob in Ines Hasič, KRONIKA - Januar 2001 sedmošolcem Maši Zdovc, Špeli Tuhtar, Katji Šmit in Zorici Blatnjak ter osmošolcem Jerneji Senčar, Luciji Petkovšek, Mateji Roglič, Anžetu Sticherju, Nadji Podmenik, Mateji Jecl, Sanji Trupi, Gregorju Žagarju, Saši Šeško, Mojci Rotar in Kristini Alovič iz hrastniške šole. Iz dolske šole pa so priznanja prejeli: Rozalija Grešak, Anja Kolar, Mario Jurišič, Anja Kačič, Katja Simonič, Denis Zupan, Tina Hribšek, Jasmina Knez in Jasmin Ramič. Zadovoljni Opal 9. januar - V hraslniškem Opalu so v začetku leta 2001 ocenjevali, da so v letu 2000, prvem, ko so poslovali samostojno, presegli svoja pričakovanja. V tem hrast-niškem podjetju so zadovoljni predvsem s prodajo v tujini, saj so pridobili nazaj nekaj starih kupcev in začeli sodelovati z novimi. Zadovoljni so, da spet izvažajo v nekatere države Bližnjega Vzhoda, nove kupce pa so dobili na nemškem, nizozemskem in hrvaškem trgu, ter prvič prodajali tudi v Angliji, Španiji, Kanadi in Etiopiji. Zanimivo, da izvažajo tudi v Združene države Amerike, kamor prodajo 2 odstotka svoje proizvodnje. V Sloveniji Opal proda dobro desetino svoje proizvodnje. Kar 84 odstotkov prodaje dosežejo na evropskem tržišču, ostalih 5 odstotkov pa v prekomorskih državah. V Opalu stalno razvijajo nove izdelke višjega cenovnega razreda, saj je svetovna konkurenca neizprosna in ji bodo lahko konkurirali le z vedno novimi zamislimi in inovativnimi izdelki. Avtobus zgorel 9. januar - Na Dolu je voznik Izletnikovega avtobusa, ki je vozil izletnike, opazil, da se iz avtobusa kadi. Potniki so izstopili, takrat pa je pri motorju avtobusa pričelo goreti. Požar je pogasil voznik kombija, kije ustavil in pomagal izletnikom. Zagorelo je pri ogrevalni napravi, verjetno je za požar kriva napaka na električni napeljavi. Pakistan 11. januar - V knjižnici Antona Sovreta je predaval Branko Kobal o življenju na pragu Himalaje v Pakistanu. Obiskovalce je stari znanec presenetil v tradicionalnih pakistanskih oblačilih, govoril pa je predvsem o ljudeh v dolini Hunze. Spet Kink 12. januar - V Rudniku Trbovlje Hrastnik sta dosedanji v.d. direktorja Janez Lipec in novi (stari) direktor RTH Aljoša Kink opravila primopredajo poslov. Tako rudnik spet vodi Aljoša Kink, ki ga je Bajukova vlada odstavila, Drnovškova vlada pa spet postavila na čelo edinega rudnika rjavega premoga v Sloveniji. Ceste v KS 13. januar - V letu 2001 so v hrastniški občini za različne naloge v krajevnih skupnosti nameniti 50 milijonov tolarjev. Za projektne naloge so se predsedniki KS dogovorili na posebnem sestanku z vodstvom občine. Denar so namenili predvsem za ureditev cestnih odsekov. Na nekaterih so dela pričeli opravljati že jeseni leta 2000. Tako je namenjen denar za cestni odsek Vovčko v krajevni skupnosti Prapretno, cestna odseka Taborniška cesta in Taborniška cesta - rezervoar v KS Steklarna, odsek Ferk v KS Podkraj, odsek Špacapan - Predovnik in Ulica Hameršak Emila v KS Dol pri Hrastniku, odsek Kovač v Brcah v KS Marno in odsek Gore - Kopitnik - Turje ter naselje Trate v KS Turje -Gore. Uspeh v Celju 14. januar - Na naj večjem slovenskem turnirju v mini rokometu, na katerem je nastopilo 60 ekip iz Slovenije in Hrvaške, sta v konkurenci letnikov 90 v svojih skupinah zmagali kar dve ekipi Dolanov, ekipa dečkov letnikov 89 pa je bila druga. V ekipah RK Dol TKI Hrastnik so igrali otroci, ki obiskujejo rokometno šolo dolskega kluba na Dolu, v Hrastniku, v Sedražu in Rimskih Toplicah. mm* Gorela streha TKI 14. januar - Ob 14.24 uri je zagorela streha ob stolpu v TKI Hrastnik. Požar so pogasili delavci TKI, dežurni gasilec in gasilci PGD Hrastnik mesto. Verjetno je bil vzrok požara slaba izolacija okrog dimnika. Ožgano je bilo okrog 10 kvadratnih metrov ostrešja, ki so ga kmalu sanirali. Tiskovka župana 15. januar - Na tiskovni konferenci je hrastniški župan Leopold Grošelj predstavil delo v občini v preteklem letu in načrte občine Hrastnik v letu 2001. V letu 2000 se je občina srečevala z nekaj težavami pri izpolnjevanju občinskega proračuna, saj v proračun niso dobili vsega denarja, na katerega so računali. Zato v leto 2001 prenašajo nekatere občinske načrte. Tokrat še posebej računajo na sredstva iz zakona o zapiranju rudnika. 300 milijonov tolarjev iz tega naslova nameravajo vložiti v razvoj industrijsko obrtniških con v občini. Največ v obrtno cono ob Bobnu, ki so jo v Hrastniku začeli urejati pred štirimi leti, letos pa naj bi prve dejavnosti po besedah župana že zaživele. To področje v občini pripravljajo za gradnjo obrtne cone že 4 leta. Letos naj bi postavili prve stavbe in pričeli s svojo dejavnostjo podjetniki in obrtniki, ki so se odločili za nakup prostora v tej coni. Občina ureja brežine potoka Boben in komunalne vode ter usklajuje projektno dokumentacijo. V začetku gradbene sezone bo pričelo graditi večjo trgovino podjetje Spar, potem tudi nekateri podjetniki: Mojster Borut d.o.o., Cvetličarna Greben, Mesarstvo Uroš Vidmar, trgovina Jagoda in Avtokam, je še povedal župan. Obrtniške novice 16. januar - V prvi številki Obrtniških novic je strokovna delavka hrastniške obrtne zbornice Jolanda Gobec zapisala v uvodniku nekaj resnic o uspešnem podjetništvu. Zanimive misli so plod številnih raziskav domačih in tujih strokovnjakov in lahko pomenijo iskrico pri kakšni poslovni domislici. Sicer pa so v teh Obrtniških novicah člani obrtne zbornice lahko našli še več zanimivih prispevkov. Tako je avtorica pisala o spremembah pri obrazcih za obračun davkov, opozarjala na dostavo podatkov za odmero dohodnine, pa na novosti pri zaposlovanju tujcev. V novicah so nekaj zanimivih obvestil našli gradbinci, objavili pa so tudi več obvestil, ki so zanimiva za člane zbornice. Poleg podatkov za obračun plač so tokrat objavili še zanimive domislice iz zadnjega zbora obrtnikov. Umrl Sergej Kraigher 17. januar - V Ljubljani je v 87. letu starosti umrl Sergej Kraigher. Med drugim je bil častni občan občine Hrastnik, opravljal pa je vrsto odgovornih funkcij. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941 in častni doktor ljubljanske in mariborske univerze. Rojen je bil v Postojni, gimnazijo je končal v Ljubljani. Kot študent medicinske fakultete je postal komunist, preživel dve leti v zaporu v Sremski Mitroviči. Leta 1940 je odšel v ilegalo, sodeloval je pri organiziranju prvih odborov OF in ustanavljanju prvih partizanskih skupin. Tudi v Zasavju, zanskih skupin. Tudi v Zasavju, kjer so se partizani združili v Revirsko četo. Nasploh je njegovo življenje precej povezano z Zasavjem. Tako zaradi življenja s Hrastničanko Lidijo Sentjurc kot zaradi številnih prijateljskih vezi, kijih je stkal s Hrastničani in Zasavčani. Po vojni je opravljal odgovorne funkcije. Bil je podpredsednik slovenske vlade, guverner Narodne banke Jugoslavije, predsednik skupščine in predsedstva SRS in predsednik predsedstva SFRJ. Zasavka 18. januar - Tudi v letu 2001 se je nadaljevala gradnja zasavske ceste na celotnem odseku od trboveljskega do hrastniškega mostu čez Savo. Posodobljena povezava ob Savi Zasavčanom veliko pomeni. V občini pa so že pričeli razmišljati, kako naprej. Gre predvsem za preobremenjeno cesto Hrastnik -Smarjeta, po kateri dnevno vozi kar okrog 5000 vozil. Najbolj primerno rešitev vidijo v nadaljevanju gradnje povezave Šentjakob -Drnovo pri Krškem. Za Hrastnik in Dol bi bila posebej pomembna povezava po desnem bregu Save do Zidanega Mosta. Predinvesticijska vrednost gradnje celotnega odseka se suče med 3,2 in 4 milijardami tolarjev. Studijo so že pričeli izdelovati in v Hrastniku se zavzemajo, da bi se kmalu lotili tudi gradnje tega potrebnega odseka. Stanovanja 19. januar - V Hrastniku so v januarju beležili 96 prosilcev za stanovanja - za neprofitna 51 in za socialna 45. V zadnjih štirih letih so v občini zgradili le 2 novi stanovanji. Socialne stiske so reševali predvsem z izpraznjenimi stanovanji. V letu 2000 je tako dobilo stanovanja 8 prosilcev na neprofitni listi. Na občini so bili zadovoljni s sodelovanjem z lastniki in upravniki stanovanj. Vse več najemnikov stanovanj je pričelo iskati bolj ugodne rešitve in se izseljevati iz prevelikih in predragih stanovanj. Največ težav je povzročal star stanovanjski fond. V Hrastniku so januarja ocenjevali, da bi rabili 60 do 70 milijonov tolarjev, da bi lahko zagotovili normalne bivalne pogoje. Še vedno ljudje stanujejo v stanovanjih, kjer ni sanitarij, popravila bi bilo potrebno predvsem stavbno pohištvo. Zato so v začetku leta načrtovali odkup 11 stanovanj. V občinskem proračunu so za stanovanja namenili 60 milijonov tolarjev. Dejavne kmetice 20. januar - Na občnem zboru so se sestale članice Društvo kmečkih žena in deklet, ki ga vodi predsednica Irena Kovač. Članice društva pripravljajo različne tečaje, predavanja, hodijo na strokovne ekskurzije in na izlete. Na letnem srečanju so pregledale delo v lanskem letu in si zadale naloge za letos. Dr. Jelka Markovič je zanje pripravila krajše zdravstveno predavanje, po uradnem delu pa so se seveda pozabavale še ob glasbi. Novo leto so začele precej aktivno, saj so že v januarju pripravile kulinarični tečaj. Kuharski mojster Robert Merzel je predstavil nekaj skrivnosti pri pripravi omak in zelenjavnih jedi. Zabojnika zgorela 20. januar - Zvečer malo po deveti uri je zagorelo v dveh plastičnih zabojnikih za smeti na Dolu. Zabojnika, ki sta bila uničena, so pogasili gasilci PGD Hrastnik -mesto. Ker sta bila postavljena blizu toplotne postaje, so preventivno pregledali še ta objekt. Prodaja delnic 22. januar - V letu 2000 so imeli v Hrastniku kar nekaj težav, ker niso uspeli prodati delnic in kapitalskih deležev v LB Banki Zasavje, Cestnem podjetju Ljubljana in Gradbeni dejavnosti. Občina se je srečevala celo z likvidnostnimi Problemi. V Hrastniku so se odločili, da prodajo uresničijo v letu 2001. Občina Hrastnik je bila lastnica 1779 delnic Ljubljanske banke, Banke Zasavje, imela je tudi manjši delež v kapitalu GD, podjetja za gradbeno dejavnost Hrastnik. Občina bi lahko s prodajo delnic in kapitalskih deležev po ocenah strokovnjakov v proračun dobila okrog 50 milijonov tolarjev. Otroška olimpiada 22. januar - To popoldne je bilo v hrastniški športni dvorani za male Hrastničane in njihove starše pravo športno uživanje. Okrog 90 otrok iz hrastniških vrtcev Lučka, Sonček, Dolinca in Čenča je pokazalo na otroški olimpiadi obilo spretnosti, tekmovalnosti in razigranosti. Tekmovali so v podajanju žoge nad glavo, vodenju žoge med ovirami, poligonu, šaljivem oblačenju in zelo priljubljenem hokeju. Tokrat j e olimpiada potekala pod sloganom: "Sodelovanje je pomembnejše od zmage. Ampak zmaga je pomembna za sodelovanje." Prireditev je povezovala vzgojiteljica Mojca Bobek, sodnica in demonstratorka iger pa je bila vzgojiteljica Renata Roglič. Olimpiado so s svojim nastopom popestrile tudi plesalke iz skupin Dolske miške in Dolske mačke. Na koncu so vsi udeleženci olimpiade prejeli za svoj trud medalje in gromek aplavz polne tribune hrastniške dvorane. Dr. Goleč dobil Zlati znak 23. januar - Dr. Boris Goleč je bil med tremi znanstveniki, ki so prejeli zlati znak Znanstveno raziskovalnega centra SAZU za leto 2000 za pomembne znanstvene dosežke minulih let. Dolan dr. Boris Goleč je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. V zadnjih letih je strokovno javnost posebej opozoril nase s svojo doktorsko disertacijo Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do 18. stoletja. Plaz Studence 23. januar - V Hrastniku so delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik pričeli s sanacijo plazu Studence pri kapelici. Zgradili so armirani betonski zid. V času urejanja je bil moten promet po Cesti padlih borcev do spomenika pod Ano proti Studencam, saj je bilo potrebnih precej prevozov težkih tovornjakov. Sanacijo plazu je financiral Sektor trajnih sanacij pri Ministrstvu za okolje in prostor z 12 milijoni tolarjev. O varnosti 24. januar - Hrastniška obrtna zbornica je skupaj z Občino Hrastnik pripravila posvet o izdelavi izjave o varnosti in pomembnih vprašanjih iz delovnega razmerja. Posveta se je udeležilo 48 članov Obrtne zbornice Hrastnik. Višja sodnica upravnega sodišča v Mariboru in dolgoletna pomočnica glavnega republiškega inšpektorja za delo Melita Ambrož in inšpektorica za delo Lidija Korat sta predstavili nove zakonske zahteve na področju varnosti pri delu, zakonske določbe pri zaposlitvi delavcev in odškodninske odgovornosti delodajalca v primerih delovnih nesreč. Predavanje je bilo še posebej zanimivo, ker sta obe strokovnjakinji znali odgovoriti na vprašanja, ki so pereča. Še posebej vroča je bila izdelava izjave o varnosti z oceno tveganja, saj so imeli podjetja in samostojni podjetniki za izdelavo le 5 mesecev časa. Naložbe 25. januar - V občini Hrastnik so se odločili, da bodo v letu 2001 za naložbe in investicijsko vzdrževanje v zavodih namenili skoraj 29 milijonov tolarjev. Za katere naložbe? V OŠ Vitka Pavliča za ureditev učilnice za oddelek vzgoje in izobraževanja. V Vrtcu Hrastnik za nekatera nujna vzdrževalna dela v vseh enotah tega vrtca. V Glasbeni šoli za nakup dveh novih harmonik ter računalniške opreme s programom za notiranje. V OŠ heroja Rajka za posodobitev računalniške učilnice. V Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik pa za zamenjavo okenskih okvirjev in stekel na bazenu, prenovo strehe bazena in športne dvorane v Hrastniku. Približno polovico potrebnega denarja za naložbe prispeva občinski proračun, ostalo pa zavodi sami. Nova Zelandija 25. januar - V knjižnici Antona Sovreta so v okviru četrtkovih srečanj pripravili potopisno predavanja o Novi Zelandiji. To daljno deželo je z diapozitivi predstavil član Šklaba Štefan Rehar. Čebelarji 27. januar - Na občnem zboru so se zbrali člani Čebelarskega društva Hrastnik, ki jih še naprej vodi predsednik Albin Fabijan. Za tajnika društva so ponovno izvolili Franca Korbarja, blagajničarka pa je postala Katjuša Laznik. V društvu aktivno deluje 29 čebelarjev, ki skrbi za okrog 360 panjev s čebelami. Člani društva so v letu 2001 povabili na strokovno predavanje o varaozi znanega čebelarja Marka Debevca iz Vrhnike, tesno pa sodelujejo tudi z veterinarjem Dragom Goručanom iz Celja. Za člane so omogočili tudi ugoden nakup sladkorja iz Tovarne sladkorja Ormož. Nagrajeni inovatorji 29. januar - Območna gospodarska zbornica je v Zagorju pripravila podelitev nagrad inovatorjem Zasavja za leto 2000. Med 66 predlaganimi inovacijami je bilo tudi 12 inovacij iz hrastniških gospodarskih družb. Trinajst inovacij je prejelo nagrade, 20 pa diplome. Jože Bovhan, Boris Kreže, Stefan Šebjan, Igor Strajnar in Anton Detič iz TKI Hrastnik so prejeli bronasto priznanje za inovacijo Naprava za proizvodnjo raztopine magnezijevega klorida. Pomoč begucem 29. januar - Članice komisije za ohranjanje tradicij pri Občinskem združenje Zveze borcev NOB Hrastnik vsa leta, odkar v Hrastniku deluje begunski center, pomagajo beguncem na različne načine. Od maja 1992 so jih obiskale že več kot stokrat, lani sojih obiskale 15-krat. Pripravile so tudi pet pogostitev. Sedem članic v svojem okolju pridobi darovalce, beguncem potem pripravijo primerno pogostitev. Poskrbele so tudi za oblačila, perilo, posteljnino in obuvala. Nekateri Hrastničani so pomagali z denarjem, tako so lahko pripravile svoje humanitarne akcije. Konec januarja je bilo v zbirnem centru v Hrastniku še okrog 35 beguncev, tretjina med njimi so bili otrok. V večini so iz krajev, ki sojih v Bosni in Hercegovini zasedli Srbi in se ne morejo vrniti na svoje domove. Diabetiki 29. januar - Člani hrastniškega Društva diabetikov so si na občnem zboru zadali zanimiv program dela za letošnje leto: dve predavanji za uspešno obvladovanje svoje bolezni, udeležba na športno -rekreativnem srečanju diabetikov, srečanju zasavskih diabetikov, predstavitev tehničnih pripomočkov za lažje obvladovanje sladkorne bolezni in obveščanje svojih članov o poljudno -strokovnih publikacijah na temo sladkorne bolezni. Še naprej bodo potekale mesečne akcije kontrole krvnega sladkorja, vzpodbujali bodo aktivno okrevanje in izobraževanje. Hrastniški diabetiki bodo še naprej aktivno sodelovali s sorodnimi institucijami in humanitarnimi organizacijami: z diabetološko posvetovalnico in Zdravstvenim domom Hrastnik, Centrom za socialno delo in občinskim odborom Rdečega križa, Društvom upokojencev in invalidov ter ostalimi društvu diabetikov v Zasavju. Denar za škodo 31. januar - Občina Hrastnik je po sklepu vlade iz sanacijskega programa za neurje 2000 prejela 8 milijonov tolarjev. V Hrastniku so ocenili škodo, ki jo je naredilo neurje junija 2000 na okroglih 50 milijonov tolarjev. Na cestah je bilo škode za okrog 33 milijonov tolarjev, na 17 milijonov pa je bila ocenjena škoda, ki je nastala zaradi plazu pri stanovanjski hiši Logar na Dolu pri Hrastniku. Sektor trajnih sanacij Ministrstva za okolje in prostorje pravzaprav nakazal denar za že opravljeno delo, ki so ga Hrastničani opravili na poškodovanih cestah v občini v letu 2000. FEBRUAR 2001 Seja sveta 1. februar - Tokrat je seja hrastniškega občinskega sveta trajala do poznih večernih ur. Kar tri ure je trajala razprava o podražitvi odvoza komunalnih odpadkov. Komunalno stanovanjsko podjetje je predlagalo 49 odstotno podražitev te storitve, saj se cene niso spremenile vse od junija 1999, ko so nove cene določili ob uvedbi ločenega zbiranja odpadkov. Cene bi bile s to podražitvijo primerljive s cenami v sosednjih občinah, razen v Zagorju, vendar so svetniki opozorili na tiho podražitev cen v novembru 2000. Takrat so namreč na Komunalno stanovanjskem podjetju spremenili normative. Prej so zaračunavali gospodinjstvom povprečno odvoz 32 litrov na člana na teden, od novembra pa 50 litrov. Svetniki so izračunali, da se je cena zbiranja in odvoza novembra povečala za 56 odstotkov. Tako je dobil predlog povišanja za 49 odstotkov povsem nove dimenzije, saj je pomenil, da bi v treh mesecih cena zbiranja in odvoza smeti za posamezno gospodinjstvo porasla za več kot 100 odstotkov. Svetniki takšnega predloga niso mogli sprejeti, zato so se odločili, da bodo o tem razpravljali na naslednji seji. Ker je bilo povečanje litrov narejeno precej na svojo roko, so sprejeli sklep, da morajo novi računi upoštevati star normativ 32 litrov na družinskega člana. Komunalno stanovanjsko podjetje mora uporabnikom storitev ob računu poslati pismeno pojasnilo, za odločanje na občinskem svetu pa pripraviti analizo cene, ki bo zajemala tudi odgovore na številna vprašanja. Vsekakor pa je Komunalno stanovanjsko podjetje zaradi prenizkih cen, ki po besedah direktorice Nives Ven ko zdaleč ne pokrivajo stroškov, v nezavidljivem položaju in bodo hitre rešitve še kako potrebne. Bolj prizanesljivi so bili svetniki do drugih podražitev. Tako so dali soglasje za 15,86 odstotno podražitev cen zbiranja, čiščenja in distribucije pitne vode za gospodinjstva. Cenik pogrebnih in pokopaliških storitev so dopolnili z višjimi postavkami cene dela, ki se opravi izven rednega delovnega časa in časa, ki je namenjen za pogrebe. Prav tako so povišali urne postavke za storitve na pokopališčih, ki niso v upravljanju podjetja in storitve, ki zahtevajo zaradi posebnih zahtev daljši čas dela. Hrastniški svetniki so sprejeli še nekaj sklepov: tako so dopolnili odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, odlok o oskrbi z vodo in odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda ter sklep o financiranju političnih strank v občini. V drugi obravnavi so svetniki sklepali o letošnjem občinskem proračunu. Sprejeli so ga z enim amandmajem. Proračun je po novem težak milijardo 297 milijonov tolarjev. Svetnikom so predstavili tudi predlog študij, projektov in prostorskih dokumentov, ki so vključeni v projekt zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik. Sprejeli so sklep, daje dokument usklajen s srednjeročnimi in dolgoročnimi prostorskimi plani ter ostalimi prostorskimi akti občine. Še eno podražitev so svetniki v Hrastniku sprejeli na tokratni seji sveta. Povišali so cene neprofitnih najemnin za stanovanja v lasti občine Hrastnik. Sprejeli so še spremembe pravilnika o štipendiranju študentov. V svet javnega a zavoda Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik so imenovali Mirana Jeriča in Alojza Aškerca, nova članica Odbora za socialno politiko in zdravstvo je Marjana Šikovc, nov član Nadzornega sveta Komunalno - stanovanjskega podjetja je Janez Kraner, za člana sveta Zasavskih lekarn pa so imenovali Bojana Krežeta. Župan je svetnike ob koncu seje informiral o poteku pogovorov okrog begunskega centra v Hrastniku. Teden prej gaje poklical minister Bohinc zaradi prebežnikov. Župan je sklical sestanek odgovornih ljudi v občini, na katerem so jasno povedali, da sklep občinskega sveta iz leta 1999 še vedno drži. Takrat so se dogovorili, da ne bodo iz centra podili beguncev, ki so še v njem, novih pa v Hrastnik nočejo. Sklenili so tudi, naj država poišče možnosti za čimprejšnjo zaprtje centra. Svetniki so se z odklonilnim stališčem povsem strinjali. Irena Lebar 1. februar - V knjižnici Antona Sovreta je Marko Planinc gostil avtorico knjige Hrastnik Ireno Ivančič Lebar. Lebarjeva je pripovedovala o svojem delu in življenju v Hrastniku, spregovorila o delu zgodovinarke in o odnosu do zgodovine. Še posebej zanimivo je bilo njeno razmišljanje o odnosu ljudi do zgodovinskih predmetov, predvsem o tem, da vse bolj spoznavajo, kako dragocene so različne stare stvari. Lebarjeva je predstavila tudi svoje delo pri pisanju in zbiranju gradiva za knjigo Hrastnik. Po pogovoru so se obiskovalci povsem strinjali, daje knjiga velika obogatitev vedenja o Hrastniku. Predvsem pa so pritrdili misli, da bo pravzaprav učbenik za učence, ki spoznavajo svoj kraj. Irena Ivančič Lebarje srečanje v okviru Hrastniških obzorij z izbranimi odgovori obiskovalcem prikupno in prijazno polepšala večer. Češki fotografi 1.februar - V hrastniškem Zdravstvenem domuje bila od L februarja na ogled fotografska razstava, ki jo je pripravili Foto klub Hrastnik v sodelovanju z Vzhodno češkim združenjem fotografov iz Hradec kralove. Na razstavi se je predstavilo 23 avtorjev z deli zelo različnih fotografskih smeri od pokrajine, dokumenta, portreta, akta, tihožitja. Dela so bila izdelana na tehnično visokem nivoju, prevladovale so črno bele fotografije. Avtorji so se predstavili s 30 fotografijami različnih tehničnih pristopov od klasične fotografije, grafike, infra rdeče fotografije, koloriranja in še česa. Rastki 2. februar V februarju je pričelo poslovati hčerinsko podjetje TKI Hrastnik. Rastki je podjetje, v katerem je zaposlenih 25 delavcev, direktor podjetja je postal Franc Vozlič. V podjetju so združene nekatere servisne dejavnosti, ki so jih izločili iz matičnega podjetja (menza, varnostniki, čiščenje, pralnica, storitve splošnega pomena). Novo podjetje je registrirano za različne dejavnosti, zato nameravajo delo tržiti tudi izven TKI. Prostore so si uredili v stavbi bivšega konzuma. Koledar prireditev 2. februar - Občina Hrastnik je izdala Koledar prireditev. V letu 2001 seje zvrstilo precej prireditev, ki so bila predstavljena v koledarju. Poleg mesečnih dogodkov so v KRONIKA - Febnuar 2001 koledarju predstavili knjigo Hrastnik avtorice Irene Ivančič Lebar. Precej uporabne so tudi pomembnejše telefonske številke v Hrastniku, ki sojih bralci našli na zadnji strani brošure. Brošura je izšla v nakladi 1800 izvodov, gradivo je zbrala in uredila Radojka Odžič, oblikoval Vili Zaletel, tiskal pa Pagat iz Sedraža. KOLEDAR PRIREDI Trojka troj kiča 2. februar - V predstavi gledališkega abonmaja so tokrat na odru hrastniškega delavskega doma gostovali člani gledališča Dva obraza iz Celja s predstavo Alfonsa Kumerja Trojka trojkica. Predstavo 32 je režiral Miha Alujevič, v predstavi pa so nastopili Borut Alujevič, Anica Kumer, Drago Kastelic, Niko Krajnc Kus, Alenka Tetičkovič, Bojan Umek in Anica Milanovič. Pospeševanje podjetništva 3. februar - V Hrastniku veliko pozornost posvečajo različnim oblikam pospeševanja podjetništva in obrtništva. V letu 2000 so sofinancirali 11 izobraževanj, subvencionirali zaposlitev 23 brezposelnih oseb za nedoločen čas, pomagali pri pripravi nastopa na obrtnem sejmu v Celju in sofinancirali investicije malega gospodarstva. Malacky 4. februar - Dolski mladi rokometaši so se iz tridnevnega gostovanja na Slovaškem vrnili s pokalom za tretje mesto, ki so ga osvojili na velikem mednarodnem turnirju osmih ekip. Na turnirju so poleg dolske nastopale najboljše slovaške in češke ekipe letnikov 88 in mlajših. Za Dol TKI Hrastnik so na Slovaškem igrali: kapetan Mitja Pap, Gregor Drnovšek, Boštjan Knez, Andrej Štefane, Tadej Prašnikar, Mario Jurišič, Tadej Funkel, Rok Rački, Miha Plazar, Denis Draksler, Marko Kavzar, Davorin Kaluža, Andrej Kreže in Denis Zver. Ekipo sta vodila trener ekipe Rado Venko in tehnični vodja Gorazd Knez. Zlati ključi 5. februar - Glasbena šola Hrastnik je tudi letos podelila priznanja Zlati ključ, kijih prejmejo učenci, ki so v času šolanja na glasbeni šoli izstopali s prizadevnim delom, dosegali vidne rezultate na javnih nastopih, tekmovanjih in revijah ter sodelujejo v komorni in orkestrski !gri. Priznanja ob kulturnem Prazniku podeljujejo že 16 let, doslej gaje prejelo 75 nagrajencev. Letos so priznanja iz rok ravnateljice šole Polone Kovač in njihovih profesorjev - pedagogov Prejeli: Marko Borovšak (5. razred klavirja iz razreda Dejana Jakšiča), Primož Jelenko (5. razred violine iz razreda Maje Lebar), Špela Klemen (5. razred klarineta iz razreda Vanje Tomca), Saša Šeško (5. razred flavte iz razreda Magde Klančišar) in Katja Zore (10. razred izraznega plesa iz oddelka Žužane Bartha). Priznanja so podelili na zanimivem koncertu Glasbene šole Hrastnik, na katerem so se predstavili učenci različnih oddelkov te šolske institucije. Azilanti 5. februar - V hrastniškem Zbirnem centru za begunce so ponoči nastanili 14 prosilcev za azil, ki sojih pripeljali iz Črnomlja, kjer sojih zaradi zahtev lokalne skupnosti morali izseliti. Vladaje sprejela sklep, da se aktivira center v Hrastniku, kjer sicer prebiva okrog 30 beguncev iz bivših jugoslovanskih republik. Hrastniški župan je poslal Vladi republike Slovenije pismo, v katerem opozarja, da je hrastniški občinski svet na svoji seji 1. februarja sprejel odklonilno stališče do namestitve azilantov v Hrastniku. Že 10. junija 1999 je občinski svet sklenil, da v Hrastniku noče novih beguncev, saj so se razmere na Balkanu tako uredile, da potrebe po begunskih centrih niso več velike. Zahtevali so, da država begunski center v Hrastniku počasi zapre. Proslava 7. februar - Na proslavi ob kulturnem prazniku v delavskem domu Hrastnik so s svojim programom prijetno presenetili pedagogi hrastniške glasbene šole kot glasbeni poustvarjalci. Na odru delavskega doma so nastopili Franci Kuljad, Andreja Ravnikar, Uroš Gorenc, Maja Lebar, Monika Redenšek, Magda Klančišar, Polona Kovač, Vanjo Tomc, Mojca Presovc, Željko Udovč, Oskar Laznik, Elizabeta in Dejan Jakšič ter Cita Galič. Program je povezovala Karmen Kopušar, hrastniška kulturna priznanja 8. februar pa je podelil Predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik Drago Kopušar. Prejeli so jih: ženski vokalni kvartet Plavica, Majda Ravnikar, Avgust Šketako, Ferdinand Grum, Marjan Klepej in Jože Grum. Letopis 7. februar - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v Hrastniku predstavili Letopis Hrastnika za leto 2000, ki gaje napisal novinar Marko Planinc. Letopis je občina Hrastnik poklonila gospodinjstvom občine Hrastnik. V knjigi je avtor popisal dogodke preteklega leta, ki so na različne načine zaznamovali življenje v občini Hrastnik. Poleg kronike je zanimiv tudi malo daljši zapis nekaterih dogodkov, ki so bili po mnenju avtorja posebej omembe vredni. V prvem delu letopisa je podrobneje predstavljena celostna podoba občine in na kratko povzeti občinski odloki, ki so bili sprejeti v preteklem letu. V pogovorih so predstavljeni zanimivi Hrastničani Jože Dragar, Miran Grohar, Elizabeta Jakšič in Simon Tanšek. Letopis so popestrile umetniške fotografije udeležencev Fotografske kolonije Hrastnik 2000. Sicer je za fotografije dogajanj v glavnem poskrbel Branko Klančar. Letopis je grafično oblikoval Vili Zaletel, tiskali so ga v Pagatu iz Sedraža, knjigo pa je založila občina Hrastnik. Foto kolonija 7. februar - V galeriji delavskega doma Hrastnik so na ogled postavili odlično razstavo Fotografske kolonije Hrastnik 2000. Na njej so predstavljena dela fotografov Vitomira Pretnarja z Jesenic, Dominika Steinerja iz Beltincev in Vinka Žagarja iz Hrastnika, ki so jih ustvarili v treh dneh druženja na koloniji konec avgusta lani. Fotografije je izbral umetniški vodja kolonije Branko Klančar, kije imel zahtevno delo. Na otvoritvi so dela obiskovalci izjemno hvalili, saj kažejo na lepo izpovedno vrednost fotografov. Kolesarji 10. februar - Na občnem zboru so se zbrali člani Kolesarskega društva Hrastnik, ki ga vodi predsednik Aleš Venko. Še posebej so zadovoljni, da se kolesarstvo spet Prijema med Hrastničani, saj se v delu društva vključuje vse več novih članov. Hrastničani so se v letu 2000 izkazali za dobre organizatorje dirke v Gore, nekaj pa jih je doseglo tudi lepe rezultate rned amaterji (Miran Cvet in Andrej Čebin) ter med mladinci v gorskem kolesarstvu (Miha Halzer). Zapiranje 11« februar - V državnem Proračunu za leto 2001 je država le zagotovila prvi denar po zasavskem zakonu. Potem, ko v letu 2000 denarja iz Ljubljane ni bilo, so tokrat v proračunu zagotovili nekaj nad 6 milijard tolarjev za različne naloge, ki jih prinaša zakon o Postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju zasavske statistične regije (občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Radeče in Laško). Med drugimi nalogami je tudi sanacija degradiranih površin in infrastrukture znotraj rudniškega pridobivalnega prostora. Za hrastniško in trboveljsko občino je bilo namenjenih 245 milijonov tolarjev. Arhitektura in osnovnošolci 12. februar - Na OŠ v Hrastniku so se vključili v mednarodni projekt Arhitektura nekoč, danes in jutri. Pod vodstvom mentorice Nade Vidovič seje najprej vključilo vanj 25 učencev, februarja pa še 30 (20 z Dola). Gre za matematično zasnovan projekt, ki temelji na uporabi matematike na različnih področjih dela in življenja: v stavbarstvu, ekologiji, zgodovini, naravi... Učenci merijo stavbe na terenu, izdelujejo makete, načrte starih zgradb, oblikujejo hiše prihodnosti. Z internetom so povezani z učenci dveh danskih šol (Ryitterskolen Randers in Dyvekeskolen Kobenhavn), nizozemske Bogerman Sneek in belgijske MS Atheneum Dendermonde. Njihovo delo je predstavljeno na skupni internetni strani (www.zegward.scarlet.ni), tam bodo predstavili tudi skupno vas v prihodnosti. Hrastniški učenci NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK proučujejo rimsko grobišče, kužni kamen, cerkev sv. Miklavža, najstarejšo kmečko hišo, kozolec, rudarsko stanovanje in steklarski grad. Priznanje mag. Polaku 14. februar - Na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani so podelili priznanja novim doktorjem in magistrom, ki so v letu 1999/2000 sodelovali s svojim delom tudi z Inštitutom. Med dobitniki priznanj je bil tudi magister Marjan Polak za študij mehanizma motnjenja v opalnem steklu. Mag. Polak je zaposlen v Steklarni Hrastnik kot vodja investicij in vzdrževanja. Priznanja Inštituta Jožef Stefan in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je prejelo 54 doktorjev in 44 magistrov. Nogometaši 14. februar - Na svojem občnem zboru so sestali člani hrastniškega nogometnega kluba. Zastavili so si zanimiv štiriletni program dela, s katerim bi radi oživili športno panogo, ki ima tudi v Hrastniku veliko privržencev. Že nekaj časa se trudijo z mladimi, v nogometnem podmladku je ob občnem zboru treniralo okrog 80 otrok. Sklenili so, da bo klub še naprej vodil Vlado Mikša, za tajnika kluba so izvolili Mitjo Godiclja, tehnični vodja je postal Matjaž Kramžar in vodja strokovnega sveta Viktor Maurer. Rihter in Gašperičeva 14. februar - Na četrtem koncertu glasbenega abonmaja, ki ga prirejajo Društvo Glasbene mladine Hrastnik, ZKD Hrastnik in GŠ Hrastnik, sta se predstavila trobentar Matej Rihter in pianistka Tina Gašperič. Igrala sta dela Honeggerja, Lipovška, Hinde-mitha, Goloba, Bountryja in Persichettija. Do svetlobe 15. februar - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so gostili avtorja knjige Moja pot do svetlobe Dušana Jesenška. Pogovor z Trboveljčanom je vodila Fanči Moljk. Jesenšek se je predstavil s svojim pogledom na svet brez svetlobe, na njegovo trnovo pot, na današnje življenje, kije spet prežeto z optimizmom. S slepim avtorjem je minil zanimiv četrtkov večer, saj je svoje življenje opisoval preprosto in odkritosrčno. Brez sramu namreč odkriva svoje bojazni, strah pred življenjem in iskanja iz brezna teme, kjer ni videti rešitve. Pismo 16. februar - Župan Leopold Grošelj je članom hrastniškega občinskega sveta ta teden poslal pismo, v katerem jih obvešča, kako je potekala nastanitev 4 družin oziroma 16 oseb iz Azilnega doma Ljubljana v Zbirni center za begunce v Hrastniku. Vlada je poslala 5. februarja popoldan po zaključenem delovnem času na občino faks s sklepom o nastanitvi beguncev. Župana so o tem obvestili v soboto, dan kasneje, Popoldan. V ponedeljek je župan posredoval vladi dopis z odklonilnim mnenjem. Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc pa Je 6. februarja pisal županu pismo, v katerem je prosil, da sprejmejo odločitev vlade in ministrstva z razumevanjem ter v občini prispevajo po svojih močeh k reševanju problematike nastanitve tujcev v Sloveniji. Obvestil gaje še, da je rešitev začasna in da se ministrstvo trudi, da bi poiskali v Sloveniji primerno lokacijo. Rudarski godbeniki 17. februar - Na letni konferenci so se dobili člani Rudarske godbe Hrastnik. Delo v letu 2000 pod vodstvom predsednika Mitje Udovča in dirigenta Jožeta Baniča so ocenili za zelo uspešno. Pripravili so vrsto nastopov in koncertov, tudi tradicionalnega novoletnega, gostili so pihalno godbo iz italijanskih Udin, na srečanju Zasavčanov na Kalu pa so igrali skupaj s prijateljsko godbo iz Kapele. Kapelčani so seveda prišli tudi na njihovo konferenco. Tokrat sta godbenike pozdravila župan Leopold Grošelj, ki je stalni spremljevalec njihovih uspehov, in direktor Rudnika Trbovlje -Hrastnik Aljoša Kink. Obljubila sta pomoč pri uresničevanju načrtov godbe v letu 2001. Godbeniki so si zaželeli novih oblačil in nekaj novih instrumentov, v tem letu pa so pričeli že s pripravami na tekmovanje v 1. skupini pihalnih orkestrov Slovenije, ki bo v letu 2002. Kmetije! in gozdarji 19. februar - V Čečah v zadružnem domu so ustanovili izpostavo ljubljanske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za občino Hrastnik. Zadali so si program dela in izvolili vodstvo odbora. Škctako in Gorenc 19. februar - V dvorani GŠ Hrastnik sta se s samostojnim koncertom predstavila Dolanka Tjaša Šketako (2. letnik srednje GŠ Celje) in Marko Gorenc iz Radeč. Koncert je bil priprava na mednarodno tekmovanje v Zagrebu. Plavica 20. februar - V dvorani na Dolu pri Hrastniku so ob deseti obletnici delovanja pripravile jubilejni koncert članice pevskega kvarteta Plavica. V začetku seje kvartet imenoval Ajda, potem pa so ime spremenile. Darja Markelj in Manja Koncert je vodil in ga popestril s svojim nastopom violinist Peter Napret, ki gaje na citrah spremljala Janja Brleč. Sceno je uredil Boris Volaj. Dogajanje na odru je popestrila še predica Tinca Klemen. Kvartet Plavica je v desetih letih pripravil precej samostojnih nastopov, članice pa so se udeleževale tudi območnih srečanj malih pevskih skupin in žele pohvale strokovnjakov. Ob jubileju so jim čestitali številni pevski kolegi, v imenu Zveze kulturnih društev Hrastnik predsednik Drago Kopušar, v imenu krajevne skupnosti Dol pa predsednik Martin Mlinar. Goleč sta članici že od ustanovitve, Maja Petan Majcen in Simona Kepa, ki kvartet sedaj umetniško vodi, sta se priključili kasneje. V preteklih letih so bile članice še Milena Slokan, Alenka Razpotnik in Polona Kovač. Plavica je navdušila polno dvorano na Dolu z izvajanjem predvsem ljudskih pesmi v priredbah Matije Tomca, Danila Bučarja, Cirila Preglja, Emila Adamiča in Slavka Mihelčiča. V drugem delu so narodnim pripele še črnsko duhovno Amazing Grace v priredbi Alenke Razpotnik in francoski 38 šanson v slovenski preobleki Gregorja Strniše Čez šuštarski most. Ambienta 20. februar - V Frankfurtu so zaprli vrata sejma Ambienta 2001, na katerem seje predstavila tudi hrastniška Steklarna. Poleg standardnega programa je tokrat Steklarna obiskovalcem predstavila dve novosti: nova vrča za pivo, ki KRONIKA - Februar 2001 n sta bila lepo sprejeta in nov decanter, ki je bil tudi sicer rdeča nit sejma. Janša 21. februar - Socialdemokratska stranka Hrastnik je pripravila javno tribuno o Sloveniji in izzivih 21. stoletja, na kateri je o temi spregovoril predsednik SDS Janez Janša. Posebej je opozoril, da bo •zjemno važno pri združevanju z Evropo predvsem to, koliko bomo Slovenci kot posamezniki veljali v Evropi. Le z izjemnim znanjem lahko pariramo večjim narodom, je menil Janša. Opozoril je še, da se bo klima v Sloveniji spremenila takrat, ko bo večina ljudi spoznala, da se je treba družbeno odgovorno obnašati. V zaključku je odgovoril se na nekaj vprašanj poslušalcev, ki so napolnili hrastniško poslovno dvorano. Invalidi 22. februar - Na občnem zboru so se zbrali člani Društva invalidov Hrastnik. Društvo je med najbolj Številčnimi v občini, saj šteje skoraj 600 članov. Z delom v letu 2000 so bili zadovoljni, saj so poskrbeli, da različnim kategorijam invalidov v Hrastniku lajšajo življenje. Njihovo delo sta pohvalila tudi podžupan občine Marjan Dolanc in predstavnik Zveze društev invalidov Slovenije Marko Kampič, občnega zbora pa so se udeležili poleg številnih članov društva še drugi gostje. V letu 2001 bo še naprej posebna skrb namenjena različni pomoči članom, da bodo lažje živeli. Novost pomeni program psihološke pomoči. Nasploh je zdravju v društvu invalidov posvečene največ pozornosti. Škotska 22. februar - V knjižnici Antona Sovreta so v okviru četrtkovih srečanj pripravili potopisno predavanje o Škotski. Predstavil jo je Damjan Končnik iz Velenja, kije Škotsko po dolgem in počez prekolesaril. Seja OS 24. februar - Na 5. korespondenčni seji Občinskega sveta Občine Hrastnik so svetniki sprejeli sklep o odprodaji delnic LB Banke Zasavje, d.d. V njem je bilo določeno, da občina proda 1779 delnic v paketu po najmanj 40 odstotkov knjigovodske vrednosti delnice (22.198,40 sit). Proda naj jih najbolj ugodnemu ponudniku, so še sklenili na predlog župana svetniki. Tenisači 24. februar - Na občnem zboru Teniškega kluba Hrastnik, v katerega je vključenih okrog 80 članov, so pregledali svoje delo. Z njim so zadovoljni, saj lepo skrbijo za športni park in teniška igrišča. Glavna skrb v letu 2001 je bila dokončanje investicij (balinišče, hortikulturno urejanje okolice). Najbolj zadovoljni so bili s tem, da so v letu 2000 uspeli obrniti igrišča v smer vzhod zahod. Uspešnega dolgoletnega predsednika kluba Marjana Dolanca je na tem občnem zboru zamenjal Matej Pavčnik. Gasilci v Prapretnem 25. februar - V Prapretnem so se v svojem domu zbrali tamkajšni člani Prostovoljnega gasilskega društva, Na občnem zboru so pregledali svoje delo in sprejeli program dela za leto 2001. Gasilci so zadovoljni predvsem z vključevanjem mladih, saj jih je v društvu aktivnih kar 40. Pionirke so na regijskem gasilskem tekmovanju odnesle celo pokal za prvo mesto. Vseh aktivnih članov je 50, drugi Praprečani so podporni člani. Laznik uspešen 25. februar - V Ljubljani se je kočalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov. Na njem je lep uspeh dosegel Hrastničan Oskar Laznik, ki je osvojil 90,25 točk in si tako priigral zlato priznanje. Prav gotovo je bil z nastopom zadovoljen tudi njegov učitelj Vanjo Tomc. Laznik je tekmoval v kategoriji 1 C (13 do 15 let). Diabetiki dejavni 26. februar - Hrastniško društvo diabetikov redno skrbi za svoje člane. Praviloma prvi ponedeljek v mesecu imajo dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 17. do 18. ure v svojih prostorih v stari rudniški upravi redno dežurstvo. V času dežurstva lahko člani urejajo različne stvari okrog članstva v društvu. Takrat opravljajo tudi meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka, obiskovalci lahko dobijo različne priročnike o sladkorni bolezni in informacije o uveljavljanju svojih pravic in dolžnosti. Društvo je ponudilo roko tudi društvu invalidov, saj lahko v času dežurstev merijo sladkor tudi njihovi člani. Pospeševanje kmetijstva 26. februar - V občinski upravi ocenjujejo, da so v letu 2000 uspešno izvedli programe pospeševanja kmetijstva. Zanje so namenili skoraj 3 milijone tolarjev. Sofinancirali so nakup 5 plemenskih živali, pomagali pri analizah vzorcev mleka na število somatskih celic, za naložbe v hleve so za osem objektov namenili 367 tisoč tolarjev, za umetno osemenjevanje 296 glav govedi pa 480 tisoč tolarjev. Sofinancirali so vzdrževanje štirih mlečnih zbiralnikov in bazenov. Za preprečevanje zaraščanja travinja so v občini namenili 591 tisoč tolarjev, saj so uredili skoraj 20 hektarov novih Pašnikov, za vzdrževanje 181 hektarov pašnikov pa so namenili 264 tisoč tolarjev. Pomagali so pri analizah vzorcev zemlje, pa tudi pri izobraževanju kmetov. Sofinancirali so dve izobraževanji v gozdu in štiri izobraževanja, ki so potekala v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo. Za razvoj dopolnilnih dejavnosti so namenili pol milijona tolarjev, saj so sofinancirali dober državni projekt oživljanja starih travniških sadovnjakov. Zimske počitnice 26. februar - V času zimskih Počitnic je Občinska zveza Prijateljev mladine pripravila nekaj zanimivih prireditev. Tako se je 50 udeležencev odpravilo na zanimiv izlet v Robanov kot. Seveda ob Pustu ni manjkalo pustno rajanje. V Hrastniku z ansamblom Palma, na Dolu z duom Kafra. Otroci so se lahko ceneje kopali tudi v bazenu v Hrastniku, v knjižnici Antona Sovreta pa so pripravili ustvarjalno delavnico. V KRC Hrastnik so si ogledali v počitniških dneh še nekaj posebnih filmskih predstav (risani film Tarzan in mladinska pustolovska komedija Mišek Stuart Little). Pustovanja 27. februar - V hrastniški občini tokrat pustna sobota in nedelja ni bila povsem v skladu z nekdanjim pustnim rajanjem. Večje pustovanje so pripravili le v poslovni stavbi v Hrastniku, kjer že vrsto let skrbijo za pustne norčije člani Moškega pevskega zbora Svoboda iz Hrastnika. Tam so kot najboljšo masko nagradili ekološko napravljena dekleta, drugo nagrado pa sta prejela simpatična mesarja z noro kravo. Mladi so pustovali v lokalu Point 21, kjer je mrgolelo različnih mask, večje pustovanje pa so pripravili še na Marnem. Seveda so se veselili tudi otroci, ki so imeli pustovanja v organizaciji Društva prijateljev mladine v hrastniški in dolski dvorani. V obeh dvoranah so tokrat prevladovali telebajski, nasploh pa so se stari in mladi veselo zabavali. V torek večjih pustnih prireditev ni bilo, v sredo pa so ponekod pokopali pusta. Zal je tokrat pustovanje minilo brez karnevala na Dolu, ki je v preteklih 4-] letih obeležil praznik ta norih v občini. Krivica boli 27. februar - V hrastniškem delavskem domu so pripravili novo predstavo gledališkega abonmaja. Tokrat so se s Partljičevo komedijo Krivica boli predstavili igralci, ki so igro pripravili v okviru Kulturnega doma Španski borci: Jernej Kuntner, Iztok Valič, Zvezdana Mlakar in Mojca Partljič. Ob Partljiču je seveda odveč dodajati, da so se obiskovalci v hrastniški dvorani prijetno zabavali. Pospeševanje turizma 28. februar - V občinski upravi ocenjujejo, da so lani storili korak naprej pri promociji občine. Za pospeševanje turizma so iz občinskega proračuna namenili poldrugi milijon tolarjev. Izdelali so promocijske mape in vložne liste in pripravili odmevno tekmovanje za hortikulturno urejenost kraja. Sofinancirali so tudi organizacijo cvetličnega sejma in posebnega strokovnega predavanja. Občina je pripravila fotografsko kolonijo in sodelovala pri organizaciji sadjarske razstave, ki jo je pripravila Kmetijsko svetovalna služba. Končno so v Hrastniku pričeli izdelovati tudi posebne turistične spominke, ki promovirajo občino tudi na tem področju. Uspešen začetek leta 28. februar - Učenci OŠ heroja Rajka so uspešno začeli novo leto. Na področnem prvenstvu v odbojki v Litiji so deklice osvojile 6. mesto. V malem nogometu pa so bili fantje drugi in se uvrstili v četrtfinale. Uvrstitev v polfinale pa je uspela rokometašem. Na zasavskem šahovskem prvenstvu sta Denis Stražar in Franci Šuštar osvojila srebrno kolajno, Peter Plazar pa bronasto. V občinskem parlamentu so se pogovarjali na temo Hočem, torej zmorem. Pričelo se je tekmovanje iz vesele šole. Nnaravo-slovnem dnevu so se osmošolci spoznali z aidsom, drugošolci pa so obiskali rudnik. Pričela so se šolska tekmovanja (zgodovina, Cankarjevo priznanje). Opravili so skupinsko preverjanje znanja iz materinščine in matematike. Gojenci glasbene šole so nastopili v šoli v maskah, ob kulturnem prazniku pa so pripravili v vseh razredih kulturni dan. Prvošolci in drugošolci so si v februarju ogledali lutkovno predstavo skupine Miškolin, društvo Ptica pa je pripravila zanimive delavnice. Tibetske zapestnice 28. februar - V OŠ Vitka Pavliča so novo koledarsko leto pričeli z vrsto aktivnostmi. Med drugim so pripravili predavanje slovenskega odbora za Unicef. Učenci so izdelovali nepalske zapestnice za srečo, zbrani denar pa so namenili za otroke iz Tibeta. Odšli so tudi na zimski pohod na Ritnik, razstavljali so v prostorih delavskega doma v Zagorju in pričeli s projektom Zgodovina pisnega sporočanja. V domu živahno 28. februar - V Domu starejših so Pričeli letošnje leto z nekaj zanimivimi srečanji. Tako so v Prvem mesecu gostili skupino gimnastičark iz Trbovelj pod vodstvom Hede Kotar. Skupina stanovalk in stanovalcev si je °gledala razstavo ročnih del v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski na Izlakah. V domu so pričeli kot prostovoljci delati nekateri dijaki trboveljske Gimnazije. Seveda vsak mesec pripravljajo tudi praznovanje rojstnih dni. V februarju so v domu praznovali 6. obletnico delovanja doma. Ob jubileju so izdali svoje glasilo Jesenski utrinki. Pripravili so še športne igre stanovalcev, čajanke, skupine za samopomoč so si pripravile proslavo ob kulturnem dnevu, Valentinovem, manjkala ni niti tombola. Se posebej zanimiv pa je bil obisk fotografa Branka Klančarja, ki je stanovalcev z diapozitivi popeljal v Egipt. Stanovalci so se imeli lepo tudi na pustovanju z duom Kafra, obiskali pa so jih tudi osnovnošolci iz hrastniške in dolske (krožek RK) šole. MAREC 2001 Ceneje za upokojence 1. marec - V Hrastniku so s 1. marcem uvedli na lokalnih avtobusnih progah zanimivo novost, ki je dodobra razveselila upokojence. Občina je namreč z lokalnim prevoznikom Izletnikom dosegla dogovor, po katerem se bodo lahko upokojenci za mesečno plačilo 1500 tolarjev vozili z avtobusi Izletnika na vseh lokalnih progah v občini Hrastnik. Upokojenci lahko mesečne vozovnice nabavijo v poslovalnici Izletnika v Hrastniku, ki je s ponudbo obvestil zainteresirane preko Društev upokojencev in Društva invalidov. S seboj morajo prinesti le fotografijo in dokazilo, da so res upokojenci. Cenejša carina 1. marec - V Steklarni Hrastnik so s tem dnem pričeli z brezpapirnim poslovanjem s Carinsko upravo Republike Slovenije. S tem so precej poenostavili delo s carino. Poslovanje je bolj pregledno, ažurno, manjša je administracija, pa tudi stroški so se pocenili. V Steklarni ocenjujejo, da so zaradi manjših taks, manj carinskih 44 pregledov in zmanjšanja špedi-terskih stroškov prihranili okrog 1,8 milijona tolarjev mesečno. O izročilu 1. marec - Prizadevno Društvo kmečkih žena in deklet Hrastnik je pripravilo v prostorih krajevne skupnosti na Dolu predavanje o ljudskem izročilu v Sloveniji. O pustnih šegah in navadah v zadnjih petdesetih letih, značilnih za Turje in okoliško kmečko prebivalstvo je spregovorila Minka Babič. Podjetništvo 1. marec - Pri pregledu sodelovanja občine Hrastnik pri pospeševanju podjetništva so ocene ugodne. Občina je sodelovala pri pripravi 11 izobraževanj s področja marketinga, računovodstva in gostinstva in zanje namenila 421 tisoč tolarjev. Za zaposlitev 23 oseb za nedoločen čas so delodajalcem namenili 1,7 milijona tolarjev, za ohranjanje delovnih mest pa 290 tisoč tolarjev. Ker inovacij v občini lani inovatorji niso prijavili, so denar za vzpodbujanje inovativne dejavnosti namenili za sofinanciranje delovnih mest. Občina je sofinancirala udeležbo razstavljalcev v okviru Obrtne zbornice Hrastnik s 400 tisoč tolarji. Za sofinanciranje naložb v malem gospodarstvu so namenili 1,4 milijona tolarjev. Šohtovci bobnali 2. marec - Člani Študentske organizacije Šoht so pripravili dan odprtih vrat (in glav). Najprej sta Nataša in Peter Purg predstavila male bobnarske poslastice - afriške, mediteranske, arabske, latinoame-riške in kubanske ritme. Potem pa so pod vodstvom Davorina Peršiča spregovorili o Šohtu (kdo je in kam gre), zaključili pa z glasbo in dobro voljo. Gasilci 3. marec - Na rednem letnem občnem zboru so se dobili člani prostovoljnega gasilskega društva Prapretno, ki ga vodi predsednik Darko Rotar. Pregledali so svoje delo v lanskem letu in se odločili, kako naprej. Po občnem zboru so pripravili gasilci za svoje člane še družabni večer z duom Miko. Isti dan so se dobili na občnem zboru tudi člani PGD Marko, ki ga vodi predsednik Bruno Tušek. Tudi Marnčani so pregledali svoje delo in sprejeli načrte za leto 2001. Planinci z Dola 4. marec - V planinskem domu v Gorah so se na svojem občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Dol pri Hrastniku. V društvo je bilo konec leta 2000 včlanjenih točno 444 članov. Z delom v letu 2000 so lahko zadovoljni, saj so se člani udeležili velikega števila planinskih izletov. Ob občnem zboru pa so predvsem v glasilu Naš planinec opozorili tudi na nekaj težav. Tako nikakor ne morejo organizirati upokojenske planinske sekcije, pa tudi med mladimi je vse manj zanimanja za delo v društvu. Z veliko težavami, predvsem birokratskimi, se srečujejo v društvu tudi pri gospodarjenju. Kljub vsemu so leto končali pozitivno, lotili pa so se tudi obnove kuhinje v domu v Gorah. V letu 2000 je izšel tudi zbornik o delu društva od leta 1953 do 2000, ki ga je napisal dolgoletni funkcionar društva Drago Kozole. Planinci so si zadali tudi zanimiv program za delo v letu 2001, v katerem bodo skušali strniti vrste in pripraviti vrsto zanimivih pohodov, izletov in srečanj za svoje člane. Kmečko 7. marec - V prostorih Zasavskega muzeja v Trbovljah so pripravili razstavo o kmečkih opravilih in orodjih iz Zasavja z naslovom "Kar na svetu živi, vse kmet preredi". Avtorica Jana Mlakar Adamič je pripravila razstavo v sodelovanju z zasebnimi zbiralci iz Zasavja. Izdali so tudi brošuro z istim naslovom. Obrezovanje 8. marec - Na kmetiji Jakopič na Marnem so se zbrali vsi, ki jih zanima tehnika obrezovanja in cepljenja sadnega drevja. Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje Trbovlje -Hrastnik, je pripravil demonstracijo diplomiranega inženirja sadjarstva Francija Kotarja. Demonstracija je potekala v okviru projekta oživitve travniških nasadov in sadnih vrtov, ki poteka v različnih občinah v Sloveniji. Hrastniška je specifična, saj so stare sorte jabolk izjemno dobro ohranjene. Pred slabimi 50 leti so namreč v občini načrtno sadili sadno drevje in urejali sadovnjake. V vseh letih pa so kmetje zanje vzorno skrbeli in stare sadne sorte so značilnost hrastniške občine. Osmomarčevska 9. marec - V Hrastniku so največjo prireditev ob osmem marcu pripravili člani Društva invalidov. Za svoje članice so pripravili zanimivo prireditev v poslovni dvorani. Predstavila seje plesna skupina Grofje iz Vitanja, ki pleše stare grajske plese iz 17. stoletja. Drugi del pa so zapolnili člani več kot 15 let stare skupine iz Vranje Peči. Izvajajo staro ljudsko glasbo, instrumenti pa so izjemno zanimivi. Med drugim namreč uporabljajo za svojo glasbo žago, koso, "rifl mašino" in podobne pripomočke. Program je povezovala Angela Kontrec. Za zabavo je poskrbel še duo Pepelnjak. Člani društva so 30 težkih invalidk, ki se niso mogle udeležiti prireditve, obiskali na domu, kjer so jim voščili z vrtnico in skromnim darilom. V Pasaži 9. marec - V galeriji Pasaža v radovljiški graščini so odprli razstavo članov Foto kluba Hrastnik. Hrastničani so pripravili razstavo kot gostovanje pri Fotografskem društvu Radovljica. S svojimi deli se predstavljajo Jernej Biderman, Gorazd Hafner, Alojz Kovač, Milan Tanšek, Simon Tanšek, Vinko Žagar in Andrej Zdovc. Razstavljajo 30 fotografij različnih tem in tehnik. Živ sejem 10. marec - Na Dolu pri Hrastniku so tokrat na soboto pripravili tradicionalni desetomarčevski sejem ob dnevu mučenikov. Prvič po več kot sto letih so sejem preselili iz prostora okrog cerkve na drugo lokacijo. Prostor ob dvorani Dolanka je izjemno primeren za tovrstne prireditve, saj je dovolj prostora za razstavljalce, pa tudi za parkiranje avtomobilov je več možnosti. Prodajalci so tokrat ponujali predvsem stvari, ki so povezane s kmečkimi opravili. Najprej je zmanjkalo metel, kupci Pa so se radi ustavljali pri vseh stojnicah. Pestra je bila ponudba suhe robe, pa kmečkih delovnih orodij, sadik in semen, tudi tekstila ni manjkalo. Na posebni stojnici se je predstavilo tudi hrastniško Turistično društvo. Z dolskim sejmom se po starem izročilu pričenja letošnja sejemska sezona v Sloveniji. Če se po jutru dan pozna, bo uspešna. Hudnik prvak 11. marec - V zimski malonogo-metni ligi (14 krogov), ki jo je v dvorani Dolanka pripravila Športna zveza Hrastnik, je slavila ekipa Rudnika, ki je prav v zadnji tekmi premagala ekipo Mexica, ki je osvojila drugo mesto. Tretja je bila ekipa Juventusa, 4. Steklarna, 5. Prapreče, 6. Svoboda, 7. Opal, 8. Šentlambert. Ekipa Rudnika je nastopala v naslednji postavi: Odlazek, Jontez, Presečki, Kirbiš, Glinšek, Deželak, Madarevič, Varga, Kranjc, Grabner, Zore in Jani Sotenšek, kije bil tudi najboljši igralec lige. Najboljši vratarje bil Primož Martinčič (Juventus), najboljši strelec pa Ibrahim Fejzič (Mexico). Civilna zaščita 12. marec - Občinski štab za civilno zaščito je na svoji seji pregledal delo. Lani so imeli pripadniki -civilne zaščite v hrastniški občini kar precej dela. Gasilci so opravili v času suše 353 prevozov pitne vode. Prepeljali so jo 1592 kubičnih metrov, največ v hribovska področja. Trikrat so pred poplavljeno Savo reševali imovino. Pomagali so pri iskanju utopljencev v Savi, v sodelovanju z jamarsko reševalno službo pa so iz jame rešili tudi otroka v Prapretnem. Letos nameravajo v štabu civilne zaščite največ pozornosti posvetiti preventivnim akcijam, še posebej v povezavi z nevarnimi snovmi. Podpisali so tudi nekaj novih pogodb za čim boljše delo ob morebitnih naravnih ali drugih nesrečah. Z Zavarovalnico Triglav so sklenili pogodbo za primerno zavarovanje dela civilne zaščite, s planinskima društvoma za nastani tev, z restavracijo As pa za preskrbo v primeru naravnih ali drugih nesreč. Za servisiranje in vzdrževanje siren za javno alarmiranje po letni pogodbi skrbi podjetje Tegrad. Nekoč je bila... 13. marec - Zveza kulturnih društev Trbovlje je v Domu svobode v Trbovljah pripravila občinsko revijo gledaliških in lutkovnih skupin. Na njej so se odlično predstavile tudi Hrastni-čanke, ki delujejo v lutkovni skupini Miškolin hrastniškega Vrtca. Tokrat so nastopile s predstavo Stefana Gemmla Nekoč je bila... Promocija 14. marec - Za pospeševanje turizma v hrastniški občini namenjajo v letu 2001 2,3 milijona tolarjev. Največ denarja so rezervirali za predstavitev občine na sejmu Alpe Adria. Seveda nadaljujejo s tekmovanjem hortkulturne urejenosti kraja, sejmom cvetja in jeseni z razstavo sadja. Izdelali so že koledar prireditev v občini, pripravili razstavo fotografske kolonije, izdelujejo promocijski material občine, v letu 2001 naj bi se Hrastnik pojavil s svojo spletno stranjo tudi na internetu. Šohtovci 14. marec - V študentskem klubu Soht so zbirali potrdila o šolanju svojih članov, saj so se odločili urediti dokumentacijo o članih. Pripravljati so se pričeli tudi na aprilsko letno skupščino. Člani kluba so tudi sicer precej aktivni. V začetku marca so pripravili dan odprtih vrat in glav. Kar 16 članov kluba se je odpravilo na ogled Shakespearove predstave Othello v Dramo Slovenskega narodnega gledališča. Zanzibar 15. marec - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so tokrat pripravili predavanje Francija Horvata o Zanzibarju. Avtor je predstavil veliko zanimivosti, barvne diapozitive in avtentično glasbo, značilno za Zanzibar. Tliristično društvo 15. marec - Na občnem zboru so se člani Turističnega društva Hrastnik dogovorili o zelo bogatem programu dejavnosti za letošnje leto. Društvo bo še naprej vodila predsednica Mojca Greben, ki je predstavila delo in načrte. Občni zbor je bil lepo obiskan, na njem so sodelovali tudi predstavniki drugih društev v občini in turističnih društev iz drugih zasavskih krajev. Z opravljenim delom so člani društva lahko zadovoljni. V letu 2001 nameravajo nadaljevati z nekaterimi akcijami - sejmom cvetja, ocenjevanje urejenosti hiš in okolice, prireditvijo Živimo s sadjem. Veliko pa je novega. Tako so si v program zapisali: ureditev sprehajalnih poti po občini, predstavitev domačega kraja domačinom, postavitev informativne stojnice na hrastniški tržnici, ureditev turističnih nabiralnikov, predstavitev starih obrti, organizacija večera božičnih pesmi. Turistično društvo sije uredilo svoj prostor v turistični agenciji AMG 2000, kjer se člani društva srečujejo vsako sredo. Gasilci Steklarne 16. marec Na svojem občnem zboru so se zbrali člani PIGD Steklarna. Za novega predsednika društva so izvolili Andreja Časarja, ki je zamenjal Janeza Kavzarja, za poveljnika pa Janeza Brekana, ki je zamenjal Ivana Gruma. V društvu deluje okrog 60 članov, posebno pozornost pa posvečajo preventivni dejavnosti. Za leto 2001 so si gasilci zadali pomembno nalogo - prenovo svojega doma. Hrastniški gasilci 17. marec Hrastniški gasilci, ki delujejo v PGD Hrastnik mesto, so se zbrali na svojem občnem zboru v prostorih dolskega gasilskega društva. Društvo vodi predsednik Božo Cigelnjak, ki je v pregledu dela še posebej opozoril na nakup novega kombija ter manjše investicije. Gasilci so zadovoljni z delom mladinske komisije, delom operativnega centra, poveljstvom ter sodelovanjem s pobratenima društvoma Velenje in Mala Polana ter prijateljskim društvom iz Kriftela iz Nemčije. Še vedno so v društvu prizadevni tudi veterani. Društvo šteje več kot 60 članov. Strelci 18. marec - V Hrastniku je dva dni potekalo regijsko prvenstvo Koroško Štajersko Zasavske regije v streljanju s serijsko in standardno zračno puško. Prvenstvo je pripravila Strelska družina Rudnik Hrastnik na svojem strelišču. Udeležilo se gaje 107 strelcev in strelk iz 16 strelskih družin. Med člani je zmagala SD Alojz Hohkraut Trbovlje pred SD Juteks Žalec in SD Kisovec. Med posamezniki je bil najboljši Sašo Korbar (A. Hohkraut), najboljši Hrastničani je bil Jani Medvešek na 49 13. mestu. Ostale uvrstitve Hrastničanov: med mladinci je bil Matej Bobek peti, med mladinkami Jasmina Halilovič druga, mlajši mladinci so osvojili tretje mesto, Slobodan Jurišič je bil šesti. Pionirji so bili deveti (Dejan Jurič 33.) S pištolo 18. marec - V Črdencu je traktorist oviral kolono vozil s cikcak vožnjo. Tudi opozorila policistov niso pomagala. Zapeljal je na stransko cesto in na strmem pobočju seje traktor prevrnil. Policista sta mu skušala pomagati, vendar je 64-letni voznik iz okolic Hrastnika nameril vanju pištolo rohm RG kalibra 9 milimetrov. Policista sta ga le obvladala, orožje zasegla, možakarja pa so odpeljali na zdravljenje v trboveljsko bolnišnico. Steklarski godbeniki 19. marec - Na občnem zboru so se zbrali člani Steklarske godbe, ki jo vodi predsednik Soniboj Knežak. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje: župan Leopold Grošelj, direktor Steklarne mag. Stojan Binder in predsednik ZKD Hrastnik Drago Kopušar. Naj večji problem godbe je bil v času občnega zbora streha na godbenem domu, ki je ob nalivih spuščala. Lastnica objekta je Steklarna in direktor Binderje obljubil, da bodo streho popravili. Pomoč pri nakupu instrumentov pa je obljubil tudi župan Grošelj. Za več kot 65 letno delo pri godbi so podelili naziv častnega člana godbe Viktorju Blažku, za prizadevno delo pa so se posebej zahvalili blagajničarki Metki Lipar. Šolski sklad 19. marec - Na šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku deluje šolski sklad, ki je ločen na enoti v Hrastniku in na podružnični šoli na Dolu. V Hrastniku so imeli na voljo ob začetku šolskega leta skoraj 700 tisoč tolarjev. V šolskem letu 2000 -2001 so iz šolskega sklada poravnali naročnino za Cobiss ter kupili knjige za bralno značko. Kupili so tudi dva računalnika, ki so jih namenili učencem za uporabo interneta. Postavili soju v knjižnico Osnovne šole v Hrastniku. Na Dolu so v lanskem šolskem letu starši prispevali v šolski sklad 220 tisoč tolarjev, pravne osebe pa še skoraj 70 tisoč tolarjev. Denar so na Dolu porabili za priključitev računalniške učilnice na svetovni splet in medknjižnično povezavo. Letos so v šolah predlagali, da bi starši prispevali v šolski sklad po 3000 tolarjev v dveh obrokih. V svetu cvetov 20. marec - V zdravstvenem domu so postavili razstavo člani Foto krožka OŠ Hrastnik. Mladi fotografi že štiri leta delajo pod vodstvom mentorice Dragice Potisek. Predstavili so se s tematsko razstavo V svetu cvetov. društvu. Za podporo delovanju teh društev so v občinskem proračunu namenili 370 tisoč tolarjev. Stadler in Krečič 21. marec - V okviru glasbenega abonmaja Glasbene mladine Hrastnik so v dvorani GŠ Hrastnik pripravili zanimiv koncert violončelista Jake Stadlerja in pianista Simona Krečiča. Z obiskovalci so bili naslednji skladatelji: Beethoven, Lipovšek, Martunu, Škerjanc in Sojar Voglar. Pomlad 21. marec - Učenci dramskega krožka OŠ Dol so pod mentorstvom Nataše Kreže pripravili uspešno uprizoritev igrice Kje je pomlad doma. V kinodvorani na Dolu so jim za nagrado zaploskali učenci nižje stopnje dolske osnovne šole. Pomoč društvom 21. marec - Občina Hrastnik je v preteklih letih pomagala nekaterim društvom s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane v občini pri pripravi različnih izobraževanj in strokovnih ekskurzij. Tudi v letu 2001 so štiri društva deležna občinske podpore. Tako omogočajo bolj bogato strokovno delu Društvu kmečkih žena in deklet, Društvu podeželske mladine, Čebelarskemu društvu in Govedorejskemu Dolski upokojenci 22. marec - V dolski kinodvorani so se na občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev Dol pri Hrastniku, ki ga že nekaj let uspešno vodi predsednik Nanko Deželak. V društvu zelo dobro delajo različne sekcije (pletiljska, kegljaška, ribiška, balinarska, strelska). Na različnih tekmovanjih dosegajo lepe uspehe. Tako so se ribiči uvrstili na državno tekmovanje, ki so ga Dolani uspešno organizirali v Radečah. Franci Jug je osvojil 2. mesto. Kegljači so bili drugi na regijskem tekmovanju. Pripravili so odprto prvenstvo Hrastnika, na katerem je Ludvik Duh dosegel 2. mesto. V balinanju uspešno tekmuje tako moška kot ženska ekipa. Društvo lepo sodeluje z nekaterimi drugimi društvi, člani se dobivajo na različnih srečanjih. Člani društva pridno hodijo tudi na različne izlete po Sloveniji. Na občnem zboru so spregovorili tudi o svojih načrtih za delo v letu 2001. Sožitje 22. marec - Na občnem zboru so se zbrali člani društva Sožitje, ki ga že skoraj desetletje vodi VikaMatekel. Pri pregledu dela so se spomnili pomladanskega izleta v Škofjo Loko, letovanja v organizaciji zveze, sodelovanja na atletskem mitingu v Brežicah, jesenskega izleta v Ribnico in Kočevje ter prednovoletnega srečanja. Sicer pa je temeljno poslanstvo društva ustvarjati takšno družbeno okolje, da bodo prizadete osebe sestavni del družbe, ki jim mora omogočiti čimbolj normalno življenje v skladu z njihovimi umskimi in fizičnimi sposobnostmi. Naj športniki 23. marec - Kajakaš Gregor Laznik je najboljši športnik leta 2000, Rafting ekipa Forstek pa najboljša ekipa preteklega leta v Hrastniku, so razglasili na prireditvi Večer športa, glasbe in razvedrila. V športni dvorani na Logu v Hrastniku je Športna zveza Hrastnik poleg teh dveh priznanj podelila še priznanja najboljšim posameznikom in ekipam tekmovanja v trim ligah, Bloudkova priznanja in priznanja športne zveze. Za zabavo na prireditvi je poskrbel ansambel Palma. Že 119 postelj 23. marec - V domu starejših v Hrastniku so pripravili tiskovno konferenco, na kateri je direktor doma Drago Kopušar skupaj s sodelavci novinarjem predstavil poslovanje doma in opravljene aktivnosti v lanskem letu. Poudaril je, da je vesel izjemno dobrih poslovnih rezultatov. Tudi sicer v domu dobro delajo, lani so povečali trženje dopolnilnih dejavnosti. Z dvema novima posteljama so kapaciteto doma povečali na 119 postelj. Uspešno so zastavili tudi pomoč na domu, s katero v hrastniški občini pomagajo več kot 30 starostnikom. Tudi v hrastniš-kem domuje vse več stanovalcev, ki rabijo čedalje več zdravstvene in druge nege. Zaenkrat so povečanim zahtevam še kos, radi pa bi dobili še kakšne nove moči. Če bo seveda država znala spremeniti normative. V domu so zadovoljni tudi s sodelovanjem z okoljem, predvsem različnimi društvi, šolami, vrtcem. Letos bodo zaradi dobrega finančnega rezultata lahko nekaj več denarja vložili v nakup opreme in ureditev nekaterih prostorov, je še povedal direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar. Limonada 23. marec - V delavskem domu v Hrastniku so v okviru gledališkega abonmaja KRC postavili na ogled predstavo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Celjani so se predstavili s komedijo Vinka Moderndorferja Limonada Slovenica, v kateri so se med drugim predstavili Bojan Umek, David Čeh, Anica Kumer in Manca Ogorevc. Zagorelo v kuhinji 23. marec - Malo po 10. uri dopoldan je zagorelo v stanovanju na Logu v Hrastniku. Do požara je prišlo zaradi pozabljene hrane na štedilniku. Goreče kuhinjske elemente 'so pogasili gasilci PGD Hrastnik - mesto, ki so iz kuhinje odstranili tudi plinsko jeklenko. Posmrtninski sklad 24. marec - Posmrtninski sklad Društva upokojencev Hrastnik, ki ga vodi Ivan Urbajs, je v letu 2001 še povečal svoje članstvo. Konec leta 2000 so beležili med članstvom 2600 upokojencev in 500 zaposlenih. Poleg hrastniških upokojencev so v sklad vključeni še člani DU Dol pri Hrastniku, Zidani Most in Radeče, v letu 2001 pa so se priključili še upokojenci iz Rimskih Toplic in Sedraža. Sklad dobro skrbi za denar članov, izplačilo posmrtnine pa opravijo takoj. V začetku leta je posmrtnina znašala 80 tisoč tolarjev, letna članarina v skladu pa 3000 tolarjev. Lovci 24. marec - V svoji lovski koči na Kopitniku so se na občnem zboru zbrali člani Lovske družine Dol pri Hrastniku, ki jo vodi starešina Iztok Hafner. V družino je včlanjenih več 53 kot 60 članov. V preteklih dveh letih so dolski lovci na svoji koči obnovili kritino, posodobili kuhinjo in druge prostore v domu. V loviščih pa so postavili precej novih visokih prež. Lovci redno skrbijo za čist gozd in pravilen strukturen odstrel. V dolskem lovišču je največ srnjadi, ponašajo se tudi z lepim številom muflonov, redno pa se v lovišču zadržuje tudi okrog 30 avtohtonih gamsov. Nastopi 25. marec Učenci OŠ Vitka Pavliča so ob materinem dnevu pripravili nastop v Domu starejših v Hrastniku. Ta mesec so odšli na izlet v Robanov kot, sodelovali so na košarkarskem turnirju v Kranju in na občinskem tekmovanju iz Vesele šole. Posebej so bili veseli nagrad devetim učencem, ki so sodelovali na razpisu Uprave za obrambo Trbovlje na temo Suša. Svojevrstno doživetje za učence in starše pa je bil obisk cirkusa Medrano, ki je gostoval v Celju, kjer so bili gostje cirkuškega direktorja. Mleko 28. marec V OŠ heroja Rajka so šestošolci zaključili z obsežnim projektom Mleko. Projekt so predstavili staršem s kulturnim programom in kvizom, poslušali pa so tudi predavanje dr. Irene Rogelj z Mlekarskega inštituta. V okviru programa so pripravili vrsto aktivnosti, med drugim je predaval tudi Anton Darovic iz Kmetijsko svetovalne službe Trbovlje. Drugi 28. marec Na finalu državnega prvenstva ŠŠD v rokometu za letnike 1986 so v Stični učenci OŠ heroja Rajka osvojili odlično 2. mesto v državi. Jure Deželak je bil posebej pohvaljen za vzorno športno obnašanje, šola pa je bila pohvaljena za športno obnašanje. V Stični so igrali: kapetan Gregor Klepej, Jure Deželak, Jasmin Ramič, Alnes Mašovič, Denis Zupan, Mitja Pap, Anže Kladnik, Andrej Štefane, Boštjan Knez, Tadej Prašnikar, Urban Kačič, Rok Kodrun (vsi iz dolske šole) ter Denis Draksler in Gregor Volaj iz hrastniške šole. Ekipo sta vodila učitelj športne vzgoje Branko Mravljak in tehnični vodja Edvard Pap. mam Svetniki o komunali 29. marec - Na tokratni seji hrastniškega občinskega sveta so svetniki namenili največ pozornosti komunalnim zadevam. Svetniki so si vzeli čas predvsem za razpravo o Poslovanju Komunalno stanovanjema podjetja in predlogu za oblikovanja novih cen odvoza in odlaganja odpadkov. Pred tem so sprejeli poročilo nadzornega odbora o pregledu zaključnega tačuna proračuna občine in zaključni račun. Pri poslovanju Komunalno stanovanjskega podjetja se je razprava sukala predvsem okrog Pokrivanja izgube. Svetniki so opozarjali, da so se s podobno situacijo srečevali tudi lani ob obravnavi poslovanja KSP. Opozarjali so, da se ne bi radi srečevali s podobno situacijo tudi konec leta 2001. Na izgubo so vplivali predvsem rapidno zmanjševanje odvzema pitne vode, Posledično izpad prihodka na kanalščini, prenizke cene, ki niso Pokrivale vse višje stroške, izpad zimske službe in likvidnostne težave. Svetniki so opozarjali, da bi morali komunalci poiskati rezerve tudi v samem podjetju pri organizaciji dela. Po temeljiti razpravi so le sprejeli predlagane rešitve: obračunana amortizacija za infrastrukturne objekte v višini več kot 2,5 milijona tolarjev seje knjižila v breme dolgoročnih obveznosti do občine Hrastnik. Sprejeli so tudi predlog pokrivanja izgube v višini 20 milijonov tolarjev, ki gaje dalo podjetje. Na poslovanje seje nanašala tudi točka o oblikovanju novih cen odvoza odpadkov lokalne javne službe. Svetniki so se po dolgi in ostri razpravi le odločili, da sprejmejo predlagano podražitev, ki je pomenila odstotkovno kar 135 odstotkov višje cene za posamezna gospodinjstva. Stroškovno pa je pomenilo za npr. štiričlansko družino podražitev iz sedanjih 927 tolarjev na 2182 tolarjev. Potem so svetniki sprejeli še devetodstotno povišanje cen Vrtca Hrastnik in določili cene vzgojnih programov. Obravnavali so ustno poročilo komandirja Policijskega oddelka Hrastnik Simona Sihurja in ocenili delo policije kot zelo dobro. Podobno so ocenjevali tudi delo Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in sprejeli tako poročilo kot program. Brez večjih pripomb so sprejeli še poročilo o delu na področju sistema zaščite in reševanja ter program dela na tem področju ter predlog sprememb o organiziranosti in delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tudi poročilo o delu Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada občine so sprejeli brez pripomb. Sejo so zaključili z nekaj zanimivimi svetniškimi vprašanji. Drago Kopušar je ponovno vprašal, kdaj bodo odstranili s cestišča tire, ki so vodili v jamo Ojstro. Opozoril je na težave zaradi vse večjega prometa čez hrib v Trbovlje. Kratek odgovor je podal Tomaž Sihur, kije povedal, da pripravljajo rešitve, ki bi dokončno uredile prometno povezavo. Kopušarja je zanimalo še, kako je z azilanti v begunskem centru. Kratek odgovor župana Leopolda Grošlja: z njimi ni bilo težav, sedaj pa jih ni več v centru. Marjana Dolanca je zanimalo, kako napreduje gradnja obrtne cone. Janez Kranerje odgovoril, da bodo konec maja pričeli z gradnjo, otvoritve pa se obetajo konec letošnjega leta. Avgust Fišnar je opozoril na slabo obnovljeno cestišče od kemične proti križišču. Odgovor: izvajalci gradnje kolektorja bodo morali cestišče ponovno urediti. Samo Kreže pa je opozoril na dopis šole, kjer opozarjajo, da občina daje premalo denarja za materialne stroške in prosijo starše za pomoč. Svetniki so pismo sprejeli z ogorčenjem, saj so namenili za šolo v proračunu letos kar za 30 odstotkov več sredstev kot leto prej. Strinjali pa so se, daje treba nekako rešiti probleme zaradi vse višjih stroškov ogrevanja. Subvencije v kmetijstvu 29. marec - Občina Hrastnik je objavila javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Znesek razpisanih subvencij je znašal 2,23 milijona tolarjev. Razpisali so subvencije za analizo krme in zemlje, investicije v objekte in opremo na kmetijah, urejanje in obnavljanje pašnikov, podporo delovanju društev na področju kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Kaj v šoli 30. marec - V OŠ heroja Rajka so v marcu pripravili nekaj šolskih tekmovanj (angleški jezik, fizika, matematični kenguru, knjižni molj, angleška bralna značka, Vesela šola). Sodelovali so tudi na področnem tekmovanju v zgodovini in na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika. V začetku marca so bili hrastniški in dolski petošolci na Ribniški koči v šoli v naravi. O pticah v Sloveniji in Zasavju je predaval ornitolog Marjan Gobec. Na Dolu pa so pripravili zasavsko prvenstvo v košarki za mlajše deklice. Na Dolu so 1. marca pod mentorstvom članov društva Ptica •zdelovali darila za dan žena in dan copatarjev. Kaj v domu 30. marec - V marcu so pričeli aktivnost učenci OŠ Vitka Pavliča, ki so skupaj z mentorico Heleno Kreže stanovalcem predstavili Projekt Pisave in knjige skozi zgodovino. Stanovalci so otrokom v zahvalo narisali vsak svoje sonce. Ob osmem marcu so pripravili proslavo otroci iz hrastniškega vrtca. 8. marca so obiskali dom gimnazijci, ki so sodelovali tudi v skupinah ugankarjev. Seveda so tudi to leto stanovalci obiskali dolski sejem. Stanovalci so v marcu pogledali še film Ne joči, Peter, ogledali so si igrico otrok iz vrtca Čenča, ki so pod vodstvom vzgojiteljice Nuše Učesanek zaigrali igrico o miški, ki bi rada jedla lešnike. V domu so konec meseca gostovali še učenci dolske OŠ z igrico Kje je doma pomlad. APRIL 2001 Nove cene 1. april - Od tega dne so višje cene v hrastniških vrtcih. Na zadnji seji občinskega sveta svetniki o povišanju niti niso razpravljali, saj je bilo zadnje povišanje cen pred letom dni, tokratno povišanje pa je devet odstotno. Starši ne plačujejo polne cene v vrtcih. Le 12 v vseh programih jih plača 80 odstotkov cene, brezplačno pa v vrtcu biva 22 otrok. Največ je tistih staršev, ki plačajo 30 odstotkov cene, precej jih je tudi s plačilom 20 in 40 odstotkov cene. Tako vsi starši plačajo četrtino, občina iz občinskega proračuna pa zagotavlja tri četrtine potrebnega denarja za nemoteno delo. Dekle boljša od fantov 2. april - V zasavski ligi so strelci SD Rudnik Hrastnik med pionirji osvojili 3. mesto za ekipama Okrogar Skvarča Zagorje in Alojz Hohkraut Trbovlje. Med posamezniki je Dejan Jurič osvojil 4. mesto, Andraž Popošek je bil 8., Smiljan Repar 9. in Igor Lastrič 11. Med mladinci je v konkurenci skupaj s fanti prvo mesto osvojila Jasmina Halilovič. Tretji je bil Slobodan 58 Jurišič, peti Marko Zorko, sedmi pa Matej Juršak. Ljudske pripovedke 4. april - Društvo kmečkih žena Hrastnik je pripravilo zanimivo srečanje s slavistko dr. Marijo Stanovnik iz Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se že dolgo intenzivno ukvarja tudi z etnologijo. Predstavila je zbiranje različnih zgodb v narečju posameznih področij Slovenije. Rada bi vzpodbudila posameznike tudi v Zasavju za zbiranje zgodb, razlagalnih pripovedk, anekdot, šal, osebnih zgodb, izvor imen za posamezne kraje, imen zaselkov in podobnega. To je narodno blago, za katerega bi bilo škoda, če bi utonilo v pozabo. V okviru založbe Kmečki glas je izšlo v zbirki Glasovi že 22 knjig s takšnimi zgodbami. V njih je dr. Marija Stanovnik zbrala kar 5000 besedil iz različnih področij Slovenije. Žal jih iz Zasavja še ni. Z aparati 4. april - Malo pred deseto je prišlo pri demontaži cevovodov do požara pri peči v Steklarni. Gašenje prostovoljnih gasilcev Steklarne ni zadoščalo, na pomoč so prišli tudi gasilci PGD Hrastnik - mesto. Zaradi gostega dima so morali gasilci pri delu uporabiti dihalne aparate. Borci 5- april - Na svoji letni skupščini so Se v poslovni stavbi v Hrastniku zbrali člani Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Hrastnik, ki so pregledali delo v Preteklem obdobju in se pogovorili 0 letošnjih načrtih. Predsednik Jože Zorčič je povedal, da bodo v letu 200] še posebno skrb namenili angažiranju pri pomoči bivšim taboriščnikom in ukradenim otrokom pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov. V združenje je včlanjenih okrog 465 članov, med njirni je 220 bivših borcev in udeležencev NOB. Člani redno skrbijo za vzdrževanje spomenikov v občini. Svoje vrste bi radi pomladili, saj je povprečna starost med borci 76 let, med ostalimi člani pa tudi več kot 60. Organizacijo bi radi Prenovili in delovali bolj kot del civilne družbe, ki mora opozarjati na vse večje socialne razlike in se boriti za hitrejše uveljavljanje demokracije občanov, ne le Politične demokracije. Trio con brio 5. april - Glasbena mladina Hrastnik je pripravila šesti koncert glasbenega abonmaja. S pro gramom Mozarta, Ramovša, Tansmana, Merkuja in Iberta so se v dvorani glasbene šole predstavili člani Tria con brio, ki ga sestavljajo: oboistka Manca Globokar, klarinetist Gašper Troha in fagotist Boštjan Žekar. Sibirija 5. april - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so v okviru četrtkovih srečanj pripravili predavanje Iztoka Trčka iz Ljubljane z naslovom Od sibirske stepe do tundre. Delavni planinci 7. april - V planinskem domu na Kalu so se na občnem zboru zbrali člani Planinskega društva Hrastnik, ki ga vodi predsednik Marjan Pergar. V društvo je vključenih okrog 240 članov. Planinci so posebej zadovoljni z dobrim sodelovanjem z vrtci in šolami, članska dejavnost je bogata, še predvsem izletniški program. Najbolj aktivni pa so v upokojenski sekciji. Skoraj ni četrtka, da se ne bi odpravili na izlet v bližnjo okolico ali pa se zapeljejo na kakšno bolj zahtevno turo. Planinci redno skrbijo za poti, največ težav pa imajo pri financiranju in zaradi neurejene planinske koče na Kalu. Čisti gozdovi in vode 8. april - Konec tedna so v Hrastniku zelo odločno čistili okolje. Poleg rednih akcij so se še posebej potrudili lovci in ribiči. Člani Lovske družine Hrastnik so čistili gozdne poti iz doline v štirih smereh proti Kalu. Po gozdovih so nabrali kar za tri velike zabojnike različnih smeti. Našli pa so tudi tri zapuščene avtomobilske školjke. To pomeni, da nevestni posamezniki ne odlagajo zapuščenih avtomobilov več tako množično v gozdove. V akciji pred dvema letoma so namreč na območju občine Hrastnik iz gozdov potegnili kar 60 avtomobilskih školjk. Ribiči pa so se lotili čiščenja potoka Boben in Brnica, sanirali so črno odlagališče odpadkov na Savi in pri Doležaleku. Požarni sklad 9. april - V letu 2000 je požarni sklad v občini Hrastnik razpolagal z nekaj več kot 2 milijoni tolarjev. Sredstva so dobili iz proračuna občine in požarnega sklada Republike Slovenije. Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada je namenil največ denarja, 1,3 milijona tolarjev za nabavo opreme in sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Petsto tisoč tolarjev so porabili za delo z mladino, za strokovno vzgojo in izobraževanje pa so namenili skoraj 400 tisoč tolarjev. 60 Upokojenci 12. april - V hrastniški poslovni dvorani so se zbrali člani Društva upokojencev Hrastnik na svojem rednem letnem občnem zboru. Pregled dela in načrtov enega najbolj številčnih društev v občini je bilo v tem letu še posebej zanimivo, saj so se upokojenci že pričeli pripravljati na proslavo 50 letnice organiziranega dela društva upokojencev v Hrastniku. Društvo vodi predsednik Franjo Krsnik. Plaz ukročen 12. april - Plaz v Studencah pri kapelici so delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik ukrotili v dobrih dveh mesecih. Sanacije plazu, ki je grozila lokalni cesti, so se lotili z gradnjo armirano betonskega zidu. Oddahnili so si tudi prebivalci Ceste padlih borcev, saj je po ozki cesti vozilo precej tovornjakov. Cesta do spomenika pod Ano in proti Studencam je bila večkrat za kratek čas tudi zaprta, saj je bilo potrebnih precej prevozov težkih tovornjakov. Sanacijo plazu je financiral Sektor trajnih sanacij pri Ministrstvu za okolje in prostor, predračunska vrednost sanacije pa je znašala 12 milijonov tolarjev. Novaka 12. april - V galeriji delavskega doma v Hrastniku so odprli fotografsko razstavo Janija in Sandija Novaka, članov Fotografskega društva Jesenice. Razstavo je pripravil hrastniški Foto klub, ki z Jeseničani že dolga leta tesno sodeluje. Po prijetnem kulturnem programu, ki sta ga izvedla učenca hrastniškc Glasbene šole flavtistka Ksenja Tušek in kitarist Martin Jošt, je zbrane nagovoril predsednik Zveze kulturnih društev Hrastnik Drago Kopušar. Avtorja sta se predstavila s svojimi črnobelimi in barvnimi fotografijami, ki so tematsko precej raznolike. Še posebej zanimive so kompozicije Sandija Novaka, ki v svojih črno-belih fotografijah išče zanimivo prelivanje svetlobe in ustvarja z motivi novo gibanje. Dokazuje, da je črnobela fotografija še vedno živa in v rokah pravega fotografa izjemno zanimivo izrazno sredstvo. Elektronske novice 13. april - V aprilskih Obrtniških novicah, ki jih izdaja Območna obrtna zbornica Hrastnik, je sekretarka zbornice Jolanda Gobec spet postregla z vrsto zanimivimi prispevki. V uvodniku je pisala o spremembi več kot 20 tisoč obrtnih dovoljenj v Sloveniji. Natrosila je tudi nekaj zanimivih vesti: o spremembi pravilnika o obratovalnem času prodajaln, znižanju povračila prispevkov za zaposlitev brezposelne osebe, izjavi o varnosti, državnem prvenstvu mladih kleparjev in krovcev. Zanimivo je, da odslej hrastniške Obrtniške novice izhajajo tudi v elektronski obliki. Ptica leti 13. april - Društvo Ptica, ki ima svoj sedež v bivšem vrtcu v Hrastniku na Novem domu 4, je po začetnih tipanjih zaživelo vse bolj polno življenje. Uradne ure imajo vsak delovni dan kar od 8. do 20. ure. Ptica je humanitarna, nevladna in neprofitna organizacija, v njej se družijo strokovnjaki, laiki in prostovoljni uporabniki. Člani društva nudijo strokovne nasvete pri reševanju življenjskih težav, pomagajo staršem in otrokom, ki so zasvojeni z nedovoljenimi drogami. Vse več pozornosti posvečajo ustvarjalni zapolnitvi prostega časa. Vsak torek zvečer se dobivajo v knjižnem klubu, pripravljajo kreativne delavnice, računalniške delavnice, tečaje jezikov, risanja, glasbe, plesa, lončarstva, lutk. Vsak četrtek se dobiva skupina za samopomoč. V društvu Ptica pač delajo po načelu zanimivega kitajskega pregovora: Ne moremo preprečiti, da okrog naših glav ne bi letali ptiči strahu in tesnobe. Lahko pa preprečimo, da si v naših laseh ne spletajo gnezd. Prenovljeni Steklar 13. april - Druga letošnja številka glasila Steklarje izšla v novi obleki. Kot je zapisal v uvodni besedi glavni urednik glasila Soniboj Knežak, so se odločili za novo obleko in tudi nekatere vsebinske spremembe. Podobo so oblikovale sodelavke v službi oblikovanja, vsebinsko pa bodo skušali v Steklarju povzemati dogodke in dejavnost matične firme Steklarna ter njenih hčerinskih podjetij. Nekaj pozornosti bodo posvetili tudi dogodkom v občini. Steklarje eno najbolj rednih glasil, ki spremljajo dejavnost podjetja in tudi redno izhajajo v primerni obliki in vsebini. Rigoleta 13. april - V delavskem domu v Hrastniku so pripravili zanimivo predstavo Cafe teatra iz Ljubljane. V nostalgičnem musicalu Rigoleta avtorja Andreja Rozmana - Roze in režiserja Branka Duriča - Dure so gledalce spravili v smeh igralci Mojca Partljič, Mateja Golob, Branka Kraner in Gojmir Lešnjak -Goje. Dimniški požar 14. april - Ob 10.40 uri je prišlo do 62 dimniškega požara na Slatnem na Dolu. Posredovali so gasilci PGD Hrastnik - mesto in dimnikar. Gasilci so pregledali objekt zaradi nevarnosti, da bi se požar razširil, dimnikar pa je očistil dimnik. Požar na Kalu 15. april - Tokrat je zagorelo okrog 10 arov trave in podrasti na Kalu. Požarje ukrotilo 51 gasilcev. Do požara je najbolj verjetno prišlo zaradi odvržene cigarete. Dolani drugi 16. april - Pred dvorano Dolanko so člani RK Dol TKI Hrastnik pripravili sprejem za ekipo starejših pionirjev, ki je na velikem mednarodnem turnirju v Pragi osvojila drugo mesto med 75 ekipami iz vse Evrope. Na turnirju so Dolani zmagali v osmih tekmah in enkrat igrali neodločeno. Klonili so šele v finalu proti ekipi Zdroj iz Poljske in finale nesrečno izgubili za en gol. Gregor Klepej je bil izbran v najboljšo sedmerko turnirja izmed vseh moških ekip v vseh kategorijah. Za dolski klub so pod vodstvom trenerja Darka Planinca igrali: Gregor Klepej, Jasmin Ramič, Alnes Mašovič, Jure Deželak, Anže Kladnik, Rok Kodrun, Denis Zupan, Gregor Volaj, Kristjan Bauerheim, Rok Bedenik, Boštjan Knez in kot gost igralec Sevnice Aleš Kozole. V spremljevalni ekipi so sodelovali še: Franci Vozlič, Aleš Volaj, Matej Čebokelj, Janez Kotnik in Franci Privšek. Praški turnirje res velik, saJ je to leto na njem nastopilo kar 4000 igralcev iz vse Evrope in severne Afrike v 350 ekipah. Zakon o poroštvu 18. april - S sprejemom zakona o Poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za financiranje postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik v slovenskem parlamentu (46 glasov za) je država z enoletno zamudo pričela izvajati Pred slabim letom dni sprejeti zakon o postopnem zapiranju RTH m razvojnem prestrukturiranju zasavske regije. Tako so bolj realna Pričakovanja, da bo v RTH proizvodnja tekla do leta 2007, zapiranje pa naj bi zaključili do leta 2012. ‘ Gostišče Senica 19. april - V Hrastniku so po dolgem času pripravili zanimiv kulinarični dogodek, ki je trajal nekaj dni. Ob 110 letnici delovanja restavracije Senica so v tem najstarejšem hrastniškem gostinskem obratu pripravili teden istrsko dalmatinske kuhinje. Prireditev so seveda popestrile kulinarične umetnine iz obmorskih krajev, vrhunsko vino in razstava slik morskih portretov. Častitljiva obletnica restavracije Senica je vzpodbudila k sodelovanju tudi Turistično društvo Hrastnik. Gasilci 20. april - V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Prapretno so se na občnem zboru zbrali člani Gasilske zveze Hrastnik, ki ji predseduje Miran Grohar. Poleg pregleda dela in načrtov so podelili najbolj zaslužnim članom svoje organizacije tudi priznanja in odlikovanja. Občinska gasilska zveza v Hrastniku združuje vsa prostovoljna in industrijska gasilska društva. V letu 2000 so največjo pozornost posvetili izobraževanju svojih članov, operativnemu delu in posodabljanju svoje opreme. V letu 2001 nadaljujejo s tem delom, še posebno pozornost pa posvečajo jesenski slovenski vaji "Vlak 2001". Šohtovci zborovali 20. april - V prostorih kluba Šoht so opravili letno skupščino te hrastniške študentske organizacije. Šohtovci so pregledali delo v preteklem letu in svoje načrte, opravili so tudi volitve novih šefov Šohta. Za predsednika so izvolili študenta Fakultete za družbene vede Janija Medveška. Nevarni odpadki 21. april - V Hrastniku so pripravili že štirinajsto akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Premični zbiralnik so postavili na 20 različnih mest po občini. Tudi tokrat so Hrastničani prinesli na odjemna mesta precej nevarnih odpadkov. Skupno so komunalci odpeljali kar 705 kilogramov nevarnih odpadkov. Med njimi je bilo največ, kar 200 kilogramov akumulatorjev, zbrali pa so tudi 180 kilogramov barv in lakov. Več kot 100 kilogramov so prinesli tudi pesticidov in odpadnih olj, kar 60 kilogramov je bilo neuporabnih zdravil. Med nevarnimi odpadki pa so se znašli še baterijski vložki in neuporabna kozmetika. Pomladanska akcija v Hrastniku je potekala v okviru pomladanskega čiščenja. Mednarodna zmaga 22. april - Miha Halzer, član KD Hrastnik, je na tekmi pokala Alpe Jadran (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija) v gorskem kolesarstvu dosegel v kategoriji mlajših mladincev odmevno zmago. Prvič je na mednarodni tekmi stal na zmagovalni stopnički. Kajakaši na Krki 22. april - Na tekmi za pokal Alpe Adria so se dva dni merili kajakaši in kanuisti na Krki pri Osilnici. Prvi dan je med mladinci v K-l zmagal Peter Kauzer, 6. je bil Janoš Peterlin, med kanuisti pa sta Igor Jamšek (četrti) in Gregor Vretič (peti) oba dni dosegla isti uvrstitvi. Med člani je bil v K-l Gregor Laznik 7., Boštjan Pečnik pa 8. Drugi dan sta se oba popravila za tri mesta. Toplarna 23. april - Na seji skupščine (predsednik Zdravko Stradar) so ocenili poslovanje Toplarne Hrastnik. Toplarna je leto 2000 zaključila s čistim dobičkom 489.207 tolarjev. V letu 2000 je 20 zaposlenih ustvarilo 300 milijonov celotnega prihodka, 85 odstotkov s Prodajo toplotne energije, ostalo pa z dopolnilnimi dejavnostmi. Člani skupščine so poslovanje ocenili kot ugodno. Nesreča v jami Ojstro 24. april - V jami Ojstro hrastniškega rudnika rjavega Premoga je silovit vdor vode zjutraj ob 8.15 uri zalil delovišče. Sunek je bil izjemno močan in je v trenutku zalil odkop na koti 97 zahodnega P°lja jame Ojstro. Jamski reševalci so takoj pričeli z reševanjem in se skušali prebiti do petih pogrešanih rudarjev: Antona Jančiča, Zdenka Kočarja, Franca Zoreta, Viktorja Bezgovška in Borisa Mačka. Reševalni ekipi je uspelo rešiti 32 letnega Aleša Hočevarja iz Hrastnika, ki so ga odpeljali na zdravljenje v trboveljsko bolnišnico. Prvič je voda in Žitka masa udarila v nočni izmeni dvajset minut pred peto zjutraj. Rudarji so se pravočasno umaknili iz širokega čela na odkopu. Žitka masa je zalila 45 metrov odkopa in 33 metrov glavne in lesne proge. Jamo so pregledali in pričeli pripravljati pregrado v lesni progi, s katero bi zaščitili delovišče. Ko so se rudarji dopoldanske izmene že vračali z delovišča, je za njihovimi hrbti močno zabobnelo in delovišče je v trenutku preplavila voda, pomešana z blatom. Le dvema se je uspelo rešiti. O tem, zakaj je prišlo do vdora, prvi dan še ni bilo pravih odgovorov. V naslednjih dneh se je odvijala globoko pod Hrastnikom žalostna zgodba, saj so iz jame jamski reševalci lahko le nemo pripeljali trupla mrtvih rudarjev. Hrastnik je v teh dneh prevevala žalost in občutek nemoči. Rudarski srečno j e zvenel trpko in žalostno. Čistilna akcija 24. april - V občini seje končala letošnja pomladanska akcija čiščenja okolja. Občinski odbor, ki je koordiniral akcijo, je poslal obvestila o čiščenju vsem društvom, posebej ribičem, planincem, lovcem, članom turističnega društva, gasilcem, pa tudi krajevnim skupnostim, šolam, vrtcem in podjetjem. Poseben pogovor so opravili z upravniki stanovanj v občini. Komunalno stanovanjsko podjetje je tudi letos pripravilo poseben odvoz odpadkov, za ljudi je bil najbolj zanimiv odvoz kosovnih odpadkov. Javne površine so delavci Komunalno stanovanjskega podjetja čistili skupaj z delavci preko javnih del. V Hrastniku so se v tem letu spet lotili večjih čistilnih akcij v gozdovih in na brežinah potokov in reke Save. Sonja Juvan 25. april - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so pripravili v okviru Hrastniških obzorij pogovor s Sonjo Juvan, ki gaje vodil novinar Marko Planinc. Juvanova je povedala precej o svojem delu vodje projektov oglaševanja v Delu Stik, svojih potovanjih po svetu, križarjenju po Jadranu z jadrnicami. Poudarila je, da so njeni stiki s Hrastničani kljub življenju v Ljubljani zelo pristni. Rada se vrača v Hrastnik, kjer je po študiju na Filozofski fakulteti opravila prvih šest službenih let. Še posebej zanimiv je bil del pogovora o njenem delu v neprofitni svetovni organizaciji Hospic. Njeni aktivisti pomagajo umirajočim in žalujočim in Sonja Juvan je predstavila svoje delo, ki je po eni strani naporno, po drugi pa hvaležno. Veliko obiskovalcev v hrastniški knjižnici je tokratno gostjo toplo sprejelo in se z njo tudi po uradnem delu zadržalo v prisrčnem pogovoru. Forstek na sejmu 26. april - V Celju so že šestič pripravili mednarodnai sejem Forma tool (posvečen orodjarstvu) in četrtič sejem Plagkem (plastika, guma, kemija). Na sejmu so se uspešno predstavili tudi orodjarji iz dolskega Frosteka. Še posebej so bili izpostavljeni na predavanju dr. Braneta Semoliča o povezovanju slovenskih orodjarjev pri vstopanju na trg letalske in vesoljske industrije EU. Rušenja 26. april - V obrtni coni Boben so pričeli z resnimi pripravljalnimi deli za gradnjo večjega trgovskega objekta in šestih objektov podjetnikov. Občina je z javnim naročilom oddala dela pri rušenju stanovanjskih objektov Draksler podjetju Mojster Borut. Predračunska vrednost del je 1,2 milijona tolarjev. Rušenje je pogoj za pričetek gradnje objektov. Občina pa je oddala tudi dela rušenja stanovanjske hiše ob cesti proti Sijaju. Vrednost del je 800 tisoč tolarjev, rušitvena dela pa je izvajalo podjetje Pavčnik d.o.o. Rušenje je bilo predvideno v okviru ureditvenega načrta Log - Novi Log. Po rušenju so ta del Hrastnika hortikulturno uredili. Goveji potok, uredili fasado na objektu Bele vode ter posodobili dovozno pot do tega objekta. Vsa dela so bila vredna okrog 5 milijonov tolarjev. Spomini 26. april - Stanovalci hrastniškega Doma upokojencev so se odpeljali v Trbovlje, kjer je dopoldne v Domu upokojencev Franc Salamon hitro minilo v spominih na nekdanja kresovanja. Dan prej so v domu v Hrastniku pripravili proslavo ob Dnevu upora, na kateri so peli člani pevskega zbora Steklar, zaposleni Pa so program popestrili z recitacijami. Za posladek pa so Pripravili še partizanski golaž. Že v začetku meseca so se stanovalci odpravili na zanimiv planinski izlet na Planino. Posodobljen vodovod 26. april - Vodovod je treba stalno vzdrževati. Tako so delavci KSP Hrastnik na odseku od črpališča Velej do blokov Za Savo zamenjali okrog 150 metrov dotrajanih vodovodnih cevi z novimi. Na tem področju so vgradili tudi dva hidranta, enega so namestili še v Črdencu in naselju Dirmajerjev hrib. Tam so zamenjali tudi 100 metrov dotrajanih cevi. Poleg tega so v letu 2001 na novo zgradili podporna zidova na rezervoarju Tekmovanja 26. april - Z dnevom šole in strokovnimi ekskurzijami so v OS heroja Rajka končali z aktivnostmi v mesecu aprilu. April je čas različnih tekmovanj. Tako so učenci tekmovali na šoskem tekmoanju za Preglovo bronasto prizanje, državnem tekmovanju iz fizike za Štefanovo priznanje, državnem tekmovanju iz angleškega jezika v Litiji, v cici veseli šoli ter na področnem tekmovanju iz matematike za Vegovo priznanje. Dolski učenci nižje stopnje so si ogledali gledališko predstavo, četrtošolci v Hrastniku pa so se dobili v velikonočni delavnici. V okviru projekta kolesarjenje so na šoli pripravili predavanje za starše in učence 4. razreda. Tretješolci so sodelovali v mednarodni raziskavi bralne pismenosti, v 4. in 5. razredu so pripravili Unicefove mavrične delavnice. Na Dolu so učencem od prvega do šestega razreda razdelili paket Zdravko Dren (humanitarna igrica). Dolska šola je prejela tudi diplomo Vodni detektiv za gy sodelovanje pri preučevanju vode in vodnega okolja v svoji okolici. Uspešni na vodi 29. april - Hrastniški člani Brodarskega društva Steklarna so tekmovali na brzicah Soče na izbirnih tekmah za državno reprezentanco. Med mladinci je vse pred seboj pometel Peter Kauzer. V soboto je zmagal z dvema najboljšima časoma pred vso konkurenco, v nedeljo je bil prav tako najboljši, v prvem teku je imel celo boljši čas od vse članske konkurence. Med mladinci se je prvi dan Matic Stoklasa uvrstil na 16. mesto, Janoš Peterlin pa je bil 20. Drugi dan pa je bil Peterlin tretji in Stoklasa 13. Če ostanemo pri mladincih - v katego -riji kanujev je bil Igor Jamšek prvi dan četrti, drugi dan pa šesti, Gregor Vretič pa je bil v soboto šesti in v nedeljo četrti. Med člani se je Gregor Laznik, ki je prvo sezono tekmoval v članski konkurenci, v soboto uvrstil na 13. mesto, Boštjan Pečnik pa je bil 19. V nedeljo pa je bil Laznik že peti, Pečnik pa deseti. Uspešni veterani 29. april - Na prvem večjem tekmovanju so dolski veterani rokometaši na Rodinovem memorialu v Izoli osvojili drugo mesto v najmočnejši skupini nad 30 let. Poleg tega so dobili pokal za fair play, vratar Marko Premec pa je bil proglašen za najboljšega na turnirju. Igrali so: Miran Hribšek, Mitja Krajnc, Dejan Plevnik, Mile Jukič, Miran Vidmar, Marko Premec in Urban Moljk. Kresovanje 30. april - Osrednje kresovanje v hrastniški občini je bilo tokrat zaradi nesreče v jami Ojstro brez veseličnega dela. V Prapretnem se je kljub temu zbralo precej Hrastničanov, saj je bil večer lep. Udeležencem sta spregovorila predsednik KS Prapretno Darko Rotar in Tjaša Logar iz Svobodnih sindikatov Slovenije. Kresovi so zagoreli tudi na nekaterih drugih običajnih mestih po občini, vendar pravega prazničnega veselja tokrat ni bilo. Nove posode 30. april - V tem mesecu so delavci KSP Hrastnik na novo razdelili 150 posod za ločeno zbiranje odpadkov v naseljih Prapretno in Novi dom. Vrednost posod je znašala 1,1 milijona tolarjev. P<> Ruski stezi 30. april - Učenci OŠ Vitka Pavliča So se v tem mesecu pomerili na tekmovanju v orientaciji. Proga je tekla po Ruski stezi v Rimskih Toplicah. Njihov pevski zbor pod vodstvom Sabine Vengust je sodeloval na 11. glasbeni reviji v Novi Gorici. Najmlajši učenci so se udeležili Cici Veselošolskega tekmovanja. Opravili so še raziskovalno nalogo Vpliv velikosti semena na čas kalitve in prejeli nagrado časopisa PIL. MAJ 2001 Praznik 1. maj Letošnji praznik ni bil običajen prvi maj. Hrastnik je bil še vedno pretresen zaradi rudniške nesreče, zato so se v prazničnih dneh Hrastničani odpovedali večjih proslavljanjem. Tudi običajnih prvomajskih budnic godbeniki tokrat niso igrali. So se pa prebivalci občine Hrastnik po običaju odpravili ob prvem maju v okoliške hribe. Sejem cvetja 5. maj - V Hrastniku so pripravili že tretjič Sejem cvetja, ki ga organizirata Občina Hrastnik in Turistično društvo Hrastnik. V soboto se je na dvorišču OŠ Hrastnik zbralo izjemno veliko ljubiteljev rož. Ker gre za sejem, so bili na koncu zadovoljni tako prodajalci kot kupci. Tokrat so prodajali rože hrastniški cvetličarji in vrtnarji - samostojni podjetniki Mojca Greben, Damjana Napret, Tanja Ocepek in Darinka Zečiri ter podjetja Procvet, Kmetijsko gozdarska zadruga Dol in Vrtnarija Hodak z Izlak. Poleg njih so opremo za vrtove in okolico hiš 70 razstavljali še podjetja Kaj, Kamnoseštvo Šergan ter samostojni podjetniki Špela Mokotar, Edi Pirnaver in Uroš Jovanovič. Za gostinsko ponudbo je poskrbel podjetnik Joško Jan. Na posebnih stojnicah se je predstavilo Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik. Zelo oblegana je bila tudi stojnica Turističnega društva Hrastnik, ki je predstavilo svojo dejavnost in včlanjevalo nove člane. Sejem cvetja seje v Hrastniku lepo prijel in je postal že tradicionalna spomladanska popestritev dogajanja v občini. Uspeh Kauzer ja 6. maj - Peter Kauzer se je kljub svojim 17 letom na štirih izbirnih tekmah tako izkazal, da seje uvrstil v državno kajakaško reprezentanco. Priboril sije nastop na dveh tekmah svetovnega pokala, v Meranu in v Pragi. V kanuju se je uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco še Igor Jamšek. Žal preboj med člani letos ni uspel Gregorju Lazniku, ki je za las zaostal za željenim ciljem - uvrstitvi v člansko reprezentanco Slovenije. V soboto in nedeljo so v Tacnu potekali dve kvalifikacijski tekmi v slalomu na divjih vodah. V soboto je Peter Kauzer zmagal z ogromno prednostjo med mladinci v kajaku, Janoš Peterlin je bil osmi, Matic Stoklasa pa 11. Kauzer je zmagal tudi v nedeljo, Peterlin je bil sedmi, Stoklasa pa 12. Med člani je v soboto Gregor Laznik osvojil 8., Boštjan Pečnik 10. in Žiga Zalokar 16. mesto. V nedeljo je bil Laznik sedmi, Pečnik 11. in Zalokar 15. Kauzer je dosegel v soboto četrti rezultat med člani, v nedeljo pa sedmega. Med kanuisti pa je v mladinski konkurenci Igor Jamšek v soboto osvojil 4. mesto, v nedeljo je bil peti in s tem zamenjal mesti z klubskim tovarišem Gregorjem Vretičem. Žalna svečanost 7. maj - V delavskem domu v Hrastniku so pripravili žalno slovesnost za smrtno ponesrečnimi rudarji hrastniškega obrata Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Na njej so se zbrali stanovski tovariši - rudarji, člani kolektiva, svojci, Hrastničani in gostje, med katerimi sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in premier dr. Janez Drnovšek. Katastrofalen vdor v jami Ojstro 24. aprila je zahteval pet življenj, ki so jih v jami pustili rudarji Viktor Bezgovšek, Zdenko Kočar, Franc Zore, Boris Maček in Anton Jančič. Vsi so bili očetje, za njimi žalujejo življenjske družice in 9 otrok. V kolektivu smo odločeni, da jim bodo skušali čimbolj olajšati bolečino in poskrbeti zanje, je zatrdil v nagovoru direktor RTH Aljoša Kink. Zbranim je spregovoril tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač, ki je poudaril, da bo tudi država skušala omiliti posledice te žalostne katastrofe. V delavskem domu v Hrastniku so se številni vpisali v žalno knjigo. Rudarji so se molče in s spoštovanjem do umrlih podpisali v žalno knjigo že prej v prostorih hrastniškega rudnika. Skupščina 8. maj Na skupščini Komunalno stanovanjskega podjetja Hrastnik so za novega predsednika nadzornega sveta izvolili Janeza Kranerja. Na skupščini so pooblaščenci delničarjev sprejeli poročilo za leto 2000, sklepali o pokrivanju izgube za leto 2000 in sprejeli sklepe o imenovanju novih članov nadzornega sveta. Subvencije za podjetnike 9. maj Občina Hrastnik je objavila javni razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva. Razpisali so za 3,4 milijona tolarjev subvencij. Namenjene so bile izobraževanju podjetnikov in njihovih zaposlenih, odpiranju novih in ohranjanju obstoječih delovnih mest, inovacijam, investicijam in nastopu podjetnikov na sejmih. Na razpis so lahko kandidirali mali podjetniki, subvencije za inovacije pa so bile namenjene vsemu gospodarstvu. prijetnem klepetu ob zasavskih jetrnicah, kožnicah, funštercu... Kaj več o prometu 9. maj - Na občinskem tekmovanju Kaj več o prometu so se pomerili učenci hrastniške in dolske osnovne šole. Nastopilo je 20 udeležencev, ki so pokazali zavidljivo znanje. Zmagal je Urban Belaj pred Boštjanom Knezom, Juretom Aškercem, Nadirjem Čaičem in Alešem Gajškom. Med motoristi je bil najboljši Gregor Draksler. Zasavci okupirali Ljubljano 10. maj - V Cankarjevem domu so se zbrali ta dan skoraj vsi Zasavci ki v političnem, gospodarskem, kulturnem in družbenem življenju Zasavja nekaj pomenijo. Na srečanju Zasavcev so predstavili regijo, srečanja pa so se udeležili tudi nekateri vidni gostje: predsednik državnega zbora Borut Pahor, veleposlanik EU v Ljubljani Erič van der Linder, ministri, poslanci in drugi. Na srečanju je RCR podelil tudi nagrado mlademu in perspektivnemu podjetju. Dobilo jo je podjetje Dewesoft iz Trbovelj, ki ga vodi Hrastničan Andrej Orožen. Po uradni prireditvi so si navzoči ogledali še predstavo Na svidenje 72 nad zvezdami v izvedbi izlaških amaterskih gledališčnikov in se v avli Cankarjevega doma zadržali v Toplovod lO.maj - V Hrastniku so prišli na piano z načrti za razširitev toplovodnega omrežja izven čistega središča mesta še v nekaj drugih naselij. Tako so zaupali trboveljskemu Rudisu izdelavo 1,7 milijona tolarjev vrednega projekta za toplovod na Cesti padlih borcev v krajevni skupnosti Rudnik. Primarni vod brez sekundarnega razvoda za to naselje bi bil po tedanjih ocenah vreden okrog 25 milijonov tolarjev. Dorijev koncert 10. maj - V Delavskem domu v Hrastniku so pripravili zanimivo zabavno prireditev. Na samostojnem pomladnem Dorijevem koncertu so člani ansambla Dori navdušili polno dvorano. Povabili pa so tudi nekaj gostov, ki so obiskovalce zabavali skupaj z njimi: Vilija Resnika, Natalijo Kolšek in Francija Podbrežnika. Male skupine 11. maj - V hrastniškem delavskem domu je Sklad republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območna izpostava Trbovlje pripravil zanimiv koncert malih pevskih skupin. Na medobčinski reviji so se Predstavili: Ženska skupina Društva upokojencev Litija, Vokalna skupina Pavza Šmartno pri Litiji, Vokalna skupina Cantate iz Čemše-uika, Dekliški kvintet iz Polšnika, Oktet Valvasor iz Litije in Ženski vokalni kvartet Plavica z Dola pri Hrastniku. Dolanke so se predstavile s pesmimi: Noč, Nocoj se mi je -Sanjalo in Čez šuštarski most. Počena cev 12. maj Ponoči malo pred tretjo uro so v stanovanjsko poslovni stavbi na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku zbudili stanovalce v stanovanju, kjer je počila vodovodna cev. Poplava je bila tako velika, da je voda že ogrožala spodnje Poslovne prostore. Policisti so zaprli glavni ventil, napako pa je odpravil dežurni vodovodar KSP Hrastnik. Razbiti Kauzer 13. maj - Konec tedna so bile na Savi tekme v spustu za kajakaše in kanuiste, ki so se jih udeležili tudi tekmovalci Brodarskega društva Steklarna Hrastnik. Še pred dvema letoma so bili Hrastničani med najmočnejšimi spustaši, saj je bil Aleksej Bočko med najboljšimi mladimi kajakaši v Evropi. Aleksej je tokrat sicer tekmoval, vendar zaradi pomanjkanja specialnega treninga ni posegel v sam vrh. Na sobotni tekmi je osvojil 4. mesto. Na tekmovanju ni bilo Gregorja Laznika, ki bi prav gotovo posegel po visokih uvrstitvah, saj se je pripravljal za maturo. Zato pa je v petek vozil drugi mladi hrastniški kajakaški up Peter Kauzer. In se na progi dobesedno razbil ter poskrbel za veliko mero strahu med spremljajočo ekipo, v kateri je bil tudi njegov oče in trener Peter. Petru mlajšemu seje namreč že na startu odlomil del notranje opreme na čolnu. Zato ga čoln ni najbolje poslušal in Peter seje čelno zabil v skalo prav na mestu, kjer je izgubilo življenje že nekaj ljubiteljev vodnih športov. Peter seje uspel rešiti, vendar je spust za letos po tej nesreči odpisal. V soboto so tako vozili le še trije hrastniški mladinci, ki so v ekipni konkurenci osvojili šesto mesto. Med posamezniki pa je Robi Seničar osvojil 8., Janoš Peterlin 12. in Matic Stoklasa 16. mesto. Med kanuisti je Igor Jamšek osvojil 4. mesto. Rušitev 18. maj - V Hrastniku so v skladu z ureditvenim načrtom odstranili stanovanjsko hišo Pot Vitka Pavliča 4 pod občinsko stavbo na Logu. Lani je hišo občina odkupila, ker v njej ni bilo več stanovalcev. Rušenje so opravili delavci podjetja Pavčnik d.o.o. z Dola pri Hrastniku. Vrednost rušitve in ureditve je znašala 800 tisoč tolarjev. To področje so primerno hortikulturno uredili, delno pa so razširili tudi cestišče, ki vodi iz središča Hrastnika proti Sijaju. Selitev 18. maj - Člani zbornice so sedež Območne obrtne zbornice Hrastnik začasno preselili na Trg Franca Kozarja 7 v Hrastniku zaradi adaptacije njihovih prostorov. Zbornica letos praznuje 30 let svojega dela. Odločili so se, da bodo poleg vseh drugih priložnostnih dogodkov praznik še posebej obeležili tudi s prenovljenimi prostori zbornice. Škalički, Aleš Lokar in Rok Zupančič. Uspešno so zaključili sezono tudi v maljših kategorijah. Mladinska ekipa je igrala v 2. SKL. V svoji skupini je dosegla 2 zmagi in 6 porazov. Igrali so v razigra-vanju od 31. do 42. mesta v Sloveniji. Kadeti so dosegli v svoji skupini šest zmag in 2 poraza in se uvrstili med 25. in 48. mestom. Igralci letnikov 1986 so dosegli v svojem tekmovanju 6 zmag in 4 poraze in na koncu dosegla 20. mesto v Sloveniji. Uspešno je delovala tudi šola košarke, ki jo je obiskovalo okrog 30 otrok. Sodelovali so na turnirju male košarke v Slivnici pri Mariboru, kjer so po dvakrat zmagali in izgubili. Košarkarji 18. maj - V Hrastniku so se na občnem zboru zbrali člani Košarkarskega kluba Gradbena dejavnost Hrastnik, ki ga vodi predsednik Miran Jerič. Članska ekipa kluba je dosegla v sezoni 2000/2001 najboljšo uvrstitev v zgodovini kluba, 5. mesto v 1. B SKL. V 22. krogih so dosegli 12 zmag in bili desetkrat poraženi. V članski ekipi so sodelovali naslednji igralci: Davor Brečko, Goran Čop, Rok Deželak, David Čop, Jože Žitnik, Davor 74 Gjud, Edo Golotič, Tadej Tušek, Slevica Čeko, Marko Peršič, Darko Mijatovič, Uroš Godicelj, Davor Uspešni kajakaši 19. maj - V Bratislavi je slovenska mladinska reprezentanca v kajaku in kanuju na divjih vodah tekmovala na mednarodnem članskem tekmovanju. Med reprezentanti sta bila tudi člana hrastniškega Brodarskega društva Steklarna Peter Kauzer in Igor Jamšek. Tekmovanja seje udeležilo 230 tekmovalcev iz 8 držav. Na sobotnih kvalifikacijah je tekmovalce močno oviral Veter. Igor Jamšek je med kanuisti naredil večjo napako in se ni uvrstil v nedeljsko finale. Peter Kauzer je bil v kvalifikacijah sedmi. V nedeljo seje Peter izkazal z lepo mednarodno zmago in med drugim premagal kar tri finaliste lanskih olimpijskih iger v Avstraliji. Rokometni praznik 20. maj - V dvorani Dolanka so člani domačega kluba pripravili v soboto in nedeljo pravi rokometni praznik. V soboto je na turnirju letnik 88 in mlajših med šestimi ekipami slavila ekipa Gorenja pred domačini, tretji so bili igralci Kvarnerja iz Rijeke in četrti Stroj ar Malacky iz Slovaške. V nedeljo pa je na turnirju letnikov 90 in 91 v dveh konkurencah sodelovalo kar 33 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške. Med letniki 90 je zmagal Kvarner iz Rijeke pred Športno šolo Aleš Praznik iz Ljubljane, Celjem in Dolom. Med letniki 91 so slavili domačini pred Ormožem, Kvarnerjem in Šmartnim. Med najboljšimi posamezniki so bili tudi Dolani. Prvi dan je bil za najboljšega igralca proglašen Mitja Pap, najboljši strelec je bil Boštjan Knez. V nedeljo sta bila najboljša igralca Domen Hribšek in David Jakopič, najboljši vratar pa Peter Plazar. Turnirje bil kvaliteten in lepo obiskan, organizatorji pa so za organizacijo poželi veliko pohval udeležencev. Odlično 21. maj - Koncert Simfoničnega orkestra glasbene šole Hrastnik je v dvorani delavskega doma v Hrastniku izzvenel v pravi praznik dobre glasbe. Več kot 50 članov orkestra je pod vodstvom dirigentke Elizabete Jakšič pokazalo nov napredek. Dirigentka se je izkazala tudi z nekaj odličnimi priredbami. Mladi glasbeniki so se na poseben način, s pesmijo na začetku koncerta, spomnili tudi člana orkestra Žigo Halzerja, ki so ga pred časom izgubili zaradi tragične smrti. Sicer pa so odigrali zanimiv program, v katerem seje izkazalo tudi nekaj solistov: Anja Markovič, Maša Tomc, Manja Slapšak, Tomaž Udovč in Emina Mašič. Revija zborov 22. maj - V dvorani delavskega doma Hrastnik je Zveza kulturnih društev Hrastnik pripravila občinsko revijo odraslih pevskih zborov. Na njej so se predstavili trije zbori, ki v občini aktivno delujejo. Moški zbor Pevskega društva Steklar Hrastnik pod vodstvom Karlija Plazarja seje predstavil s štirimi znanimi, že skoraj ponarodelimi pesmimi. Ženski pevski zbor Svobode Dol pri Hrastniku pod vodstvom Sabine Vengušt Krajnc je poleg dveh ljudskih in Vodopivčeve Z vencem tem ovenčam slavo zapel tudi Mozartovo Ave verum. Moški pevski zbor Svobode Hrastnik pa je pod vodstvom Vanje Tomca zapel Ipavčevo O mraku, Slomškovo Večernico, koroško Dečva pa v hartlcu in dalmatinsko Velo luko. Revijo so popestrili recitatorji OS heroja Rajka. Urejen Hrastnik 23. maj - V hrastniški občini so v maju opravili tudi vsakoletna dela, ki pomenijo stalno spomladansko urejanje okolja in prometnih poti. Obnovili so vse talne označbe na cestah in javnih površinah v občini. Letos so posebno pozornost namenili parkirnim prostorom za invalide, ki so sedaj zarisani pred vsemi javnimi ustanovami in na vseh javnih površinah. Dela je izvajal samostojni podjetnik Drago Huš iz Prebolda, veljala pa so okrog 2,7 milijona tolarjev. Huš je obžagal tudi drevje, parkovni vrtnar Bogo Biderman pa je uredil javne površine s primerno zasaditvijo. Zasvojenost 25. maj - Društvo za mlade Ptica je pripravilo v hrastniški poslovni dvorani na Logu zanimivo konferenco tistih, ki jih ni vseeno, kaj se dogaja na področju zasvojenosti. Predstavile so se različne nevladne skupine in društva, ki se ukvarjajo z mladimi in njihovo zasvojenostjo iz različnih delov Slovenije. Matej Strgaršek iz društva Ptica je povedal, da je Zasavje kar na ravni povprečja Slovenije, kar se tiče števila uživalcev drog. V društvu Smisel življenja v Postojni so posebej zanimive mladinske delavnice v srednjih šolah, društvo Svit v Kopru pripravlja nove prostore, kjer se bodo lahko mladi zasvojenci tudi očedili in prespali, v Zarji na Koroškem so se odločili za terensko delo svojih aktivistov, v Pelikanu Karitas pa pomagajo mladim, da se vključujejo v centre za pomoč zasvojencem in čedalje več delajo s starši. Podobno je v društvu Up, Zdravo mesto Celje pa skuša povezati čimveč različnih dejavnikov v boj proti narkomaniji. Zanimiv je tudi poskus skupine Konoplja, ki seje z zasvojenostjo spoprijela preko interneta. V Centrih za socialno delo se srečujejo s to problema- tiko predvsem preko pomoči mladim, v Sloveniji pa čedalje več tudi svetujejo. Predstavnik Ministrstva za delo je povedal, da se srečajo delavci Centrov po Sloveniji s približno 80 uživalci drog na mesec. Zato je ena najbolj pomembnih stvari, ki so bile vidne na včerajšnji konferenci v Hrastniku, delo v lokalnem okolju in povezovanje različnih organizacij pri preprečevanju in zdravljenju zasvojenosti. Majniški koncert 25. maj - Komorni pevski zbor sv. Jakoba z Dola pri Hrastniku je pripravil zanimiv Majniški koncert. Dvanajst pevcev je pod vodstvom zborovodje Blaža Hafnerja pred polno farno cerkvijo na Dolu nastopilo s pesmimi, ki so posvečene Mariji in nekaterimi narodnimi. Obiskovalci so bili presenečeni že ob prihodu na koncert, saj so prejeli cvet šmarnice. Zbranim je v odmoru o liku matere spregovoril dolski župnik Franc Ornik. Vezni tekst za koncert je tenkočutno napisala Minka Babič, koncert pa je povezovala Lidija Jakopič. S solističnimi nastopi so se izkazali Andreja Peklar, Matej Jakopič in Edvard Pufler. VpisvGŠ 26. maj - V hrastniški glasbeni šoli je dva dni potekal vpis v šolsko leto 2001 - 2002. Med instrumenti, ki so jih vpisovali, sta tudi ljudska instrumenta citre in diatonična harmonika. Odziv mladih, ki so željni glasbenega znanja, je bil velik. Cici matura 28. maj - V športni dvorani na Logu v Hrastniku je Vrtec pripravil tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta Cici matura. Tokrat se je predvsem staršem, starim staršem in drugim obiskovalcem s prijetnim programom predstavilo kar 130 otrok z vseh enot hrastniš-kega vrtca. Najprej jih je v sprevodu od vrtca Sonček do dvorane spremila Rudarska godba, v dvorani jih je pozdravila ravnateljica Slavi Pavlič. Zahvalila seje vzgojiteljicama Viktoriji Kapel ari in Tatjani Denovnik, ki odhajata v pokoj, za srčno delo z otroki. Potem pa so se s svojimi himnami predstavili otroci iz vrtcev Sonček, Dolinca, Lučka in Čenča. Skupni zborček pod vodstvom Tatjane Denovnik seje predstavil s štirimi skladbicami, vse enote pa so pripravile plesne nastope na glasbo Romane Krajnčan. Za zabavo je poskrbel še Sten Viler s predstavo Pikin rojstni dan, otroci pa so pojedli na koncu prireditve še slastne torte v obliki štirih telebajskov, ki jim jih je poklonila občina Hrastnik in župan Leopold Grošelj. Veseli večer 29. maj - Ta večerje bil v hrastniš-kem delavskem domu večer glasbe in smeha. Člani Moškega pevskega zbora Svoboda Hrastnik pod vodstvom dirigenta Vanje Tomca so se v prvem delu letnega koncerta izkazali z občutenim izvajanjem zanimivega programa od ponarodelih pesmi do Verdijevega Nabucca. Voditeljica programa Manja Goleč je gosta večera, humorista in politika Toneta Partljiča, kar nekajkrat spravila v velike škripce, iz katerih seje s preprostostjo in humorjem znal reševati. Dvorano pa sta spravila v sproščen smeh. Koncert so popestrili tudi saksofonisti Oskar Laznik, Vanjo Tomc, Mojca Trbovc in Željko Udovč. V tretjem delu večera pa so pevci navdušili s predstavo Veseli večer, s katero so se spomnili na Vesele berače. V dvorani so odmevale salve smeha, pevci pa so se izkazali tudi kot odlični igralci. Izleti, ekskurzije 29. maj - V OŠ heroja Rajka so pripravili zaključek Bralne značke v tem šolskem letu. Sicer pa so se maja učenci udeležili vrste ekskurzij in zaključnih izletov. Tudi tekmovali so še. Tako so se udeležili področnega tekmovanja iz kemije za Preglova priznanja, državnega tekmovanja iz Vesele šole, pa krosa v Šmartnem pri Litiji, košarkarskega polfinala v Slovenskih Konjicah (mlajše deklice), regijskega srečanja mladih tehnikov v Hrastniku (čolni - bazen) in področnega tekmovanja v atletiki v Hrastniku. Prvošolci so se odpeljali v organizaciji Rdečega križa Hrastnik na Debeli Rtič. Otroški in mladinski pevski zbor sta skupaj z gosti pripravila svoj letni koncert. Učenci 2.a razreda pa so se kot šolski zmagovalci udeležili zaključne prireditve akcije Čisti zobje v Ljubljani. Brnica 30. maj - Rudnik Trbovlje Hrastnik Je razpisal natečaj za pridobitev najbolj ugodnega ponudnika za izdelavo programske zasnove območja naselja Brnica v hrastniški občini. Ponudnik bo izdelal ■strokovne podlage za programsko zasnovo in vse raziskave za študijo izvedljivosti tega projekta. Prvak 30. maj - Učenci OŠ Vitka Pavliča so v maju sodelovali na državnem tekmovanju iz Vesele šole v Ljubljani. Ponašajo se celo z državnim prvakom za šeste razrede. Poleg tega se je nekaj učencev udeležilo še državnega tekmovanja v atletiki v Murski Soboti, pevski zbor pa je sodeloval na občinski reviji otroških in mladinskih Pevskih zborov v Hrastniku. V Žiče 30. maj - Z družabnim srečanjem za stanovalce so zaključili organizirano dejavnost v maju v Domu starejših. V začetku meseca so se na dvorišču dobili na športnih igrah. Devetega maja so stanovalce obiskali mladi prijatelji učenci 4.a razreda OŠ heroja Rajka, ki pod vodstvom učiteljice Mire Kolander že nekaj časa tesno sodelujejo z domom. Stanovalke so ob starih predmetih (telefon, radio, likalnik, peresnik, spominske knjige) spregovorile o svojih spominih in uporabi starinskih predmetov. Dan pred nekdanjim dnevom mladosti pa so se starostniki, ki sodelujejo v skupini ročnih del, odpeljali v Slovenske Konjice in na ogled Žičke kartuzije. Srečno... 31. maj - V Zasavskem muzeju v Trbovljah, kjer je na ogled tudi pestra in bogata zgodovina hrast-niške doline, so odprli stalno razstavo Srečno ... črne doline. Ob razstavi je izšel tudi bogat katalog o razstavi in zbornik Naših petdeset let. Avtorji razstave so Nevenka Hacin, Irena Ivančič Lebar, Miran Kalšek in Jana Mlakar Adamič. Tri s i h: c: x oj cim: DOLINK ZASAVSKI MUZ K J TIMUVI.JK KRONIKA - Maj 2001 zasavske občine so predstavljene v slovenskem prostoru, avtorji pa so na razstavi predstavili geologijo, poselitev, prometne zveze, premogovništvo, kulturno in športno življenje, ekonomski in socialni položaj (posebej so uredili takratno gostilno), industrijske dejavnosti in spremembe v različnem zgodovinskem času. Embalažno steklo 31. maj - Do konca maja so v Steklarni Hrastnik izdelali na IS strojih in v hladilni peči 15.600.000 različnih steklenih izdelkov. Prodali sojih še več, saj so zaloge iz začetka leta zmanjšali za 13 odstotkov. S proizvodnjo embalažnega stekla v prvih mesecih leta 2001 so bili v Steklarni zadovoljni. Še več, kar precej težav so imeli zaradi tega, ker nekaterim kupcem zaradi prezasedenih zmogljivosti niso mogli izpolniti vseh naročil. JUNIJ 2001 Minister v bolnici 1-junij - Trboveljsko bolnišnico je obiskal minister za zdravje dr. Dušan Keber. Predstavniki bolnišnice so ga seznanili s programom nameravanih investicijskih vlaganj v posodobitev bolnišnice, še posebej kirurške ambulante in skupnega operacijskega bloka. Na sestanku 80 sodelovali tudi župani in poslan-C| ter direktorji zdravstvenih domov. Tako je delo Zdravstvenega doma Hrastnik in nekatere dileme, ki se pojavljajo pri delovanju doma, predstavil tudi direktor Zdravstvenega doma Hrastnik dr. Martin Mlinarič. Občni zbor in slovo ••junij - Na občnem zboru so se zbrali člani Rokometnega kluba Dol TKI Hrastnik. Svoje delo so označili za izjemno uspešno, saj so v pretekli tekmovalni sezoni člani osvojili 4. mesto v I. B SRL, kadeti so bili v kadetski ligi jug 5., ekipa starejših dečkov pa seje po zmagi v ligi jug uvrstila v polfinale slovenskega prvenstva. Na velikonočnem turnirju v Pragi so osvojili 2- mesto. Mlajši dečki 88 so se prav tako z zmago v ligi jug uvrstili v polfinale. Mlajši dečki 89 pa so bili v polfinalu po 2. mestu v ligi. Uspešni so bili tudi člani rokometnih šol (Dol, Hrastnik, Rimske Toplice, Sedraž, Zidani Most).. Prizadevne so bile vse tri plesno navijaške skupine (Nimfe, Dolske mačke, Dolske miške). Na občnem zboru so izvedli tudi volitve. Predsedstvo kluba je prevzel Janez Kraner, predsedstvo IO pa Dejan Milinovič. Ta dan so pripravili v Dolanki še zanimivo tekmo ob zaključku sezone in končanju kariere dveh odličnih igralcev Marka Cvetka in Boštjana Tometa. Na tekmi so se pomerili domači igralci, okrepljeni z Janijem Čopom in Zoranom Senčarjem, ter igralci, s katerimi sta jubilanta igrala. Začetni met je izvedel kapetan državne reprezentance Uroš Šerbec, na tekmi pa so vsi sodelujoči prikazali veliko lepih potez. Dimnikarske storitve 2. junij - Toplarna Hrastnik je pričela z opravljanjem dejavnosti javne službe dimnikarskih storitev. Občina Hrastnik je na javnem razpisu dodelila javno službo Toplarni. Služba zajema čiščenje kurilnih in dimnih naprav, merjenje emisij dimnih plinov ter strokovne preglede kurilnih naprav in zračnikov. KRONIKA -Junij 2001 Padala drevesa 3. junij - Popoldan je neurje zagodlo kar na nekaj koncih. Tako so morali policisti odstraniti vejevje na magistralni cesti Trbovlje Hrastnik, gasilci PGD Hrastnik mesto pa so ga odstranjevali na cesti Čeče - Goveji Potok. Največ škode pa je naredilo drevo, ki je padlo na streho stanovanjske hiše v Bobnu. Tudi tega so odstranili gasilci, ki so streho prekrili s ponjavo. Zaključni koncert 5. junij - V dvorani delavskega doma so učenci Glasbene šole Hrastnik pripravili zanimiv zaključni koncert. Predstavili so se instrumentalisti, ki so skupaj s svojimi učitelji pripravili kar 21 točk programa. Koncert je povezovala kar ravnateljica Glasbene šole Polona Kovač. Kauzer navdušil 5. junij - Na Ljubljanici so pri Tromostovju pripravili paralelni kajak kanu slalom za nagrado mesta Ljubljane. Med povabljenimi udeleženci je bil tudi Hrastničan Peter Kauzer. Peter je premagal celotno konkurenco, v finalu celo nosilca zlate olimpijske kolajne z 82 iger v Barceloni Italijana Pierpaola Ferrazija. Steklarna 8. junij - V Hrastniku so se na 6. skupščini delniške družbe Steklarna Hrastnik sestali delničarji družbe. Sprejeli so letno poročilo za leto 2000. Steklarna je leto 2000 zaključila z dobičkom 55 milijonov tolarjev, ki so ga prenesli v rezerve. Za pooblaščenega revizorja družbe za leto 2001 so imenovali revizijsko družbo Abeceda iz Celja. V novi nadzorni svet so imenovali štiri dosedanje člane (Branko Pucelj, Jelena Mlakar - Kramar, Brane Mišič in Soniboj Knežak) ter dva nova (Blaž Vodopivec in Damjan Škofič). Letovanja 8. junij - Hrastniško Društvo prijateljev mladine je pripravilo od 2. do 8. junija letovanje za predšolske otroke na Debelem Rtiču. Letovalo je več kot 20 otrok, spremljali so jih trije spremljevalci. Vsi otroci obiskujejo hrastniške vrtce. Letovanje je potekalo v okviru zdravstvenega letovanja, ki ga subvencionira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Društvo pa seje v teh dneh pripravljajo tudi za letovanje osnovnošolskih otrok. Prostora za skupne počitnice v Pinestri pri Novemgradu na Hrvaškem je bilo za 42 otrok. Priprava 12. junij - Delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik so pričeli s Pripravljalnimi deli za gradnjo poslovno trgovskega objekta v obrtni coni. Investitor gradnje je bil Razvojni center Celje Inženiring. V teh dneh so nadaljevali tudi z intenzivnimi deli pri urejanju struge Potoka Boben, ki so ga deloma tudi prekrili. Strugo so uredili v skupni dolžini 120 metrov. Na delovišču objekta pa so v prvih dneh sanirali temeljna tla, prestavili komunalne vode in pripravili vse za gradnjo. O kogeneraciji IS. junij - V hrastniški Toplarni so gostili člane Odbora za komunalno energetiko Združenja energetike GZS, ki so opravili svojo sejo. Še posebej je goste zanimala izkušnja hrastniške Toplarne pri uvajanju sočasne proizvodnje toplotne in električne energije v Toplarni Hrastnik. O tem, kako poteka poskusni zagon kogeneracije, je gostom spregovoril direktor Toplarne Boris Trstenjak. Gostje iz Kriftela 17. junij - Na obisku v Hrastniku so bili tri dni gasilci iz Kriftela pri Frankfurtu. Občina Kriftel je sicer po površini dvajsetkrat manjša od Hrastnika, prebivalcev pa ima približno toliko kot Hrastnik. Skupaj z gasilci je Hrastnik obiskal župan Pavel Dtinte. Za goste je pripravil sprejem tudi hrastniški župan Leopold Grošelj. Gasilci so gostom pokazali svoje prostore in tehniko in jih odpeljali na obisk Velenja, kjer so si ogledali tudi rudarski muzej. Gostje so si ogledali tudi občino Hrastnik. Lepi kraji 19. junij - S svojim delom je končala regijska ocenjevalna komisija, ki je ocenjevala okolje v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna. Hrastničani se lahko ponašamo z izjemnimi uvrstitvami, 83 ki kažejo, da v občini čedalje bolj skrbimo za svoje okolje. V kategoriji srednja mesta je premočno zmagal Hrastnik, v kategoriji drugi kraji je zmagal Dol pri Hrastniku. Med hribovskimi kraji so Čeče zmagale, Kovk pa je bil drugi. Med osnovnimi šolami je zmagala Osnovna šola Vitka Pavliča. Vsi zmagovalci so kasneje sodelovali še v tekmovanju na državnem nivoju. Ttitti frutti 19. junij - V delavskem domu v Hrastniku so se na zaključnem nastopu, ki gaje povezovala Helena Cvetežar, predstavili plesalci GS Hrastnik in Litija. Oboje vodi Žužana Bartha, ki je pripravila tudi koreografijo nastopov. Učenci baletnih oddelkov in oddelkov izraznega plesa so pokazali zavidljivo znanje in prijetno polepšali to poletno popoldne. Eniens kupil STT 20. junij - Hrastniška firma Emens je kupila Strojno tovarno Trbovlje. V treh letih naj bi jo očistila vseh dolgov. Ob nakupu je bila STT zadolžena za 90 milijonov tolarjev, v njej ni bilo zaposlenih, niti ni razpolagala s svojimi prostori. Emens jo je kupil za 55 milijonov tolarjev. Z upniki se je uspel dogovoriti o odpisu 70 milijonov tolarjev zamudnih obresti, 20 milijonov dolgov pa namerava poravnati v treh letih. Največja vrednost STT je bilo 90 odstotno lastništvo Orodjarne, kjer je bilo ob nakupu zaposlenih 50 ljudi. Emens je postal tudi 15 odstotni lastnik Strojegradnje, kjer je zaposlenih več kot 200 ljudi. Hrastniško podjetje je tako pričelo še bolj široko povezovati svoje posle izdelovanja strojev in orodjarstva. Po besedah direktorja Igorja Hrovatiča je bil nakup za Emens strateškega pomena, saj namerava firma razvijati orodjarsko dejavnost in oživili tudi dejavnost STT. Mladost in starost 20. junij - Ta dan so se stanovalci Doma starejših v Hrastniku še zadnjič srečali z mladimi prijatelji 4.a razreda OŠ heroja Rajka in njihovo učiteljico Miro Kolander. Četrtošolci so celo leto pripravljali projekt spoznavanja življenja starih ljudem. Predstavili so ga staršem, v mestni knjižnici, in tudi v domu. Opravili so obsežno delo (obiski, pogovori, intervjuji) in se pri tem tudi marsikaj naučili. Ekspresna seja 21. junij - Hrastniški svetniki so tokrat opravili s sejo v ekspresno kratkem času, saj so za 16 zanimivih točk dnevnega reda porabili le dobri dve uri časa. Direktor Fet Trbovlje Roman Lebar in predstav- niča Petrola Ljubljana Mateja Mikec sta svetnikom predstavila Projekt odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Še Posebej zanimive so bile dileme okrog vključevanja privatnega kapitala v investicije na tem področju. Zdenka Žnidaršič je predstavila spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega 'n srednjeročnega plana za območje občine Hrastnik. Opozorila je Predvsem na individualno gradnjo, varovanje različnih spomenikov, načrte poseljevanja v gručasta naselja in ureditve nekaterih posegov v naravo. Svetniki so z nekaj več razprave obravnavali le tarifni sistem Toplarne Hrastnik. Na koncu so sprejeli sklep, da bodo po manjši ceni ogrevali tudi prostore društev. Potem pa so sprejeli odlok o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor. O rebalansu občinskega proračuna ni bilo tehtnejše razprave, sprejeli so ga z nekaj manjšimi dopolnitvami. Proračun je tako težak 1,5 milijarde tolarjev. Brez razprave so sprejeli sklep o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna in predlog za podelitev občinskih nagrad in priznanj za leto 2001. Svetniki so sprejeli še program priprave lokacijskega načrta Riklov most, ustanovili so svet za varnost občanov občine Hrastnik, odlok o ustanovitvi skupnega organa za zasavske javne zavode ter sklep o pooblastilu županu za usklajevanje spremembe cene toplotne energije z veljavno zakonodajo. Seznanjeni so bili s sklepom župana o uporabi sredstev proračunske rezerve v vrednosti milijona tolarjev, ki sojih namenili v sklad za pomoč družinam smrtno ponesrečenih rudarjev ob rudarski nesreči v jami Ojstro. Hrastniški svet je izdal pozitivno mnenje k imenovanju Slavice Pavlič za ravnateljico Vrtca Hrstnik. Na vprašanje svetnika Vinka Žagarja, kdaj bo občina Hrastnik predstavljena na svetovnem spletu, je bil odgovor: jeseni, spletna stran je v pripravi. Župan Leopold Grošelj je svetnike informiral, da se občina vključuje v pogovore in iskanje primernih rešitev za težko situacijo v Jutranjki in Sijaju. Ker gre skupaj za okrog 200 delovnih mest, občinskemu vodstvu ni vseeno, kako se bodo zadeve razpletle. Ob občinskem prazniku bodo v Hrastniku dobili 27 novih stanovanj, pričela pa naj bi graditi še 23 stanovanj in poslovne prostore zraven hrastniške osnovne šole. Župan je informiral svetnike še o obisku nemških gostov v občini. Svetniki so se ob novici, da je Hrastnik tudi letos najbolje ocenjen med zasavskimi mesti in ob povabilu na prireditve ob občinskem prazniku zadovoljni razšli. Prazniki na Slovenskem 21. junija - V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so pripravili predstavitev in razstavo projekta Prazniki na Slovenskem, ki sojo pripravili učenci 4.d razreda OŠ heroja Rajka iz Hrastnika pod mentorstvom učiteljice Marine Kmet. Konec šole 22. junij - Zadnji šolski dan je čas za podelitev priznanj in spričeval. Tudi ta dan je bil na šoli heroja Rajka takšen. Dva dni prej so pripravili učenci in učitelji zaključno prireditev za starše v dvorani na Logu, dolski učenci pa v dvorani Dolanka. Hrastniški osmošolci so se 14. junija poveselili na Valeti 2001, dolski sojo pripravili dan pred tem. Junijske šolske dni so učenci in učitelji izkoristili za zaključne izlete učencev. Tako so se osmošolci odpeljali v Gardaland, prvošolci so odšli na ranč Kaja in Grom nad Logatcem, tretješolci so se z vlakom zapeljali v živalski vrt v Ljubljano, četrtošolci so odšli na obisk k blejskemu graščaku, petošolci na potep po Notranjski, šestošolci pa na Štajersko. V maju so se učenci udeležili še srečanja mladih tehnikov v Murski Soboti in zaključka Vesele šole v Ljubljani (4 državni prvaki). Riklov most 25. junija - V Hrastniku so se odločili, da bodo pričeli izdelovati lokacijski načrt za področje Riklovega mostu. Razmišljali so o treh možnostih ureditve tega področja. Ureditev krožnega prometa je odpadla, še najbolj pa so se ogreli za klasično križišče z dvignjenim voziščem za okrog poldrugi meter. Projekt naroča Direkcija za promet Republike Slovenije. Z reševanjem prometa v tem delu bodo posegli v privatno lastnino, saj predvidevajo odstranitev vseh treh stanovanjskih hiš in gostinskega lokala. Prav tako naj bi podrli Riklov most. Vrednost vseh posegov je ocenjena na 500 milijonov tolarjev. Desetletniki 26. junij - Hrastniški župan Leopold Grošelj je pripravil sprejem za pet desetletnikov, ki praznujejo v času, ko praznuje tudi mlada slovenska država. Matjaž Majes je edini Hrastničan, ki ima svoj rojstni dan na isti dan kot slovenska država. Mama ga je rodila 25. junija 1991, očeta pa šota dan vpoklicali v enote teritorialne obrambe. Dneve slovenske vojne so v bolnišnici preživeli tudi znameniti hrastniški četverčki Patricija, Kristjan, Kevin in Timotej. Drakslerjev! četvorčki so bili rojeni 19. junija 1991. V kliničnem centru v Ljubljani so vojno preživeli v inkubatorjih, mama pa nekaj časa tudi v zaklonišču. Župan jih sprejme vsako leto ob njihovem rojstnem dnevu. Letos je desetletnike obdaril s HI FI napravami. GD praznoval 28. junij - Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je izročil certifikat ISO 9002 direktorju Gradbene dejavnosti Hrastnik Iztoku Slanšku. Na slovesnosti, ki so jo gradbinci povezali tudi z desetletnico svojega podjetja, je minister Bavčar v slavnostnem govoru dejal, da ga veseli razmišljanje hrastniških gradbincev, ki skušajo delati vse bolj kvalitetno. Ob prostem pretoku ljudi v Evropi bodo tudi možnosti gradbenih podjetij v Evropi večje. Seveda pa bo konkurenca delovala v obe smeri, je še opozoril Bavčar. Direktor GD Hrastnik Iztok Slanšek je orisal desetletno pot podjetja, direktor Inštituta za meroslovje in kakovost Iztok Likar pa je povedal, da so hrastniški gradbinci dobro pripravljeni za zahtevno delo po ISO standardih. Na prireditvi je avtor Marko Planinc predstavil zanimivo knjigo Desetletja gradbeništva, ki jo je podjetje izdalo ob jubileju. Prireditev je vodila Karmen Cestnik, z odličnim nastopom pa jo je popestril kvartet slovenskih klarinetistov. Nekovine 28. junij - V hrastniški steklarni so gostili člane odbora Združenja za nekovine pri GZS. Delo Steklarne in hčerinskih družb jim je predstavil direktor Stojan Binder. Člani združenja (v njega je vključenih 95 družb s skoraj 5600 delavci) so razpravljali o novem pravilniku o ravnanju z embalažo ter poslovanju podjetij nekovin. Spreminjanja 28. junij - V knjižnici Antona Sovreta so pripravili predstavitev prvega proznega dela Vide Bošnjak Logar. Knjigi je dala naslov Spreminjanja ... v dvoje in več... Knjiga je iskrena in intimna pripoved o ženi Kristini skozi čas zorenja življenja, ki gaje doživljala kot dekle, žena, mati in družbeno prosvetna delavka. Poleg avtorice je knjigo predstavil urednik Dolenjske založbe Franc Šali. Nič več premoga 29. junij - Konec junija so rudarji odkopali zadnje tone premoga v jami Hrastnik. Zadnje tone so odkopali na koti 12 kotnega polja jame Hrastnik. S tem seje zaključila 180 letna neprekinjena proizvodnja premoga v tej jami. Premog na tem področju je bil najbolj kvalitetni premog iz še delujočih slovenskih jam, kjer kopljejo rjavi premog. Dosegal je tudi 19 GJ kurilne vrednosti in vseboval manj kot odstotek žvepla. Področje jame Hrastnik leži pod grebenom Blat, kjer so včasih kopali premog na dnevnem kopu. S koncem proizvodnje v jami Hrastnik seje zaključila tudi dobava zasavskega premoga Toplarni Ljubljana. Pisno sporočanje 30. junij - Projekt Zgodovina pisnega poročanja je odmeval tudi na šestih slovenskih dnevih knjige v Ljubljani. Učenci OŠ Vitka Pavliča so pod mentorstvom učiteljice Helene Kreže pripravili odličen projekt, ki so ga kot edina šola predstavili na teh dnevih in poželi veliko pohval. Poleg tega so projekt v tem šolskem letu predstavili še v knjižnici Antona Sovreta v Hrast- niku, na vseh OŠ v Zasavju, v Radečah, Rimskih Toplicah in Laškem. V tem mesecu so učenci sodelovali še na državnem tekmovanju mladih tehnikov v Murski Soboti in se veselili priznanja za najlepše urejeno šolo v območju od Radeč do Litije. Srečanja 30. junij - Tudi v tem mesecu so aktivnosti v Domu starejših v Hrastniku zaključili z družabnim srečanjem za stanovalce, ki so praznovali rojstne dni. Sicer pa seje v začetku meseca pevski zbor stanovalk pod vodstvom Andreje Kurbus udeležil revije domskih zborov v Velenju. Članice skupine za samopomoč Jesenski listi so z vodjo Leo Hribernik odšle na izlet na Debeli Rtič. Stanovalke so se imele lepo na obisku v vrtcu Sonček. V domu so pripravili zaključno srečanje z dijaki 2. letnika gimnazije, ki so v okviru izbirnih vsebin obiskovali stanovalce doma. mitm PRAZNOVANJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Zloženka o prireditvah 14. junij - V vseh hrastniških gospodinjstvih so ob začetku prireditev ob občinskem prazniku prejeli lično zloženko o prireditvah ob prazniku. V zloženki je bilo predstavljeno vseh 37 prireditev, ki so bile posvečene občinskemu prazniku Hrastnika. Še posebej prireditve 3. julija ter slavnostna podelitev občinskih priznanj. Prostori in razstava OZ 14. junij - V Hrastniku so odprli prenovljene prostore Obrtne zbornice Hrastnik. Člani zbornice so pridobili prostor za sejno sobo, v prostorih obrtne zbornice pa bo odslej tudi informacijska pisarna. Hrastniški obrtniki so s to pridobitvijo lepo obeležili tudi svoj praznik 30 letnico stanovske organizacije in 15 letnico hrastniškega združenja. V poslovni dvorani pa so postavili zanimivo razstavo, na kateri so se predstavili člani Obrtne zbornice Hrastnik. Ob jubileju so izdali tudi zgoščenko s predstavitvijo zbornice. Na slovesnosti je predsednica Obrtne zbornice Anita Kozole poudarila, daje združenje sicer najmanjše v Sloveniji, vendar se trudijo, da bi utrjevali obrtništvo in podjetništvo v občini. Župan Leopold Grošelj je poudaril, da v občini lepo sodelujejo na različnih področjih, ne morejo pa biti zadovoljni z odnosom države do uresničevanja zakona o zapiranju rudnikov. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah pa je ob čestitkah povedal, da se morajo obrtniki in podjetniki tudi danes bosti z državo, ki včasih sprejema zanje nerazumljive hrastniški osnovnošolci: Mateja Roglič, Andrej Jerič in Matic Tesla. Proslava na Kumu 16. junij - Na Kumu je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje pripravilo spominsko proslavo ob 10 letnici osamosvojitve. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja veteranov Slovenije Srečko Lisjak. Posebej je omenil vlogo branilcev telekomunikacijskih naprav na Kumu. Na prireditvi so podelili Priznanja zaslužnim članom združenja, nted njimi tudi Hrastničanoma Davidu Srebotniku in Dušanu Škorjancu. Pri obeležitvi spomina na kumske dogodke pred desetimi leti je sodelovala tudi častna straža Slovenske vojske. Za zabavo so poskrbeli godbeniki Delavske godbe Trbovlje in ansambel Hip-hop iz Hrastnika. Šport druži 22. junij - Na Savi pred brodarskim domom so pripravili že tradicionalno tekmo med rekreativnimi ekipami raftarjev. S tem so se končale različne športne prireditve v tem delu hrastniške občine ob prazniku krajevne skupnosti Steklarna in občinskem prazniku. Pričele so se s sobotnim merjenjem moči mladih kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Na brzicah Save so člani Brodarskega društva Hrastnik pripravili slovenski Pokal za mlajše kategorije. Dan kasneje so na brzicah pri TET Trbovlje moči merili najboljši slovenski raftarji na tekmi za državno prvenstvo v raftingu (Sprint in slalom). Sledil pa je še balinarski turnir za prehodni pokal KS Steklarna na balinišču pri Logarju. Na igrišču v Podkraju pa so se na tradicionalnem turnirju trojk pomerili košarkarji. Mali nogomet 22. junij - Na Trati so se v malem nogometu pomerile ekipe občin in upravnih enot Trbovelj, Zagorja in Hrastnika ter direktorjev hrastniških Hrastnik. Rezultati niso bili najbolj pomembni, pomembnejše je bilo druženje. Čeprav je bilo na igrišču prelitega precej znoja. Vendar bolj zaradi kondicijske pripravljenosti sodelujočih, da kil seveda ne omenjamo posebej. Razstava pletilj 22. junij - V mali dvorani v Dolanki so članice Sekcije pletilj dolskega Društva upokojencev pripravile že 16. razstavo svojih izdelkov. Ob otvoritvi so pripravili prijeten program, v katerem so sodelovale članice kvarteta Plavica in citrarki hrastniške Glasbene šole Katja Krpič in Sabina Strniša. Prireditev je vodila Božena Tušar. Na razstavi je 14 članic prikazalo izdelke, ki so nastali z uporabo različnih tehnik ročnih del. Po Savi navzdol 22. junij - V prostorih brodarskega društva so pripravili fotografsko razstavo s športnimi motivi "Po Savi navzdol". Svoje fotografije sta razstavila Simon Tanšek in Vinko Žagar. Posnela sta jih ob Savi ob različnih priložnostih, največ na tekmovanjih kanuistov in raftarjev. Zanimivi so bili tudi motivi iz zakulisja tekmovanj. Razstava gasilcev 23. junij - V gasilskem domu na Dolu pri Hrastniku so odprli razstavo ob stoletnici tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva. Med lično urejenim gradivom je posebej izstopala tudi knjiga 100 let gasilstva na Dolu, ki jo je napisal Drago Kozole. Kot je povedal ob otvoritvi razstave, je s sodelavci zbiral gradivo celih 13 let. Težko bi našli društvo, ki je svoj arhiv tako dobro ohranilo. svoj arhiv tako dobro ohranilo. Tudi v časih, ki slovenstvu niso bili naklonjeni. Razstava je tudi zahvala in spomin na dede in pradede, ki so društvo postavili na noge. Predstavljene so fotografije, pa stari dokumenti ■n nekatera oprema dolskih gasilcev. Thrnir mladih 23. junij - V športnem parku na Logu so člani Nogometnega kluba Hrastnik pripravili zanimiv nogometni turnir mladih nogometašev v spomin na bivšega nogometnega delavca Nika Obrečkala. Hrastniški nogometni delavci so pokazali, da spet zelo zavzeto delajo z mladimi in se nogometu v občini obetajo boljši časi. Rokometni veterani 24. junij - Na rokometnem veteranskem turnirju v dvorani Dolanka so zmago slavili domači veterani pred gosti iz Šoštanja in drugo ekipo domačinov. Tudi tokrat v Dolanki niso manjkale poteze za sladokusce, ki sojih prikazali stari rokometni prijatelji. Nogomet 25. junij - V Dolanki so pripravili že tradicionalni nogometni turnir med tremi največjimi krajevnimi skupnostmi v občini ter nogometno tekmo med ekipo občine in krajevne skupnosti. Med mladimi je zmagala ekipa Dola, v tekmi med občino in KS pa so bile bolj od rezultata tokrat važne lepe poteze članov obeh ekip. Za radovedne: "občinarji" so tokrat zmagali. Avtomobilske dirke 25. junij - Na rokometnem igrišču v športnem parku na Logu pa so pripravili zanimive avtomobilske dirke. Radijsko vodeni modeli avtomobilov so privabili na tribune rokometnega igrišča precej radovednežev. Na igrišču so postavili pravo avtomobilsko progo z vsemi potrebnimi objekti. Tekmovanje OBČINSKI PRAZNIK 2001 Nove garaže 27. junij - Ob občinskem prazniku in dnevu policije sta hrastniški župan Leopold Grošelj in komandir policijskega oddelka Hrastnik Simon Sihur odprla vrata novih garaž na sedežu hrastniške policije. Župan je v svojem nagovoru zbranim poudaril vlogo policistov pred 10 leti v vojni za Slovenijo in izrazil željo, da bi pri obnovi stavbe finančno pomagal še kdo. Policijska stavba je v lasti občine, v naslednjih letih bi bila potrebna še obnove notranjosti. Župan seje ob tej priložnosti komandirju Simonu Sihurju, kije sprejel novo delovno dolžnost, zahvalil za korektno opravljanje njegovega dela. Promenadni koncert 27. junij - Godbeniki Steklarske godbe so pripravili prisrčen promenadni koncert pred Taborniškim domom na Frtici. KS Steklarna 28. junij - Na prireditvi ob prazniku so pred brodarskim domom pozdravili poletje. Prireditev je vodil Dejan Debelak, na njej so nastopili še: Steklarska godba, Pevski zbor Steklar, Ženski pevski zbor Svoboda Dol, otroci iz vrtca Čenča z vzgojiteljico Nušo Učesanek, Tina Kos in Barbi Pilih ter kot gostje ansambel Dori. Predsednik KS Boris Volaj je podelil priznanja krajevne skupnosti: za aktivno delo v Društvu upokojencev sta jih prejeli Rezi Projič in Ivanka Blažko, za dolgoletno delo v godbi in pevskem zboru Vili Petrič, za delo v KS pa Bojan Lesjak. Zbrane krajane in gosteje pozdravil tudi župan Leopold Grošelj, ki je napovedal, da se bodo v bližnji prihodnosti lotili urejanja ceste proti Dragi, področja bivšega Petrola, Dirmajerjevega hriba in verjetno tudi stanovanjskega naselja med Steklarno in TKI. Postajališče 28. junij - V naselju Podkraj so Zgradili avtobusno postajališče °b glavni cesti B-2 108. Dela so bila vredna okrog 8 milijonov tolarjev, izvedli so jih delavci Cestnega podjetja Ljubljana. Poleg postajališča na levi strani ceste Hrastnik - Trbovlje v Podkraju so zgradili tudi pešpot °d avtobusne postaje do uvoza za ribiški dom. Investitor projekta je bila občina Hrastnik, kije denar zagotovila v občinskem proračunu. Sektorska vaja 28. junij - Na Dolu so pripravili sektorsko gasilsko vajo ob stoletnici PGD Dol pri Hrastniku. Prikazali so gasilsko tehniko in pripravljenost gasilcev za reševanje imovine in človeških življenj. Vaja je tudi delovno obeležila praznovanje stoletnice dolskega gasilskega društva. Posodobljene ceste 29. junij - Ta dan so v okviru prireditev ob občinskem prazniku otvorili posodobljene cestne odseke v krajevni skupnosti Turje v naselju Trate in odseka Pikel - Tomažič na cesti Gore Kopitnik. Kolesarji v Gore 30. junij - Člani Kolesarskega društva Hrastnik so spet poželi vrsto pohval za odlično organizacijo kolesarskega vzpona Gore 2001. Tokrat seje dirke udeležilo 99 tekmovalcev iz različnih slovenskih klubov. Hrastničan Miran Cvetje na domačem terenu spet ugnal vso konkurenco in zanesljivo zmagal pred Simonom Aličem (Sokol Tivoli) in Matejem Cerkvenikom (Izvir). Med udeleženi je bila naj hitrejša Sabina Retar (Uniteam Ljubljana). Hrastničani so dosegli še nekaj lepih uvrstitev po kategorijah. Simon Ivanc je zmagal v kategoriji MTB A, Robi Halzer je bil drugi v kategoriji MTB B. Četrti so bili Marko Osonkar (amaterji C), Rafael Končina (masters D) in Milan Kirn (masters B). V absolutni konkurenci pa so se izkazali še Andrej Čebin, Viktor Jarc, Jernej Osonkar in Tomaž Udovč. Sto let in praznik KS 30. junij - V kulturnem domu na Dolu so pripravili svečanost ob krajevnem prazniku Dol pri Hrastniku ter stoletnici tamkajšnjega gasilskega društva. Na slovesnosti so nastopile članice Zenskega pevskega zbora Dol pri Hrastniku. Predsednik KS Martin Mlinarje letošnja krajevna priznanja zaslužni krajan podelil Viktorju Pajku, Ribiški sekciji Društva upokojencev Dol in Urbanu Moljku, Gasilskemu društvu Dol pa plaketo KS z zlato ploščico. Na slovesnosti je podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Koren podelil gasilska priznanja prizadevnim članom domačega gasilskega društva, gasilci pa društvena priznanja. Čestital jim je tudi hrastniški župan Leopold Grošelj. Po promenadnem koncertu Steklarske godbe pred spomenikom na Dolu so se gasilci postavili v svečano parado in odkorakali proti dvorani Dolanka. Na športnem igrišču pred dvorano so se postrojih, spregovoril jim je poveljnik Civilne zaščite republike Slovenije Miran Bogataj. Zvečer pa so se vsi skupaj poveselili na največji vsakoletni veselici v hrastniški občini Dolski noči, na kateri so za zabavo skrbeli jzmm: C Peš v Gore 1- julij - Pohodniki in planinci so se to nedeljo odpravili na pohod 100 družin v Gore. V Gorah so se pohodnikom, ki jih je bilo to leto nekaj manj kot v preteklih letih, pridružili tudi izletniki, ki so Gore obiskali iz drugih koncev Slovenije. Simon Kajtna 2. julij - V galeriji delavskega doma v Hrastniku so odprli zanimivo razstavo akademskega slikarja Simona Kajtne. Na njej seje predstavil avtor mlajše slovenske generacije slikarjev, kije že oblikoval prepoznaven slog. Prisega na preizkušeno tehniko oljnega slikarstva. Motive išče v naravi. Barve uporablja premišljeno, zadržano, likovno se izraža občuteno. V Hrastniku je razstavil dela iz svojega zadnjega obdobja. Kajtna je svojo mladost preživel na Dolu pri Hrastniku in v Rimskih Toplicah, sedaj živi in dela v Ljubljani. Na otvoritvi je slikarja predstavil novinar Marko Planinc, v kulturnem programu pa sta se predstavili mlada učenka citer Sabina Strniša in učenka petja Mojca Brvar, obe iz hrastniške Glasbene šole. Še posebej je avtorja pozdravil tudi župan Leopold Grošelj, kije predstavil tudi dogajanja ob občinskem prazniku. Baklada 2. julij - Zvečer se je tudi tokrat veliko Hrastničanov zbralo na obrežju Save in predvsem na savskem mostu, da so si lahko čim bolje ogledali vsakoletno zanimivo baklado na Savi. Skoraj vsi, ki znajo veslati in so kako povezani s hrastniškim Brodarskim društvom, se ta večer odpravijo na Savo, ki jo razsvetlijo bakle. Čarobno, lepo in izjemno zanimivo. Nova parkirišča 3. julij - Svečano odprtje novih parkirišč na Logu so v Hrastniku izkoristili tudi za obeležitev praznika KS Rudnik. Predsednik KS Franjo Krsnik je opozoril še na nekatere pridobitve v njihovi krajevni skupnosti. Župan Leopold Grošelj in direktor Gradbene dejavnosti Hrastnik Iztok Slanšek pa sta simbolično položila temeljni kamen za nov stanovanjsko poslovni objekt, ki ga nameravajo graditi ob osnovni šoli v Hrastniku. V njem bo prostora za 24 stanovanj, štiri večje poslovne lokale in tudi 34 garažnih boksov v garažni hiši. Objekt je sodobno zasnovala arhitektka Andreja Kus in bo zanimivo zaokrožil podobo tega dela Hrastnika. Praznik Hrastnika 3. julij - Osrednjo prireditev ob hrastniškem občinske prazniku so Hrastničani pripravili v dvorani delavskega doma. Med drugimi je županu ob prazniku poslal čestitko tudi premier dr. Janez Drnovšek. Na proslavi je govoril župan Leopold Grošelj, ki je skupaj s predsednikom Komisije za odlikovanja in priznanja Sonibojem Knežakom podelil tudi letošnja občinska priznanja. Srebrno priznanje je za delo na gospodarskem področju prejel Avgust Fišnar, bronasta priznanja pa Društvo upokojencev Hrastnik in CB Radio klub Hrast za delo na društvenem področju ter Jolanda Gobec za uspehe pri vzpodbujanju malega gospodarstva. Najboljši učenci generacije, ki je letos zapustila osnovno šolo heroja Rajka, so prejeli županovo zlato pero. Letošnji dobitniki priznanja so: Ritja Kreže, Mateja Jecl, Matic Tesla, Maja Jenko, Sara Terzič in Jasmin Ramič. V kulturnem delu občinske proslave je nastopila Rudarska godba pod vodstvom dirigenta Jožeta Baniča, prireditev pa je vodila Nina Štefane. Gradnja obrtne cone 4. julij - Ta dan so simbolično odprli dela v obrtni coni ob Bobnu. Stroji so v gradbeni jami zahrumeli čez nekaj dni. Na slovesnosti je hrastniški župan Leopold Grošelj poudaril, daje projekt obrtne cone eden prvih, ki se vključuje tudi v program zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik. Tajnik občine Janez Kraner pa je predstavil, kako bo cona izgledala: trgovski center skupne površine 1400 kvadratnih metrov, veliko parkirišče, parkirišča v podkletenem delu stavbe, zraven trgovskega centra na 3000 kvadratih še 6 poslovnih objektov podjetnikov. Nova stanovanja 4. julij - Hrastnik je bogatejši za 15 novih stanovanj, ki jih je podjetje GD Hrastnik zgradil v bivšem samskem domu v Naselju Aleša Kaple 12. Preureditev je projektiral arhitekt Ivan Maurovič. V stavbi so uredili 99 predvsem manjša stanovanja, v pritličju pa so urejeni poslovni prostori, ki so jih odkupili podjetja LaVie, Archo commerce, Alfa Mikra in občine Leopold Grošelj pa je povedal, daje občina iz stanovanjskega sklada že odkupila 9 stanovanj, kmalu pa jih bodo odkupili še pet. Eno stanovanje je GD prodal direktnemu kupcu. Domexova stanovanja 5. julij - V Hrastniku so v okviru občinskega praznika v objektu Domex v Ulici Vitka Pavliča odprli 13 novih stanovanj. Za naložbo v prenovo samskega doma so namenili 85 milijonov tolarjev. Stanovanja bodo dajali v najem. Gradili sojih delavci gradbene dejavnosti Hrastnik, za podobo pa je poskrbel arhitekt Ivan Maurovič. Na otvoritvi je direktor Domexa Darko jem Planincem družno prerezala trak. V kulturnem programu sta nastopila gojenca Glasbene šole Hrastnik rogi st Martin Jošt in harmonikar Gregor Meterc. Planinc povedal, da v letu 2001 delovno praznujejo tudi 10 letnico dela tega podjetja. Glavna dejavnost Domexa je upravljanje z nepremičninami. Ukvarja se še Tg s trgovinsko dejavnostjo, čiščen-, jem stavb, dejavnostjo pralnice I in cestnim tovornim prometom. I Po vzpodbudnih besedah župana Leopolda Grošlja sta z direktor- Kogeneracija v Toplarni 6. julij - Toplarna Hrastnik je svečano predala svojemu namenu stroje za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije. Kogeneracijo je zbranim predstavil direktor Boris Trstenjak. Naložba je bila vredna 181 milijonov tolarjev. Pokrili sojo s posojilom Sklada za učinkovito rabo energije republike Slovenije in lastnimi sredstvi. Lani so v Toplarni porušili premogovni kotel, opravili potrebna glavna dela, montirali plinski motor, transformatorsko postajo in opravili povezavo na elektro omrežje. Januarja so pričeli s preizkusnim pogonom in proizvodnjo električne energije. Za gorivo uporabljajo zemeljski plin. Letno lahko proizvedejo 7000 MWh električne in 8000 MWh toplotne energije. Pet odstotkov elektrike v Toplarni porabijo za svojo dejavnost, ostalo oddajajo v omrežje. Toplarna Hrastnik je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pričela s kogeneracijo. Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan Leopold Grošelj. Zbrane je nagovoril tudi minister za okolje in prostor slovenske vlade Janez Kopač, ki seje skupaj z državnima sekretarjema dr. Robertom Golobom in Radovanom Tauzesom udeležil prireditve. Slavnostno so trak prerezali minister Kopač, župan Grošelj in direktor Trstenjak. V kulturnem programu je sodeloval simfonični orkester Glasbene šole Hrastnik pod vodstvom Elizabete Jakšič. Srečanje Zasavčanov 7. julij - Na Vrheh nad Trbovljami so se prebivalci Zasavja zbrali na srečanju Zasavčanov, ki ga je tokrat pripravila občina Trbovlje. Leto prej so se v organizaciji občine Hrastnik zbrali na srečanju na Kalu. Največ udeležencev srečanja je bilo iz. vrst starejših prebivalcev OBČINSKI PRAZNIK 2001 Zasavja, ki so skupaj preživljali huda vojna leta. Poleg obujanja spomina na 60 let Osvobodilne fronte in 10 let samostojne Slovenije, je bilo srečanje tudi priložnost za pogled naprej v združeno Evropo. O tem je spregovoril slavnostni govornik, minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Zbrane je v imenu vseh treh županov tokrat pozdravil trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar. V kulturnem delu so dan polepšali člani trboveljske Delavske godbe na pihala in združeni zasavski pevski zbori. Na Vrheh je bilo tudi precej Hrastničanov, ki so prišli tja z organiziranimi avtobusi (predvsem borci), pa tudi sami so se odpravili ta dan na trboveljski hrib, saj je bil dan kot nalašč za izlet v hribe. V letu 2002 bo srečanje v Zagorju. JULIJ 2001 Halzer drugi 1* julij - Na državnem prvenstvu v gorskem kolesarjenju je član hrast-niškega kolesarskega društva Miha Halzer v mladinski konkurenci zasedel drugo mesto za Lukom Kodro (Calcit Kamnik) in pred Benjaminom Curkom (Črni Vrh). Rudarji brez praznika 3. julij - Rudarski praznik je tokrat minil v znamenju tragične nesreče v jami Ojstro. Rudarji so se odločili, da ne bodo praznovali. Preveč boleč je spomin na tovariše, ki so izgubili življenje v jami. Zato so se odpovedali tako proslavi kot tradicionalnemu družabnemu srečanju. Sredstva so namenili v sklad za družine ponesrečenih. Kogeneracija 5. julij - Na tiskovni konferenci je direktor Toplarne Hrastnik Boris Trstenjak predstavil novo pridobitev Toplarne. Sočasna proizvodnja toplotne in električne energije je bila zanimiva novost, ki v Toplarni pomeni tretjino prihranka pri proizvodnji toplotne energije. Naložba v vrednosti 181 milijonov tolarjev se bo povrnila v slabih petih letih. V Toplarni so morali porušiti premogovni kotel, monti- rati plinski motor, transformatorsko postajo in opraviti povezavo na elektro omrežje. V januarju so pričeli s preizkusnim pogonom in proizvodnjo električne energije. Za gorivo uporabljajo zemeljski plin. Letno bodo lahko proizvedli 7000 megavatnih ur električne in 8000 megavatnih ur toplotne energije. Pet odstotkov električne energije v Toplarni porabijo za svojo dejavnost, ostalo oddajajo v omrežje Elektru Ljubljana. Hrastniška Toplarna je bila med prvimi v Sloveniji, ki je pričela s sočasno proizvodnjo električno in toplotno energijo. Sijaj in Jutranjka 11. julij - V hrastniški občini v zadnjih desetih letih večjih socialnih pretresov zaradi stečajev podjetij in večjega odpuščanja delavcev niso doživeli. Največje podjetje, ki gaje doletel stečaj, je bilo bivše Splošno gradbeno podjetje Hrastnik. Pa tudi na pogorišču tega je nastala nova gradbena firma, ki je v desetih letih poslovala uspešno GD, Podjetje za gradbeno dejavnost Hrastnik. V večjih težavah pa sta se v tem času našli dve podjetji. Gre za hrastniški Sijaj, kjer je zaposlenih okrog 90 ljudi in Jutranjko, kjer dela okrog 120 zaposlenih. O situaciji v obeh firmah so pristojni obvestili tudi občinsko vodstvo, ki se je po besedah župana Leopolda Grošlja skušalo vključiti v razreševanje težav. Predvsem za zaposlene v dolski Jutranjki, kjer je večina zaposlenih žensk, bi imela izguba zaposlitve lahko zelo težke posledice. prodajo toplotne energije iz vročevodnega omrežja Toplarne Hrastnik. Še vedno sta veljali za plačilo toplotne energije dve ceni: industrijska in stanovanjska. V stanovanjsko tarifo, kije nižja od industrijske, so vključeni tudi prostori v šolskih in vzgojno varstvenih ustanovah, prostori kulturnih in telesnokulturnih organizacij ter društveni prostori. Spremembe 13. julij - V julijski številki Obrtniških novic je v uvodniku Jolanda Gobec opozorila na nekaj pomembnih dogajanj, ki vplivajo na razvoj obrti in podjetništva. Gre predvsem za pomembne spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki jih je prinesel junij. Prav tako je nekaj novosti pri postopku izdaje obrtnih dovoljenj. Spreminja se način izračuna kilometrine, plač pripravnikov in regresov za letni dopust. Seveda v Obrtniških novicah ni manjkalo novosti iz dela stanovske organizacije. Še posebej zanimiva je bila za podjetnike in obrtnike objavljena informacija o nekaterih javnih razpisih, ki temeljijo na Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik. -|04 Nove tarife 14. julij - V hrastniški občini je pričel veljati nov tarifni sistem za Zasavka zgrajena 16. julij - Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so skupaj s podizvajalci zaključili z deli na cestnem odseku od Termoelektrarne do meje z občino Hrastnik na zasavski regionalni cesti. Dela so opravili v zadnjih treh letih. Mimo Termoelektrarne so zgradili nov odsek ceste ob pobočju, od TET do Doležaleka pa so ga rekonstruirali. Izvajalci, delavci Cestnega podjetja Ljubljana in podizvajalcev so razširili vozišče, uredili odvodnja-vanje, zavarovali brežine, postavili oporne in podporne zidove ter namestili ustrezno opremo in prometno signalizacijo. Pomor rib 17. julij - Občane Radeč so ta dan vznemirile mrtve ribe, ki so priplavale po Savi. Najprej so jih opazili pred dvema dnevoma zjutraj med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Vzroka pomora rib do tega dne še niso odkrili. Inšpektor za okolje in prostorje opravil pregled v podjetjih Steklarna, Opal, TKI Hrastnik in Sijaj, v Rudniku Trbovlje Hrastnik Pa ne, saj so ribe do križišča v Hrastniku ostale žive in ni bilo vzroka za izlitje strupenih snovi v tem delu potoka Boben. Vzorce so preiskovali tudi policijski strokovnjaki. Sijaj na skupščini 17. julij - Na 6. redni skupščini delničarjev družbe Sijaj Hrastnik d.d. so delničarji potrdili poslovno poročilo za leto 2000. Skupščine se je udeležilo 84 odstotkov delničarjev. Med lastniki so zaposleni in upokojenci iz Sijaja še vedno lastniki 13,84 odstotka vrednosti kapitala družbe. Delničarji so se odločili, da bodo izgubo preteklega poslovnega leta pokrili iz revalorizacijskega popravka kapitala. Vitrum 18. julij - V Steklarni Hrastnik so tudi uradno objavili, da bo v začetku leta 2002 pričelo z delom novo podjetje Vitrum. Hčerinsko podjetje Steklarne Hrastnik bo še eno v nizu podjetij, ki jih je ustanovilo matično podjetje. V njem bodo zaokrožili avtomatsko proizvodnjo steklenih izdelkov. S podjetjem Vitrum nameravajo v Steklarni na nove temelje postaviti avtomatsko proizvodnjo, saj bodo posodobili organizacijo, odnose med različnimi službami v podjetju ter očistili program podjetja z odvečnimi dejavnostmi, ki ne sodijo v njihovo proizvodnjo. Steklarna s tem nadaljuje s čiščenjem različnih dejavnosti v firmi. Nazadnje se je osamosvojila ročna proizvodnja steklenih izdelkov. Podjetje Opal je v prvem letu celo preseglo načrte vodstva Steklarne Hrastnik in pokazalo, da so novi poslovni prijemi ter smele podjetniške odločitve tudi v steklarstvu gibalo napredka. Želod ko na počitnicah 18. julij - Na malem stadionu na Logu je društvo Ptica vsak dan ob delavnikih med počitnicami pripravljalo otroške delavnice s skupnim naslovom Želodko na počitnicah. Ob devetih dopoldan so se tam dobili otroci različnih starosti, ki so počeli marsikaj zanimivega: risali, delali z glino, izdelovali uporabne izdelke, ki sojih lahko porabili za različna darila. Če so se naveličali tega dela, pa so prijeli v roke žogo. Včasih so mladi dopoldan skočili tudi v hrastniški bazen. Mobitel 20. julij - Na gasilskem domu na Dolu pri Hrastniku so opravili montažo antenskega sistema za mobilno telefonijo. Mobitel je na zgradbo gasilskega doma montiral več metrov visoko anteno, s katero bo boljše pokrival teren na tem področju Zasavja. V gasilskem domu so namestili bazno postajo z vsemi potrebnimi aparaturami, uredili pa so tudi strelovode. Nova pridobitev bo posebej pomembna zaradi večje kapacitete mobilnega omrežja na področju Dola pri Hrastniku. Uradna otvoritev 23. julij - Nov cestni odsek med TET in Hrastnikom so tudi uradno odprli. Trak je minister za promet Jakob Presečnik prerezal v družbi z župani širšega Zasavja, poslanci in drugimi pomembnimi gosti na prireditvi. Za dobro voljo so poskrbeli hrastniški rudarski godbeniki. Zasavko med Trbovljami in Hrastnikom so pričeli resneje prenavljati leta 1997. Takrat so prenovili odsek od mostu čez Savo do Doležaleka (dolžina 700 metrov, naložba 250 milijonov tolarjev). V letih 1998 in 1999 so prenovili odsek od mostu čez Savo v Trbovljah do TET (1100 metrov, 400 milijonov tolarjev). V letih 2000 in 2001 pa so zgradili nov odsek mimo TET (700 metrov) in prenovili odsek od TET do Doležaleka (1280 metrov). Skupno so za ta dela odšteli 767 milijonov tolarjev. Investitor del sta bila Direkcija republike Slovenije za ceste in DARS. Se o ribah 23. julij - O krivcu za pomor rib v Savi 15. julija tudi po dobrih desetih dneh še ni bilo nič več jasnega. Na ljubljanski policijski upravi so povedali, da analiziranja vzetih vzorcev še niso zaključili. V Tovarni kemičnih izdelkov so ta dan na tiskovni konferenci odločno zatrdili, da v tovarni ni prišlo od izpusta strupenih snovi iz njihovega proizvodnega procesa. V Radečah so s čiščenjem rib v akumulacijskem jezeru elektrarne Vrhovo končali 20. julija zvečer. Groba ocena stroškov čiščenja seje gibala okrog treh milijonov tolarjev. Po nekaterih ocenah je bilo rib za eno tono, po drugih jih je bilo kar blizu 10 ton. Tudi ocena škode je bila precej različna od 700 tisoč tolarjev do štirih milijonov. Bol j čisto 24. julij - Komunalno stanovanjsko Podjetje je nabavilo napravo za pranje vozil in kontejnerjev ter dvigalno napravo za tekoče vzdrževanje vozil. Tako so bila od tega dne vozila bolj čista, prav tako pa v naselja komunalci pripeljejo čiste kontejnerje. Naložba v novi pridobitvi je znašala 600.000 tolarjev. Razpis 25. julij - Občina Hrastnik je objavila razpis za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za območje spodnjega dela mesta okrog železniške postaje. Gre za tri pomembne prostorske dokumente. Najprej za Dirmajerjev hrib, kjer je treba rešiti križanje z železnico in urediti zazidavo tega področja na bregu nad hrastniško steklarno. Potem območje bivšega bencinskega servisa Petrola, kjer doslej še niso našli primerne namembnosti. Tretji Pa še za industrijsko cono v Podkraju na desnem bregu Save, ki je še eden redkih prostorov v Hrastniku, kjer se lahko gradijo večji industrijski objekti. Urejanje cest 27. julij - Delavci podjetja Ceste kanalizacija Celje so v teh dneh zaključili z obnovo zahtevnega odseka lokalne ceste čez Frtico. Na Prtiči so položili gornji sloj asfalta na Taborniški poti in Poti Franca Pušnika, lotili so se tudi 450 metrov dolgega odseka na Taborniški poti do vodohrama. Celotna naložba v posodobitev na tem področju občine je proračun veljala nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. V Hrastniku pa so opravljali v teh dneh vzdrževalna dela tudi delavci Cestnega podjetja Ljubljana. Lotili so se popravila cestišč na regionalnih cestah. Vozniki so bili še posebej zadovoljni z delno ureditvijo cestišča nad staro občino pri bivši komunali. Kmečke igre 28. julij - V Turju so pripravili tradicionalne kmečke igre. Vsa leta so organizatorji iger prizadevni člani Gasilskega društva Turje. Letos so potekale že 11 igre, na katerih je sodelovalo 10 ekip. Najboljši so bili člani domače ekipe PGD Turje, drugi so bili Gusarji hrastniškega naselja Za Savo, tretji pa člani ekipe Korenine iz Prapret-nega. Petčlanske ekipe so se pomerile v košnji, grabljenju in spravljanju sena, sestavljanju starega kmečkega voza, žaganju hloda, skakanju v vrečah ter spretnostni vožnji s samokolnicami. Gospodinje so pripravile kmečke dobrote, seveda veselica ni minila niti brez bogatega srečelova, niti brez prav glasbe. Pozno v noč je KRONIKA-Julij 2001 okrog tisoč obiskovalcev zabaval ansambel Gamsi. smole, saj jim je v požaru pred 17 leti že zgorel hlev. Požar v Tiirju 30. julij - Ponoči okrog ene ure je strela zanetila požar v Turju. Pričelo je goreti gospodarsko poslopje na domačiji Novakovih v Turju 26. Gasilci so bili o požaru obveščeni 16 minut po eni uri, tri minute kasneje so se že odpravili na kraj nesreče. Prav hitremu gašenju se imajo v Turju zahvaliti, da požar ni dobil širših razsežnosti, saj je bila ogrožena tudi hiša, ki stoji le tri metre od gospodarskega poslopja. Iz hleva v spodnjem delu poslopja so uspeli rešiti vso živino, zgorelo pa je ostrešje. Uničenih je tudi okrog 30 ton sena, ki je bilo spravljeno na gornjem delu 25 metrov dolgega in 10 metrov širokega objekta. V akciji gašenja je sodelovalo 86 gasilcev iz petih hrastniških gasilskih društev in PGD Sedraž. Gasili so vso noč, zaključili pa šele ob desetih dopoldan, ko ni bilo več nevarnosti za ponovni vžig. Pri Novakovih imajo s strelami in ognjem res obilo Tildi Perkmandeljc 31. julij - V Domu starejših v Hrastniku so v poletnih mesecih pripravili drugačne oblike druženja stanovalcev. Poleg običajne tombole so pripravili tečaj nemškega jezika, odšli so na sladoled, vodja prehrane v domu Damjan Zelenik je pripravil zanimivo urico spoznavanja vin in degustacijo. Predstavilo seje družinsko gledališče Kolenc iz Vač pri Litiji, v domu pa so gostili tudi Jožeta Ovnika, slikarja in avtorja knjige Perkmadeljc. Stanovalci so odšli še na dva zanimiva planinska izleta na Vrhe in na Kum. AVGUST 2001 Nov direktor 1. avgust - Nadzorni svet družbe Sijaj je za mandatno dobo petih leti imenoval novega direktorja podjetja mag. Matjaža Vallanta. Zamenjal je prejšnjega direktorja Matjaža Kovačiča, ki je odšel na novo delovno mesto direktorja Zasavskega tehnološkega centra. Mag. Matjaž Vallant je Mariborčan, ki se v Hrastnik vozi vsak dan. Magistriral je iz strojnih znanosti, v bivših službah pa seje precej ukvarjal tudi z managementom. Najdlje je delal v mariborskem Saturnusu. Uradne ure 1. avgust - V hrastniški upravni enoti je s 1. avgustom pričel veljati čas novih uradnih ur. Tako ob torkih in četrtkih na upravni enoti ni uradnih ur. Ob ponedeljkih lahko občani urejajo papirje od 7.30 do 10.00 in 10.30 do 14.30. Ob sredah so uradne ure od 7.30 - 12.00 in 13.00 do 16.30, ob petkih pa od 7.30 - do 10.00 in 10.30 do 13.30. Če je kakšna stvar res nujna, pa uslužbenci Upravne enote po zagotovilu načelnika Martina Rotarja zadevo uredijo tudi izven uradnih ur. Opal 3. avgust - Hrastniški Opal je prvo leto samostojnosti zaključil z uspešnimi poslovnimi rezultati. Da je drugo leto delovanja najbolj kritično, so že sredi leta pokazali nekateri kazalci poslovanja. Čeprav so bili izdelki iz opala na svetovnem tržišču modni trend, so imeli nekaj težav pri doseganju prodajnih načrtov. V Opalu so ocenili, daje težava v prepočasnem odzivanju na želje kupcev. Zato so v podjetju iskali možnosti, da bi čas od naročila do dobave želenih izdelkov precej skrajšali. Rezervo so videli tudi uvajanju dodatnih tehnologij za izdelavo orodij. Čeprav so imeli pri poslovanju nekaj težav, so bili lahko s poslovnimi rezultati prvih petih mesecev leta 2001 še vedno zadovoljni, saj so v tem času ustvarili 6 milijonov tolarjev dobička. Vode dovolj 3. avgust - K sreči v hrastniški občini to poletje niso imeli večjih težav pri preskrbi s pitno vodo, saj so različna zajetja dobro polnila hrastniški vodovod. Poletna suša se je poznala le v zajetjih v Čečah, v Rakovcu in Stogu, v ostalih zajetjih pa delavci Komunalno stanovanjskega podjetja niso opazili pomanjkanja vode. V Hrastniku rabijo za normalno oskrbovanje gospodinjstev in poslovnih objektov s pitno, sanitarno in industrijsko vodo iz gravitacijskih virov okrog 80 litrov vode na sekundo. Letos pomanjkanja vode tudi v višje ležečih naseljih in stanovanjih niso občutili. Vse tri hrastniške stolpnice imajo od leta 2000 nove hidroforske postaje, zato tudi težav s pritiskom ni več. Drugi 5. avgust - Na sedmi tekmi slovenskega pokala v gorskem kolesarstvu (disciplina XC) v Vnanjih Goricah je član KD Hrastnik Miha Halzer med mlajšimi mladinci osvojil 2. mesto. Drugi je bil tudi v skupni razvrstitvi za Lukom Kodro iz Kamnika. Novo odkopno polje 110 6. avgust - V prvih dneh avgusta so pričeli v jami Ojstro odkopavati na Terezija polju na koti 87. Po aprilski nesreči v tej jami je to edino polje, kjer odkopavajo premog. Na tem odkopu je bila zaloga premoga ob pričetku odkopavanja okrog 180 tisoč ton. V rudniku Hrastnik j e bilo zaposlenih v avgustu okrog 500 delavcev. V rudniku so ocenjevali, da bodo brez večjih težav izpolnili osnovni letni načrt izkopa 340 tisoč ton premoga (toplotni plan 3.942 tera joulov), čeprav so po nesreči letni načrt zmanjšali. Plani 8. avgust - V poslovni dvorani na Trgu Franca Kozarja v Hrastniku so pripravili javno obravnavo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Hrastnik. Dokumenti so bili razgrnjeni v prostorih občine Hrastnik. Prostorske sestavine so načrtovalci uskladili z novimi obveznimi izhodišči dolgoročnega plana republike Slovenije za področja ohranjanja naravnih vrednot, kulturne dediščine in prometnega omrežja. Spremenili so tudi ureditveno območje naselja Dol pri Hrastniku, Gore, Fračji dol ter nekatere razpršene poselitve v občini. Dokumenti so usklajeni tudi s podatki pristojnih republiških resorjev na področju vodnega gospodarstva, rudnin, energetike in prometa. Desni breg avgust - Radečami in Hrastničani so skupaj kandidirali na razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na področju s posebnimi razvojnimi problemi. Ministrstvo je odobrilo za projekt posodobitve 450 metrov dolgega makadamskega odseka med Hrastnikom in Radečami po desnem bregu Save 27 milijonov tolarjev. Celotna predračunska vrednost potrebnih del je ocenjena na 56 milijonov tolarjev. Požar 9. avgust - V garažah KS P Hrastnik seje okrog 13. ure pričelo močno kaditi. Dežurni elektrikar je izklopil električno napajanje objekta, gasilci pa so pogasili gorečo električno napeljavo in gumo pod njo. Stene objekta so potem še vedno žarele, zato so objekt še večkrat pregledali. Forstek 11. avgust - Podjetje Forstek z Dola pri Hrastniku je polletje zaključilo tako, kot so si v podjetju zadali pred začetkom leta. V letu 2000 je bilo podjetje uvrščeno med slovenske podjetniške gazele, saj se je hitro razvijalo. Nasploh seje v osmih letih Forstek iz delavnice v Steklarni Hrastnik razvil v sodobno orodjarsko podjetje, ki se hitro razvija in ima smele načrte. Pred osmimi leti so samostojno pot pričeli s 43 zaposlenimi, sedaj jih je že 65. Dohodek so v teh letih početverili. V letu 2001 ustvarjajo že 7,6 milijonov tolarjev skupnega prihodka na zaposlenega. Forstek je še vedno specializirana orodjarna za steklarsko industrijo. Vendar so dolski orodjarji uspešni tudi na drugih področjih, predvsem pri orodjih za jadrnice, v poletnih mesecih pa so se intenzivno spopadli z novim izzivom -programom za letalsko industrijo. Gorel električni drog 11. avgust - Zjutraj malo po četrti uri je zagorelo na električnem A drogu v Turju. Dežurni Elektra je izklopil omrežje, požar so pričeli gasiti domačini z ročnimi gasilnimi aparati, v celoti pa so ga pogasili gasilci PGD Hrastnik - mesto. Zaradi okvare je bila motena oskrba z električno energijo v Turju, na Kopitniku in v Gorah. Ekipa Elektra je okvaro odpravila v dopoldanskem času. Karbiduka 12. avgust - V Zagorju se je zaključil festival Karbiduka, ki ga je skupaj pripravila združena 111 zasavska mladina (Šklab, KUD Knap, Taborniški odred Polde Eberl - Jamski, THC, Šoht, mladinski odsek PD Zagorje). Tokrat so se mladi dobivali teden dni v Zagorju (delavski dom, igrišče Partizana, pred Štulmom in tržnica). Srečevali so se na delavnicah (plesna, gledališka, likovna, oblikovalna, stripovska, računalniška), na okroglih mizah (ekologija, droge) ter koncertih (celo Let 3). Karbiduka naj bi svetila vsako leto teden dni v poletnih mesecih. Festival nameravajo pripraviti vsako leto v drugem zasavskem mestu. Ključi stanovanj 16. avgust - Predstavniki občine so predali ključe devetih stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu v Naselju Aleša Kaple 12. Občina je odkupila 9 stanovanj v tem objektu, ki so namenjena za socialna stanovanja. V preteklosti je bil v tej stavbi samski dom, v zadnjih letih pa smo ga poznali kot objekt Žorga. Sicer pa je GD Hrastnik, Podjetje za gradbeno dejavnost, na novo uredilo 15 stanovanj. Enega so prodali zasebniku, 9 jih je odkupila občina, ostala so bila še naprodaj. Novi stanovalci so se ta dan vselili v 9 občinskih stanovanj. Soseska v Naselju Aleša Kaple je sedaj -|-|2 urejena, saj so med bloki urejena parkirišča, v bližini je tudi niz garaž, pred leti so uredili še otroško in športno igrišče. Stanovanja so skoraj v centru mesta, z južne strani pa jih obdaja gozd. Marko Orožen 19. avgust - Po hudi bolezni je na Dolu pri Hrastniku umrl Marko Orožen, zaslužni občan občine Hrastnik. Orožen je bil v zadnjih mandatnih obdobjih tudi član hrastniškega občinskega sveta. V svojem življenju je opravljal številne pomembne funkcije v občini, Zasavju in republiki. Se posebno blizu mu je bilo delo v nekdanji Socialistični zvezi, saj je bil rad med ljudmi in se je zanje z vsem srcem tudi zavzemal. Zadnjih dvanajst let službovanja je opravil v policiji. Njegove ideje v Hrastniku in na Dolu bodo vidne še dolga leta. Na Dolu je bil soustvarjalec uspešnega rokometnega kluba in zagovornik gradnje športne dvorane, pa pobudnik ustanovitve ženskega pevskega zbora in obnove kulturne dvorane. V Hrastniku je sodeloval pri pripravi uspešnih samoprispevkov, s katerimi so Hrastničani zgradili večino družbenih objektov. Ljudje so ga cenili kot zanesljivega sodelavca, skromnega do sebe in velikodušnega do tistih, ki so potrebovali pomoč. Spet 19. avgust - V italijanskem Trbižu je bila peta, finalna tekma pokala Alpe Adria. Po 20 kilometrski vožnji po terenu v okolici Trbiža in zahtevnem vzponu na Višarje je Hrastničan Miha Halzer med mlajšimi mladinci zaostal le za večnim tekmecem Luko Kodrom. Takšno je bilo razmerje tudi v končni razvrstitvi petih dirk za mednarodni pokal. Praznik KS Prapretno 25. avgust - V Prapretnem so tokrat pripravili praznovanje krajevnega praznika ob domu društva Korenine, ki je ob tej priložnosti proslavilo tudi desetletnico svojega delovanja. Ta dan so pripravili turnir v malem nogometu in turnir v malem nogometu in balinanju. Na nogometnem igrišču, za katerega odlično skrbijo člani društva Korenine, je zmagala ekipa Kmečkega hrama. Na balinarskem igrišču pa so slavili slavljenci -ekipa Korenin. V prijetnem okolju na Trati seje zbralo veliko domačinov in gostov, za zabavo je poskrbel duo Bola, zvečer pa so prisotni uživali še v ognjemetu. Citrarji na Kopitniku 25. avgust - Na Kopitniku so se že enajstič zbrali citrarji iz različnih koncev Slovenije. Duša prireditve je Peter Napret, za organizacijo pa poskrbijo člani Planinskega društva Rimske Toplice, ki skrbijo za kočo na Kopitniku. Letos je na prireditvi nastopilo več kot 30 udeležencev, med njimi nekaj starih znancev Kopitnika. Poleg mladih, ki odlično igrajo, sta nastopila tudi Urša in Dejan Praprotnik, ki sta bila že proglašena za prešmentana citrarja. Seveda prireditev ni minila brez kompolskih pevk, pa mnogih drugih iz Zasavja in Posavja, od koder prihaja največ nastopajočih. Tudi tokrat si je prireditev ogledalo več kot tisoč obiskovalcev. Počitniška razstava 27. avgust - Društvo Ptica je zaključilo počitniške aktivnosti z zanimivo razstavo v galeriji Delavskega doma v Hrastniku. Udeleženci različnih delavnic, ki jih je pripravilo društvo v dopoldanskem času med počitnicami za otroke, so na razstavi prikazali svoje izdelke v različnih tehnikah in z različnimi materiali. Raftaji razočarani 27. avgust - Člani raftarske ekipe Forstek iz Hrastnika je javnost seznanila z zapletom glede udeležbe na svetovnem prvenstvu v ZDA. Tja bi namreč morali potovati kot državni prvaki v letu 2000 Hrastničani. Vendar je ekipa Bobrov iz Ljubljane uspela na posebnem sestanku Raft zveze vsiliti drugačno odločitev - na prvenstvo naj potuje aktualen državni prvak. Uganili ste - to so bili Bobri. Hrastničani so opozorili, da so se na prvenstvo že pripravljali, iskali sponzorje in da so takšne odločitve za športnike neresne in nerazumljive. prikazali naj novejše izdelke, ki so jih razvili v zadnjem času. Več izdelkov hrastniških steklarjev so pokazali tudi na razstavnem prostoru firme Glaskoch, s katero tesno sodelujejo. Štipendije 29. avgust - Občina Hrastnik je tudi to leto razpisala štipendije za študij na tistih področjih, ki so v občini deficitarna. Odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport pri Občinskem svetu je objavil razpis za 5 štipendij za redni študij. Študenti, ki izpolnjujejo pogoje, so se lahko prijavili do konca septembra, ko so odločali o dobitnikih štipendij. V občinskem proračunu že nekaj let namenjajo sredstva za štipendije, s katerim pomagajo tistim študentom, ki obiskujejo študijske smeri, ki so za občino pomembne. In seveda nimajo drugih štipendij, še posebej Zoisovih ne. Tendence 28. avgust - Ta dan se je v Frankfurtu končal sejem Tendence, na katerem je sodelovala tudi Steklarna Hrastnik. Sejem je pokazal, kar hrastniški steklarji že nekaj časa vedo. Prihodnost ni v standardnem programu, ampak v izdelkih, ki imajo večjo dodano vrednost. Hrastničani so na sejmu Poletni prepih 31. avgust - Z družabnim srečanjem za stanovalce ob njihovih rojstnih dnevih so v Domu starejših zaključili druženja v tem poletnem mesecu. V okviru srečanj Poletni prepih pa so imeli v gosteh novinarja Marka Planinca, na čajanki so listali po knjigi Irene Ivančič Lebar Hrastnik in obujali KRONIKA - Avgust 2001 spomine na stare podobe Hrastnika in Dola. Obiskali so tudi mestno knjižnico in se na zaključnem srečanju pogovorili o poletnih aktivnostih. SEPTEMBER 2001 Obnova bazena 1. september - V avgustu so na zimskem bazenu v Hrastniku opravili obsežno prenovo, saj so zamenjali dotrajana okna. Izvajalec del je bil Spectra 9 z Dola pri Hrastniku. Občinski proračun je za letošnjo posodobitev bazena odštel 6,4 milijona tolarjev. Tako so objekt bazena v nekaj letih temeljito obnovili, saj so se že prej lotili obnove notranjosti. Za obiskovalce je bila še posebej pomembna posodobitev bazenske školjke in notranjosti bazena, ki ima od obnove tudi posebno osvetlitev. Prenovljene učilnice 3. september - V hrastniški osnovni šoli heroja Rajka so se v začetku letošnjega šolskega leta srečali z nekaj novostmi. V hrastniški šoli pa so se lotili temeljite prenove računalniške učilnice, za kar je poskrbela firma Računalniški sistemi Hrovatič iz Trbovelj. Vrednost naložbe je bila 4 milijone tolarjev. Nabavili so tudi novo pohištvo za 6 učilnic. Štiri so na novo opremili v Hrastniku, dve pa na Dolu. Vrednost te naložbe je 116 bila 4 milijone tolarjev. Sredstva je zagotovil proračun občine Hrastnik. Na dolski šoli so uredili še prostore arhiva in sodobno uredili telefonijo. Glasbena šola 4. september - Pouk se je pričel tudi v Glasbeni šoli Hrastnik. V šolskem letu 2001/2002 se je vpisalo 236 učencev. Največ jih obiskuje oddelke različnih instrumentov (136), malo glasbeno šolo in pripravnico obiskuje 42 učencev, različne skupine plesa pa 58. V tem šolskem letu za glasbeno vzgojo skrbi 12 redno zaposlenih in 3 pogodbeni sodelavci. Sicer pa so v prvih dneh septembra še vpisovali v glasbeno šolo učence, ki bi si želeli pouka različnih instrumentov. Nekaj prostih mest so imeli na oddelkih, kjer poučujejo klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, harmoniko, kljunasto flavto, pa tudi na oddelkih petja, električnih klaviatur, baleta in sodobnega plesa. Trgovski center 4. september - V obrtni coni Boben v Hrastniku so pričeli delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik graditi trgovski objekt s skupno površino 2800 kvadratnih metrov. Investitorje Razvojni center Celje Inženiring, ki bo v objektu uredil večjo trgovino in dva manjša trgov- ska lokala. Poleg tega bodo zgradili še 30 pokritih in 80 zunanjih parkirišč. Ostalih pet investitorjev, ki bodo gradili zraven trgovskega centra svoje poslovne prostore, so v septembru še usklajevali projekte in urejali papirje za gradnjo. borcev v tem delu občine. Na Kalu so spregovorili župan Leopold Grošelj, Vanda Hafner, Pavla Zadobovšek in Zoran Klemen. Planinskima društvoma Hrastnik in Dol, ki vzdržujeta pot spominov, so podelili posebna priznanja. Na Kopitnik 7. september - Člani hrastniškega Društva invalidov so se skupaj s svojimi prijatelji iz Društva invalidov Rimske Toplice in tamkajšnjimi planinci - upokojenci odpravili na planinski izlet na Kopitnik. V koči sojih prijazno sprejeli, dan pa so preživeli ob športnih in družabnih igrah ter plesu in petju z duom Pepelnjak. Vzorčna soba 10. september - V hrastniškem Sijaju so povsem preuredili vzorčno sobo. V njej so predstavili svetila novega programa Domo, ki so namenjena opremi stanovanjskih prostorov. Poleg tega pa je na ogled v novi sobi tudi precejšen del svetil iz programa Help, kije namenjen za opremljanje poslovnih in reprezentančnih prostorov. Po poti spominov 8. september - Na pot spominov NOB so se ta dan iz Breznega proti Kalu odpravili člani hrastniške zveze združenj borcev. Na zaključnem srečanju seje zbralo kar 180 udeležencev pohoda, ki so obudili spomine na delo aktivistov in Zapiranje jame Dol 14. september - V Rudniku Trbovlje - Hrastnik so pripravili projekte za zapiralna dela jame Dol. S tem so bili pripravljeni na fizično zapiranje rudniških rovov. Na rudniku so opravili precej pripravljalnih del, v tem času so urejali dovoljenja in se pripravljali na poskusna dela. Odločili so se, da bodo pet kilometrov rovov v tej jami zasuli z elektrofilterskim pepelom iz deponije pepela v Prapretnem. Prepeljali ga bodo preko Blat do vhoda v jamo Dol. Tam so pričeli urejevati halo, nakladalno rampo, presipno postajo, mešalec, črpalko in cevovode za transport v jamo do delovišč. Projekt predvideva, da bodo v jamo spravili okrog 160 kubičnih metrov pepela. Zasuli naj bi tudi Pustov rov in nekaj krajših prog in rovov na področju jame Dol, na primer Morave in Krištandol. Vrednost celotnih del je okrog 900 milijonov tolarjev. S temi deli varujejo naselje Novi Dol pred možnim posedanjem, izolirali bodo jamske objekte od površja in odpravili možnost za morebitne eksplozije zaradi uhajanja metana na površino. prvenstvo DU Dol pri Hrastniku. Tokrat je sodelovalo 25 upokojencev in 6 upokojenk iz DU Brežice, Krško, Radeče, Dol, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Tekmovalci so se pomerili v predtekmovanju in v finalu osmih najboljših. Vrstni red: Ludvik Duh (Dol), Adolf Laznik (Hrastnik), Franc Perko, Slavko Planinc, Marjan Špacapan (vsi Dol), Zvone Lebar (Radeče), Marjan Prhne (Hrastnik) in Marjan Zupančič (Zagorje). Ženske: Lojzka Bajde, Štefka Lopan, Ani Mlakar (vse Trbovlje), Lojzka Škafar (Krško). Juventus zmagal 15. september - Hrastniški klub malega nogometa AMG Juventus je že šestič pripravil v športnem parku na Logu tradicionalni malonogometni turnir. Pomerilo se je 15 ekip. Slavili so organizatorji turnirja Juventus pred naslednjimi ekipami: Mir (Hrastnik), Mexico Pancho (Hrastnik) in Pekarna Leniči (Zidani Most). Najboljši igralec turnirja je bil Sašo Novak (Juventus), najboljši strelec njegov soigralec Igor Mihajlik s sedmimi goli, najboljši vratar pa Radenko Malič (Pekarna Leniči). -|-|3 Duh zmagal 20. september - Kegljaška sekcija DU Dol je pripravila že 2. odprto Lutke in Pika 21. september - Ene izmed večjih zvezdnic tokratnega Pikinega festivala v Velenju so bile hrastniš-ke lutke, ki so "članice" stalne razstave Zasavskega muzeja Trbovlje. V muzeju na velenjskem gradu so otvoritev razstave popestrili s predstavo Zmajčkov rojstni dan lutkovne skupine As iz Velenja, razstavo pa je odprl Matjaž Černovšek, direktor Pikinega festivala. Hrastniške lutke so lepo polepšale obisk malih obiskovalcev tega otroškega festivala. Sc vedno gibčni 21. september - V hrastniški športni dvorani so rokometni veterani, ki so včasih igrali v RK Hrastnik, pripravili srečanje veteranov iz domačih vrst, Branika Maribor in Krmelja. Zmagala je mlajša domača ekipa. Bolj pomembno pa je, da se družijo. Ta turnir je bil namreč že 16. po vrsti. Srečanje so zaključili ob prijetnem vzdušju v športnem centru Korenin na Trati. Tiirnir 22. september - Na Dolu pri Hrastniku so otvorili rokometno sezono z zanimivim mednarodnim rokometnim turnirjem. Zmagali so domačini pred Grosupljim, ekipo Karnten iz Celovca in Poreča iz Hrvaške. Najboljši igralec turnirja je bil domači kapetan Dejan Selak. Uspešni Sinetovci 22. september - S petih letnih športnih iger varnostnih služb Slovenije so se tekmovalci hrastniš-kega Sineta vrnili s skupno petim mestom. Leto prej je bil organizator iger Sinet v Hrastniku. Tokrat sojih pripravili delavci Efekta iz Slovenj Gradca. Nastopilo je 19 ekip v 7 disciplinah (atletika, košarka, nogomet, kegljanje, šah, plavanje). Skupno je bila najboljša ekipa Varnost Maribor. Sinet je bil najboljši v kegljanju, saj so tako v moški kot ženski konkurenci osvojili pokal za 1. mesto. Uspešno zaključili 22. sepember - Kajakaši so s finalno tekmo slovenskega pokala zaključili tekmovalno sezono. Na zadnjih treh tekmah so bili uspešni tudi Hrastničani. Konec avgusta so na Soči v Solkanu na državnem mladinskem prvenstvu osvojili 2 medalji v K-l: Gregor Laznik srebrno in Boštjan Pečnik bronasto. V C-l je bil Gregor Vretič 4., Igor Jamšek pa šesti. Na Savi v Tacnu je bilo v začetku septembra državno prvenstvo za mlajše mladince. V slalomu sta postala državna prvaka Janoš Peterlin v K-l (Matic Stoklasa četrti) in Gregor Vretič v C-l. V 3 x K-l so se vsi trije ovenčali še z enim naslovom prvaka. Vretič pa je zmagal še v spustu v C-1. V finalu slovenskega pokala v slalomu pa sta Peterlin in Vretič spet zmagala, v spustu je bil Peterlin tretji (Stoklasa obakrat četrti), Vretič pa drugi. Civilna zaščita 23. september - Na regijskem tekmovanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Šmarju pri Jelšah je hrastniška ekipa osvojila drugo mesto. Hrastničani so na podobnem tekmovanju sodelovali prvič, v Šmarju je sodelovalo 10 ekip iz področja Uprav za obrambo Trbovlje in Celje. Ekipa iz Hrastnika je sodelovala v sestavi Nuša Učesanek, Sergeja Šuster, Sonja Tušek, Bojan Bezgovšek, Boris Fajdiga in Kristijan Kačič. Tekmovanj se nameravajo udeleževati tudi prihodnja leta, saj z njimi utrjujejo znanje za preprečevanje nesreč in kvalitetno in ustrezno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Pot spominov NOB 23. september - Občinsko združenje borcev NOB Hrastnik je skupaj s Planinskim društvom Dol pripravilo v Gorah priložnostno slovesnost ob 20 letnici Poti spominov NOB, ki vodijo po občini. Pot je še vedno precej obiskana. Žal se večkrat kot domačini po njej odpravijo planinci s področja Maribora, Ljubljane in Litije. Tokrat so podelili posebna priznanja vsem udeležencem poti, 120 ki so več kot petkrat prehodili to pot. Prav tako so se zahvalili vsem varuhom žigov na posameznih kontrolnih točkah. Obenem so planinci praznovali tudi 40 let planinskega doma v Gorah. Pohod so pripravili izpred spomenika na Dolu mimo štirih kontrolnih točk. Teden upokojencev 25. september - V Domu starejših v Hrastniku so pripravili zaključno prireditev ob tednu upokojencev. Zbrane je nagovoril predsednik DU Hrastnik Franjo Krsnik, v kulturnem programu pa je nastopil MPZ Steklar. Direktor Doma Drago Kopušar seje z lončnicami zahvalil 10 stanovalkam, ki so vse poletje skrbele za cvetlične okrase po domu. Skupina stanovalk si je ta mesec ogledala razstavo ročnih del v Domu upokojencev v Tisju v litijski občini. Seveda niso manjkale tudi na razstavi članic krožka za ročna dela pri DU Hrastnik. V domu so pripravili še družabno srečanje vseh, ki so praznovali svoje rojstne dni v septembru. Stedek hrastniški 26. september - Na skupščini podjetja Stedek je direktorja Boruta Trebšeta zamenjal Vili Petrič, ki je bil doslej vodja komerciale v Steklarni. Steklarna je v tem letu kupila Stedek, ki je spet v njeni stoodstotni lasti. Leta 1993 gaje namreč ustanovila kot hčerinsko podjetje s 30 zaposlenimi. V prvih letih (v prostorih Steklarne) je Stedek uspešno posloval, po preselitvi v Trbovlje pa je naložba v nove prostore podjetje precej zamajala. Steklarna se je ob prevzemu odločila, da bo podjetje dokapitalizirala in ga preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo z enočlansko upravo. V Stedeku je bilo sredi septembra zaposlenih 80 delavcev. Občinski svet 27. september - Sejo sveta je v odsotnosti župana Leopolda Grošlja vodil podžupan Marjan Dolanc. Na začetku seje so se prisotni poklonili spominu na umrlega člana sveta Marka Orožna. Potem pa so devet točk dnevnega reda brez večjih vsebinskih razprav obravnavali v dobri uri. Sprejeli so stališče strokovnih služb okrog pripomb na javno razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Hrastnik. Pripombe, gre predvsem za gradnje na kmetijsko varovanih okoljih, so pozitivno ocenili, saj gre v večini za zaokrožitev naselij. Seveda čaka sedaj vse pripombe še dolgi postopek na različnih nivojih. Hrastniški svetniki so sprejeli tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za rekonstrukcijo križišča pri Riklovem mostu v Hrastniku ter programe priprav za izdelavo zazidalnega načrta industrijske cone Podkraj ter prostorskih ureditvenih pogojev za območje Dirmajerjevega hriba in bivšega Petrola. Za področje industrijske cone Podkraj in bivšega Petrola gre predvsem za ureditev pozidav, za področje Dirmajerjevega hriba pa poleg tega še za prometno ureditev, saj je dostop z večjim prevoznim sredstvom v ta predel nemogoč. Prav tako so sprejeli program priprave ureditvenega načrta Resnica S-5. Gre za področje bivše rudniške kolonije. Svetniki so se seznanili tudi o izvrševanju proračuna občine Hrastnik in nanj niso imeli bistvenih pripomb. Odločili so, da prodajo stanovanje v poslovno stanovanjskem objektu Trg Franca Kozarja v Hrastniku, kije skupna in last treh občin in je bilo kadrovsko stanovanje Zasavskih lekarn. Republiški volilni komisiji so predlagali osemčlansko sestavo Okrajne volilne komisije Hrastnik. Namesto umrlega Slanega Laznika so v občinsko volilno komisijo imenovali Sama Špegliča. Med vprašanji in pobudami so se svetniki največ časa zadržali pri opozorilu Sanje Logar Bočko o neurejenem sistemu dela v Zdravstvenem domu Hrastnik. Menila je, da je nevzdržno, da morajo predvsem upokojenci čakati pred ambulanto že ob pol petih zjutraj, da pridejo na vrsto pri zdravniku. Svetniki so se odločili o tem razpravljati na eni prihodnjih sej. Drago Kopušar je ponovil že večkrat postavljeno vprašanje, kdaj bodo odstranjeni tiri preko regionalne ceste na Ojstrem. Odgovor Mateja Pavčnika: ko bo odpravljen podkopni rov v Ojstrem. In pojasnilo Tomaža Sihurja: s posebno gumo bodo skušali omiliti tresljaje na tirih in hrup. Peter Mejač je vprašal, kdo je kriv za pomor rib v Savi in za ožig gozda. Odgovorov na seji ni dobil. Dobil pa je kratek odgovor, če se kaj dela na obvozu za Savo. Ne dela se. Mateja Haberla je zanimalo, ali imajo motoristi poligon za vajo na šolskem dvorišču z občinskim oz. šolskim dovoljenjem. Opozoril je tudi na nekulturno ravnanje lastnikov psov, ki gaje vse več. Vinko Žagar pa je opozoril na kršenje prometnih predpisov na Cesti padlih borcev, kjer nekaznovano vozijo tudi tovornjaki, težki več kot 5,5 tone. Ob tem pa kaznujejo prevoznike, ki pripeljejo material do stanovalcev na tem področju. Svetniki so sprejeli pobudo, da z prometnimi znaki uredijo dostavo do stanovalcev. In po dobri uri dela so se hrastniški svetniki nato razšli. V pis novincev 27. september - V OŠ heroja Rajka so v teh dneh opravili vpis šolskih novincev. Sicer pa so v septembru pripravili sprejem za učence na prvi šolski dan. Četrtošolci so se odpravili v šolo v naravi v Fieso. Prvošolci so si ogledali lutkovno predstavo Nika in promet, drugošolci so opravili plavalni tečaj, osmošolci pa so se odpravili na ekskurzijo v Podgorico, Ljubljano in Tržič . Na šoli seje predstavila plesna šola Poglej me in Družinsko gledališče Kolenc z Vač. Učenci so že opravili prva tekmovanja (šolsko iz logike, ekipno prvenstvo v atletiki v Celju), gasilci pa so se udeležili srečanja društev Mladi gasilec v Vojniku pri Celju. mm Razstava 27. september - V galeriji Delavskega doma v Hrastniku so pripravili razstavo ročnih del upokojenk, ki se dobivajo v sekciji Društva upokojencev Hrastnik v njihovih prostorih na rudniku. Tudi tokrat so upokojenke pokazale, da imajo zlate roke in da jim vid še kako služi. Na razstavi so bili na ogled izdelki, izdelani v različnih tehnikah ročnih spretnosti. 50 let Društva upokojencev 28. september - Hrastniško Društvo upokojencev je v športni dvorani na Logu proslavilo 50 let uspešnega dela. Na prireditvi so razvili nov prapor društva in podelili društvena priznanja. Prejeli sojih še živeči predsedniki društva Albin Žibret, Janez Juršak in Adolf Laznik ter prizadevni društveni delavci Terezija Projič, Mihael Ačkun, Franc Bočko, Friderik Mlinar, Robert Sticher, Anton Ravnikar in Ivan Urbajs. V imenu Zveze društev upokojencev Slovenije je jubilantom čestital tajnik zveze Franc Sotler, ki je društvu predal tudi veliko plaketo zveze. Slavnostni govornik, predsednik hrastniškega društva Franjo Krsnik, je poudaril, da so v 50 letih upokojenci v Hrastniku tvorno sodelovali pri razvoju občine. Še danes je društvo s svojimi 1670 člani najbolj številno v občini in z razvejano dejavnostjo skrbi predvsem za bogato življenje starejših občanov. V kulturnem programu so nastopili otroci iz hrastniških vrtcev, Ženski pevski zbor Svobode Dol, moška zbora Steklar in Svoboda Hrastnik, program pa je povezovala Manja Goleč. Frtica urejena 28. september - Delavci podjetja Ceste kanalizacija Celje so v teh dneh zaključili obnovo zahtevnega odseka lokalne ceste čez Frtico. Na Frtici so položili gornji sloj asfalta na Taborniški poti in Poti Franca Pušnika, lotili so se tudi 450 metrov dolgega odseka na Taborniški poti do vodohrama. Celotna naložba v posodobitev na tem področju -j23 občine je proračun veljala nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Mladi voznik 29. september - V Hrastniku je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil zanimivo akcijo Mladi voznik. V športnem parku na Logu so bile mladim voznikom in drugim obiskovalcem iz vsega Zasavja na voljo različne dejavnosti: pomerili so se lahko v spretnostni vožnji z avtom sponzorja, se spoprijeli s simulatorjem rally vožnje (organizatorji so imeli nekaj težav z njim), policisti so prikazali zanimivosti iz svojega področja. Še posebej zanimiva je bila oprema, s katero lovijo prekrš-karje v cestnem prometu in prikaz posledic trčenja avta s pešcem pri različnih hitrostih. Najmlajši pa so najraje poskušali delovanje zaletav-čka. Poleg sveta so pri organizaciji prireditve sodelovali še Avto moto zveza Slovenije, policisti in podjetje Miš racing iz Domžal. Cvet tretji 29. september - Na državnem prvenstvu v cestni gorski vožnji z Bohinja na Pokljuko je član hrastniškega kolesarskega društva Miran Cvet presenetil slovensko javnost, saj je v konkurenci članov -elite, osvojil odlično 3. mesto. Treba je dodati, daje na dirki nastopilo kar 13 poklicnih kolesarjev. Miran Cvetje zaprosil za tekmovalno licenco le 14 dni pred prvenstvom, saj je prej nastopal na rekreativnih tekmah. Za njim je odlična sezona, saj je zmagoval na vseh rekreativnih vzponih. Pred Miranom sta bila tokrat le kolesarska profesionalca Derganc in Bonča. Suša 30. september - Zadnji dan septembra je bil rok, da kmetje oddajo dokumentacijo in vloge za povračilo škode zaradi suše. Rok je bil kratek, saj so občine dobile navodila za ocenitev škode iz Ministrstva za okolje in prostor šele kakšen teden prej. Državno pomoč so lahko pričakovala le tista kmetijska gospodinjstva, ki so utrpela škodo na kmetijskih površinah, kjer pridelujejo posamezne vrste kmetijskih rastlin, ki niso manjše od 0,1 hektarja. Škoda, oziroma izpad pridelka zaradi suše, toče ali pozebe mora biti več kot 30 odstotna. Požarna varnost 30. september - Deponija komunalnih odpadkov Unično je edina deponija v širšem Zasavju, ki je urejena pod strogih predpisih. Nanjo odlagajo odpadke iz hrast-niške občine, kjer že nekaj časa zbirajo odpadke ločeno. Tako so na deponiji uredili tudi kompostarno ter večje zbiralnice za papir in steklo. Uredili pa so tudi sodobnejše naprave za požarno varnost. Za naložbo v potrebno gasilsko in drugo opremo je Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik namenilo okrog 3 milijone tolarjev. Padec 30. september - Le dan po prvenstvu na cesti je bilo v Podvelki na Pohorju državno prvenstvo gorskih kolesarjev v vzponu po dolini Drave na Glančnik. Miran Cvet seje dobro držal v kategoriji elite do sredine proge, ko je vozil v vodilni skupini skupaj z Golčerjem in Jaukom. Tam pa je bil nepazljiv in padec mu je odnesel mesto na zmagovalnih stopničkah. Na koncu je osvojil 5. mesto. Zmagal je Jure Golčer pred Jaukom. Med mlajšimi mladinci pa Miha Halzer tudi na tej tekmi ni uspel doseči prvega mesta. Tudi tokrat je bil vrstni red podoben kot na skoraj vseh tekmah v tej sezoni: 1. Kodra, 2. Halzer, 3. Muzga. Abillimpiada 30. september - V OŠ V. Pavliča so se razveselili preurejenih šolskih prostorov za oddelek vzgoje in izobraževanja. Ta mesec so sodelovali tudi na 2. abillimpiadi v Celju (olimpiada za zmerno duševno prizadete). Tekmovalci so se pomerili v posebnih panogah, med katerimi so tudi okraševanje torte, fotografiranje, šivanje, oblikovanju narezka, friziranje. Med fotografi je učenka hrastniške šole dosegla deseto mesto. OKTOBER 2001 Smrad 2. oktober - Poleti so v Prapretnem predvsem ob večerih težko dihali, saj je po vasi precej smrdelo. Smrad je prihajal iz rudniških ventilatorjev. Težave so imeli tudi rudarji v jami Ojstro, saj so delali v izjemno težkih razmerah. Po temeljitih preiskavah so v začetku oktobra na RTH dobili analizo Inštituta za varstvo okolja mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo. Na inštitutu so ugotovili, daje vzrok neprijetnega vonja dimetilsulfid v zraku. Torej je smrad po mnenju strokovnjakov posledica naravnih dogajanj v premogovnih jamah. Perkmandeljc 4. oktober - Hrastniški koreograf in plesalec Branko Potočan je s svojo plesno skupino Fourklor na oder dvorane Duše Počkaj v Cankarjevem domu postavil predstavo Perkmandeljc - duh, ki izginja. Plesna predstava je prežeta z nostalgičnimi Potočanovimi spomini na mladost. Nabita je z energijo, pregnetena s specifičnim humorjem. To je že sedma premiera Potočanovih predstav. Nekaj prvih v produkciji Zavoda Vitkar je premierno uprizoril celo na odru hrastniškega delavskega doma. Po Ameriki 4. oktober - Po zahodnem delu ZDA je tokrat stari znanec obiskovalcev knjižnice Antona Sovreta Franci Horvat popeljal udeležence na četrtkovem srečanju. Popeljali so se kar 13.000 kilometrov daleč, obiskali 11 zveznih držav, spoznali avtohtone prebivalce Amerike Indijance in videli še ogromno drugih stvari. Teden otroka 5. oktober - S predstavo Mavrični rog, so se v Hrastniku zaključile prireditve ob tednu otroka, ki sojih pripravili Občinska ZPM, OŠ heroja Rajka in KRC. V kinu so si lahko obiskovalci ogledali družinsko komedijo 102 dalmatinca, poleg Mavričnega roga pa je bila na sporedu še gledališka predstava Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma. Lovili tele 5. oktober - Pred steklarno seje zvečer malo pred deseto sprehajalo tele, ki ga je lastnik iz okolice Hrastnika "izgubil". Že prej so teleta opazili v Podkraju. Seveda srečanje z izgubljeno živaljo na glavni cestni ne more biti nič kaj prijetno. Lastnik je tele dobil nazaj, plačati pa bo moral odškodnino lastnici Hyundaja, katerega seje lotila izgubljena žival. Končana prenova 9. oktober - Na Dolu pri Hrastniku so končali s prenovo nekaterih cestnih odsekov, ki so bili poškodovani zaradi napeljevanja plinskega omrežja, kabelske televizije in telefonskih vodov. Tako so v preteklih dneh preplastili cestišče od centra Dola do trgovine Greton, cesto skozi Grčo in ulico Hameršak Emila. Tam so poleg komunalnih in drugih napeljav uredili tudi cestno razsvetljavo. Kompletna predračunska vrednost opravljenih del je okrog 8 milijonov tolarjev. Preplastitev in posodobitev ulic na Dolu so opravili delavci podjetja Ceste mehanizacija Celje. Denar za plaz 9. oktober - Vlada republike Slovenije je sprejela sklep, da bo namenila denar za sanacijo plazu Logar v Črdencu na Dolu pri Hrastniku. Za sanacijo so namenili 30 milijonov tolarjev. Plaz seje sprožil novembra lansko leto. Interventno so ga umirili in s tem preprečili večjo škodo na cesti in zavarovali stanovanjski objekt. Po projektu bodo zgradili podporno konstrukcijo pod cesto, kamnitim rebrom ob stanovanjskem objektu, drenažnim sistemom in odvodom površinskih voda v bližnji potok. V tem času so zbirali na Ministrstvu za okolje in prostor ponudbe za najbolj ugodnega izvajalca del. Prvi denar 10. oktober - Rudnik Trbovlje Hrastnik je v teh dneh prejel prvi denar za zapiralna dela, ki gaje nakazala država. V rudnikih so zapiralna dela opravljali doslej po programu in na up. Prvi denar bi morali prejeti že lani. Letos seje država odločila, da iz proračuna za ta dela nameni 1,7 milijarde tolarjev, za 2,2 milijarde tolarjev pa se bo RTH zadolžil (poroštvo države). Konjeniki v vrtcih 11. oktober - Otroke v hrastniških vrtcih so ta dan obiskali nevsakdanji gostje. Policisti - konjeniki iz Policijske enote v Ljubljani so jim pripovedovali o svojem delu. Seveda so bili otrokom všeč predvsem konji. Nasploh so otroci v vrtcih v prvih dneh oktobra uživali, saj so pripravili vrsto prireditev ob tednu otroka. Tako so v vrtce povabili starše in za skupno druženje skupaj z vzgojiteljicami pripravili glasbene in likovne aktivnost ter telovadne poligone. O prenovi 1L oktober - Kar 55 udeležencev je v poslovni dvorani v Hrastniku poslušalo predavanje o pomenu prenove Zveze združenj borcev. Delo združenja bi radi popestrili, da bi se vanj vključilo več mlajših članov. Hrastniško združenje je kot predavatelja povabilo sociologa Franca Šal ij a. Načrti Steklarne 12. oktober - Direktor Steklarne Hrastnik mag. Stojan Binderje v novi številki Steklarja razkril nekaj novosti, o katerih razmišljajo v tem podjetju. Steklarna bo verjetno z novim letom 2002 postala hol-dinško podjetje, ki bo z imenom Steklarna Hrastnik zaposlovala le 10 visoko kvalificiranih delavcev s področja splošno - pravno kadrovske dejavnosti, informatike ter financ. Poleg podjetij, ki jih ima v lasti Steklarna (Opal, Glaskom, Vitrum in Stedek), se bodo ozirali tudi za širjenje z novimi firmami tako v Sloveniji kot tujini. Druga pomembna novost pa je razmišljanje o naložbi v reciklažo odpadne steklene embalaže. Zasavje je v središču Slovenije in pomeni zanimivo lokacijo za predelovalno dejavnost. V podjetju obvladujejo tehnologijo reciklaže, poznajo partnerja, ki bi reciklirano steklo prevzel in imajo finančne možnosti za postavitev tovrstnega obrata. V njem bi lahko zaposlili 30 delavcev. Obrtniške novice 12. oktober - Izšla je nova številka Obrtniških novic, ki jih pripravlja sekretarka Območna obrtne zbornice Hrastnik Jolanda Gobec. V zanimivih uvodnikih piše o aktualnih dogajanjih, ki zadevajo podjetnike in obrtnike. Tokrat o zaposlovanju in brezposelnosti. Sicer pa bralce obvešča še o zgoščenki o dejavnosti predelave plastike, tekmovanju slikoples-karjev Slovenije, šoli obrti in podjetništva za mlade, ogledu avtomobilske tovarne v Nemčiji. Piše tudi o razpisih: pa naj gre za gledališki abonma, šolanje na zasebni poklicni tehniški gradbeni šoli v Kranju ali za prijave za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Zasavju. Na koncu pa natrosi podjetnikom in obrtnikom še kup nasvetov in jih spomni na stvari, ki jih v oktobru ne smejo pozabiti narediti. Vlak 2001 13. oktober - Na največji slovenski zaščitno reševalni vaji v letošnjem letu "Vlak 2001" Zasavje je sodelovalo tudi veliko Hrastničanov. Vaja je bila opravljena v dveh delih. Najprej kot računalniška simulacija celotnega poteka - od trka vlaka v kamnit podor na progi, do vseh zaščitno reševalnih ukrepov, potem pa še praktični prikaz. V Zagorju pri savskem mostu so gasilci prikazali gašenje vlakovne kompozicije, reševalci reševanje iz vagonov, zdravstveno osebje prvo pomoč poškodovancem in triažo. Ob Savi pa so potapljači in brodarji iskali ponesrečence v reki, reševalci so ponesrečence prepeljali na drug breg Save s čolni in jeklenimi pletenicami (jamarji in gorski reševalci), v bolnišnico so jih odpeljali tudi z vojaškim helikopterjem. Ponesrečence so iskali tudi vodniki z reševalnimi psi. Pripadniki civilne zaščite in pristojnih reševalnih služb so tako dokazali, da so usposobljeni za reševanje ob železniških nesrečah v savski soteski. Zaradi nedostopnega terena bi bilo namreč reševanje ob večji nesreči izjemno težko in nanj seje treba pripraviti. Z avtom v Savo 15. oktober - Popoldan je voznik osebnega avtomobila na cesti Hrastnik - Podkraj - Radeče zapeljal v Savo. Voznik seje rešil iz potapljajočega vozila. Prvo pomoč so mu nudili gasilci, potem so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Reševanje vozila so vodili hrast-niški gasilci. Pomagali so si s posebnim vlečnim vozilom in avto, ki je bil potopljen 4 metre od obrežja in 2 metra pod vodo, so navezali in dvignili na obrežje. Dobro uro so zaradi reševanja morali zapreti tudi cesto. Podivjani bikec 15. oktober - Hrastniški policisti in gasilci so imeli zvečer nevsakdanje delo, saj so po cestah v Hrastniku lovili pobeglega in podivjanega malega bikca. Lov je bil uspešen in bikca so vrnili lastniku. V akciji ni bilo poškodovanih. Razstava 16. oktober - V galeriji delavskega doma so odprli zanimivo medobčinsko razstavo odraslih likovnikov Zasavja. Razstavo je pripravila Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Trbovlje. Pregledno razstavo so tokrat pripravili drugič. Lani so razstavljali svoje risbice otroci, letos so pripravili razstavo likovnih del odraslih likovnikov. Na razpis seje odzvalo 19 avtorjev iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. Izbor slik je opravil akademski slikar Branko Klančar. Svoje slike so v hrastniški galeriji postavili Marija in Pavel Smolej, Jakob Glavač, Mihaela Krasnik, Cvetka Lavrin, Desanka Kreča, Ivanka Uršič, Emil Škrbec, Zdravko Dolinšek, Franc Ostanek, Vinko Hrovatič, Vera Pirc, Zvonka Sadar in Leopold Odlazek. Večina likovnikov je vključenih v likovne 130 skupine ali društva, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, nekateri pa rišejo sami. Javna razprava 17. oktober - Javna razprava o gradnji ploščadi in postavitvi mešalne postaje za zasip jamskih objektov s pepelom za zasipavanje jame Dol pri Hrastniku je minila brez občanov, ki seje niso udeležili-Rudnik Trbovlje Hrastnik je predstavil projekt zasipavanja jame z elektrofiltrskim pepelom, ki ga bodo vozili iz deponije pepela v Prapretnem po magistalni cesti, preko Blat na Novi Dol. Vsak dan naj bi tovornjaki z zaprtimi zabojniki peljali pepel 10 do 15 krat. Tovornjaki bodo naenkrat prepeljali 10 do 15 kubikov pepela. Radarska tabla 17. oktober - V preteklih dneh so vozniki v hrastniški občini lahko sami kontrolirali svojo hitrost v naseljih tudi s pomočjo radarske table. V akciji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so postavili tablo, ki meri hitrost vozil podobno kot policijski radarji, na tri točke: na cesto mimo osnovne šole na Logu v Hrastniku, ob ravnini na cesti VDV brigade na cesti Črdenc -Dol in na Brnici. Kontrolirali so, kako se vozniki držijo omejitev hitrosti pri prihodu in odhodu otrok v šolo in pri vožnji skozi naselja. Člani sveta ugotavljajo, da se polovica voznikov omejitev drži, ostali jo prekoračujejo, nekateri tudi močno. Tako so namerili na Logu naj višjo hitrost 78 kilometrov na uro, v Črdencu 92 in na Brnici kar 94 kilometrov na uro. Plaz 18. oktober - Popoldan je cesto med Hrastnikom in Čečami v soteski Boben zasul večji zemeljski plaz, ki je zasul cesto, poškodoval odbojno ograjo in glavni vodovod. Promet je bil na tem odseku nemogoč. Delavci GD Hrastnik, Podjetja za gradbeno dejavnost, so do 18.50 ure odstranili večino naplazenega materiala in cesta je bila spet prevozna. Malo po osmi zvečer so cesto povsem očistili. Dve uri kasneje pa so odpravili napako na glavnem vodovodu tudi delavci Javnega komunalnega podjetja Hrastnik. Naravno zdravljenje 18. oktober - V knjižnici Antona Sovreta je tokrat gostoval na četrtkovih srečanjih dr. Drago Smiljanič. Predstavil je dve knjigi: Naravno zdravljenje in Skrivnosti zdravljenja raka. Spregovoril je tudi o alternativni medicini, naravnemu zdravljenju in bioenergiji. Športni dan 19. oktober - Ta dan so v OŠ heroja Rajka izkoristili za športni dan in pohod v bližnjo in daljno okolico. V oktobru so drugošolci iz Hrastnika opravili plavalni tečaj, plavali so tudi učenci od 2. do 4. razreda dolske šole. Sedmošolci so si ogledali Narodno galerijo in poslušali koncert v Cankarjevem domu, osmošolci pa so se odpravili na ekskurzijo po Dolenjski. Učenci nižje stopnje so si ogledali zanimivo gledališko predstavo Mavrični rog v izvedbi gledališke skupine Svoboda Trbovlje. Sedmošolci in osmošolci so pričeli s plesnimi vajami. Učenci predmetne stopnje so si ogledali gledališko igro Tukaj se ne da nič drugega kot pisma pisati Gledališča Tone Čutar z Jesenic. Ob mesecu požarne varnosti so pripravili medrazredno tekmovanje z vedrovko, šolo so obiskali tudi gasilci PGD Hrastnik-meato. V Trbovljah pa je potekalo področno tekmovanje iz logike. Na Dolu so pripravili šolsko tekmovanje iz znanja o sladkorni -|3-| bolezni. Učenci predmetne stopnje so si ogledali gledališko predstavo Piknik gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Nagradni natečaj 19. oktober - Združenje borcev in udeležencev NOB je podelilo nagrade 34 mladim udeležencem posebnega natečaja ob 60 letnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Tokrat je bilo udeležencev enkrat več kot leto prej. Borci so zadovoljni, ker so se vključile v natečaj mentorice v osnovnih šolah. Nagrade (najnovejše knjige o zgodovini NOB) so prispevali župan občine Hrastnik Leopold Grošelj in Glavni odbor Združenja zveze borcev Slovenije. Spominske slovesnosti 20. oktober - Z obiskom Maribora, Frankolovega in Graza v Avstriji, kjer so se poklonili žrtvam druge svetovne vojne, so hrastniški borci zaključili letošnje organizirane izlete na različne spominske slovesnosti. V Avstrijo vsako leto odide okrog 50 udeležencev (svojci talcev in umrlih, člani zveze borcev). V letu 2001 so se hrastniški borci udeležili spominskih svečanosti še na Osankarici, v Dražgošah, Kumrovcu, Kočevskem rogu, Ljubelju, Dobrniču, bili so 132 tudi na Brionih. Vrtine 21. oktober - Na prevalu med Hrastnikom in Trbovljami so potekala vrtalna raziskovalna dela. Vrtalci RTH so vrtali raziskovalne vrtine okrog 300 metrov v globino točno nad mestom aprilskega vdora v vzhodno polje jame Ojstro. Z rezultati vrtine so strokovnjaki ugotavljali tudi možne vzroke za nesrečo in možnosti nadaljnjega dela v jami Ojstro. Balkanski špijon 23. oktober - V okviru gledališkega abonmaja so si obiskovalci v hrastniški gledališki dvorani lahko ogledali predstavo Balkanski špijon. Prenovljeni prostori 25. oktober - V gasilskem domu IGD Steklarna Hrastnik so končali s prenovo notranjih prostorov. Uredili so dvorano in kuhinjo ter povečali prostor za svojo dejavnost. Gasilci so vsa dela opravili udarniško. Izpopolnili so tudi sistem alarmiranja (nov načrt, pozivniki). Veselje je pri nas doma 26. oktober - Prireditev Veselje je pri nas doma je napolnila dvorano hrastniškega delavskega doma. Turistično društvo jo je pripravilo ob podelitvi priznanj najlepše urejenemu okolju. Letos so priznanja v svojih kategorijah prejeli: Gostilna Porto pub, Trgovina Majcen, Glasbena šola Hrastnik, hrastniška Toplarna, stanovanjska hiša Guzaj - Brečko Hrastnik, družina Brekan Hrastnik, kmetija Doberšek iz Kovka in stanovanjski blok Naselje Aleša Kaple 7 j. Na prireditvi je zbranim spregovoril župan Leopold Grošelj, kije skupaj s predsednico Turističnega društva Mojco Greben tudi podelil priznanja. Prireditev je zanimivo povezovala Belinda Ladiha, v kulturnem programu pa so nastopili: Rudarska in steklarska godba, Otroški pevski zbor OŠ heroja Rajka Hrastnik, harmonikar Nejc Žepič, citrarka Monika Krpič, recitator Matej Kaiser, ŽPZ Svoboda Dol pri Hrastniku, kitarist Martin Jošt, kvartet Plavica, pevec Dejan Marinčič in ansambel Dori. Omeniti velja še čudovito okrašen oder hrastniške dvorane, za katerega so poskrbeli člani društva in hrastniški vrtnarji. Na Kumu 28. oktober - Učenci OŠ Vitka Pavliča so ta mesec obiskali oddajnik na Kumu. Sodelovali pa so tudi na tekmovanju Specialne olimpiade Slovenije v plavanju, kjer je učenka OVI (vzgoja in izobraževanje) dosegla 6. mesto. Komemoracije 29. oktober - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB je pripravilo pred spomenikom na Dolu in pred centralnim spomenikom v Hrastniku spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih. Župan Leopold Grošelj je v priložnostnem nagovoru poudaril žrtve Hrastničanov med svetovno vojno in našo moralno dolžnost, da ohranjamo spomin nanje. V kulturnem delu sta nastopili Rudarska godba in Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik. Prostovoljci 29. oktober - Dve študentki Visoke šole za socialno delo in pet dijakov Srednje zdravstvene šole iz Celja bodo v tem šolskem letu obiskovali stanovalce doma in jim polepšali vsakdan. Ta dan so se spoznali med seboj in navezali prve stike. V tem mesecu so se stanovalci doma odpravili še na izjemno zanimiv izlet v Maribor, kjer so si ogledali akvarij - terarij, se sprehodili po mestnem parku, si ogledali KRONIKA - Oktober 2001 Slovenske Konjice in se ustavili med vinogradi na Zlatem Griču. Sicer pa je bilo v tem mesecu v domu izjemno priljubljeno kegljanje na ruskem kegljišču. Novi bančni prostori 30. oktober - V Hrastniku so odprli nove prostore Ljubljanske banke -Banke Zasavje. Banka je prenovila prostore bivše Agencije za plačilni promet. V njej sedaj opravljajo predvsem storitve za gospodarske družbe in podjetnike. Za gradbena dela, opremo, varovanje in računalniško opremo je banka odštela več kot 40 milijonov tolarjev. Obnovo so opravili delavci Gradbene dejavnosti Hrastnik. Prostori so veliki 110 kvadratnih metrov. Na otvoritvi je predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz poudaril, da jih veseli zaupanje podjetnikov in managerjev v njihovo banko. Kar polovica vseh firm v Zasavju seje že odločila in prenesla svoje račune iz Agencije na njihovo banko. V Sloveniji je ta odstotek precej nižji, le okrog 20 odstotkov. Zupan Leopold Grošelj pa je ob zadovoljstvu bankirjem čestital tudi za dan varčevanja, ki so ga praznovali dan kasneje. Trak v nove prostore je poleg obeh govornikov prerezala še vodja hrastniške ekspoziture Cvetka Možina. Urejeno pokopališče 30. oktober - Na osrednjem pokopališču za hrastniško občino na Dolu pri Hrastniku so pred dnevom mrtvih zaključili nekaj nujnih del. Tako so uredili 94 novih grobnih polj (58 žarnih, 36 klasičnih). Delaje izvedel samostojni podjetnik AGM Nemec Primož, pogodbena vrednost del je skoraj 2,5 milijona tolarjev. Komunalno stanovanjsko podjetje je polepšalo tudi izgled žarnih niš. Betonsko konstrukcijo žarnih niš je v akrilni omet oblekel samostojni podjetnik Franc Merzel. Na poslovilnem objektu na mrliških vežicah so zamenjali še zunanja in vhodna vrata in okna. NOVEMBER 2001 Dan mrtvih 1. november - Tudi ta prvi november je minil v spoštljivem spominu na sorodnike, prijatelje in znance. Pokopališča so bila tudi tokrat stičišče naših poti, priložnost za srečanje z znanci. Mnogi so praznik izkoristili še za obisk sorodnikov in družinska srečanja, za katera j e vedno premalo časa. Asfalt v Brdcah 7. november - V občini so to jesen posodobili nekatere cestne odseke v različnih krajevnih skupnostih. Tako so položili asfalt na 150 metrov dolg odsek Kovač v Brdcah v krajevni skupnosti Marno. Dela so vredna 4,2 milijona tolarjev, izvedli pa so jih delavci GD Hrastnik. Vitrum 5. november - V Steklarni Hrastnik so se intenzivno pripravljali na ustanovitev novega hčerinskega podjetja Steklarna Hrastnik -Vitrum d.o.o. - družba za proizvodnjo steklenih izdelkov. Določena je bila že ekipa, ki bo vodila novo podjetje. Direktorica Majda Krošlin je že septembra pričela prevzemati določene poslovne funkcije. V Vitrumu bodo združili avtomatsko proizvodnjo steklenih izdelkov na različnih programskih področjih. Na svetovnem trgu bo Vitrum skušal postati prepoznavno, uspešno in ugledno podjetje z izdelki, ki bodo sinonim za sodoben design, kakovost in inovativnost. Kot samostojno podjetje bo pričel poslovati s 1. januarjem 2002. O proračunu 8. november - Na začetku seje so člani občinskega sveta potrdili mandat novemu članu iz vrst Liberalne demokracije Slovenije Viliju Petriču. Petrič je v svetu zamenjal preminulega člana Marka Orožna. Po potrditvi zapisnika so se lotili proračunskih razprav. Rebalans proračuna so v Hrastniku sprejemali že dvakrat. Tokrat so ga sprejeli brez večjih pripomb. Tako je proračun težak milijardo 256 milijonov tolarjev. Svetniki so se nekaj več časa zadržali le ob obravnavi amandmaja, ki ga je obširno obrazložil župan Leopold Grošelj. V amandmaju so sprejeli sklep, da v proračun uvrstijo tudi namenska sredstva po zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in v istem znesku v odhodkih naložbo teh sredstev kot kapitalskega deleža v Tehnološki center. Ob tem je župan svetnikom predstavil težave, ki jih ima občina pri sodelovanju z Regionalnim centrom za razvoj. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep, da mora Regionalni center za razvoj v čim krajšem času posredovati Svetu popolno poročilo v zvezi z izvajanjem Programa ukrepov za razreševanje specifičnih problemov regije zaradi postopnega zapiranja RTH in razvojnega prestrukturiranja Zasavja in zahtevo, da Svet za razvoj Zasavja in RCR dosledno spoštujeta sprejeti sklep o delitvi sredstev, ki so na razpolago na podlagi 3. dela zasavskega zakona. Po tem sklepu pripada občini Hrastnik 30 odstotkov razpoložljivih sredstev. S prvim januarjem bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine višja za rast cen na drobno v obdobju oktober 2000 oktober 2001. Za podoben odstotek bo višja tudi taksa za zagotavljanje sredstev za varstvo okolja v občini. Hrastniški svetniki so sprejeli sklep, da je predlog odloka o proračunu občine, ki gaje pripravil župan s sodelavci, primeren za drugo obravnavo. Zupan bo proučil predloge in pobude, ki sojih imeli svetniki na tej seji. Imeli pa sojih zelo malo. Hrastniška občina se bo za nakup neprofitnih stanovanj v objektu Log, ki ga bodo gradili v prihodnjem letu, pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije zadolžila za 60 milijonov tolarjev, so še sklenili svetniki. Sicer pa naj bi bil proračun v prihodnjem letu težak milijardo 291 milijonov tolarjev. Po mnenju župana bo v prihodnjem letu ena prednostnih nalog nakup novih stanovanj, v gradnjo se vključuje tudi državni Stanovanjski sklad. Radi bi ohranili tudi visok standard na področju družbenih dejavnosti. V naslednjih letih se nameravajo lotiti večjih naložb v osnovnem šolstvu. Svetniki so sprejeli še sklep o novih cenah v vrtcih, ki se povečujejo zaradi višjih cen in podali pozitivno mnenje k povišanju cen za storitve ravnanja z odpadki zaradi uvajanja takse za odpadke. Cene bodo s 1. januarjem višje za okrog 22 odstotkov. Za predsednika Komisije za statut in poslovnik so izvolili novega člana občinskega sveta Vilija Petriča. Za novo članico nadzornega odbora Občine Hrastnik pa so izvolili Nado Gole. Sprejeli so še nekaj sklepov o nepremičninah v občini. Na seji so svetniki postavili kar nekaj svetniških vprašanj. Tako je Matej Haberl dopolnil svoji vprašanji iz pretekle seje. Gre za onesnaževanje parkovnih površin s pasjimi KRONIKA - November 2001 iztrebki in vožnjo z motorji po šolskem dvorišču, ki ogroža varnost otrok v popoldanskem času. V Hrastniku bodo morali očitno kaj ukreniti okrog komunalnega redarstva, saj bi ga rabili na večih področjih. Vinko Žagarje opozoril na še vedno velik promet na Cesti padlih borcev, čeprav je cesta za Savo dokončana. Draga Kopušarja je zanimalo, kdo daje dovoljenja za obratovanje gostinskih lokalov v nočnih urah, saj posluša pripombe stanovalcev blizu kluba Shakes. Predlagal je tudi, da bi Elstik pobarali za poročilo o delovanju lokalne televizije. O tem naj bi spregovorili na eni naslednjih sej. Sanja Logarje opozorila na njen predlog, da Občinski svet obravnava delovanje Zdravstvenega doma. Jelka Markovič je predlagala kar izredno sejo občinskega sveta. Jure Bantan je vprašal, kdaj bo urejena cesta od križišča do TKI. Kolektor 8. november - Delavci Gradbene dejavnosti so pričeli z gradnjo glavnega kolektorja skozi Hrastnik na odseku od vhoda v Tovarno kemičnih izdelkov do vhoda v Steklarno Hrastnik (410 metrov). Naložba je vredna 48 milijonov tolarjev, financirajo pa jo iz takse za obremenjevanje voda. Investitorje Komunalno stanovanjsko podjetje Hrastnik. S tem v Hrastniku nadaljujejo z gradnjo glavnega kolektorskega sistema skozi mesto do čistilne naprave, ki jo nameravajo urediti na levem bregu reke Save. Kazala za knjige 8. november - Šolski in predšolski otroci so ta dan v knjižnici Antona Sovreta izdelovali kazala za knjige. Nanje so lepili sličice in jih porisali. Vmes so tudi zapeli in si zastavljali uganke. Delavnico sta vodili knjižničarki Mateja Podlogar in Mateja Vodep. Prvi sneg 9. november - Ta dan je tudi hrastniško občino pobelil sneg. Prvič so na nekaterih cestah morali posredovati tudi delavci zimskih služb. Še najbolj so bili presenečeni nekateri vozniki, ki še niso preobuli svojih jeklenih konjičkov. Sladkorna 9. november - Na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni na Ravnah na Koroškem sta prejeli zlato priznanje Špela Klemen in Katja Rus, srebrno pa Rok Bedenik iz dolske OŠ. Na sejmu 11. november - V Ljubljani so se zaprla vrata pohištvenega sejma. Na njem je tokrat s samostojnim razstavnim prostorom sodeloval tudi Sijaj Hrastnik. Predstavili so svetila programa Domo in del programa Help. V Sijaju so bili zadovoljni predvsem s pohvalnimi in dobrimi odzivi arhitektov, ki se ukvarjajo z opremo objektov in stanovanjskih prostorov. Pa tudi individualni kupci so se precej zanimali za oblikovno dobro in kakovostno izdelana svetila. Posodobitev TKI 12. november - V TKI Hrastnik so ta dan podrli stari razpršilni stolp, težak 50 ton in postavili novega, deset ton lažjega. Zamenjava je bil pravi gradbeni podvig, saj sojo opravili s specializiranim dvigalom. Naložba v posodobitev proizvodnje natrijevega tripoli-fostata in ostalih razpršenih fosfatov, ki so temeljni proizvod tovarne, je bila prva večja po gradnji nove elektrolize leta 1996. Prav gradnja elektrolize in velika zadolženost je še vedno močno vplivala na poslovanje podjetja. Za gradnjo novega razpršilnega stolpa in posodobitev proizvodnje fosfatov so namenili 100 milijonov tolarjev. Petkrat manj, kot bi naložba veljala, če bi jo zaupali zunanjemu izvajalcu. S to naložbo so izboljšali pogoje dela, povečali kapaciteto proizvodnje in izboljšali kvaliteto izdelkov ter rešili del ekoloških težav. Ta naložba je spadala v sklop več ih naložb v posodobitev tovarne. Do novembra so že uredili skladiščenje fosforne kisline (lovilni bazeni, nov rezervoar), čakala jih je še posodobitev nevtralizacije fosforne kisline in dokončna ekološka sanacija (lovilni bazeni in tehnološke vode). Vodovodno omrežje 12. november - V Hrastniku je Komunalno stanovanjsko podjetje v letu 2001 za posodobitev vodovoda namenilo okrog 7,7 milijona tolarjev. Nekatera vodovodna zajetja so na novo opremili z napravami za avtomatsko doziranje klora. Pri zajetju Stog so postavili nov montažni objekt. Na odseku od črpališča Velej do blokov Za Savo so zamenjali okrog 150 metrov dotrajanih vodovodnih cevi z novimi. Na tem področju so vgradili tudi dva hidranta, enega so namestili še v Črdencu in naselju Dirmajerjev hrib. Tam so zamenjali tudi 100 metrov dotrajanih cevi. Poleg tega so v letu 2001 na novo zgradili podporna zidova na rezervoarju Goveji potok, uredili fasado na objektu Bele vode ter posodobili dovozno pot do tega objekta. V tem letu so uredili tudi štiri odvzemna mesta za vzorce pitne vode, nekaj denarja pa so namenili še ograditvi vodooskrbnih objektov. Marina Badovinac 12. november - V galeriji Delavskega doma Hrastnik so odprli razstavo akademske slikarke Marine Bahovec. Razstavo sta organizirala občina Hrastnik in Kulturno rekreacijski center. Slikarka, ki svoj slikarski svet dopolnjuje tudi s pisanjem pesmi in kratkimi zgodbami, seje predstavila z olji in akvareli. Kot se sama označuje, v njenem slikanju gledalec ne najde racionalnosti. V slikah prevladuje impluzivna in intuitivna plat njene osebnosti. Slikarka je po študiju likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani likovno smer specializirala v Benetkah. Dela, ki jih je razstavljala v Hrastniku, so konceptualno različna in vsebinsko raznolika. Otvoritev razstave sta s svojim nastopom popestrila kitarista Nejc Hameršak in Miha Kepa. Slabo cestišče 14. november - Glavna regionalna cesta skozi Hrastnik kar precej jezi voznike. Cestišče je po gradnji kolektorja v lanskem letu slabo urejeno. Očitno je bila asfaltna prevleka položena preveč po domače, saj je neravna. Strokovnjaki ugotavljajo, da tudi struktura asfalta ne ustreza sodobnih zahtevam. Poleg tega pa se je na tem odseku od Riklovega mostu do Steklarne povečalo število prometnih nesreč. Zato bodo morali celotno cestišče temeljito popraviti. Smiselno bi bilo počakati konec gradnje kolektorja od vhoda v Tovarno kemičnih izdelkov do vhoda v Steklarno Hrastnik in potem na novo preplastiti celoten odsek od Riklovega mostu do Steklarne. Riklov most 14. november - V Hrastniku so opravili javno razpravo o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo križišča pri Riklovem mostu. Načrtovalci predvidevajo, da bi zgradili na tem prostoru klasično križišče z dvignjenim voziščem za okrog poldrugi meter. Z reševanjem prometa v tem delu bodo posegli v privatno lastnino, saj predvidevajo odstranitev vseh treh stanovanjskih hiš in gostinskega lokala. Prav tako naj bi podrli Riklov most. Naročnik lokacijskega načrta bo Rudnik Trbovlje - Hrastnik, saj je naloga ena izmed usklajenih nalog iz Projekta zapiranja rudnika Trbovlje - Hrastnik. Na javni obravnavi so občinstvu predstavili načrte. V razpravi je obiskovalce najbolj zanimalo, kdaj lahko pričakujejo gradnjo, saj se morajo predvsem stanovalci pripraviti na selitev in si zagotoviti druga stanovanja. Odgovor je bil kratek: pred letom 2004 gradnja ni realna. Srečanje v Savni Peči 15. november - V Šavni Peči so članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik pripravile tradicionalno srečanje društev kmečkih in podeželskih žena Zasavja (Izlake - Mlinše - Kolovrat, Trbovlje, Podkum in Čemšenik). V domu kulturnih dejavnosti oz. gasilskem domu so pripravile razstavo zelišč in izdelkov iz zelišč. Prireditev je povezovala Martina Vajdič, gostje pa je pozdravila predsednica Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik Irena Kovač. Joži Strgaršek je predstavila Šavno Peč, pripravili so tudi zanimiv kulturni program. Med drugim seje predstavil celo pevski zbor članic hrast- niškega društva. V strokovnem delu srečanja sta Kristina Strmšek s Centra za socialno delo Hrastnik in Tjaša Casagrande z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spregovorili o pridobivanju pokojnin in socialnem varstvu žena. Seveda seje srečanje zaključilo v veselem vzdušju ob zvokih harmonike. Radeče - Hrastnik 15. november - Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so se v teh tednih lotili posodabljanja 1400 metrov dolgega odseka na cesti Hrastnik -Radeče po desnem bregu reke Save od Tohja do Radeč, ki je še vedno makadamski. Projekt je bil vreden 44 milijonov tolarjev, 27 milijonov je prispevala država, ostalo pa občini Hrastnik in Radeče. Z motorjem 15. november - Kar nekaj nevsakdanjih gostov je bilo tokrat na hrastniških četrtkovih srečanjih. Kristina Kirn in Gnido Golob sta namreč pripravila v knjižnici Antona Sovreta zanimivo potopisno predavanje Z motorjem po Evropi. S kopico diapozitivov in zanimivim pripovedovanjem sta popestrila četrtkov večer. Pripovedovala sta tudi o motorističnih srečanjih v Nemčiji, na Hrvaškem, pa tudi o slovenskih. Denar za stanovanja 16. november - V hrastniški občini so se odločili, da bodo v prihodnjih letih naredili velik korak naprej na področju stanovanjske gradnje. Že v letu 2001 so v Hrastniku različni investitorji zgradili skoraj 30 novih stanovanj. V letu 2002 pa bodo gradili nov stanovanjsko poslovni objekt na Logu. Hrastničane je še posebej razveselila novica iz Ljubljane, saj je Nadzorni svet Stanovanjskega sklada republike Slovenije sprejel sklep o soinvesti-torstvu gradnje. Tako je za odkup socialnih stanovanj v Naselju Aleša Kaplje odobril 60 odstotno sofinanciranje 14 stanovanj v višini 63 milijonov tolarjev. V odkup 20 stanovanj v novem objektu na Logu pa bo sklad za 1235 kvadratnih metrov stanovanj prispeval 40 odstotkov potrebnih sredstev. Za ta nakup bodo namenili skoraj 94 milijonov tolarjev. Odpadki 16. november - Ta dan je bil na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani podpisan dogovor o skupnem ravnanju z odpadki in skupni prijavi na razpis za nepovratna sredstva za gradnjo druge faze deponije Unično. Dogovor so podpisali župani Litije, Hrastnika. Trbovelj, Zagorja, Radeč, priključila naj bi se še občina Laško. V Zasavju so se tako odločili za skupno strategijo pri ravnanju z odpadki (zbiranje in deponiranje). Podpis pa pomeni, da bodo v prvih letih skupnega zbiranja in deponiranja odpadke odlagali na deponiji v Uničnem, ki bo postala regijska. O Afriki 17. november - Vodstvo študentske organizacije se počasi prebuja, so menili nekateri njeni člani. V prostorih Šohta na Pavličevi so namreč pripravili potopisno predavanje o Afriki. Sicer pa je v zadnjih mesecih prireditev v Šohtu precej manj kot leto prej. Zbor krajanov 19. november - V Savni Peči so se na zboru krajanov zbrali prebivalci Savne Peči, Krnic in drugih zaselkov te KS. Spregovorili so o delu v KS in nekaterih odprtih vprašanjih pri komunalni urejenosti kraja. V Zgornjih Krnicah naj bi oskrbo s pitno vodo počasi prevzelo Komunalno stanovanjsko podjetje. V Spodnjih Krnicah pa imajo star zbiralnik vode, ki je dotrajan. Takšen je tudi vodovodni sistem. Projekt za nov vodovodni sistem je že narejen, zgraditi pa ga nameravajo v letu 2003. V Zgornji Savni Peči se bodo morali lotiti urejanja kanalizacije, saj sedaj fekalije nekontrolirano odtekajo na področja, kjer so zajetja pitne vode. Del kanalizacije bodo uredili že prihodnje leto skupaj z okolico doma krajevne skupnosti. Seveda so govorili tudi o posodabljanju cest, ki jih bodo posodobili v skladu z občinskimi programi. Viharniki 20. november - Ta dan so bili v gosteh v Domu upokojencev člani MPZ Viharniki iz Mežice, ki so popestrili nastop z domiselnimi, doma narejenimi instrumenti. Sicer pa so v novembru v domu nastopili še člani VIS DU Trbovlje, pa učenci dolske osnovne šole. Stanovalke pa so odšle na ogled razstave ročnih del v Dom upokojencev Loka pri 142 Zidanem Mostu in v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah. Aleš Berger 22. november - Vlada Republike Slovenije je po dolgem lobiranju ta dan le imenovala novega direktorja Rudnika Trbovlje - Hrastnik. Izbrala je Aleša Bergerja, diplomiranega inženirja rudarstva, ki je doslej vodil trboveljski obrat RTH. Za njegovega namestnika pa je imenovala Zdravka Stradarja, ki je bil namestnik direktorja že v prejšnjem mandatu, ko je RTH vodil bivši direktor Aljoša Kink. O predšolski vzgoji 22. november - V vrtcu Sonček so ta dan predstavniki hrastniškega vrtca z ravnateljico Slavi Pavlič gostili ravnateljice in ravnatelje vrtcev iz vseh zasavskih občin, Moravč, Domžal, Trzina in Kočevja. Ravnatelji so na strokovnem srečanju ravnateljev ljubljanske regije spregovorili o trendih razvoja predšolske vzgoje. Na srečanju je sodelovala tudi strokovna svetovalka Zavoda za šolstvo RS Nives Zore. Ura pravljic 22. november - Pravljica o malem klinčku je tokrat pripeljala v knjižnico Antona Sovreta male obiskovalce. Kako tudi ne, saj pravljičarka Darinka Kobal zna pripovedovati pravljice. Poleg tega pa je pokazala še, kako se izdeluje zobotrebec. Foto razstava 24. november - V hrastniškem zdravstvenem domu so na ogled fotografije sedmih članov Foto kluba Hrastnik. Razstava bo odprta do 5. januarja 2002. Tokrat se na klubski razstavi predstavljajo Jernej Biderman, Gorazd Hafner, Renata Kovač, Milan Tanšek, Simon Tanšek, Andrej Zdovc in Vinko Žagar s skupno 34 fotografijami. V spremni besedi k razstavi je objavljeno zanimivo razmišljanje o fotografiji. Ogled fotografije vsakemu gledalcu omogoči drugačno dojemanje umetniškega sporočila. Zato bo na razstavi prav gotovo vsak obiskovalec našel kaj zase. Laboratorij za drogo 27. november - Hrastniški policisti so skupaj s kolegi iz Trbovelj in ljubljanskimi kriminalisti prišli na sled paru, ki si je v trisobnem stanovanju v stanovanjskem bloku v Hrastniku uredil pravi laboratorijski rastlinjak. V njem sta gojila indijsko konopljo. Sobo sta predelala v laboratorij, jo izolirala, opremila z ventilatorji, filtri, UV reflektorji, gretjem. Vhod je bil skrit za garderobno omaro. Policisti so zasegli petnajst lončkov z dozorelimi rastlinami (poldrugi meter), devetnajst manjših konopelj in 14 zavojčkov s po 200 grami trave, pripravljene za prodajo, le so Skupaj je bilo materiala za več kot tri kilograme marihuane. Možaka in dekle so pridržali in ju kazensko ovadili. Zagrožena kazen je od enega do desetih let zapora. Ljubim cifro 27. november - V hrastniškem delavskem domu so obiskovalci lahko uživali v predstavi Milana Grgiča Ljubim cifro. V drugi predstavi gledališkega abonmaja sta se predstavila Anica Kumer in Jurij Souček, kije predstavo tudi režiral. Sproščena komedija je pritegnila hrastniško gledališko publiko. Občina v RTCZ 28. november - Tudi hrastniška občina je pristopila k podpisu družbeniške pogodbe, s katero je šest občin zasavske statistične regije vložilo v Regionalni tehnološki center Zasavja 160 milijonov tolarjev. Center ima sedež v steklarski vili v Hrastniku. Občine so se pridružile 14 podjetjem iz regije, ki so vložile v center vsaka po milijon tolarjev. Hrastniška občina je ob podpisu izpostavila tudi nekaj upravičenih vprašanj: zakaj občine kot družbenice nimajo upravljalske pravice in zakaj se pri delitvi državnega denarja ne upošteva ključ, ki je bil dogovorjen pri delitvi sredstev iz zasavskega zakona. Po njem bi občini Hrastnik pripadalo 30 odstotkov vloženega denarja in ne le šestina. Plač ni bilo 29. november - Vodstvo podjetja Jutranjka 3 d.o.o. Dol pri Hrastniku je obvestilo javnost, da ni moglo izplačati plač 106 zaposlenim v tem podjetju, ki je v stoodstotni lasti materinskega podjetja Jutranjka Sevnica. Že nekaj časa so dobivale plače z zamikom, podjetje je zaradi slabših poslovnih rezultatov kreditirala matična firma. Tudi ta ne stoji pretirano boljše. Leta 2000 je šla v stečaj hčerinska firma v Brežicah, sevniška Jutranjka pa v prisilno poravnavo. Na Dolu so se otepali težav kljub temu, da so imeli dela dovolj. Najbolj jih je tepla velika bolniška odsotnost (skoraj 20 odstotna), saj je večina delavk zgaranih (povprečna starost zaposlenih je več kot 40 let) in se otepajo različnih delovnih poškodb in bolezni. Veliki so stroški, tudi zaradi proizvodne hale, ki je bila grajena za 250 zaposlenih. Ta četrtek so sicer izplačali 25 tisoč tolarjev akontacije plače, vendar se je agonija nadaljevala, saj očitno ni šlo le za plače. Matična firma je pripravila program prenove poslo-■|44 vanja konfekcije Dol, ki bi veljal 400 milijonov tolarjev. V firmi so računali na denar iz zasavskega zakona. Ker ga niso dobili, so očitno ustavili kreditiranje hčerinske firme, ki si je to leto po zatrjevanju matične firme nabrala že za okrog 25 milijonov izgube. Alenka Viceljo 29. november - Akademska kiparka Alenka Viceljo je postavila v župnijskem domu na Dolu pri Hrastniku križev pot. Prireditev ob otvoritvi je pripravlja Župnija svetega Jakoba Dol. V kulturnem programu so nastopili igralka Milena Grm, Blaž Hafner na orglah in violinist Gašper Hafner ter recitatorja Miran Zorenč in Andreja Šmit. Minka Babič je razmišljala o življenju in križu, publicist Jože Hudeček pa je kiparki napovedal lepo umetniško prihodnost. Kiparka je predstavila križev pot v moderni tehniki (belo siv porcelan na kovini), ki je izjemno polepšal kapelo in bo ostal v dolskem župnišču. Župnik Franc Ornik je povedal, da razmišlja, da bi v gornjih prostorih župnišča razstavil bogato zbirko ostalih slik, kijih ima v lasti župnišče. Roy Goreya 29. november - Tam kjer je volja, tam je pot, je naslov knjige Roya Goreya. V knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku je na temo, kako uspeti kljub številnim zavrnitvam preda- val Goreya, prvi slušno prizadeti diplomant v Sloveniji. Po študiju si je kot iskalec zaposlitve nabral ogromno izkušenj, ki jih je zbral v knjigi in jih na podobnih predavanjih posreduje drugim ljudem. Delovna praksa 30. november - Učenci 8. razreda OŠ Vitka Pavliča so v novembru pričeli z delovno prakso v hrast-niških podjetjih (Sinet). V šoli pa so učitelji in učenci pripravljali okrog 1100 čestitk za OO Rdečega križa Hrastnik ter kulturne novoletne programe za Društvo invalidov Hrastnik in Društvo Sožitje Hrastnik. Posodobitev ceste 30. november - Ministrstvo za gospodarstvo je iz sredstev za demografsko ogrožena področja za letošnja dela na cestnem odseku Kavšek - Ferk prispevalo 3 milijone tolarjev, 12 milijonov pa so jih Hrastničani primaknili še iz občinskega proračuna. Z razpoložljivim denarjem so lahko uredili del tega odcepa od plazu navzgor. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ljubljana. ZANIMIVOSTI LETA 2001 Februar 2001 Kulturna priznanja Kulturni praznik je priložnost za podelitev priznanj zaslužnim kulturnim ustvarjalcem in delavcem. V Hrastniku Zveza kulturnih društev podeljuje priznanja 8. februar. Letos gaje prejelo 6 nagrajencev. ŽENSKI VOKALNI KVARTET PLAVICA Članice vokalnega kvarteta Plavica že desetletje razveseljujejo na različnih prireditvah s svojih izvajanjem ljudskih pesmi v priredbi za štiriglasno petje. Kvartet sestavljajo učiteljice. Prva sopranistka Darja Markelj in druga altistka Manja Goleč sodelujeta pri Plavici vse od ustanovitve, druga sopranistka Maja Petan Majcen in prva altistka Simona Kepa pa sta se skupini priključili kasneje. Simona Kepa je tudi umetniški vodja skupine. Začetki skupine segajo v leto 1989. Najprej je bilo petje le prijetno druženje v prostem času, potem izziv in sledili so prvi nastopi. -J40 Konec leta 1991 seje skupina uradno registrirala pod sedanjim imenom. Plavica redno nastopa na zasavskih revijah malih vokalnih skupin in oktetov ter srečanjih malih pevskih skupin Slovenije Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kjer jih strokovna komisija pohvalno ocenjuje. V vseh letih so prepevale na različnih koncih Slovenije, tudi na Madžarskem. Sodelujejo z različnimi zbori, pojejo ljudske in umetne pesmi domačih in tujih skladateljev. Vse štiri pevke opravljajo zahtevno pedagoško delo. Petje je zanje kulturna potreba, kijih bogati in poživlja. MAJDA RAVNIKAR Majda Ravnikarje prejela priznanje za sodelovanje v različnih pevskih zborih. Prepevala je že v pevskem zboru na šoli, kjer se je z zborovskim petjem zastrupila za celo življenje. Pridružila seje Ženskemu pevskemu zboru v Hrastniku, ki gaje vodil zborovodja Viktor Malovrh. Na Dolu je članica Ženskega pevskega zbora Svobode Dol od ustanovitvenega leta 1979. Še danes mu je zvesta. V letu 1990 seje priključila tudi Ženskemu pevskemu zboru Društva upokojencev Hrastnik, ki gaje vodila Ivanka Šerbak Medved. Nekaj časa je tako hodila na vaje kar k obema zboroma. Pevske kolegice jo cenijo, saj je disciplinirana in odgovorna pevka. Z dobro voljo in vzpodbudno beseda pa zna vplivati tudi na hitro reševanje težav, ki se vsake toliko časa pojavljajo pri delu večjih kolektivov. AVGUST ŠKETAKO Avgust Šketako seje že z 12 leti vključil v Rudarsko godbo. Kako tudi ne, saj je sin dolgoletnega godbenika Rudarske godbe. Štiri desetletja redno sodeluje pri godbi, kjer igra klarinet. Godbeniki ga spoštujejo, saj je srčen godbenik, klarinet mu je v veselje. S svojo blago naravo in dobrohotnostjo pa pozitivno vpliva tudi na kolektiv, še posebej mlade godbenike. V vseh letih je opravljal pri društvu tudi odgovorne funkcije, nekaj časa je bil tudi predsednik upravnega odbora. Sedaj opravlja funkcijo predsednika disciplinske komisije. Godbeniki radi potrdijo, da zadolžitve opravlja vestno, natančno in zgledno. Boljšega vzora si mladi ne bi mogli zaželeti. JOŽE GRUM Jože Grum pa je prejel občinsko kulturno priznanje v Hrastniku za dolgoletno aktivno članstvo v Steklarski godbi, kjer sodeluje že polnih 35 let. V godbi poleg igranja vsa leta opravlja tudi pomembne funkcije, nekaj časa je bil tudi podpredsednik godbe. Čeprav živi na Dolu, se redno vozi 147 na vaje v steklarski godbeni dom. Brez njegovega basa si godbe ne bi mogli zamišljati. Jože Grum si je pokojnino zaslužil s trdim delom steklarja pihalca in mojstra v Steklarni Hrastnik. Njegovi vrstniki pa se ga spominjajo tudi kot odličnega nogometaša. Godbeniki ga cenijo zaradi njegove vestnosti in pripadnosti godbi. MARJAN KLEPEJ Marjan Klepej je pričel peti v svojem rodnem sv. Miklavžu nad Laškim v cerkvenem zboru pod vodstvom zborovodje Mihe Jelenca. S petjem se je pričel ukvarjati že v zgodnji mladosti. Leta 1972 je začel peti pri moškem pevskem zboru na Dolu, čez dobrih deset let pa je pristopil k pevskemu zboru Steklar Hrastnik, kjer prepeva še danes. Večkrat je znal prijeti tudi za klarinet in poskrbel za dobro voljo. Štirideset let petja v različnih pevskih zborih je dokaz, daje Marjan Klepej izjemen pevski navdušenec, ki mu pomeni glasba ogromno v življenju. Petje v zboru pa še posebej. FERDINAND GRUM Ferdinand Grum je prejel hrastniško priznanje 8. februar za aktivno delo v Moškem pevskem zboru Svoboda Hrastnik. Grum se je zboru priključil leta 1981, ko je zbor po krajši prekinitvi spet oživel. Imenovali so ga za podpredsednika zbora. Že dvajset let redno obiskuje vaje, kljub težki bolezni v zadnjih letih vaj, če se le da, ne zamudi. Kljub oddaljenosti, saj se vozi na vaje iz Čeč, sodeluje na pripravah za nastope in prireditve. Z delovnim elanom in dobro voljo, za katero zna poskrbeti, je izredno priljubljen v zboru. Nasploh so pevci tega zbora znani po svojem prijateljstvu in tovarištvu. Veliko je k temu pripomogel tudi Nande Grum, ki je vedno znal držati klapo skupaj. Petje ima izjemno rad in zbor mu je zato izjemno pomemben življenjski sopotnik. Marec 2001 Priznanja Športne zveze Hrastnik V Hrastniku so na že 24. prireditvi Večer športna, glasbe in razvedrila podelili priznanja za uspehe na športnem področju hrastniških športnikom in športnim delavcem. Za najboljšega športnika leta 2000 so proglasili 148 kajakaša Gregorja Laznika, za najboljšo ekipo pa Rafting ekipo Forstek. Podelili so še 5 Bloudkovih značk in 19 priznanj Športne zveze. Najboljši športnik GREGOR LAZNIK je bil proglašen za najboljšega športnika Hrastnika za odlične rezultate v letu 2000. Bilje član ekipe 3 x K-1, ki je na svetovnem prvenstvu za mladince v Bratislavi osvojila naslov svetovnega prvaka. Tam je s četrtim mestom le za las zgrešil tudi kolajno v slalomu. Je mladinski državni prvak v slalomu in spustu za leto 2000. Bil je član ekipe 3 x K-1, ki je na državnem prvenstvu za mladince zmagala v slalomu in spustu, ter dosegla drugo mesto na DP za člane v slalomu. Je član mladinske državne reprezentance v slalomu in spustu. Najboljša ekipa RAFTING EKIPA FORSTEKI je v letu 2000 osvojila prvo mesto v skupni razvrstitvi državnega prvenstva v slalomu in spustu. Ekipa je osvojila tudi naslov prvaka na državnem prvenstvu v slalomu, v spustu pa so bili drugi. Na Svetovnem prvenstvu v slalomu in spustu je ekipa Forsteka osvojila peto mesto. Za ekipo so na tem prvenstvu nastopili: Damjan Železnik, Franc Barič, Leopold Brglez, Robert Marinko, Miroslav Avbelj, Branko Žagar, Matej Detič in Aleksej Bočko. Zlata značka ZORAN KLEMEN je prejel zlato značko za prizadevno delo v Planinskem društvu Hrastnik. Član društva je že od ustanovitve naprej (leta 1948). Bil je med pobudniki gradnje novega planinskega doma na Kalu, kjer je opravil tudi veliko fizičnega dela. Vseskozi se ukvarja predvsem s čisto planinsko dejavnostjo. To dokazuje tudi večletna organizacija tradicionalnega pohoda Prešernove brigade na Triglav. Zoran Klemen nikoli ne odklanja svoje pripravljenosti po delovanju, rad prenaša svoje pozitivne izkušnje. Udeležuje se veliko spominskih pohodov (Dražgoše, Od Litije do Čateža...). V njegovem arhivu je veliko planinskih fotografij, poti rad tudi pisno zabeleži. Za svoje delo v planinski organizaciji je Zoran Klemen prejel tudi pomembna planinska priznanja. Srebrna značka ALOJZŠTERBUCL je aktiven v Rokometnem klubu Dol TKI Hrastnik že okroglih 20 let. V začetku delovanja kluba je bil član izvršnega odbora, nato je v zelo težkih časih za klub prevzel odgovorno funkcijo predsednika društva. Vrsto let je 150 kot tehnični vodja članske ekipe skrbel za organizacijo članske ekipe v klubu. V zadnjem desetletju je nepogrešljiv kot predsednik gospodarskega odbora. Prav ta odbor daje društvu ustrezne pogoje za delo in zagon, ki se odraža v bogatem društvenem življenju, organizaciji raznih prireditev, njegovo delo je vtkano tudi v lepe tekmovalne uspehe. Bronasta značka VINKO UČAKAR je prejel priznanje za prizadevno delo v Košarkarskem klubu GD Hrastnik. V klubu vrsto let nesebično in predano pomaga pri organiziranju tekem in vodenju ekip. Kot član uprave kluba je vedno pripravljen s svojim znanjem in mirnostjo reševati probleme, ki se pojavljajo pri delu. Z modrimi predlogi in idejami najde primerne rešitve in jih pomaga izpeljati. Se vedno rad prime v roko tudi košarkarsko žogo, saj je prizadeven član veteranske ekipe. Njegovo ime je tudi med ustanovitelji te sekcije v klubu, ki redno igra košarko za krepitev zdravega duha v zdravem telesu. Bronasta značka RADO VENKO v Rokometnem klubu Dol TKI Hrastnik na različnih področjih dela od ustanovitve kluba. V začetku je bila njegova aktivnost posvečena športni dejavnosti, saj je branil vrata v članskem moštvu. Ob tem pa je prevzemal različne funkcije v društvu. Še posebej prizadeven je bil kot gospodar društva, skrbel je za prostore ob nekdanjem igrišču OŠ. Kmalu je prevzel trenerske posle, vzgojil je vrsto igralcev, ki so uspešno nastopali za člansko ekipo kluba. V zadnjih letih ekipe, kijih trenira, segajo po najvišjih mestih v Sloveniji, lepe uspehe pa žanjejo tudi na mednarodnih turnirjih. Igralci ga zaradi predanega in strokovnega dela cenijo, v klubu pa so prav tako zadovoljni zaradi njegovega strokovnega dela. Bronasta značka MARJAN LESKOVAR je dobil priznanje za prizadevno delo v Košarkarskem klubu GD Hrastnik. V klubu deluje kot pomemben član uprave že več let. Funkcijo tehničnega vodje in uradnega predstavnika članske selekcije opravlja z veseljem in predanostjo. Njegovo spremstvo na gostovanjih in moralna podpora ter vzpodbujanje daje igralcem potrebno energijo za boljše nastopanje na tekmah. Marjan Leskovarje z iznajdljivostjo in kreativnostjo poskrbel tudi 151 za grb in simbole, ki predstavljajo klub. Njegovo delo je vedno usmerjeno k boljšemu delu v klubu. Za to mu ni žal časa in energije. MIRAN CVET (Kolesarsko društvo Hrastnik): državni prvak v cestni vožnji, 3. DP v kronometru, 3. skupno točkovanje pokala Slovenije (vse v konkurenci amaterji B); IGOR JAMŠEK (BD Steklarna Hrastnik - BD SH): 30. SP za mladince v C-l slalom, 1. DP za ml. mladince v slalomu in spustu, 1. skupna razvrstitev pokala Slovenije v slalomu in spustu, član mladinske reprezentance v slalomu; PETER KAUZER ml. (BD SH): 1. SP za mladince 3 x K-l, 2. DP za člane v slalomu (posamezno in ekipno), 2. DP za mladince v slalomu in spustu, 1. na DP za mladince 3 x K-l slalom in spust, član mladinske reprezentance v slalomu in spustu, kategoriziran športnik perspektivnega razreda; GREGOR KLEPEJ (Rokometni klub Dol TKI Hrastnik) za odlične nastope v različnih kategorijah od mladincev do pionirjev v sezoni 1999/2000. Na finalnem turnirju prvenstva Slovenije (letniki 87) je dobil 152 posebne priznanje za najboljšega strelca; BOŠTJAN KNEZ (RK Dol TKI Hrastnik) za izredne igre v pionirskih tekmovanjih. Na finalnem turnirju prvenstva Slovenije (letnik 88) so ga trenerji izbrali za najboljšega igralca turnirja; JELENA LUŠIČ (Plavalni klub Ljubljana): 1. na DP za mladinke v štafeti 4x200 in 4x100 mešano, 1. na zimskem DP za mladinke v štafeti 4x200 prosto in 2. na 4x100 prosto, 3. na letnem DP za mladinke na 400 in 200 prosto; HRVOJE LUŠIČ (PK Ljubljana): 2. na članskem DP na 200 mešano, 3. na članskem DP 4x100 prosto, kategoriziran športnik državnega razreda; JANOŠ PETERLIN (BDSH): 1. na DP za mladince v 3 x K-1 v slalomu, 3. na DP za ml. mladince v slalomu in spustu, 2. v skupni razvrstitvi pokala Slovenije za ml. mladince v slalomu (3. spust), kategoriziran športnik mladinskega razreda; BOŠTJAN PEČNIK (BD SH): 2. na DP za člane v 3 x K-l v slalomu, 3. DP za člane v slalomu, kategoriziran športnik državnega razreda; NADJA PODMENIK (Ženski košarkarski klub Jing Jang): članica kadetske reprezentance Slovenije, kije zmagala na kvalifikacijah za kadetsko EP v Požegi; ROBI SENIČAR (BD SH): 1. na DP za mladince v 3 x K-1 v spustu, 2. na DP za ml. mladince v spustu, 2. na DP za ml. mladince v 3 x K-1 v spustu, kategoriziran športnik mladinskega razreda; MATIC STOKLASA (BD SH): 3. na DP za ml. mladince v spustu; GREGOR VRETIČ (BD SH): 2. na DP za mladince v C-1 slalom in 3. v spustu, 2. v skupni razvrstitvi slovenskega pokala za ml. mladince v slalomu in spustu; SERGEJ ZALETEL (BD SH): 3. na DP za mladince v 3 x K-1 v spustu; ČLANSKA EKIPA KK GD HRASTNIK za uspešno nastopanje v l.B Slovenski košarkarski ligi; ČLANSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK za osvojeno 7. mesto v l.B Slovenski rokometni ligi; KEGLJAŠKI KLUB SINET za uspešno nastopanje v l.B državni ligi; PIONIRSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK (letnik 88) za udeležbo na finalnem turnirju prvenstva Slovenije in osvojeno 2. mesto; PIONIRSKA EKIPA RK DOL TKI HRASTNIK (letnik 87) za udeležbo na finalnem turnirju Slovenije in osvojeno 4. mesto; April 2001 Nesreča v jami Ojstro 24. april V jami Ojstro hrastniškega rudnika rjavega premoga je silovit vdor vode zjutraj ob 8. uri in 15 minut zalil delovišče. Sunek je bil izjemno močan in je v trenutku zalil odkop na koti 97 zahodnega polja jame Ojstro. Prvič je voda in Žitka masa udarila v nočni izmeni dvajset minut pred peto zjutraj. Rudarji so se pravočasno umaknili iz širokega čela na odkopu. Žitka masa je zalila 45 metrov odkopa in 33 metrov glavne in lesne proge. Jamo so pregledali in pričeli pripravljati pregrado v lesni progi, s katero bi zaščitili delovišče. Ko so se rudarji dopoldanske izmene že vračali z delovišča, je za njihovimi hrbti močno zabobnelo in delovišče je v trenutku preplavila voda, pomešana z blatom. Le nekaterim seje uspelo rešiti. Reševalne ekipe so odhitele v jamo. Najprej so iz jame pripeljali 32 letnega Aleša Hočevarja iz Hrastnika, ki so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico in je bil izven življenjske nevarnosti. Pogrešali pa so pet mladih rudarjev: 35 letnega Antona Jančiča iz Brdc, prav toliko starega Zdenka Kočarja iz Sevnice, 30 letnega Franca Zoreta iz Laškega, tri leta mlajšega Laščana Viktorja Bezgovška in 27 letnega Borisa Mačka iz Hrastnika. Jamski reševalci so ta dan našli prvega ponesrečenega rudarja - Viktorja Bezgovška. 25. april Ob 15.10 uri so našli še enega smrtno ponesrečenega rudarja - 35 letnega Zdenka Kočarja iz Sevnice. Reševalne ekipe so delale skrajno previdno, saj je bila nevarnost ponovnih vdorov še vedno velika. Jamski reševalci so se izmenjevali na licu mesta vsakih šest ur. Delali so na dveh področjih jame. Reševalna akcija je bila usmerjena predvsem na to, da bi čimprej prišli do ponesrečenih rudarjev. Rudniku Trbovlje - Hrastnik so ponudili pomoč rudarji iz Velenja in Bosne in Hercegovine, vendar so hrastniški reševalci dobro usposobljeni za reševanje v podobnih nesrečah, zato so vljudno odklonili pomoč velenjskih in bosanskih stanovskih kolegov. Svojo jamo dobro poznajo, zaradi možnosti ponovnega vdora pa so delali skrajno previdno. V Rudniku so prejemali ogromno sporočil podpore. Rudnik pa je bil v stalnih stikih tudi s svojci ponesrečenih rudarjev, za katere so bile ure iskanja najtežje. Upanja za pogrešane rudarje po besedah reševalcev ta dan skoraj ni bilo več. 26. april Ponoči in dopoldan so jamski reševalci in rudarji iz dveh smeri čistili področje na koti 84 zahodnega dela jame Ojstro. Na izmeno so lahko spravili iz jame za okrog 30 kubičnih metrov materiala. Reševalci so se trudili čimprej očistili dostavno povezovalno progo, kar bi jim omogočilo namestitev dizel lokomotive. Z njo bi lahko pričeli voziti potrebno opremo na koto 97, na osnovno etažo. Upanja, da bi lahko pogrešane rudarje našli še žive, ta dan praktično ni bilo več. Na Vrhu nad Laškim so ta dan pokopali prvo žrtev tragične nesreče v hrastniškem rudniku - 37 letnega Viktorja Bezgovška. 27. april Ponoči so hrastniškim reševalcem, ki so bili zaradi izjemnih fizičnih in psihičnih naporov že precej utrujeni, prišli na pomoč jamski reševalci iz Trbovelj. Dve izmeni sta se vključili v delo v jami. Na povezovalni progi na koti 84 sta obe ekipi že očistili toliko materiala, da sta se videli med seboj. Zato je bilo tudi zračenje boljše. Reševalci so naleteli na nekaj opreme rudarjev, do pogrešanih pa se še niso prebili. V Hrastniku se je dopoldan mudil tudi premier Janez Drnovšek, ki seje pogovarjal z vodstvom Rudnika Trbovlje - Hrastnik in člani reševalnih ekip. Reševalci so ta dan s pomočjo mehanizacije spravili iz jame že 10 kubičnih metrov nanešenega materialna na uro. Voda (okrog 600 litrov jo je v eni minuti priteklo v prečni hodnik) je nanašala dodaten material, zato je bilo čiščenje otežkočeno. Napredek je bil očiten. Popoldan so se spustili v jamo tudi vodniki in lavinski psi. Ti sicer niso vajeni iskati mrtve, vendar so vodniki upali na najboljše. S posebnimi sondami so iskali kakršnokoli možnost, da določijo kraj, kjer bi se ponesrečenci lahko nahajali. n -V Viktor Bezgovšek 28. april Ta dan so se na pokopališču v Sevnici poslovili od druge žrtve vdora, 35 letnega Zdenka Kočarja. Zdenko Kočar Jamski reševalci so nadaljevali s čiščenjem materiala, ki ga naneslo kar 3600 kubičnih metrov. Dopoldan so očistili povezovalno progo na koti 84 in potem pričeli polagati štiri transporterje, s katerimi so pospešili odvoz materiala iz jame. Tako so lahko pričeli delati na treh lokacijah v jami, ki sojih dan prej označili lavinski psi. Delo reševalcev je bilo izjemno težko, saj so morali poleg blata odstranjevati tudi les, železje, velike skale in težko opremo. Udarni val je na primer izjemno težko vrtalno garnituro prestavil iz ene v drugo etažo po rovih kar za več kot 100 metrov. Zvečer so se reševalci srečali z novim problemom. Zaradi slabega zračenja je prišlo do večje vsebnosti metana in dela so morali za nekaj ur omejiti. 29. april Že šesti dni je trajalo neprekinjeno reševanje ponesrečenih rudarjev v jami Ojstro. Po usposobitvi ventilacijskega separatnega zračenja so ponoči nadaljevali s polaganjem štirih transporterjev in potem s čiščenjem materiala na treh različnih točkah. Iz jame so lahko spravili že okrog 30 kubičnih metrov materiala na uro. Dve ekipi jamskih reševalcev sta čistili na osnovni etaži vdora na koti 97, ekipa rudarjev pa seje lotila čiščenja vpadnika na koti 84. 30. april Reševalne ekipe v jami Ojstro so ta dan odkrile trupli dveh ponesrečenih rudarjev torkovega vdora v jamo Hrastnik. Malo pred deveto uro zjutraj so prišli do trupla 30 letnega Franca Zoreta iz Laškega. Malo po 14. uri pa je ekipa, ki je čistila vpadnik na koti 84, 250 metrov od mesta vdora v jamo, prišla do trupla 27 letnega Borisa Mačka iz Hrastnika. Ponoči so delali na treh lokacijah. Proti jutru so imeli nekaj težav z okvaro transporterja, vendar so ga v dobri uri spet usposobili za delo. S čiščenjem okrog 250 kubičnih metrov materiala v slepem rovu na osnovni etaži kote 97 so dopoldan končali. Približali so se tudi lesni progi, kjer je postalo delo reševalcev spet bolj nevarno. Na koti 84 so čistili vpadnik s pomočjo nakladalca. Tam so imeli precej težav zaradi vode, ki seje nabirala v vpadniku. 1. maj Teden dni po katastrofalnem vdoru v jamo Ojstro so se jamski reševalci in rudarji še vedno prebijali do zadnjega pogrešanega rudarja, 35 letnega gospodarja čela Antona Jančiča iz Brdc. Ponoči so reševalci očistili prečnico na osnovni etaži in okrog 10 metrov od stičišča lesne in prečne proge postavili zadelko. Zaradi varnosti reševalcev sedaj čistijo le na eni točki - vpadniku iz kote 84 na koto 66, kjer so dan prej našli enega od pogrešanih rudarjev. V eni uri so spravili iz jame s pomočjo nakladalca okrog 6 kubičnih metrov materiala. Ponoči so reševalci očistili prečnico na osnovni etaži in okrog 10 metrov od stičišča lesne in prečne proge postavili zadelko. Prvi maj je bil v Hrastniku drugačen, kot običajno, saj so so Hrastničani zbudili brez običajnih prvomajskih budnic. Instrumenti tako "glažarskih kot knapovskih pleharjev" so bili prvič v zgodovini na prvi maj nemi. V Hrastniku so se tudi na ta način poklonili ponesrečenim rudarjem. 2. maj Popoldan so se svojci, prijatelji in rudarji na laškem pokopališču poslovili še od dveh rudarjev, ki sta izgubila življenje v jami Ojstro: Franca Zoreta in Borisa Mačka. Boris Maček Deveti dan reševanja v hrastniški jami Ojstro so še vedno iskali zadnjega ponesrečenega rudarja. Do tega dne so očistili polovico vpadnika iz kote 84 na koto 66. Štab reševanja je odločil, da bi bilo sočasno čiščenje na dveh lokacijah za reševalce prenevarno. Po ocenah je bilo na tem mestu nanešenega kar za okrog 1000 kubičnih metrov materiala. V jami imajo največ težav zaradi stalnega dotoka vode. 3. maj V podjetju Rudnik Trbovlje - Hrastnik so delovni dan pričeli z minuto molka za ponesrečenimi rudarji. V jami Ojstro pa so še vedno iskali zadnjega pogrešanega rudarja Antona Jančiča. V slovenskih rudnikih v celi več kot 200 letni zgodovini ne pomnijo, da bi morali tako dolgo iskati pogrešane rudarje. Reševalci so ta dan čistili zadnje metre vpadnika iz kote 84 na 66. Lotili so se tudi priprave reševanja na osnovni etaži na koti 97, kjer je zasuto še 10 metrov prečne proge do križišča z lesno progo. Ta dan so v hrastniškem rudniku prvič po nesreči odpeljali iz jame tudi premog. Med prazniki so usposobili novo čelo v hrastniški jami, kjer je možna proizvodnja okrog 900 ton premoga dnevno. 4. maj Ponoči so jamski reševalci prišli še do petega ponesrečenega rudarja v jami Ojstro, 35 letnega gospodarja čela Antona Jančiča iz Brdc. Jamski reševalci in rudarji so tako končali izjemno zahtevno in obsežno akcijo reševanja in iskanja petih ponesrečenih rudarjev, ki jih je pred desetimi dnevi zalilo v zahodnem polju jame Ojstro. Ena največjih rudniških in človeških tragedij je dobila ta dan svoj žalosten zaključek. Pregovorno rudarsko tovarištvo je tudi tokrat naredilo svoj izpit. Čeprav je človeško bolečino ob eni naj večjih rudarskih katastrof v zgodovini rudarstva v Sloveniji tudi z izjemno požrtvovalnostjo težko blažiti. Pomnik rudarskim rodovom sredi Hrastnika odslej pripada tudi najmlajši generaciji rudarjev. Žal je njo in zadnja leta rudarjenja v tem mestu zaznamovala tragična rudarska nesreča. 6. maj Ta dan so položili k počitku na pokopališču pri Sv. Miklavžu nad Rimskimi Toplicami še zadnjega tragično preminulega rudarja Antona Jančiča. 7. maj V Hrastniku so pripravili žalno slovesnost za smrtno ponesrečenimi rudarji hrastniškega obrata Rudnika Trbovlje - Hrastnik. V delavskem domu so se zbrali stanovski tovariši - rudarji, člani kolektiva, svojci, Hrastničani in gostje. Med njimi sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Vpisali so se v žalno knjigo ob fotografijah rudarjev v avli delavskega doma. Rudarji so se ta dan nemo vpisovali v žalno knjigo v rudniških prostorih. Uniformirani rudarji so fotografije ponesrečenih rudarjev ponesli na oder dvorane delavskega doma, kjer so se na žalni slovesnosti spoštljivo spomnili na fante, ki so izgubili življenje v nedrjih zemlje. Direktor RT H Aljoša King in minister za okolje in prostor Janez Kopač sta v nagovorih poudarila tudi skrb podjetja in države do preživelih, tako svojcev kot rudarjev. Katastrofalen vdor v jami Ojstro 24. aprila je zahteval pet življenj, ki sojih v jami pustili rudarji Viktor Bezgovšek, Zdenko Kočar, Franc Zore, Boris Maček in Anton Jančič. Vsi so bili očetje, za njimi žalujejo življenjske družice in 9 otrok. V kolektivu RTH so bili odločeni, da jim bodo skušali čimbolj olajšati bolečino in poskrbeti zanje. O vzrokih nesreče pa seje še vedno pojavljalo veliko ugibanj, na nekatera vprašanja svojcev še ni bilo pravih odgovorov. ZANIMIVOSTI V LETII 2001 21. maj V Rudniku Trbovlje - Hrastnik so zbirali finančna sredstva na posebnem računu sklada za pomoč ponesrečenih rudarjev, ki je v tem podjetju tradicija. Za devet otrok umrlih rudarjev v aprilski nesreči v jami Ojstro so nameravali v sindikatu poskrbeti tako, da bodo lahko dobivali štipendije in pomoč tudi potem, ko bodo rudnike čez slabo desetletje zaprli. Nekatera podjetja in posamezniki so že prispevali denar v sklad, podjetji Savske elektrarne in Termoelektrarne Trbovlje pa sta se odločili za štipendiranje po enega otroka ponesrečenih. 2. julij Neugoden splet geoloških okoliščin, neustrezni ukrepi za odkrivanje nevarnosti, kršitev internih navodil pri nadkopnem pridobivanju premoga pred prvim vdorom, neustrezno ravnanje pri postavljanju pregrade in neizvajanje nadzorstva odgovornih delavcev so po mnenju pristojnega rudarskega inšpektorja Marka Kavčiča glavni vzroki za tragično nesrečo v jami Ojstro. Kavčič je v poročilu zapisal, daje vzroke ugotavljal na podlagi izjav prič in dokumentacije, saj na mesto vdora še vedno ni bilo mogoče priti. Svojo raziskavo pa so vodili tudi kriminalisti, ki so se skupaj z rudarskim inšpektorjem odločali o kazenski ovadbi. Vendar je bil pregon precej vprašljiv, saj so se po mnenju Kavčiča lahko opirali le na interne predpise, medtem ko krovnih rudarskih predpisov za področje varnosti naša država v času nesreče ni premogla. 3. junij Rudarski praznik je tokrat v Zasavju minil brez običajnih proslav in tovariškega srečanja rudarjev na Kalu. Denar, ki ga namenjajo za proslavljanje stanovskega praznika, so rudarji namenili v poseben sklad za pomoč otrokom ponesrečenih rudarjev. Kot je povedal direktor RTH Aljoša Kink so v skladu nabrali že okrog 10 milijonov tolarjev. Junij 2001 100 let Gasilskega društva Dol pri Hrastniku Dolski gasilci so stoletnico svojega delovanja primerno proslavili. Ob ustanovitvi pred stotimi leti so postavili barako za orodišče, dolska občina pa je gasilcem pomagala z nakupom dvokolne ročne brizgalne. Društvo je potem delovalo z vzponi in padci nepretrgano vsa leta. Na osrednji slovesnosti ob stoletnici so v kulturni dvorani na Dolu in po paradi skozi Dol še na športnem igrišču pred dvorano Dolanka podelili tudi precej gasilskih priznanj. V dvorani so gasilska priznanja iz rok podpredsednika Gasilske zveze Slovenije Toneta Korena prejeli: priznanja 1. stopnje Seri Drnovšek in Stanislav Rižnar, priznanja 2. stopnje Timotej Funkel, Gorazd Klančar in Simon Drnovšek, priznanja 3. stopnje pa Iztok Logar in Davorin Železnik. Gasilsko društvo pa je podelilo svoja priznanja in zahvale vsem, ki so jim pomagali pri delu. Po svečani paradi, v kateri je sodelovalo okrog 250 gasilcev, je zbranim spregovoril poveljnik Civilne zaščite republike Slovenije Miran Bogataj, kije PGD Dol podelil tudi Zlati znak civilne zaščite. Tone Koren pa je podelil še republiška odlikovanja dolskim gasilcem. Gasilsko odlikovanje tretje stopnje so prejeli: Janez Matek, Franc Kraševec, Franc Majcen, Gizela Habjan in Emil Pust. Gasilsko plamenico 2. stopnje sta prejela Alojz Cepuš in Jože Drnovšek, odlikovanje 2. stopnje Mihaela Jeran, odlikovanje prve stopnje pa Vili Povše. Gasilsko plamenico prve stopnje so prejeli Drago Majcen, Franc Zaletel in Janez Košir. Ob prazniku so gasilci pripravili še sektorsko vajo, izdali knjigo " 100 let gasilstva na Dolu" (avtor Drago Kozole) in v svojem domu pripravili izjemno zanimivo razstavo dokumentov in opreme. Častni predsednik društva Drago Kozole je pripravljal material že ob 90 letnici društva. Vendar je takrat vojna za Slovenijo praznovanje "prestavila" za deset let -na stoletnico. Kot j e povedal Kozole ob otvoritvi razstave, so arhiv v društvu pričeli urejati pred 14 leti. Gradivo je ležalo na podstrešju doma. Sedaj je popisano in oštevilčeno. Zgodovina dolskih gasilcev je izjemno bogata. Prve prostore so si uredili na prostoru, kjer danes stoji dvorana Dolanka. Tam so delovali prvih 30 let. Ko so zgradili na Dolu današnjo šolo, so se preselili v prostore stare šole, kije bila zgrajena leta 1861. V tej stavbi domujejo še danes. Dolski gasilci posebej radi poudarijo, da so vsa leta tuje nadvlade poveljevali v slovenskem jeziku, za kar gre predvsem zahvala dolskim učiteljem, ki so delovali v društvu. Člani so bili veliko let aktivni tudi na kulturnem področju. Pripravljali so proslave, prireditve, imeli svoj tamburaški orkester. Med pomembnejše dogodke v bogati društveni zgodovini spada štiridnevno nepretrgano reševanje ob katastrovalni poplavi leta 1951 v Celju. Leta 1990 so dolski gasilci pomagali gasiti velik požar v steklarni. Večkrat so pomagali pri reševanju ob poplavljanju Save. Da o številnih manjših požarih ne pišemo posebej. V društvu so vsako leto opravili več sto prostovoljnih delovnih ur. Kar šest članov je izgubilo življenje v prvi, in šest tudi v drugi svetovni vojni. Ob jubileju je bilo v društvo včlanjenih 67 članov, 27 je bilo operativcev. Poveljnik GD Dol je Janez Košir, ki poudarja predvsem stalno izobraževanje svojih članov. Pa tudi ostalih občanov, ki gasilce podpirajo vsa leta delovanja. In mladine. Predsednik društva Timotej Funkel je vesel, da ima družba še vedno posluh za gasilstvo, saj si društvo samo ne bi moglo privoščiti predvsem nakupa drage opreme. Gasilci pa so zadovoljni tudi s tem, da jih vseskozi podpirajo ljudje v kraju. Navezanost je obojestranska, saj niti gasilci niti krajani Dola eni brez drugih ne morejo. Junij 2001 30 let zbornice Člani Obrtne zbornice Hrastnik so z različnimi prireditvami obeležili 30. obletnico obrtnega združevanja in 15. obletnico samostojne stanovske organizacije v Hrastniku. Tako so odprli prenovljene poslovne prostore zbornice v Naselju Aleša Kaple 8a, pripravili so razstavo obrti in podjetništva v poslovni stavbi in izdali zgoščenko o razvoju obrti v občini in delu zbornice. Februarja 1971 so obrtniki iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije -j04 sklenili, da ustanovijo združenje, ki bo zagovarjalo njihove interese in se borilo za večjo vlogo obrti v gospodarskem življenju regije. Nova prelomnica je bilo leto 1979, novosti je prinesel obrtni zakon. Število članov je naraščalo, želja po delovanju občinskega združenja seje uresničila leta 1986, ko je nastalo samostojno obrtno združenje v Hrastniku. Obrtni zakon iz leta 1994 je posegel v delo in organizacijo obrtne zbornice, saj je v Sloveniji nastalo 62 območnih zbornic, ki so povezane v Obrtno zbornico Slovenije. Zbornice so dobile javna pooblastila: vodijo obrtne registre, izvajajo poklicno izobraževanje, izvajajo mojstrske izpite, preizkuse znanja, skrbijo za negovanje in ohranjanje domače in umetnostne obrti, vodijo register licenc in izdajajo mednarodne dovolilnice za prevoz stvari prevoznikom po zakonu o prevozih v cestnem prometu. Pomembno je tudi svetovanje članov na področju obrtne, delovne in davčne zakonodaje. Pomagajo pri registraciji fizičnih in pravnih oseb, posredujejo informacije o zaposlovanju, kreditiranju in vodijo poslovno informacijski registre Info handy. Po 15 letih je nova zakonodaja prisilila člane zbornice, da so ukinili občinski sklad za pospeševanje obrti in podjetništva. Kapital so v dogovoru z občino uporabili za ureditev informacijske pisarne z računalniško opremo, kjer je na voljo strokovna literatura in strokovna pomoč. Zgoščenka, kije bila izdana ob jubileju, je izjemno zanimiva predstavitev dela in življenja obrtnikov v Hrastniku. Prvič je podrobno zbrano zgodovinsko gradivo o delu obrtnikov. Zgodovinski pregled je tenkočutno napisala diplomirana etnologinja Dušanka Klančar, sodobnejša sporočila pa je prispevala Jolanda Gobec. Fotografije je prispeval Branko Klančar, zgoščenko pa je realiziral Nejc Črešnar. Iz zgodovinskega gradiva izhaja nekaj izjemno zanimivih pričevanj. Tako lahko beremo, daje obrt cvetela v obdobju gradnje južne železnice. Vsi rokodelci, zlasti kovači, kolarji, sedlarji, mesarji, krojači in čevljarji so bili preobloženi z naročili. Dobro letino so beležili tudi kramarji in oštirji. Na splošno je bila obrt pred 2. svetovno vojno bolj razvita na Dolu kot v Hrastniku. V hrastniški dolini so v preteklosti živeli mlinarji, žagarji, kovači, apneničarji, usnjarji, trgovci, frizerji, gostilničarji... V začetku je industrializacija še podpirala razvoj obrti, kasneje jo je dušila. V zadnjih treh desetletjih so obrtniki v Hrastniku doživljali svoje vzpone in padce. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nove priložnosti, pa tudi pasti. V zadnjih letih so člani zbornice zadovoljni s sodelovanjem z občino, posebej zaradi uspešnega programa pospeševanja podjetništva, kjer občina namenja nepovratna sredstva za investicije, zaposlovanje, promocije na sejmih, inovacije in izobraževanje. Ob jubileju je bila Obrtna zbornica Hrastnik najmanjša zbornica v državi. Vendar se obrtniki in podjetniki zavedajo, da niso zanemarljiv element razvoja gospodarstva. Brez njih ni kakovostnega življenja v skupnosti. Junij 2001 10 let GD Hrastnik Hrastniški gradbinci so desetletnico obeležili s posebnim priznanjem. Prejeli so certifikat kakovosti ISO, ki sta jim ga na slovesnosti v poslovni stavbi v Hrastniku predala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in direktor Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje Igor Likar. Na slovesnosti se je trlo znanih zasavskih obrazov, do županov in poslancev, državnega svetnika in direktorjev. Podjetje GD d.o.o. Hrastnik je staro le desetletje, tradicija gradbeništva v občini pa je bogata in precej daljša. V leto 1959 seže ustanovitev SGP Hrastnik, predhodnika sedanjega podjetja. Hrastniški gradbinci so gradili v teh letih različne objekte, lotili so se še tako zahtevnih in nemogočih izzivov, npr. gradnje objektov na Kaninu in med zadnjimi nove zgradbe Zavarovalnice Triglav v Trbovljah. V zadnjem desetletju je GD d.o.o. Hrastnik po strokovni plati dosegel izjemen napredek. Sposobni so se spoprijeti z vedno novimi izzivi. Iz gradbenega podjetja za visoke gradnje so postali podjetje, ki zna zgradili tudi ceste, ukrotiti plazove, zgraditi različne napeljave... Lahko se lotijo najbolj zahtevnih gradenj poslovnih in stanovanjskih objektov. Sodelujejo z različnimi specializiranimi izvajalci del. Pred desetletjem seje hrastniško gradbeništvo znašlo v težkem položaju. Ena od možnih poti iz krize je bila ustanovitev novega podjetja. Delavski e svet seje 8. marca 1991 odločil za ustanovitev GD, Podjetja za gradbeno dejavnost, d.o.o. Hrastnik. Po opravljeni inventuri pri ustanovitelju (Splošno gradbeno podjetje Hrastnik) so v podjetje vložili dodatne vloge v denarju, stvareh in materialnih pravicah, kar je pogojevalo uspešno poslovanje novega podjetja. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenoval Zdene Avflič. Podjetje je bilo registrirano 26. marca 1991. Oktobra 1991 so povišali osnovni kapital družbe, direktor podjetja je postal Iztok Slanšek, ki vodi podjetje že celo desetletje. Decembra 1993 so spremenili ustanovitelja podjetja. Namesto podjetja SGP Hrastnik je kot ustanovitelj vstopila večina zaposlenih v GD d.o.o. Hrastnik. Podjetje GD Hrastnik je uvrščeno med tri velike gospodarske družbe v občini. Gradbeništvo ustvarja s slabimi 8 odstotki zaposlenih več kot 12 odstotkov prihodka v občini. S tem se uvrščajo med uspešnejše gradbince v regiji, kruh pa dajejo stotim zaposlenim in njihovim družinam. V zadnjem desetletju so hrastniški gradbinci zgradili obilo objektov. Med drugimi so gradbinci "krivi" za naslednje objekte oz. opravljena dela: posodobitev in ureditev cest, parkirišč, plazov, vodovoda, toplifikacije, kolektorskega sistema, stikališč in trafo postaj; poslovno stanovanjski objekt Ojstro II, nadzidava šole Hrastnik, OŠ Ivan Kavčič Izlake, posodobitev poslovalnic LB, Banke Zasavje Trbovlje, Toplarna Hrastnik, prenova Doma starejših Hrastnik, obrat za satiniranje v Steklarni, Dom sv. Jožefa v Celju, grad Miren, vhodni objekt RTH, Elektro Trbovlje, prenovljene pošte po Sloveniji, mansarda občine Zagorje, nadzidava občine Hrastnik, Srednja šola Zagorje, dom Polde Eberl Jamski Izlake, obrtna cona Kisovec, počitniški dom Bohinj, ambulanta Dol, bencinski servis Hrastnik, dvorana Dolanka, Elektro nadzorništvo Hrastnik, Siporex Kisovec, Piramida Zagorje, Stedek Trbovlje, Forstek Dol pri Hrastniku, bivša DPO, nova davčna uprava Hrastnik, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, obnova vile Podrožnik, počitniški objekt Portorož, cerkev v Gorah, trgovina Tuš Zagorje, Eti Izlake, prenova samskega doma v Hrastniku... Ob tej priložnosti so izdali tudi slikovno bogato knjigo Desetletja gradbeništva avtorja Marka Planinca, grafično pa jo je oblikoval Vili Zaletel, Studio VIZA Hrastnik. Julij 2001 Občinska priznanja Na slovesnosti ob občinskem prazniku je župan občine Hrastnik Leopold Grošelj skupaj s predsednikom komisije za odlikovanja in priznanja Sonibojem Knežakom podelil občinska priznanja. Tokratni dobitnik srebrnega priznanja (za delo na gospodarskem področju) Avgust Fišnar seje v imenu vseh nagrajencev za priznanja tudi zahvalil. Bronasta priznanja so prejeli Društvo upokojencev Hrastnik in CB Radio klub Hrast za delo na društvenem področju ter Jolanda Gobec za uspehe pri vzpodbujanju malega gospodarstva. AVGUST FISNAR je prejel srebrno priznanje občine za pomembne dosežke na gospodarskem področju. Nagrajenec je že dvajset let ključna oseba pri tehnično tehnološkem razvoju izdelave steklarskih orodij. Ob reorganizaciji Steklarne Hrastnik je predlagal, da postane orodjarna samostojna gospodarska družba. Svoje zamisli je uresničil leta 1993. V družbi z omejeno odgovornostjo seje zaposlilo 43 ljudi iz orodjarne. Fišnar je v novi firmi oblikoval program razvoja. Poleg steklarskih orodij so se pričeli spogledovati tudi z drugimi področji. Predvsem z izdelavo osi za jadrnice so pričeli novo pot. Tudi navezava stikov s Steklarno Rogaška Slatina seje kmalu obrestovala. Z modernim rezkalnim strojem lahko izdelujejo zahtevna steklarska orodja. Forstek je moral zapustiti prostore v Steklarni Hrastnik pred začrtanim rokom. Kupili so halo Gradbene dejavnosti na Dolu, jo popolnoma obnovili in postavili moderno tovarno. Avgust Fišnar je prejel priznanje zaradi izjemnim organizacijskih sposobnosti in neprecenljivih zamisli, ki jih je znal tudi izpeljati. Se posebej v Forsteku, kjer je bilo julija 2001 zaposlenih že 60 ljudi. Ceni znanje in nenehno izobraževanje. Sam je študiral ob delu in postal diplomirani inženir. K izobraževanju vzpodbuja tudi svoje ljudi. DRUŠTVO UPOKOJENCEV HRASTNIK deluje kot samostojno društvo od 13. decembra leta 1975. Že od 15. maja 1951 pa je društvo delovalo kot pododbor upokojencev Hrastnik. Uspešno delujejo na področju družabne dejavnosti, saj pripravljajo za svoje člane zanimive izlete, bogata je športna in kulturna dejavnost, upravljajo svoj gostinski lokal in se znajo prijetno družiti. Vendar j e to le ena plat dela. Ukvarjajo se tudi s socialnim varstvom svojega članstva, aktivni so pri dajanju pobud za boljše pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter gospodarski napredek. Člani so si prizadevali za gradnjo doma starejših, reševali stanovanjske stiske, ustanovili sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči. Sklad ni zaprt, saj so vanj vključeni tudi zaposleni in upokojenci iz sosednjih občin. Znajo skrbeti, da jesen življenja ni osamljena, brez pomoči in prijateljev. CB RADIO KLUB HRAST je bil ustanovljen 13. aprila leta 1996. Na začetku je bilo včlanjenih 27 radio operaterjev, danes jih je 70, tudi iz občin Trbovlje in Zagorje. Že v prvem letu so z 12 urnim kontestom dosegli slovenski rekord. Kontest je krovna aktivnost vsakega CB kluba in pomeni, da so 12 ur nepretrgoma vzpostavljali radijske zveze z operaterji po Sloveniji in drugih državah. Vzpostavili so 3344 zvez z operaterji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Italije, Avstrije in Španije. S takšnim rezultatom se ne more pohvaliti noben klub v naši državi. Čez leto so rekord še izboljšali. Na odlagališču odpadkov na Blatah so si uredili klubske prostore (opravili so 3333 prostovoljnih delovnih ur) in postavili 25 metrov visoko anteno za boljše vzpostavljanje zvez. Vključeni so v Zvezo CB radio klubov Triglav Slovenija. Njihova dejavnost je pomembna tudi v sistemu zaščite in reševanja ob elementarnih in drugih nesrečah. JOLANDA GOBEC je prejela priznanje za enkratne uspehe na področju malega gospodarstva. Kot sekretarka Občinske obrtne zbornice je gonilna sila razvoja obrti in malega gospodarstva v občini. Poleg rednega dela zna opraviti tudi precej zahtevne naloge izven tega. Podjetnike seznanja s tekočo zakonodajo in jih opominja na datume za oddajo zakonsko obveznih dokumentov, strokovno pomaga pri vlogah, prošnjah. Vodi vse sekcije obrtne zbornice, izdaja interni časopis Obrtniške novice. Še posebej pa je njeno strokovno znanje dobrodošlo pri širših akcijah v občini: dan odprtih vrat, razstave domače in umetnostne obrti, predstavitev hrastniških podjetnikov na obrtnem sejmu v Celju. Aktivna je tudi v Turističnem društvu Hrastnik, v Društvu za pomoč odvisnim od drog Ptica, je sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču. September 2001 50 let Društva upokojencev Hrastnik V športni dvorani v Hrastniku so člani Društva upokojencev Hrastnik pripravili svečano prireditev ob 50 letnici društva. Podružnica upokojencev Hrastnik je bila ustanovljena 17. maja 1951. Hrastničani so postali 81. član družine, ki seje takrat imenovala Društvo upokojencev Slovenije. Prej upokojenci niso bili posebej organizirani, delovali pa so v drugih društvih. Petletni rezultati organiziranega delovanja Društva upokojencev Slovenije so pozitivno vplivali na zavest takratnih upokojencev v Hrastniku, zato so se v Hrastniku odločili za samostojno podružnico. Ob ustanovitvi je imela 347 članov, od tega jih je 60 takoj postalo članov Vzajemne posmrtninske ustanove pri DU Slovenije. Upokojenci so se povezovali s sindikati za organizacijsko in materialno ■|7Q pomoč. Takrat so upokojenci pomagali graditi domovino, izkazali so se s prostovoljnim delom. Razmišljali pa so tudi o zadevah, ki bi jim olajšale in pocenile življenje. S sindikati so dosegli, daje bila uvedena karta K-15 za cenejšo vožnjo na oddih. Del denarja, zbranega v pokojninsko invalidskem zavarovanju, pa so namenjali za gradnjo stanovanj in drugih objektov, ki so bili pomembni za delo upokojencev. V Sloveniji je bilo od 1966 do 1985 zgrajenih 6000 stanovanj za upokojence in borce iz pokojninske blagajne. Po opravljeni privatizaciji leta 1991 je ostalo v nepremičninskem skladu še 2857 stanovanj, od tega v Hrastniku 92. Za popolnitev skrbi DU Hrastnik. Tudi upokojenci so prispevali pomemben delež pri realizaciji občinskih samoprispevkov, ki so v občini Hrastnik med letoma 1972 in 1990 omogočili gradnjo številnih novih objektov družbenega standarda. Za razvoj društvenega dela pa je bila prelomnica leto 1974, ko je bil sprejet Zakon o društvih. Na podlagi tega zakona so upokojenci Hrastnika 16. decembra 1975 ustanovili Društvo upokojencev Hrastnika za območje celotne občine. Društvo je postala pravna oseba, pričel se je pravi razcvet dela društva. Lahko so se ukvarjali z gospodarsko dejavnostjo, društvo je bilo pooblaščeno s strani rudnika za prodajo premoga občanom Hrastnika. Popestrili so celotno življenje v društvu, zlasti na področju športno rekreativne, kulturne in drugih dejavnosti. Zaradi skromnosti so pravzaprav pozabili nase, saj si niso ustvarili svojih prostorov. Po letu 1990 pa je bilo rešeno tudi to. Sedanji prostori omogočajo društvu normalno in nemoteno delo. Ob praznovanju je društvo štelo 1670 članov. V društvu delujeta dva pododbora (Rudnik, Steklarna), na Dolu so pred leti ustanovili samostojno društvo. Delujejo v večih sekcijah: sekcija pletilj v obeh pododborih društva, športno rekreativne sekcije (kegljanje, balinanje, šah, športni ribolov, strelstvo in planinska pohodna sekcija). Člani izpolnjujejo svoj prosti čas tudi z delom v društvu. Udeležujejo se srečanj upokojencev na športnih področjih, povezujejo se z upokojenci širom Slovenije, hodijo na srečanje Zveze društev upokojencev Slovenije. Leta 1997 so ustanovili tudi lastni posmrtninski sklad, ki pomeni pomembno dejavnost društva. Ob praznovanju je imel kar okrog 2800 članov iz Hrastnika in sosednjih društev (Dol, Radeče, Zidani Most, Rimske Toplice, Sedraž) in tudi podjetij. V društvu skušajo članom pomagati tudi pri reševanju življenjskih problemov, s katerimi se srečujejo pri vsakodnevnem delu. Se posebej so veseli, da jim je lani preko občinskega sveta Hrastnik uspelo zagotoviti za upokojencev ugodnejše cene avtobusnih prevozov. V zadnjem času pa poudarjajo tudi prostovoljno sosedsko pomoč starejšim. Razne usluge so zelo drage, marsikdo sijih ne more privoščiti, zato je pomoč sosedov in znancev vedno dobrodošla, pravijo v društvu. Oktober 2001 Naj lepša okolica Hrastnik seje v zadnjih dvajsetih letih razcvetel. Pokazatelj velikih sprememb, ki jih opazijo tudi drugi, so izredni rezultati, ki jih tako v regijskem kot tudi v državnem merilu dosegamo v akciji "Moja dežela, lep in gostoljubna". V letu 2001 je najlepšo okolico ocenjevalo šest ocenjevalcev, ki so sestavljali dve med seboj neodvisni ocenjevalni komisiji. Na podlagi določenih kriterijev so opravili dve ocenjevanji - eno v juniju in drugo v začetku septembra. Ocenjevanje je potekalo v osmih kategorijah in njihovo delo ni bilo niti najmanj lahko. Ugotovili so, da so razlike med ocenjevanimi objekti v posamezni kategoriji vedno manjše, zato so marsikdaj odločile o dobitniku priznanja tisočinke. NAJLEPŠE UREJENA STANOVANJSKA HIŠA Za leto 2001 sta si prislužili priznanje družini GUZEJ in BREČKO s Ceste padlih borcev 15a. Tam sta svoje znanje združili dve generaciji -prva je prispevala izkušnje, druga pa mladost in zagnanost. Ustvarili so harmonično podobo stanovanjske hiše in njene okolice, ki deluje arhitekturno skladno, estetsko dovršeno in skrbno negovano. NAJLEPŠE UREJEN BLOK 172 V tem letu seje komisija odločila, da nagradi stanovalce bloka v Naselju Aleša Kaple 7j. Stanovalce tega bloka odlikujejo izredno domiselno in poenoteno urejeni balkoni z lepo negovanim balkonskim cvetjem ter skrb za čisto in urejeno okolje. Kljub temu, da v njem živijo mlade družine, imajo stanovalci bloka nadvse odgovoren odnos do življenjskega okolja, kar se kaže še posebej v čistoči okoli bloka. Zato ni naključje, da tu pogosto srečamo mnogo mladih mamic z otroki. NAJLEPŠE UREJENA KMETIJA Letos je prejela priznanje družina Doberšek s Kovka 15. Ponašajo se s skrbno urejeno kmetijo, kjer posvečajo enakovredno pozornost tako stanovanjskemu delu kot gospodarskim poslopjem. Izkoristek naravnih danosti je pri Dobrškovih očiten. Že več let se trudijo, da bi postala njihova kmetija postojanka za obiskovalce, ki pridejo v naše kraje z namenom, da jih spoznajo. Za razvoj kmečkega turizma imajo možnosti, a se jim zdi, da razmere še niso dozorele. Okolje je lično in skrbno urejeno. Še posebej velike pozornosti je deležno cvetje, ki krasi hišo in njeno okolico. Priznanje so prejeli za svojo prizadevnost in splošni vtis, ki daje občutek skladnosti in domačnosti, kije navdušil tudi ocenjevalce. NAJLEPŠI BALKON Če vas je kdaj pot zanesla na Novi dom do hiše s številko 59, ste se tam zagotovo ustavili. Vašo pozornost je v poznih spomladanskih in vročih poletnih dneh pritegnil balkon, ki so ga krasile nepopisno dolge in čudovito cvetoče surfinije v beli in lila barvi. Družini Brekan je letos uspelo izsanjati sanje mnogih, ki si želijo, da bi balkone krasilo tako negovano cvetje. Pri njih je balkon lep vsako leto, letos je bil nekaj posebnega. NAJLEPŠE UREJENA TRGOVINA Prijetno urejena zunanjost z velikim parkiriščem, skladno urejena notranjost, kjer ima vsaka stvar točno določen prostor, poleg tega pa še prijazni in ustrežljivi prodajalci - podoba trgovine Majcen na Dolu pri Hrastniku. Majcenovi niso pozabili niti na ocvetličenje, skrb za čistočo pa je tako vselej na prvem mestu. Komisija jim je podelila priznanje za najlepše urejeno trgovino. ZANIMIVOSTI V LETU 2001 NAJLEPŠE UREJEN GOSTINSKI LOKAL Samostojni podjetnik Joško Janje s Porto Pubom naredil velik napredek v notranji arhitekturni rešitvi majhnega prostora, ki gaje z odličnimi idejami spremenil v prijeten prostor za druženje. V poletnih mesecih je uredil še vrt, kjer si je poiskalo zatočišče pred sončno pripeko v senci velikih dežnikov mnogo obiskovalcev lokala. Poleg tega skrbi za redno urejenost in snažnost okolja. Osebje, ki ga sestavljajo večinoma mladi ljudje, pa izraža svojo gostoljubnost na vsakem koraku. NAJLEPŠE UREJEN DRUŽBENI OBJEKT Glasbena šola Hrastnik ni le velika stavba, v kateri je veliko učilnic. To je tudi stavba, v kateri se rojeva kultura in se kalijo mladi glasbeniki pod budnim očesom glasbenih pedagogov. Nova fasada, novo asfaltirano parkirišče in primerna osvetlitev ji dajejo prijazno zunanjo podobo. Notranjo toplino prispevajo učenci in zaposleni, ki se nadvse trudijo, da bi bili njihovi prostori prijazni - še posebej tisti, ki so namenjeni individualnemu delu. Zunanjost objekta izžareva prizadevnost osebja, da skladnost notranjosti prenesejo tudi navzven. NAJLEPŠE UREJEN GOSPODARSKI OBJEKT Podjetja tekmujejo tudi v posebnem panožnem tekmovanju, ki ga v okviru projekta TZS izvaja Gospodarska zbornica Slovenije. Toplarna Hrastnik že več let uspešno sodeluje v tem tekmovanju tudi na regijskem nivoju, saj vedno posega po visokih uvrstitvah. V občini je med najlepše urejenimi podjetji že vrsto let. Tisti, ki v podjetju skrbijo za njegovo zunanjo in notranjo podobo, si zaslužijo odlično oceno. Red in čistoča sta vedno na prvem mestu, skladno urejena zunanjost kaže na pozitiven odnos osebja do vsega, kar je lepo in harmonično. Notranjost je okusno urejena, dopolnjena s cvetličnimi detajli, ki prostore naredijo bolj domače. Poslovili so se Sergej Kraigher 30. maj 1914, Postojna -15. januar 2001, Ljubljana Po treh mesecih, ko so se Hrastničani na pokopališču v Dragi poslovili od Lidije Šentjurc, so se svojci, prijatelji, znanci in tovariši spet zbrali na tem vaškem pokopališču. Poslovili so se od Sergeja Kraigherja, častnega občana občine Hrastnik, življenjskega sopotnika Hrastničanke Lidije Šentjurc. V Zasavju so Kraigherja, čeprav se je rodil na Notranjskem, vzeli za svojega. Sergej Kraigherje stkal od leta 1940, ko seje bolj tesno spoznal s Hrastničani in Zasavčani, v zasavskih krajih precej prijateljskih vezi. Zaradi njegovega toplega odnosa do Revirjev so ga v vseh treh zasavskih občinah proglasili za častnega občana. Skupaj z Lidijo je rad prihajal tudi v Hrastnik. Vedno gaje zanimalo, kaj počnejo v Hrastniku in kako živijo. V zadnjih letih je obema zdravje obiske onemogočalo. Pa vendar so bili stiki z ljudmi iz hrastniške doline stalni in prijazni. V zadnjem pismu hrastniškim borcem sta Lidija in Sergej med drugim zapisala: "Mnogo misliva in želiva vse najboljše prebivalcem Hrastnika in revirjev, kakor seveda tudi vsem ljudem in bodočim generacijam v svetu." Sergeja Kraigherja uvrščajo med najbolj vidne slovenske politike skupne socialistične države. Rodil seje 30. maja 1914 v Postojni. V Ljubljani in Zagrebu je študiral medicino. V Komunistično partijo seje vključil sredi tridesetih let, zaradi delovanja je nekaj časa preživel v zaporih. Pred vojno je sodeloval veliko tudi z zasavskim naprednim gibanjem. Bilje nosilec partizanske spomenice. Med vojno je opravljal številne izpostavljene 175 funkcije v narodno osvobodilnem gibanju. Po vojni je bil guverner Narodne banke Jugoslavije, direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, opravljal je vrsto drugih pomembnih funkcij. Tako je bil predsednik slovenske skupščine in slovenskega predsedstva, član jugoslovanskega predsedstva, ki gaje leto dni tudi vodil. Precej seje ukvarjal s publicistiko, za častnega doktorja pa sta ga proglasili tako ljubljanska kot mariborska univerza. Njegova vez z Zasavjem je postala tesnejša leta 1940, ko je v Zasavju deloval kot inštruktor Komunistične partije. Ob začetku vojne je bil Kraigher sekretar okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Bilje med organizatorji osvobodilnega boja v Revirjih in med ustanovitelji prve Revirske čete. V Spominih revirskih sekretarjev je Kraigher med drugim zapisal, daje v naših krajih takrat divjal boj na življenje in smrt. Zato ni čudno, da je takrat veliko Hrastničanov in Zasavčanov s Kraigherjem stkalo prijateljske vezi, ki so ostale žive do konca življenja. Bil je blizu našemu načinu razmišljanja. Morda tudi zaradi tega, ker je bila njegova mama Trboveljčanka. Imel je rad hribe, v planinskih pohodih je iskal mir in energijo. Ko je prihajal med ljudi, se ni obnašal vzvišeno. Tudi kot predsednik predsedstva Jugoslavije je znal na veselici v Turju prijazno pokramljati z ljudmi in se zavrteti na plesišču. Sergeja Kraigherja funkcije niso prevzele. V enem izmed časopisnih intervjujev je dejal: "Vsako oviro, vsak problem, moraš najprej od blizu pogledati, ga dobro spoznati, da se lahko oborožiš s potrebnim znanjem in tehniko, nato pa s tovariško pomočjo korajžno naprej in - srečno." Marko Orožen 22. marec 1940, Ttirje - 19. avgust 2001, Dol pri Hrastniku Konec avgusta so se številni prijatelji in znanci na dolskem pokopališču poslovili od Marka Orožna, zaslužnega občana občine Hrastnik. V različnih krogih je bil Marko Orožen spoštovan in cenjen zaradi svoje preproste odločnosti in delavnosti. Zadnje desetletje je vse več časa preživljal v naravi. Rad seje vračal v Turje, kjer je preživel mladost, še bolj gaje vleklo na Otočec, kjer je uredil lepo hiško s še lepšo okolico. Njegova življenjska pot se je pričela 22. marca 1940 v Turju. V mladosti ni manjkalo velikih življenjskih izkušenj. Kmalu je moral poprijeti za delo. Verjetno je zato spoštoval ljudi, ki so znali pošteno delati. Kljub temu, da gaje kariera vodila drugam v Zasavje in v Ljubljano, se ni nikoli povsem izklopil iz življenja v svojem kraju. V mladosti je bilo to Turje, potem Dol pri Hrastniku, kjer sije ustvaril družino. Po poklicu je bil pravnik. Doštudiral je ob delu. Sicer pa je bila njegova osnovna izobrazba povezana s kmetijstvom, saj je naredil kmetijsko šolo. Tudi prva zaposlitev je bila povezana z njim. Na občini Hrastnik je opravljal naloge kmetijskega referenta. Od tam gaje pot vodila na Trgovsko podjetje Hrastnik, kjer je opravljal kadrovske posle. Nekaj časa je vodil tudi Delavsko univerzo. Njegovo delo je bilo skoraj v vseh letih povezano s politiko. Že v mladeniških letih se je vključeval v delo različnih organizacij. Politiko je razumel kot sredstvo za reševanje mnogih zapletenih vprašanj, ne ZANIMIVOSTI V LETU 2001 pa kot metodo za ustvarjanje osebnih koristi in ambicij. Deloval je tako v občinskih, medobčinskih in republiških organizacijah. Rad seje gibal med ljudmi, zato mu ni bilo težko poprijeti še za tako preprosto delo v različnih društvih. Vseskozi je cenil javno delo, soočanje različnih pogledov, poštenost. Zato mu je bilo najbližje politično delo v Socialistični zvezi - od občinske preko medobčinske do republiške organizacije. Vmes je bil nekaj časa v Hrastniku tudi sekretar ZK. Zadnjih dvanajst let službovanja je delal v policiji. Najprej je opravljal dela in naloge načelnika UNZ Trbovlje. Ko so UNZ v Trbovljah ukinili, pa je delal do upokojitve kot svetovalec direktorja Policijske uprave Ljubljana. Marko Orožen je razumel dušo preprostih ljudi. Znal je pomagati. Morda gaje prav njegov čut za človeka pripeljal v politiko. Bil je skromen, predvsem skromen do sebe. Cenil je poštenost, zavzemal se je za napredek. Prav nič slučajno ni bilo njegovo delo v nekaterih domačih društvih. Vzpodbudil je oživitev dela kulturnega društva Svoboda na Dolu, zavzemal se je za vrnitev pevskih zborov na oder dolske dvorane. Njegova je bila zamisel o obnovi dolske kulturne dvorane. Bil je tudi med najbolj gorečimi zagovorniki gradnje športne dvorane na Dolu. Bilje med ustanovitelji Rokometnega kluba Dol, v kriznih letih je prevzel tudi njegovo vodenje. Vrsto let je deloval tudi v občini, zadnja leta kot svetnik v Občinskem svetu. Že prej je bil pobudnik mnogih novosti, še posebej seje zavzemal za uresničevanje občinskih samoprispevkov. Zaradi njegove življenjske filozofije ga mnogi cenijo in spoštujejo. Za svoje delo je prejel visoka državna priznanja, leta 1986 pa tudi najvišje občinsko priznanje zaslužni občan. VIRI IN LITERATURA Janko Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola; Trbovlje, 1958 Stanko Brečko, Hrastnik skozi desetletja (2. izdaja), Hrastnik, 1978 Irena Ivančič Lebar, Hrastnik, Hrastnik, 2000 Enciklopedija Slovenije, vse izdaje Nevenka Hacin, Irena Ivančič Lebar, Miran Kalšek, Jana Mlakar Adamič, Srečno.......črne doline, Trbovlje, 2001 Drago Kozole, Sto let gasilstva na Dolu, Dol pri Hrastniku, 2001 Marko Planinc, Desetletja gradbeništva, Hrastnik, 2001 Jolanda Gobec, Dušanka Klančar, 30 let Območne obrtne zbornice Hrastnik (zgoščenka), Hrastnik 2001 Uradni vestnik Zasavja OŠ Vitka Pavliča Hrastnik, šolska publikacija 2001/2002 OŠ n.h. Rajka Hrastnik, Publikacija 2001/2002 OŠ n. h.Ra jka Hrastnik, podružnica Dol, Publikacija 2001/2002 Vrtec Hrastnik, Publikacija 2000 Revija Krpan Revija Zasavc Časopis Steklar Časopis Srečno VSEBINA Dobro leto ? Uvodnik... 7 9 UPRAVNI DEL Sprejeti odloki v letu 2001 ............................... 11 KRONIKA Januar .................................................... 17 Februar ................................................... 29 Marec ......................................................44 April ......................................................58 Maj ........................................................70 Junij ..................................................... 81 Občinski praznik .......................................... 90 Julij .....................................................103 Avgust ................................................... 109 September ................................................ 116 Oktober ...................................................126 November ..................................................135 ZANIMIVOSTI V 2001 Kulturna priznanja ..................................... 146 Priznanja Športne zveze Hrastnik ....................... 148 Nesreča v jami Ojstro .................................. 154 Sto let Gasilskega društva Dol pri Hrastniku ........... 163 30 let zbornice ...................................... 164 10 let GD Hrastnik ..................................... 166 Občinska priznanja ..................................... 168 50 let Društva upokojencev Hrastnik .................... 170 Najlepša okolica ....................................... 172 POSLOVILI SO SE Sergej Kraigher ........................................ 175 Marko Orožen ........................................... 177 180 VIRI IN LITERATURA ....................................... 179 VSEBINA ................................................ 180