Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.
Teta) XXV.
YT Ljubljani 12. prosenca 1872.
List 2.
Za novo leto.
Zatajevanje Kristusovo in kriva vera liberalcev v tem oziru.
Prikazala se je milost Boga, Zveličarja nalega, vsem ljudem. Tit 2. 11.
Prikazala se je milost Boga-Zveličarja našega vsim ljudem v njegovem rojstvu. Zato, ker se je prikazala milost vsim ljudem, se je Zveličar precej v svojem rojstvu vsim ljudem enacega storil. Enacega se je storil vsim ljudem v vsih reččh, celo podobo grešnika je nase vzel; samo greha ni storil. Podvergel se je vsemu človeškemu terpljenju, podvergel se vsim človeškim revam in nezložnostim precej po svojem rojstvu, podvergel se vsim verskim šegam, ki so bile postavljene za uboge, v grehu rojene Adamove otroke. Celo težavnemu obrezovanju se ni umaknil.
Hotel je pričeti odreševati svet precej, ko je nasvet prišel, — odreševati ga vse dni svojoga življenja, jz vsim svojim življenjem, poskusiti vsaktero terpljenje. Ce tudi ni bilo vse tako silovito terpljenje neogibno potrebno za odrešenje, pa naš Zveličar je svojo nalogo v preobilnosti doveršiti hotel, ker „pri Bogu j c obilno odrešenje, — copiosa apud eum redemtio". (Ps. 129.) Kristus je bil človeštvu v vsem zgled naj veči popolnomosti.
Razodeval je s terpljenjem in s takim podverženjem pod vse duhovne opravila nezapopadljivo ponižnost, nezmerno poterpežljivost, neskončno ljubezen in darežljivost za blagor človeštva. Nikjer noben kralj na zemlji bi ne storil toliko za svoje podložne, noben oče ne toliko za svoje otroke. Dajal je zgled vernikom za vse čase, kako naj se voljno in z dobrim sercem pod-veržejo cerkvenim opravilom in naredbam. Nihče nuj se ne izgovarja, postavim, da bi rekel: to je le cerkvena zapoved. Učil je Jezus s svojim zgledom veliko skrivnost duhovnega obrezovanja, zata-jenja, voljnega prenašanja vsakdanjih rev in pritežnost, kterim se nihče umakniti ne more, ko bi jim še toliko rad ubežal. Po grehu je namreč skoz vse življenje le mnogotero zatajevanje pot k zgubljeni sreči, pot v zveličanje.
Temu zgledu in nauku Zveličarjevemu posebno živo nasprotva pa nekaka že stareji, pa zdaj z veliko ihto obnovljevana kriva vera v oziru na terpljenje in zatajevanje v sedanjem življenji. Ta kriva vera ali naravnost ali pa molče taji potrebo tega, da moramo terpeti, križ nositi, se zatajevati. Kdor pa taji, da je kristj an dolžan terpeti, svoje meso z njegovim poželenjem vred križati, starega človeka s podedovanimi hudimi nagnjenji vred sleči, in novega človeka obleči, ki je stvarjen v svetosti in pravici (Efez. 4, 22—24): ta evangelij
taji in nauk vsih stoletij potepta. Taki hoče obnoviti zoperumne nauke krivoverccv Lutra, Kal vina, Beza-ta, Zvingli a, kteri so zderževanje, post in vse pokorila zatirali, kakor gerdo vražo, in ko so take nespameti učili, so rekli, daje to čisti evangelij. Po njih nauku bi bil Kristus, Sin Božji, učil nečist evangelij, ki je sam terpel, se postil in zatajal, pa učil, da vsak mora Njega nasledovati, kdor hoče za njim priti.
Lahko si je misliti, da je današnjim liberalcem kaj po volji Lutrov uk, ki imenuje to zaničevanje keršanske svobode, ako kdo uči, da zraven Kristusovega terp-ljenja in odrešenja je treba še dobrih del, terplje-nja in pokoril. Čeravno tudi že protestant je več ne verujejo temu brezglavnemu uku, kteri se tudi med lu-teruni nikoli ni mogel popolnoma vkoreniniti, *) so pa mnogi meseneži in oznanovalci laž njive svobode med protestanti in katoličani, kteri v naj veči togoti psujejo zatajevanje in pokorila iu obkladajo prave vernike z vsakterimi gerdiini priimki; sami pa o postih in naj svetejših časih s\ojc ,,orgje" obhajaj) med zasra-movanjem katol. duhovstva, cerkve itd., ki uči potrebo zatajevanja. K takim se v naj novejšem času štejejo zlasti rudečkarji „internacijonalci", sploh prostomišljaki.
Se ve, da taki ljudje niso zmožni za bogoslovske dokaze. Iz njih govori le mesenost, in kadar hudo pritisne veliko kladvo z boleznijo na njih malika, z nesrečo itd., takrat se živinstvo umika, se vera zbudi in sami od sebe so prepričani, da zdaj se je treba ali spreoberniti, ali pa v pregrehi se preseliti tje, kjer več spreobernjenja ni „in drevo obleži, kamor je padlo."
Filozofija mesa ima le malo komolcev svojega bivanja in življenja, in tudi znebivanje in oprostovanje od jarma Kristusovega ie še z naj hujšim znotranjem terpljenjem sklenjeno. Kolikorkrat po „križu" mahneš, da bi ga razdjal, tolikrat tudi tebe zaboli nova rana, ki si jo v serce vsekaš, če tudi sc ne mara samopašno k temu smejaš.
Obračaj tedaj to reč, kukoi veš in znaš, nikjer ne najdeš izhoda iz zadrege, razun edino v živi veri vedi-norojenega Sina Boga Naj višega, ki jc radovolino sprejel trud, revšino, terpljenje in mertvenje od hlevca v Bctlehemu pa do križa.
Postava Kristusova je prava svoboda in pelje k svobodi. Vsa tako imenovana s v«.1 k »da današnjih liberalcev v resnici ni dosti druzega, kakor sužnjost v železji ine-senosti in napuha; Kzavova leča je, za ktero nespre-mišljeni človek proda svojo večno dedišino. —
Kasta zvezda*
Si že bral ali študiral kaj o zvezdnatem nebu V Si že premišljeval solnce, ki jc do dvajset milijonov milj *) Gl. D. A. Martinet: Philos. d. kath. Katech. str. 265 id.
deleč od nas in je milijon štiri sto tisučkrat veči mem naše zemlje? Ti je kaj znano o dvajset in 5e precej več spremljavcih solnca, ki jih planete imenujejo, in o metljačah ali kometih, ki se zdi, da slepo po obnebji potujejo, pa imajo vender svoje od vsemogočnega in vsemodrega Stvarnika odločene pota? Kaj se ti zdi o zvezdi naši zemlji, ki tako hitro po svojem tiru leti, da v vsaki sekundi sedem ur preleti? Kaj pa še le o druzih, nezmerno daljnih zvezdah, ki se vidijo, da so pri miru in so jih nepremičnice zvali, pa je vender njih tek tisuče — in tisuče krati nagliši od naše zemlje? — Kaj praviš o kapljici vode, v kteri so skoz drobnoglede šteli 30 do 40.000 živalic, in kaj o malem prostoru na nebesu, na kterem Heršeljnov daljnogled kaže 50.000 zvezd? Tam gori, kjer se opazujejo le kakor megleni kosmiči, kaže strahovito veliki Rossov daljnogled nepre-števljive množice samih zvezd.
Ali je pač tako mogočni Stvarnik, ko je svojega Sina na svet poslal, zamogel zvezdo poslati ali tudi stvariti, da je Modrim iz jutra čudovito kazala pot k novorojenemu Kralju? Gotovo se ložej, če je dopušeno tako govoriti, kot je svojega Edinorojenega od vekomaj na svet poslal v odrešenje grešnega sveta.
Zvezda tedaj je Modrim v jutrovi deželi oznanila, da je rojen Rešitelj sveta. Modri so ga želeli počastiti, zato so se napotili in sledili po navdajanji božjem zvezdi, voditeljki svoji. Blizo mogočnega mesta „Jeruzalema" niso več prašali za zvezdo, vbrali so svoje korake v mesto, mene, tu notri, v tem veličanstvu in blišču mora bivati mogočni kralj. Prašali so po njem, ali bilo je preveč meseno Modrih in niso marali slišati o takem kralju, Lakor so ga preroki napovedovali, vest o njegovem rojstvu jih je prestrašila, vznemirila, posebno častilakom-nega Herodeža, — bal se je, da bi novi kralj njegove časti kaj ne pristrigel. Njegov strah je bil sicer v tem oziru prazen, vsaj ne jemlje zemskega kraljestva On, ki prinaša nebeško; toda napuh in prehuda strast ga zaslepi. Zato se hlini vernega, pobožnega , da bi Modre prevaril in jih porabil v svoje naklepe. Pošlje jih dalje iskat novorojenega kralja. Modrim , zapusti vsim svetni blišč, se zopet zvezda prikaže, veseli jej slede, pripelje jih do borne kočice, vstopijo vanjo in vidijo revno mater z revnim detetom, — kaj to bi bil kralj? Neverjetno! A oni verujejo zvezdi, ki jim je gotovo Odresenika tako prečudno in posebno naznanovala, da so bili resnice prepričani. Pokleknejo in molijo ga ponižno in preserčno. Slede zvezdi so dosegli svoj namen ; ko so zgubili zvezdo, odstranjevali so se tudi oa svojega namena in zašli v sebične, hinavske mreže Ilerodeževe, kteri je pokazal rogč, ko vidi, da ga Modri niso slušali, in je skušal dete umoriti — a ni ga mogel.
Enako Modrim pričakujemo rešenja tudi mi, — ktera zvezda ga bo pokazala nam ? ktera zvezda nas do njega privodila ? Odgovorim : v e r a, in sicer kakor nam jo oznanuje katoliška cerkev po svojih duhovnih.
Vera nam po duhovnih oznanuje, da rešenje iz zem-skih brikost nas čaka po življenju pri nebeškem Očetu; da bomo pa prišli do nebeškega Očeta, moramo nastopiti in hoditi življenja pot, ki derži proti njemu. In to nam zopet kaže vera, razsvitljujejo duhovni oznanovaje nam Božjo besedo in dele nam v ss. zakramentih hrane, da se okrepčamo na potu.
Na tem potu pridemo kmalo do bliščečega mesta, kjer vlada ošabnost, prevzetnost, sovraštvo in kraljuje sebičnost in vsa gerda strast v osebi nevernikov in vseh nasprotnikov sv. vrrr. Ti nas vabijo k sebi, obetajo nam češenje; — gorje nam, ako nas zvabijo!
Kadar kaj o veri slišijo , prestrašijo sc in vznemirijo ! Zakaj ?
Od vere se odvračujejo vsi, ki so prevzetnega
duha. Oni kričč, da je vera brezumna, zato ker ima nauke, kakoršnih človeški razum čisto umeti ne more! Toraj, česar jaz natanko umeti ne morem, to je brezumno! Namesto, da bi se vklonil in djal, moj um je premalo razsvitljen, za skrivnosti prenezmožen, preslaD, zato tega ne umem, pa pravi: nauk je brezumen! o ti je gerde prevzetnosti! Toraj tudi ti kmetič, ki vidiš telegraf napeljan od mesta do mesta in čujes, da se po njem vsaka novica v malo sekundah prenese v naj dalje kraje, da se to danes pri nas bere, kar se je včeraj v Ameriki govorilo, pa ne umeš te naprave, reči smeš po tem pravilu, da je telegrafija brezumna umetnija. Vendar ti tega ne rečeš, zato ker si pameten in spoznaš le slabost svojega razuma, občuduješ pa razum učenjakov, ki so kaj tacega napravili. In ko bi ti tem učenjakom razkladajočim ti vso napravo djal, da jim ne veruješ, zato ker ne umeš, to bi se ti smejali in te prištevali bebcem! In lej, taki bebci so sami, ker zametujejo vero zato, ker vseh naukov ne umejo s svojim slabim, človeškim umom. Oni ne verujejo Bogu vse-vedočema resnic, ki nam jih je razodel in poterdil s čudeži! Sami s svojo pametjo so se sperli in prevzetnost jih slepi, da pameti večnega in neskončno modrega Boga ne verujejo, in hočejo razumeti, potlej se le verovati ? Slepci! naj gredo poprej skoz nekončne prostore in preišejo milijone in milijone milj oddaljene zvezde, naj povedo, kam se stezajo, kaj obsegajo nemerljivi prostori, ali pa naj saj eno samo gobico ali travico stvarijo: potlej naj se prederznejo v skrivnosti večnega Boga siliti. Ti pa, katoliški vernik, nikar luciferjevih napihnjenih učencev ne poslušaj, temuč glej vedno na svitlo zvezdo: sv. vero!	(Konec nasl.)
Mlako sta se dva človeka kletvinje odvadila*
Plemenitnik zboli in pokliče neko redovnico za strežbo. Bolezen raste, in on, vojaškega stanu, začne preklinjati kakor kaki satan, in ima neumno misel, da mu to hladi terganje po udih. Redovna sestra serčno pograja bolnika. —
&aj hočete k temu, dobra sestra, ji odgovori; naj Vas to nič ne skerbi; mi vojaški ljudje smo navajeni kletvinje; zdaj je prepozno, da bi se odvadil, sicer pa mi to polajšanje dela. —
Izgovarjajte se, kakor Vam drago, jaz Vas nočem več slišati kleti, in svesti si bodite, da pri vsaki klet-vinji pojdera iz omare vzet pet frankov za uboge, mu zažuga sestra.
Pomagalo je, in to, kar je bilo nemogoče, je postalo zdajci mogoče: zakaj od tistega trenutka redovnica plemenitega markeza ni več slišala preklinjati. —
Kaj praviš k temu, kdor si kletvinje navajen? ... Veš kaj? sam si naloži, da boš za vsako kletvinjo 5 novih za ubožne odločil: in gotovo bo tudi tebi pomagalo. — Drugi primerljej je ta-le: Neki misijonar je imel na kmetih duhovne vaje z ljudmi. Pride pa kmet obiskat ga in mu naznanit veliko nesrečo, ker ni zmožen vde-ležiti se te dobrotne prilike ter v svoj dušni prid spoved in obhajilo opraviti.
Zakaj pa, da bi se ne spovedali? Ker sem se razvadil na kletvinjo, odgovori mož, in nemogoče mi je se poboljšati, zakaj prepričan sera, da dan po spovedi bi zopet kleti začel. Veste, da za vsaki nič zakolnem, in celo v spovednici, ako bi se namerilo, da bi mi Vi kaj rekli, kar bi ne bilo po moji misli, se bojira, da bi utegnil bruhniti kako kletvinjo. Prav močno hudo ini je za to, in potert sem toliko bolj zavolj tega, ker imam otroke.
Poslušajte me, prijatel, mu reče misijonar: ali ste voljni poprijeti se poraočka, ki Vam ga bom nasvetoval?
Sem, gospod Oče, samo da ne bo odveč težaven.
O ne, prav lahek je, tale: Kadar na polji delate, vsaki pot, kadar izbleknete kako kletvinjo, denite majhen
kamen v žep.	.
Spokornik sprejme pogojo, in drugo jutro, ko gre na delo, pri vsaki kletvinji spolni besedo, in po povelji dene kamnič v mavhico. Opoldne so mu bili nojni vsi žepi, in ko bi bil imel prostor, jih je bilo še kaj notri djati, in šel je domu ves žalosten in potert. Popoldne se je'že število kamnov za polovico zmanjšalo; naslednji dan je bilo že dosti bolje, m čez štirnajst dni se je že komaj kteri kakor nevedoma prikradel na dno žepa, in mož se je res poboljšal.
Poboljšaj se tudi ti, ki to slišiš, če ne bo ob smertni uri toliko kamnov kletvin, da bi lahko hribe z njimi zidal in doline zasipal: kako boš potlej pri sodbi obstal?
M* MJublfane r Termi in od ondoi r Egipt.
(Izgovor in zagovor zavolj rakove pisave. — Odhod is Ljubljane ▼ Terst. Pri prijatlih. Priprava na odhod. Dalmatinci, slavni mornarji. Napredek v Aleksandriji. — Po Železnici proti Kairi. Mareoti-ako jezero in postaje. Velikanske Egiptovske ravnine. Delta in obojna Nilova toka. Posamezni prigodki. Prikazanje piramid. Pred Kairo in ▼ Kairi.J
Ne čudi se, blagi čitatelj, ako se ti bo zdelo, kakor da bi jest mislil popotovanje na novo začeti, kerpričnem zopet od pervega konca. Morebiti še pomniš, kaj sem napovedal v začetku? Bil sem, bi djal, v skoku v obljubljeni deželi, napovedavši, da hočem še le ob koncu kaj zapisati o našem pogledu v Egipt, in zdaj moram biti mož-beseda. Preden se pa pride iz Ljubljane v Egipt, se utegne tudi tu pa tam kaj naleteti, Kar človek rad povč, če že posluša vsakdo rad ali ne. Sej veste, vsak človek ima to napako, da se mu mično in imenitno zdi, kar je sam doživel. Hočete ali nočete, ne pomaga nič: začel bom zopet pri beli, pa precej okajeni Ljubljani. Vender se pa nikar odveč ne ustrašite, ker šel bom tako urno naprej in proti koncu, da bi me vsak ne mogel dohajati.
Bilo je druzega sušca 1866 po polnoči, ko se po železnici odpeljemo proti Terstu z g. St. Šrancem, kapi. na Brezovici, in g. Fr. Verličem, kaplanom pri Mariboru, ki sta se bila tudi odmenila v Sveto zemljo za velikonočni čas in sta mi bila po vsem potu neločljiva tovarša in zvesta prijatla, dokler se nismo v Bejrutu po opravljeni božji poti ločili, ker jaz sem želel še delj Časa ostati v uni znameniti zemlji, in še kaj viditi, kar sem popisal v teh listih.
Sušcev hladni vetrič je še pihljal, ko smo se peljali po skalovitem Krasu. Ko pa derdramo o ravnem zoru ob jadranskem morji proti Terstu, so pa vender že prijetno zelenele pohlevne oljke, in razveseljevali so nam oko cveteči mandeljni.
V Terstu (pri „Sandwirth-u") je že nekaj tovaršev čakalo, ter smo se sčasoma vsi zedinili in zbrali. Imel sem nekoliko časa svoje prijatle in znance obiskati; in kar je bilo nas Slovencev, smo 4. sušca pri našem gostoljubnem rojaku šolskem vodju g. Jan. Komanu kosili ter se prav po domače veselili, — še zlasti, ko sta nas verla gospoda, preblagi ranjki korar Jožef Kovačič in profesor dr. Šust blagoserčno obiskala.
5. sušca smo maševali in imeli sv. mašo v novi cer kvi sv. Antona Padvana, po kteri nas je eden častitih gospodov v prijaznem nagovoru na marsikaj opomnil, kar nam je po potu dobro došlo, in zlasti prosil, da naj v sedanjih hudih časih molimo za papeža, za cesarja itd. Ob desetih dopoldne smo odrinili — nas 15 romarjev — na parniku „Avstriji" proti Aleksandriji. Načelniki
na parniku so bili Dalmatinci i Ante Rosolj, II Franjo Vickovič, III Baldasar Girčič, IV Kristoforo Cipolovič. Imena vam pravijo, da so bili dalmatinski sokoli, od nekdaj slavni mornarji. Zdravnik je bil neki Šlezak, pek Kranjec iz Terzina, ki je prav dober kruh peke!, in povedal, da po vsih Lojdovih parnikih so peki Kranjci. Poti po morji ne bom popisoval; bila je v „Danici" že večkrat popisovana.
10. sušca ob štirih popoldne smo dospeli srečno v Aleksandrijo in prenočili na parobrodu. Drugi dan smo odmaševali v lepi frančiškanski cerkvi in se zdajci podali po železnici v Kairo. Zdela se mi je Aleksandrija od 1. 1854 tako spremenjena, da se nisem skoraj več zavedel. Denarji so bili od takrat že skoraj vsi drugi. Evropejska olika in razolika razodeva veliko moč ao Egipta. Vozil sem se 12 let poprej po Nilu iz Aleksan-drije v Kairo in dalje; železnice takrat še ni bilo. Toraj mi je bila ta pot silo mična, in tudi deželo sem zdaj vse bolje in drugač poznal, kakor pa poprej, ker zdaj sem se po suhem peljal. Ob 10 smo se vsedli in nekako ob 3 popoldne smo bili že v Kairi; je tedaj nekaka pot, kakor med Terstom in Ljubljano, ali še malo krajši. Ta železnica je od leta 1*55, poprej se je moglo popot-vati ali po Nilu, ali pa po suhem po cesti. Železnica gre v začetku precej dolgo časa po mareotiškem jezeru (birket Mariut), ki je s tesno ožino zemlje od morja ločeno, 3 ure široko in 7 ur dolgo. Ob levi strani je
Srekop Mahmudije, po kterem pridejo ladij e iz Aleksan-rije v Nil. Bil je blezo naglovlak ter smo nektere postaje izpustili, da se nismo nič ustavili. Do postaje Da-manhur-a smo se peljali, prav naglo gredč, celih pet če-terti ure. Vmes je Dila samo postaja Kafer-Davdr. Vozo-vlaki 2. reda so se mi zdeli malo slabši od naših evro-pejskih. Bili smo sami jeruzalemski potniki skupaj v enem vozu; precej zraven nas v drugem vozu pa je bil voz veljaških araoov, mladih in starin; mladi manomc-dani so nezmčrno šnekedrali in modrovali čez to in uno, stari so bolj tiho sedeli , — eden je brai veliko knjigo — menda koran. Vidil sem zdaj, česar se nisem na djal, namreč nepregledljivo velike polja z njivami in setvami, sem ter tje z vasmi vmčs, pri kterih so palmovi in ci-presni logi, sicer po polji pa ni kaj drevčs. Globokejo smo prišli v deželo, več je bilo palm, lepši polja so se kazale. Vse je bilo prepreženo s prekopami ali kanali, po kterih se njive in polja napajajo iz Nila. Pšenica, se je vidilo, da je imela začenjati zoreti. Hiše po vsih va-sčh so iz ilovice, razun unih, kterih posestniki so Evropejci. Povsod sem vidil jezdicev na konjih in oslih ter sploh delavnih ljudi v zelenih haljinah; hotel bi staviti, da so se pred 3—4000 leti ravno tako nosili, kakor zdaj. Pogosto smo vidili tudi velbljude ali kamele. Železnico je bilo lahko delati po tem ravnem polji; ni bilo treba prerovov, ne potovodov ali viaduktov, le čez prekope so narejeni mostovi.
Druga postaja je bila v Kafer Zejat-u. Tukaj gre železnica čez levi Nilov tok, kteri se izteka pri Rozeti v srednje morje. Železni most, ki so ga še le v kratkem naredili čez Nil, ima 12 obokov in je veljal 10 milijonov frankov. Dolgo časa je bilo treba na barkah
Srevaževati tudi železnično osebstvo in robo. Drugi od-elek, ki z unim dela tako imenovano Delto, ima svoje ustje pri mestu Damieti. Ob tej staji je gostilnica, v kteri sva kosila s Cehom g. Večera tom, ki je šel za novega vodja v jeruzalemski avstrijanski hospic. Bilo pa je kosilo precej osoljeno, kajti za steklenico ola in kake tri že merzle jedi (bila sva nekaj že zamudila) sva plačala 15 frankov ali 3 tolarje. Tukaj smo vidili frančiškana Br. Dragotina Šotelius-a, roj. iz Maribora , ki je sedaj v Kairi in je bil na potu v Mansuro, kjer imajo oo. frančiškani majhen hospic. Nekteri naših so mu povedali,
koliko sva plačala v gostilnici in rekel je: „Tukaj se deva vse na zlato tehtnico." Tudi v Aleksandriji in Kairi je dragina po velikih gostilnicah, in kdor ni dobro podkovan, mora gledati, da ne zajde v take. Iz Tante , od koder je bil prišel, je namreč stranska železnica do Ma-halet-el-Kebir-a in od ondot se po desnem curku Nila pelje do Mansur a. V tem mesticu, ki ima še le v 13. stoletji svoj začetek, jc bil 1. 1250 sv. Ludvik kralj v jetništvu.
Od Kafer-Zejata do T.*»nte smo se peljali po tako imenovani Delti. „Tanta", nadaljna postaja, je bogato tergovsko mesto, kar se je precej vidilo, ker vse polno ljudstva je bilo zunaj in po vsih prostorih. Pri daljni vBirket-es-Sab-u" nisem spazil nič posebnega, ako se noče za posebnost .šteti, da je kamela nesla celi šotor, kakor kako poslopje, blezo z ljudmi notri; — ali pa oslovsko celo rebrovje, ki je, ko pervo znamnje še zmiraj žive jutrovske nemarnosti, kar pri poti ležalo. Velike gerde luže tod, mislim, morajo kraj nezdrav delati. Polje na okrog pa je silo lepo obdelano. — Od postaje „Benha-T Assal" gre stranska železnica do ..Zagazig-a." V tem kraju gre železnica čez drugi Nilov tok, ki se izlija pri Damieti. Dalje grede sc kmali prikažete proti jugo-izhodu dve veliki piramidi, in tudi Kaira se bliža, ker h- eno samo uro je še od „Bežhe". Na neznatni postaji „Kaliub u" se vlak še ustavi nc. Od Aleksandrije do Kairc gre železnica vse skozi po ravnem, nobenega hribca ni bilo treba prerezati. Pred Kairo so me kaj razveselili silo lepi vertovi s prelepim zelenim drevjem.
Smo tedaj v Kairi, sredi Egipta, v deželi, kamor jc bil v silo davnih '"asih prišel Jakopov sin egiptovski Jožet* in je dosegel toliko slavo; v deželi, kamor je bil pred 186»i leti prišel drugi Jožef z Božjim Sinom Jezusom in z Marijo njegovo Materjo o begu pred Herodom ; v deželo, kjer je slovelo toliko svetih mož, toliko pušavnikov, in ktera je sploh s svojo zgodovino tolikanj imenitna.	(Dalje nasl.).
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz katoliško družbe. Pred Božičem, 23. grud., je bil ministerstvu izročen 4. oddelek velikega protesta katol. domoljubnega Ijuškega društva. Spremljan je bil z naslednjim nagovorom:
Slavno ces. in kr. deržavno ministerstvo ! Katoliško patrijotiško društvo v spodnji Avstriji se počeščuje priložiti in izročiti protest katoličanov iz Pemskega, Mo-ravskega, Šleškega, (ralicije in Dalmacie s 102,3./) podpisi. To je sklep velikega skazovanja katoliških mož po Avstrijanskem, ki z nad 400.000 podpisi naznanujejo svoje studenje zoper bogoskrunski rop, ki se je doveršil nad Rimom in sv. Očetom , in kteri možje so razodeli pričakovanje, da se bode naša vlada pognala za sv. Očeta Pija IX , kakor tirja čast in mogočnost avstro-ogerske monarhije, ter da bode njegovi pravični reči k zmagi pripomogla.
To pričakovanje sc do sedaj ni spolnilo. Katoličani avstrijanski so pač dobro vedili, kteri mož je najbolj kriv tacega obžalovanja vrednega djanja; sej pričujoči protest ima na čelu dolženje , da nepravično posedenje Kima po italijanskih kardelih in vjetništvo Kristusovega namestnika so ni storilo brez po raz u m I j o n j a N j. p re vzvišen os ti g. deržavnega kanclerja grofa Beust a.
Kakor hudo je tudi to dolženje pritiskalo na čast tega možu. si ni vender upal t«*ga dolženja zavračati, zakaj le vse preveč ga jc zaslužil.
Na to kaže delegacijam predlož« ia rudeča knjiga, in pa o tej prcdlagi pritaknjene besedne pojasnila.
Na to kaže v resnici vroča naglica, s ktero jc grot
Beust hitel avstrijanskemu poslancu v Florencu ukazati, da naj za italijansko vlado, ko se je v Rim preselila, tudi on v Rim gre. To je pa djanje, kakoršnega francoski minister Julij Favre ni mogel zediniti s svojo častjo, kteri sicer ni odveč prijazen do rimskega Stola, če tudi se je grof Beust kaj močno prizadeval Favre-a nagniti, da bi se enako brezozirno obnašal do rimskega Stola.
Na to kaže dalje, da grot Beust, če tudi je bil na čelu po naj veči večini katoliške deržave, je nepotrebno štel le besedo graje izreči zoper nasilstvo, ki je tako prehudo zadelo naj višega poglavarja katoliške Cerkve.
Na to kaže poslednjič verh mnozih druzih okolišin še to, ker grofu Beustu se ni čisto nič nevredno zdelo hvaliti se s svojo naj priserčniši edinostjo z italijansko vlado, tudi še ob tistem času, ko je le-ta v svoji naj veči brezsramnosti naj gerši ostudnosti počenjala in počenjati dopustila celo po cerkvah in samostanih, ko si je pravno cerkveno posestvo bogoskrunsko in z nasii-stvom prilastovala, pa še celo brez kazni pustila, da sta se požigavca Monti in Tognetti z očitnimi slovesnostmi prestavljala.
Te okolišine zadostno pojasnujejo, zakaj se je grofu Beustu primerno zdelo zagerniti se v neradovoljno prisiljeno molčanje takrat, ko je bil obdolžen, da jc pii-terdil k temu, da so šli na rop v Rim, — v tisto molčanje, v ktero se je bil tudi takrat zagernil, ko so mu očitali nekake posebne finančne operacije, in ktere očitanja tudi niso bile v posebno sladki šegi razodevane.
Od grofa Beusta, kakor je bilo previditi, ni prišlo nič rešitve na tri vloge do slavn. aerž. ministerstva s 309.774 podpisi katoliških mož iz spodnje in gornje Avstrije, z Solnograjskega, Tirolskega, Predarlskega, Stir-skega, Koroškega, Kranjskega in Istrijanskega, oddane 2., 20. maj. in 17. jul. pret. 1.; toraj je društvo sklenilo počakati z izročevanjem poslednjega oddelka tega protesta, da se grof Beust odpusti iz službe, kar je Dilo že tako v kratkem pričakovati, in to zato, da ta veliki protest avstrijanskih katoličanov gotovo zve njegov naslednik. Društvo konečno izrekuje nado, da Nj. prevzvi-šenost novi minister za zunanjstvo bode zapustil škodljivo pot svojega prednika ter bo pravičen naznanjenim občutkom velike večine Avstrijanov. S tem bo Avstriji veljavo in čast vterdil, in vernivši se na nekdanjo pot katoliške cesarske rodovine se bode deržal Avstriji koristne politike, ktera se sicer ne vklanja dnevnemu ma-liku minljivih mnenj, pa toliko resniše in varniše ima pred očmi prihodnjost našega cesarstva.
Dr. Miroslav H ar ant, c. kr. poglavarstveni svčtnik, predsednik kat. patrijot. Ijuškega društva za spodnjo Avstrijo.
TomaŽ Omažar, hišnik, vstanovnik Čemažarske novo korarije (kanonik p. n. g. P. Urh), je 7. t. m. umeri in 9. o 3'2 popoldne slovesno pokopan bil. Kolikor bolj redki so današnje dni možje korenito cerkvenega duha, toliko bolj so vredni, da se njih spomin čisla in neiz-brisljivo zaznamnja v zgodovini. Bog mu daj večni mir in obilno plačilo za vse, kar je cerkvi storil.
Steklcnjaska kultura. U. - „Prostomiseljnemu" nekemu baronu se ljubljansko meščanstvo zdi kakor smehljajoča oaza" (lisa) v prežalostni pušavi sužnje podlož-nosti po deželi. „mit welcher sicn das flache Land in bcklagens\vertker Unwissenheit unter dem tvranisehen Jochc einer fanatisehen Klerisei beugt." Da zna baron, o kterem se je svoje dni še kaj čednega slišalo, take nebaronske kosmatice in ostudne obrekovanja brusiti, je res komaj verjeti. Pa ne moremo si kaj, da bi ne pristavili: Kaj pa, gospod baron, ako se še Ljubljana v tako ,.prcžalostno pušavo" spremeni, kajti poslanca še nista poterjenaV O joj! potlej še male lisice ne bo
več, da bi imeli kam stopiti, kedar pridete „iz pušave", kjer morebiti vender tudi včasi prebivate.
Neki drugi „Dr." je silovito veliko govoril. Ta ima kaj visoko zaumene o katoliški Cerkvi! Po njegovem nauku naj bode v vsegamogoči deržavi od Kristusa za vse kraje in čase postavljena Cerkev kakor neka „korporacija" (vstavovercem podverženih „schuh-flickerjev", kaj ne, velikoserčni gospod l)r.?); —ne več „svobodna cerkev v svobodni deržavi," kakor so se mavtarji dolgo časa hlinili, ampak Čisto kakor kaka revna osebenkariea. Prižnica bodi pod stražo (Kar gosp. Drju. naj se helebarda v roke da; naj boljši je za ta posel), pridigarji naj se lutzajo in biz mar kujejo, kakor v „svobodni Nemčiji!" Svobodna Cerkev, kakor v luteranski Prusiji!— loliko je pa vender pošten, da spoznd očitno za nespametno, prazno in nevarno, ako bi posvetna oblast podložnike naravnost zoper duhovsko oblast šuntala (kakor n. pr. hujska Tagblatt;; spodriva naj veliko več duhovski vpliv z razširjanjem „verstandosbildunge", s „solami", s „volksauf-klarungo". V kakošnem pomenu naj bo to, kaže ravno njegov nasvet zastran pridigarjev. Potlačenje katoliške Cerkve — to hoče in koperneče želi in prosi stekle-njaška kultura, ona hoče „svobodo" za steklenja-čarje, trinoštvo za Cerkev. — Da je neki „von" hvalil „das schone Streben nach Freiheit" in ob enem po „je-suitenthum-u" klestil (Sej vsak ve, kaj je tem ljudem „je-, suitenthum"), taka ravnoslednost je v steklenjači navada in železna srajca. — Nekemu drugemu grofu je Hohemvartovo poganjanje za mir in spravo — „aus-gleichsseuche" — spravljiva ali pomirljiva kužno st; le vstava naj bo „hišna gospodinja" in „ljubez-njiva gospd v Avstriji." — Neki „medicus" se je zagrozil, da v vojski za resnico, svobodo in oliko naj se vselej nanj zanašajo, — zdajci je „madamo Avstrijo" posadil na voz, na „pok" (čičak) pa kočijaža, ki naj obujzda in berzda „sedemnajst konj" (sic ?) — in tako naj Avstrijo ti konji peljejo po tiru napredstva, svoboae in kulture!
Iz Cerkelj- —r« žalostno so oznanovali zvonovi 30. decembra 1871 cerkljanski fari gosp. župnika
Andreja Bohinca
ločitev iz sedanjega v prihodnje življenje, kjer Bridke tuge, bolečine, Duhomorni trop skerbi, Žalovanje grenko mine , Potok solz se posuši.	(Fr. Cegnar.)
Rojen je bil ranjki gospod župnik 25. nov. 1795 v Zapogan. Mašnik posvečen pa je bil 18. sept. 1819 in je služil potem na več krajih ter marljivo deloval v vinogradu Gospodovem. Poslednjič je bil župnik obširni cerkljanski fari, kjer je vodil svojo čedo blizo 26 let. — Pred dvema letoma obhajal je redko slovesnost svoje zlate maše. — Opravljal je duhovna opravila do zad-njega, skoro še več, kakor so mu slabotne moči dopuščale. Vse zadnje božične praznike je še božjo službo bolj težavno opravljal, dasiravno sta ga gospoda kaplana prosila, naj si nekoliko bolj prizanaša v takem mrazu. Obležal je še le dan pred smertjo, in v saboto popoldne mirno sklenil svoje dolgo življenje.
Bil je ranjki gospod tudi zvest sin svojemu narodu, kakor častita duhovščina sploh. Tako se je pri zadnjih volitvah peljal v hudi zimi k volitvi velikih posestnikov v Ljubljano, ter s tem dal lep izgled vsakemu mlačnežu, če tudi je naprej vedel, da njegov glas pri takih razmerah , kakor zdaj vladajo, ne bo nič izdal. Hotel je izpolniti svojo dolžnost. —
V torek 2. janvarija bil je slovesen pogreb. Vkljub terde zime se je zbralo nad 30 gg. duhovnih bratov, ki
so skazali ranjkemu zadnjo čast; njim na čelu Kranjski gospod dekan J. Res, ki je pel slovesno černo mašo. rredoseljski gosp. župnik Kerčon je v krepki besedi ogovoril obilno zbrano množico, in ob kratkem povedal glavne dogodke življenja ranjkega gospoda. Opomnil je med drugim prekoristni misijon, ki ga je fari preskerbel; slednjič ga priporočil v molitev ginjenim pričujočim.
Mogočnemu petju gg. duhovnov se je vredno vštric razlegalo lepo vbrano petje ondotnih tako verlih pevcev med sv. mašo.
Naj pri tej priliki omenim, ker sem že večkrat imel priložnost slišati ondotno cerkveno petje, da se mora človeku serce veselja topiti, ko sliši na deželi mod pri-prostim ljudstvom pri Božji službi tako mično, cerkvenemu duhu pristujoče petje. To so čisti, jasni glasovi, tu se gladko izgovarja, občutljivo poje, ter je očitno, da pri tem tudi serce pevkinj čuti, kar poje. Tudi latinske vokalne maše izpeljujejo prav dobro, latinske besede izgovarjajo pravilno, kar pri izobražencu na deželi dela še posebno dober vtis. —
Tako so se tudi pevci v imenu svojih sofarmanov vredno poslovili s svojim dušnim pastirjem, ki naj po dolgem trudu mirno počiva v Gospodu.
Z Korenskega. H. — (Tagblatt pisma kazi in tepke prestavlja.) Radoliški vstavoverci pravijo, da Tagblatt 18. grudna ima pismo, ki sem ga pisal domačemu županu, čisto po besedi — wortgetreu — prestavljeno. Po Tagbl. je tedaj „wortgetreu," ako se tudi besede i z-puščajo in pristavljajo. V pismu stoji n. pr.: „V sedanjem času nasprotnega poslanca voliti, se pravi, očitno izreči: zadovoljni smo, če tudi z luteranskimi ministri in brez verskimi p« »stavami . . ." Besedi ,,če tudi" ste bili „wortgetreuerskem'.i" dopisniku že preveč, toraj ju je izpustil. Ce je mislil s tim duhovstvo malo bolj počerniti, to že sam ve? — „Naznanilo pod hruško" se pravi: die unter dem mitten im Dorte stehenden Birn-baum gesehehene Verlautbarung!" l.'boga nemščina! Tagbl. te bo ob vso veljavo spravil, ki moraš za 3 slovenske 10 nemških besed rabiti pri prestavljanji, — na zadnje je pa vender še laž; kajti od drevesa, pod kterim srenjski služabnik navadno oklicuje, do sredi-v as i, je dobre pol četerti ure, če ne več. Ne mara pa hoče prestavljavec s pristavkom „sredi-vasi" ovreči očitanje, da veliko ljudi ni zvedilo oklica za volitve? — Še na druzih krajih je prestava spačena, toraj očitno protestiram zoper tagblatovsko (ah ne mara „radoliško-vstavo-versko"?) ponemčevanje.
Radoliški vstavoverci pa, ako nimajo boljega opravila, kakor Tagblattovc členke prepisovati in jih v fa-rovž pošiljati, naj grejo repo lupit in korenje stergat.
Iz Loži« pri Vipavi. 3. jan. 1872. Nič veselega ti nimam, „draga Danica", danes poročati; pa sej tudi ne-vesele novice rada sprejemaš v svoje liste. Velik strah in veliko nevarnost smo Lozičani preživeli na večer 30. decembra preteklega leta. Silen ogenj se je po nesreči v nekem hlevu vnel in je v malo trenutkih pokončal dve hiši in dva skednja. Da ni bil tako miren večer brez vsega vetra, bi bilo še veliko več poslopij po ognju ukončanih. Hvala Bogu, da ni Še veče nesreče! — Vendar pa je pri dveh poškodovanih bornih kmetih veliko škode. Enemu je zgorela hišica in hlev z vso klajo in steljo in hrano za ljudi, tako da siromak nima zdaj kam pod streho. Drugemu je zgorela vsa kluja s skednjem in hlevom vred, ter bo mogel revež živino prodati, ako mu dobri ljudje na pomoč ne pridejo. Nobeden ni bil zavarovan, ker so ljudje pri nas sploh te nespametne misli, da ni potreba zavarovati, k- r >o hiše s škerlimi krite; dani tako velike nevarnosti, kot drugod. Pa ta nesreša jih bo gotovo bolj previdne storila. Prosim torej mil o se rč ne bravce Z g. Danice, naj
ae namilijo tih pomilovan i a vrednih revežev. Vsak raj manjši darček bom s hvaležnim sercem sprejel in med pogorelce razdelil.	J. Bile,
kurat- beneficijat v Lozicah; pošta: Št Vid pri Vipavi. Iz Adrijanonelna, 28. grud. 1871. Bog daj Slovencem veselo in dobro novo leto! — Mi tukaj leta 1871 nismo nič kaj dobro dokončali, ker v začetku grudna je bila strašna voda priderla ter je več hiš poderla in tudi nekaj ljudi je potonilo. Več dni ni voda upadla in ljudje so zavoljo tega neizrečeno terpeli mraz in lakoto, ker živež in derva jim je veči del voda pobrala. Ko je dež malo prenehal in voda upadla, so ljudje hitro pričeli zidati in hiše popravljati; ali komaj so reveži malo skupaj spravili, je voda v drugič priderla z Balka-nov, in pa se veči kakor pervikrat. Po vsih predmestjih, zunaj enega, se je bilo treba v čolnu voziti. Ljudje so ostali v naj veči revšini.
Te dni je prišel bulgarski vladika iz Carigrada, in pravil je, da kolera še zdaj ni popolnoma ponehala. Verh kolere *se je tudi kuga zdaj malo začela, in še neka merzlica, ki človeka prav hitro spravi. Pravijo, da kuge je kriv ogenj, ker še zdaj sem ter tje mertve trupla pod-sute najdejo, — in to je tudi verjetno.
Preserčni pozdrav vsim visokočastitim gg. duhovnom in dobrotnikom našega misijona. Vsi misijonarji reda vstajenja Jezusa Kristusa v Adrijanopeljnu na Bul-garskem naznanujejo naj serčniši zahvalo za darove in dobrote pretečenega leta, in vošijo vsim srečno, veselo novo leto.	Br. Frančišk Cerar.
Pristave k. Nekteri manj izurjeni bravci blezo ne ved6 prav razločiti Bulgariie in Bosne. Obe deželi ste slovenski in pod Turkom, toda Bulgarija je pač veliko veliko veči. V Bosni je že precej katoličanov, ki so pa v veliki revšini; v Bulgariji so misijonarji še le pred malo leti začeli delati, pa so jih že veliko pridobili od razkolništva gerškega k katoliški veri, pa bi jih še več, ko hi imeli pomočkov. V Adrijanopeljnu se pečajo zlasti s Solo in imajo po več krajih misijonske štaeijone, ktere oskerbujejo, kakor n. pr. v Ameriki.
Iz 4merikp. (pisma naših mladih rojakov.) — V St. Lu dotiku pri jezeru, 31. okt. 1871. (Dalje.)
Tako tedaj se nam je pletlo, da smo na zadnje vendar le o 1 „11 zvečer prišli v Chicago. — Ko smo šli doli v št. Vincenc, vi dili smo benediktinsko cerkev in toraj smo se namenili jo poiskati, čeravno je bilo že tako pozno, komaj pridemo iz kolodvora, berž kot po navadi, že vpijejo postrežljivo gostivničarji: „Sehen Sie, grad da ist das Oasthaus, gehen Sie nur gerade hinein" itd. In če jih hoče le poslušati, berž ga zbegajo, da ne v£, kam bi se obernil. Mi smo kar naprej korakali, in ker so nam g. opat tudi ulice povedali, smo lahko prašali, ker po mestu bilo je še vse živo, in tako smo bili kmalo pri cerkvi sv. Jožeta. Zdaj pa nismo vedili, v ktero hišo bi šli. Na zadnje smo djali, pozvonimo pri kteri je, bomo že zvedili pravo, in pri pervi, ki smo prašali, ali ni tukaj benediktinov? odgovorilo se nam je : Da. Povedali smo, da gremo iz št. Vincenca v Minesoto in kmalo se nam je odperla. Ko smo se opravičevali, da nas je goljufalo, da smo se celi dan vozili in še skoraj celo noč, potolažil nas je brat Roman: Ist schon gut! Gleieh solit ihr etwas haben. In res je kmalo prinesel kruha in sira in potlej še pive, kar se je nam prav prileglo; kajti denarja za po poti nam g. opat niso preveč poslali (vsakemu 25 dol.), da bi se bili po poti mogli posebno traktirati.
Tukaj v Chicagi so 3 očetje O. S. B. Prior je bil šel ravno v Št. Vincenc, eden je bil pri bolnikih in toraj je bil doma en sam in brat Roman in še mladeneč, ki se je malo pred spreobcrnil k katoličanstvu in je imel
iti kmalo kmalo v Št. Vincenc v novicijat za brata. Okoli polnoči ali se enmalo čez nas je peljal br. Roman spat. Precej tesno smo se tu imeli, pa vendar se je dobro spalo do dne, kajti na vozu cel dan sedeti, to človeka zelo zelo utrudi. Drugi dan okoli sedmih prišel je oče od bolnikov domu in ob osmih je bral šolarsko mašo. Šolo imajo krasno in sestre sv. Benedikta, kterih je tukaj okoli 39, učijo. Cerkev pa so začeli zidati 64. leta in zdaj do malega končana, ena naj krasnejših v Chicagi, čeravno je ena lepši od druge. Zidana je v stavbi bazilike v Monakovem s prekrasnimi malarijami v oknih. Velikega altarja smo še lani pogrešali, zdaj pa že nov, krasen kinča nišo Božjo. Napravila ga je ena sama družina (ime je na altarju vpisano), veljal je 9000 dol. in delal ga je farman ravno te cerkve. Ravno ta je zdelal tudi nekoliko pred 2 stranska altaija, ki sta veljala vkuj> 1500 dol. in ste ju napravili družini ste fare. Res blagi farmani! Zloženi so še vsi trije prav okusno, le posamezne podobe niso prav izverstno zdelane, pa se od daleč še ne pozna. Tukaj so, kolikor jest vem, povsod le 3 altarji v navadi in potlej je cerkev tako pregrajena, da pridejo vsi 3 v svetišče, in pregraja je navadno tudi prav okusno zdelana. Spovednic in prižnice tukaj se nimajo, pa mislijo, da ob letu bo že vse v redu; potlej na zadnje pa še nove klopi; zdaj imajo, silo nizke. Klopi je tukaj vsaka cerkev čisto polna, pri revnih cerkvah so plačila za klopi edini prihodki; pri boljših se vč, pa že lože shajajo, pa vendar še prav pri vsaki terda gre, lepo jo zidati, okinčati, da bi ne naredili več ali manj dol^a. Na posodo pa katoličanje povsod lahko dobijo; le če ob času ne morejo plačati, gre jim časi terda, posebno pred so bili že časi v nevarnosti, da bi jim posojevalci ne prodali, kar so si s takim trudom zidali, zdaj pa se tega že ni več bati, posebno po mestih ne, ker so tudi katoličani bogatejši.
Št. Jožefska cerkev stala je brez altarjev 120.000 dolarjev — pa mislim, da je večidel vse že plačano. Časi tudi naredijo koncerte in zraven govore, posebno P. Gal, ki je neki naj boljši pridigar v Chicagi, o verskih resnicah. Drugo nedeljo v oktobru je bila tale: „Das Concil und seine Feinde", v kteri si katoličanje in protestantje nasprotujejo, in potlej je cerkev navadno čisto natlačena, čeravno je včasi vstopnina precej velika. Tako pride naenkrat več tisuč dolarjev vkup, in s temi poplačujejo dolgove in si napravijo potrebne reči. V programu vselej povejo, zakaj da bo gotovina porabljena in katoličani potlej navadno ne plačajo samo vstopnine za celo družino, ampak še tudi enmalo priveržejo. — Tako so očetje nam pripovedovali. Sicer sem pa tudi opazoval, da jih ljudstvo res zelo spoštuje, pa so tudi v resnici vsi goreči eden kot drugi, prijazni, postrežljivi, neutrudljivi. Pripovedovali so nam tudi, koliko imajo včasi opraviti z berači. Včasi pride kakšen pijan, da komaj stoji, pa hoče imeti nič manj kot 5 dolarjev, če ne, pa bo brata ali pa kdor je ravno na porti, ubil! — Pa še pridejo drugi tudi pijani, vsakoršna šara, ki se kar pod pazduho pripeljejo pred porto, pa to, pa to hočejo imeti; pa spet drug hoče notri iti v ženski samostan, da ga mora s silo vun pahati itd., vsi taki, da si jih drugače ne more znebiti, kakor da začne iskati in gledati, kje je „policman" (policaj). Ce pa to besedico slišijo — potlej jih pa koj več ni viditi. — Pa &e kaj fietniiega včasi aožive. Pride kdo, pa začne na vse usta pripovedovati, kako dober katoličan da je itd.: Ich halte alles an die Priester etc. und 8 (acht) Jahre habe ich sehon nicht gebeiehtet! — Včasi si napravijo katoličani Faier (fer). Kar ima kdo odveč, če je še tako malo vredno, vsak prinese; bogatejši tudi še kaj za to kupijo, potlej se pa po zdražbi prodaja , ali pa je postavljena vstopnina, potem pa se srečka. Tu se vč, da pridejo
vsake baže možiceljni vkup. Tako se je hotel tudi tukaj nekdo „gospodu" prav prikupiti, rekoč: Vaš častiti gospod pa še nikdar nisem videl — pa ni vedil revček, kako se je izdal; kajti gospod imajo vsako nedeljo, če ne maše, saj gotovo pridigo. Tako je tedaj mož povedal, da ali ne vidi ali pa da —! — Tako so nam marsikaj mičnega pripovedovali, in tako nam je čas kaj hitro potekel, čeravno smo morali enmalo dalj tukaj ostati, kakor smo koj mislili. Peljali so nas namreč nekoliko po mestu dopoldne že in potlej še popoldne. Ob o popoldne bi bili imeli iti, pa ko pridemo na kolodvor, bilo je že čas karte („Ticket") kupovati, mi pa še kišt nismo imeli pri sebi, ampak dobro četert ure proč, še na drugem kolodvoru. Toraj smo se morali verniti in počakati do druzega dne. Naj omenim še to, da so nas tudi peljali k oo. jezuitom, ki imajo tukaj kaj lep kolegij. Prav prijazno so nas pogostili — z vinom — pervič v Ameriki. Bilo je še več duhovnov tukaj in tudi 1 Čeh, ki mi je pravil, da tudi nekteri Kranjci hodijo k njemu k spovedi, da jih on lahko razume, oni pa njega ne morejo; pravil mi je, da je več Cehov tukaj itd.
Hazffiefi po sretn*
Odgovor na prestoljni govor je izdelal za spodnjo zbornico dr. Herbst, in ima precej v začetku predložen biti deržavnemu zboru. Ta odgovor kriviči Ilohenvvar-tovo ministerstvo, da je vstavopravni stan v deržavi pretreslo. Kako ga bode pretreslo pa sedanje ministerstvo, ki brez pretresanja „nedotikljive vstave" Poljcev ne more zaaovoliti, in brez tega zadovoljenja jo bodo Poljci domu popihali ter zbor na cedilu pustili! — Osnova serčno prikimuje k obetanim prenaredbam. Med temi ie tudi obetana povišana plača za nižje duhovstvo. Kako ljubeznjivo dober je Stremajer do Cerkve in duhovstva, je že prej pokazal. Ako bode duhovstvu kak kavslec privergel, ga bode hotel imeti dobro plačevanega z lepo vbogljivostjo, kakor pri učiteljstvu. Gotovo pa je, da tudi slovensko duhovstvo, kakor „Cecli" piše o češkem, se za nobene obljube ne bo dalo odtujiti svoji Cerkvi in svojemu narodu. Vsakemu, kar je njegovega; deržavi, kar je deržavinega, in Cerkvi, kar je Cerkvinega. — Grof Tone Auersperg je osnoval odgovor za gosposko zbornico.
Kafeo znajo Judje slovansko ? „Presse" je iz „Čecha" ponemčila besedo jesti v „fressen" in piti v „saufen". Zakaj? Da bi s tim dokazovala, kakošen „unflath" so češki listi, — še bolj pa kako nepoštena je sama.
Minister (Jlaser, bivši nekdaj jud, prestopil pozneje k keršanstvu, se je menda zopet pojudil.
Beustu, ko se je čez morje na Angleško prepeljeval, je padel zabojček v morje, v kterem je bila vsa njegova čast, ali častni redi, ktere si je s svojo prežegnano delavnostjo pridobil. — Ne mara je bila tudi draga diploma ljubljanskega meščanstva zraven?
-\a Ogerskem, kakor „Vatld." piše, se je jela oživljati katoli.ško-konservativna stran, s tem pa tudi gotovo vstajati katol. spijoča moč. V časniku „Magyar Allam" (Madjarska deržava) je grof Albert Apponji razsnoval program, ki določno stopa na noge zoper liberalizem in zoper sedanjo vladino politiko. Tako imenovani „placet" (deržavna cenzura papeževih, škofovskih pisem itd.) to mora iti v kraj in se čisto zavreči, ako se hoče le kaj malo miru imeti med deržavo in Cerkvijo. Kar placet od ogerskih škofov zahteva, ni nič druzega, kakor za-tajenje vere. Placet je očitno preganjanje Cerkve, pravi Apponji. Načela Sillabove so stališe nasproti libera-ralizmu, edino pravo stališe. — Gotovo je, da der-žavniki ne morejo nevarniši reči deželi na vrat nakopati, kakor je vojska zoper Cerkev, in kteri koli so prijatli
narodov in domovine, take nesrečne razpore na vso moč
odvračujejo.
Bllloglavo „llltzarstvo" je zbudilo po Nemškem velik
hrup in katoliško čutilo se magočno budi. Kavno tacih berlavih naredb zoper Cerkev je prav potreba, kjer hočejo frajmavrarji deržave v zadrege spraviti. V Re-gensburgu pri Pustetu je prišla na svitlo brušura: Kristus ali — Lutz? Edinost ali ločenje Cerkve in deržave? Spisal je to delce Dr. A. Westerraayer, ter hinavcem take pritiska , da jih bodo dobro pomnili. Altkatoliki pa papeževa nezmotljivost je obseg. — Več druzih spisov neusmiljeno biča današnje jezuitojedce. Dokazujejo zlasti to, kar vsak vč, da vojska zoper jezuite je vojska zoper kat. Cerkev sploh. Ljubljanskim steklenjačarjem bi bilo privošiti kaj tacega zdravila; morebiti bi kterega streznila od tistega navdušenja, kterega so se navzeli kvaterno sredo-večer pri vinu in mesu.
V	Londonu so Angleži v strahu, ker jim je Bizmark pričel v nemščini pisati diplomatiške pisma; mislijo si, ako vsi drugi tako začno, kam bo to prišlo, celo ma-djarske pisma bodo dobivali! Vender pa je tako storil dozdaj le sam Bizmark, Gorčakov in drugi pišejo še v navadni francozčini. — Tega bodo liberalci gotovo kaj veseli, če tudi slovenskim kmetom še slovenskih dav-karskih bukvic in listkov ne privošijo. —
Na Francoskem plašijo in oserčujejo ob enem s po-vernitvijo Napoleona III v deželo. Ze v kacih 4 mescih ga obetajo, in z njim velikanske osnove. Pismo nekega starega Napoleonovega visocega vradnika do prijatla v Masilijo si čudno upanje dela. Thiers bode enkrat padel, in mogoče da takrat pride Napoleon svojim sinom cesar-jevičem, ki ima biti oklican za cesarja Napoleona IV. Svet šesterih udov in njegov oče bi mu bili pridani. — Cesarjevič je nekje obljubljen pruski princesinji (še lu-transtva se manjka na francoskem prestolu!), ktera bi za doto prinesla zgubljeni okrajini Alzacijo in Loreno in vojna globa bi se zmajjnšala za dv® milijardi. Serčna prijaznost med Rusijo, rrusijo in Francijo bi se oklicala, da bi se z njeno pomočjo zaterlo požigavsko in nečisto rudečkarstvo, in tako bi se mir povernil. — Da je pismo morda izmišljeno, že to kaže, ker je o papežu vse tiho, kteremu bi se gotovo obljube delale v pomoč njegovih pravic, ako bi se mislil Napoleon francoskemu narodu prikupovati; vender pa vsa reč čisto brez pomena ni.
V	Rimu v deržavnem zboru delajo lahuni s toliko naglico, kakor da bi jim pod nogami gorelo. Ministerstvo v nekterih versticah „z naglico" prosi, in starašinstvo „z neutegamostjo" poterdi mali strošček: tisuč štiri sto osem in devetdeset milij ono v! pravi „Unita". — Kdo s tako silno prenaglico dela, komu se tako mudi? Ali ne tisti, ki je v hišo vlomil ?
Iz Ljubljane. Rokodelski učenčiki so imeli na ss. 3 Kraljev-večer kaj veselo božičnico in deljenje darov v pričo prav množili, tudi posebno častitih gostov. Več prihodnjič.
Iz katol. - poliliške družbe. Okolišine so tako nanesle,
da predzadnje seje nismo v Danici obravnavali; morebiti še pridemo do tega; danes naj spregovorimo nektere besede o naj poslednji mesečni seji, kije bila 7. pros. 1872.
Gospod predsednik voši veselo novo leto; omeni, da udov sicer ni še ravno veliko, da se pa drevo narašča.
Potem naznani žalostnico, da je eden udov — pervi iz naše družbe — časno življenje zapustil, namreč preč. gosp. Ferd. Rebič, fajm. na Čatežu. Družba v znam-nje svojega sožaljenja vstane, in ob koncu shoda se je na predlog g. Ilegali a sklenilo, da bode družba poranj-cem napravila sv. mašo. Tako namerja družba delati o smerti vsacega uda; vender to se bo bolj na tanko šo dogovorilo.
G. tajnik Močnik poroča potem o proštevu ali stroških za prihodnje leto, v čimur smo že precej na tesnem, dokler družba na več stotin udov ne narase. Zanimiv je bil njegov naslednji pregled cerkvene zgodovine, v kterem je jasno razkazoval, kako je Cerkev vedno več ali manj, tako ali tako, preganjanje terpela, pa vselej častitljivo zmagala. Preganjanje pa je zuai tako splošno, da skoraj nc kdaj tako, ker je prišel čas, da ljudje več zdravega uka ne terpe itd. In kolikor hujši je preganjanje, toliko častiti i i vša bode čisto gotovo zmaga; — tega se smemo popolnoma zanesljivo nadjati.
G. predsednik je potem omenil umora v Štanjcu, ki ga liberalci potuhnjeno zvračajo na duhovstvo; po-vdaril je ostudnost liberalskega počenjanja, ki tudi v tem kaže sistematično svoje čertenje in napadanje na Cerkev in duhovstvo. Ne manjšega gnjusa je vredno liberalno pečenjanje zato, ker si je skovalo neko pohujš-ljivo spovedno dogodbo v Lincu, ter v tem iše novega orožja zoper zakrament sv. pokore in zoper duhovski stan. —
G. tajnik je k sklepu še ob kratkem načertal vesele in žalostne dogodbe pretečenega leta. Žalostno je: 1. Da le edina katoliška republika Ekvador v Ameriki se je naravnost in očitno potegnila za pravice sv. Očeta, vse druge katoliške vlade so nekaj molčale, nekaj pri-terjevale k oropanju sv. Očeta. Žalostno 2. da so se Lahi s svojo vlado preselili v Rim. 3. Da je Španjsko toliko terpelo, pa dobilo kralja, ki je sin izobčenega Viktor-Emanvela. Žalostno 4., da je francoska dežela toliko silovito terpela, da so se ponavljale ostudnosti in gnju-sobe pervega francoskega punta ob koncu unega stoletja. 5. Žalostno, da Avstrija ni dospela k tako silno doželeni spravi med narodi, kakor se je bila pričela pod Hohenwartom. Kaj posebnega je, da ministerstvo Iioh-emvart je padlo berž, kakor je jenjalo za cerkvene pravice krepko se potegati (Salvatcrjeva cerkev na Dunaju jtd.). — Tako je tudi v Belgiji katoliško ministerstvo padlo, ko je odpravilo poslanca k Viktor-Emanvelu. 6. Žalostno je prusko in bavarsko počenjanje („lutzo-vanje") zoper katol. Cerkev.
Veselo iz pretečenega leta je: da so sv. Oče prestopili Petrove leta. Ves oficijozni svet je papeža zapustil, toliko očitniše pa ga Bog varuje. Veselo je, da je Rim, kakor vse naznanila pričajo, sv. Očetu zvest ostal. Le posiljeno so Rimljani pod oblastjo tujega samo-silnika. Veselo je, da zavest katoliška se tako živo budi, kakor se gotovo že sto let poprej ni budila. Ne-čtevilne adresese za papeža, popotvanja v Rim — tudi iz naše dežele —, darovi za sv. Očeta to pričujejo. —
Pervo nedeljo prihodnjega mesca bode zopet mesečna seja o 1 popoldne. —
Za ranjregii 1'ajmostra Kerd. Rebiča bode imela kat.-politiška družba sv. mašo 19. t. m. ob 8. uri v mestni farni cerkvi pri sv. Jakopu.
Kalni.poliliska družba bode napravila svojim udom veselico 28. jan. ob 5 popoldne: prihodnji mesečni shod pa bode 4. febr. o '/-jiJ- uri.
las (Joriee. (('d družbe sv. Kes. Telesa.) — Podpisano ravnateljstvo družbe za izdelovanje cerkvenih oprav — „oziroma bratovščine Najsvetejšega zakramenta" — v Gorici sir priporočuje o letni spemembi prijazni blago-voljnosti v. č. duhovstva ter ponuja svojo postrežbo vsem p. n. g. dekanom , župnikom in drugim duhovnim pastirjem Goriške nadskotije, nadjaje se njihovim željam vedno bolje vstrezati.
Omenjene oprave cerkvene izdelujejo uboge, silno potrebne deklice; tedaj vsaki, ki k temu kaj pripomore, stori delo usmiljenja, za ktero plačila o svojem času gotovo ne zgubi.
Še več. Imenovana družba napravlja obleke nove, popravlja in predeluje stare, ter sprejema vezenja vsake
Poslednjič ima društvo na prodaj (ulice za mesnicami, Maceili, št. 83) precejšno zalogo masnih plaščev, pluvijalov, raznih štol, dalmatik itd., ktere bi rado oddalo prav po ceni, še pod ceno.
V	Gorici, 9. pros. 1872.	Ravnateljstvo.
V	Sežani je 4. t. m. umeri občeljubljeni c. kr. okrajni glavar g. Al. Pole j v 56. letu svojega življenja. Bil je pravi kristjan in Ijudoljub. Prihodnjič obširniše. Bog mu daj večni mir!
Cedi, nov katol išk dnevnik v Pragi, je bil do 6. pros. v treh dneh dvakrat zapečaten. — „ Čech" ima med drugim tudi kratke posnetke iz druzih domoljubnih čeških č" likov ter jih tako nekako namestuje. Piše prav iedern«ao. Veljd na pol leta 7 gl. 50 kr., na mesec 1 gl. 25 kr.
Duhorske spremembe.
V	lavantinski škofiji. Č. g. Jože Gospo^darič je postal administrator dekanije sv. Martina pri Saleku, in č. g. Lovro Herg administrator Hočke dekanije. C. g. A nt. Stanj ko je presentiran za kuracijo v Stoper-cih. Č. g. Fr. Pirkovič je postal provizor pri sv. Martinu blizo Šaleka, in č. g. Vinko Geršak provizor v Hočah. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Mat. Pintar vLaporje; Rup. Šuta v Fram; Drag. Vitmajer k sv. Marjeti poa Ptujem; An t. Lacko v Ormuž; A nt. Kocuvan za II- k sv. Jurji pri Sčavnici. Jak. Košar k sv. Andražu v Slovensk. goricah. — Umerli so: Pre-čast. g. Greg. M i k 1 a v z i n, čast. korar, dekan in župnik pri sv. Martinu pri Saleku, 4., čč. gg. Jan. Gregelj, duhoven v pekoji, in A nt. Potočnik, lazarist pri sv. Jožefu v Celji, in Jem. Guzej, kaplan na Paki, 6. t. m. R. I. P. —v Hočka župnija je do 13. in župnija sv. Martina pri Saleku do 20. febr. t. 1. razpisana.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Neimenovan 10 gld. Prosi sv. žegna za-se, za ženo, otroke, žlahto , in za srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo. — S Koroške Bele 10 gld. — J. K. Za novoletnico sv. Očetu Piju 1 gl.; prosi sv. blagoslova za ljubo zdravje v bolezni. — Jože Hočevar 20 gold. — Neimenovan 1 tol. za 1 gold. star. den. — Nekdo 60 kr.; prosi sv. blagoslova za očeta in sorodo-vino. — Neimenovana prosi blagoslova za pravo spoznanje zmotenega človeštva in daruje sv. očetu 1 gl. sr. — Z Gorjan 1 gl. — Neimenovana roka '/4 gl. sr. za 2oletnico: Da bi Bog sovražnike sv. cerkve ponižal, sv. Očetu pa britkosti polajšal; 5 deklic iz Bevške papirnice % gl. sr. in 70 kr. za 2oletnico, proseče sv. blagoslova za dar ponižnosti. — Dve gospodičini (po g. J. R.) sv. Očetu 10 gl. s prošnjo sv. blagoslova v življenji in za smertno uro. —
Za oo. Trapiste v Bosni. N. Lesar 1 gld. za zvon. G. J. V. 45 kr. — Nekdo na Slovenskem, ki se mu smilijo naši sorodni slovenski bratje in kristjanje v Bosni, je poslal za njih cerkvene potrebe 190 gld. a. v. Ta blagodušni dar bode ondotnemu škofu vestno izročen. Bog plačaj obilno obilnokrat preblagim dobrotnikom!
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu. Iz Mošenj 5 gl. 70 kr.
Za afrikanski misijon. Iz Mošenj 5 gl. M. Gerjol 1 gl. R. Pire 1 gl. A. Platnar 1 gl.
Za pogorelce na Notranjskem. G. A. P. (ostanek od naročnine) 20 kr.
Za pogorelce v Lozicah. Neimen. 1 tol. za 2 gl. sr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.